List 47.
Nekaj o čbelarstvu.
V 45. listu letošnjih „Novicu str. 379, A. M. iz kanalske doline želi pozvediti, kako bi se pri čbelah roparcam zamoglo v okom priti.    Na to odgovori neki skušen čbelar
tako-le:
v
Cbele gredo na rop, le kadar paše nimajo, to je spomladi, predeu se paša začne, in v jeseni, kadar paša nehava. Spomladi ne storijo dosti škode, v jeseni so silnejše, ker so site in veliko boljši med diši iz čbelnjakov.
Roparce niso vselej iz ptujih čbelnjakov, ampak večkrat iz domačega, vendar so iz ptujih čbelnjakov roparce veliko hujše kakor iz domačega, posebno tistim, kteri imajo malo panjev, blizo pa so čbelnjaki z velikim številom panjev.
Da se roparce odvrnejo in čbele ohranijo, je najprvo potrebno to-le:
Cbelar naj dobro pazi , da nima v svojem čbelnjaku nobenega panja brez matice. Brez matice so pa največkrat izrojenci, ker se njim zgubi matica na prašenji, zato naj čbelar skrbno gleda pred in med ajdovim cvetjem , ali vsi zrojenci nosijo obnožje. Ce zapazi, da kaki panj hira in peša in se prav pridno ne obnaša, naj ga odpre in pogleda, ali ima kaj zalege ali nič, in če je nima, naj ga na drugi panj navezne. Ako pa samega pusti, bo sicer malo medu nanese!, satovja pa ne bo nič zalotal; ko paša pojenja , pridejo roparce, ker pa tak opešan panj ima le malo čbel, se ne more dosti braniti; kmalo ga premagajo in mu ves med poberejo. Roparce, ko en panj spraznijo, tudi sosede napadajo z veliko močjo, tako da jih v kratkem premagajo in njim vse poberejo. Cbelar naj tedaj dobro na to pazi, da nobenega panju ne bo imel v čbelnjaku brez matice.
Tudi šib':2?Lodi, kadar veliko roparc prileti in v p a njo ve silijo,'«*) da v kak slab panj z matico premagajo, mu vse poberejo in tudi močne sosede z veliko silo napadajo. Take slabe panj o ve-' roparc obvarovati, je najboljši pripomoček, da se jim žrelo tako pripre, da čbele posamno ven in notri hodit zamorejo. Ce pa čbelar vidi, da so roparce kak panj premagale , kar se iz tega spozna, ker čbele veliko hitrejše veu in noter letajo kot pri drugih panjovih, ni drugega pripomočka , kakor da ga kake pol ure p o p o 1-no m a zamaši s smrekovimi vejami. Ker roparce v tak zamašen panj priti ne morejo , odletijo , čez kake pol ure naj ga spet odmaši za nekoliko časa, da gredo domače čbele noter, roparce pa ven. Cez nekaj časa naj ga spet zamaši, da roparce , ktere se rade povračujejo , ne bodo mogle ropati. Pisar tega je sam skusil in roparce vselej tako odgnal, da mu niso nikoli nič škode naredile. Tudi nekteri čbelarji že zdavnej tako ravnajo; kadar vidijo, da roparce kak slab panj premagujejo, ga prestavijo in na njegovo mesto kakega prav močnega nastavijo. Ce pa domač panj svojega soseda ropa, kar se iz tega lahko spozna, da čbele močno letijo, prostor spremenijo, roparja namesto ropanega postavijo.
Ce pa roparskih čbel leta okoli čbelnjaka toliko , da so vsi panjovi v veliki vojski, ker se čbele vojskujejo in morijo kakor pri hudi vojski, takrat ni druge pomoči kakor vse panjove s smrekovimi vejami zamašiti do večera. K večem se za malo časa odmašijo, da gredo domače čbele v panjove, roparce pa ven. Ce drugi dan spet veliko roparc prileti, naj čbelar ravno tako stori in roparce mu ne bodo veliko škode napravile.
Janez Zaverl Višnjagorski.
390
*) To se zgodi rado takrat, kadar je kak goljufen čbelar svoje čbele vpijanil, položivši jim medu z žganjem itd., da gredo potem vse divje na rop.                                    Vred.