———
mmmm
NARODA

The hrgMt SkmnSan	in
tka Umtad ftt*-
list slovenskih delavcerrAmerikL
and legml Hobdays. 75,000
TELEFON: CHelaea S—1242
Entered m Second Claa Matter September 21, 1903, at tfae Pol Offlo 1 N«w York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON; CHelsea 3—1242
No. 231. — Stev. 231.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 2, 1936— PETEK, 2. OKTOBRA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
ZAČETEK SPLOSNEGA PRODIRANJA PROTI MADRIDU
mmm^mm^mmmmmmmmmmmmrn. m^rnm^a^rn I	■	•	-	________________ _ _,.____________' .
General Franco imenovan za načelnika vlade
STRATEGIČNO VAŽNO ŽELEZNIŠKO KRIŽIŠČE JUŽNO OD MADRIDA JE PADLO FAŠISTOM V ROKE
Severna in južna armada pritiskata na vladne čete. Vladne čete so bile poražene samo 22 milj od Madrida. — Mesto Toledo je slično porušenim mestom tekom svetovne vojne.
MADRID, Španska, 1. oktobra. — Branitelji Madrida imajo še vedno upanje, da vstavijo prodiranje upornikov proti Madridu pri Aranjuezu, ki je zadnji večji kraj, ki zadržuje upornike na njihovem pohodu proti Madridu.
Vlada je poslala močna ojačenja proti Aranjuezu, ki se nahaja 28 mlij južno od Madrida.
Mestne oblasti so pričele pošiljati iz Madrida sirote in otroke vojakov, ki se nahajajo na frontah. Večinoma so bili poslani v Valencio in nekatere druge kraje ob Sredozemskem morju.
Notranji minister je tudi objavil, da je vse pripravljeno za prevoz vseh onih, ki hočejo zapustiti Madrid.
Vojaški poveljniki pa še vedno upajo, da bodo mogli zopet zavzeti Toledo. Pravijo, da štiridnevni boji niso mogli premagati socijalistične armade in da se je po kratkem umikanju pdstavila v močne postojanke.
Do najljutejših bojev je prišlo pri Olias del Rey, severno od Toleda, kjer je uporniška artilerija obstreljevala utrujeno republikansko armado. Ravno tako je tudi vladna armada vzdržala silovit napad Marokancev in tujih legijoanrjev na cesti med Maquedo in Toledom ter je celo prešla na protinapad, ko je nehala streljati artilerija.
Vlada tudi naznanja, da so njene čete zavzele Monte Aragon, Estrecho in Quinto v bližini Bar-bastra. Ujetih je bilo 600 upornikov in zaplenjenih 1 2 topov, dva protizračna topa, 8 strojnic in nad 1000 pušk.
Poraz upornikov je bil popoln, ko so republikanci razstrelili železniški most, ko so prej nanj za-vozili dve lokomotivi in dva^ železniška voza.
TOLEDO, Španska, 1. oktobra. — Osvojitelji
Toleda naznanjajo, do so pregnali republikansko armado iz Illescasa, 22 milj od Madrida.
Glavni stan upornikov naznanja, da so uporniki zavzeli zadnji večji kraj med Toledom in Madridom in da so ponoči pričeli prodirati proti Madridu. General Franco je v Toledu ukazal, da meščani izroče orožje. Ako tega ne store, bo vsakdo u-streljen, pri katerem bo najdeno kako orožje.
General Franco je na prsi junaškega poveljnika posadke v Alcazarju polkovnika Jose Moscarda pripel najvišje odlikovanje "Ferdinandov križ** z besedami: **Vi ste največji junak španske!"
General Franco je izrazil obžalovanje, da nima s seboj še več odlikovanj, da bi ga mogel dati vsakemu branitelju Alcazar j a, zato pa je izročil skupno vsem Ferdinandov križec.
BURGOS, Španska, 1. oktobra. — Junta upornikov je imenovala generala Francisco Franca za načelnika španske vlade in s tem izrazila svoje prepričanje, da je sedanja španska Vlada, izgubljena, ko je enkrat padel Illescas, ki je strategično železniško križišče 24 milj južno od Madrida.
rOLEDO, Španska, 1. oktobra. — Toledo je večinoma v razvalinah. Prostor med trgom Plaza
ROOSEVELT IZBRAN ZA RAZSODNIKA
Peru in Ekvador se že sto let prepirata za mejo. — Zastopnika obeh držav v Bedi hiši.
WASHINGTON, D. C., 1. oktobra. — Pri sprejemu zastopnikov in posredovalcev držav Peru in Ekvador je predsednik Roosevelt zopet povda-rii svojo politiko 4 4 dobrih sosedov" ter je zagovarjal mirno poravnavo mednarodnih sporov.
Zastopniki obeli držav se pogajajo v poslopju Pan-American Union in so naprosili predsednika Roosevelt a, da bi v tej zadevi kot raizsodnik imel zadnjo besedo, ako se obe stranki ne bi mogli sporazumeti. Pogajanja se «bodo mogoče, vlekla nekaj noseče v.
Zastopnikom obeh južno-a-meriških držav je rekel Roosevelt:
"Ohranitev miru na zapadni zemeljski (polobli mora ibiti prva skrb vseh načili narodov in njihovih vlad. Vas«, pogajanja; tako sem prepričan, J>odo mnogo pripomogla, da bo prišlo načelo mirne poravnave mednarodnih sporov do čim večje veljave. *1
Slednjič je Roosevelt izrazij upanje, da bodo pogajanja u-spešna. Obe državi se prepirata zaradi pokrajine 40,000 kvadratnih milj že sto let.
LJUDI BO MINILA POTRPEŽLJIVOST
SAN FRANCISCO, Cal., 1. oktobra. — Tukaj je govoril socijalistični predsedniški kandidat Norman Thomas ter očital tako republikanski -kakor tudi demokratski stranki, da nista ničesar storili za prepre-čenje nadaljnih depresij. Republikanska stranka vodi smešno kampanjo. Obljublja, da bo ziAžala stroške in davke, v isti sapi pa obeta onemoglim in farmer jem večjo pomoč.
— Nihče naj ne misli, — je vzkliknil Thomas, — da ibodo v prihodnjih velikih depresijah ljudje tako ponižni in krotki kot io v sedanji.
PROCES PROTI SIMPS0NU JE BIL PRAVIČEN
Simpson Je priznal, da Je član komunis t i č n e Stranke. — Ameriški generalni konzul je bil navzoč pri sodni jski obravnavi.
WASHINGTON, D. C., 1. oktobra. — Ameriški generalni konzul v Berlinu Douglas Jenkins je sporočil državnemu department!!, da je bil ameriški mornar Lawrence B. Simpson, ki je (bil v ponedeljek zaradi veleizdaje obsojen, deležen pravične sodnijske obravnave. Konzul, ki je bil navzoč pri obravnavi, tudi pravi, da njegova kazen v sličnih slučajih ni nič nenavadnega. Simpson* je bil obsojen na tri leta zapora, odštetih pa je 14 mesecev, katere je presedel v preiskovalnem zaporu.
Simpsofn je pred sodiščem priznal, da je član komunistične stranke in da je v Nemčijo vtihotapil komunistične knjige in spise, ko je delal na par-ni'ku Manhattan.
BERLIN, Nemčija, 1. okt.— Amer. mornar Lawrence Simpson je bil prepeljan v kaznilnico Ploetzensee, kjer bo ostal 22 mesecev. Do sedaj je bil v kaznilnici Moabit.
Proti razsodbi ni nikakega priziva. Samo Hitler ga more pomilostiti.
POSLANIK BULLITT DOSPEL VPARIZ
PARIZ, Francija, 30. sep. — Sem je dospel novi ameriški poslanik William C. Bullitt, ki je nedavno -zastopal vlado Združenih držav v Sovjetski uniji. Po svojem prihodu je odločno zanikali, da bo uvedel pogajanja tza ureditev francoskega vojnega dolga.
LETOS NI NOBENA BANKA BANKROTIRALA
WASHINGTON, D. C., 1. oktobra. — Od 1. oktobra lanskega leta pa do današnjega dne ni v Ameriki bankrotirala nobena banka.
To je prvo tako leto izza leta 1881.
de Zocodover in Alcazarjem je popolnoma razstre-Ijen. Nepoškodovan je samo južni del mesta s svetovno znano katedralo in hišo, v kateri je stanoval slavni španski slikar El Greco. Katedrala je skoro nepoškodovana, tsamo razbitih je nekaj šip in od-nešene so bile dragocenosti.
Vse trgovine so zaprte, - razun trafike, čije lastnik je boječe odprl vrata, katera pa je zopet kmalu zaprl, ko mu je pošla zaloga.
Toledo izgleda kot kako francosko mesto, ki je bilo porušeno v svetovni vojni. Mesto jasno kaže, da je ta državljanska vojna krvoločna in da nobena stran ne pozna nikakega usmiljenja. To je vojna na življenje in smrt.	f v
EARL BR0WDER ARETIRAN V TERRE HAUTE
Mestne oblasti ho č e j o preprečiti komunizem. Komunistični predsedniški kandidat pri jet kot potepuh.
TERRE HAUTE, Ind., 1. oktobra. — Predsedniški kandidat komunistične stra n k e Earl Browder in njegovi štirje ž njim potujoči tovariši so bili aretirani zaradi 'potepuštva', ko so izstopili iz železniškega spalnega voza. Niti policijski načelnik James C1. Yates, niti župan Samuel Beecher, ni prikrival, da je bil Browder aretiran zato, ker hočejo mestne oblasti -zadušiti "neprijetne politične stranke".
"Nikakor ne bomo trpeli, da bi se pri nas komunizem raz-pasel," je rekel republikanski župan. "Oba predsedniška kandidata dveh velikih strank smatrata komunizem za nevarnost našega naroda. Zato komunistični govorniki v Terre Haute niso dobrodošli. Policijskim oblastim sem dal v tem oziru potrebna navodila."
Z Browderjem so bili še aretirani pisatelj Waldo Frank, Seymour Waldman iz NewYor-ka, predsednik komunistične stranke za državo Indiana C. Stadfeld in komunist Andrew Remes.
Navzlic vsem ukrepom župana in policije je Browderjev zastopnik, čikaški odvetnik D. J. Bentall, po radio prebral Browderjev govor. Tri policiste, ki so bili poslani za stražo, je z zvijačo pregovoril, da ko se ž njim zaprli v sobo, v kateri je bral govor. V sosedni sobi pa je sedel policijski načelnik Yates in je moral poslušati govor.
Browder ise nahaja v zaporu in njegovim zagovornikom se nikakor ni posrečilo, da bi pridobili govemerja Paula V. MoNutta, da bi ^ukazal Brow-derja izpustiti.
Browder v zaporu ne kaže ni-kake jeze, temveč je rekel, da vse kaže, da hočejo Ameriko spraviti v Hitlerjev tabor.
"Naša današnja aretacija predstavlja popolno teptainje državljanskih pravic," je rekel Browder, "kar je posledica politične (kampanje. To je znak hitlerrzma v Ameriki. Moje bivanje v ječi bo večjega pomena, kot katerikoli govor, ki bi ga mogel imeti."
NOVE ARETACIJE SITUACIJA NA
V S0VJ. UNIJI
Kari Radek je bil zapleten v zaroto proti Stalinu. — Vedel je za žaro-, to, pa zarotnikov ni hotel naznaniti.
MOSKVA, Rusija, 1. okt, — Kari Radek, ki je kot urednik "Izvestij" razpravljal o vna— njih zadevah in ki je bil zapleten v Trockijevo morilno zaroto, je bil »aretiran.
Radek je bil prijet v torek ponoči. Glede obdolžitev, ki so padle na Radeka na senzacionalnem procesu proti 16 zarotnikov, se je vršila preiskava proti Radeku. Ko je 'bilo njegovo ime omenjeno na procesu, so njegovi članki v "Izve-stjih" izostali.
Česa je Radek obdolžen, ni znano; najforže pa zato, ker je za zaroto vedel, pa je ni ovadil.
Radek je zavzemal več odličnih mest v sovjetski državi. Do leta 1924 je bil član ruske komunistične stranke, ko se je pridružil Trockijevi opoziciji. Leta 1927 je bil izključen iz komunstične stranke. Leta 1930 se je spravil s sovjetskimi u-radniki in je bil zopet sprejet v stranko ter je postal urednik "Izvestij", ki so uradno glasilo osrednjega izvrševalnega odbora komunistične stranke.
DALJ. IZTOKU
Tokio objavlja drzne kitajske protizahteve. — Poleg drugega zahteva Kitajska vrnitev Man-dzunje.
PAPEŽEV TAJNIK NA POTI V ZDR.
DRŽAVE
Kardinal Pacelli bo preiskali politično delovanje duhovnika Cough-lina. — Vatikan obsoja Coughlina, ker je imenoval Roosevelta lažni-ka.
TOKIO, Japonska, 1. okt.— Japonsko časopisje naznanja, da so bila prekinjena pogajanja med Kitajsko in Japonsko, ko je Kitajska odklonila vsako odškodnino iza umor japonskega mornarja.
Poročilo iz Šanghaja naznanja, da Kitajska ni samo za-I vrnila japonskih zahtev, temveč da je stavila naslednjih pet protizahtev:
1.	Vrnitev (Mančukua.
2.	Odprava premirja iz leta 1932, ki je bilo sklenjeno po bojih, katerih posledica je bila, da je Kitajska bojkotirala japonske industrijske izdelke.
3.	Prenehanje z japonskim tihotapstvom v severni Kitajski.
4.	Konec japonskega vmešavanja v petih severnih kitajskih provincah,' nad katerimi zahteva Japonska upravno oblast.
5.	Nobenega ojačenja več za japonsko armado v severni Kitajski.
Nepristranska preiskava je dognala, da japonskega konzularnega policista ni vstrelil kak Kitajec, kot to zatrjujejo Japonci, temveč nek Japonec, s katerim je bil v osebnem sporu.
Dva japonska rušilca sta izkrcala mornarje v Hanokvu za zaščito tamošnjih Japoncev.
Kitajske oblasti so izjavile, da so pripravljene -za svoje zahteve bojevati se do zadnjega moža.
NALEZLJIVA BOLEZEN MED KONJI
SALT LAKE CITY, Utah, 30. septembra. — Poljedelski department je sporočil, da je v sled neke skrivnostne bolezni, ki je bila do leta 1930 še docela neznana, poginilo trideset tisoč konj, ki so predstavljali vrednost $2,250,000.
VATIKAN, 1. oktobra. —
Papežev državni tajnik, kar-
dinal Evgen Pacelli je odpoto-
, val s parnikom Conte di Savoia
v Združene države, kjer bo preiskoval politično delovanje žnpnika Coughlina iz Detroita.
Ker je to prvikrat, da pride papežev državni tajnik v Zdr. države, so politični opazovalci mnenja, da se Vatikan mnogo bolj zanima za župnika Coughlina, kot pa je 'bilo <ij*> sedaj znano.
Dasi prihaja poročilo iz me-rodajne strani, da bo kardinal Pacelli proučeval položaj katoliške cerkve v Združenih državah, vendar 3o mnogi krogi mnenja, da !bo nastopil proti Coughlinu, ker je na Vatikan napravil Coughlin zelo slab u-tis, ko je v Cincinnatijn po radio rekel, da je Roosevelt proti Bogu.
Kardinal Pacelli je 'bil eno uro v avdijenci (pri papežu in
SNEG V AVSTR1J. ALPAH
DUNAJ, Avstrija, 1. okt.— Zadnje dni je v avstrijskih Alpah zapadel ivisok sneg. Vsi kraji, ki leže več kot 1200 visoko, so. pod snegom.
je prvotno nameraval iti na počitnice v Švioo, toda se je nenadoma odločil za potovanje v Ameriko.
Vatikansko uradno glasilo "Osservatore Romano" je že ponovno grajalo župnika C. Coughlina, ker je v svojem govoru v Clevelandu imenoval predsednika 'Roosevelta lažni-ka. Coiighlinov skof Gallagher je bil ob istem času na potu v Riim in na Coughlinov*govor ni polagal posebne važnosti.
Ko pa sta po govoru v Cin-cinnatiju nadškof iz Cincinnati j a John T. McNichols in škof Joseph Schreirtbs iz Clevelan-da Coughlina ostro obsojala, se je najbrž kardinal Pacelli odločil, da odpotuje v Združene države,	•	. , ■ — • ■ ■—■. i——t t

"GLjIB V AnoVV
New York, Friday, October 2, 1936
THE LAR0E8T SLOVENE DAILY IN VJ33L.
"Glas Naroda"
J4 Oorpowtloa) , (kv ^ Owned and' Published toy I % PlfBLISHING COMPANY lent_L Bcnadlk, Twn
. of the corporation and addrPMBi ot aJ^ore officers:
•I Manhattan. He« Ink Qtr, N. X.
Frank Sakaer.
Place ot
CM
GLAS N A B

lamed E ery Bay Except Sundays and HoUdaja
celo leto velja. Kanado	■
— ..... ■ -
Amerfko in
£a pot leta & Četrt letijo.
r»»•• . «
Zi Inozemstvo Za pol lŠta
ceio leto ••••••
celo lito V... tff.W
Subscription Yearly $6 00
Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne priobCofejo. Denar naj se blagovoli poUjatl no Monej Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se ttidl prej šoje flftaliSče naznani, da hitreje najdemo žSSlovnlka. 1
_-'-	Advertisement on Ajmeement	I--
"Glas Naroda** laLaja vsaki dan UvaemSt
m «1 i
In
t
L
••QLAS NAROD A", 216 W. 18th Street, New York. N. I
Telephone: CHelsea 3—1242
Brooklyn, N-. Y. j koncerta ae boste v krogu svo-jih^znancev in prijateljev iskreno zabavali. Ta dan bo naša QDZ. praznovala prvič v tem mestu svoj Zfvezni dan',
Tudi nasi zavedni rojaki iz


po štirih letih
Ko se je predsednik Roosevelt uspešno otresel zlobnih očitkov nekaterih republikancev, da je v zvezi s komunisti ter da uglaja v Ameriki pot komuniamu, so se -začeli njegovi politični nasprotniki posluževati drugih, todajstotako zlobnih in neslanih argumentov. v	'	.......L
Zdaj pravijo, da bi bila depresija dosti prej končana, če bi bil pri zadnjih volitvah ponovno izvoljen Hoover.
Ozrimo se nekoliko nazaj, pa bomo videli, kako je bilo pred štirimi ieti.
1. oktobra 1932 je newyorska občinska uprava znižala vrednost davku podvrženih zemljišč za sedemstodvajset milijonov dolarjev. Navzlic temu precejšnjemu znižanju so lastniki zemljišč izjavili, da ne morejo zadostiti svojim davčnim obveznostim.	"
Istega dne je povedal "predsedniški kandidaf Roosevelt Čikažanom: — Kakor vsakdo drugi, ste tudi :vi občutili finančni pritisk. Vaši davki niso zadoščali za pokritje vladnih stroškov.
Dvema največjima ameriškima mestoma je pretil pred štirimi leti bankrot. In večina drugih ameriških mest je bilo na istem stališču.
3. oktobra 1932 je izjavil Walter C. Teagle, ravnatelj Standard Oil, da je ibrez dela deset milijonov oseb, ki so bile leta 1929 zaposlene.
Naslednjega dne sta bila Sam in Martin Insull obtožena, da sta osleparila ljudi, ki so vlagali denar v njuna dvomljiva podjetja, za dva tisoč milijonov dolarjev*
Dne 6. oktobra 1932 je Frank H. £>isson, novi predsednik American Bankers Association, ponovil Hooverjevo zatrdilo, da je vse najhujše prestano in da je prosperiteta že za vogalom.
Naslednjega dne se je vrednost delnic na newyorski borzi mižala za pet točk.
Skoro vso jesen leta^l932 je ugledni newyorški bankir Harwey D. Gibson prosil bogataše, naj prispevajo v lokalne reliefne sklade, češ, da bodo nezaposleni zanetili revolucijo, če bodo skladi prazni.
Take so bile torej razmere, katere je skušal Herbert Hoover še za dolga štiri leta podaljšati.
Nihče ne bo tajil, da se je nahajala dežela ob koncu Hooverjevega termina sredi najhujše depresije ter da se je bližala komunističnemu ali fašističnemu prepadu.
In niliče ne more tajiti, da je bila nevarnost odvrnjenu s pomočjo "New Deala" pod vodstvom predsednika Roose velta.
Ameriški narod ni pozabil strahot leta 1932 in pod no benim pogojem noče, da bi se po prihodnjih predsedniških volitvah ponovile.
Slovensko pevsko in dramatično društvo *i Domovina " se tem potom globoko zahvaljuje darovalki iz Irvington, N. J., za naklonjeno svoto v znesku/ petdeset dfolkrjev, katere je darovala našemu društvu. SIO-venska kulturna drušiva v Ameriki imiijo težko beiibo za obstoj in še morejo vzdrževati samo potom prireditev, zato tem bolje upoštevamo ta velikodušni dar.
Cenjena darovalka, dokler bo društvo '4 Domovina'' obstojalo, se Vas bo š hvSležno stjo spominjalo in cenilo Vašo ljubezen do slovenskega petja. Še enkrat, prisrčna Vam hvala.
Prva prireditev "Domovine v letošnji sezoni se vrši v ne-
Farrell, Pa., bodo zastopani. Vii si rezervirajte soboto, 23L oktobra za koncert v veliki slovanski dvorani n!aših Ukrajincev. Nase društvo bo žanaprej ' * ■ \ t i ' i » : *. j i1 j
zborovalo v tej dvorani vsako prvo nedeljo v mesecu. Ravnatelj je nam dal dvorano na razpolago za en dolar kot najemnino od seje.
Pozdrav!
John Dolčič.
Sottthview, Pa. Pošiljam vam naročnino za
... .	7771	'..-f-X ■ **
ROJAKE PROSIMO, NAj NAM NAKEATKO N A DOPISNICI gPOKOCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
deljo, dne 8. novembra v Slo- G-las Naroda in želim malo opi-
1	' \T:	-i'	_ _	..	v	t	T'	: _ii •
venskem Narodnem Domu. Na programu bo precej novih pesmi in šaloigra "Vraže". Kdor pozna agiinost pevcev in igralcev "Domovine V, je lahko prepričan, da bo imel dovolj užitka in zabave, če bo posetil o-menjeno prireditev. Prosimo cenjene rojake, da rezervirajo ta dan za poset naše igre in koncerta.
S pevskim pozdravom!
"Domovina".
Girard, O.
Hitro se bliža čas velike proslave društva Ljubljana, št. 58 SDZ. Vse se z veseljem pripravlja na proslavo in koncert, ki ga bosta priredila operni in koncertni pevec A. Šubelf (bariton) in Charles Guardia (tenor). Zadnjo nedeljo sem obiskal naše dobre rojake v slovenski naselbini Bessemer, Pa.
sati naše djelavske razmere, ki vo v naši naselbini še dosti po-voljne. Dela se 5 dni v tednu noč in dan s polno paro. Zaslužek je pa pičel in je odvisen od prostora in od delavca. Tukaj so same coal majne, last Pittsburgh Coal Company. Pri nas ni treiba biti nikomur brez dela, če hoče delati. Dosti je pa takih, ki nočejo delati in raj-še čakajo na boljše čase. Pa mislim, da boljših časov ne bo še tako hitro nazaj.
Na društvenem polju še dosti napredujemo. Imeli smo to leto trinindvajset piknikov in vsi so dobro uspeli in podprli društvene blagajne. Le tako naprej, ker v slogi je moč.
Tukaj sta se poročila John Pernecki in Jennie Peršutti. Želimo jkna obilo sreče.
Vreme imamo še dosti lepo, pa mislim, da ne bo več dolgo, ko bo zima pričela pritiskati Ustavil sem se naprej v hišir na vrata.
našega r o j a k a Slaphičarja. I Pozdravim vse čitatelje lista Hčerka Ančka je pridno na de
r • i . • t Jj - , < s • v •
Iz Milwaukee, Wis., poročajo : — Pri avtni nezgodti je bila ubita Helena Jager, ki je morda rojakinja, pri drugi avtni nesreči (še je pa lahko' pobil rojak Fred Erčiil. — Neznani vlomilci so oropali slovensko gostilno Peggy Scfimidtove za okrog $100 v gotovini in blagu! — V bolniiški postelji se nahajajo Kaltie Remšak, Mike Huda j in John Vidergar. — Porodili so .se: John Tomšič in Te; režija Strniša ter Jos. Hren in Evelyn Miller.
Iz Minnesote poročajo: — Louis D. Kovač iz Aurpre se je pred nekaj dnevi ubil pri avstni nesreči v Wisconsinu. Star je bil 35 let in rojen v A-meriki. Pri isti nesreči so bil bolj ali manj pobiti Kovačeva isestra' in njegov svak John C. Viranj, ter njegova mati. — V HMniiigu je brl John Nikič obsojen ha 85 dni v prisilno de lavnico zaradi prehitre vožnje z avtom. — Pred sodiščem v Virginiji je bil Jos. Mantel obtožen posikodfbe z avtom in to
H Jugoslavije.
. "jr^rr-
na grobu se je ža-strupila
Na zagrebškem pokopališču se je zastrupila žena bivšega nadzornika telefonov Katica KakardiČ, stara ! let. Mjen mož je imel v službi neprilike, baje Ije bil obtožen nerednopti in prišel je v preiskavo. BU je suspendiran, dokler se zadeva ne razčisti. To je ženo tako po-trlo, da je odšla na pokopališče in se zastrupila.

obup
slo-
veni

15. se^t. opoldne se je hotela zastrupiti v^agrebu v Tušl^an-ou hišnica Angela Galič iz Slo-venjgrada. Zavžila je strup in se zgrudila. Mimoidoči so poklicali reševalce, ki so jo prepeljali v bolnico, kjer pa niso miogli zaslišati, iker je bila nezavestna. Njeno stanje je zelo težko. V Saraljevu je pa hotela skočiti z znane istene ^mrti na Jekovcu Slovenka Hilda Šenipa. Nefkclo jo je pa opazil in začel klicati na pomoč. Ne-srečnica se je zapletla s krilom v bodečo žico okrog stene in obvisela na nji. Ta čas je pa prihitel redar in jo rešil. Baje
zitelj zaliteva $800. Pred tistim} "re za nesrečno ljubezen sodiščem je bila 32 letna Ana
Glas Naroda.
PENARNE PQSILJATYE
Den^m^ nakazila izvršujemo točno m v	vo po Revnem kurzu.
i-
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.65 ... ......	Din. 10«
$ 5.W ....................bin. Ž<H»
| Z40 ...........Din. 300
$12.00 ....................Mri. 9P66
$23 JM) ....................Din. 1000
»4f00 ...........Din. 290O
iT
V ^TALUO r za i 9.00—i4f m
'	s
% 8ZM
lici
Za txplatflo veCjm sneskot kot i&thl navedeno, bodisi ▼ dinarjih »H
o	V.,.. ' . [i'^	^ 1	-I y. ,rr~:*
V v . IZPLAČILA V /jftfBKlftKI^ DOLARJIH
poslali______________S S.7S
lii, da pripelje večjo skupino na koncert, kajti z našim pev- l 'pmm^a^ cem A. Šuibeljem sta si velika^-1	—
prijatelja. Ra\T^ tako je na delu nasa vrla narodna delavka Mrs. Snežič. Mary je rekla: — Cel bus se nas pripielje. — Ata Brgles bo tudi navzoč ta večer 111 drugi naši vrli Bessemerča-iii. Tajnica društva je že sama prodala preko 100 vstopnic, in je narod v Youngstownu, pridno na delu. Zastopnik Glas Naroda Mr. A. Kikel bo tudi pripeljal svojo deputacijo na koncert. Naši rojaki v Beli
Math Veliar.
Ljubljani nas posetijo v velikemu številu. Mr. Frank Rupert, li^r. John Globokar, in Mr. Grdinai so se tam zavzeli da pripeljejo svoje sorojake. Ravno tako nas poseti stric Ljubljane s svojo zabavno in veselo soprogo, našMr. Jos. Plevnik. Vsi se pripraAate za fa večer, kajti p<>Ieg krasnega
za sekati drva ; plača od korda $1.50 , od loksov pa $2.00 od tisoč čevljev. Gozd je lep v ravtiini. Pišite na:
CLARENCE KEDY, Charcoal &. Lumber Co., ROLET, PA.
naprodaj farma
(65 akrov)
3 V2 milje iz mesta blizu šole. Lepa prilika. Proda se radi starosti. — AN A RET ^ L, R. 1 Box 36, Phillips, Wis;.
2enitna ponudba
Slovenski farmer v CanaJdi se želi seznaniti' s Slovenko,' ki ima laliko j>ar otrok. Katera resno misFi naj mi piše.
!MATT ZtJNICH ; P. O., Leask. Sask., Canada.
v STARI DOMOVINI
Cunardova progra priredi £ri izlete v staro domovino. Vsi trije leti se bodo vršili v času, da bo slehernemu, ki se jib udeleži, goče preživeti božične praznike med svojci
IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH:
QUEEN MARY
ki odpluje iz New Torka:
dne 2. decefribra ter 16. decembra
• r	1	1V( » -■■	#■■»*••
dne 9>. decembri
Na prvem Izletu bo spremljal izletnike MILAN EKEBOVIČ, član newyor&kega. urada Cunard Liue; na drugem ALFRED MARKU S. ki je isto ta ko Clan newyorskega urada i XM txVtiJem pa 'HB^fet WEBER, elan CikaSkega urada Cunard Xine.
Babnik iz Elyja obsojena na dve leti zapora, ker je nekemu Fincu vzela iz žepa $30 v gostilni. — V Ghisholmu sta se poročila John Molek in Mary La-žorček.
*
28. sept. dopoldne so našli v jezeru pri Clevelandu truplo rojaka Franka UVha. Mož je sel v soboto zvečer od cloma, in ker se ni vrnil, so začeli domači poizvedovati za njim. 28. sept. pa je voda vrgla na šuho neko inoško truplo, katero so prepeljali v mrtvašnico, kjer so v njem spoznali ITrha. Kako se je ponesrečil, ni znano. Letos sta na omenjenem kraju utonila že dva Slovenca. Pokojni je bil star 48 let. Rojen je bil v
vasi Gojzd pri Kamniku. *
Anlton Zubak, znani hrvaški "domobranec" v Farrell, Pa., je dobil tri leta zapora v federalni jetnišnici v Leavenworth
zaradi poneverbe.
*
V	Indianapolis, Ind., je umrl za ra&om v želodcu Martin Za-krajšek. Rojen je bil v Runa rs k eni! pri Blokah na Notranjskem in v Ameriki je bil 26 let.
*
V	torek zjutraj je nenadoma preminula tv Clevelandu šele 23 <let štara Stanislava Novak. Pokojna je dalj časa bolehala, postala zopet boljša, a bolezen se ji je kmalu zopet vrhila. Oče ranjjke ,ka^or Wdi mati,* sta doma iz St. Vida nad Ljub-
deklpta ugrabil
Na novega leta dan je ugrabil v vasi Grebašcice blizu Ši-benika Mate Peran Grgin lepo sosedovo hčerko Ano Peran. Njena roditelja sta se kmalu sprijaznila s hčerkino usodo in pozabila na ugrabitev. Clez tri mesece je pa Mate zapodil Ano ocf hiše, čes,'naj še vrne k materi, ke* on nima več dela1 za nljo. Ko je pa prišla, žetev, jo je zopet poklical nazaj, a zdaj jo je znova zapodil, t-epa Ana ni mogla več prenašati sramote in zahtevala je od fanta, naj &e poroči z njo. Fant jo je pa zače^ pretepati. Med ruvanjem je Anka pograbila oster "kamen in ubila fanta. Te dni je prišla v Šibenilk :k advokatu in sra
Sezona slovenskih veselie# v New Yorku, ki jili to lefos in prihodnje leto do pepelnične srede — nič koliko, bo svečano odprta v nedeljo zvečer ob šestih v Slovenski dvorani na Osmi.
Društvo slovenskih im^ter,
*	S '	'	\-f
zena m deklet priredi svojevrstno zabavo "kofiMač".
Nekoč sem predlagal za ta£o prireditev izraz "čajanka", pa moj predlog ni obveljal.
"Kofiklač" ali "kaffe klatschV je nemškega izvora, ki so ga naše kuharice od nemške ali nemčurske jare gospode pobrale.
Izraz "čajanka" je že vsaj slovanski, ruski, in potemtakem kolikor toliko naš. Če so se ipa ' ''kofiklača'' oprijele, naj bo torej "kofiklač".
Toliko vem, da ime ne bo v skladu z namenom in posledicami kajti "kofeta se bo v ne deljo zvečer na Osmi presneto malo prodalo in popilo. Na sa-nio kofe bi se jih n^ ujelo dosti — če bi ne bilo obečanih drugih dobrot/ ' '
Spočetka se hisefiv' mislil u-delefžiti, ko seni' pa čital, kakšno godbo bodo iinelfe, bom prav gotovo prišel.
Harmonika in boben. In moji živci — posebno v sedanjem času.
Imenitnejše kombinacije si
sploh ne morete misliti. *
Vsak stan ima svojo govo rico in isvoje izraze. Te dni sem čital, kako je učen advokat pojasnil, kaj je pravzaprav železnica.
"Železnica je podjetje u-smerjeno v ponavljajoče še gibanje oseb ali reči po precej pomembnimi delih prostornin na kovinski podlagi, ki s svojo vztrajnostjo, zgrajenostjo in fgladkočo omogoča prevoz velikih [bremen, oz. dosego kake razmeroma važne hitrosti prevoznega gibanja in ki more
prosila, naj Ijo odvede na ^.'proizvajati na njem pri obratu podjetja s to svojo last-
dišče.
OBNOVA STARIH RUDNIKOV
Neko angleško podjetje je uvedlo eksploatacijo starih rudnikov na Novem Brdu, ki so obratovali že v 14. in 15. stoletju. Novo Brdo je v gnji-Slanskem fsrezu in rudno bogastvi je bilo temelj bogatega srbskega mesta, ki pa je pozneje popolnoma propadlo. V rudfiikili so kopali takozvano "glamsiko grebro" in kraj Novo Brda je bil nekdaj splošno znan pod. imenom "Grad sre brni". Predstavniki angles kega podjetja s6 rude Norega Brda preiskali in vnšijo se že [priprave za obnovo obrata'. Revno prebivalstvi) okolice se veseli skromnega zaslužka.
izvoz vina v ce-hqslqvasko
V prvi polovici letošnjega leta je uVoaŽla ..Českofelovaska 31,OjOO lil vi^a v vrednosti 9,-100,000 Kč., liani v prvi polovici leta pa 38,00<) hL Uvoz vi-
All Nations Republicans liga, v kateri" so zastopniki 18. V Clevelandu živečih narodnosti, je na seji dne 28. iseptemb-ra indorsiralfi kandidaturo sodnika ^V. Lausčheta za okrajne-a (Common Pleas) sodnika,
oleg Lausoheta je liga ihdor-	HIH
širala saimo še kandidaturo [na iz Jugoslavije je nazadoval
Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd., ' "	obrnite ntL-:
GLASWARPRA'
Franka Sveteka, ki se potegtlje za službo okrajnega sodnika za termin, ki poteče 31. decembra

Pazite fia številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Oinovite jo, da. nam ne bo treba pobijati oponiinov.' Z redno obnovitvijo prihranJte Mm delo in stroge; sebi pa' zAjamci-te redno dos^vljanje lisfe.
Resno Vas prosimo, da vpo-števale to opožo
" 'fUpra^u tlGl«ts Naroda"
od 2,400 hl lani na 2,300. hI letos. tJvoz vina iz Madžafske, Španije, Grčije, Rumuriije iri Bolgarije se je pa povečal.
99
"GLAS NARODA
■ l V* + v y r-' - -
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho-& nMi-ociti za tvoje i<^rodxiike aH prijatelje; to lahko stori. — Naročnina ža it«t| kraj stane $7. — V Italijo WM n« poii-
nostjo 'v ^vezi s prirodniani silami, ki tudi povzročajo prevozno gibanje, (kakor para, elektrika, živalsko ali človeško delovanje mišic, pri sposobni ravnini proge tudi že lastna teža prevoznih posod in njih vsebi-ina itd.), kak razmeroma mogočen ( kakršne so že prilike, ki jih je doseči koristen ali tudi Za človeško življenje uničujoč m človeško, zdrp-je ogrožaj6č) učinek."
Zdaj menda veš, dragi rojak, kaj je žele an	....
* i
, Čitai^sem, ^t je v cfržavi
Wyoifiing zapadef ^neg. Prijatelj IJoinbač je j^ra^oč^sno odnesel petet da mu ni bilo treba iti za medvecfoitf. Ali bi pa medved' šel za njim, kdo ve.
Menda so v Wyomingu drugačni kot so v Oregonu.
Z jelenom, ki sta mi ga lani poslala brata Frank in Joe Gosar, so imele newyorske carinske Oblasti iprečej opravka. Dvakrat sem moral Iti v cariniki urad in dokazovati, da ga nisem jaz ustrelil.
Čimbolj sem jim dopovedo-dal, da nisem še nikdar držal orožja v rokah tembolj vsiljivi so bili. Slednjič so mi ga vendar dali -r- pod pogojem, da se moram drugič izkazati z orožnim listom, čf> hočem, da bo Šlo brez sitnosti in težav.
iStvar šele ždaj o&enjam in šicer iz dveh razlogov: oari-narji so najbrž1 že pbaaibili name, in lovska sež6M se bliža.
#
i
Dopisnik poroča, da je bilo letite iv razmeroma inajhni slovenski naselbini triindvajset slovenskih piknikov.
pe to ni " 1 " tete ne vem,
zmamenje ^rosperi-n, kaj bi dejal.
New York, Friday, Optdber 2, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAJLT IN VJ93*
J. RIBIČIČ:
Ko je zdravnik preiskal in pretipal ubog-o uradniško telo gospoda Petra/(je ziAajal z ^ia-vo in dejal:
"Zdravila ne bodo pomagale. Pomagati more le narava. Opustite kajenje in pijačo, izrabite proste ure za sprehode v prosti naravi-, drhajte globoko na svežem zraku, pa boste spet jim meščani odriešo postrvice.
PETROV 2EGEN
merikank" in "potočk"'je le v nekem icTfličnem kotičku Dolenjske, so povedalli prijatelji. l^iK?! so Dolenjci tako prijazni ljudje. Takorekoč ljipd omili! Nič ne izkoriščajo zraka željnih meščanov. Toliko, da le ne pogostijo zastonj! m kar se ribolova tiče: komaj čakajo, da
zdrav ko dren. Lotite se kakega sporita, pa ne prenapornega." »
"Kaj praviš k temu?" je gospod Peter Vprašal svojo ženo, ko ji je obrazložil zdravnikovo diagnozo.
"Kaj naj rečem?" odgovori ta. "Tisto zaradi kajenja in pijače bi ti laliko jaz povedala.'' "No, da!" zanirmra uradnik Peter, '' Ka^j pa tisto o športu, o ne prenaportnem športu?"
Treba pa le pismeno sporočiti lastniku kakega ribolova in ko j ti bo ustreženo. Še znamke za odgovor ti ni treba priložiti.
Ni čudno tedajj, če se je gospod Peter odločil za Dolenjsko. Pisal je lastniku ribolova in res ko j prejel odgovor. Naj se zglajsi'pri tem in tem čuvaju, ki bo (uforehil >v«e potrebno, je stalo v odgovoru.
Celo soboto popoldne se je ! gospod Peter pripravljal za ne-" Visa k sport jfe napOren!" i deljski ribji lov. Ko je napol
pravi ona. "Všajc, če si prekorači) Abrahama!"
"Nak!',' odkima mož. "Po-£nain.sp,<urt, kakor nalašč za take, ki jim žile že apnene!" "No?"
"Ribolov! Sedeš na breg,	stanovanja in ga spraviti na trr
iztegneš ribnico ifi medtem ko	da tla, kjer se je razbil na tisoč
globoko dihaš ise ti ribica kar	kosov. Kmalu za tem je še vjel
sa«ma natakne na trnek. Zdrav	za bubi frizuro' tlijo služkinjo,
nil nahrbtnik z vsem potrebnim, je stopil na dvorišče, da se vadi v metanju trnka. Sprva je šlo nerodno. Ali kon«čho se mu je le posrečilo vajeti oVet-, Peter obraz, lični lonček na oknu svojega I "Tu je denar! Kaj bi gledal,
vaj. "Kar noter stopite!"
V koči izroči čuvaj nedeljskemu ribiču potrdilo in vpraša: "Ali boste lovili ves dan?*'
"Takf>le do dveh, menim/7 odgovori ta.
"Torej ves dan!" prikima čuvaj. "To stane 20 din."
Peter se nekoliko začudi, ne reče pa nič, temveč mimo plača in kakor da je že vajen tega, pravi: "Za odškodnino, kafj ne?"
"Ne, za dovoljenje," pojasni čuvaj. "Saj je na dovolilnici napisano. Prosim, kar poglejte r"
"Kaj bi gledal, saj je povsod tako!" se dela Peter izki^sen'e-ga in seže po ritnici. "2&ftaj£>a kar grem!"
"Precej greva," pravi čuvaj. "Saano se mojo dnevnico, picfsim 20 din. Moram biti poleg. Tak je predpis. Prosim,-kar poglejte v dovolilnico, tam je zapisano.''
a, seveda!" raztegne
"Nočejo prije!ti, kaj?" vpra-
ša.
u
1Z-
in koristen sporlt!"
Ali je moral Peter cel mesec dokazovati ženi^ kako koristen je ribolov, preden se je vdala. Končno je le pristala:
"Pa hodi v božjem imenu ribe lovit, če je to tako potrebno tvojemu zdravju. Koristi pa ne bo od toga kar boš ti vjel, že danes vem!" je dejala.
"Bomo videli," je zagrozi Peter in se koj lotil predpriprav. Najprelj si je priskrbel ribolovsko karto. Stala ga je več, kot si je prihranil i enomesečnim nekajenjem. Nato je kupil lepo moderno ribnico s koleščkom na ertčm koncu in z nepremočljivo prevleko, močno vrvico, razne trnke in umetnih muh ni<* koliko. "Sodček dal-maltinca bi bil cenejši!" je tiho ugotovil Peter. Povedal pa ženi ni tega.
Končno je bilo vse pripravljeno. Le voda z ribicami je še manjkala. Prelepa Slovenija ima vse polno rek in potokov, po katerih plavajo ščuke, klini, postrvi in še 'dnerge žlahtne ribe, ali raj prelepih pofetrvi "a-
ki je obešala peVrlo. Dekle je najprej za vpila, *ato pa rekla: trapasti škric! Drugih nesreč ni bilo. Ko je Peter le^el spat, ie bil že izyezban "ribič;
Drugo I jutro je vstal še^pred
v *	' i i •	•
—. --------- — «
Jsaj vem, saj ne ribarim prvič!"
Nato gresta in kmalu sta ob vodi. Čuvaj pokaže gospodu prostor ob vrbi in se vleže na' travo pod grm. Gospod Peter pripravi vse kar treba in kmalu zleti trnek z umetno nmho daleč proč v vodo. Nedeljski ribič navija kolesce in vabi ribice. -Ali dolgo ni nič. Peter
sončnim shodov in: se podal ota?ava za?Jlti- f se m - ~ . . :	TnM-i^n nategnila. Ves raz-
na postajo. Sedel je v vlak k odprtemu okn-u in v taktu sorpi-liajočega stroja globoko dihal da si napolni jolju-ča z zdravjem. Kar jnladeniški občutek se ga je prijel, ko je izstopil na končni postaji in se podal oo vročeni soncu na dolgo pot. Sami cvetoči travniki in bogalta žitna polja, i^a desni pa lepa reka polna prežlahtnih pib. Videti jih sicer ni <bik>, ali Peter jih bo že zvabil na dan! "Le čakajte, postrvice preljube!" i iim ije razposajeno žugal in si brisal pot s čela.
Končno je dospel na cilj. Glej ga, čuvaja! Že čaka pred kočo. Dolejnci so zares prepri-iazni ljudje. Kakor da niso Slovenci!
"Dober dan!" pozdravi Peter. "Ali sem prijel prav?"
"Prav, prav!" odzdravi ču-

vrvica
jiff
Važno za potovanj«^
potovati ¥ atari kraj ali dobitt
, v neh stvareh. Vale« cato dati naJbolifta pojasni^ in tt k potovanj« udobno in Wire.

v«e, bodisi praiaje «a l **lotk tae, kar Je t* M* h rfkvae, *
Nerfrtavljani a*J ae olfaAajo do zadajega trenatfc*. ker
dovoljenja. REENTIW
torej tokoj sa irezpliina navedli* in xacotarlJWM Vam, to udobno potovali	*"
SLOVEL PUBLISHg|G C&^AffY
216 Weai
Street
New Ybrfc, N. V.
"v T*	•	• , J


burjen naivije kolesce in iz vode privleče prelepo postrvieo Kako tse zvija in maha z repkom. Peter jo sname s trnka in jo hoče položiti v nahrbtnik.
"Nak!" začuje ta hip čuvajev glas za svojim hrbtom. "Ta mora nazal] v vodo! Samo čez 24 cm dolge se smejo loviti. Le poglejte v dovolilnico, je vse zapisano. Ta nima niti 15 cm."
Peter se čudi, ali tega ne pokaže. V elegantnem loku vrže ribo nazaj v vodo. Se marsikatero vjame. Ali vse so premaj tine, vse morajo nazaj v vodo. ' Okrog poldne pa le vjame eno, ki bi mu bila kmalu raztrgala vrvico, tako se je otepala.
"Aha!" pravi in jo pokaže čuvaju. '.Ta pa bo, kaj ? "
"Sc vem," odgovori čuvaj in vstane. Vzame iz žepa zloz-ijivo metrsko mero, jo razpne ift premeri riibo. "Ne, ne bo! F$>1 centimetra manljke'"
"Kako, da ne?" se razjezi Peter m prime ribo z eno roko za reip, z driigo ža gobček in jo močno nateguje. "Le pomerite še enkrat!"
Čuvaj pomeri, ali riba ima še večino 23 in pol em. NiČ več nič manj!
Peter pa se vd,a: "Pa imate tudi pravo mero? fo mojem je najmanj cm dolga."
*1 Pravo, pravo, kako pa!" odgovori čuvaj. "Kar nazaj jo vrzite!"	' "
"Saj je že mrtva, kaj bi jo metal inrtvo v vodo?" ugova-ifia Peter.
"Predpis je predpis," de čd-vaj mu vzame ribo in jo vrže v vodo. Potem' pa pravi: ' * MZda j grem* domOv - kosi^;.
I Čez pol ure se vrnem." Ih od-* gre vsa proti koči.
"Bog'te heši!" zamrmra Peter m jezilo" vrfe trnek v vodo. Pa čaka in čaika: A ni nič. Kakor da so šle tudi ribe h kosilu.
Nenadoma pa z^šttmi za nje-govim hrbtom. Prestrašeno se Peter ozre. Za njim staji kmet-sko napravljen človek in se rhu refti obraA. Iz oči mu sija eh in lokavost.
"Že, že, ali tiste male, pod 24 cm!" pojasni Pefer.
"Visiak nima sreče!" pravi tujec. "Meni so pa le prijele tu<Ji tiste Večje. Le poglejte t11 In dvigne vreč i t o, ki mu visi z levice in iz katere kukajo ribji rep^i.
pjrivleče trnek iz vode in zajprosi: "Pokažite!'*
"Poglejte!" pravi tujec in privleče iz vrečice pet lepih postrvi. Vsaka je daljša ko 24 cm.
"Kaj pa boste z njimi?" poizveduje Peter.
"Prodal jih boin, ali pa pojedel!" pravi oni m žt? tlači ribe nazaj v vrečico.
"Pa jih meni proda.fte!" reče Peter, ki mu je srečna misel šinila v g*lavo.
"Zakaj ne," odgovori tujec. "Za dobro i:ilo jih je. Tri kovače mi eratef pa hodo vaše-f Ijv čuvaju tega ne povejte P'
Peter prikima in kmalu leže ribe v njegovem nahrbtniku, i Le eno pfrsti zunaj. Ko se ozre, la bi pbvedal tujcu zakaj, tega že nikjier več ni. Pač pa zapazi, da je čuvaj stopil te koče in da jo malia pi-oti vodi. Hitro natakne Peter lepo postrv na trnek in jo vrže v vodo. Ko začuti, da se mu je čuvalj dovolj približal, zavrti kolo in privleče postrv iz votle. Sname jo s ttrnka in dvigne. "No kaj pa ta?"
"Ta pia, ta!" preceni čmvaj že od daleč. "Tafkol^ 32 Cm bo imela."
Peter pa se dela, 'ko da je vajen takega lova. Brezbrižno vrže trnek v vodo in de malomarno: "V zadnji pol uri sem vjel petero ta*kih."
"Hm!" se .nasmehne čuvaj ! neverno.
"Ne verjamete?" reče Peter^ nasloni ribnico na vrbo, se o-brne i A odpre na^rbtnit.
"No, poglejte,"" pravi in privleče na dan vse postrvi.
"Hm," se čudi čuvaj. "Za eno celo kilo jih je! Ali jili vzamete domov?"
"Kako pa?" gleda Peter de-;belo. "Ali moivla mislite, da jih bom Vrgel v vodo ? * *
"Ke, to ne," pravi oni. "Ali če jih vzamete domov, so po 20 din kilo!" Peter zazija od začudenja, kakor riba na suhem.
"Kako po 20 din! Saj sem jih sam nalovil!"
"Le poglejte pooblastilo. Tam je vše zapisano. Naslovljene ribe so lasft lastnika lova. Če jili pa hoče lovec, jih lahko vzame po znižani ceni 20 din za kg. Kar v listek (poglejte."
Peter ne reče nič, temveč molče odšteje dva kovača" in pravi:
"Zdaj pa mi je dovolj tega!"
In iztegne roko po ribnici. Ali ribmea je plavala sredi reke. Na trnek »se »je bila vjela riba in jo potegnila v v6do.
Peter gleda nekaj časa za njo. Ko pa spozna, da je s pogledi ne prikliče nazadrgne nahrbtnik, si ga vrže na hrbet in jo utbere proti postaji, da ne ž^nradi popoldanskega vlaki!. iTročina kulia i n^ba. Nafpol preprečen in ves sestradan prispe začfnji hip na postajo. Kami storilo sonce, je storila sopari ca v vagonu. Gospod Peter dospe v Ljubljano, kakor daje ravnokar ktopil'iz parne kopeli.
Šele; doma se mu nekoliko razvedri Obraz, ko seže z roko v nahrbknik. Ali kaj je to? Kakor- -da je segel ž roko med trriie!	»
"Žezia ^iha nos in se ewli.
"Kaj pa tako smrdi?" In pogleda V nahrbtnik. Vse ribe so še razkrojile v brezoblično maso.
(Gospod Peter ve: Sedaj bo nevihta. Pa jadrno vzame klobuk iai jo ubere v svojo gostilno, da se naje in okrepča 6 pd-ličem dalmati^ca. Nato si bb prižgal cigareto in poved[al prijateljem, da je že zdrav.
ŽUŽELKE, KI POJEJO IN GODEJO
GRAŠČINA ZA IZUMITELJE
Po travnikih in grmovjih je alršati čirikanje doraslih moških čričkov. Časih se človeku posreči, da vkli žuželko, kako proizvaja svojo godbo. Cepi pred svojo votlinico in drgne qfoe prednji krilci ob život. Prav tako postopa samec velike zelene kobilice. Ce preiščemo 'kritia s kakim povečalnim steklom bolj natančno, vidimo, da ima kobilica na -spodnji strani levega zgornjega krila močno, s številnimi zobci posejano žilo, a njej nasproti poteka počez rožena žila. To vje godalo, ki kobilica z njim gode. Liki loku na golslih poteza nazobčana žila po drugi žili, ki je namesto strune in jo spravi y nihanje in s tem, da krilca malo d'viga, nastane zračni prostor, ki ojača čirikasti glas, ki nastaja z obojestranskim drgnjenjem obeh žil.
Prav taiko čirikajo Črički ali stričiki in neke druge vrste čriček, ki je svetlorumen in ki zlasti živi v deželah ob Sredozemskem morju, kjer je ozračje ob toplih, poletnih večerih polno njih petij a.
Na polju so iše drugi črički, ki imajo majhen rožiček na glavici. Ti pa drugače godejb. Obe, precej debelejši bedrci zadnjih nog, ki so nanje tesno dodani tenki nožici ise drgneta navzgor in navzdol. Tu ima pa bedrce nazobčan rob na notranji strani. In to bedrce poteza po neki žili na prednjem krilcu. Število zobcev, ki jih je jako veliko, in brzina potez določajo višino glasu. Tako ima naš čriček kakih 140 zobcev in proizvaja glasove, ki so enaki noti le na deveti pomožni črti notnega sistema.
Kdor ima dober posluh, bo spoznal, da čirikarije ni zmeraj enako. Že to, da proizvajajo glasove le isaimci, je dokaz, da sa glasovi v službi zaploditve. Znanstveno so dognali, kako se razlikujejo glasovi dveh čričkov, ki sta si nasprotnika. Snu-baško petje sanica spoznamo po zmanjšani jakosti glasov, me'd .tem ko sestojijo glasovi pri o-plodiitvi le iz nekaj tonov.
Že iz vsega tega pa se nam pojasni, da morajo imeti te živalce tudi ude, ki jih uporabljajo, da slišifjo petje svojih sovrstnikov. In zares imajo vse čirilkajoče žuželke ušesa, ki bo sestavljena iz mrenice bobnič-ka, te pa se dotika koščica slu-hala, ki prihaja iz osrednjega živčnega ustroja. Čri čki imajo ušesa ob straneh trebuha, kobilice pa jih imajo na spod-1" njem olenku sprednjih nožic.
Imamo še različne druge žuželke, ki godejo rn take, ki povzročajo kak šum. Tako imamo hroščka, Iki se, kadar leži na hrbtu, požene kvišku s po-sebno^uskočng napravo na prsih; tedaj sKpimo pokljanje. V starem lesu pa biva hrošček, ki z glavico udarja na podlago, kar je slišati ko tiktakanje ure.
Kazlični so tUdi glasovi letanja,1 ki jih žuželke proizvajajo s krili, ko letajo. Poznamo nežno petje komarjev, brenčanje mesarske muhe in svršča-nje kačjih pastirjev. - Radi posebnih pevskih zmož- ; nosti «o pomembni še škržati, iki prav tedaj radi poijejo, kadar neusmiljeno pripeka sonce z vedrega neba. Škržati so večinoma otroci vročega juga, vendar jih dobimo »tudi po naših toplih krajih. Tudi pri škržatih imajo le samci pevsko napravo. btaeh straneh zadka je pod pokrovčkom tenlka kožica. Med ob etna kožicama so /počez ražijiete mišice. Mišice pa ispravijo kožico v nihanje. Tako nastanejo ostri pevski glasovi, ki jih prazni prostori v zadku še okrepijo.
V Versaillesu so odprli razstavo izumiteljev, ki ne prika-auje samo njihovega dela, ampak odkriva tu<li mnogo bede in siromaštva, v katerega so pahnjeni siromašni ljudje ob svojem trudu, da bi človeštvu olajšali življenje v prihodnosti. Lepinov odbor je zdaj sklenil kupiti graišČino, kjer bodo siromašni izumitelji imeli priliko brezskrbno delati. Odbor se pfogaja za graščino Bobnel (Oise), ki leži blizu Pariza. H graščini spadajo obširni kom-
pleksi gozdov in nljiv, tako da bodo imeli izumitelji ob svojem protstem času tudi dovoij priložnosti na razvedrilo. V graščini bo prostora za 20 Oženjenih izumiteljev. A^elikopotezno idejo pozdravljajo ne le tehniki in izumitelji, temveč vsa francoska javnost. Saj bodo izumitelji končno dobili priložnost posvetiti še, delu za blaginjo človeštva brez tistih vsakdanjih motenj, ki zaradi neizogibnega kruha ukradejo človeštvu toliko nadarjenih ljudi.
__ zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN-SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
NHroHte se na "GUts Ndrodd". l,j%	dnevnik p |
lf	'V
V letošnjem Koledarju fe par I^A kratkih pojv-
andersonove pripovedke
111 strani. Cena ..........................
ANDREJ HOFER ..................................................»60e
beneška vedeževalka ........................:.......35«
belgrajski biser ............................................35«
BOŽIČNI DAROVI .................................-.......-........3»c
BOJ IN ZMAGA ................................................-.......2<k
CVETLNA BOROGRAJSKA ............................:.......45e
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................,30c
čarovnica s starega grada ...................
devica Orleanska ............................................sot
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) .......................40«
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35c
fran baron trenk ............................................35«
FRA DIAVOLO ........................................................50e
gospod fridolin žolna. Spisal Fran Mil-Cinfki. voselomodre humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40c
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e
KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30e
kraljevič in berač .....................................30«
KRVNA OSVETA (povest iz abroških gora) .....30«
kaj se je makaru sanjalo ........................2ot
LJUDEVIT HRASTAH, POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šmit) .................................30c
marko senjanin, slovenski robinson-... 75«
MARON, krščanski deček iz Libanona .............
MUSOLINO. ropar Kalabrije .............................
MRTVI GOSTAČ ...................................................
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) .............
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ...............•.......................................
NA RAZLIČNIH POTIH .....................................
25 c 40c 35c 70e
25« . 40c . 50e
NA INDIJSKIH OTOKIH .............................
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal .Tok. Spillraan. Cena ........ .30
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza Časa odkritja Amerike. Cena ................... .30
PABERKI IZ ROŽA ................................................25c
PARIŠKI ZLATAR .................................................35e
POŽIGALEC ............................................................25«
PRSTI BOŽJI ...........................................................30«
. 35c .30« 1,— . 30«
40«
.40
.70
PRAPREČANOVE ZGODBE ................................
ČOVODENJ (spisal Krištof Šmit) .......................
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. ve*.............
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ...............................
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
' I. iv..................... 40c II. zv. ...............
PRAVLJICA._Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman ža
mladino. Cena ..........................
PRAŠKI JUDEK ......................................................25e
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c
RDEČA IN BELA VRTNICA ...............................30«
^EVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30«
ROBINZON KOŠUTNIK .................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... JSO
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji kroti tel j, nevar-nosti In nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .60
SUEŠKI INVALID .........................................
S ISTO IN SIESTO (povest oz Abrncev) .
SVETA NOTBURGA ____________________________________________35«
STEZOSLEDEC .......................................................30«
SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ...............................30«
TURKI PRED DUNAJEM .............................^....30«
TISOČ IN ENA NOC (s slikami; trda vez) v I. zv. $1.30; n. zv. $1.40; m. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo tezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po ............................ .20
tOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s
slikami) , .....................................................$L90
Trda vez.----;<U0
ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ............................................„..'.... 50«
ZADNJI DNEVI'NESREČNEGA KRALJA ........60«
ZLATOKOPI (povest iz Alaake) ______________29«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del ............ 40« H. del ____________4$e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti
spisal Engelbert GangD. v 1 zvtefaa ...... JI
VINSKI BRAT. (V. zv.), Gungl .............. ^0
8 POVESTI. (IV. zv.), Gang! .......................50
13 POVESTL (III. zv.), Gangl .............. M
mm
Naročite jih pri:
.	.C J . *	1 f J j I
216 Wett I Sth Street
"GLAS NARODA

WL 21 «aiOB3»
New York, Friday, October 2, 1936
Hči druge žene p
1	-1 1 '	i a
*	ROMAN IZ ŽIVLJENJA
61 • ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
V hiši njegovega strica je bilo tudi vse pripravljeno za sprejem mladega dediča. V obednici je bila pogrnjena miza in v (kuhinji lae je pridno vrtil kuhar. Pokojnik je določil, da moraijo vsi po6li četrt leta po /njegovi smrti še ostati na svojih mestih. Svojemu staremu slugi Gustavu je določil pokojnino in je naročil dediču, da ga obdrži v svoji službi, dokler je še amožen za delo in hoče v službi ostati. Gustav se še ari odločil, ali ibo ostal pri hiši. Dr. Leydenu je odkrito povedal, da (mora mladega gospodarja šele spoznati predno se odloči.
"Ako bi vi podedovali premoženje mojega milo&tljivega gospoda, gospod doktor, potem bi vas prosil, da me obdržite v službi, toda sedaj sem že (prestar, da bi me mogoče kak posebno siten gospodar mučil. Najprej ga moram videti," fje rekel stari sluga.
Gustav je pogrnil miizo zelo praznično, jo okrasil s cvetjem in Čaka skupno z dr. Leydenom na prihod poslanih avtomobilov. Bilo je že četrt na tri. Dr. Leyden se ni mogel premagati, da ne bi is kozi okno skrivaj gledal na cesto, ko so prihajali. Skozi zastore njihovih obrazov ni mogel razlo«-čitl, toda opazil je, da sta oba moška nosila cenene potniške dblefee in da je bila ženska zelo obilna in ne preveč elegantna.-Toda to je bilo razumljivo, kajti obleko si je naljbrže kupila v Kodanju in ni bila ravno najdražja.
Gonda je Hannesu Leydenu toliko dobrega povedala o Gregi St-rasserju in njen oče je vse to potrdil, da je bil rad pripravljen ga prijavno sprejeti in pozdraviti. In tako gre v vežo, 'Mjer jih je Gustav ravnokar pozdravil. Dr. Leyden najprej pozdravi notarja Schroterja, ki mu došle goste predstavi Na svojo žalost pa do svojega nečaka ni mogel občutiti nikake ljubezni, še manj pa do njegovega očeta in njegove mačehe. Da proti zadnjima .dvema ne bo prijazen, na to je 'bil pripravljen, toda Grega Strasser ga je popolnoma razočaral. Nikakor ni mogel razumeti, kako (je mogla Gonda tega človeka tako drugače popisati, kot pa je bil v refenici. Toda premagal je svoje na odpor meječe občutke, najprej uljudno pozdravi gospo Lili, nato očeta in nazadnje Grego, ki se mu nerodno prikloni in roko zelo stisne. }Ja Levdeno-va vprašanja je boječe odgovarjal ter se je napol kljubovalno, napol boječe oziral na svojega očeta, ki se je takoj pričel kazati kot novega gospodarja hiše.
Ko to dr. Leyden opazi, se obrne na notarja in mirno vpraša:
"Ali ste g ospodi že kaj povedali o vsebin? oporoke mojega strica, gospod doktor!"	*
* 'Ne, gospod doktor, govorili smo samo o najbolj potrebnem; ogledal sem si izkazila dediča in sem jih našel pravilna. Oporoka bo prebrana šele tukaj pred izročitvijo posestva."
Herman Strasser se vzravna in jezno pogleda notarja, obrazom in vpraša prav od zgoraj naodol:
" Ali je gospod dr. Leyden na kak način pooblaščen ali opravičen, da je p risoten, kadar bo prebrana oporeka mojega tasta t"
Dr. Schrofer kaže na obrazu .nepopisen izraz. \ -"Seveda, gospod Strasser, kajti gospod dr. Leyden je sodedič zapuščine. Toda vaša navzočnost ni potrebna."
Herman Strasser se vzravna jn jezno pogleda n otarja.
"Dovolite, tukaj sem kot zastopnik mojega sina Grege, čegar pravice moram varovati."
Notar, ki je vedel, kako se mora zadržati proti Strasserju. «b nekoliko nasmeje.
"Vaš gospod si je polnoleten in bo sam o vsem odločil."
K Dr. Leyden vidi, da se pri teh notarjevih besedah na o»V njegovega nečaka pokaže škodoželjen ižraz. Ako bi tudi mogel to škodoželjnost razumeti, vendar ne bi. mogla kazati na Gregovo plemenito mišljenije, katero jc ^onda tako pogosto povdarjala.	'
"Na vsak način pa ostanem kot zastopnik svojega sina navzoč, ko bo oporofca prebrana," pravi Herman Strasser zelo pikro ter sovražno pogleda Hannesa Lieydena. Po tem pogledu in 'po njegovem obnašanju je bil Hannes Leyden pri najboljši volji, da bi takoj odšel iz hiše, toda se spomni, da je Miklavžu Rutarju obljubil, da se postavi za	pred
njegovim očetom. In tako pravi mirno:
Ako je gospodi prav, bomo malo sedli; kosilo je pripravljeno in vsled dolge vožnje boste gotovo lačni. Ako se Pre^ kosilo,m kai čistiti, |ao sobe, ki sam jih za vas odločil, pripravljene. Preobleči se ne boste mogli, 'ker kot vidim, niste pripeljali s seboj nikake p rtljage."
4' Na&a prtljaga pride pozneje za nami! Pustili smo jo v Kodanju, ker smo še prej hoteli izvedeti, kam naj bo po-P°jdimo <Wa, pojdi, Lili, da se malo osnažkno.
Dr. Leyden je pozvonil in Gustav pride, da gospodi pokaže njihove sobe. Ko st4 dr. Leyden in notar sama, se pogledata z velikimi očmi. Slednjič pravi notar mirno:
w vi ffl0re™ Bi miBliti' da W mogel moj stari prijatelj WaMeborg imeti veliko veselje nad svojim vnukom.'"
Hanaes Leyden se oddaKne.
"Ne morete biti manj neprijetno razočarani kot jaz, gospod doktor, ker mi je bil Grega Strasser popisan " kot rahločuten, duhovito misleč in zelo izobražen, četiudi sc -iaem vdajal varljivim mislim o njegovih stariših."
"Upajmo, da prvi utis ne bo nerodajen in da se bo ta"
S?V "? vrelega define, ki mu jo je zapustil
T'TT^SlLn?	ne moreva storiti, kot izvršiti
svojo uofzndst.	• !, ...
I>r. Levdenp^ikirnau Toda vedno se vprašuje, kako sta

prišla do tega, da sta smatrala tega cdur-faarta za pflemenito mislečega in izobraženega.
■ ---?-i-
TWB LTWGWST "SWVWNJS DULY IN USZM.

»•
Je Lahka K a i a !
I
Izkušeni kadilci vedo zaka|
Oni, ki kade že leta in leta — izkušeni kadilci — tisti vedo najbolje izmed vseh, čemu je dobra misel, držati sc lahke kaje . . . vedno! Resnično kajenje jim pokazalo dodaten užitek v Lucky Strike . . . napravljene iz izbranih srednjih listov najboljšega tobaka, ki ga more kupiti denar. In resnično kajenje jim je dokazalo, kaj pomeni izključni, Luckies proces "It's ToastecT* za zaščito grla proti dražljajem in kašlju. Če še ne kadite Luckies, kupite zavojček in jih poskusite. Spoznali boctfe, čemu izkušeni kadilci svetujejo lahko kajo — Lucky.	j .
★ * ZADNJA NOVICA! * *
Nad 6.500*000 "Sweepstakes" vstopnic v enem tednu!
Več kot 6.500.000 vstopnic je sprejetih t enem tednu Vaiih Laeky Strike "Sweepstakes." Ljudje po vsej deželi so delelžni resnične ubave ■ to veliko narodno cigaretno igro. Tiu* čerim drugim je bilo dano aaposleej« kot direktna posledica.
Ali ste se vi že pridružili? AH sto dobili raie okusne Lucky Strikes? Godba je v zraku. Naravnajte na MYour Hit Parade" - ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije, potem pa poskusite Val« Luck^ Strike "Sweepstakes."
In če še ne kadite Luckies, jih tudi poskušajte. Mogoče nečesa pogrešate. UvaževaH boste prednosti Luckies, Lahke Kaje bogatega irelega dela tobaka.
k
a n k a k a / a
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA- "IT'S TOASTED1
Cwilin ISM. Ib» American TMwero Cwduu
J
NAJ VAM BO
QUEEN MARY
Najhitrejši Parnih na Sv<Xu
Vaš božični parnik za obiske v Jugoslaviji. Presenetili Vas bosta njegova lepota in udobnost.
Preko Atlantika v 4 dneh.
Izlet pod osebnim vodstvom se vrši iz
NEW Y0REA 2. DECEMBRA
DRUGA ODPLT^XJA: ltERENGARIA — 9. DECEMBRA QUEEN MARY 16. DECEMBRA
Prtljaga se pošlje naravnost. Pomoč glede potnih iistov in drugih potnih potreb. -Za podrobnosti se obrnite na
SLOVENIC PUBLISHING CO.
Frank Sakser 216 W. 18th STREET ' NEW YORK
CUNARD WHITE STAR
MOZ S TRIDESETIMI IMENI
Po enajstletnem iskanju so končno izsledili in prijeli moža s tridesetimi imeni, ki je bil dvakrat obsojen na smrt, nato pa pomiloščen na prisilno delo.
Karel Brenner se imennje ta mož s pravim imenom in se je rodil 1892 v Lyonu. Leta 1918 je z dvema pajdašema umoril neko Evgenijo Moretovo, ki ga je zasačila pri vlomu. Obsodili so ga na smrt, nato »pomilostili na prisilno delo in ga poslali v kaznilnico v St. Laurentu. Po prvem pobegu so ga L 1921 spet prijeli in poslali na kaz-nilniški otok Salut v Cayeni, odkoder je L 1925 s štirimi so-jčtntkržnova zbežal. Odtlej je manjkala vsaka sled za njim.
Ni čudno, kajti mož si je na del drugo ime, pod
imenom*f<mda
Bruleur se je tudi oženil. Vmes je V Venezueli in Caracasu izvršil dolgo 'vrsto zločinov. L. 1927 je ostavil žgno in otroka ter odpotoval v Barcelono, nato se je vrnil v Caracas, kjer se je izdajal za trgovca z dragulji. Njegovi "dragulji" so bila bela dekleta, ki.jih je prodajal po Južni Ameriki. Samo ob sebi umevno, da se je bavil poleg tega 'tudi s prodajanjem mamil.
Neka revolucija v Venezueli ga je pregnala iz dežele. Menil je, da so ga na Francoskem že pozabili in je prišel v Pariz. Leta 1930 so ga zasačili pri tatvini In ga pod izmišljenim imenom zašili za tri mesece. Pod imenom Charlesa Chaude-je pozneje zbral zelo tol-
po okrog sebe. Zgodilo se je mnogo vlomov in tihotapskih dejanj, ki jih je vodil Chade-fond. Mož je bil prevejan tako, da, je stanoval nad orožni-ško kasarno v Parizu. Tu je bil dolgo časa res najbolj varen. Sedaj pa so mu končno prišli na sled in so ^a prijeli, pa bodo poskrbeli da ne'bo imel nikoli več prilike vršiti svojega zločinskega rokodelstva-
MOJSTRSKO DELO NEGU ŠEVEGA KUHARJA.
_
_L_____L i
m.
Ha i le ju Selassie ju je sledil z njegovim dvorom na Angleško tudi Henri Chambord, njegov dvorni kuhar. Ta Francoz, ki uživa v gastronomskih krogih velik ugled, je sedaj kuhinjski šef v velikem, ekskluzivnem restavrantu Trocadero v Londonu, kjer se je pravkar pro slavil z mojstrskim delom.
Pred nekoliko dnevi je kapitani McTillop s proslule dirka! ne ijalite čajnega kralja Sop-wffbha "Vite" ujel šest milj ocl scarborougliskega obrežja nič manj nego 300 kg težko tun o. To je največja riba, ki so jo ujeli na Angleškem m obenem druga največja riba iz njenin vodovij. Preden so jo ukrotili je bilo treba težkega boja, u tu di Chambord. ki mu je pripadla naloga, da ljo pripravi cclo kakršna je bila, ni imel lahke ga dela. Pripravljal jo je lru manj nego 12 ur in je porabi pri tem 35 kg paradižnikov, kg čebule, 36 steklenic beiegi vina, 8 kg soli in 1.8 kg popra Z zavihanimi rokami je delal kakor obseden, pa mu je uspelo, da jo je serviral z vročo glavo in sprednjim delom trapa "in mrzlim repom. Servirni pod-
SHIPPING NEWS
Ni parnihih, hi so debelo tiskani, vrše t domovino Izleti pod verstvi izkušenega spremljevalca.
3. oktobra: Rex v Genoa
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra: Bremen v Bremen
10. oktobra:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa
14.	oktobra : Norniandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra: Saturnia v Trst
16.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg
1 Wa8hingt*on v Havre
24. oktobra: Rex .v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra:
lie de France v Havre
31. oktobra:
Vulcanla v Trst
4. novembra: Queen Mary v Cherbourg

i-i . .3
.i*,
-tavek za to ribjo velikansko >o morali posebej izdelati. Gos-oodu Cl^rnbordu so bile pri tem delu v veliko korist izkušnje, ki si jih je nabral v Abesi-nifli, kjer je moral za dvorno mizo pripravljati pogostoma o-gromne kose mesa. Neredko je moral peči celo vole, teleta ii» ovce na, primitivnem abesin-'skem. ražnju.
6. novembra: Furopa v Bmitt«
7. novembra:
Cham plain 'v Havrqg. Conte dl Savoia v Genoa
11. novembra: Aquitania v Cherbourg , Normandie v Havre-
14. novembra:
Rex v Genoa r
18. novembra: Queen Mary v Cherbourg
20. novembra: Bremen v Bremen
il. novembra:
Lafayette v Havre Saturate v Trst
26. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra: Conte dl Savoia v Gen o*
2.	decembre:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlaln v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcanla v Trat
9. decembra:-	^
Normandie v Havre . Berengaria v Cherbour
12. deecmbra:	,
Bex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
26. decembra: Normandie t Ha vrt
i*!
ar