CELJE, 11. JANUARJA 1968 — LETO XXII. ŠT. 1 — CENA 60 PAR (60 SD) ctednik GLASILO SOHALFSTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DRUGA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS V ZAGORJU OB SAVI Razprava o problemih borcev Minuli petek so udeleženci druge seje občinske kon- ference obravnavali nekatere pereče probleme borcev NOV ter naloge članov in organizacij ZZB NOV, izo- braževanje in usposabljanje članstva ZK in delo ob- činskega vodstva ZK med obema sejama. Sekretariat občinske konfe- rence je za razpravo pripravil dokaj podrobno poročilo pro- blematike nekdanjih udeležen- cev NOV, ki so ga sestavili člani posebne komisije. Na osnovi gradiva so izoblikovali tudi nekatera stališča, ki so jih v razpravi dopolnili z ne- kaj tehtnimi priporočili in predlogi. Sicer pa je obravna- va, med drugim, pokazala, da se tudi v zagorsiki občini bor- ci srečujejo z vrsto resnih in aktualnih vprašanj ter proble- mi, za katere so sodili, da bi jih morali zadovoljivo rešiti že pred več leti. V ta sklop nedvomno sodijo materialna, zdravstvena stanovanjska in druga vprašanja in celo re- šitve, ki jih bo kazalo obrav- navati v republiškem merilu. Udeleženci so med drugim resno obsodili vsakršne posku- se disifcreditirati organizacijo Zveze združenj borcev v ne- kakšno organizacijo veteranov naše ljudske revolucije. Prav tako ostro so obsodili odnos vodilnih ljudi v nekaterih de- lovnih skupnostih do organi- zacije ZB NOV: zgodilo se je namreč, da p>onekod sploh niso hoteli sprejeti na razgo vor predstaTOikov občinske organizacije združenj borcev ki so imeli namen konkretne obravnavati probleme nekda njih borcev, zaposlenih v teh skupnostih. Na seji so se za- vzeli tudi za ohranjanje in raz- vijanje tradicij NOV med mlado generacijo, nadalje za hitrejše zaposlovanje otrok borcev, predvsem pa za to, da bi se člani ZK vsepovsod zavzemali in prizadevali, da s sodelovanjem vseh družbe- nih činiteljev dobi organizaci- ja ZB NOV zagorsike občine ti- sto mesto, ki ji upravičeno gre In pripada. Gre še zlasti za to, da bodo borci tudi v pri- hodnje aktivni oblikovalci in nosilci procesov nadaljne- ga razvoja socialističnih druž- benih odnosov in socialistič- ne družbe. Po prvi zamudi in večkratnih zastpjih je smučarska vlečnica pri Celjski koči le začela obratovati v za- dovoljstvo vseh, ki zlasti od zadnjega dne lani prid- no obiskujejo smučišča pri tej priljubljeni postojan- ki. — Ne glede na to pa se je pojavil drug problem, ki ga bo treba rešiti slej ko prej. To je ureditev in vzdrževanje smučišč. Že prva smuka na novem sne- gu je pokazala, da intenzivno smučanje na ozkena predelu kmalu uniči smučišče. Zato bo treba misliti na teptanje snega na celotnem pobočju hriba ne pa samo ob vlečnici. Ponekod to delo opravljajo poseb- ni stroji-traktorji, in če bo Cejska koča hotela za- držati renome ugledne smučarske postojanke, bo treba misliti tudi na to. (Foto: M. Božič) PO SEMINARJU SEKRETARJEV ZK NA TEHARJU Uvaljavitev konference — pomembna naloga Sredi decembra je bil na Teharju seminar sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov v celjski občini, na katerem so govorili tudi o nadaljnji graditvi reorganizi- rane Zvez-e komunistov v ob- čini. V tem delu seminarja in po razpravi, v kateri je so- delovalo petnajst sekretarjev seminarja in po razpravi, v kateri je sodelovalo petnajst sekretarjev osnovnih organi- zacij, je spregovoril tudi se- kretar občinskega komiteja ZK Zvone Dragan. Njegoše besede so bile v nekem smi- slu tudi povzetek dvodnevnih razgovorov o prihodnj^ih nalo- gah komunistov. Ugotovil je, da so organiza- cije Zveze komunistov v ob- čini v drugi fazi izvajanja re- organizacije. Tokrat gre nam- reč za pomembne vsebin^^ke naloge. V vsaki organizaciji bo treba, poleg razvijanja skupnih organizacijskih oblik, najti tudi ustrezne metode de- lovanja, še posebej, ker gre za precej heterogeno strukturo organizacij. Predvsem se je treba zavedati, da brez jasno opredeljene vsebine in določe- nih programov, težko gradi- mo notranjo organizacijo. Pr- vi pogoj je, da vemo, kaj ho- čemo, katere sio naloge, ki jih moramo izpolniti, kakšen je akcijski program itd. Vse to pa seveda zahteva osvojitev ustreznih oblik in metod de- la. Na tem osnovnem izhodišču se odpira vrsta konkretnih vprašanj. Zlasti bo treba v praksi uveljaviti konferenco kot najvišji organ organizaci- je Zveze komunistov. Edino ona je pooblaščena, da spre- jema sklepe, ki obvezujejo ce- lotno organizacijo, hkrati pa lahko pooblasti kateri koU svoj organ, da v njenem ime- nu konkretizira sklepe za do- ločena področja in jih tudi re- alizira. Pri vsem tem gre tudi za dejstvo, da je konferenca ena bistvenih novih oblik in kvalitet v reorganizaciji Zveze komunistov. Gre pa tudi za to, da konferenca sprejme kon- kretne sklepe in da potem tu- di konferenca vztraja na nji- hovem doslednem izvajanju. Takšno uveljavljanje konfe- rence je močno odvisno od dveh činiteljev: od dela sekre- tariatov, ki morajo biti mobi- lizacijsko jedro celotne orga- nizacije in od dela komisij pri konferencah. Komisije odgo- varjajo za svoje delo konferen- ci. Pojavlja se tudi vprašanje, koliko komisij naj bi imele konference? Razumljivo je, da te ga ni mogoče določiti v naprej. V POVEČANJU PROIZVODNJE IN DOHODKA Čeprav gospodarski prostoi širše celjske regije ni zaokrožena celota, kjer bi se mogla do potankosti- odražati vsa gibanja in posledice reforme, pa so te, hoteli ali ne. navzoče na vsakem koraku. Pri- zadevno smo šli z njimi tudi v minulem letu. Večina delovnih kolektivov se je že dodobra vključila v ta nov tok, ki prinaša večje odgovornosti in skrbi, več razmišljanj o prispevku posameznika in celotnih kolektivov za ekonomsko rast baze in zavisno od slednje vsega družbenega razvoja. Ne- sporno velja, da so v celjski regiji tudi v minulem letu nadaljevali s prizadevanji za bolj uskladene odnose med splošno ponudbo in povpraševanjem. Začetek novega gospodarskega leta pa prinaša v občine znova skrb za realno odmerjanje in teh- tanje korakov, ki ph bodo usmerili v prihodnjih 12 mesecev. Povsod se predvidevanja v letnih načrtih lani niso v celoti uresničila ter bo treba zato sred- njeročne programe razvoja do 1970. leta prilagoditi realnim možnostim oz. poiskati načinov za hitrejšo regeneracijo obstoječih kapacitet. Skoraj ni občine v celjski regiji, ki ne bi imela skrbi okrog te^a. To je resnica in nedvomno sili k večjemu iskanju pravega mesta nekaterih podjetij v domačem ali v tujem gospodarskem prostoru. Zaostreni pogoji gospodarjenja bodo nedvomno tudi v tem letu ter- jali večje spoštljivosti do nalog, ki se tičejo tehno- logije, proizvodnosti, gospodarnosti, rentabilnosti in organizacije dela, zasnovane na znanstveni pod- lagi. Ekonomično in rentabilno poslovanje bo pač edini pogoj za žetev in poznejšo delitev ustvarjene- ga dohodka. Cc upoštevamo, da družbeni in mate- riahii procesi reforme vplivajo na sposobnost in zav- zetost delovnega človeka za to, da prek razvejanega sistema samoupravljanja še bolj dejavno vpliva na razvijanje pozitivnih procesov v zvezi z nadaljnjim utrjevanjem gospodarske dejavnosti, z razvijanjem samoupravnih odnosov in delitvijo po rezultatih de- la, potem prinaša leto 1968 na tem področju novih možnosti. Glede usmeritve v tem letu velja na prvem mestu omeniti težnjo za pospešitev gospodarske rasti v pogojih spreminjanja njegove strukture in učinkovi- tosti. Taka rast je upravičena in nujna glede na ustvarjene dosežke v minulem letu. Resolucija zve- znega in gospodarskega zbora zvezne skupščine med drugim predvideva, da je mogoče letos ustvariti realno povečanje družbenega proizvoda kakor tudi industrijske proizvodnje za 3 do 4 odstotke. Pou- darek velja večjemu izvozu in povečani investicij- ski dejavnosti. Izvoz blaga in storitev naj bi bil letos povečan dvakrat hitreje, kot narašča proiz- vodnja, vtem ko bi morali investirati v osnovna sredstva po višji stopnji, kakor narašča družbeni proizvod. Tudi v republiškem merilu ocenjujejo ter soglašajo z ugotovitvijo, da je v sedanjih razmerah neogibna usmeritev gospodastva v veuanje proizvod- nje in dohodka. V tem so nedvomno veliko večje možnosti za hitrejši razvoj kot pa v zmanjševan.ju porabe. Zato velja obsega teh hotenj prilagodili prispevek regije, občin in kajpak slehernega delov- nega kolektiva. k.. Sprejeiii pred noTim letom -Pred novim letom je bilo v Celju nekaj sprejemov in tovarniških srečanj za najbolj prizadevne družbene delavce z najrazličnejših področij družbenega življenja. Dva je pripravila občinska konferen- ca Socialistične zveze in si- cer prvega za telesno-vzgojne delavce in drugega za tova- riše, ki že dolga leta skrbijo za delo in razvoj pionirskih odredov. Sprejema za telesno- vzgojne delavce so se med drugim udeležili tudi nekate- ri Celjani, ki so lani dobili visoka republiška priznanja za svoje delo na tem področ- ju. Tako je bil Kari Jug na- grajen z Bloudkovo plaketo, Stanko Lorger pa z Bloud- kovo nagrado. V razgovoru pa so se srečali še z nekaterimi aktivnimi in nekdanjimi športniki ter organizatorji te- lesne vzgoje v Celju. Sprejem je pripravil tudi Center za socialno delo v Ce- lju. Tega tovariškega srečanja so se udeležili najbolj aktiv- ni občani, ki v krajevnih skupnostih skrbijo za social- no-varstvCTia vprašanja. To de- lo namreč iz dneva v dan lep- še napreduje, za kar gre po- hvala predvsem tem prizadev- nim ljudem, ki jim ni žal ne časa ne moči za to, da lahko pomagajo drugim. I.B. Dvoje src utripa Ob zaključku redakcije našega lista poroča sve- tovni tisk, da se dr. Philip Blaiberg v Capetovvnu (Južna Afrika), ki so mu presadili srce drugega člo- veka zelo dobro počuti. Ni videti da bi njegovo telo zavračalo tujke. Iz Stanforda. v Kalifor- niji pa poročajo da je ko vinar Mike Casperac, ka- teremu so preteklo soboto zvečer presadili srce neke umrle gospodinje, v kri- tičnem stanju. Začel je krvaveti iz želodca, čeprav se je presaditev srca s ki- nirškc plati tudi pri nje- mu posrečila. (Več o tem berite na 20. stranilj S SEJE SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Osrednje: zdravstvo in komunalni prispevek Na minuli seji občinske skupščine so odborniki naj- več razpravljali o ustanovitvi enotnega zdravstvenega doma v Zasavju in s tem o organizaciji enotne zdrav- stvene službe v revirjih. — Na dnevnem redu tudi spremenjen odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Odborniki so dokaj podrob- no obravnavah predlog o or- ganizaciji enotne zdravstene službe v revirjih in naposled dali svoj pristanek na usta- novitev novega zdravstvenega doma s sedežem v Zagorju ob Savi. Ob tem pa so na predlog sveta za zdravstvo občinske skupščine posredo- vali nekaj dodatnih mnenj. Predvsem so predlagali, naj bi ponovno proučili vpraša- nje delovanja ambulante za medicino dela v Hrastniku, kot je bilo to prvotno skle- njeno, nadalje so se zavzeli za bo, da bd imeM na področ- ju Hrastnika vsaj en reševal- ni avto za vsaik primer in da kaže posebej proučiti pro- blem odplačevanja obvezno- sti pri dograditvi prve etape zdravstvenega doma. Ker občinska skupščina v Trbovljah na svoji zadnji se- ji ni osvojila predloga za usta- novitev zdravstvenega doma s sedežem v Zagorju ob Sa- vi, torej zasavski revirji še nimajo organizirane enotne zdravstvene službe, kar bo nedvomno vplivalo na delo celotne te pomembne službe v revirjih. Odborniki so nato v raz- pravi osvojili tudi spremem- bo odloka o plačevanju pri- sp>evka za uporabo mestnega zemljišča, s čimer bodo na račun delno povišanih obvez- nosti od poslovnih lokalov pri- dobili nadaljnih 100.000 ND. Za letos bo torej v Hrastni- ku na voljo okrog 465.000 ND za urejanje komiinalnih na- prav in objektov. Vendar od- borniki še niso razprav j ali o programu teh del za leto 1968. To bodo storili na prvi prihodnji seji, po vsej ver- jetnosti konec januarja. Ustrezne službe in sklad bo- sta namreč izdelala obsežen osnutek plana komunalnega urejanja, pri čemer bodo upoštevali nekatere najnujnej- še potrebe, za katere so se zavzeli občani že lani. pa jih zaradi pomanjkanja denarja niso utegnili uvrstiti v kuislki tedenski mozaik Inštitut za proučevanje jatr nega mnenja v Veliki Britani- ji je izvedel novoletno anke- to, v kateri je spraševal dr- Pavijane, kaj si obetajo od no- vega leta. Polovica vseh vpra- šanih pričakuje, da bo leto 1968 slabše od minulega, sa- mo manj kot ena četrtina Bri- tancev pa je optimistično raz- položena in pričakuje, da bo v novem letu boljše. Pravijo, da Britanci še nikoli niso bili taki pesimisti kot letos.... Svoj delež k novoletni slabi volji Britancev je prispeval tudi de Gaulle, ki je za zače- tek novega leta Britancem še enkrat povedal, da jih ne bo pustil v Skupni trg. Dejal je, da sicer želi razširitev te or- ganizacije, vendar samo s ti- stimi, ki so »poUtično, gospo- darsko in finančno sposobni, da se vključijo v skupni trg«. Očitno po njegovem Britanija ie dolgo ne bo zrela za to... Nič kaj posebno optimistični niso tudi na drugem koncu »veta — na Kitajskem. »Zen Min Ži Bao« je v now>letnem i uvodniku povedal 600 milijo- nom Kitajcem, da bo tudi v novem letu akultuma revolu- cija« še vedno glavna naloga Kitajcev. Tudi njim se torej ne obeta nič kaj boljše leto, kot je bilo preteklo.. . Pač pa pričakujejo nekatere spre- membe na Japonskem, čeprav niso take, da bi jih bili pre- prosti ljudje posebno veseli. Premier Sato je namreč poz- val sodržavljane, naj si konč- no le opomorejo od »atomske alergije« in naj na atomsko energijo ne mislijo samo skozi izkušnje Hirošime. Ta premi- erov poziv opazovalci razlag- jo kot pripravljanje tal za morebitno atomsko oboroži- tev Japonske. Sedanja vlada namreč ne skriva takšnih te- ženj ... Z zanimivo, čeprav ne hudo resno težavo so se že kar 1. januarja srečali Fran- coz. Vsi francoski metereolo- gi so namreč začeli za novo leto stavko in tako Francozi niso zvedeli, kakšno vrerfie jih čaka v prihodnjih dneh ... Italijani so v Rimu in Neap- lju tako burno proslavljali no- vo leto, da so najmanj 100 ljudi prepeljali v bolnišnice zaradi opeklin. Vsi, ki so mo- rali zaradi opeklin poiskati pomoč zdravnikov, pa so mo- rali avtomatično plačati tudi občutno kazen, ker je v Italiji prepovedano uporabljati eks- plozivne in gorljive snovi za ognjemete... Omejevanje stopenj je sistemsko nevzdržno Zadnji teden lanskega leta v republiški skupščini Zadnji teden lanskega leta so zasedali trije zbori repub- liške skupščine. Republiški in gospodarski zbor sta razprav- ljala predvsem o problemih trgovine, njmem položaju in vloigi v sedanjih razmerah. Ce bi hoteli z enim stavkom povzeti to razpravo, bi dejali, da manjka trgovini p>oslovno- sti in da je v tem tudi ključ njenega nadaljnjega napred- ka in njenih prizadevanj, da se čimbolj vključi v refor- mo. V skupščinski razpravi je šlo predvsem za to, da bi nakazali smernice nadaljnje- ga jKTOUčevanja te problema- tike in da bi izluščili tisto, kar je poglavitno, da bi trgo- vina res postala usmerjevalec proizvodnje in posrednik med njo in potrošniki. Organizacijskopolitični zbor je imel eno izmed najkrajših sej v svoji zgodovini, saj je trao,a.la komaj tri četrt ure. Slo je za že prediskutirane stvari, kjer je bilo že vse re- čeno in so poslanci v glav- nem le glasovali. Republiški zbor pa je med drugim sprejel tudi zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik t^a varstva. Tudi glede tega so bila mnenja v prejš- njih razpravah že uskladena, odprto je ostalo le eno. So- cialnozdrav3tveni zbor je nam- reč sprejel k zakonu spre- membo, po kateri bi imeli pravico do otroškega dodat- ka tudi študentje, ko se poro- če. Glede tega je bila na seji republiškega zbora ognjevita raaprava in so poslanci napo- sled glasovali ix>imensko. Tu- di ta zbor je za to, da imajo študentje, ko se poroče, pra- vico do otroškega dodatka. Argumenti za in proti so bili kaj prepričljivi, zmagal pa je socialni čut. Vsa seja republiškega zbora pa je pravzaprav potekala v znamenju pričakovanja odgo- vorov na poslanska vprašanja. 2e v začetku seje je namreč predsednik zbora napovedal, da bo na eno izmed vprašanj odgovarjal predsednik izvrš- nega sveta Stane Kavčič, ki pa se do tiste ure še ni vmiJ iz Beograda, in so zato odgo- vore na poslanska vprašanja postavili na zadnje mesto dnevnega reda. Poslanca inž. Janko Kosovel in Ivan Klreft sta vprašala, ali je tudi naš izvršni svet sodeloval pri do- govorih o tem, da se skupna stopnja prispevkov omeji na 26 odst., na kar so se v zvez- ni skupščini sklicemli neka- teri predstavniki zveznega iz- vršnega sveta. Predsednik Sta- ne Kavčič je odgovoril, da se je izvršni svet v vseh razpra- vah vztrajno 25avzemaJ za to, da se odpravi omejevanje sto- penj prispevkov s strani fede- racije, z drugo besedo pove- dano, vedno je bil proti limi- tom. Za tako stališče se je zavze- mal iz treh razlogov: prvič iz politično sistemskih, ker bi nastale politike in gospodar- ske težave, če se to ne bi zgodilo. IXrugič so enotne stopnje v" Jugoslaviji nepo- trebne, nesmiselne in škodlji- ve, ker ne ui>oštevajo razUč- nih gospodarskih in družbe- nih struktur posameznih re- publik. In tretjič nas k temu silijo tudi konkretni kvantita- tivni računi. Izvršni svet si bo tudi v prihodnje prizade- val, da se naša zahteva ure- sniči, je dejal. Ti kvantitativni računi pa so predvsem v tem, da je treba zagotoviti redno finan- ciranje strokovnega šolstva in urediti stare i>okojnine. V okviru stopnje 26 odst. tega v Sloveniji ni mogoče urediti. Podoben je položaj tudi na Hrvaškem in se tudi tam od- lo&io zavzemajo za odpravo limit. V. JARC KABUL, Afganistan — Med kosilom, ki ga je jugoslovanskim gostom v pone- deljek priredil predsednik afganistanskega parlamenta Dr. Zahir Muhamed (levo). Drugi z leve je predsednik vlade Nur Ahmad Etemadija, desno predsednik Tito z ženo Jovanko. Radio-telefoto: TANJUG TELEGRAMI NOVI AVSTRALSKI PRKMIER — Avstralski senator Jolm Grey Gorton je bil izvoljen za šefa av- stralske liberalne stranke. Ker ima ta stranka v jvojlh rokah vlado, to praktično pomeni, da bo Goc- ton tudi novi piremier. Bivši pre- mier Holt se je nedavno smrtno ponesrečiJ pri kopanju v morju. EPIDEMIJA GRIPE V ZDA - Države na atlantski obali ZDA je zajela huda epidemija gripe, ki jo pogosto spranlja vnetje pljuč. Do- slej je umrlo 192 ljudi, največ v New Voorku — 113. Azaj^ gripa je doslej zajela 17 zveznih diržav v 2DA. DOVOLJENJE ZA OBISK V DJA KARTI — Bivšemu indonezijskemu predsedniku so te dni dovolili, da lahko pride za sedem dni v Dja. karto na proslavo največjega mu slimanskega prassnilka Lebarana. Bi. vši predsednik se sicer ne sme muditi v glavnem mestu. STEVTLO 2RTEV NARAŠČA - Po podaUdh, ki so jih pravkar ob- javili, se Število padhh Ameridanov v Vietnamu vsako leto veča. Leta 1967 so imeli Američani 9.350 mr- tvih in 82.000 ranjenih, leta 1966 pa 5.000 mrtvih in 30.000 ranjenih. To so uradni ameriški podatki, medtem fco je bdlo število žrtev po vietnamskih po britaiKki premier Harold Wilson 8. in 9. februarja uradno obiskal Washington, poeneje pa še Kanado. RQMNEY V INDIJI - Republi- kanski kandidat za preds«lnika ZDA Romnejr je na svojem poto vanju okrog sveta prispel na obisk v Indijo. Nov delovni čas v drugih republikah Zvezne in republiške usta- nove v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini delajo od 3. janu- arja 1968 od 8.30 do 17. ure, republiške ustanove v teh re- publikah pa od 7.30 do 16. ure. Ob petkih nehajo po- poldne i>ol uire prej, sobota in nedelja pa sta prosta dne- va. Na Hrvaškem bodo pre- šli na nov delovni čas s 1. fe- bruarjem. tedenski zunanjepolitični pregled Afirmacija nevezanosti Predsednik Tito je ta teden začel potovanje po več azij- skih in afriških državah. Po- tovanje je začel v Afganista- nu, zdaj je v Pakistanu, ob- iskal pa bo še Indijo, Kam- bodžo, Etiopijo in ZAR. Gre torej za države, s katerimi ima Jugoslavija dobre in že ustaljene prijateljske odnose in hkrati za države, ki igrajo pomembno vlogo v politiki nevezanosti. Prav to daje predsednikovi poti in njego- vim pogovorom z voditelji teh držav poseben pomen. Ni skrivnost, da je politika ne- vezanosti v zadnjih letih pre- življala in še preživlja hudo preiskušnjo. Naraščajoča a- gresivnost imperializma in težnje po dogovarjanju med velesilami — neredko prav na račun nevezanih — so marsikje pripeljale do dolo- čene krize te politike. Toda razvoj dogodkov — v precej- šnji meri tudi v zvezi z voj- no na Srednjem vzhodu — je pokazal, da dvomi in malo- dušnost niso na mestu in da je prav politika nevezanosti še vedno in še bolj najzanes- ljivejše jamstvo za ohranitev neodvisnosti in suverenosti malih držav. Hkrati pa je po- novno prišel do izraza tudi pomen politike nevezanosti pri reševanju perečih svetov- nih problemov, saj imajo ne- vezane države učinkovite I možnosti v OZN in drugje, za pritisk na velesile in so- delovanje pri iskanju najbolj- ših rešitev. Titovo potovanje je mogoče oceniti kot važen prispevek v sedanjem proce- su oživljanja in aktiviranja politike nevezanosti. To je — poleg nadaljnje krepitve so- delovanja z omenjenimi dr- žavami — pomemben medna- rodno-politični vidik sedanje Titove poti. Omeniti je treba še eno važno državniško potovanje — obisk predsednika zvezne- ga izvršnega sveta Mike Špi- Ijka v Rimu. Tudi ta obisk ni pomemben samo za odno- se med Jugoslavijo in Italijo, čeprav zaradi pomena gospo- darskih stikov, vprašanja I manjšin in drugega, bolj teži prav na teh vprašanjih. Toda mednarodni pomen mu daje tudi dejstvo, da gre za odno- se med državama z različni- ma družbenima sistemoma, od katerih je ena celo člani- ca Atlantskega pakta. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo so kljub nekaterim nerešenim vprašanjem opogumljajoč zgled koeksistence, ki part- nerjema ne prinaša le mir- nih meja, ampak tudi velike gospodarske koristi. Premier Špiljak bo v Rimu obiskal tudi papeža Pavla VI., s či- mer bo storjen še en korak po poti normalizacije odno- sov z Vatikanom, obenem pa tudi k nadaljnji normalizaciji odnosov med cerkvijo in dr- žavo. Med važnimi tekočimi do- godki je treba omeniti tudi odgovor DR Vietnama na ameriško »mirovno ofenzi- vo«. Severno vietnamski zuna- nji minister je potrdil, da do pogajanj lahko pride takoj, ko bodo ZDA nehale bom- bardirati DR Vietnam. To je edini pogoj, ki ga postavlja Hanoi. S tem se je predsed- nik Johnson znašel v zelo nerodnem položaju, kajti vse njegove prejšnje ponudbe za pogajanja so temeljile na iZ' govoru, da je DR Vietnam tisti, ki se noče pogajati. Zdaj mora dati jasen odgo- vor in reči »da« ali »ne«. Ce reče »ne«, se bo znašel v še hujšem ognju domače in tu- je kritike, če reče »da«, pa se bo moral odpovedati ne- katerim ciljem, ki jih že dol- go razglaša, med drugim vo- jaški zmagi. Prve reakcije v ZDA na vietnamsko ponudbo zbujajo strah, da se bo John- sonova vlada odločila za ne- gativen odgovor. S tem se bo pred vsem svetom dokončno razkrila kot tista stran, ki ji ni do miroljubne rešitve, re- šitev vietnamskega problema pa se bo še bolj odmaknila. Takšne neprijetne strahove še povečujejo ameriška pri- zadevanja, da bi vojno še razširili in postopoma vklju- čili vanjo tudi Kambodžo in morda še Laos. Ameriški ge- nerali namreč zahteva.)o do- voljenje za operacije na kam- boškem ozemlju, češ da pre- ko njega prihaja v Južni Vi- etnam pomoč in čete iz se- vernega ^ dela dežele. -S tem izgovorom se je močno po- večal ameriški pritisk na Kambodžo, katere neodvisna in nevtralna politika je že dolgo trn v peti washington- skih politikov in p"«»^»»ralov. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Več zaupanja • PORABA V OKVIRU MOŽNa STI IN POTREB. Potem ko so v zvezni skupščini najprej odpravili omejitev na skupno prispevno stop- njo za proračune in socialno zava- rovanje in jo obenem znova uved- li, le da še bolj neugodno (od 27 na 26 odstotkov), sta se sešla pred- sedstvo in izvršni komite CK ZKS, da bi zavzela stališče do novona- stale situacije. Menila sta, da so kljub stališčem CK ZKJ in CK ZKS močne težnje po ohranitvi omeji- tev, v čemer se kaže nezaupanje v republike in naše delovne ljudi. — Kritizirala sta težnje, ki razdvajajo enotnost delovnih ljudi s tem, ko delijo družbo na proizvodnjo in potrošnjo, namesto da bi se zavze- mali za skladen razvoj obeh podro- čij, ker je tudi od tega odvisno uspešno izvajanje gospodarske re- forme. Podobno stališče sta sprejela tu- di predsedstvo in izvršni odbor re- publiške konference SZDL, kjer so še posebej poudarili, da je po- glavitno večanje proizvodnje in do- hodka. V tem so večje možnosti kot pa v zmanjševanju potrošnje. Odklanjati je treba administrativ- ne ukrepe povsod tam, kjer je mo- žno samoupravno dogovarjanje. Stane Kavčič, predsednik izvrš- nega sveta skupščine SRS, je že pred novim letom na vprašanje poslancev med drugim odgovoril, da lahko takšne omejitve na zvez- ni ravni povzroče nepotrebne po- litične in gospodarske probleme. Slovenski izvršni svet se bo po nje- govih besedah z vsemi sredstvi, ki mu jih dajeta ustava in naš poli- tični sistem, vztrajno zavzemal za to, da se uresniči zahteva po od- pravi administrativnih omejitev. Omejitev skupne prispevne stop- nje za proračime in socialno zava- rovanje povzroča v Sloveniji hude probleme, saj tako zmanjka denar- ja za kritje obveznosti v tem letu. To, na primer, onemogoča, da bi stabilizirali financiranje strokovne- ga šolstva in da bi uredili problem starih upokojencev. Republika si bo kljub temu prizadevala, da te probleme reši tako, kakor to ustre- za našim potrebam in možnostim. • SISTEMATIČNA SKRB ZA KADRE. Na ponedeljkovi seji iz- vršnega komiteja CK ZKS so ob- ravnavali informacijo o delu ka- drovskih komisij pri komitejih in konferencah ZKS. Menili so, da si Zveza komunistov le s sistematič- no skrbjo za usposabljanje kadrov za odgovorne funkcije lahko zago- tovi idejnopolitični vpliv na vseh področjih družbenega življenja. — Poudarili so nujnost bolj organi- ziranega dela pri obnavljanju Zve- ze komunistov z novimi ljudmi zla- sti iz vrst delavcev in inteligence, Zavzeli so se za to, da zapuste or- ganizacijo vsi tisti, ki so samo ba- last. V Zvezi komunistov je mesto samo tistim članom, ki so se pri- pravljeni vključevati v vsakodnev- no idejno in politično bitko za nje- na stališča in ki niso pripravljeni popuščati težnjam, ki vlečejo na- zaj. • TITO — VODILNA USTVAR JALNA OSEBNOST. V četrtek pred novoletnimi prazniki je bila slav- nostna seja CK ZKJ, kjer so po- častili 30-letnico Titovega prihoda na čelo naše partije. O pomenu Ti- tove ustvarjalne osebnosti je govo- ril Edvard Kardelj. Titu so poda- rili pravkar natisnjeno knjigo »Ti- to in revolucija 1937—1967«. • ODKRILI SO MORILCA. Or- gani javne varnosti so prišli na sled 29-letnemu Juriju Krmcu iz Polja pri Ljubljani, ki je osumljer uboja 19-letne Nade Abruč. Osum- ljenec je dejanje že priznal. Dese- tega junija ponoči je v Tivoliju zadavil dekle, potem ko je posku- sil, da bi jo posilil. Uboj je izzval v javnosti precej neodgovornega ugibanja in obrekovanja. 2 DOLENJSKI UST* TEDNmVESTNIK: vsak tetftek 60000 izvodov h ŽELEZNIŠKA NESREČA - Bli- zu Richmonda v ameriški državi Indiani sta se zaletela tovorna vlaka natovorjena z mifto. benci- nom in amonijafcom. Pri tem je prišlo do eksplozije, ki je porušila 20 hiš v okolici. Prva poročila pra\'ijo, da smrtnih žrtev ni bilo PONAREJENI DOLARJI — Juž- no>vietnamska policija je zaplenila 250.000 ponarejenih dolarjev. Hkra. ti je odkrila tudi tajno tiskamo v Saigonu, kjer so izdelovali lažne bankovce po 5 dolarjev, LADJA SE JE POTOPILA — 1 januarja je sovjetska tovorna lad- ja »Tarhanovo« udarila v podvod. ni greben blizu Korintskega pre- kopa in se potopila. Posadko je reSite neka jugoslovanska ladja, BOMBA v PAKETU - V kuban- skem ministrstvu za poŠte je v ponedeljek eksplodirala bomba, M Je bila v nekem paketu, poslanem \z ZDA. Pet oseb je bilo hudo po- škodovanih. Obveljalo je: meja sta 2 milijona starih dinarjev! Pred kratkim smo pisali o predlogi!, po katerem naj bi za 1967 veljali enaki pred- pisi kot za 1966, kar zadeva prijavo osebnih dohodkov za obdavčitev. Zdaj je dokonč- no znano, da je lestvica za obdavčitev osebnih dohod- kov nad 20.000 N din taka kot je bila za leto 1966. Edi- na sprememba je v tem. da se v skupni čisti dohodek šte- jejo tudi prejemki iz pokoj- nin, kar lani še ni veljalo. Nafta pod Jadranskim morjem? Vrsto let preiskujejo stro- kovnjaki kolikšne so rezer- ve nafte pod Jadranskim mor- jem (na naši strani), tako ob obalah kot na otokih oz. oko- li njih. Vse kaže, da bodo kmalu znani uspehi njihove- ga dela. Strokovna skupina vrtalcev nafte se bo na po- mlad lotila prvih poskusnih vrtanj. Kakor menijo, skriva naše morje tudi veliko naft- no bogastvo. Široko tekmovanje pridelovalcev koruie Ali se bodo napovedi »Ptujčanov« odzvali kmetje po vsej Sloveniji? - Na- grajeni bodo vsi tekmovalci, ki bodo izpolnjevali nasvete - Rekord: 100 stotov suhega zrnja na hektar, pri sosedih pa včasih niti 30 stotov ko- ruze ... Na posvetovanju o pride- lovanju koruze v Ptuju so kmetje napovedali tekmova- nje vsem zasebnim pridelo- valcem koruze v Sloveniji. Tekmovanje bo pripravil in vodil kmetijski inštitut Slo- venije, med kmeti pa naj bi ga organizirale kmetijske or- ganizacije kot vsebinsko okrepljeno proizvodno sodelo- vanje. Nekateri po 34 stotov suhega koruznega zrnja na hektar, drugi komaj 27 stotov - vsi pa bi ra- di imeli dober pridelek! Nekateri kmetijci — poleg kmetov tudi strokovnjaki pri kmetijskih organizacijah — imajo še pomisleke o uspeš- nosti takega tekmovanja. Na- men tekmovanja, možnosti in ovire je torej treba nekoli- ko razčleniti, da bi laže ugo- tovili, kaj je v sedanjih razmerah možno in kaj ko- ristno. V Sloveniji posejejo letno okrog 43.000 ha koruze. To je sicer le poldrugi odstotek takih posevkov v vsej drža- vi. Dober pridelek pa vzlic temu precej poveča dohodke naših kmetij cev. Toda na kmečkih posestvih so »do- bri« pridelki še zelo redki, čeprav jih nekatera družbe- na posestva imajo že precej let. V Rakičanu in Pomurju so sicer tudi nekateri kmetje — kooperanti družbenega posestva pridelali že pred le- ti blizu 100 stotov suhega ko- ruznega zrnja na hektar. Bi- lo pa jih je premalo, da bi se lani lahko vključili v zve- zno tekmovanje. Vodilno vlo- go v Sloveniji so prevzeli kmetijska organizacija in kmetje v ptujski občini. V petletnem povprečju zadnjih let so v severovzhod- ni Sloveniji pridelali na hek- tar po 34 stotov suhega ko- ruznega zrnja, v drugih kra- jih Slovenije pa po 27 stotov. Ko odštejemo pridelke druž- benih posestev, se povprečje kmetov zniža za nekaj sto- tov. Povprečje pa spet pome- ni, da so nekateri kmetje pri- delali precej manj, nekateri pa precej več. Pri ugotavlja- nju pravega razmerja med najboljšimi pridelovalci koru- ze, ki jih poznamo, in naj- slabšimi, za katere ni točne evidence, je treba to upošte- vati. Večji od nagrad je do- hodek zaradi povečane- ga pridelka! Velikih razlik v hektarskih pridelkih koruze ne povzro- čajo le naravne razmere, ka- kor radi zatrjujejo kmetje z manjšimi pridelki. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da je povprečni hektarski pridelek koruze na panonskem svetu v Sloveniji višji kot drugod med drugim zato, ker tam sejejo več hibridne koruze. Dobro hibridno seme pa da za 20 odst. večji pridelek kot stare sorte. Razlike v hektar- skih pridelkih pa še bolj po- veča obdelava polja in zlasti gnojenje. Dva najboljša pri- delovalca koruze v ptujski občini — Jože Petek iz Ga- jevcev s 102,5 stoti in Franc Cucek iz Podvincev s 100,5 stoti suhega zrnja na hektar — sta oddaljena drug od dru- gega okrog 10 km. Na poljih med njima prideluje koruzo več 100 drugih kmetov in na nekaterih ni zraslo niti 30; stotov na hektar. Pa ne za- radi drugačnih naravnih ali; vremenskih razmer, ampak ker jo še vedno pridelujejo tako kot včasih. Naravne razmere v vsej Sloveniji .sicer niso tako po- dobne Icot na Pttij sk^tir po- lju. Ali je vzlic temu mož- no uspešno tekmovanje med vsemi pridelovalci koruze? Pobudniki tekmovanja v ptujski občini pravijo, .da ne gre toliko za nagrade naj- boljših tekmovalcev kot za povečanje pridelka in dohod- ka, ki je plod boljšega dela. Tako menijo celo lanski naj- boljši tekmovalci, ki so do- bili nagrade. Povečan pride- lek je lahko več vreden kot nagrada organizatorjev tek- movanja. Torej je tudi na- grada in spodbuda za nadalj- njo povečevanje pridelka, ka- teremu ni še nihče postavil meja. Zato naj ne oklevajo niti tisti kmetje, ki že vna- prej slutijo, da ne bodo med najboljšimi tekmovalci. Vsi tekmovalci, ki bodo delali ta- ko, kot jim bodo svetovali kmetijski strokovnjaki, bodo dobili nagrado v povečanem pridelku. J. PETEK Decembra več kot smo pričakovali! Decembra so se delovni ko- lektivi slovenske industri- je vrgli na delo s podvojeni- mi močmi: v 26 delovnih dneh so naredili za pribl. 11,8 odstotkov več izdelkov in blaga kot v 23 dneh no- vembra! Razen tega pa je pomembno predvsem to, da je lanska celoletna proizvod- nja precej več vredna od one v 1966. letu, na kar je predvsem vplivala gospodar- ska reforma. Spomenik velikemu delu Pretekli teden so na kraju, kjer se je lani smrtno pone- srečil tovariš Boris Kraigher, odkrili manjši spomenik. Na slovesnosti je govoril tu- di predsednik slovenskega iz- vršnega sveta tov. Stane Kav- čič, ki je med drugim dejal: »Prišli smo na ta kraj tra- gične in presunljive smrti, da bi postavili majhen spome- nik velikemu delu, ustvarja- nju in življenju, ki se je tu- kaj končalo. To skromno spominsko znamenje, ki ga danes odkrivamo, ob prvi obletnici tragedije, je dokaz, kako je med našimi narodi, med delovnimi ljudmi naše države zasidrana povezanost s tistimi i>olitiki in državni- ki, pokojni Boris pa je bil eden izmed njih, ki so razu- meli in razumejo svoj čas ter njegove zakonitosti, kate- rega ustvarjalne strasti so usmerjene naprej, v iskanje in ustvarjanje novega, ki se odlikujejo s pogumom, da znajo pravočasno zavreči vse preživelo in ki s svojo na- predno mislijo ter prakso to vsak dan znova potrjujejo na fronti boja za, današnji in jutrišnji dan.« V Sloveniji že nad sto milijard Sdin hranilnih vlog Prijetno in razveseljivo novico smo pre- brali v decembrski številki BANČNEGA VESTNIKA, glasila bank SR Slovenije, ki izhaja v Ljubljani. Ponovili jo bomo kar v celoti, saj bo prav gotovo zanimala vsa- kega našega bralca: Hranilne vloge pri kreditnih bankah in hranilnicah v Sloveniji so konec novembra 1967 presegle 100 milijard Sdin. Skupno stanje hranilnih vlog pri kredit- nih bankah in hranilnicah v Sloveniji je od začetka leta 1967, ko je znašalo 75,67 mi- lijarde Sdin, poraslo v enajstih mesecih 1967. leta za 24,98 milijarde Sdin, to je na 100,65 milijarde Sdin konec novembra 1967. To je porast za 33,01 odstotka. Hranilne vloge na vpogled so se pove- čale od 54,43 milijarde Sdin za 10,46 mili- jarde Sdin, to je na 64,89 milijarde Sdin ali za 19,21 odstotka. Vezane vloge nad eno leto so narasle od 21,24 milijarde Sdin v začetku leta 1967 na 35,76 milijarde Sdin konec novembra 1967. To je povečanje za 14,52 milijarde Sdin ali za 68,36 odstotka. Če primerjamo porast pri nas v Slove- niji s porastom hranilnih vlog, ki so ga v letu 1966 (v primerjavi s preteklim le- tom) dosegli npr. v Italiji, kjer so se hra- nilne vloge dvignile v letu 1966 za 16,2 odstotka, ali v Franciji za 15,9 odstotka, v Zvezni republiki Nemčiji za 13,6 odstot- ka, na Nizozemskem za 11,8 odstotka, v Belgiji za 7,1 odstotka - potem z zado- voljstvom lahko ugotovimo, da so ukrepi gospodarske reforme na tem področju uspešno delovali. Naš dinar postaja sta- bilnejši in mu vlagatelji zaupajo. Slovenija ni na zadnjem mestu v zadnjih 20 letih se je prebivalstvo Slovenije pomnožilo za 260.000 ljudi - Zdaj imamo v Sloveniji 8,4 prebivalca prirastka na 1000 prebivalcev, na Kosmetu pa imajo evropski rekord: 28,2 prebivalca prirastka na 1000 pre- bivalcev! Sredi januarja se bo rodil v Sloveniji 1 milijon 700 ti- soči prebivalec. Tako računa- jo v zavodu SRS za statisti- ko na temelju tekoče eviden- ce živo rojenih smrtnih pri- merov, priselitev in odselitev. Od leta 1948, ko je bil po voj- ni prvi popis prebivalstva in so na območju Slovenije na- šteli 1,440.000 prebivalcev, se je torej prebivalstvo Slove- nije pomnožilo za 260.000. Ta razmeroma znaten pri- rastek bo morda koga prese-., netil, saj smo po vojni več- krat ugotavljali, da ima Slo- venija med jugoslovanskimi republikami in pokrajinami najmanjši naravni prirastek prebivalstva. Toda razmere so se medtem precej spremeni- le. Slovenija že vrsto let ni več na zadnjem mestu in ima večji naravni prirastek kakor ožja Srbija, Hrvatska in Voj- vodina. To nam potrjujejo tu- di pravkar objavljeni prvi podatki zveznega zavoda za statistiko za minulo leto, v katerem je prebivalstvo Jugo- slavije doseglo 20 milijonov. Za gibanja po vojni je zna- čilno, da se je prva leta po vojni znatno povečalo število rojstev. Od tedaj pa nazadu- je. Do leta 1950 smo imeli v Jugoslaviji okoli 30 živoroje- nih na 1000 prebivalcev, lani pa je to število prvič zdrkni- lo pod 20, čeprav je ob nag- lem napredku zdravstvenega skrbstva zdaj za polovico manj mrtvorojenih kakor pr- va leta po vojni. Tudi število smrtnih primerov na 1000 pre- bivalcev je cb napredku zdrav--- stvenega varstva mnogo m?n]*' še. Zato s padcem število roj- stev za eno tretjino ni v ena- kem razmerju nazadoval tu- di naravni prirastek prebival- stva. Ta se je zmanjšal od letnih 16 do 18 na 1000 prebi- valcev v prvih povojnih letih na 11 do 12 v zadnji dobi, lani pa je popustil na 10,9. Najbolj se je naravni prira- stek zmanjšal v republikah z naj večj 'm številom živorojenih — v Ma.'iedaniji, Bosni in Her- cegovini, črni gori in Kosme- tu, niedtem ko kaže Slove- nija že vrsto let ustalitev na- ravnega prirastka in celo nje- govo malenkostno povečanje. Za leto 1967 izkazuje stati- stika najmanjši naravni pri- rastek v Vojvodini, namreč 4,6 na 1000 prebivalcev, na Hrvatskem 6,2, v ožji Srbiji 6,4, v Sloveniji pa 8,4. Kljub precejšnjemu zmanjšanju v zadnjih letih pa imajo osta- le republike in pokrajine še vedno razmeroma velik na- ravni prirastek, ki je lani zna- šal v črni gori'15,8, v Bosni in Hercegovini- 17,9, v Make- doniji 18,4 in v Kosmetu 28,2, pri čemer drži Kosmet gle- de naravnega prirastka še vedno prvo mesto v Evropi. Tako imamo zdaj v Slove- niji, kakor rečeno, 1,7 mili- jona prebivalcev, v Srbiji 8,1 milijona (od tega v ožji Sr- biji 5,0, v Vojvodini 1,9 in na Kosmetu 1,2), v Hrvatski 4,4 milijona v Bosni in Herce- govini 3,8 milijona, v Make- doniji 1,6 milijona in v črni gori 0,5 milijona prebivalcev. F. SEUNIG Bilanca na začetku novega leta Kako vstopamo v novo leto na področju zdravstvene službe, pokojninskega zavarovanja in socialnega varstva - Uvajanje novega delovnega časa ter- ja, nas sili v hitro uresničevanje zakona o financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok Ko se konča staro in začne novo poslovno leto, je že star običaj, da se človek ozre na prehojeno pot in z novimi na- črti pogleda na leto, ki je pred njim. Za področja zdrav- stvo, socialno zavarovanje in socialno varstvo lahko reče- mo, da je bilo minulo leto polno težav. Kasneje kot gos- podarske organizacije so se te družbene službe pričele vključevati v reformo in manj pripravljene na ukrepe, ki naj zmanjšajo potrošnjo, so se prav v minulem letu srečevale s prav hudimi, včasih na vi- dez s skoraj nepremagljivimi problemi. Omejena denarna sredstva niso več dopuščala nekoliko lagodno poslovanje v starih organizacijskih oblikah, vsa tri' področja pa so na drugi strani za ljudi tako važna, da spet ni bilo mogoče zaradi skrčenih sredstev posameznih dejavnosti kar ukiniti. Vendar pa ob takem neugodnem po- ložaju kolektivi in vodstva teh treh dejavnosti niso osta- la prekrižanih rok, in inten- zivne priprave na to, kako bi z racionalizacijo poslovanja bolje obrnili denar, dosegli večje učinke in črtali neeko- nomske izdatke, so omogoči- le, da lahko gledamo v novo leto bolj optimistično. Reorganizacija zdravstvene službe, ki je bila prioritetna naloga zdravstvenih vodstev vse zadnje mesece, je pri- pravljena tako daleč, da lah- ko računamo, da bo zdrav- stvo začelo poslovati v novih okvirih večjih zdravstvenih domov že takoj v začetku no- vega leta. že med letom pa bodo verjetno tako daleč tu- di že priprave za nove sistem- ske ureditve, zlasti kar zadeva finančno poslovanje, tudi v bolnišnicah. Vsekakor bi si delali preveč utvar, če bi pri- čakovali, da bo reorganizacija sama prinesla oziroma omo- gočila izredno velike prihran- ke za zdravstveno varstvo, skoraj gotovo pa je, da bo denar odmerjen bolje, odpad- li pa bi stroški, ki so doslej prinašali razmeroma malo ko- risti. Večje so težave na področ- ju pokojninskega zavarovanja, to pa zato, ker smo prav v Sloveniji zašli v finančno ne- mogoč položaj, ko so pravice, ki izvirajo iz pokojninskega zavarovanja, določene s te- meljno zakonodajo, višina prispevkov v sklade pa je bila omejena. Ker imamo v Slo- veniji večje število starih upo- kojencev, je bilo tega denar- ja premalo. Tako je služba socialnega zavarovanja preži- vela vse preteklo leto v zna- menju iskanja kratkoro&iih, premostitvenih kreditov iz meseca v mesec, da je lahko prvega v mesecu zagotovila izplačilo pokojnin. Nujnost, da se stare pokojnine vsaj delno uskladijo z novimi po- kojninami, pa bo seveda ter- jalo še več denarja, saj raču- najo, da bo popravek starih pokojnin zahteval okrog 5 mi- lijard dinarjev stroškov. Da sanirajo sklade, uravno- vesijo bilance v pokojninskem zavarovanju in zagotovijo red- no izplačevanje pokojnin po predpisih, so republike ter- jale, da spremeni zvezni pred- pis zakon o limitiranju pris- pevka za socialno zavarova- nje. Bistveno pri tem je tudi to, da k taki spremembi ne sili samo finančni diktat, tem- več gre za uveljavitev širše samouprave, s katero je v nasprotju zvezno limitiranje prispevkov. Tudi v socialnem varstvu je bil v minulem letu storjen pomemben korak naprej s tem, da smo v drugi polovica decembra dobili zakon o fi- nanciranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok. S tem smo od ozke delitve ot- roškega dodatka dali pravno osnovo za zbiranje stabil- nih finančnih sredstev, ki naj ustvarja materialno osno- vo za ureditev dnevnega var- stva otrok, ki je za zaposlene starše največjega pomena. Uveljavitev zakona brez odla- šanja in z veliko samoinicia- tive v okviru skupnosti otroš- kega varstva bo terjala zlasti novost uvajanja novega delov- nega časa. Ta sprememba bo sprožila med ljudmi, v dru- žinah, vrsto novih problemov, med katerimi bo prav gotovo najbolj važno to, da v času celodnevne zaposlitve staršev oskrbijo varstvo za otroke. Brez družbene pomoči ui pri- zadevnosti vseh činiteljev ožje komunalne skupnosti pa tega cilja ne bo moč doseči. Zato prinaša prav novosprejeti zakon izredno odgovornost pri tem, kako bomo v živ- ljenju uveljavili njegova dolo- čila. MARIJA NAMORS DEKORATIVNE LAMINATE MELAPAN dobite v sijajnih, satuu- ranih in mat površinah, MELAMIN, Kočevje Naročite si svoj jgŠt lokalni list sSB DOMAČI ™ NASLOV gi DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK: vsak čmek 60.000 izvodov' 3 TRIDESET LET S TITOM IN PARTIJO v tem času praznujemo v Jugoslaviji vsi, ki smo po- nosni na uspehe naših borb in dela - teh nas je ogromna večina - trideseto obletnico Titovega neposrednega vod- stva partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije. Prav je, da se ob tej svečani priložnosti ozremo vsi skupaj, kak- šna je bila ta pot, ki smo jo prehodili, kaj vse smo na njej dosegli, morali premagati, se naučiti. Težko je opisati ob- dobje tako velike zgodovine; še posebno zato, ker jo je odločilno sooblikovala tako velika osebnost, ki je bila ob- novitelj KPJ, organizator in voditelj naše narodnoosvobo- dilne borbe ter socialistične graditve - tovariš Tito. Zato je ta obletnica in ta praznik hkrati njegov in vseh nas. Pomena in vrednosti te obletnice ne bomo prav nič zmanjšali, če ugotovimo, da se s tem dnem in s tem letom, ko je prevzel vodstvo naše partije, borba tovariša Tita za napredno družbeno ureditev, boljše in lepše življenje jugo- slovanskih narodov ni šele začela, ampak le intenzivirala. Njegov izvirni politični duh in njegove sposobnosti so s prevzemom vodstva le še pridobile na vplivu in prodor- nosti. Vjem nam je znana njegova pot, pot udeležaioa oktobr- ske revolucije, orga- nizatorja zagrebške- ga delavsitva, hra- brega in ponosnega komunista pred so- diščem buržoazije, robijaša večine naj- Zloglasnejših zaporov stare Ju- goslavije, ilegalnega politične- ga delavca doma in v tujini, na političnem izpopolnjeva- nju v Moskvi iitd. Po vrnitvi z robije se je vključil v delo vodstva par- tije v tujini, kjer si je vse- skozi prizadeval (kot tudi ve- čina partijskega članstva), da bi se le-*o vrnilo v domo- vino. Praktično miu je to uspe- lo šele 1936. Takrat je bil na posvetovanju vodilnega akti- va KPJ v Moskvi sprejet sklep, naj se vrne v domo- vino organiTiacijstai sekretari- at OK ZKJ pod njegovim vodstvom, z nalogo, da pre- vzame neposredno vod- stvo partije v svoje roke. Kaj je pomenila vrnitev tovariša Tita v domovino? Ta vrnitev ni bila pomemb- na zgolj iz praktičnih razlo- gov organiziranja politič- ne borbe. V tistih rasanerah je pomenila veliko veliko več; predvsem to, naj vod- stvo vodilnih političnih sil delavskega razreda deU z njim samim dobro in hudo v njegovi borbi proti nasi- lju policije, buržoazije itd. V praksi je to pomenilo ostvaritev temeljne usmeritve Titove pKJlitike, po kateri se je ravnal in usmerjal parti- jo tudi kasneje; namreč: vod- stvo partije je in mora biti odgovorno v prvi vrsti svo- jemu članstvu, delavskemu razredu in narodu, ki mu pri- pada. Taka politika je bila bi- stven pogoj in osnova večine bleščečih uspehov Titove po- litike do današnjega dne. Vrnitev vsaj dela politič- nega vodstva naše p>olitične avantgarde je bila zato že v tistem času izjemnega poli- tičnega in moralnega pome- na. Politični in organizacij- ski uspehi KPJ so postajali po tem obdobju vse večji in številnejši. Med najpomemb- nejšimi uspeha prvega ob- dobja Titovega vodstva par- tije je bila prav gotovo kore- nita odprava frakcionaštva in drugih nena;čelnih in škod- ljivih notranjih trenj. Zgra- dili so najnujnejša stališča in ocene metod boja partije, korigirala vrsto napačnih po- gledov iz preteklosti (pred- vsem v pogledu nacionalne- ga vprašanja itd.). Ureditev notranjih razmer v partiji je imela za posledico ne le onemogočitev policijskih agen- tov, karieristov in frazerjev, ampak predvsem večjo borbe- no in politično usposoblje- nost komimistov, njihov več- *ji vpliv na delavski razred in druge zatirane sloje ta- kratne družbe. Na osnovi takih političnih usi>ehov je tovarišu Titu uspe- lo leta 1937 pri vodstvu Ko- minterne v Moskvi doseči, da je lahko oblikoval novo vod- stvo KPJ v domovini; dota- kratnega sekretarja CK KPJ Gorkiča so odstavili, vodstvo partije pa je prevzel tovariš Tito sam. širina konceptov, nedogma- tičnost, pa vendar velika zve- stoba temeljnim idealom de- lavskega gibanja, vse to so bi- le značilnosti novega duha v partiji, ki je spodbujal in privlačeval vedno več sposob- nih in predanih ljudi. Poli- tična zrelost, organiziranost in borbenost komimistov je imela za posledico njih ve- dno večji vpliv na delavski razred in druge zatirane sloje. Pred viharjem v KPJ ni bilo zatišja Taka partija je bila še po- sebno potrebna v tistem ča- su, ko se je krepil fašizem v Evropi in v katerega objem je neaadiržno drsela tudi sta- ra, monarhična Jugoslavija; slabotna navzven in zrahlja- na navznoter zaradi nereše- nega nacionalnega vprašanja in grobega socialnega izrab- ljanja. Ustanovitev KP Slovenije in Hrvatske (sklep o tem je bil sprejet že leta 1934 na 4. dr- žavni konferenci KPJ v Ljub- ljani) najboljše ilustrira zre- lost in sposobnost za uresni- čitev novih idej KPJ, njene- ga novega vodstva, predvsem tovariša Tita. Organiziranje delavskih stavk; protidraginjskih gi- banj delavstva in kmetov; demonstracij delavstva in štu- dentov proti kratenju poli- tičnih svoboščin; zbira- nja Rdeče pomoči; gibanja za vzpostavitev diplomatskih odnosov s prvo deželo soci- aliama — Sovjetsko zvezo; vse to in še nešteto manjših akcij in borb, zvezanih s tve- ganjem, žrtvami in trplje- njem je označevalo obseg in mnogovrstnost dela tega si- cer idejno in politično izred- no enotnega revolucionarnega gibanja, ki mu je načelovala KPJ. V tistem obdobju se je že izredno zaostroval mednarod- ni položaj; bližala se je voj- na nevarnost; množeči se vo- jaški six>padi so jo naj avl j a- li. Buržoazija, predvsem evropska, se je pripravljala, prestrašena od velike gospo- darske krize leta 1929, na obra- čun s takrat edino deželo so- cializma — Sovjetsko zvezo. Notranja logika je nacistično Nemčijo ghala na tako pot, ki je pripeljala do razcepa v kapitalističnem taboru. Sov- jetska zveza je to izkoristila in sklenila nenapadalni pakt z Nemčijo ter si s tem pri- dobila nekaj dragocenih let miru, v katerih se je kljuib hromečemu vzdušju staliniz- ma gospodarsko in vojaško krepko izgrajevala. V tem času je KPJ krepi- la napore v boju proti vsem pojavom fašizma v državi; politično je izgrajevala članst- vo, ga pripravljala za neizbe- žen spopad s tem glavnim sovražnikom človeštva. Zmotne so in neredko ce- lo zlonamerne nekatere da- našnje razlage, da je zaradi te- ga pakta takrat nastopila med članstvom in menda še posebej med simpatizerji par- tije precejšnja idejno-politič- na zmeda in demoralizacija. Politično izredno razgledani ter v stalnih borbah preka- ljeni komunisti (kot tudi ve- čina naših delovnih ljudi) so globoko razumeli pomen in pravi značaj tega pakta, ka- terega sklenitev je narekovalo obstoječe stanje in razmer- je sil v svetu. Razočaranje se je zaradi ne- razumevanja teh politič- nih dejstev polotilo le red- kih posameznikov. Značilno je tudi, da so ta sporazum zelo močno napadali klerikalci, ki so bili tisti čas s simpatija- mi še na strani zahodnih me- ščanskih demokracij (to jih pa kasneje seveda ni motilo, da so se povezali in podre- dili nacizmu in fašizmu). Kdo je v resnici pripravljal široke napredne plasti za dogodke, ki so bili pred durmi? Za razumevanje globine in prodornosti političnih ocen takratnih domačih in svetov- nih razmer in akcij, ki so jih na tej osnovi začeli, ve- lja omeniti, da so bile po V. državni konferenci KPJ, ki je bila 1940 v Zagrebu, orga- nizirane pri CK KPJ in pri pokrajinskih centralnih komi- tejih posebne vojaške komi- sije. Te so imele nalogo ne le krepiti politični vpliv par- tije v vojaških enotah med vojaštvom in oficirskim ka- drom, ampak tudi boriti se proti i>etokolonašem ter pri- pravljati vse patriotične sile za primer vojne nevarnosti; le-ta pa je vsebolj grozila s strani fašističnih sosedov. Naj. večji pomen te konference pa je v tem, da je ob številni udeležbi najboljših kadrov iz vseh organizacij KP začrtar ia jasen in borben iK>litičen program ter izvolila vodstvo, ki mu je raziunljivo načelo- val tovariš Tito. Obdobje po V. konferenci je bilo v političnem pogledu zelo pestro. Notranje razme- re v državi, ki se je vsebolj rahljala in razkrajala, so pri- siljevale buržoazijo »troedine- ga naroda« — Srbije, Hrvat- ske in Slovenije (posebno pr- vih dveh), da se je med sa- bo povezovala v strahu pred revolucionarnim pritiskom ljudskim množic, pa tudi vse bolj drsela v objem fašistič- nih sil osi. KPJ se je ostro borila pro- ti taki zimanjepolitični usme- ritvi Jugoslavije že od nasto- pa samega fašizma, organizi- rala je pomoč republikanski Španiji (naše »demokratične« stranke so bile takrat v ve- čini na strani generala Fran- ca) itd. še preden je nemški vojaški stroj po kapitulaciji zahod- nih demokracij v Miinchenu pregazil Češkoslovaško, je KPJ pozivala delovne ljudi Jugo- slavije, naj p>odpro njen boj za neodvisnost. Organizirala je široke plasti naprednih ljudi in gibanj v Drvištvu pri- jateljev Sovjetske zveze, ki je postalo pomemben dejavnik v boju za navezavo diplo- matskih stikov s takrat edi- no deželo socializma. Nika- kor namreč ne moremo mi- mo dejstva, da je v tistem času sam obstoj Sovjetske zveze predstavljal izredno moralno oporo komunistom v vseh deželah sveta, še po- sebej pa v tistih, kjer je bi- lo njih delo prepovedano, oni sami pa preganjani. Marca 1941 je zavrelo kakor v vulkanu ... Resnična moč in vpliv KPJ pod vodstvom tovariša Tita na delovne množice vseh naših narodov in še po- sebej pravilnost njene politič- ne usmeritve sta se po- kazali ob sklenitvi pakta med jugoslovansko buržoazi- jo (Cvetkovičevo vlado) in fašističnimi silama osi; pod- pisali so ga 25. marca 1941 na Dunaju. Silovitim demon- stracijam, ki so kmalu zatem ogromni večini primerov so dajali osnovni ton in usmeri- tev komunisti; še več, v ogromni večini primerov jih oni sami tudi organizirali. Pritisk ogorčenja je bil tako močan, da je prišlo 27. marca do puča ki so ga izvedli za- hodno usmerjeni generali. Pu- oisti so seveda imeli le na- men pomiriti javno mnenje, z nihanjem med raznimi voj- nimi tabori pa obraniti zuna- njepolitične pozicije. (Nadaljevanje prihodnjič) Josip Broz in Moša Pijade v električni centrali kaz- nilnice V Lepoglavi. Ječe in zapori so bili visoka šola naših vodilnih marksistov in organizatorjev partije Josip Broz 1928. leta, v katerem je bOa zgodovinska Osma mestna partijska konferenca v Zagrebu. Takrat je bil tovariš Tito izvoljen za sekretarja zagrebškega mestnega komiteja 4 DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov! Kako s komunalno ureditvijo letos ? v komunalno urejanje me- sta in okolice so nedvomno oči občanov najbolj uprte. Svoje mesto, takšno ali dru- gačno, »srečujejo« vsak dan in si kajpak želijo, da bi bilo kar najlepše, čim bolj urejeno, čisto . . . Nedvomno drži, da se z vsakim letom uredi pre- cej stvari, vendar problemov noče in noče biti konec. Me- sto »gre« namreč »narazen« in s tem se veča tudi kup za- dev, ki jh je potrebno na no- vo urediti. Toda sočasno se ne veča kup denarja, iz kate- rega bi jemali za kritje idzat- kov za komunalno urejanje — gre torej za dejstvo, ki ga ob- čan zaradi svojega doprino- sa ne more kar tako sprejeti. O komunalnem vzdrževa- nju in komunalnih delih v le- tu 1968. so tekle že precej obšme razprave, nazadnje na seji sveta za urbanizem, grad- bene, komunalne in stano- vanjske zadeve, ki so se je udeležili tudi predstavniki celjskih komunalnih organiza- cij. Tudi na nedavni seji "^Kup- ščine so delno govorili o ko- munalnih delih, le da o pro- metnih objektih. Komunalni proračun v viši- ni 296 milijonov starih dinar- jev je že predložen skupščini. Največja postavka je v njem predvidena kot prispevek za nadaljevanje regulacijskih del na celjskem vodnem voz- lišču. Gre za 100 milijonov sta- rih dinarjev, vtem ko bodo regulacijska dela, opravi'R^a v letu 1968, vredna čez 700 mihjonov starih din. Levji de- lež k temu gre iz republiške- ga vodnega sklada, drugo pa zbero celjske gospodarske or- ganizacije. Naj v zvezi s t ^m omenimo, da bo letos reg di- rana Ložnica, nadalje Sušni- ca (že v maju), do zime Ko- privnica, razen tega pa bo le- tos opravljen glavni del iz- gradnje vodne pregrade Loče, začeli pa bodo tudi dela na regulaciji vzhodne Ložnice (predvidena gradnja industri- je). V komtmalnem proračunu za letos je predvideno 45 mili- jonov Sdin za čiščenje ulic in za nadzorno službo, 30 milijo- nov Sdin za javno razsvetlja- vo, 25 milijonov Sdin za urba- nistično načrtovanje, 15 mili- jonov S din za geodetske iz- mere, po 10 milijonov S din za vzdrževanje železniških prehodov in za popravilo mo- stov, ograj m škarp 12 milijo- nov S din za vzdrževanja ze- lenic in parka, 20 milijonov za vzdrževanje cest IV. reda itd. Za omenjene ceste je predvideno še dodatno 30 mi-, liJonov iz občinskega cestne- ga sklada. Seveda pa ta sred- stva ne bodo zadoščala, da bi lahko letos omenjene ceste bi- le boljše vzdrževane kot lani. Iz denarja, ki ga prispeva- jo obvezniki plačila prispev- ka za uporabo mestnih zem- ljišč — le-tega bo predvidoma zbranega letos 270 milijonov S dinarjev, — bo financirano asfaltiranje nekaterih cest (95 milj. Sdin), za križišče pred pošto in na šlandrovem trgu naj bi daU 90 milijonov S din, 70 milijonov S din je pred- videnih za vrnitev dolga na obeh kolektorjih, nadaljnih 15 milijonov S din za javne zele- nice in ureditev okolja novih hiš na Dolgem i>olju I., 10 mi- hjonov starih dinarjev pa do- bi od prispevka krajevna skupnost štore. Bralce Tednika bo najbrž zanimalo, katere ceste in uli- ce so letos predvidene za asfaltiranje, kajti seznam je svet za urbanizem in ostale stanovanjsko komunalne zade- ve že odobril. Gre za akcijo, ki so jo v obširnejšem zasta- vili v Celju že lani in je v celoti uspela. Torej, za asfal- tiranje so predvidene: UUca bratov Vošnjakov, podaljšek Kersnikove ulice do šarano- vičeve, Ribarjeva ulica, Ron- kova ulica, Zvezna cesta, Ko- čarjeva ulica, cesta na poko- pališče in Kolškova cesta, 200 metrov Ceste pod gradom, od- sek ceste do polulske šole, Etobojska ulica, cesta v parku do drsališča, nadalje naj bi letos kot primarno asfaltirali prostor pred zdravstvenim domom v Celju, pravtako pa sta v programu še ureditev Muzejskega trga in asfaltira- nje cestišča pred spomeni- kom v Dobrni. V Liscah so predvidene makadamske iz- vedbe cestišč in enako med vrstnimi hišami na Otoku. Precej obsežno komimalno delo bo vsekakor ureditev kri- žišča pri pošti, saj bo to ve- ljalo skupno z asfaltiranjem Ulice XIV. divizije do mostu 150 milijonov starih dinarjev. Križišče bo sodobno urejeno in opremljeno s semaforji, ta- ko da bo možen neoviran in precej hitrejši promet v tem delu mesta. Na vrsto pride tudi križišče na šlandrovem trgu. Kar zadeva asfaltiranje cest izven prispevnega ob- močja, je za te namene pred- videnih 40 milijonov S din iz občinskega cestnega sklada. Na vrsto pridejo vsekakor prej tisti, ki bodo pravočasno zbrali ustrezno udeležbo v ob- liki sofinanciranja. Nekatere krajevne skupnosti v ta na- men že zbirajo prispevke. V. KRIVEC Dve varianti če kaznovali bi prav vse, ki proti zakonu so sneg na pločnikih pustili, in zraven tiste še, ki z ulic niso ga splužili, občinsko bi blagajno ^. ..... .n^ffiO^aH*-' X Ker kazni ne dobi, kdor torej sneg ne splvži, si občina za januar za stimulacijo nič ne zasluži! Dihur Pri zdravniku v novem letu Med spremembami, ki jih je prineslo novo leto, je tudi spremenjen sklep o obveznem prispevku vseh zavarovancev k stroškom za nekatere oblike zdravstvenega varstva. Gre, krajše povedano, za par- ticipacijo, ki jo moramo zavarovanci po novem plačevati za to ali ono vrsto zdravstvene pomoči. Spremembe je sprejela skupščina komunalne skup- nosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in so v glavnem naslednje: predvsem nam v novem letu pri splošnem zdrav- niku ne bo več treba plačati tistih dosedanjih 300 starih dinarjev, zato pa bomo pri specialistu name- sto 300 starih dinarjev morali odšteti 500 starih dinarjev. Prav tako bo za zavarovance neko- liko dražji zdravnikov obisk na domu in sicer 500 starih dinarjev, vendar samo pri prvem obisku sa isto bolezen. Podražen je še prevoz z reševalnimi avtomobili. Po novem bo treba plačati za vsak prevoz, ne glede na razdaljo, 1000 starih dinarjev, razen če gre za življenjsko nevarne poškodbe, za nalezljive ali duševne bolezni. Nadaljnje spremembe se nanašajo na udeležbo zavarovancev pri kritju stroškov zdravljenja zaradi zastrupitve z alkoholom. Za prvih pet dni zdravljenja bodo zavarovanci mo- rali prispevati kar 50 odstotkov potrebne vsote. Par- ticipacijo za obisk pri specialistu smo že omenili, vendar le te ne bo treba plačati za preglede v vseh specialističnih ambulantah, ki delajo na dispanzer- ski način — na primer v dispanzerjih za žene fn otroke — za preglede v zvezi z nosečnostjo in poro- dom, pri rakastih obolenjih in sladkorni bolezni ter še v nekaterih drugih primerih. Občuten bo tudi prispevek za medicinsko intervencijo ob prekinitvi nosečnosti in sicer — 8000 starih dinarjev. Prav je, da pri letošnjih obiskih pri zobozdrav- niku ne hodite tja s prazno denarnico. Kajti za sko- raj vse vrste njihovih opravil bo treba plačati 25 odstotkov cene, ki je k sreči vsaj v vsej republiki enaka. Zastonj nam bodo le še izdirali zobe, jih zdravili in uravnavali. Prispevki pa so seveda dolo- čeni tudi za ortopedske in druge pripomočke. I. B.; SEJA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE SZDL Pred kratkim se je sešla občinska volivna komisija pri občinski organizaciji SZDL. Na seji so izoblikova- h osnovna stališča v zvezi z reelekcijo direktorjev v tej komimi. Izhodišča reelekcije vodstvenih ljudi delovnih or ganizacij bodo še posebej obravnavali v širšem krogu V ta namen so ustanovili nekajčlansko komisijo, ki bo pripravila dodatne predloge in seznanUa z njimi širši krog članov družbenopolitič- nih organizacij. K delu bo- do povabili tudi komisijo za imenovanje direktorjev pri občinski skupščini Hrastnik SESTANEK AKTIVA MLADIH KOMUNISTOV Pred dnevi se je sešel v Hrastniku mladinski aktiv ZK. Le-ta šteje 82 mladih komunistov, kar predstavlja 13 odstotkov vsega članstva ZK v komuni. Na sestanku so, med drugim, ocenili ne- davno mladinsko konferenco in ugotovili, da bo ena zeLo F>omembnih dolžnostih aktiva ZK vsestransko pomagati hrastniški mladini pri nje- nem delu, izobraževanju in vključevanju v družbenopoli- tično življenje občine. Spre- jeli so podroben program de- la za leto 1968. Težko je če si sam živeli so (in seveda še ži- vijo) dobri in manj dobri so- sedje, živeli so v prastari hiši z velikanskimi sobami, ki jim pravijo tudi galeje, če- prav z galejami nimajo skup- nega nič drugega kakor mor- da to, da se človek, ki je v takšni galeji recimo sam in povrhu še nemočen, počuti kot so se počutili kaznjenci na srednjeveških galejah. Tak človek, bi namreč rekli, ve- sla, vesla za primernejšim sta- novanjem in vesla mimo so- sedov, ki morda tudi vesla- jo pa ga s svojimi vesli udarjajo zdaj po tej zdaj po oni plati. Živeli so torej sosedje in med njimi je živela soseda. Upokojenka, sama, vdova in obnemogla. V veliki in nepri- jazni sobi, kamor ni nikoli posijalo sonce in ki ji je bi- la vse hkrati — kuhinja in spalnica, dnevna soba in pred- soba. Poleti je v njej res da vladal hlad, a pozimi je bilo desetkrat bolj hladno. Da bi- bilo še hladneje, ji je nekdo razbil šipo na velikem oknu, ki ga je zakrpala z lepenko. Poleti, ko je zunaj sušila pe- rilo, ji ga je kak mlajši so- sed na primer umazal, kajti to mu je bilo v veliko zado- voljstvo. In ena sosed si je prišla recimo sposodit denar. UpK>kojenka ji ga je posodi- la, ne da bi karkoli rekla, kajti človeku lahko denarja tudi zmanjka in to je seve- da zelo neprijetno. Ko je so- seda prišla drugič, ne da bi prvi dolg poravnala, je upo- kojenka mirno rekla: »Posodila sem vam že, pa mi še niste vrnili...« »Kaj hujšega kakor takšna žalitev! že tako dobro sosed- stvo se je v trenutku razdr- lo in zdaj je stopil na pozor- nico sosed — mož, ki je po zgledu znanih slovenskih fol- klornih sosedovskih odnosov pokazal stari vdovi, kaj se pravi govoriti, da ji njegova žena denarja ni vrnila! Sku- šal jo je fizično napasti in bi jo verjetno tudi napadel, ko ne bi pobegnila. Po tistem se je zgodilo še marsikaj. Z vrat ji je nekdo odstranil ključavnico, spet nekdo si je prisvojil del kle- ti, potlej pa se je v hiši po- javil nov stanovalec, ki je »zasedel« prostor pod nje- nim oknom, kamor je privle- kel nekakšno železje in pri- čel nekaj razbijati in delati, nekaj, kar bi lahko kazalo nagnenje do mehanike. »Ta prostor je moj!« je za- bičal upokojenki. »Gorje, če stopite nanj! Mar ne vidite, da tu delam?!« »živci so ji malce popusti- li, morda tudi zato, ker jo je med vojno nemški vojak udaril s kopitom in je posta- la delni hivalid, pa je tiste- mu mehaniku lepo povedala, da ima menda po več ko de- setih letih bivanja v tem pre- zimovališču vsaj malo pravi- ce do prostora pod svojim oknom. To je ropotajočega soseda seveda močno razjezilo in je pokazal svojo avtoriteto z moč- nim udarcem po čudni gmo- ti nekakšnega železja. Treba se je bilo vdati, kajti tehnika osvaja svet in zato ni nič čudno, če osvoji tudi malo prostora pod oknom. Potem se je še marsikaj zgodilo. Vse, kar je sama in obnemogla žena skušala na- rediti dobrega, se ji je mašče- valo. Dobra soseda je naučila svoje otroke, da so celo plju- vali vanjo, kar pa upokojen- ka otrokom ni zamerila, saj je vedela, da je sami nimajo za kaj pljuvati. In tako dalje. Resnično, težko je, če si sam in nemočen. Sam sredi dobrih sosedov; sam v veli- kanski in mračni katakombi, kamor nikoli ne posije son- čni žarek, ne topla človeko- va beseda... A nič manj tež- ko ni, če pri tem hodiš od Poncija do Pilata in iščeš po- moč, pa te nihče ne razu- me... ab sosed sosedu... Tiskovna konferenca^ o drsalni reviji v organizaciji turističnega podjetja Kompas ter na že- ljo Celovškega sejma je bi- la konec prejšnjega tedna v Celju tiskovna konferenca o novem programu Dvmajske dr- salne revije in gostovanju te ekipe v Celovcu. Na srečanju z novinarji, predstavniki turističnih agen- cij in večjih delovnih kolek- tivov je direktor Celovškega sejma, dr. Kleindienst govoril o letošnjem programu pa tu- di o gostovanju Dunajske dr- salne revije v Celovcu. Pri- čakujejo, da si bo tudi leto- šnji program Epizod ogleda- lo veliko ljudi iz naših kra- jev. Dunajska drsalna revija bo gostovala v Celovcu od 8. do 18. februarja. Cena prevo- za in ogleda revije bo bržko- ne znašala okoli 8.000 starih dinarjev. Znaten, popust pa bodo imeli dijaki za obisk popoldanskih predstav, ki bo- do namenjene mladini. Razstava stalne zleirke Jutri popoldne bodo v celj- skem Likovnem salonu odpr- li razstavo del, ki so jih v treh letih zbrali za stahio zbirko oziroma so jih sa- lonu podarili posamezni U- kovni umetniki. Med njimi je tudi ^^est grafik Miheliča in Makuca. ^ Likovni salon se je za to svojo prvo razstavo v novem letu odločil predvsem zaradi pomanjkanja denarja. V raz- merah, v kakršnih je, je bi- lo namreč nemogoče priredi- ti kakršnokoli drugo razsta- vo, čeprav seveda ta okolišči- na ne zmanjšuje pomena in vrednosti prikaza zbranih del. Obiskovalci bodo tako videli najkvalitetnejše slike s posa- meznih razstav. Ob tem lah- ko le obžalujemo, da nima- mo v Celju tudi stalnega raz- stavnega prostora in da bo- do zbirko po končani razsta- vi zopet deponirali. OBRAZI Ivan Ocvirk - Florjanov Anza Ne, ne, nikakor ne gre za dva človeka. Ivan Ocvirk je njegovo pravo ime, tisto iz osebne izkaz- nice, ljudje v Kalobju in drugod pa ga poznajo kot Florjanovega Anza. Nekateri govorijo, da je Ivan »tavžentrožca«, vse zna narediti, vsakomur je pripravljen pomagati, pa še za kakšno organizacijo tu in tam dela. Ena izmed njegovih starih dolžnosti je tudi ta, da počaka ko- nec maše v Kalobju in prečita ljudem, kaj so pi- sali »oni« z občine. Tak način obveščanja in spo- razumevanja je že od nek- daj v navadi. Leta 1918 se je pisalo, ko se je rodil Ivan-Anza malo stran od Kalobja. S tridesetimi leti se je priže- nil v Kalobje in tu živi še sedaj. Nič ni razburljive- ga v njegovem življenju, nič kaj takega, da bi člo- vek začudeno zmigal z glavo. Leta in leta je živel v zakotni vasici, delal in prepeval. »Pinter« je sodar. In Ivan je pinter samouk. »Dela imam v delavnici ogromno. Samo lani sem naredil 12 sodov. Seveda, različnih velikosti. Naj- manjši, ki sem ga delal je bil za 200 litrov, največji pa za 1000 litrov. Veste, najbolj vesel sem, ko sem v delavnici. Tedaj si za- žvižgam ali zapojem. Pa tudi zakolnem, ampak sa- mo tedaj, kadar grem orat.K Ivan Ocvirk je vesel človek. Kot vsi Slovenci ima rad dobro kapljico, vendar res dobro. »če že popijem dva deci, imam domačega sevedanaj- raje. Pri tistem gostilni- škem pa mi gre gor, ko hr- bet mačku. Saj se ne jezim, ker je »ajnšlagan«, rajši ga ne pijem.« Res so redki trenutki vi- deti Ivana Ocvirka jezne- ga ali slabe volje. Rad po- sluša ljudi, se z njimi po- govarja, potem pa jim svetuje in spravi z dobro . voljo še njih v veselje in ] smeh. \ Večkrat mi misli zdrsi- 70 Se daleč nazaj, vse tja do šolskih let. Le najlep- še ostaja v spominu. Ču- doviti večeri so bili. Fant- je smo se objeli in zapeli v tiho noč. Vse nas je po- slušalo. Zdaj ti pa nesliš- no zdrsne mimo, ali pa se stepe. Nič več ni tistega življenja na msi. Kje so zda'^ prijetna vasovanja?« Obrnil se je k tastu, ki ie sedel pri peči poleg hčerke, .Ivanove žene. »Se spomnite oče, ko nem nekoč vasoval. Tiho sem se splazil skozi okno kamre, v postelji pa ste bili namesto hčerke vi.« Takšen je Florjanov An- za. živi kot mnogo drugih^ ljubi svoj pošteno zasluže- ni kruhek ter obuja spo- mine na mladost. Le voj- ske se boji kot »hudič križa« je še povedal. Milan TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 5 Na obisku pri Franju Rošu (Ob sedemdesetletnici) Tam v eni najmimejših celj- skih ulic — Jenkovi ulici — domuje naš Franček. Tako mu pravimo vsi, ki ga dobro po- znamo. Ob vhodu se bohoti košata češnja, za njo pa je zelenjadni vrt z utico, obra- slo z divjo trto. Ob poletnih, soparnih dneh najdeš Franc- ka največkrat na vrtu ali uli- ci, seveda, če ne snuje v svo- ji delovni sobi zopet kaj no- vega. Preden prideš na dvorišče, moraš biti posvečen v skriv- nost dvoriščnih vrat, ki se od- pirajo na način solčavskih pritak. Ko zazvoni hišni zvonec, se prikaže pri vratih visoka, še vedno vitka postava in te naj- prej, še preden ti krepko sti- sne roko, prijazno, skoraj še- gavo pogledajo izpod naočni- kov smehljajoče se, živahne črne oči. Nehote se ti ustavi pogled na gostih, košatih, kot svila mehkih, popolnoma be- lih laseh. Z mladostnimi ko- raki te popelje v svojo delov- no sobo. Ko se usedeš in ga gledaš, ti nehote prebliskne v glavi: »Glej, glej, saj ni mogo- če, da ima naš Franček že sedmi križ na ramenih in da si nalaga že osmega, pa ga prav nič ne teži. Markantna glava, široko in visoko čelo, ob očeh majhne drobne gubi- ce, kakor sončni žarki, toda obraz ima svež in nasmejan. Kar veselje ga je pogledati! Na njegovi delovni mizi je vedno šop papirja in nalivno pero, če ni tega orodja, pa čepi ob njem pisalni stroj, še vedno snuje, je neutruden, kakor se spodobi za »barda« celjskih kulturnih delavcev. Ko sva pričela razgovor, me je pogledal postrani s hudo- mušnim pogledom: češ saj vem zakaj si prišel. Pa sem udaril kar naravnost: »Fran- ček, rad bi te pobaral, kako je, ko se sroiuješ s svojim ju- bilejem?« Kar hitro je imel priprav- ljen odgovor: »Moralo mi be biti strah jubileja, ki mi gro- zi z dovolj visoko številko. Pa me ni strah pred njim, niti mi ni žal, da sem živel prav v času, ki je eni sami gene- raciji dal doživeti več velikih zgodovinskih dogajanj, kot bi jih bili normalno prenesli tri- je ali več ro^ov. Seveda je bilo za^takšen »privilegij« tre- ba plačati davek tudi s trplje- njem kakor sploh za milost danega življenja. Koliko si- jajnih tovarišev moje mlado- sti je že končalo svojo pot tu- di kot žrtve nasilja! Cas tako hitro teče, vse hudo se hitro pozabi, vsega lepega pa se rad spominjam. Krivice pa ne mo- rem trpeti!« To je njegov motto življe- nja! Dolga je njegova življenjska pot. Mene pa je zanimala li- terarna dejavnost enega naj- vidnejših Celjanov — častnega občana in Šlandrovega nagra- jenca. »Vse, ki radi prebirajo Tvo- ja literarna dela, bo gotovo zanimalo, kako in zaJcaj si pri- čel pisati in da je ravno celj- ska pokrajina v Tvojih delih močno zastopana?« sem ga pobaral. Malo je pomislil in dejal: »Veš, po rojstvu sem Gorenjec, rojen sem bil 14. 1. 1898 v Kranju. Oče je bil pi- sarniški uradnik. Zato bo men- da že kar v rodbini, da radi držimo pero v rokah. Kot šti- rileten fantek sem prišel z o- četom v Celje, zato se tudi smatram za starega pristnega Celjana. Bil sem s tovariši mlad v idealni dobi preporo- dovstva. Bili smo sicer veseli življenja, a smo grenko obču- tili tedanje slovenske razmere. Vnemah smo se za osebno svobodo človeka in za razbitje okovov, ki so preprečevali po- litično združitev Jugoslova- nov. Opajali smo se z bra- njem slovenske moderne in velikih ruskih pisateljev. Nekateri smo skušali pisati, da bi dali duška prekipeva- jočim občutkom v nas. Sililo nas je, vse lepo in dobro iz nas prenašati še na okolico in jo pridobivati za iste težnje: k humanosti, demokratizmu, nacionalni svobodi, socialni pravičnosti. Da sta bili tiskani moji prm pesmi, pa je »krivec« pesnik Cvetko Golar. Bilo je takole: Aprila 1918 so me poslali v Gradec v oficirsko šolo za ne- borce. Tam sem našel tudi korporala pesnika Cvetka Go- larja. Zaupal sem mu, da pi- šem pesmi. »Lepo od tebe, fant!« mi je dejal. »Pokaži mi kakšno svojo pesmico!« Dal sem mu jih nekaj pre- brati. Izbral je dve in prepi- sal sem jih na čisto. Poslal jih je Otonu Zupančiču, ki je bil urednik »Ljubljanskega zvona«. Priložil je pismo: »Dragi Oton! Tukaj v Gradcu se zdaj u- čtmo za oficirje. Srečal sem mladega fanta, ki piše pesmi. Tukaj ti pošiljam dve in mu katero objavi, če moreš!« Tako je izšla v julijski šte- vilki »Ljubljanskega zvona« 1918 moja pesem »S plameni- co« in v oktobrski »šel si od nas«, posvečeno padlemu Ar- kadiju Videnšku. Led je bil prebit!« Seveda pa je že kot gimna- zijec pod mentorstvom Rudol- fa Maistra, našega pesnika Vojanova, ki je služboval v celjski garniziji, sodeloval sku- paj s Srečkom Puncerjem in drugimi v dijaškem listu »Sa- vinja«. Register njegovega literar- nega dela je zelo širok. Po »Zvesti četi« je napisal kome- dijo »Mokrodolci, Pesmi iz ječe in pregnanstva, enodejan- ko »Največ sveta trokom sliši Slave«, sodeloval je tudi pri libretih oper Rista Savina: »Gosposvetski zvdn« in »Mati- ja Gubec«. Poleg ostalih njegovih raz- prav iz NOB pa ne smemo po- zabiti njegovih del iz mladin- ske književnosti: knjiga »Me- dved Rjavček«, ki je izšla še v ponatisu, »Juretovo potova- nje«, »Dija«, ki so jo prevedli tudi na Slovaškem. Mnogokrat sta bili tudi uprizorjeni nje- govi mladinski igri: »Ušesa carja Kozmijana«, »Desetnica Alenčica« in »čarobna piščal- ka«. S pesmimi in črticami je sodeloval pri mladinskih ča- sopisih, revijah in dnevnem ti- sku. Najboljše izmed teh bi rad Franček zbral in izdal, kar bi bila vsekakor lepa retro- spektiva njegovega dela. Takole sva na hitro prele- tela njegovo vsestransko knji- ževno dejavnost. Skoraj mi je bilo kar malo nerodno, ko sem sedel nasproti človeku, ki je toliko napisal in ima že blizu petdeset let književni- škega staža. Franček, še nekaj bi te rad povprašal: »Pred leti so Te počastili z imenovanjem za pedagoškega svetnika, kaj Te je nagnilo k poklicu prosvet- nega delavca?« Malo je pomislil, se prese- del na stolu in dejal: »Saj veš, po maturi sem se vpisal na pravno fakulteto v Zagrebu kjer sem končal dva seme- stra. Bili so nemirni časi in ni mi bilo dano, da bi si slu- žil tisočake kot jezični doh- tar, kakor pravi šegavo naš Prešeren. Nikdar mi ni bilo žal, da sem se odločil za po- klic prosvetnega delavca, v njem mi je življenje našlo svoj najpopolnejši smisel. Imeti možnost vplivati na notranje oblikovanje mladine in jo bo- gatiti z znanjem — to se mi zdi najodgovornejša in naj- lepša naloga, ki si jo človek lahko določi v življenju. Med mladino sem se vedno čutil prostega vseh drugih brig. še sedaj, ko sem v pokoju, ved- no rad kaj napišem za naš mladi rod. Srečen sem, da mu morem kdaj še kaj lepega po- vedati. Z našo mladino imam še vedno stik. Dobra je in s veseljem pristopa k delu tam, kjer ji pomaga ljubezen in skrb starejšega rodu in vse naše družbene skupnosti.« Ko sva sedela pri kavici, je Frančkov pogled splaval skozi okno tja proti zasneženim Sa- vinjskim planinam in je de- jal: »Zima je, pa bo spet pri- šla pomlad. Ravno tako težko jo čakam, kakor takrat kot izgnanec v Srbiji.« Bil je med prvimi, ki jih je nemški okupator aretiral in odpeljal v zapore v Celju. Iz zaporov v Celju so ga odpe- ljali v Maribor in ga nato z vso družino izgnali v Srbijo. Ob osvoboditvi je bil šolski upravitelj Slovenske osnovne šole v Beogradu. Po vrnitvi v Celje pa okrožni šolski nad- zornik in profesor na gimna- ziji in učiteljišču. Njegovo zadnje veliko delo je knjiga: »Pregnanci v Srbi- ji L 1941—1945«. S to knjigo, kjer je zbral velik del zgodo- vine naših pregnancev, je po- stavil dostojen spomenik na- šim zavednim ljudem. Kdo bi lahko naštel vse kulturne in politične funkcije, ki jih je imel Fran Roš vsa ta leta v Celju! Lahko rečem, da ni bilo v Celju ničesar po- membnejšega, kjer ne bi tudi on sodeloval. Ko sem se odpravljal od njega, me je spremljal po dvorišču kakor je njegova na- vada. Vrt in češnja sta bila vsa zasnežena. »Veš, najlepše je pri ims po- leti, kadar se igrajo na vrtu moji vnučki.« Da, da, to je mladost in ob njih je človek zopet mlad! Stisnila sva si roke v sta- rem štiridesetletnem prijatelj- stvu, ki ga ni skalila nikdar žal beseda. Počasi sem zaprl dvoriščna vrata in odšel po tihi ulici v zimski večer. Se vedno mi je lebdela Frančkova visoka po- stava z onim zanj tako značil- nim nasmeškom, iz katerega sije sama poštenost. Res je, kar pravi: »Tudi sta- rost je življenja vredna, če se človek ozira nazaj na kaj le- pega in dokler je še povezan s sodobnim dogajanjem. Pot je pač treba prehoditi skozi vse hudo in dobro, važno je samo to, da pri vsem tem o- staneš sebi do kraja zvest.« Stane Terčak BRSTIČI literarno glasilo celjske gimnazije Literarno življenje celjske gimnazije ima zelo dolgo in bogato tradicijo, ki nam je dala vrsto odličnih in po- membnih ustvarjalcev. Zad- nje desetletje prevzemajo de- diščino in jo dalje bogatijo Brstiči kot osrednje glasilo zavoda — poleg njih imajo seveda svoja glasila še posa- mezni razredi. (Mozaiki, Mla- di gimnazijci, Akrostih, Gej- zir, k temu pa velja še Al- bum z literarnega popotova- nja po Dolenjski in Zadrugo, ki je po oceni vodstva gim- nazijskega literarnega krožka nastala iz nekakšnega opor- tunizma do negovanja »kla- sične« tradicije in našla svo- jo »avantgardno« manifesta- cijo v obliki »temnomodrega papirja na zidu«.) Zadnja številka Brstičev, ki je izšla ob koncu prejš- njega meseca, zaključuje po- temtakem desetletja obstoja, lahko pa bi rekli, tudi deset- letje brstenja. Verjetno da- je v veliki meri p>o zaslugi njenega mentorja, prof. Jane- za Erklavca, že površnemu bralcu vtis resnosti in zrelo- sti in hkrati občutek, da so- delujejo v njej mladi ustvar- jalci, ki jim oblikovanje mi- sli in doživetij ni samo pre- prosta vsakdanja zabava, ampak resnični izraz potre- be. Tako je Besedo mladih ob 29. novembru prispeval Milan Batec, medtem ko so v glasilu počastili praznova- nje obletnice oktobrske revo- lucije z nagrajeno nalogo Ljudmile Turnšek pod naslo- vom Pomen oktobrske revo- lucije za nas in v svetu. V Brstičih je prav tako objav- ljena naloga Zorke Vinkovič z naslovom Krila, ki je pre- jela zvezno nagrado. Ta del zaključujejo — prispevek Er- ne Obrez Profesorju Franju Krušiču v slovo, prof. Ivana Mlinarja nekrolog, p>osvečen prav tako profesroju Franju Krušiču in Pogovor z igral- cem Brankom Grubarjem Zlatke Krašovec. Pretežni del Brstičev je po- svečen literarnim prispev- kom, v katerih sicer prevla- duje ljubezenska nota, ki pa se v njih vendarle srečuje- mo z iskrenimi in pristnimi odnosi med mladimi ljudmi. Takšne so črtice Petra Kolška V dvoje, Nade Tofant Nemir- no poletje in Neodposlano pismo kakor Miše Markovič Izgubljena ljubezen. Med čr- tice oziroma prozo, ki ob- ravnava druge motive, mora- mo šteti Planine Jelke Selev- šek, Dedka Bojane Podpečan, Kapljico sreče Milana Brat- ca, Moj današnji in jutrišnji dan ter V vlaku Marjete No- san. Metuljčka Jane Božič in Bele krizanteme Zore Vinko- vič. Poezije je sicer v tej številki manj (pesmi so pri- spevale Gvetka Završnik, Ma- rija Vouk in Bojana Podpe- čan) in čeprav tudi tu prevla- dujejo ljubezenska čustva, kljub svoji ustaljeni in ne- moderni obliki ni vsiljiva in ne »obrabljena«; verzi teče-. jo gladko in so vsebinsko polni. Na koncu velja v tem bež- nem zapisu omeniti še Vtise s potovanja ob Renu in sko- zi Schwarzwald izpod pere- sa Jožice Privšek, Srečanje z operno glasbo Darinke Sirec, dalje prispevek o Waltu Di- sneyu Marije Kidrič in Misli ob srednješolski filmski predstavi Sedmi pečat Petra Kolška. Brstiče zaključuje ocena razrednih listov. dhr Elda Piščanec - posmrtna razstava Decembrska razstava v Li- kovnem salonu, zadnja v le- tu 1967 je bila posvečena spominu slikarke Elde Pi- ščančeve, ki je bila član pododbora likovnih umetni- kov Slovenije v Celju. Tragi- ka je v tem, da je lunetnica pripravljala svojo razstavo, tik pred realizacijo pa je omahnila v smrt. Kaj nam je pripovedovala posmrtna razstava? Izbor krajin, portretov, študij v olju in grafika nam razkriva raznotere poteze njenega li- kovnega udejstvovanja. Tudi stilno nima enovitega razvo- ja, ki je pretežno umirjen realistično ubran, kot so ga njega dni gojili pripadniki društva Lade. V figuralnih kompozicijah za cerkveno sli- karstvo je bila usmerjena v idealiziranje in simboliko. Bila je izrazit figuralik, le škoda, da so ji življenjski po- goji onemogočili prvenstveno se udejstvovati v freskanstvu. Njena vezanost na kmečki grunt okoli Dobrne jo je fi- zično izčrpavala, preostalo je le malo časa za sproščeno slikarsko delo. Krajinski za- pisi naših lokalnih vedut pa so vredni naše pozornosti tu- di v topografskem oziru. Med njenimi grafičnimi listi je mnogo kaj kvalitetnega. Čeprav se naša umetnica ni povzpela v vrhove sloven- skih slikark, občudujemo nje- no čisto predanost slikarske- mu poslanstvu. Za naše ob- močje je bila pomemben kulturni delavec. A. S. Brezbrižnost Zakaj na Teharjih ne delajo? v celjski občini imamo več krajev, kjer kulturno prosvetna dejavnost ne mo- re zaživeti. Tako jim je v Strmcu uspelo šele po treh letih sklicati občni zbor dru- štva (čeprav občni zbor se- veda ni merilo dejavnosti), podobno pa je tudi na Te- harjih. Tu so prebivalci s po- močjo krajevne skupnosti do- bili primerno dvorano, ven- dar, kot smo izvedeli na ob- činskem svetu zveze kultur- no prosvetnih organizacij, so se našli ljudje, ki so v njej zapečatili celo televizor, da mladina ne bi mogla sprem- ljati programa. Občinski svet je skušal dejavnost podpreti sicer s skromno vsoto 50 ti- soč starih dinarjev, a je bilo še to, da bi kdo prišel po de- nar, odveč. Vse kaže, da bi morale ini- ciativo prevzeti družbeno po- litične organizacije in med njimi v prvi vrsti mladina ter izbrati v vodstvo društva ljudi, ki bi bili pripravljeni delati. S tem, da so zapeča- tili televizor (kolikor ga med tem morda niso tudi priza- nesljivo odpečatili), so ver- jetno naredili slabo uslugo mnogim, ki televizorjev nima- jo doma. Nazadnje pa to niti ni kdo ve kako pametna po- teza, oh Pravna pomoč Občinska skupščina Sloven- ske Konjice se je odločila, da organizira za svoje občane brezplačno pravno pomoč. Le-ta bo obsegala pravne na- svete, sestavljanje vlog (pro- šenj, tožb, predlogov, pritožb in drugih zahtevkov) v nasled- njih zadevah: v delovnih spo- rih pred sodišči, v sporih za- radi ugotavljanja očetovstva in za preživljanje otrok, v upravnih sporih v zadevah so- cialnega zavarovanja, v sta- novanjskih sporih zaradi sa- movoljnih posegov v pravice mirne uporabe stanovanja in v sporih za preživljanje, če preživljanec potrebuje zasto- panje. Pravno pomoč bodo organizirali enkrat tedensko in to v občinskem središču, če bo potrebno, pa tudi v kra- jevnih skupnostih. 6 TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 Epizode na ledu Komaj je padla zavesa za programom ameriške drsalne revije Holiday on Ice v Ljub- ljani, že smo na pragu nove- mu dogodku v umetnostnem drsanju. Vendar, tokrat ne v Lljubljani, marveč v Celovcu. Lahko bi rekli — kot po na- vadi, saj bo Dunajska drsalna revija tokrat že devetič zap>o- red gostovala v tem mestu onstran Karavank in pokazala svoj program Epizod tudi šte- vilnim obiskovalcem iz naših krajev. Vtem ko so bila mnenja o usi>ehu ameriške revije moč- no deljena, je očitno, da so bile besede o dunajski drsalni reviji zmeraj laskave. O super lativih pa je treba govoriti tu- di o novem programu. To je pravcata revija vrhunskih drsalcev in članov baletnega zbora, to je prava opereta na ledu, ki prevzame, da človek z njo zaživi. Tudi ta program, kot že 28 prejšnjih, je režij- sko zasnoval Will Peter, glas- bo zanj pa pripravil prof. Robert Stolz. In kot vedno doslej je tudi to predstavo ko- reografsko uredila režiserjeva soproga, Edith Peter. Za vse, ki so videli ameri- ško revijo v Ljubljani, bo le- tošnja predstava dunajskih Epizod izredno zanimiva. O primerjavi enega in drugega sporeda je bilo govora pri sre- čanju z režiserjem, Will Pe- trom. Tu nimamo konkuren- ce, je dejal. Pri tem pa ne podcenjujem ameriške revije. Gre pač za povsem drugačno revijsko in vsebinsko zasnovo. Pa tudi v izvedbi se močno razlikujemo. Tako Will Peter. Letošnji program Dunajske drsalne revije je višek dose- danjih. Na ledeni ploskvi se vrstijo sijajne točke baletne- ga zbora in solistov. Ta na- stop je tudi revija 550 različ- nih kostumov. Tudi v tem je rekord. Lahko bi celo rekli, da je revija prosti del velikega svetovnega tekmovanja, v ka- terem imajo solisti največji poudarek. Tu so slavna in znana imena. Na ledu znova navdušuje Pražanka Milena. Za partnerja je dobila drsal- ca, kakršnega Dunajska revi- ja še ni imela — svetovnega prvaka med profesionalci, Ronnija McKenzieja. Njima sledita slovita avstralska moj- stra, ki se uveljavita zlasti v Adagio plesu, pa ameriška klovna, vsekakor največja mojstra svojega poklica, po- tem štirikratni svetovni prvak in domačin Peter Jonas, pri- kupna Belgijka Busieau, Ma- džarka Kovacs, prva drsalka, ki je hkrati tudi klovn. Rusti Kile itd., itd. Revija začenja z glasbeno uverturo, ki ji sledi parada solistov. Nepozabna je scena »Pravljica s severa«, v kateri se srečamo z lepimi laponski- mi deklicami, ki sanjajo o pomladi, cveticah . . . čehinja Milena se v tem sporedu pr- vič predstavi kot pajek, ki lo- vi in ulovi v svojo mrežo le- pega mladeniča. Saj drugače sploh biti ne more! Prvi del sporeda zaključi scena »Vrt- nica«, v kateri nastopa ves ba- letni zbor in mnogi solisti. V drugem delu zasluži vseka- kor največjo pozornost »Vizi- ja na jezeru«, ki jo od časa do časa spremlja glasba ru- skega skladatelja čajkovske- ga. In potem še ostale točke vse do zaključne scene, ki do- bi svoj poudarek v stoletnem valčku Na lepi modri Donavi. Letošnji program Epizod je doživel premiersko pred- stavo v Passauu. Prva pred- stava na Dunaju pa je bila 2. decembra. In preden bo sku- pina drsalcev in drsalk prišla v Celovec, bo imela za seboj že več kot 200 ponovitev. Iz Celovca bodo krenili na dolgo pot in se med drugim ustavili na češkoslovaškem in najdlje v Sovjetski zvezi. Tu so vse predstave že zdavnaj raz- prodane! Epizode Dunajske drsalne revije beležijo še druge re- korde. Tokrat so za nastop sešili 550 kostumov, ki so stali nad tri milijone avstrijskih ši- lingov. Od vseh kostumov jih v zadnjem 15 minutnem pro- gramu vidimo kar 200! Vsaka članica baletnega zbora se mora preobleči najmanj štiri- najstkrat. Glavna junakinja letošnje revije je čehinja Milena. To- da, zdaj ne več Milena Pa- drubska, marveč Milena Wha- ley. Tudi njen soprog je član iste skupine drsalne revije. Imata lep avto pa tudi majh- nega kužka, ki ju spremlja na vseh predstavah in zabavah. Epizode Dunajske drsalne revije navdušujejo in osvaja- jo. Z njimi bo ta ekipa gosto- vala v Celovcu od 8. do 18. fe- bruarja letos. M. BOŽIČ Prvič smo jo videli kot mačko, zdaj pa kot pajka, ki lovi in ujame vse, kar hoče. Tudi lepega mladeniča. Da, to je Milena, znana drsalka iz Prage, ki že nekaj let z velikim uspehom nastopa v Dunajski drsalni reviji. Milena je srečna v novem okolju, kateremu je posvetila že pet let. Vse kaže, da je srečna tudi v zakonu. O sebi je med drugim dejala: takšno srečo lahko ima med milijonom ljudi samo eden. Pet novih parkirnih prostorov v Celju Od 10. januarja do 10. febru- arja letos bodo v prostorih krajevne skupnosti Center v Celju razgrnjeni predlogi na- črtov za ureditev petih parkir- nih prostorov na ožjem pre- delu celjskega mesta. Odde- lek za gradbene in komunal- ne zadeva pri skupščini obči- ne Celje žeU z javno razgrnit- vijo teh načrtov spodbuditi ='bbčarie, da s svojimi mnenji " in predlogi sodelujejo pri ob- ravnavanju in reševanju po- membnega vprašanja celjske- ga mesta. Obdobje javne raz- grnitve in ja\Tie razprave je tisti čas, v katerem je moči izmenjati stališča in poslušati spreminjevahie predloge. Pri nas pa je navadno tako, da dajo občani svoje pripombe šele tedaj, ko so dela že v te- ku in jih seveda ni moči več upoštevati. Predlogi za ureditev petih parkirnih prostorov v ožjem predelu mesta upoštevajo v prizadetih primerih srednje- veške zasnove trgov, ki so za naše mesto več kot značilni. Pa ne samo to, z ureditvijo parkirnih prostorov bo to obe- ležje še bolj poudarjeno. Kot vse kaže (aU pa ne) bo tu in tam sporna odstranitev neka- terih zelenic. Toda, treba je: povedati, da srednjeveški trgi teh zelenih površin niso ime- li. Sicer pa urbanisti v vseh možnih primerih predvideva- jo zasaditev platan, ki bodo s svojimi zelenimi krošnjami vsekakor pri3i>evale k primer- nemu videzu. Ureditev petih novih par- kirnih prostoj:ov je v skladu s predvideno ureditvijo pro- meta na celjskih ulicah (pre- vladoval bo enosmerni pro- met); njihovo ureditev pa ix)spešuje tudi dejstvo, da bo mesto z gradnjo trgovske hi- še ob Gubčevi ulici izgubilo tamkajšnji parkirni prostor. Nove parkirne prostore bo- mo dobili ob Savinjskem na- brežju, zatem na Trgu svobo- de, na Trgu petega kongresa, na Tomšičevem trgu ter ob stiku Levstikove z Miklošiče- vo ulico. Kot vse kaže bo najprej urejen parkirni prostor ob Savinjskem nabrežju oziroma na vogalu nabrežja z Ulico XIV. divizije. Tu bodo po- rušili staro skladišče in ure- dili prostor za okoli 40 vozil. Dohod na parkirni prostor bo urejen tako, da ne bo ropot motorjev motil stanovalcev bližnjega bloka. Tu gre prav- zaprav za začasni parkirni prostor, kajti ta predel je še vedno rezerviran za gradnjo hotela. Toda, ker trenutno ni potreb po večanju hotelskih kapacitet, tudi gradnja takš- nega objekta zaenkrat ni ak- tualna. Vse pogoje za hitro uredi- tev parkirnega prostora ima Tomšičev trg. Tu bodo odstra- nili zelenico okoli spomenika; spomenik sam pa bo ostal. Razen tega bodo trg na novo tlakovali s kockami, poleg te- ga pa bržkone razširiU ploč- nik ob Ljudski restavraciji zato, da bi lahko v poletnih mesecih zunaj postavili nekaj mizic za goste. Tudi tu naj bi zasadili nekaj platan. Na trgu bo prostora za okoli 40 vozil. Podobna je rešitev Trga V. kongresa, kjer bodo odstra- nili zelenico pred muzejskim poslopjem, morda razširili pločnik in tako uredili prostor za okoli 60 motornih vozil. Isto velja za Trg svobode (pred Narodnim domom), kjer bodo prav tako odstranili ze- lenico in tako povečali p>ar- kimi prostor, ki bo p>oslej lahko sprejel do okoU 50 avto- mobilov. Ureditev parkirnega prosto- ra ob stiku Levstikove in Mi- klošičeve ulice bo izvedena v dveh etapah. Tu je namreč predvideno rušenje vogalne hiše; medtem ko bo velika platana ostala. Ureditev tega prostora je v skladu s perspek- tivno ureditvijo celotnega kri- žišča. Treba je še povedati, da bodo hišo porušili pred- vsem zaradi ureditve križišča in podaljška Kersnikove uli- ce v Miklošičevo. Rušenje hiše sodi v drugo fazo, ki je morda odmaknjena dve do tri leta. Ne glede na to pa bodo zadaj uredili prostor, ki bo lahko po končani ureditvi sprejel do 70 vozil. Seveda pa ta uredi- tev zahteva tudi ustrezen pro- metni režim na celotnem ob- močju tega križišča! Toliko o načrtih. Glede na to, da gre v večini primerov za manjša in zato cenejša de- la, kaže, da bodo z ureditvijo parkirnih prostorov začeli že spomladi. V načrtu imajo, da bi letos uredili novih prosto- rov za parkiranje okoli 100 vozil; to tudi v zameno za iizgubljeni parkirni prostor ob Gubčevi ulici, za restavra- cijo Koper. M. BOŽIČ 7. Mladina pred VIIL kongresom ZMJ Jugoslovanska mladina se bo januarja v Beogradu zbra- la na 8. kongresu ZMJ. Želi- mo si, da bi bil kon^es ustvarjalen delovni dogovor — dogovor, kako naj ZM v prihodnje še bolj postaja ak- tiven oblikovalec našega druž- benega razvoja. Naloga pred- kongresne razprave je da obli- kuje nekatera načelna mne- nja o vlogi ZM, da iskreno spregovori o dejanski učinko- vitosti ZM, da ustvarjalno načenja vprašanja učinkovi- kejšega organiziranja mladine, da spomni na vlogo vseh sub- jektivnih sil, zlasti ZK pri idejnem usmerjanju mladine,- na katerem bodo vsak član ZM, posamemik, aktiv ZM, občinska organizacija ZM te- melji, na katerem bo torej mladina gradila in oblikovala svojo samoupravno aktivnost v konkretnih družbenih sre- dinah. Mladinska organizacija v naši komuni je že lani in le- tos s svojo programsko usmer- jenostjo in akcijskim progra- mom pokazala, kje vidi osno- ve za aktivnejše dedovanje in učinkovitejše organiziranje mladine v komuni, v gospo- darski organizaciji, na šoli, v krajevni skupnosti, vsepovsod tam, kjer lahko daje in mora dati p>ozitiven prispevek pri oblikovanju samoupravnih odnosov v naši družbi. Prav ta naloga je izhodišče bogatej- šega, aktivnejšega, bolj ustvar- jalnega angažiranja današnje mladine. Samo razvit samo- upravni sistem bo mladi ge- Heraciji zagotovil uresničenje velikih idealov, preprostih že- lja, osebne sreče in s tem tu- di družbene sreče. I. Na delo mladinske organi- zacije, tudi pri nas v Celju, prav tako na življenje in delo mladine je bilo v preteklosti mnogo pripomb, a manj sfKKibud in priznanj. Ali je to prav ali ni, je težko odgovori- ti. Vendar je res, da mladino prevečkrat gledamo kot na izoliran del družbe. Pozablja- mo, da je mladina sestavni del te družbe, s^tavni del vseh nasprotij, ki v tej družbi obstajajo. Današnja mladina raste v drugačnih družbenih odnosih, kot je na primer ra- sla predvojna mladina, zato morajo biti tudi merila pri ocenjevanju današnje mladi- ne drugačna — to pa ne po- meni, da moraano mlad^ človeka Ofpravičevati, če je ne- aktiven, če se bolj zanima za beat kot za samoupravljanje, če je preveč kritičen do dela komunistov, če raje zahaja v Zvezdo kot na predavanja, če preveč zahteva od družbe, v kateri živi in dela, a tej druž- bi premalo daje, če drugače gleda na cerkev, kot si želi- mo, če se kritično opredelju- je do NOB, če je ogreta za naš socializem, a ne ve, kako bi to ogretost spremenila v akci- jo, če ... Obžalovanja, fron- talni napadi na to mladino, omalovaževanje mladine, ne- zainteresiranost za delo z mladino, popadljivo čakanje na pomanjkljivosti, ki jih pri dejavnosti mladi napravijo, vse to ne prispeva k reševa- nju temeljnega problema — kako najbolje organizirati mlade ljudi; kako jih stalno idejno usmerjati in usposab- ljati za aktivno vlogo v samo- upravnem sist^nu; kako za- gotoviti, da bo mlad človek več kot samo formalni član ZM, da bo čutil in priznaval ZM za svojo organizacijo, da bo čustveno in delovno nave- zan nanjo? II. Proklamirana načela o po- menu družbenega dela z mla- dino se v praksi vse premalo uveljavljajo. Prav v neposred- nih kontaktih z mladimi je čutiti, da manjka organske povezanosti interesov mladi- ne z interesi »konkretne druž- be«. Točneje povedano — cilj družbenega organiziranja in aktivnega delovanja mladine nam je jasen. Toda za ures- ničenje tega cilja premalo sto- rimo. ZM je upravičeno ali neupravičeno — v prizadeva- njih za doseganje tega cilja velikokrat osamljena. Eden izmed dokazov družbeno ne- odgovorne nezainteresiranosti za delo z mladino je med drugim — nepriznavanje men- torskega dela (težave Mladin- skega kluba pri iskanju sode- lavcev med družbenimi delav- ci, moralna in materialna sti- mulacija mentorjev, razred- čene čete starejših kadrov v specializiranih mladinskih or- ganizacijah, v društvih in in- teresnih organizacijah in dru- god), preskromna aktivnost vseh in vsakogar pri obliko- vanju najboljšega profila ZM, hladnokrvnost subjektivnih sil, če je mladina v Klimi, v Veležitarju, v Topru praktič- no neorganizirana, redki or-, ganizirani iskreni dialogi z mladino v delovnih sredinah, nenačrtna skrb za materialne možnosti delovanja organiza- cij, ki združujejo, organizirar jo in usmerjajo mladino itd. m. Pri naštevanju teh nekaterih odprtih vprašanj ni izvzeta odgovornost občinske organi- zacije ZM, zlasti pa ne mladi- ne same. Toda naj bo ta pri- spevek osnova, da začnemo več in bolj organizirano raz- pravljati — kako bomo skup- no v praksi uresničili nekate- ra pomembnejša stališča, kvalitetne predloge in naloge, ki jih izraža programska usmeritev občinske organiza- cije ZM v Celju: kdo je naj- bolj zainteresiran, da je mla- dina v gospodarskih organiza- cijah aktivnejši oblikovalec samoupravnih odnosov; s ka- terimi oblikami in metodami dela lahko učinkoviteje orga- niziramo mladino v krajevnih skupnostih; kje so glavni pro- blemi, da domska in dijaška samouprava stagnirata; kakš- na naj bo vsebinska dejav- nost dela mladine ustvarjalno preusmeriti; kako, kaj? ... Vsakomur, ki priznava druž- beno pomembnost in nujrxost aktivnega in zavestnega dela z mladino, so takšna in podob- na vprašanja skoraj odveč, ker jih pozna, občuti in po- skuša nanje reagirati. Vendar je bilo organiziranih, skupnih, hotenih odgovorov in dogovo- rov premalo, ali pa so ka- drovsko dokaj omejeni. Ne- malokrat jih tudi radi ignori- ramo, ker gre p>ač za mladi- no. Kam to vodi, ni težko od- govoriti. V zadnjem času se v naši komimi čutijo določeni premiki v razpravah o mladi- ni in ZM. Vendar naj bo ta premik le znanilec pomladi, da bo povsod tako — v kon- kretnih družbeiuh sredinah, kjer mladi ljudje delajo, se učijo, živijo, se zabavajo, ne- kaj hočejo, hočejo ... Vse manj pa naj bo aktivističnega govorjenja o ZM in mladini, pa če je to govorjenje v njeno dobro ali v slatoo. Razmnljivo — takšna zah- teva oziroma predlog pa de- lovno obvezuje tudi občinsko organizacijo ZM, njene orga- ne, aktive ZM, vsakega člana ZM, vsakega mladega človeka v naši komimi. Predkongres- ni čas je lahko začetek iskre- nih, kritičnih in ustvarjalnih razpravljanj o mladini in ZM, ni pa treba, da kongres po- meni tudi konec besedne in praktične zavzetosti za mladi- no in ZM. J02E VOLFAND UF, KAKŠNA ŠMENTANA TEŽA! KONČNO VENDAR- LE MALO SONCA, DA ME REŠI TEGA NESREČNEGA POKRIVATJ\. CE NE PRIDE šE KAJ NEPREDVIDE- NEGA VME' — NIKOLI SE NE VE... (FOTO: BERNI) ZBIRKE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE za leto 1968 rj ZBRANO DELO WILLIAMA SHAKESPEARA: J Zbrano delo največjega dramatika vseh časov bo Izšlo v trinajstih imjigah predvidoma v treh letih. Celotna zbirka bo izšia v mojstrskih prevodih pesnikov Otona žui»aiičiča, Mateja Bora in Janeza Menarta (sonet') Vsaka knjiga rx> Se posebej opremljena s potrebnimi pojasnili k posameznim tekstom ZA LETO 1968 SO NA PROGRAMU ŠTIRI KNJIGE: • PRVA KNJIGA: Rihard III.: Komedija amešnjav; Dva gospoda iz Verone. • DRUGA KNJIGA: Ukročena trmoglavka; Romeo in Julija; Sen kresne noči. • TRETJA KNJIGA: Mnogo hrupa za nič; Vesele žene Windsorske: Julij Cezar. • ČETRTA KNJIGA: Kakor vam drago; Kar hočete; Hamlet. Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 180 Ndin (10 mesečnih obrokov po 18 Ndin), pol- usn^ 220 Ndir (10 mesečnih obrokov po 22 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v meseca, ko se naroče na zbirko. Ker se bo naklada ostalih knjig ravnala po števila naročnikov prvib štirih knjig, se čimprei prijavite na zbirko. SVETOVNI KLASIKI. V zbirki bo izdala založba štiri knjige treh slovečih avtorjev: • F. M. DOSTOJEVSKI BRATJE KARAMAZOVI I.—II. V obsežnem opusu znamenitega ruskega psihološkega realista F. M. Dostojevskega spadajo »Bratje Karamazovi« v vrh njegove ustvarjalnosti. Delo bo izšlo v dveh zajetnih knjigah. • STENDHAL: RDEČE IN ČRNO V romanu je Stendhal razodel tolikšno umetniško moč v prikazovanju časa In družbe, da ne velja samo za francoskega in svetovnega klasika, temveč tudi za prvega kritičnega realista v evropski književnosti • RIMSKA LIRIKA Sovretovi antologiji »Grške lirike«, ki je pred leti izšla pri DZS, se zdaj pridružuje skrbno pri- pravljena in prevedena »Rimska lirika«. Jedro knjige bodo zavzeli pesniki: Horac, Katul, Tibul, Properc In Ovid Izdajo je uredil in večidel tudi prevedel dr Kajetan Gantar Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje ter vzorno oprem- ljene. Cena za naročnike: celo nlatno 200 Ndin (deset mesečnih obrokov po 20 Ndin), polusnje 250 Ndin (deset mesečnih obrokov po 25 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko V p. osti orodaji bodo posiunezne knjige znatno dražje. KULTURA IN ZGODOVINA. v zbirki bodo izšle štiri knjige treh avtorjev: • D. TASKOVSKI: ROJSTVO MAKEDONSKEGA NARODA TaSkovskega knjiga obravnava narodno prebujenje makedonskih Slovanov in »proces konstitui- ranja« makedonskega naroda •• drugi polovici 19. stoletja. • W. SHIRER: VZPON IN PADEC TRETJEGA RAJHA I.—II. Knjiga ameriškega pisatelja W >htrerja posreduje avtentične zapisnike o izsiljevalskl diplomaciji Hitlerja, dobesedne posnetke pogovorov med Hitlerjem in Chamberlainom, Cianom, Molotovom, Stalinom, zapisnike s se . kjer so Hitler In njegovi generali načrtovali bliskovite napade na evrop- ske države Itd. Izredno zanlmira in obsežna knjiga je bila več let bestseller na ameriškem knjižnem trgu; v stovenS^Hni bo usšla v dveh knjigah. • HOBSBAVVM: OBDOBJE REVOLUCIJ Knjiga obravnava evropsko preteklost med leti 1789 in 1848, vendar ne gre za kako povprečno zgodovinsko delo, tem\eč za sij?.jno analizo, ki s pomočjo navidez obrobnih ilustracij (vse od takratne telesne višine vo.akov preko prehrane, knjižnih naklad analfabetizma posestnih razmer, prava, uprave in lln'Jic do najsubtilnejših oznak književnosti, filozofije in umetnosti) omogoča, da bralec tako rekoč z vso oolnostjo zaživi z dobo in njenimi ljudmi Knjiga bo tudi bogato ilustrirana. Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vzorno opremljene, dopolnjene z ilustraci- jami ter vezane v celo olatno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 240 Ndin (10 mesečnih obrokov po 24 Ndin), olusnje 300 Ndin (10 mesečnih obrokov po 30 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko v naroče na zbirko. V prodaji bodo posamezne knjige znatno dražje BIOGRAFIJE: V zbirki bodo izšle lin.jige, ki bodo prinesle življenjepisne romane treh pomembnih osebnosti: • J. ROUSSELOT: LJUBEZNI RICHARDA WAGNERJA Roman predstavlja velikega nem.'.kega skladatelja v posebni luči: avtor se namreč ne spušča v razpravljanje o VVagnerjevi veličini in genialnosti, temveč ga zanimajo predvsem ženske, ki so tako ali drugače vplivale na njegovo usodo in življenjsko pot • S. bj E. LONGSTRERT: UTRILLO - ČLOVEK Z MONTMARTRA Roman o velikem tranoskem slikarju tJtrillu riše življenje umetnika, ki se skozi peklo svoje mladosti in tragičnega življenja razvija v zrelega ustvarjalca, tako da na koncu laže razumemo ves mir in notranjo milino njegovih slikarskih del • H. LAMB: HANIBAL AAM fACm RIMU Znam ameriški pcsatelj osvetljuje v knjigi o Hanlbalu podobo te velike zgodovinske osebnosti, ki je dolga stolet.ia vznemirjala domišljijo s svojimi nedosegljivimi vojnimi iunaštvl in burnim življenjem Vse tri knjige bodo vezane v i^elo platno in polusnje, tiskane na brezlesnem papirju In vzorno opremljene Cena za naročnike: celo platno 130 Ndin (10 mesečnih obrokov po 13 Ndin), polusnje 150 Ndin (10 mesečii.. obrokov po 15 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. Pof^. mezne knjige bodo v prodaji znatno dražje. NAROČILA ZA POSAMEZNE ZBIRKE SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE, ZASTOPNIKI ZAL02BE IN UPRAVA DR2AVNE ZALOŽBE SLOVENIJE. LJUBUANA. MESTNI TRG 26 - ODDELEK KNJIŽNIH ZBIRK IZREŽITE, PROSIM, PRILOŽENC NAROCILNI(X) IN JO POŠLJITE V PISMENI OVOJNICI NA GORNJI NASLOV. PROSVETNIM DELAVCEM SE OBETAJO BOLJŠI ČASI Cim hitreje doseči republiško povprečje o problemih osebnih do- hodkov prosvetnih delavcev je bilo zapisanega že toliko, da res ne kaže v uvodu kaj posebej razkladati že zdav- naj poznane stvari. Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavno- sti pripravlja posebno sejo, ki bo v drugi polovici janu- arja, na kateri bo podrobno analiziral materialni položaj šolstva na eni strani in vpra- šanje osebnih prejemkov prosvetnih delavcev na dru- gi strani. Spričo dejstva, da so šole iz lanskega proraču- na dobile manj sredstev ka- kor pa so bile njihove zahte- ve, so na posameznih učnih zavodih podvzeli najostrejše ukrepe za racionalno troše- nje razpoložljivega denarja. Ponekod so s svojimi ukrepi za štednjo zašli tako daleč, da to že presega meje nor- malnega (na primer: ob športnih dnevih ne zakurijo učilnic, tako da se otroci zbirajo v mrzlih prostorih, in podobno). Ker je bil občin- ski proračun realiziran s su- ficitom je v delitvi teh sred- stev nekaj odpadlo tudi na šole, poleg tega, da so bile le-te suficita deležne tudi in- direktno, ker se jim prispev- ki neposredno natekajo na njihove žiro račune že dlje časa. Približna ocena kaže, da so šole dobile preko 40 milijonov starih din več sred- stev, kakor pa je bilo, pla- nirano, s tem bodo nekateri problemi v prihodnjih mese- cih prav gotovo odpadli. Osrednja točka predstoječe seje občinskega odbora sindi- kata delavcev v družbenih službah pa bo posvečena pro- blematiki osebnih dohodkov zaposlenega učnega osebja. Povprečni osebni dohodki uč- nega osebja so v letu 1967 znašali na področju celotne občine 883 din, kar je brez dvoma sorazmerno izredno nizko, če upoštevamo pri iz- računu povprečnih osebnih dohodkov vse v šolski dejav- nosti zaposlene delavce, po- tem ugotovimo, da pade p>o- vprečni OD celo na 824 N din. Predloge, ki jih pripravlja- jo, in jih bodo posredovali skupščini občine, izhajajo predvsem iz tega, da je po- trebno p>odvzeti vse možne ukrepe, da se osebni dohod- ki prosvetnih delavcev čim- preje izravnajo z republiški- mi povprečji, za p>osamezne izobrazbene kategorije. V ko- likor so odstopanja med re- publiškimi povprečji in do- seženimi dohodki v občini znatna in bodo vsled tega po- trebna večja finančna sred- stva, potem bo, po sedanjem predlogu sindikata potekala izravnava plač v treh zapo- rednih fazah v treh nasled- njih letih. V prvem letu, to je letošnje leto, naj bi se prosvetnim delavcem pove- čali osebni dohodki za 45 od- stotkov tiste razlike za koli- kor so pod republiškim po- vprečjem. Naslednje leto bi izravnalni faktor predvidoma obsegal 35 odstotkov in zad- nje, tretje leto pa preostalih 20 odstotkov. Na tak način bi v treh letih prosvetni delavci dosegli dohodke republiškega povprečja, kar pomeni, da bi se profesorju gibal osebni dohodek na višini 1600 din. V primeru, da bodo razli- ke manj občutne in bo mo- goče zagotoviti potrebna sredstva v krajšem časov- nem obdobju, potem bodo, vsaj tako predlagajo sindika- ti, celoten, resnično pereč problem rešili še v krajšem času. Na področju občine je trenutno zaposlenih 5 profe- sorjev, 27 predmetnih učite- ljev in 156 učiteljev. Vsem skupaj se v doglednem času obetajo konkretni ukrepi, ki bodo pripomogli k temu, da se njihove plače čimprej ob- likujejo na taki višni, da bo delo prosvetnega delavca pra- vilno družbeno ovrednoteno ter dostojno in stimulativno nagrajeno. Berni Žalske zimske perspektive ... Foto: Berni MALI INTERVJU Imamo siamo dva eeTl|ar|a Občinska vodstva družbeno- političnih organizacij bodo ob sodelovanju z občinsko skupščino v kratkem obrav- navala perečo problematiko obrtništva na področju obči- ne. Ugotovitve kažejo, da pri- manjkuje predvsem uslužno- stne obrti, saj imajo na pod- ročju celotne. občine registri- ranih samo W odstotkov raz- ličnih obrti od vseh mogo- čih, ki obstajajo v naši deže- li. Poleg skromne zasedbe po dejavnostih, pa obstaja pro-. blem tudi v tem, da je po- sameznih obrtnikov izredno malo. Za preko 33.000 duš žalske občine sta na razpo- lago le dva čevljarja. Obiskali smo MILANA ČRE- M02NIKA, čevljarskega moj- stra v Žalcu in mu postavili nekaj vprašanj. V žalski občini je izredno malo privatnih obrtnikov. Če se ne motim, sta na razpola- go občanom samo dva čev- ljarja. Kaj mislite vi, v čem so vzroki za stanje v obrti, v čevljarski stroki pa še po- sebej? MILAN ČREMOŽNIK: »Na splošno obstoja sorazmerno majhno zanimanje za privat- no obrt, predvsem zaradi te- ga, ker so podani tudi zelo slabi pogoji. Mnogi mojstri se raje odločajo, da gredo drugam, kjer so predvsem manjše dajatve. Ni pa seve- da edini vzrok v dajatvah; tu je še bližina Celja in dru- gi razlogi. Kar se tiče čevljar- stva samega kot takega, pa je zadeva v tem, da so teža- ve že z učenci, le-teh namreč ni. Mladi ljudje se neradi odločajo za naš poklic, saj na drugi strani tudi dela ni več toliko kakor ga je bilo nekoč. Kolikor se spominjam sva bi- la KLINC DANILO iz Pe- trovč in jaz zadnja učenca naše stroke. Rekli so mi, da manjka v občini predvsem uslužnostne obrti, ker se skoraj vsi obrt- niki prej ali slej prelevijo v proizvodnjo, kar je nedvom- no donosnejše. Na katero stran nagibljete vi? MILAN ČREMOŽNIK: »Po- goji za malo serijsko proiz- vodnjo obstajajo tudi v čev- ljarstvu. Nič bi ne bilo laž- jega in lepšega, kakor to, da bi po istem kopitu napravil 100, 200 ali več parov čevljev. Samo to ne gre! Jaz živim sa- mo od uslug. Res je, da de- lam tudi nove čevlje, toda tudi to. so samo usluge. Nek- do pač ne more nositi tovar- niške obutve, ali pa mu niso všeč modeli, pa pride k me- ni, da mu izdelam čevelj po meri in okusu. Da pa ne bo- ste mislili, da delam samo nove čevlje, izvolite pogledati v sosednji prostor, pa boste videli koliko starih obuval čaka, da jih lastnikom zopet usposobimo za uporabo. V glavnem samo popravljam staro obutev, čeprav se tudi naročil za nove izdelke ne manjka, ker so stranke z mojimi proizvodi zadovoljne. Pa še to vam povem, da bi kaj več kot za dva čevljarja tudi dela ne bilo; čas je pri- nesel svoje, navade ljudi pa se tako hitro menjajo ... Dandanes se mnogo sliši o prekomernem bogatenju po- sameznih obrtnikov, kaj so- dite vi o tem? ' MILAN ČREMOŽNIK: Či- sto na kratko; med čevljarji jih prav gotovo ni! Sicer pa nimam nič proti, če si kdo ustvarja bogastvo s poštenim delom, drugače pa je seveda, ko posamezniki izkoriščajo pomanjkljivo zakonodajo in druge predpise, ter na različ- ne načine »špekulirajo«. Kaj bi bilo po vašem mne- nju storiti, da bi se tanje v obmištvu na področju vaše občine popravilo? MILAN ČREMOŽNIK: Pred- vsem mislim, bi bilo potreb- no urediti pKDgoje, za hitrejši razvoj obrti, med katere pa spada nedvomno tudi davčna politika. Tu bi bilo dobro, če bi občina resnično do po- drobnosti preštudirala vse obrtnike in vsake posebej, ter spričo pogojev in prome- ta odmerjala dajatve. Jaz trenutno ne zmorem obvez, ker so z ozirom na dohodek, ki ga ustvarjam, nedvomno previsoke. BES MILAN ČREMOŽNIK Foto: Berni Razpored praznovanj v letošnjem letu Pri organizaciji praznovanj posameznih praznikov, kot so 1 maj ali 29. november, ter mnogi drugI, so v žalski ob- čini že dlje časa, posebno pa v zadnjih letih ugotavljali, da je bila udeležba občanov na proslavah več kot minimalna. Včasih je kazalo, da bo na- stopajočih na odru več, ka- kor pa publike v dvorani. Da bi ta neljubi problem čim- učinkoviteje rešili (resnici na ljubo bodi zapisano, a to v nobenem primeru ni samo problem v žalski občini) so nedavno tega odločili, da bo- do ob državnih in drugih praznikih organizirali pred- vsem osrednje proslave s kvalitetnim in bogatim kul- turnim programom, ki bo ob dobri organizaciji vseh po- trebnih priprav, zagotovil so- lidno udeležbo. Že prvi po- skus je dal rezultate, ki so presegli vsa pričakovanja. Proslava 50 letnice oktobrske revolucije, ki je bila v Žalcu je bila izredno številno obi- skana. Za praznovanja v letoš- njem letu je bil sestavljen okvirni program in razpored iz katerega je razvidno pred- vsem to, kdo bo proslave or- ganiziral in kje bodo. Letoš- nja praznovanja se bodo zvr- stila takole: proslavo 1. ma- ja, mednarodnega praznika dela bo organiziral Občinski sindikalni svet. Osrednja pro- slava bo v LIMBERGU — v letnem gledališču v Grižah. Mladinski komite bo organi- ziral proslavo dneva mlado- sti na VRANSKEM. Občin- ski praznik, v Žalcu ga pra- znujejo 7. julija, bo letos po- tekal v znamenju praznovanj m proslave, ki jo bodo orga- nizirali ŠEMPETRČANI. Iz- voljen je bil že poseben pri- pravljalni odbor, ki se je tu- di že sestal ter pod pred- sedstvom ANDREJA GOR- SKA, upravnika obrata KK, razpravljal o prvih in najnuj- nejših pripravah, ki so veza- ne za občinski praznik. Kakor prejšnja leta bo osrednja turistična prireditev tega dela Savinjske doline pr- vo nedeljo v avgustu, tj. 4. avgusta, ko bo v BRASLOV- ČAH hmeljarski praznik s svojim že tradicionalnim in po vsej širši in daljni okolici znanim programom. Lepa in brhka savinjska dekleta se bodo tudi tokrat potegovala za zveneč naslov »Hmeljske princeze«. Prireditev bo v or- ganizaciji KK Žalec in kra- jevne skupnosti v Braslovčah. Poseben in redek jubilej bodo letos praznovali v Žalcu meseca septembra, ko bodo počastili 100 letnico žalskega »TABORA«, za katerega je znano, da je bil drugi v Slo- veniji. Bil je namreč še v istem mesecu, kot prvi slo- venski tabor v Ljutomeru. Za pripravo proslave je že ime- novan poseben pripravljalni odbor. Proslava našega dr- žavnega praznika 29. novem- bra bo v organizaciji občin- ske konference SZDL in si- cer v Preboldu. Po načinu pristopa k or- ganizaciji proslav sodeč, so se v žalski občini resnično odločili, da naj bodo prosla- ve organizirane tako, da bo- do kar najbolj dostojno po- častile posamezne jubileje in praznike. -bs Zajedajo v sklade ali ne? Pri občinskem odboru sin- dikata delavcev v industriji in rudarstvu v Žalcu so usta- novili posebno strokovno ko- misijo, ki ji predseduje JOŽE SENICA, dipl. oec, direktor Juteksa. Komisija ima zah- tevno nalogo, da mora prou- čiti delitvena razmerja v de- lovnih organizacijah njihove občine. Potreba po ustano- vitvi take komisije izhaja iz dejstva, da poslujejo nekate- re delovne organizacije na meji rentabilnosti. Med take delovne organizacije sodijo: KIL Liboje, Gostinsko pod- jetje »Hmeljar« Žalec, Go- stinsko podjetje Braslovče in »Obrtnik« Prebold. Tem trem delovnim organizacijam se posebno v zadaj em obdob- ju močno približuje »AGRO- SERVIS« iz Šempetra. Ko- misija bo proučila problema- tiko podjetja in predlagala odboru določene ukrepe m sanacijo trenutnih razmer. Berni NAJBOLJŠE IN CENENO če vprašaš Žalčana, kje se pri njih v mestu najbolje in ceneno je, potem ti povedo, da je to v restavraciji na- sproti kolodvora. Tam da je prigrizek dober in tudi pre- drag da ni, so mi povedali. Ker se o vsaki stvari rad prepričam, sem šel in ugoto- vil, da so mi govorih resnico. Ne verjamete? Prepričajte se! NA-KRATKO STALNA SPOMINSKA RAZSTAVA V Preboldu že tečejo prve priprave za ureditev spomin- ske razstave iz naše narodno- osvobodilne borbe. Za raz- stavne prostore bodo izkori- stili hodnike in druge pro- store v novem delu šole »Slavka šlandra« v Preboldu. Tečejo tudi že razgovori z celjskim Muzejem revolucije, kjer je shranjen del zgodo- vinskega gradiva vezanega za dogodke tega področja Sa- vinjske doline. Po razstavi bo vodil in dajal potrebna poja- snila nosilec partizanske spo- menice 1941 tov. TONE KOT- NIK. SVEČANI SPREJEMI V ZK v mesecu decembru so bili v nekaterih osnovnih organi- zacijah svečano sprejeti v Zvezo komunistov dosedanji aktivni družbeni delavci, ki so se aktivno udejstvovali bodisi v delovnih skupnostih kjer so zaposleni, ali pa na terenu. Skupno je bilo spre- jetih 10 novih članov zveči- ne mladih delavcev. PREDAVANJA 1 IN RAZPRAVE Po osnovnih organizacijah ZK in po aktivih že več me- secev, posebno intenzivno pa v zadnjem obdobju tečejo predavanja oziroma razprave o najaktualnejših vprašanjih današnjih dni. Razprave vo- dijo člani komiteja aU sekre- tariata, oziroma posamezniki iz osnovnih organizacij. II KONFERENCA ZK BO V FEBRUARJU Pri občinskem komiteju ZKS že tečejo priprave za II. konferenco komunistov žalske občine, ki bo predvi- doma konec februarja. Na konferenci bodo obravnavali vprašan;© mladine in mlade generacije v žalski občini na sploh, kar je nedvomno os- rednje in izredno pomemb- no vprašanje današnjega ča- sa. V pripravah na konfe- renco intenzivno sodeluje tu- di občinski komite Zveze mladine. ŠIROK IN PESTER DELOVNI PROGRAM Delavska univerza v Žalcu sodi prav gotovo med naj- aktivnejše tovrstne izobra- ževalne ustanove na področ- ju nekdanjega celjskega okra- ja. Za letošnje leto je pripra- vila vrsto zanimivih preda- vanj, seminarjev in tečajev. Organizirala je tudi stalne izobraževalne oblike, kot so večerne šole, ki se vrste od osnovne šole, preko poklic- nih do srednjih šol. Posebno zanimivo je predvsem to, da ji je uspelo organizirati celo takšne oblike večernih šol, v katere so združeni slušatelji kar iz treh sosednjih občin, za potrebe JUTEKSA v Žal- cu, VOLNE v Laškem in celj- ske METKE je Delavska uni- verza organizirala tečaj za strojne tkalce, ki ga obisku- je 21 slušateljev. SKUPNI SESTANEK V drugi polovici januar- ja bo skupni sestanek pred- stavnikov skupščine občine Žalec in predstavnikov posa- meznih družbenopolitičnih or- ganizacij. Na razširjenem sestanku bodo obravnavali nekatere probleme osebnega dela na zasebnih sredstvih za proizvodnjo. Pripravljajo posebno gradivo, ki bo po- leg načelnih stališč vsebova- lo tudi konkretne ugotovitve o položaju obrti in njenih problanih. TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 9 NA KIIATKO VEČERNA POLITIČNA ŠOLA Delavska univerza v Velenju pripravlja za drugo polovico januarja začetek večerne poli- tične šole za člane Zveze ko- munistov. Program je prilago- jen sodobnim potrebam de- la komunistov in bo obsegal 124 ur. V večerno politično šolo kadruje člane ZK občin- ski komite ZKS Velenje. JANUARJA IN FEBRUARJA ZBORI VOLIVCEV V velenjski občini, to je na področjih, kjer bo začel v drugi . p>olovici leta veljati nov režim pokopov posmrtnih ostankov, bodo v januarju in februarju imeli zbore voliv- cev. Takih zborov bo okrog 10 ter bodo na njih razpravljali o vseh aktih v zvezi z novim p>okopališčem, o pokopali- škem redu, cenah storitev in podobno, šele po teh zborih bo občinska skupščina ponov- no razpravljala o tej proble- matiki, katere rešitev p>omeni korak naprej za razmeroma daljše obdobje, in sprejela potrebne občinske akte. PRAVA GLAVNATA SOLATA V toplih gredah vrtnarije Obrtno komunalnega centra so že pridelali prve količine glavftate solate za trg. V Vele- nju so prodajali tako solato po 900 starih dinarjev za ki- logram, kar v primeri s težo in neuporabnimi listi pri en- dJviji niti ni tako drago. Krh- ka glavnata solata pomeni v teh zimskih dneh vsekakor poslastico v jedilniku marsi- katere velenjske družine. BOLJŠI KRUH v nekaj tednih, kar je za- čela obratovati nova pekar- na, se je kakovost kruha pre- cej izboljšala. Razen črnega, belega in rženega prodajajo trgovine še koruzni in dietni kruh. Zemlje so sicer nekoli- ko dražje in večje, vendar ob- likovane niso najlepše. Ker pekarna obratuje samo v dveh izmenah, ponoči in dopoldne, se včasih primeri, da trgovi- nam kruha zmanjka že okrog 17. ure in potem ne morejo nabaviti novega. K. INFORMATIVNI BILTEN ZK CELJE Izšla je redna številka Informa- tivnega biltena občinskega komi- teja Zveze komunistov Celje, v ka- terem je na uvodnem mestu ^epna razprava sekretarja Zvo- neta Dragana na decembrskem se- minarju sdiretarjev na Teharju. Gre pravzaprav za povzetek dvo- dnevnih razgovorov o nalogah ko. munistov v naslednjem obdobju oziroma za nekatere konkretne na- loge pri nadaljnji graditvi reor- ganizirane Zveze komunistov v clJČini. Poleg tega so objavljeni še izvlečki razprav petnajstih sekre- tarjev na istem seminarju. V nadaljevanju so napisane ne. katere ndsli iz uvodne besede po- litičnega sekretarja, inž. Andreja Marinca, Id je na seminarju go- voril o vsebinskih nalogah komu- nistov pri uresničevanju sklepov osme seje CK ZKJ, devete seje CK ZKS in druge občinske konference ZKS v Celju. Bilten priobčuje tudi sklepe zadnjih treh sej občinskega komi. teja ZK ter akcijski program dela organov občinske konference Zve- ze komunistov v Celju do aprila letošnjega leta. Ob zaključku je objavljena še politična ocena dogodkov ob de- zintegraciji podjetja Avto Celje in sklep o kaznovanju vodilnih ko- munistov tega podjetja. Glede na aktualen in pomemben material pomeni Informativni bil. ten občinskega komiteja ZK v Ce- lju izredno vez med občinskim vodstvom ter osnovnimi organiza- cijami Zveze komunistov in člani v občini. M. BOŽIČ KAR DVE! Bar v Velenju ni novost. Tudi to ne preseneča, da ima- jo precej pester program. Imeli 90 tudi striptizeto. O, kar precej se jih je doslej zvrstilo pod reflektorji... Vsak mesec po ena. Odslej je program bogatejši še za eno striptizeto. Pač zaradi konku- rence na relaciji 25 kilome- trov! Na sankanje ali smučanje velenjskim otrokom ni treba daleč. Hrib nad igriščem je takorekoč pred hišo in v teh dneh je od jutra do večera prizorišče neugnanega zimskega veselja. Sneg in led na cestah šesti dan po novem letu je jug sicer nekoliko pobral sneg, toda še zmerom ga je ostalo na cestah v Velenju in Šoštanju dovolj in je prav to ogrožalo varno vožnjo in hojo. Prve dni po novoletnih praz- nikih je stanje kajpak bilo še dosti hujše; večji del ce- stišč nt bilo dobro očiščenih že od začetka. Na posamez- nih odsekih ceste Velenje — Šoštanj so ostale debele pla- sti snega, drugje spet zalede- nele ploskve, a le tu in tam je bilo cestišče očiščCTio do asfaltne prevleke. Kakšna je vožnja po taki cesti, posebej še v ovinkih in pri srečava- nju in Šoštanju niso tako kma- predstavlja. Tudi v samem mestu Vele- nje in Šoštanj niso tako kma- lu usposobili cest in hodni- kov za neovirano vožnjo in hojo. Pred Kajuhovim do- mom v Šoštanju in pred os- novno šolo je bilo minuli te- den na debelo snežne kaše, enako pred tržnico v Velenju, kar je v resnici oteževalo pro- met. Kaj bi se primerilo, če bi na tako slabo očiščene ce- ste oz. posamezne odseke za- padla nova plast snega. Zameriti gre tudi vsem last- nikom poslovnih lokalov in hišnim svetom v Velenju, ki so skoraj brez izjeme pustili hodnike pred trgovinami in bloki neočiščene. Le-ti so po- tem zaledeneli, tako da sploh ni bilo mogoče hoditi, razen najdrznejšim — najmlajšim, ki imajo ustrezno kondicijo za tako hojo od kotalkanja. Kajpak tudi v Šoštanju ni bi- lo glede hodnikov in cestnih prehodov za pešce nič bolje. Se bo Ob naslednjih snež- nih padavinah sedanje stanje ponovilo? K. Kje bodo gradili zasebniki Občina bo dala 30 milijonov Sdin za nakup zemljišč Individualni graditelji na nekoliko večjih kompleksih v Velenju in Pesjem so imeU ta leta sem več možnosti izbire lokacij. Sedaj je praktično najlepše področje Šmartno I, Šmartno II in Šmartno III že zazidano v skladu z zazi dalnim načrtom. Edino v ob- močju zazidalnega kompleksa Šmartno III so še 3 proste lo- kacije, nekaj pa jih je tudi v Pesjem, a še te namerava rudnik zadržati za svoje po- trebe, to je za primere ruši- tev individualnih hiš na premogovnem območju. V Konovem je pravtako še ne- kaj prostih lokacij, seveda pa na ta boljših že stojijo hiše ali pa so lokacije oddane. V upravi občinske skupščine Velenje imajo 20 prošenj za lokacije, izbira pa ni kaj po- sebna. Kar zadeva načrtovanje, je skupščina pravočasno poskr- bela za zazidalni načrt in si- cer na območju med Kono- vim in šalekom. Urbanistično se ta predel imenuje SELO. V ravninskem delu ob cesti Velenje šalek je predviden poslovni center, na vzpetini za njim pa več kot 100 indivi- dualnih stanovanjskih hiš. Ce- lotna dokumentacija je že iz- delana in potrjena. V letoš- njem proračunu bo skupšči- na med drugim namenila 30 milijonov starih din za odkup zemljišč v kompleksu SLO nadaljnih 20 milijonov Sdin pa bodo namenili za zgraditev ceste in vodovoda v bodoče naselje. Ukrep za SEIXD je več kot nujen, kajti brez najnujnejše ureditve tam sploh ni moč za- četi z gradnjo. Razen tega vsakomur tudi ni mogoče re- alizirati nakupa zemlje. V ustreznih službah občine so sploh v skrbeh, kako izvajati na tem kompleksu komimal- no ureditev, če bi se zemlji- šča predhodno lastninsko raz- drobila mimo zazidalnega na- črta. Od tod tudi namera za odkup večjega kompleksa. Družbenih zemljišč, kjer bi bila možna individualna grad- nja, ni več na razpolago. Prav tako je v načrtu od- kup zemljišč od kmetijske za- druge — sedanja sadna plan- taža onstran doma počitka v Velenju. Tu bi predvidoma bilo prostora za kakih 80 in- dividualnih hiš s tem, da bi vsak graditelj dobil po 600 kvadratnih metrov zemljišča. Kvadratni meter zemljišča bi tod veljal po sedanjih izraču- nih 1.25 S din, kajprak brez komunalne opremljeno- sti. Sodijo, da bo hribček možno zazidati čez tri, štiri leta. Za letos je torej individual-^ nim graditeljem v Velenju na"" vojo nekaj lokacij v Pesjem (odkup zemlje od zasebnikov, nekaj v območju Konovo in kmalu tudi v zazidalnem kom- pleksu Selo. Interesentom v Šoštanju kajpak še naprej ne bodo mogli ustreči z lokaci- jami, kajti zaradi namerava- ne eksploatacije premoga tod še vrsto stvari ni razčiščenih. V bolj ugodnem položaju so bodoči graditelji v drugih za- selkih občine — Ravne, Lo- kovica itd. — kjer je moč brez večjih težav dobiti loka- cijsko dovoljenje. fk. Mladinska aktivnost na šolah Premalo idejno-vzgojnega dela Da bi poživili delo mladin- skih aktivov v osnovnih šolah oz. pomagali vodstvom teh ak- tivov pri premoščanju nekate- rih težav, je komite ZMS ve- lenjske občine pripravil pred kratkim seminar, ki se ga je udeležilo 39 mladincev iz pe- tih šol. Seminar so med dru- gim izkoristili tudi za po- menek o delu klubov OZN, o svetovnih dogodkih in o raz- voju naprednega mladinskega gibanja v Jugoslaviji. Učenci — mladinski aktivi- sti — so ob tej priliki izme- njali številna mnenja in iz- kušnje iz svojega dela. Ugo- tovili so, da v svoje programe vnašajo različne proslave in prireditve, skrbe za uspeh in disciplino, premalo pa je idej- no-vzgojnega dela. Delo mla- dinskih aktivov je zlasti od- visno od aktivnosti mentorja, krožki so sicer zelo številni, toda v njihovo delo se pre- malo vnašajo samoupravni elementi, primanjkuje pa tu- di strokovnih vodij. Na tem seminarju so pravtako ugoto- vili, da klubi OZN na šolah niso med seboj dovolj pove- zani in kar se šolskega dela tiče tudi to, da nekateri rekvi- ziti in pripomočki, (npr. te- levizorji) pri pouku niso do- volj koriščenl. š. Nasvidenje Sedel sem v bife zraven trgovine. K nepospravljeni mizi. To zlasti zaradi boljše lokacije, bolj na očeh točajki. Morala me je videti, ko je privihrala od zimaj skozi vhod na vra- ta. Pri točilni mizi je hitro pK)stregla dva gosta. »Kavioo, prosim«, sem na- meraval vljudno naročiti. Čakal sem in jo lovil z očmi. Onadva sta ji bila vsaj 8 metrov bliže. Razumljivo ..! Vstal sem, stopil po plašč in klobuk nato pa pritisnil na kljuko. Za seboj sem zaslišal, kako je zacvrčalo »Nasvidenje!«. Op'la, punčka! Tebe pa res ne nameravam hoditi gledati v Velenje. No, v espressu ob avtobus- ni postaji sem kmalu nato popil zares čudovito espresso za 6 kovačev. Povrh pa sem postal bogatejši za resnično, nič manj čudovito anekdoto. Rodila se je v hipu, ko je v espresso vstopil čokat spre- vodnik avtobusa. Povem vam jo — privatno. f. Zavetišče na avtobusni postaji v Šoštanju nudi potni- kom zavetje pred snegom in vetrovi. Postajo je zgra- dilo avto-turistično podjetje »Izletnik« Celje. O vsem pomembnem javna razprava Oba zbora občinske skup- ščine Velenje sta konec de- cembra obširneje razpravljala tudi o opustitvi obeh pokopa- lišč v Šoštanju in Velenju ter v zvezi s tem o osnutku no- vega odloka o pokopališkem redu v občini Velenje, kakor tudi o predlogu cenika za po- grebne storitve na bodočem osrednjem pokopališču v Pod- kraju pri Pesjem. Nobenega akta v zvezi s tem niso do- končno potrdili, p>ač pa so na skupščini sklenili, naj o tej problematiki prihodnje me- sece javno razpravljajo obča- ni na zborih volivcev. Prav tako je bilo tudi rečeno, da bodo s pokopi na novem po- kopališču v Podkraju začeh šele julija letos. Pokopališče bo služilo krajem Velenje in Šoštanj, nadalje zaselkom Družmirje, Gaberke, Lokovi- ca, Preloge, Ravne, Skomo pri Šoštanju, Sv. Florijan, To- polšica, Pesje, Podgorje, Pod- kraj. Paski Kozjak, Paka pri Velenju, šalek, Konovo, Bev- če, del Lopatnika in Kavče. V občini bo, razen osrednje- ga ostalo še 7 krajevnih pokopališč. Zastran opustitve pokopali- šča v Velenju in Šoštanju osnutek odločbe natanko do- loča obveznosti v primeru, če bi pokopališči bili pred po- tekom 20 let ogroženi zaradi eksploatacije premoga. Vse stroške okrog prekopov po- smrtnih ostankov, postavitev nagrobnikov, nagrobnic ter drugega na novem pokopali- šču v Podkraju bo v tem pri- meru poravnal rudnik lignita Velenje. Skupščina je na tej seji ob- ravnavala med drugim pred- log spremembe stopnje amor- tizacije za rudniške hiše od sedaj veljavnega 1 odstotka na 1,8 odstotka. Predlog za spremembo je posredovala skupščini stanovanjska enota RLV ter utemeljuje le-tega s tem, da bi na ta način prido- bili več denarja za odplačilo anuitet za novozgrajene sta- novanjske hiše. Sprememba bi šla v škodo sredstev, na- menjenih za investicijsko vzdrževanje, ki pa se sedaj formirajo v previsokem od- stotku in ostajajo neizkorišče- na. Skupščina Velenje pred- logu za spremembo stopnje amortizacije ni ugodila, saj bi bila v tem primeru stanovanj- ska enota RLV nasproti sta- novanjskemu podjetju Vele- nje, ki gospodari predvsem s starim stanovanjskim fon- dom, in stanovanjski enoti termocentrale Šoštanj, v ne- enakem položaju. (jostinskemu podjetju »Pa- ka« Velenje je velenjska skupščina privolila v znižanje stopnje amortizacije za 30 odstotkov od amortizacijske osnove, zakaj podjetje »Paka« ima nekaj objektov, ki poslu- jejo sezonsko in torej ne ustvarjajo skozi vse leto do- hodka, da bi lahko krili pol- no amortizacijo. S tem ukre- pom je podjetje »Paka« reše- no določene obveznosti, ki bi utegnila negativno vplivati na njihovo letno bilanco za 1967. leto. Pravtako je skupščina ob- čine Velenje potrdila odlok o prevozu in oskrbi šoloobvez- nih otrok iz oddaljenih kra- jev. Otroci, ki stanujejo dlje kot 4 kilometre od šole, imajo pravico do brezplačnega pre- voza v šolo in domov, prav- tako pa imajo učenci, ki so oddaljeni več kot 3 kilometre od avtobusnega ali železniške- ga postajališča, pravico v ča- su pouka do brezplačne oskr- be v kraju šolanja. K. 10 TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 Laški obeti za leto 1968 Lani je bil v Laškem posvet republiških poslancev izvoljenih v občini, predstavnikov političnih organiza- cij in občinske skupščine. Vsebina razgovorov na posvetu je bila posvečena letošnjemu letu, v katerega smo pred dnevi bolj ali manj veselo zdrsnili. In o čem so govorili na posvetovanju? Pretresali so predlog programa dela občinske skupščine in njenih organov za leto 1968. Ker v takem sestavu pač niso govorili tjavdan, smo iz razprave izluščili nekaj naj- važnejših nalog in načrtov, ki naj bi se letos povsem ali pa vsaj deloma uresničili. NADALJEVANJE REKONSTRUKCIJE CEST Ceste v Laški občini nudijo kontrastno sliko. Od Rimskih Toplic do Zidanega mosta je spejana ena najlepših cest na Štajerskem. Od Celja do Rim- skih Toplic pa je nekdanji ponosni asfatni trak vedno bolj razvalina, da ne govori- mo o mestnih cestah in uli- cah. Nič boljše niso ceste tretjega reda, marsikatera va- ška cesta jih prekaša. Občina za tako nalogo nima dovolj denarja, bo pa nastopala po svojih možnostih z deleži, da bi zadeva šla hitreje od rok. Desetine kilometrov vpijejo po obnovi. Kateri bodo doča- kali letos delovne ekipe je uganka, ki je zaenkrat še v rokah izvenobčinskih dejav- nikov. 9 šE EN VODOVOD, PREDVSEM ZA PIVOVARNO Poročali smo že, da bo v kratkem začeli graditi še en vodovod. Laška pivovarna, ki močno razširja svojo proiz- vodnjo, bo ob konicah potre- bovala nad 1.600 kubičnih metrov vode dnevno, če bi jo črpala iz sedanjega vodo- voda, bi vode za Laščane zmanjkalo. No in ker bodo že gradili, bodo k gradnji prispe- vali tudi drugi kolektivi in občinska skupščina, tako da bo vode dovolj za mesto, ki se hitro širi. Vodovod bo spe- ljan iz Jepihovca v hrastni- ški občini, to pa je precej dlje kot je izvir sedanjega vodovoda pri Rimskih Topli- cah. 9 NOVA ŠOLA JE NAČRT ... Dve stari šolski zgradbi sta postali pretesni, zlasti še, ker poleg večjega števila me- stnih šoloobveznih otrok po- večujejo gnečo šolarji iz iz okolice, kjer so v p>odruž- ničnih šolah le nižji razredi. Stisko bo povečal prehod na nov delovni čas in p>otreba po celodnevnem bivanju otrok v šoli. Niti ena niti druga šo- la nima telovadnice, ustrez- nih predmetnih učilnic, kabi- netov itd. Vse to siti k čim prejšnji uresničitvi načrta, da Laško dobi novo osnovno šo- lo. Kje naj bi stala? To je ravno problem. Nova osnov- na šola v Laškem je načrt... # .. KI POSPEŠUJE INTEGRACIJO LESNE INDUSTRIJE. Nova šola naj bi bila zgra- jena na prostoru, kjer je se- daj obrat lesnega obrtnega todjetj BOR». Seveda ni šo- la edini dejavnik, ki pospe- šuje še leto dni trajajoče raz- govore in pregovore o združe- vanju treh lesnoindustrijskih kolektivog. O tem smo lani že veliko napisali, pa bi zdaj vse razloge, ki govorijo v prid integraciji, ne našteU. # RAZJASNITI BO TREBA BODOČNOST RUDNIKA Tudi o tem je naš časnik že precej pisal. Gneča tovor- njakov in vprežnih voz pod nakladalno rampo v Spodnji Rečici, ki je vsakdanja slika v teh zimskih dneh, v niče- mer ne zmanjšuje dejstva, da rudnik hira. Leto 1968 mo- ra prinesti rešitev, vsaj dovolj jasno perspektivo, da bo ko- lektiv vedel kaj in kako, ko pride trenutek odločitve. Oreh namreč ni majhen, gre za kolektiv, ki šteje nad 500 čla- nov in tudi dohodek, ki ga kljub težavam še vedno ust- varja, za občino niso mačje solze. # ODPRT BAZEN, ČE NE VEČ, VSAJ LOKACIJA Nekoč je Laško živelo pred- vsem od turizma, zakaj ne bi zdaj tudi od turizma? Si- cer je turizem važna panoga v gospK>darstvu občine, lah- ko pa bi bil še donosnejša. Reke izletnikov, ki drvijo po- leti v Rimske Toplice, obča- nov laške občine sicer ne na- vdajajo z zavistjo, saj je vse skupaj ena komuna. Hudo jim je le, da vselej vsi ne more- jo v prostozračni bazen v Rm- skih Toplicah, v Laškem i>a tudi izvira termalna voda. Za- to bi letos radi začeli ures- ničevati dolgoletno željo, če ne več, vsaj to, da se zedini- jo za lokacijo, zberejo prva sredstva... # IN šE MNOGO DRUGIH NAČRTOV TER ŽELJA Začetek gradnje nove am- bulante v Radečah, gradnja no- ve klavnice, ki bi jo gradila kmetijska zadruga, ureditev centralne knjižnice, pomagati krajevnim skupnostim pri njihovih akcijskih načrtih, vse to so načrti in želje za leto 1968. Koliko od tega bo našlo svoj prostor v resolu- ciji o gospodarskem razvoju občine. No in če vzamemo v misel še proračun, potem lah- ko ugotovimo, da si občani in njihovi predstavniki niso na- ložili lahke naloge. Ker pa go- spodarska reforma ni bila za- četa, da bi nazadoval, ker mora prej ali slej začeti br- steti in rojevati bogate plo- dove, načrti najbrž niso brez podlage, ki ji po vsem svetu z drugo besedo pravijo de- nar. J. Krašovec Železniški prehod na marijagraški cesti v Laškem, kjer so ob nesrečah lani trije ljudje izgubili življenje. Za čuvajniško hišico so vidne razbitine avtomobila, v katerem je pod kolesi lokomotive končala tretja lanskoletna žrtev. (Foto: J. Kr.) Kako spoditi prežeeo smrt od zapornic v Laškem Tri življenja so bila lani ugasnjena na železniških tirih med dvema zapornicama na cesti, ki i>elje iz Laškega pro- ti Marijagradcu. Prvi dve sta ugasnili pod kolesi motorne- ga vlaka po krivdi in malo- marnosti zapomičarja, tretje pred konceni leta prav tako pod kolesi lokomotive, tokrat po krivdi ponesrečenca sa- mega. Železniški prehod je na ze- lo nevarnem mestu, tik pri useku, kjer železniški tiri za- vijejo v ovinek med dvema bregovoma, če so zapornice pomotoma ostale dvignjene in če vlak pripelje iz smeri Rim- skih Toplic, ga je mogoče za- gledati šele ssadnji hip, ko je že prepozno. Res je, da je ce- sta, ki pelje čez tire le tretje- ga reda, vendar bi Irazalo morda postaviti tu svetlobni signal, ki bi bil viden že od daleč. Nesreča, kakršna je bi- la pred koncem leta, bi se lahko primerila vsakemu. Za- kaj? Zapornice padajo čez cesto pošev, trikotnik z mačjimi odbojnimi stekli, pravtako. Vozilo, ki pripelje iz mesta odbojnih stekel ne obsveti in svetloba se od njih ne odbija, tudi če bi bila rdeča odbojna stekla v redu. Ta tri stekla. ki so zdaj na trikotnem zna- ku, pritrjenem na zapornih drogovih, ne odbijajo svetlo- be tudi če pravokotno posve- tite nanje. In če je vrh vsega še megla, se nesreča lahko hitro zgodi. To je nekaj pomislekov o urejenosti železniškega preho- da v Laškem. Najmanj, kax bi lahko hitro in brez velikih stroškov uredili, je namesti- tev dobrih odbojnih stekel na omenjenem trikotniku in po- stavitev trikotnikov v takšno lego, da bi luči motornih vo- zil pravokotno posvetile na opozorilni znak. Je to tako težko in zaple- teno? J. Kr. Kako sem silvestroval Kot ves civiliziran in napreden svet in vsi njegovi napredni prebivalci sem ga ča- kal tudi jaz. »Lani smo bili doma,« sem rekel ženi, »letos bomo pa v domačem stanovanju. Naredili se bomo, ko da smo kje v ino- zemstvu, v kakšnem hotelskem apartma- ju, saj naše stanovanje ni nič slabše. Po- skrbeli bomo za jedačo in pijačo, prišli bodo prijatelji^..« »... in vse Vč tako, kakor da bi silve- strovali,« je malo jezno dodala žena. Priznam, da sem prišel v tista leta, ko mi prihod novega leta pravzaprav ne dela kakšnega posebnega veselja. To pa seveda še ni zadosten razlog, da ga vendar ne bi počakal, če že pride. Vzdušje v domačem stanovanju je bilo toplo, za kar gre zahvala v prvi vrsti cen- tralni kurjavi. V zadnjem času smo res nekajkrat zmrzovali, toda grelo nas je prepričanje, da bo s centralno še vse v najlepšem redu, saj ji po strokovni plati ne bi mogli kaj očitati, razen tega pa si gotovo noben strokovnjak ne želi, da bi nas stanovalce zeblo. Spočetka sem se ukvarjal z mislijo, kako bi pravzaprav bilo, če človek vsaj enkrat v življenju ne bi čakal tega po vsem svetu tako pričakovanega gosta — novo leto. Ko sem to misel izrazil na glas, je žena brž vzkliknila: »Zdaj vendar ne boš spal! Na Silve- strovo že ne!« »Ali nismo ljudje čudaki?« sem zopet rekel. »Namesto, da bi zbežali pred novim letom v posteljo, se skrili pred bremenom, ki nam ga naloži in sploh ne bi vedeli, kdaj smo postali za leto dni starejši, ga celo tako slavnostno čakamo! Ali ni do- volj', da štejemo rojstne dneve?« »Kaj boš filozofiral!« je odvrnila, »če že nikamor nismo šli in če silvestrujejo vsi drugi, bomo tudi mi!« In potem so prišli prijatelji, pravzaprav prijatelj z ženo in hčerko. Vzdušje je po- stalo nekako bolj slovesno, čeprav nas je bilo v bistvu le nekaj več. Zazdelo se mi je, da je šele zdaj nastopil pravi trenutek za pričetek silvestrovanja. Vključili smo televizor, prijateljeva hčerka in moj sin, oba prvošolčka, sta se morala zadovoljiti z gramofonom, kajti televizija ni zdrava za otroške oči, in če dodam k vsemu temu še živahen pogovor kakor na kakšni živahni in burni seji, lahko verjamete, da je bilo vse resnično zelo zabavno. Govorili smo o tem in onem, pri čemer sta obe ženi pazili, da ne bi nekontrolirano zašli iz starega leta v novo leto. Ekrana ni nihče gle- dal, razen tega je bilo tudi nemogoče sli- šati, kaj kdo govori iz tiste skrinje, zakaj vmes je vedno glasneje posegal gramofon. To me je sicer jezilo, ker brez televizije praktično sploh ne morem živeti, zlasti pa si ne morem predstavljati Silvestrove§a brez duhovitega programa. Se bolj me je vznemirilo, ko sem ugotovil, da je vsaj tri- četrt hiše doma in da je naš silos postal pravi babilonski stolp. »Zvočna izolacija je pa res grozna,« je nenadoma rekel prijatelj. »Saj se pri nas prav tako sliši,« je do- dala njegova žena. »Morali bi silvestrovati dan prej,« sem rekel. »Ampak kako to, da se te nič ne prime? Vino je odlično.« »Kot vidiš, ne pijem.« »Zakaj pa ne? Pa bi ja pil!« Vendar nisem hotel. Dočakati ga ho- čem trezen, sem si rekel, morda bom po- tem med letom manj pil. Približeval se je njegov prihod; oddaja na televiziji, kakor sem opazil, je napeto rasla in dosegla svoj višek v temi, iz ka- tere so se prikazale številke — 1 2 3 4 itd. Tu je bil potemtakem veliki in vsakokrat tako izjemen trenutek našega življenja. Z vseh strani so prihajali gromoviti klici, po- mešani z najrazličnejšo glasbo. In ko je odbilo polnoč, sem bil brez občutka, da bi se bilo karkoli zgodilo. »Dan ti pride, dan odide — ista pesem brez spre memb...« »Drugo leto pa ne bomo doma,« sem šepnil ženi. »To leto,« me je popravila. »Da. In odslej se ga bom za novo leto vedno pošteno nalokal in ga pričakal na- pol pijan...« ; Dihur ; Za boljše gospodarjenje v kmetij stvu. za vsako vaško gospodarstvo pomeni veliko pridobitev ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE tipEKSK112S4 za dve konjski moči (1,5 kilovata) in s 1430 vrtljaji v minuti. Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskihj strojev: mlatilnico, cirkularno žago, siamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE je zgrajen za potrebe vaških gospo- darstev, je enostaven in prenosljiv Priključite ga na enofazno napelja vo za luč, kakor druge gospodinj: ske aparate. Stroški za pogon elek- tromotorja so nizki. Poraba elektri- ke se obračunava po števcu In tarifi za gospodinjstvo Zahtevajte ponudbe v najbližji trgo- vini s tehniškim blagom, pri našem predstavništvu: LJUBLJANA, Titova 28, tel. 315-824 ali v naši tovarni. ELEKTROKOVINA MARIBOR, Tržaška 109 telefon: 31-120 . , TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 11 OBČANI LOČ IN SLOVENSKIH KONJIC BODO DOBILf ZDRAVO VODO Postopna izgradnja vodovodov Leto, ki je minilo, je pri- neslo mnogim prebivalcem onjiške občine, ki jim je su- ša posušila vodnjake in vodo- vodne pipe, tudi precej olaj- šanja. Občinska skupščina je namreč začela izvajati ob- sežen program rekonstrukcij- skih del na vodovodih v ob- čini. Najprej bodo prišle na vrsto Slovenske Konjice in Loče, pa tudi Žiče. Tu bodo namreč na potoku Žičnica zgradili novo zajetje, od kq- der bodo napeljali glavni vod v Loče in od Žič tudi v Slo- venske Konjice. Dela bodo predvidoma končali leta 1970, po oceni pa bodo veljala pri- bližno 200 milijonov starih di- narjev. Kot financer nastopa občinska skupščina, njej ob strani pa stoje delovne orga- nizacije ter seveda krajevne skupnosti. Toda, kar je všeč enemu, ni po godu drugemu. V tem primeru so nezadovoljni pre- bivalci Zreč in Vitanja, ki prav tako nimajo urejenih vo- dovodov in so bili preteklo leto prenekateri dan brez kap- lje dobre pitne vode. V nji- hovem očitku, da kadar gre za občinsko središče, vedno najdejo denar iz družbenih tirov, vendar pa je treba reši- ti kak problem v ostalih kra- jih, si morajo prebivalci po- magati samo z lastnim denar- jem, sicer ne drži povsem, je pa v njem vendarle nekaj resnice. Toda tudi razlogi, ki govorijo v prid odločitvi, da v občini najprej uredijo vo- dovod za občinsko središče in Loče, so močni. Tu je nam- reč občutno pomanjkanje zdrave pitne vode povzroča- lo celo vsakoletne epidemije tifusa, zaradi česar so obča- ni zlasti v Ločah prav v živ- ljenjski nevarnosti. Tu so vo- dovodno omrežje zgradili že pred mnogimi leti, pa zdaj zaradi popustnosti v cevi udar j a podzemna voda in vsa ne- snaga z gnojnico vred. Poseben gradbeni odbor, ki bo skrbel za izvedbo gradbe- nih del pa naj bi po naroči- lu občinske skupščine proučil tudi možnosti za izgradnjo o- dovoda v obrobnih naseljih kot so Tepanje, Vešenik, škal- ce in drugod. Tudi za Zreče bodo morali najti rešitev. Pro- gram dela in program financi- ranja teh investicij pa naj bi predložili občinski skup- ščini še do konca tega mese- ca. I. Burnik Cesta brez nporabne||a dovoljenja Prebivalci Zreč in okolice so nestrpno pričakovali dne, ko se bodo glavne ceste, ki jih veže s Konjicami in Ce- ljem, lahko pripeljali po as- faltu, zato so predlanskim, ko je njihova cesta končno dobila asfaltno prevleko, dogo- dek pošteno proslavili. Kma- lu pa so se začele težave, saj se je izkazalo, da nova cesta ni tako brezhibna, kot bi sodi- li na prvi pogled. Tudi pre- vidne voznike, so kar na treh ovinkih čakale nevarne pasti in rekli so, da je tako zaradi nepravilnega cestnega nagiba. Pomanjkljivosti je ugotovila tudi komisija, ki je poleti le- ta 1966 cesto pregledala. Do- ločili so, da jih mora investi- tor odpraviti. Tako odločbo je izdala tudi skupščina ob- čine in zavoljo tega so zadr- žali tudi uporabno dovoljenje. No, zadeva s cesto in njeni- mi pomanjkljivostmi pa se vleče še danes. Cestno podjetje Celje, ki je dela izvajalo, je sicer posta- vilo nekaj manjkajočih pro- metnih znakov, vendar še zme- raj ne vseh. Tako je nova od- borniška komisija — pomno- žena s strokovnjaki — ponov- no pregledala vso zapleteno dokumentacijo in ugotovila, da dva nagiba še vedno nista skladna s projektom. Manjka- jo tudi prometni znaki in go- tovo se je več prometnih ne- sreč pripetilo prav zaradi vsega tega. Pa so spet sporo- čili cestnemu podjetju Celje, naj pomanjkljivosti, za kate- re ve že skoraj dve leti, kon- čno vendarle odpravi ter o tem takoj obvesti občinsko skupščino. To se verjetno še ne bo ta- ko kmalu zgodilo, saj Cest- no podjetje — govorili smo z ing. Kovačičevo — trdi, da je prišlo do odstopanj od pro- jekta, zaradi želje občinske skupščine, da gradnjo ceste pocenijo. Zdaj bo torej treba najti nekoga, ki bo plačal po- pravila oziroma rekonstruk- cijo spornih ovinkov. Kot je ob takih sporih običaj, ver- jetno ne bo nihče kriv. Treba bo dati samo nekaj milijonov, če se seveda vsi skupaj ne bodo sprijaznili preprosto s tem, da je najceneje, če na- mestijo samo kakšen promet- ni znak več. Gradimo poce-- ni, da bomo lahko drago po-m pravi jali! I. B. „Teksas" - prvi na lestvici Odkar so postaje milice za svoje delo odgovorne občin- skim skupščinam, se je ne- koliko povečal obseg njihr. vega dela. To se pozna tudi \ delu milice v Slovenskih ko- njicah, kjer je skrb za jaVni red ih mir postala ena temelj- nih, nalog skupine piiličnikov, ki jih pozna sleherni občan malega mesta. V preteklem letu so na postaji milice za- beležili 193 kršitev odloka o | javnem redu in miru, kar je približno toliko kot je bilo prestopkov v letu 1966. Ce upoštevamo, da je bila lan- ska turistična sezona živahnej- ša od prejšnje, da je bilo to- rej tudi več priložnosti za ome- njene kršitve, je enako števi- lo teh dejanj prav gotovo po- sledica skupnih prizadevanj organov javne varnosti, skup- ščine in tudi gostinskih de- lovnih organizacij, V začetku leta so imeli celo poseben razgovor, na katerem so se dogovorili, da bodo tudi go- stinske delovne organizacije resneje skrbele za red v svo- jih lokalih. Kljub temu pa, pravijo na postaji milice, se še vendarle primeri, da do- bijo alkoholno pijačo tudi mladoletniki. Prav tej napa- ki bodo letos posvetili največ svoje pozornosti. Zanimivo je, da je skoraj polovica — več kot 60 — kršitev javnega re- da in miru nastalo na ulici in to med 18. in 24. uro. Vča- sih so bili ljudje preglasni ali preveč neprijazni tudi v sta- novanjih. Posledica: 20 obrav- navanih primerov. Med gostin skimi lokali pa je na vrh le- stvice po številu prekrškov zlezel seveda »Teksas« z urad- • nim imenom »Gostišče pri-' ribnikih«. Miličniki Slovenskih Konjic tudi niso povsem zadovoljni s svojimi občani. Pravijo, da jim včasih premalo pomaga- jo. Mnogi ljudje še namreč zmeraj vidijo v sodelovanju in pravočasnem obveščanju milice nekaj slabega, ovadu- škega, zato miličniki marlsi- kdaj ne morejo ukrepati ta- ko naglo kot bi sicer lahko. ^ Njihove novoletne želje so za- to takele: več sodelovanja in še boljšega razumevanja z vsemi občani. I. B. rrogram usposabljanja delavcev v občini Slovenske Konjice je od skupnega števila za- poslenih približno 40 odstotkov takih, ki niso dokon- čali osnovne šole. Med njimi pa je več kot 20 odstot- kov ljudi, mlajših od 30 let. Ta dovolj zgovorni poda- tek je povzročil, da je zbor delovnih skupnosti občin- ske skupščine sprejel nekaj priporočil, ki bi jih naj delovne organizacije upoštevale v skrbi za izboljšanje izobrazbene strukture članov svojega kolektiva. Tako računajo, da je v ob- čini približno 700 delavcev, mlajših od 30 let, ki nimajo končanega obveznega osem- letnega šolanja. Zaradi tega so jim pravzaprav zaprta vsa vrata nadaljnega usposablja- nj, saj se v srednje in stro- kovne šole lahko vpišejo sa- mo tisti, ki so z uspehom končali osemletko. Njihovo napredovanje je torej onemo^ gočeno. Zato je občinska sup- ščina delovnim organizacijam priporočia, naj točno ugoto- vijo, koliko je v njihovem ko- lektivu takih delavcev, ki ni- majo končane osnovne šole. Za mlajše naj bi v svojih splošnih aktih določili rok, v katerem naj končajo osnov- no šok) v dopolnilnem izo- braževanju. Enako določilo naj bi sprejeli tudi za vse tiste delavce, ki zasedajo de- lovna mesta z višjo strokov- no izobrazbo kot jo imajo sa- mi. Prav tako pa naj bi po- skrbeli za člane delavskih sve- tova, upravnih odborov in dru- gih oblik samoupravljanja, ki po prizadevnosti ne bi smeli zaostajati za drugimi člani kolektiva. Ob tem naj bi de- lovne organizacije določile za realizacijo tega načrta tudi vsa potrebna sredstva. Skladno s sklepom in pri- poročilom je delavska univer- za že razpisala vpis v večr- no osemletko in druge obli- ke dopolnilnega izobraževanja. I. B. Pri nas med prazniki Letošnje novo leto so pre- bivalci konjiške občine pri- čakovali v zares prazničnem vzdušju. Uvod v slavje so pri- pravili učenci osnovnih šol in vzgojno-varstvenih usta- nov, ki so zadnji teden lan- skega leta pridno obiskovali svoje »botre«, to je različ- ne delovne organizacije ter jim čestitali k doseženim use- hom in voščili srečno leto 1968. Bližajoči se prazniki so dokaj visoko dvignili tudi ba- rometer nakupov, kar pome- ni, da še vedno velja stara navada, da je med prazniki treba imeti pri hiši tudi kaj boljšega. K sreči so bile trgo- vine dovolj založene, le okras- kov za novoletne jelke je ma- njkalo nekaj dni pred kon- cem leta. Kaj hočemo, mno- gi so si jelko postavili že te- den dni prej. Podobno kot trgovci, so svo- je dobili tudi gostinci. Tistim, ki so pričakovali novo leto v gostinskih lokalih, se zara- di jedil in pijače ni bilo tre- ba pritoževati. Sicer pa se ni bilo težko odločiti, kje bo kdo silvestroval, saj so števil- ni plakati kar sami vabili, kje bo ceneje, kje bo igrala bolj- ša godba in podobno. Skrat- ka priložnosti je bilo dovolj v vsakem večjem kraju od Skomerja na Pohorju, do do- njih Laž. Med Silvestrovalci je bilo tudi nekaj takih, ki so pri- šli iz drugih krajev. Vsi sku- ja pa ugotavljamo: dobro, da imamo ob novem letu dva praznična dneva. Med tem časom se je bilo namreč mo- goče pošteno nasp)ati in si pri- dobiti novih moči za delovni začetek leta 1968. Lepše v lepšem Kolektiv brivsko frizerskega sa. Iona v Slovenskih Konjicah jc pre- novil svoj lokal, za kar so porabili milijon in 800 tisoč .starih dinar- jev. Pravzaprav so obnovili samo ženski del, medtem ko bodo mo. ški šc nekaj ča.sa hodili v dose- danje prostore, žene pa so se znašle v novem, veliko privlač- nejšem okolju, saj ima lokal zdaj celo dva dela — eiu'ga. v katerem perejo in bar\'ajo lase ter druKrga, v katerem na.staja »končni izde- lek«. Kolektiv .se zdaj pripravlja še na preureditev moškega oddel. ka in tako bodo Slovenske Ko- njice dobile sodobno urejen frizer- ski lokal, ki bi lahko bil v ponos tudi kakšnemu večjemu mestu. MALA ANKETA Dve plati odločitve V Slovenskih Konjicah bodo kot kaže, spomladi le začeli graditi obvoznico, dolgo približno kilome- ter, s katero naj bi voznike motornih vozil varno popeljali mimo sedanje ostrega zavoja v središču mesta. Investicija bo veljala okrog 150 milijonov starih dinarjev, katerih polovico bodo zbrali v ob- čini. Tu pa seveda ne manjka tudi drugih komu- nalnih problemov. Zato smo petim konjiškim ob- čanom zastavili naslednje vprašanje: ali menite, da je skupščina storila prav, ko se je odločila za grad- njo obvoznice in ali bo kraj s to rešitvijo kaj pridobil oziroma izgubil? Gustl Punčuh, poslovodja sa- s, mopostrežne restavracije Dra- vinjski dom: »Prometu bo ob- voznica seveda koristila, trgovci Pa jo bomo občutili v slabšem pomenu. Doslej smo imeli nam- reč precej opravka tu»di s turi-., sti ~ celo s tujimi, ki so v na-: ših poslovalnicah kupovali pre-, hrambeno blago. Zdaj bodo hi- teU mimo in v kraju bo ostalo« manj denarja, manj deviz. Ver- jetno pa je, da bodo ostale vsaj v mejah republike, zato ta po- mislek le ne more odtehtati dru- gih prednosti obvoznice.« Gvido Mraz, direktor gostin- skega podjetja Jelen: Naložba v novo obvoznico je dobra in po-, trebna zaradi neprijetnih in ne- varnih zavojev sedanje ceste. Center sam — zlasti trgovina in gostinstvo — pa bosta z njo precej izgubila. Rešitev je le v preusmeritvi naf.ih kapacitet tja, koler bodo hodili turisti, torej v bližino obvoznice. Zato tudi s prestavitvijo avtobusne posta- je, ki je v načrtu, ne bi smeli predolgo odlašati«. Maks Padežnik, stanovanjsko-' komunalno podjetje: »Zaradi se- danjih ovinkov so v nevarnosti ljudje, kot zgradbe ob njih. Mi- slim, da trgovina in gostinstvo ne bosta toliko izgubila kot bo z novo obvoznico pridobila var- nost prometa. Končno pa bo le- ta vodila skozi novo bodoče sre- dišče kraja, kamor pa bo treba postaviti tudi kakšen gostinski ali trgovinski objekt.« Franc Žždielj, komandir posta- je milice: »S plati prometne var- nosti bo nova obvoznica vseka- kor velika pridobitev za kraj, pa tudi za potnike, turiste in dru- ge, ki so bili v nevarnosti na sedanji zaviti cesti. Kako pa bo preusmeritev prometa vplivala na kraj drugače, naj odločijo in preverijo strokovnjaki. Res se zna zgoditi, da bo promet — go- stinski in trgovine — v kraju nekoliko upadel.« Dušica Erjavec, učiteljica: »Pre- stavitev ceste in preusmeritev prometa iz neposrednega sredi- šča Slov. Konjic je nedvomno na mestu. Toda tja, kamor jo nameravajo prestaviti, ne sodi. Stekla naj bi namreč mimo blo- kov, sredi novega naselja, kjer živi in bo živelo veliko družin, veliko otrok. Bojim se, da bomo rešili en, nakopali pa si drug prometni problem.« 12 TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 IZ ŠENTJURSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Uspešno delo občanov • VSI OBČANI BI NAJ PLAČEVALI KRAJEVNI PRI- SPEVEK V DENARJI) ALI S PROSTOVOLJNIM • NAD^\^ MILIJONOV S DIN ZBRANIH SREDSTEV OZIROMA VREDNOST DEL OBČANOV V Šentjurju pri Celju de- luje 11 krajevnih skupnosti, ki vse bolj ali manj dobro odigravajo svojo vlogo. Ta- ko so ugotovili na zadnji se- ji občinske skupščine v Šen- tjurju. Kot za vse krajevne skup- nosti je tudi za šentjurske značilno predvsem pomanjka- nje potrebnih finančnih sred- stev, stalne razprave o ko- munalni problematiki in vzdrževanje cest. Posebno poglavje v delu krajevnih skupnosti v šentjurski obči- ni so programi, ki obsegajo komunalno dejavnost, izrav- nalne svete, gospodarstvo, vprašanja urbanizacije ipd. Gre namreč za staro bole- zen, da programi z vrsto za- htev nikakor niso vsklajeni z objektivnimi možnostmi. Tako so programi ponekod le deklarativni, drugod po- drobni, zelo zahtevni in ne- realni. Neskladje med potre- bami in možnostmi pa ne iz- vira vedno iz prevelikih za- htev krajevnih skupnosti, marveč tudi iz nerazvitih sa- moupravnih odnosov, še ve- dno se vse prepogosto doga- ja, da program krajevne skupnosti ni plod stališč ob- čanov, temveč članov sveta skupnosti. Takšno, programi- ranje pa ne more biti realno, saj se lahko le številni obča- ni posamezne krajevne skup- nosti dogovorijo, kaj bodo lahko naredili s skupnimi močmi in koliko sredstev po- trebujejo za to. Težišče dela skupnosti je predvsem na komunalnem področju. Vzdrževanje cest IV. reda in krajevnih poti, krajevnih vodovodov in grad- nje novih, iX)kopališča, elek- trifikacija, kanalizacija, vse to je vrsta aktualnih vpra- šanj za vsako krajevno skup- nost v Šentjurju. Seveda, pa so ta vprašanja tako proble- matična, da ni več časa niti sredstev za druge pomemb- ne naloge. Pomemben vir dohodkov skupnosti je občinski prora- čun, drugi viri so še prispev- ki GG, Vodne skupnosti, Elektro; najvažnejši pa je tretji vir dohodkov: krajev- ni samoprispevek, ki ga je možno plačevati v d§narju ali s prostovoljnim delom. Krajevne skupnosti so uved- le odloke, da morajo občani s področja skupnosti naredi- ti določeno število delovnih ur — od 20 do 30 glede na velikost posestva — ali pa da to delovno uro plačajo s 400 S din. V posameznih krajevnih skupnostih se je ta oblika samoprispevka iz- redno obnesla. Občani so na- redili ogromno delovnih ur, tako pri pridobivanju potreb- nega materiala kot pri po- polnih rekonstrukcijah oziro- ma vzdrževanju cest IV. re- da. Tako so v Šentjurju ugo- tovili, da je vrednost oprav- ljenih del s prostovoljnim delom in denarnimi prispev- ki nad 70 milijonov starih di- narjev, čeprav še več kot če- trtina občanov lani ni izpol- nila svojih obveznosti. Vse pa kaže na to, da bodo mo- rali tudi ti poravnati tisto, kar so ostali dolžni svojim sosedom, ki so prispevali za boljšo urejenost kraja. Potrebno bo tudi uvesti v nekaterih naseljih kot so Po- nikva, Planina in Gorica pri Slivnici, prispevek za up>ora- bo mestnega zemljišča, ker je tu reševanje komunalnih problemov mnogo težje in zahtevnejše. Planina pri Sevnici velja za najbolj delovno krajevno skupnost. Vrednost opravlje- nega dela je preko 15 milijo- nov S din. Naj omenimo sa- mo nekatere velike akcije — gradnja vodovoda v Planin- ski vasi, gradnja gasilskega doma, gradnja ceste Plani- na—Visoče ipd. Pri gramozi- ranju cest 4. reda so F>orabi- li več kot 700 kubičnih me- trov gramoza. V Ponikvi pri Grobelnem je vrednost opravljenih del nad 10 milijonov S din. Pred- vsem gre tu za cesto Poni- kva—Luterje. Tudi v Dramljah je krajev- na skupnost največ delala na cestah 4. reda. Vrednost del je 6,5 milijona S din. Uredili so ceste Svetelka—Straža, La- ze—Mlake, Šentilj—Gornja Dramlja in cesto do krajev- nega urada. V Gorici pri Slivnici so ob- čani naredili približno 11.000 prostovoljnih delovnih ur predvsem na urejanju cest, vodovoda in dodatnih elek- trifikacij skih delih. Tako so. s svojim delom prispevali 7,5 miUjona S din. Tudi na območju ostalih krajevnih skupnosti kot Šen- tjur, Blagovna, Loka pri 2u- smu, Prevorje, Kalobje, Dob- je so občani naredili veliko pri urejanju cest, vodovodov, pokopališč in podobnega. Kljub visokim številkam o vloženem delu pa tudi letos čakajo občane Šentjurja ve- like naloge in mnogo dela. Vrednost razpisanega krajev- nega samoprispevka je lani bila 50 milijonov S din, takš- na pa bo verjetno tudi v tem letu. Največ bo dela zopet na cestah 4. reda, ureditvi mo- stov in pokopališč. Občani šentjurske občine bodo tudi v 68. letu pokazali kaj lahko naredijo in zopet ne bo re- dek primer posameznika, ki je na cesti v domači vasi na- redil preko 400 prostovoljnih delovnih ur. NA KRATKO PROBLEM PITNE VODE čepirav v šmarski občini ljudje plačujejo samoprispe- vek za šolstvo, jih v Šentvidu še vedno skrbi napeljava šol- skega vodovoda. Po programu bodo v osemletki uredili not- ranjo napeljavo, vprašanje zu- nanje nai>eljave in rezervoar- ja pa še vedno ni rešeno. Ob. čani upajo, da bodo letos do- bili potrebna sredstva od ob- činskega komimalnega sklada, s tem bi rešili problem vode v šoli za približno 190 otrok. PORAVNALNI SVET Vloga poravnalnih svetov v vaseh in krajevnih skupnostih je vedno večja, pa tudi ljudje jih mnogo bolj upoštevajo. ] Lep primer uspešnega porav-: nalnega sveta je v Šentvidu, kjer So ga ustanovili 1965. le- ta in tedaj reševali štiri zade- ve, naslednje leto 9, letos pa že kar 18. Uspešno, torej, da je prišlo do poravnave, so re- šili samo letos 14 zadev ter s tem prizadetim strankam prihranili brezpotrebna pota na občinska sodišča ter stro. ške. Na sejah poravnalnega sveta največkrat obravnavajo odškodninski zahtevek, spore med sosedi in kot povsod dru- god različna obrekovanja. Predsednik sveta je AI/DJZ GOBEC. OKRAŠENI ŠENTJUR Tudi Šentjur pri Celju so »rahlo« okrasili za Novo leto. Nekaj pobarvanih žarnic in smreoke nad samopositrežno trgovino je med drugim oz- nanjalo šentjurčanom prihod Novega leta. Vsekakor smo piričakovali več, če že zaradi česa drugega ne, pa vsaj zar to, ker imajo v Šentjurju precej aktivno Turistično in olepševalno društvo. SILVESTROVANJE V ROGAŠKI SLATINI Tudi letos so bili v Roga- šiki Slatini vsi gostinski lo- kali na zadoji dan starega leta popolnoma zasedeni, kar pa je še bolj važno, je bilo tudi razpoloženje med gosti izredno. Vse je minilo brez razg^rajanj »v rožcah« in ve- selju. Nekaj pa le moremo zameriti gostincem. Hoteli so imeti čimveč gostov, zato so bili prostori in plesišča pre- natrpani, zato bi prihodnje leto kazalo vsaj v zdravilšiki dvorani pustiti več prostora za ples. Veseljačenje se je na- daljevalo še prihoidnjo noč v Novem letu. Tako je Ro- gaška Slatina glede na reaul- tete v gostinstvu uspešno stopila v leto 1968. j. L NOVOLETNA ČAJANKA TABORNIKOV v sredo pred Novim letom so se zibrali taborniki Roga- šike Slatine v steklarski jedil- nici na že traidicionahii zaba- vi. Priredili so za celo uro bogat, kvaliteten kulturni program, po zakuski pa se je 120 otrok in 20 staršev zavrte- lo v veliki dvorani. Tudi sam prostor je bil izredno lepo okrašen, za zabavo pa je še poskrbel čarovnik, ki je čaral med mladimi taborniki. Kar pet ur je trajalo njihovo veselje, znova pa so občutili, da so velika družina in še bolj so vzljubili taborniško organizacijo. j. 1. MLADI V ŠENTVIDU Tudi v Šentvidu pri G«ro- belnem imajo mladinci svoj terenski aktiv. Trenutno je vanj vključenih 25 mladih ljudi. Prirejajo predvsem ple- se, pa tudi razgovoru o lo- kalni problematiki. V Šentvi- du starejši pravijo, da bi lah- ko mJadina še bolj delala, le če bi bili dovolj zainteresira- ni. ODGOVORNE NALOGE OBČINSKE SKUPŠČINE Sentiiir pri Celju v letu 1968 Odgovarja predsednik občinske skupščine Šentjur Vinko Jagodic Najbolj odgovorne naloge, ki se postavljajo pred Skup- ščino občine Šentjur v letu 1968, je nadaljnji razvoj go- spodarstva. Skupno s samo- upravnimi organa v gospodar- stvu si moramo zastaviti realno oceno proizvodnih zmogljivosti, plasmana in de- litve ter modernizacije pro- izvodnje. Gre v osnovi za spopolni- tev proizvodnih naprav indu- strije, nadaljne specializacije kmetijske proizvodnje v druž- benem in zasebnem sektor- ju ter predelave teh proizvo- dov. Hitreje naj bi se širila prodajna mreža trgovske de- javnosti. Za vrsto gospodar- skih dejavnosti si mora tsi- ko skupščina kot delovna or- ganizacija prizadevati za več- je, solidnejše in iskrenejše sodelovanje v celjski regiji. K temu prepričanju neis vodijo sedanja gospodarska gibanja in p>otrebe, čeprav morda gospodarsko močnej- še družbeno ix)litične skup- nosti tega dovolj ne čutijo in k temu premalo prisp^ vajo. Reformna prizadevanja v smeri vsklajevanja splošne potrošnje nam bodo v skup- ščini nalagala, da smo v raz- voju in potrošnji družbenih služb čimbolj racionalni. Ne- dvomno od obstoječega ni- mamo kaj zmanjševati, lah- ko pa za vložena družbena sredstva zahtevamo več kva- litetnega in odgovornega de- la v po^meznih delovnih or- ganizacija^, odnosno p>oedin- cev. ^-^ ' ' - Skupščina bo -tnorala priza- devanja delovnih ljudi v de- lovnih organizacijah in kra- je\'nih skupnostih usmerjati preko samoupravnih oblik, da ta prizadevanja rodijo največ uspeha pri raznih po- trebah izgradnje cest, vodo- vodov, električnega omrežja in ostalih komunalnih na- prav. Podobno nas prizadeva ini- ciativnost občanov pri dejav- nosti društev in družbenih organizacij. Nenehno mora biti prisot- na v skupščini problematika borcev in mlade generacije. Prav slednji z ozirom na nje- ne dileme in ne vselej jasne perspektive, moramo poma- gati k vključevanju na delov- na mesta, učna mesta in šo- lanje. OJbciii zbor ZROP Pred dnevi je bil v Šentjur- ju redni letni občni zbor druženja rezervnih oficirjev in podoficirjev za to pKxiroč- je. Med 208 člani je 54 ofi- cirjev, 51 pa se jih je udele- žilo narodnoosvobodilne voj- ne. Med gosti se je poleg krajevnih družbeno političnih delavcev zbora udeležil tudi predstavnik 2^0P Slovenije, p>olkovnik Sulic. Nedvomno je, da so člani združenja v Šentjurju zelo aktivni, kljub temu pa bi morali narediti še precej več, so menili nekateri v bogati razpravi. Tako so lani orga- nizirali štiri predavanja, usp>elo pa je le dvoje preda- vanj. Predsednik združenja VLADO GORJUP je v refera- i tU govoril .oisituaciji v sve- tu ter delu združenja, člani so predvsem opozorili na po- manjkljivo usposabljanje re- zervnih starešin in izostaja- nje nekaterih tovarišev, ki se izmikajo dolžnostim, ki jih kot člani združenja ima- jo. Sklenili so, da bodo v pri- hodnjem obdobju p>osvetili več pozornosti raznim obli- kam svojega usposabljanja. Zanimiv je tudi predlog, ki so ga podali med razpravo, da bi naj imeli rezervni sta- rešine uniforme doma. Občni zbor je uspel in po- kazal tudi na precejšnjo ak- tivnost šentjurskih članov, ki pa so se dogovorili, da bo ta v letu 68 še večja. ODLIKOVANI ODREDI OTOK CELJE, PUSTI GRAD ŠOŠTANJ IN ZDRAVILNI VRELCI ROGAŠKA SLATINA Priznanja tabornikom Izvr.šni odbor Zveze tabor- nikov Slovenije je na zadnji seji lani pKXielil naslov »par- tizanski odred« osemnajstim enotam iz Slovenije, štirinaj- stim pa je dodelil posebno pohvalo. Med odlikovanimi so bili s celjskega področja tudi od- redi Otok iz Celja, Pustega gradu iz Šoštanja in Zdravil- ni vrelci iz Rogaške Slatine. Posebno pohvalo E>a je dobil odred Gorskih borov iz Ce- lja. Naziv »partizanski odred« dodelijo le najboljšim eno- tam v Sloveniji, ki so se iz-. I kazale z vsestransko bogato* aktivnostjo. Predvsem pa morajo zadovoljevati nekate- re zahteve kot vključitev me- dvedkov in čebelic, to je ta- bornikov, otrok do 11. leta starosti. Sodelovati morajč na raznih tekmovanjih doma in drugod, pa tudi sami jih morajo organizirati. Poleg iz- vajanja notranjega dela in osvajanja znanja, sodelujejo na raznih sestankih, izletih, partizanskih pohodih, letnih taborenjih in drugje. Iz vsega tega sledi, da je naziv »partizanski odred« težko pridobljen, zato pa je tak uspeh celjskih odredov potrebno še bolj pohvaliti. J. LIPNIK 40 LET PGD v Šentvidu so pred dnevi praznovali 40. obletnico usta^ novitve prostovoljnega gasil- skega društva, v katerem ak- tivno dela 28 gasilcev. V teh letih so uspeli kupiti precej opreme, tako, da so zadovo- ljivo opremljeni z vsem pot- rebnim, seveda pa jim je še mnogo manjka. Imajo svoj gasilski dom z dvorano, kjer večkrat prirejajo razne kul- turno zabavne prireditve. Dru- štvo uspešno vodita predsed- nik VANEK ŽOGAN in povelj- nik IVAN MLAKAR ml. Novoletni zapis Dedek Mraz na Šmarskem Dedek Mraz tudi to pot ni pozabil na svoje otroke na Šmarskem. še posebno bo- gat je bil v Rogaški Slatini, kjer je obiskal malčke v mnogih podjetjih. Medtem ko so si šolarji ogledovali predstavo Trnjulčice v SLG v Celju, pa so se predšolski otroci s svojimi mamicami ali očeti zbirali v raznih dvo- ranah Rogaške Slatine in Šmarja in pričakovali njegov obisk. Malo ga je letos refor- ma priškrnila, zato ni bilo z njim medvedov, zajčkov, li- sic in drugih živali, vendar pa jih je obljubil pripeljati s seboj prihodnje leto. Kljub temu pa m bil brez sprem- stva. V 4. a razredu v Roga- ški Slatini si je sposodil osem deklic, ki so ga vse dni spremljale v narodnih nošah, mu pomagale deliti darila in povsod zbranim otrokom odplesale tri simbo- lične plese in sicer Peričice, Po jezeru in Slovensko dekle. Ker ni bilo snega (baje sta se dedek Mraz in starka Zi- ma nekaj sporekla, toda se- daj je že vse v redu!), se je letos dedek Mraz namesto s sanmi vozU kar z avtom. S svojim spremstvom pa je obiskal otroke v zdraviUšču, vrtcu, steklarni, steklarski šoli, na občini, pozdravil pa je tudi šolarje nekaterih niž- jih razredov. JOŽE LIPNIK Ceste in pokopališče Spomladi čaka ljudi v Sentr* vidu veliko dela, namreč tt^ stega skupnega, šmarska ob-'^ čina je že dolgo poznana po slabih cestah, zato jih mno- gokje občani kar sami popra.;i' vljajo. Popravili bodo dva ki- lometra ceste Šentvid — Bo- drež, cesto v Završah pa usix>- sobili za promet z motornimi vozili. Sklenili so tudi, da bodo dokončno obnovili še pokopališče, katerega so pri- čeli urejati že lansko leto. TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 13 šole niso pozabili Vsaj delno poplačan dolg Henini Slovesnosti ob otvoritvi nove delavnice za tehnični pouk je prisostvovala tudi soproga pokojnega na- rodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke, predsednik ob- činskega združenja borcev NOV narodni heroj Franc Rojšek-Jaka (tretji z desne), ki je govoril o liku in življenjski poti človeka in borca Ivana Kovačiča- Efenke, in mnogi drug^i. Pri nas je mnogo šol, ki so patronate nad njimi pre. vzele nekatere delovne organizacije. Takšne šole so seveda v precej boljšem položaju, saj so poleg družbe (beri: sklada za šolstvo), ki jih vzdržuje, dobile še mecene, ki jim tako ali drugače pomagajo. Mnogo ali še več pa je šol, ki takšne podpore niso deležne, a si z občinskim denarjem ne morejo urediti vseh pogojev, potrebnih za normalen pouk. Mednje sodi tudi osnovna šola na Henini. Henina je mala vasica, raz- kropljena po gričevju, kakih pet kilometrov dalje od Jur- kloštra. Skoraj vse, kar ima, je slikovita pokrajina, a to je morda vendarle veliko, saj bo nekoč gotovo tudi v ta ko- tiček prodrl turizem in dal njegovim prebivalcem boljši kos kruha, kot jim ga more dati sedanje gospodarstvo. »Ce bi bili Švicarji,« je pri- pomnil voznik, ko smo se peljali po zledeneli vijugasti cesti, »bi tole že zdavnaj iz- koristili.« In imel je prav. To je svet odmaknjen od ci- vilizacije in potopljen v tiši- no, ki bi prijala človeku in ga sprostila zlasti v poletnem času. Na šoli, ki stoji tik ob ce- sti, od koder se z oddaljenih pobočij kažejo samotne do- mačije, je bila tisto jutro za- stava; med vrati pa so se gneth pionirji. Dočakali so namreč svoj velik praznik, ko so jim predstavniki celjske Kovinotehne izročili lepo opremljeno delavnico za teh- nični pouk. Podarili so jim jo predvsem zato, kot je de- jal predsednik delavskega sve- ta podjetja Danko Učina, ker je Henina med tistimi kraji, ki so med narodno osvobo- dilno borbo veliko žrtvovali, dandanes pa radi nanje po- zabljamo; zato torej, da bi se vsaj skromno oddolžili in še zato, da bi si učenci bogatili tehnično znanje. Velikopotezna gesta Kovi- notehne je bila deležna tako zahvale upravitelj ice Stanke Vizovišek kakor staršev in učencev, ki so pod vodstvom prizadevnih prosvetnih delav- cev pripravili gostom prisr- čen program. V njem je bi- lo združeno pravzaprav vse, kar lahko pokažejo šolarji — od zahtevne zborovske re- citacije, petja in plesa do igre, izvedeno tako naravno in ne- prisiljeno, da bd mogli mir- no reči, da ti učenci, ki živi- jo in delajo v izredno težkih razmerah (saj hodijo nekate- ri v šolo tudi po več ko dve uri dnevno), v ničemer ne za- ostajajo za onimi, ki so jim težave praktično neznane. Pogoji na heninski šoli i>a so bili vedno takšni; skromni kakor na vseh šolah našega odmaknjenega podeželja. Ne samo za učence, p>ač pa prav tako za prosvetne delavce, ki jih more nanje vezati izključ- hiši z velikanskimi sobami, prav z galejami nimajo skup- nega nič drugega kakor mir- no predanost svojemu pokli- cu in seveda ljubezen do otrok, in še to ne za kdo ve kako dolgo, saj je čas tu nekako daljši in se učitelji pogosto menjavajo. Pa vendar: še imamo (geografsko) nekaj Cankarjevih Blatnih dolov in na srečo tudi nekaj prosto- voljnih Martinov Kačurjev! Ali za vse tisto, kar žrtvuje- jo in čemur se dnevno odpo- vedujejo, dobijo vsaj materi- alno nadomestilo?« Danes obiskuje heninsko šolo 40 učencev, kar sicer ni mnogo, vendar ima šola celo- dnevni kombiniran pouk, ki terja seveda toliko večje na- pore. Njena še pomembnejša značilnost pa je gotovo ta, da je bila šola na Henini prva partizanska šola na osvobo- dilnem ozemlju Spodnje šta- jerske (9. junija 1944, ko so osvobodili Henino). Aprila 1941 sta v tedanji dvorazred- nici poučevali partizanski uči- teljici Ema Ravtar in Iljuca Trampuž, toda 'pouk so mo- rali zaradi pogostnih hajk več- krat prekiniti. Po osvobodit- vi, ko je šola postala kultur- no središče kraja, je moralo preteči kar 22 let, da so jo obnovili! V šolskem letu 1965/66 je dobila novo preo- bleko in ime po narodnem he- roju Ivanu Kovačiču — Efen- ki; lani so na pročelje vzi- dali tudi ploščo. Tako je eden mnogih spomenikov na- še nedavne preteklosti dobil simbolično ime človeka in ju- naka, ki ga bodo nosile s sa- bo mnoge generacije učencev. Po vsem tem lahko toliko bolje razumemo, kaj pomeni šoli nova tehnična delavnica. Celjska Kovinotehna, ki jo je opremila s sodobnim orod- .jem in stroji, bo v počitni- cah prav tako omogočila pe- tim najboljšim učencem de- setdnevno brezplačno bivanje v Baski. Tekst: D.Hribar FotO: L. Trstenjak Del tehnične delavnice, kjer so učenci ob primežu z avtomatskim svedrom tedaj še samo statirali — fotografskemu aparatu. RAZGOVOR S KOMANDIRJEM POSTAJE MILICE ŠENTJUR Alkohol in klateštvo Šentjurčani zelo dobro po- znajo 40-letnega komandirja Postaje milice IVANA STO- PINSKA, saj službuje v Šent- jurju že od 1959. leta. Dobri ljudje ga imajo radi, slabi i>a se ga bojijo, vsi p>a pravijo, da je vedno pripravljen po- magati sočloveku. »Preje ste bili na Planini, kje je bolj prijetno, v Šent- jurju ali na Planini?« »Tako, no. Teren je mno- go slabši na Planini, seveda pa je v Šentjurju precej več dela.« »Kako gledate kot uslužbe- nec milice na šentjurčane.« »Ne bi bilo objektivno, če bi jih preveč hvalil ali grajal. Je že vsepovsod tako, da je večina dobra, s tistimi dru- gimi, slabimi posamezniki pa imamo mi največ dela. Lahko rečem, da je v Šent- jurju kar nekaj ljudi iz te druge vrste. Morete zato, ker smo blizu Celju in si v me- stu iščejo sebi primerno družbo, slaba družba p>a na- redi marsikaj.« »Kakšni so najbolj pogo- sti primeri slabega ravnanja občanov pri vas?« »Zadnje čase nam delajo preglavice mladi ljudje. Gre za brezdelneže, ljudi, ki ne marajo delati in so tako pri siljeni na potepuško življe- nje. Navadijo se na klateš- tvo in smo tam.« »Kaj i>a alkohol?« »Tudi alkohol je v Šent- jurju precejšen povzročitelj izgredov. Mi, kot tislužbenci milice bi morali pokazati malo več aktivnosti pri izva- janju zakona o javnem redu in miru. Na točenje alkoho- la vinjenim osebam in mla- doletnikom nihče v naši ob- čini ne reagira. Gostinci že- lijo čimveč prodati, zato jih druga stran ne zanima, pa tu- di odgovorni činitelji in orga- nizacije skrbijo za vse dru- go prej kot za to. Ne morem konkretizirati nekega poseb- nega primera gostinskega lo- kala, enostavno zato, ker ni gostilne na področju občine, ki ne bi kršila tega zakona. Posledice so različne. Vinje- ni mladoletniki! Spori v dru- žini, mož pretepe ženo, ta ga javi, drugi dan pa je obema žal in ona prileti k nam in umakne prijavo. Na Planini tega ni bilo, tu p>a je takšnih primerov glede na število pre- bivalstva veliko.« »Kaj najbolj zamerite šentjiurčanom?« »Zamerim jim že marsi- kaj, samo ... Morda to, gle- de mladine. Preventiva je glavna, naše delo z mladimi, ki ga kot uslužbenci milice moramo imeti, bi moralo bi- ti zadnja stopnja, kajti tedaj, ko je nekdo storilec in je prekršil zakon je že zelo pozno. MisUm, da bi se mo- rali odgovorni v Šentjurju bolj angažirati na tem vpra- šaju. _ . , _ MtS. Trgovina tudi V Velenju skupaj? Pred kratkim so se pred- stavniki trgovskih podjetij Šaleške doline na posebnem informativnem sestanku med drugim pogovarjali tudi o več- jih možnostih razvoja trgo- vine v občini in o možnih lokacijah za gradnjo samopo- strežnic za dnevno preskrbo. Ob tej priložnosti je stekla beseda tudi o možnosti formi- ranja močnejše trgovske orga- nizacije v šaleški doUni. , Po zaključku inventur in bilanc se bodo o slednjem vprašanju ponovno pogovar- jaU na podobnem sestanku. K. Najvažnejše o zapisniku v založbi poljudnoznanstve- nega centra Delavske univer- ze v Celju je te dni izšel pri- ročnik »Najvažnejše o zapis- niku«. Sestavila sta ga Bo- žena Degen, učiteljica steno- daktilografije na ekonomski šoli v Mariboru ter Gustav Grobelnik, ravnatelj celjske administrativne šole. Priročnik je namenjen vsem tistim, ki morajo ali bodo ob kakršnikoli priložnosti sedli za zapisnikarjevo mizo ter be- ležili p>otek sestanka, občnega zbora, zaslišanja in podobno. Priročnik je odličen pripomo- ček za pisanje, sestavo ter vsebinsko in oblikovno izde- lavo zapisnika, tega izredno pomembnega dokumenta da- našnjega časa. Prvi del priročnika je po- svečen teoriji zapisnika, v drugem pa je več vzorcev po- meznih vrst zapisnikov; naj- več takOi, s katerimi se v praksi srečujemo najpogoste- je. Vsak primer zapisnika je opremljen tudi s krajšimi pojasnili o oblikovanju ter s pojasnilom uporabljenih tujk. Z izdajo priročnika »Najvaž- nejše o zapisniku« je celjska Delavska univerza pokazala veliko mero razumevanja za strokovno izobraževanje biro- tehničnih kadrov. Zato njej kot sestavljevalcema priroč- _nika tudi naše priznanje. ■mh. Docent dr. Herbert Zaveršnik: (5) Želodčna obolenia Petina vseh rakastih obolenj gre na račun želodčnega raka. Pri moškem je to najčešča o- blika raka, medtem ko je pri ženskah rak na maternici in dojki češči, na želodcu pa še- le na tretjem mestoi. Pogubno je zlasti to, da rak v samem začetku ne daje kakih izrazitih znakov, po katerih bi ga lah- ko hitro spoznali. Nasprotno, včasih je obolenje kratko, in že po 3 tednih težav je rak ta- ko napredoval, da je vsaka po- moč zaman. Prvi znaki so zelo nejasni. Obolenje se začne najčešče z izgubo teka, nekaterim se zla- sti zagabi meso, nastopa po- stopno huj sanje, utrujenost, splošno slabo počutje in ne- odrejene težave oziroma tišča- nje v zgornjem deJu trebuha, vendar brez pravih bolečin. Mnogo bolnikov bi laJiko reši- li, če bi se ta bolezen javljala z bolečinami kakor zobobol, ta namreč najhitreje pripelje do zdravnika. Ko se pri raku pojavi bole- čina, pa je navadno bolezen že toliko razvita, da je pomoč za- man. V zadnjih letih je število rakastih obolenj želodca v Slo- veniji izredno naraslo. Borba proti želodčnemu raku bi bila mnogo bolj uspešna, če bi ime- li zadosti specialističnih ambu- lant, ki se ukvarjajo z obole- njem trebušnih organov, in če bi bila s tem dobro uskladena rentgenska služba. Pravzaprav rakastega obolenja želodca ni tako težko dokazati, če pride bolnik v prave roke, ki so va- jene ugotavljanja te bolezni. Vsekakor so izgube teka, huj- šanje, utrujenost in nejasne težave v trebuhu pri moškem med 50. in 60. letom izredno sumljive in je treba takoj uk- repati. Osebe, pri katerih so dokazali, da nimajo kisline v želodcu, kar je navadno posle- dica kroničnega vnetja, so bolj izpostavljene rakastemu obo- lenju želodca in bi jih bilo treba redno nadzirati, če pre- gledamo blato in kri, pri če- mer ne mislimo prave krvavi- ve, ampak le tako, ki se da samo kemično ugotoviti, opa- zimo-pri teh ljudeh, da je ke- mična reakcija stalno pozitiv- na, že samo to dejstvo mora sprožiti vse nadaljnje preiska- ve, kot so rentgenski pregled želodca, zlasti pa gastroskopi- ja. Ta, zadnja metoda je izred- no pomembna, saj laJiko v 4/5 rakastega obolenja želodca za- nesljivo ugotovimo spremem- be in tudi dokažemo tujerod- no tkivo. Z novimi instrumen- ti, gastroskopi, ki so nekoliko podobni periskopu podmorni- ce, vidi preiskovalec včasih ce- lo bolje kakor kirurg med ope- racijo, če smo torej postavili diagnozo ali pa tudi samo sum, da gre za rakasto obolenje, je treba človeku nemudoma sve- tovati, naj se podvrže opera- tivnemu posegu, žal je danes edino le pravočasna operacija tista, ki inb^rn bolniku podalj- ša življenje. V sklopu z ope- racijo se seveda lahko p o slu- žimo še ostalih sredstev, kot so obsevanja, posebno pa ke- mična sredstva, ki zaustavi j ar jo rast rakastih celic ter jim preprečuj e jo ustvar j an j e novih žarišč. Namen sestavka ni bil pre- strašiti bralca, vendar pa je dobro, če vemo, da je treba zlasti med 50. in 60. letom, če se pojavijo takrat kake mot- nje s prebavo, zlasti v želod- cu, pomisliti tudi na možnost rakastega obolenija. čudno je, da zelo cesto dobimo ljudi, ki so prenašali po 6—24 mesecev težave z želodcem, ki so izgu- bili tek in hujšali, pa se ves čas niso obrnili na zdravnika. Na drugi strani pa seveda ce- sto srečujemo bolnike, ki se raka preveč boje in se pri naj- manjših motnjah zatekajo ne samo k zdravniku, ampak tu- di s specialistu. Vsem tem op- roščamo, saj je bolje, da pre^ gledamo 10 bolnikov in ugo- tovimo, da nimajo raka, kot pa enega rakastega prearemo. KAKO SE ČUVAMO Oče higiene Max Pettenko- fer (1818-1901) je že pred 100 leti ugotovil, da je mnogo ko- ristnejše, enostavnejše in tudi cenejše, če se čuvamo pred boleznijo, kakor pa da smo se prisiljeni zdraviti. Če je te- kel do sedaj pogovor o tem, kako nastajajo in kakšne zna- ke dajejo različna želodčna o- bolenja, se bomo danes usta- vili pri tem, kako moramo in kako ne smemo živeti, da oh- ranimo želodec zdrav. Nekam tesnobne občutke do- bim, ko vidim cesto zjutraj že pred 6. uro, kako vodijo starši svoje maJičke, ki so še napol zaspani, v otroški vrtec. Kaj menite, da ni duševni pre- tres za otroka, ki naj bi spal do 8. ure 2yutraj, če ga nasil- no potegnemo iz postelje že pred 6. uro? Kaj pa starši, ki vstajajo že ob 4. ali 5. uri zju- traj, da pridejo pravočasno na delo? Z zdravniškega stališča bi bil pravilen delovni čas od 9.—17. ure z enoumim premo- rom po 4 urah. Ljudje imajo na ta način možnost, da se zijutraj v miru in izdatno na- jedo; takrat naj bi tiživali predvsem mleko, čaj ali kavo, meso ali skuto, 1—2 jajčki, kruh, marmelado, kako bana- no ali pomarančo. 14 TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 JUBILEJ GRADBENEGA PODJETJA ZAGORJE OB SAVI Deset uspešnih let Kolektiv gradbenega podjetja je pred dnevi z manj- šo slovesnostjo počastil desetletnico obstoja. — V tem obdobju so zagorski gradbinci zgradili blizu 1000 sta- novanj v vrednosti 40 milijonov Ndin in vrsto grad- benih objektov v skupni vrednosti skoraj 80 milijo, nov Ndin. — Letos bo znašala realizacija 12 milijonov Ndin, čeprav so planirali samo 7,800.000 Ndin. 1. januarja letos je mini- lo deset let, ko so v Zagor- ju ustanovili samostojno Gradbeno podjetje. Nova de- lovna organizacija je nastala iz tedanjega stranskega obra- ta rudnika rjavega premoga ald tako imenovane režijske gradbene skupine, ki je zapo- slovala blizu 150 delavcev. Prva skrb novoustanovlje- nega podjetja je veljala na- kupu sodobnejših strojev in naprav, saj je bivša režijska skupina razpvolagala s samo enim starim mešalcem beto- na in nekaj ročnega orodja. V Gradbenem podjetju so nam povedali, da so v tem obdobju vložili v mehanizaci- jo najmanj 1 milijon 800.000 N din, in sicer za nakup žer- javov, nakladalcev, tovornja- kov, opremo delavnic in dru- gih naprav. Razen tega so si v svojem kamnolomu ureaiii separacijo in sploh zmanjšali ročno delo na minimum. Zagorsko gradbeno p>odje- tje je doslej zgradilo blizu 1000 stanovanj, od tega naj- manj 190 za trg. Največ no- vih stanovanjskih enot so postavili v Zagorju, zadnja leta pa se lepo uveljavljajo s stanovanjsko izgradnjo v Sevnici, kjer razen tega gra- dijo vrsto novih gradbenih objektov in v Jaršah pri Etomžalah. Domalega vsi gradbeni objekti v občini Za- gorje ob Savi so delo zagor- skega gradbenega kolektiva. Zato lahko sem prištejemo novo separacijo rudnika rja- vega premoga, nadalje obe tovarniški poslopji Tovarne elektroporcelana na Izlakah, hidrirni napravi Industrije gradibenega materiala in vr- sto objektov družbenega standarda, kot: veliko, so- dobno osemletko, več trgov- skih lokalov in druge objek- te. Celotna vrednost tako no- vih stanovanj, kot teh objek- tov znaša najmanj 120 mih- jonov N din, če sem prište- jemo namreč še nekatere gradbene naprave v Sevnici, Horjulu, Jaršah, Moravčah in drugod. Njihov delovni program za leto 1967 je predvideval re- alizacijo v vrednosti 7 mili- jonov 800.000 N din. S pra- vočasno zagotovitvijo nekate- rih večjih del v Sevnici, Za- gorju in Jaršah ter Morav- čah pa bodo dosegli kar 12 milijonov N din realizacije, s čemer bodo postavili rekord v dosedanjem gospodarjenju, odkar delujejo kot samostoj- no podjetje. V načrtu imajo dograditev lastnega obrata za tako ime- novano prefabrikacijo beton- skih elementov, v katerega bodo skupno z rudnikom rja- vega premoga Zagorje vložili blizu 2 milijona N din. Obrat bo začel poskusno delovati maja letos. Razen izdelave kompletnih stropnih kon- strukcij iz tako imenovanega prednapetega betona, se bo- do v tem obratu lotili še proizvodnje stenskih elemen- tov, kasneje pa še hmeljskih stebrov in stebričkov za po- trebe vinogradništva. Računa- jo, da bo že ob koncu leta 1968 obrat dosegel blizu 3 mi- lijone N din realizacije, v drugi etapi, ko bodo obrat razširili, pa predvidevajo bli- zu 7 mihjonov N din vredno- sti proizvodnje. -m- Gradbeno podjetje Zagorje se uveljavlja tudi kot gra- ditelj funkcionalnih in Učnih induvidualnih stanovanj- skih hiš. Hišici na naši sliki v estetskem pogledu res ni kaj očitati... GOSPODARJENJE ZAGORSKIH RUDARJEV V MINULEM LETU Pridobljenih 600.000 ton premoga če se zagorski rudarji ne bi tudi lani srečevali z vrsto nepredvidenih težav bodisi v rednem delovnem pro- cesu ali v prodaji, bi zagotovo izpolnili predvideni obseg proizvodnje: 620.000 ton. — Sicer pa je njihov uspeh 97 odstotkov izpolnjen delovni program rezul- tat velikih naporov. Dejansko je imel rudarski kolektiv težave že ob začet- ku minulega leta. Na obratu Kisovec so se morali rudar- ji spoprijeti z vdori vode, ki je niso mogli ukrotiti skoraj dva meseca. V tem obdobju pa bi lahko prodali do ma- lega tohko, kot so nakopali in še več. Kasneje so se tem težavam pridružile še neka- tere druge nevšečnosti. K vsemu je treba prišteti neja- sen položaj premogOAmikov, vdor tekočih goriv v indu- strijo in v široko potrošnjo. Poletna meseci niso bili naj- bolj ugodni za prodajo. Pre- mogov prah so morali nekaj mesecev deponirati, ker lju- bljanska toplarna vse do de- cembra ni delala. Lani se je organ samo- upravljanja odločil izboljšati kakovost premoga. Z boljšim separiranjem so izločili naj- manj 15.000 ton jalovine ozi- roma slabšah vrst premoga; S tem so kajpak najbolj ustregli potrošnikom, saj se je kaloričnost premoga ne- koliko izboljšala. Kjub te- mu pa so, kot smo omenili, zagorski rudarji lani proiz- vedli 600.000 ton rjavega pre- moga v skupni vrednosti okrog 48 milijonov ND. Za letos so sprejeli delovni na- črt, ki predvideva 620.000 ton. Pričakujejo, da bodo omenjeni plan v celoti dose- gli. Sicer pa so z novim le- tom zagorski rudarji že združeni s svojimi vrstniki v Trbovljah in Hrastniku. Pred kratkim se je sešel nov delavski svet zasavskih pre- mogovnikov na prvo zaseda- nje in obravnaval nekatere najaktualnejše naloge nove organizacije in druge zade- ve. Osnovno je to, da bodo združeni zasavski premogov- niki nedvomno lažje poslo- vali in obvladah probleme, ki so se nakopičili v tej pa- nogi industrije. — m KAKŠNA JE USODA PRIPOROČIL OBČINSKE SKUPŠČINE ZAGORJE OB SAVI Ponekod ostanejo v predalh Priporočila so splošni akti, resda neobvezni, toda stre- meti je za tem, da bi posta- la sestavni del dogovorov za urejanje in zadovoljevanje določenih družbenih potreb. Skupščina občine Zagorje di> Savi je v obdobju ne- polnih dveh let na svojih se- jah sprejela 52 priporočil. Omenjene dokumente bi lah- ko razdelili po vsebini na tri pomembnejše skupine: pripo- ročila delovnim organizacijam glede sprejemanja statutov, priporočila podjetjem za pre hod na skrajšan delovni čas in ostala priporočila, med ka- terimi prednjačijo stalno po- navljajoči se predlogi za po- ravnavo obveznosti sofinanci- ranja strokovnega šolstva, problemov glede ublažitve nezaposlenosti in plačevanja prispevkov za pomoč dru- štvom in društvenim organi- zacijam. Analiza izvajanja priporo- čil kaže, da precej delovnih organizacij sploh ni vzela re- sno teh predlogov občinske skupščine. V nekaterih pri- merih so priporočila obtiča- la kar v predalih pisalnih miz uprav pvodjetij. Konkret- no: rudnik rjavega premoga ni uvrstil niti enega samega priporočila na dnevni red za- sedanj delavskega sveta. Ta- kih delovnih organizacij je še več. Največkrat so obrav- navali priporočila v Tovarni elektroporcelana na Izlakah pri Zagorju. Očitno je, da gre za oma lovaževanje aktov, ki jih spre- jema najvišji samoupravni organ v komuni. -ic ZAHVALA Ginekološko-porodniški od- delek splošne bolnišnice v Celju je tudd za novo leto 1968 obdaril prvi tri mamice in novorojenčke. Trem srečnim ma-mioam in novorojenčkom je podjetje konfekcija »LISCA« iz Sev- nice poklonilo bogato darilo, želeč mamicam in novorojen- čkom srečo in čim boljše zdravje. Kompleti so taiko bogati, da bodo zadostovali za oseb- no nego, perilo in preobla- čelju vozička vsaj za prve tri mesece. Podjetju konfekcija »Li- sca« iz Sevnice se za razu- mevanje in velikodušno da- rovane komiplele za prve tri otročnice v letu 1968 kot no- voletno darilo iskreno zahva- ljujemo. Podjetju »Lisca« želimo v letu 1968 čim Več delovnih uspehov. GOSPODARJENJE V TOVARNI ELEKTROPORCELANA NA IZLAKAH V LETU 1968 Znatno mk delovne obveznosti Tudi keramičarski kolektiv na Izlakah pri Zagorju je pred kratkim sprejel delovni načrt za letošnje leto. — Predvidevajo 1300 ton golega porcelana v skupni vrednosti nekaj nad 21 milijonov Ndin. — Količinsko so obveznosti višje za 440 ton ali skoraj za 50 od- stotkov, vrednostno pa za 26 odstotkov v primerjavi z letom 1967. — Izvozili bodo za 4.690.000 Ndin. Konec januarja bodo na Izlakah končno le izročili svojemu namenu novo so- dobno tunelsko peč, s čimer bo dejansko zaključena prva etapa rekonstrukcije te to- varne. S tem bo zagorsko gospodarstvo pridobilo nov proizvodni objekt že na pra- gu novega leta 1968. Lani so na Izlakah sicer dosegU količinski načrt pro- izvodnje in ga celo presegli za 1 odstotek, vrednostno pa so bili manj uspešni, saj so dosegh le nekaj nad 86 od- stotkov predvidene realizaci- je. Na nekoliko slabši finan- čni uspeh je vplivalo več elementov, zagotovo pa naj- bolj tx3, da so morali na tu- jih zlasti na tržišču Avstrije prodajati finalne izdelke zna- tno ceneje, kot so predvideva- li. Sicer pa najbolj ilustrira to trditev podatek, da če bi izvozne količine blaga proda- jah na domačih tržiščih, bi bila realizacija za 2 milijona ND večja že v enajstih mese cih. Seveda je na slataši fi- nančni rezultat vplivala tudi višja amortizacija in obresti od poslovnega sklada. Pri obeh je prišel do izraza vpliv revalorizacije. Lani so v podjetju planira- h 5 milijonov 450.000 ND iz- voza. Največ v Poljsko, pre- ostalo pa v Avstrijo, Turčijo in drugam. Predvidenega plana sicer niso v celoti do- segli, kljub temu pa so s prodajo v tujino zadovoljni, saj so imeU opraviti s števil- nimi težavami, in kot reče- no z znatno nižjimi cenami, kot na domačem trgu. Za le- tos planirajo enak obseg iz- voza, kot so ga dosegli lani. Menja pa se struktura. Med- tem ko so lani izvažali na Poljsko finalne izdelke, na- meravajo letos prodajati predvsem goli porcelan. Ra- zen na Poljsko, bodo prodali nekaj količin golega porcelana v Vzhodno Nemčijo, medtem ko bodo tiidi v letu 1968 iz- važali v Avstrijo in Turčijo končne izdelke. Razgovori, ki *-so jih imeli z uvozniki iz CSR za zxiaj še niso dali resiultatov. Sdceir pa so letoe sklenili začeti izvažati, sicer omejene količine, v Zvezno republiko Nemčijo. Bistveno je naposled to, da podjetje kljub nižjim cenam vztraja na izvozur s tem pa se uvr- šča med tista zasavska p>od- jetja, ki ohranjajo kontinu- teto v vključevanju v med- narodno delitev dela. Lani je bil v podjetju po- vprečni osebni dohodek ne- kaj nad 580 ND mesečno. V primerjavi s katerokoli in- dustrijsko vejo torej znatno nižji. Kolektiv se je bil nam- reč prisiljen odločiti za niz- ke osebne dohodke, da je preostali del dohodka name- nil za rekonstrukcijo tovar- ne oziroma proizvodnih na- prav. Predvidevajo, da bi le- tos dosegli povprečje nekaj nad 680 ND, ali za 17 od- stotkov višji, kot lani. Seveda temelji to predvidevanje na predpostavki, da bodo v ce- loti izpolnili obseg količinske in vrednostne proizvodnje, brez dodatno zaix>slenih ljudi. Računajo, da jim bo po zaključnem računu gospo- darjenja za leto 1967 ostalo za sklad skupne ix>rabe ne- kaj nad 2 milijona ND. Le- tos pa bi morali doseči že 3 milijone 770.000 ND. Naj- več denarja bodo morah se- veda prenesti v poslovni sklad, v prvi vrsti za odpla- čilo najetih kreditov, med- tem ko bi preostala sredstva namenili za druge potrebe. Omeniti velja, da se v tovar- ni vedno bolj zavzemajo za višje kvalifikacije zaposlenih in s tem za temeljite j še zna- nje na delovnih mestih. V te namene so lani potrošili nad 120.000 ND. Največ denarja so sicer namenili za redne m izredne štipendije oziro- ma za pomoč pri dodatnem šolanju. Nova tovarna bo vsekakor potrebovala izurje- ne strokovnjake in zapo- slene. Gre zlasti za zelo aktualno potrebo nadaljnjega zmanjševanje proizvodnih stroškov. Ne more biti dvo- ma, da utegnejo na tem po- dročju največ storiti pred- vsem vsestransko vešči lju- dje svojega poklica, pa naj si delajo neposredno v pro- izvodnji aU na drugih delov- nih mestih ozdroma ustrez- nih službah. V Tt>vami elektropK^rcela- na na Izlakah pri 2iagorju so- dijo, da je letošnji zastavlje- ni delovni program realen in vsestransko uresničljiv. Bliž- nja prihodnost bo vsekakor pokazala kako uspešni bodo med letošnjim gospodarjen- jem. — m Pocenitev mesa v Zagorju ob Savi Pred kratkim so se sešli na občinski skupščini pred- stavniki obrtnega p>odjetja »Meso« in zasebni obrtniki te stroke ter zastopniki oddel- ka za gospodarstvo uprave občinske skupščine in medob- činske tržne inšpekcije. Na sestanku so obravnavali poce- nitev nekaterih vrst mesa in mesnih izdelkov. Od 29. de- cembra lani vnaprej veljajo v občini Zagorje nove cene mesu in mesnim izdelkom. Cene govejega mesa so pov- prečno nižje za 1,25 do 1,50 N din, cene svinjskega mesa za blizu 2 N din, medtem ko so cene mesnim izdelkom pov- prečno ni^e za okrog 10 odst. Za zdaj veljajo nove ce- ne do 31. januarja letos. Ka- sneje bodo o cenah mesa in mesnih izdelkih še i>osebej razpravljali. -an- NA KRATKO^ v KRATKEM OBČNI ZBOR ZKPO Konec januarja bo v Za- gorju ob Savi občni zbor zve- ze kultumoprosvetnih organi- zacij, na katerem namerava- jo oceniti dosedanjo kultur- no aktivnost in sprejeti pro- gram dela za prihodnje ob- dobje. Razen tega bo občin- ski svet zveze kultumopro- svetnih organizacij pripravil posebna posvetovanja, na ka- terih bo govor o pripravah na bližnji pomladanski kon- gres Zveze kultumoprasvet- nih organizacij Slovenije. ZKPO Slovenije namerava za to priložnost izdati posebne teze o nadaljnjih vsebinskih nalogah kulturnih in prosvet- nih društev na Slovenskem. -an- NOVOLETNA PRAZNOVANJA Kot vsepovsod drugod, so tudd zagorski občani lepo preživeli novoletne praznike. V delavskem domu, TVD Partizan, hotelu »Kum«, Me- dijskih Toplicah na Izlakah, v zadružnem domu na Izla- kah in nekaterih drugih go- stinskih lokalih je pričakalo novoletno jutro najmanj 1500 Zagorjanov, med gosti pa tu- di Ljubljančani, Domžalčani, mladina in odrasli iz Trbo- velj in drugod. Žal postrež- ba vsepovsod ni bila taka, kot so ljudje pričakovali in želeli. Tu in tam so pošle ne- katere vrste pijač, spet dru- god so orkestri premalo upo- števali želje starejših plesal- cev in podobno. Sicer pa je vsepovsod minilo Silvestrovo brez kakršnih koli izgredov pa tudi brez prometnih ne- sreč na cestah, ki jih je za novoletne praznike prekrila dokaj debela plast snega. Ce- ste so bile kmalu splužene in usposobljene za varen pro- met. ZBIRANJE DENARJA ZA STROKOVNO ŠOLSTVO v občini Zagorje ob Savi bi morali za leto 1967 zbrati 590.000 N din za sofinancira- nje strokovnega šolstva. Do konca decembra pa so v te namene delovne organizacije vplačale samo 340.000 N din, kar je komaj 58,2 odst. let- nega plana. Nekatera podje- tja so prispevala za strokov- no šolstvo komaj eno deseti- no predvidenega denarja. Ob- činska skupščina je sicer že poleti imenovala posebno ko- misijo iz vrst odbornikov in drugih, ki je z neposrednimi obiski v podjetjih predočila organom samoupravljanja po- men vplačevanja sredstev za te namene. Medtem ko je ko- misija ponekod naletela na polno razumevanje, so dru- god sicer obljubili poravna- vanje zaostalih obveznosti, kar pa doslej še niso reali- zirah. ZIMSKE RADOSTI ZAGORSKIH ŠOLARJEV Novoletni sneg je prišel kot zanalašč, saj je razvese- lil predvsem šolarje. Otroci so preživeli največji del no- voletnih praznikov na smu- čeh in saneh. Krajevna skup- nost pripravlja za šolarje, se- veda, če bodo snežne prilike primerne, nekaj zanimivih zimskih prireditev. 14. janu- arja bo skupnost organizrira- La smučarske teke, za kate- re se lahko priglasijo vsi šo- larji. Kasneje namerava or- ganizirati še nekaj smučar- skih in sankaških tekmovanj. Najboljšim tekmovalcem bo- do podelili pismena prizna- nja. Posebne tečaje priprav- ljata komisija za letovanje in smučarski klub Kisovec- Zagorje. ZAGORJE TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 15 NA ROB OBČINSKE MLADINSKE KONFERENCE V HRASTNIKU Plodno, vendar tudi enostranske ugotovitve Ena izmed značilnosti nedavne občinske mladinske konference v Hrastniku je bila, med drugim, sprošče- na razprava o nekaterih aktualnih vprašanjih mlade generacije v družbenopolitičnem življenju. — Razpra- va pa je obenem pokazala, da so posamezni mladin- ski aktivisti in člani mladinske organizacije enostran- sko obveščeni in seznanjeni o dosedanjih integracij- skih procesih v zasavskih revirjih. — Na konferenci sta sodelovala tudi član sveta federacije Lidija Šent- jure in član CK ZKJ tovariš Marjan Orožen. Kot je bilo pričakovati, se je nedavna občinska mla- dinska konferenca v Hrast- niku usmerila na nekatere ključne probleme mlade ge- neracije v sedanjem obdob- ju našega družbenopolitične- ga razvoja. V prvi vrsti pa so mladi občani Hrastnika po- častili 30-letnico prihoda to- variša Tita na čelo KPJ in sploh razvoju KPJ ter njeni vlogi za današnjo družbeno stvarnost. S konference so poslali tovarišu Titu poseb- no pozdravno brzojavko, v kateri so mu toplo čestitali ob jubileju z dobrimi želja- mi za njegovo nadaljnje ustvarjalno delo za razvoj socialistične Jugoslavije. Mlade ljudi je izredno pritegnila razprava o dose- danjem vključevanju hrasitni- ške mladine v procese sa- moupravljanja. Čeprav so ugotovili, da deluje v orga- nih delavskega samoupravlja- nja skoraj 100 mladincev in mladink, so opozoriU, da zelo malo vedo, za kaj se mladi zavzemajo v teh orga- nizmih, kako in na kak na- čin se zavzemajo za vsebin- sko rast tega procesa in po- dobno. V zvezi s tem so me- nili, da bi morali mladinski aktivi vključno z občinskim mladinskim vodstvom neneh- no spremljati delo in vlo- go mladih upravljalcev in jim pomagati, da bi laže opravljali svoje odgovorno delo v korist celotne komu- nalne skupnosti. Raziunljivo je, da so se v razpravi zavzeli tudi za hi- trejše pridobivanje potrebne- ga znanja mladih ljudi. O tem je obširno govoril dele- gat Klanjšek. V svojem izva- janju je dokaj podrobno ori- sal stanje na tem področju in ugotovil, da je med okrog 4500 zaposlenimi v ob čini polovica brez osnovno šolske izobrazbe. To vzbuja resne skrbi vsem v komuni Na drugI stram pa zlasti mladi ne kažejo kdo ve ko- liko zanimanja za pridobiva- nje tega znanja. V večerno osemletko se je vpisalo vse- ga skupaj deset mladincev, medtem ko nekatere druge šole sploh nimajo v svojih vrstah mladincev in mla- dink. Na konferenci so se ponovno zavzeli za ustanovi- tev občinskega sklada za štipendiranje nadarjenih, a socialno šibkih otrok. Sklad bi poimenovali po padlem hrastniškem narodnem hero- ju Rajku. Denar naj bi zbi- rale vse delovne organizaci- je. Na konferenci so podali še nekatere druge, sila zani- mive ugotovitve. Predvsem s področja uveljavljanja in aktivnosti mladih v kultur- nem, telesnovzgojnem pod- ročju, vključevanju v druž- benopolitične organizacije. Na pobudo mladinskih akti- vov so pravkar sprejeli v vr- ste ZK 22 mladih proizvajal- cev in proizvajalk, zato so sodili, da je sprejemanje mladincev stalna skrb vseh mladinskih organizacij. Konferenca je skušala da- ti tudi svojo oceno doseda- njih integracij s.kih procesov v revirjih. Pri tem so posar mezniki dokaj enostransko ocenjevali te procese, kot da so plod posameznikov iz re- virskega komiteja ZKS v Tr- bovljah in konkretno sekre- tarja tega komiteja. Iz te razprave je velo nepoznava- nje nekaterih osnovnih sta- lišč, ki jih je dokaj nazorno formuliral revirski komite ZK in osvojil v številnih razpravah, kot napotilo za akcijo komimistov vseh treh zasiavskih revirjev. Zagotovo integracijs.ki procesi niso in ne morejo biti usmerjeni v kakršno koli nasilno združe- vanje posameznih komun. Samo in izključno samo- upravni procesi, nadaljnje razvijanje samoupravljanja na vseh nivojih, v katerih bo soudeležen vsak občan je pot in smer čedalje večjega povezovanja delovnih ljudi za učinkovitejše zadovoljeva- nje skupnih in svojih oseb- nih potreb. O tem je na konferenci govorila tudi tovarišica Lidi- ja šentjurc. Dejala je, da vsepovsod v naši deželi teži- mo za tem, da bi lažje in hitrejše izvajali cilje gospo- darske in družbene refor- me, te pa laliko dosegamo le z venomer večjimi skup- nimi napori in razvijanjem vseh oblik samoupravljanja, v katerem bo konec koncev odmrla tudi kcmima. Ven- dar je to proces, ki je odvi- sen od nas vseh. Opozorila pa je tudi na znano dejstvo, da se za uresničevanje go spodarske in družbene re- forme vse bolj povezujejo tudi komunisti, kot najpro- gresivnejši nosilci teh pro- cesov. Komimiste usmerja- mo navzven zato, da bi laže premagovali svoje težave in jim dali možnosti vsestran- ske akcije. V tej luči kaže oce- njevati tudi delo in pomen revirskega komiteja ZKS. Mladinska občinska konfe- renca v Hrastniku naj bi bi- la zatorej uvod v še aktiv- nejšo udeležbo mladih ljudi v vse procese ustvarjalnega dela tako v komtini, kot v zasavskih revirjih. Temu pri-. meren je tudi program de- la. Ob tem pa ne bo odveč zapisati še eno ugotovitev, ki so jo povzele tudi druge družbenopolitične organizaci- je v Hrastniku: v prihodnje bo treba več delati z mladi- no, jo temeljiteje seznanjati z vsemi aktualnimi vprašanj: m problemi, ji odgovarjal; na zastavljena vprašanja in ji sploh pomagati, da bo še bolj kot doslej, eden izmed sila pomembnih družbenih dejavnikov v komuni. — an Prejšnji mesec so v Zibiki pokopali Janeza Cokla, priljubljenega kmetovalca, ki je umrl v 97. letu sta- rosti. V njegovi družini je bilo deset otrok, med nji- mi osem sinov, od vseh pa jih živi še pet; en sin je padel v partizanih, drug je umrl v Dachanu. medtem ko so bili trije aktivni borci v NOB. Kako je bil Ja- nez Čoki, po domače Truški, priljubljen, je najlepše pokazala množica vaščanov, ki ga je spremila na nje- govi zadnji poti. OBVESTILO O novem delovnem easu v Gospodarski zbornici SRS Na podlagi sklepa 9. redne seje sveta delovne skup- nosti z dno 20. decembra 1967 in soglasja upravne- ga odbora GZ SR Slovenije na 18. redni seji dne 26. decembra 1967 obveščamo vse člane zbornice, da bo tajništvo zbornice začelo s 1. januarjem 1968 z novim delovnim časom, in sicer: ponedeljek od 9. do 17. ure; torek, sreda, četrtek od 8. do 17. ure; petek od 8. do 15. ure. GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE NA KRATKO DELO TRŽNE INŠPEKCIJE Organi medobčinske tržne inšp>ekcije so doslej v Hrast- niku opravili 80 pregledov, in sicer v trgovinah, indu- strijskih delovnih organizaci- jah, kmetijski zadrugi, za- sebni obrti, gostiščih družbe- nega in zasebnega sektorja m drugod. Za odpravo raz- nih nepravilnosti in pomanj- kljivosti so organi, inšpekcije izdali 32 odločb. Za gospodar- ske prestopke so bili pri- glašeni v nadaljnji postopek Javnemu tožilstvu štirje pri- meri, medtem ko so sodniku za prekrške odstopili sedem zadev. Nadalje je tržna in- špekcija opravila več pregle- dov na področjih, kjer so opazili pojave prekupoevahja z razaiimi vrstami blaga, predvsem s kmetijskimi pri- delki. Med drugim so ob raz- nih kontrolnih pregledih ugotovili večje prizadevanje tako trgovskih, kot drugih delovnih organizacij za iz- boljšanje poslovanja in ure- ditev osnovnih zahtev javne- ga prometa. ^ HRASTNIK KAKO SO V HRASTNIKU PREŽIVELI NOVOLETNE PRAZNIKE Vsepovsod v dobrem razpoloženju Največ občanov je sicer pričakalo novoletno jutro doma, v krogu svojih dragih, znancev in prijateljev, ne glede na to pa je bilo veselo tudi v javnili lokalih in pla- ninskih postojankah. V domu TVD Partizan v Hrastniku, v gasilskem domu in drugod so organizatorji poskrbeli za prijetno vzdiišje, prisrčnost in razvedrilo. Menda najlepše p>a so praznovali otroci. Poročali smo že, da so nekatere hra- stniške kulturne in druge skupine, zlasti društvo pri- jateljev mladine pripravili otrokom nekaj lepih dni. Otroci so imeli priložnost gledati lutkovno igrico, v ki- nematografih risanke in druge primerne filme, naj- mlajše p>a je obiskal dedek Mraz in jih obdaril. Delovne organizacije so se tudi to- krat izkazale, saj je društvo prijateljev mladine z njiho- vo pomočjo obdarilo vse otroke v starosti od dveh do sedmih let. Otroci pa niso pozabili na starejše, onemogle ljudi v domu upokojencev v Loki pri Zidanem mostu. Otroški pevski zbor osnovne šole he- roja Rajka in skupina go- jencev nižje glasbene šole v Hrastniku so priredili v Loki koncert, za kar so jim bili upokojenci močno hvaležni. V imenu občinske skupščine in sveta za socialno skrb- stvo občine Hrastnik pa je tako hrastniškim, kot dru- gim oskrbovancem zaželela trdno zdravje v novem letu 1968 predstavnica tega or- gana. Tele dni hrastniški go- stinci in trgovci že delajo bilanco, koliko so pravzaprav občani potrošili pred novim letom in za novoletne praz- nike? Promet je ponekod presegel vsa pričakovanja, drugod i>a trdijo, da so pri- čakali občani novo leto v znamenju reforme. Naj bo temu tako ali drugače: Hra- stničani so se poslovili od starega leta dobre volje, do- bro razpoloženi in v priča- kovanju, da bo tudi novo le- to 1968 vsaj takšno, kot je bilo staro. 15 TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 SODELOVANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ IN OBČINSKE SKUPŠČINE Denar za ceste, bolnišnico, hotel... Tudi v letu 1967 je bilo v revirjih znatno več potreb in želja, kot pa je bilo na voljo denarja. Posebej še proračunska sredstva so postala v zadnjem letu dni nezadostna, da bi z njihovo pomočjo lahko reševali vsaj najnujnejše naloge. Ni zato slučaj, da so se ob- činske skupščine v več primerih obračale na delovne organizacije in jih prosile za sodelovanje pri realiza- ciji posameznih akcij. Takšno sodelovanje je bilo zlasti uspešno v tistih primerih, ko so bile za posa- mezne akcije zainteresirane tudi delovne organizacije. In kakšno je bilo konkretno sodelovanje občinske skupšči- ne in delovnih organizacij iz Trbovelj v letu 1967? Gospo- darstvo je sodelovalo pri fi- nanciranju modernizacije ce- ste od Zagorja do Trojan ter od Trbovelj do Hrastnika za Savo. Nad 100 milijonov sta- rih din je oz. bo prispevalo gospodarstvo za razširitev prostorov splošne bolnice Tr- bovlje. Blizu 200 milijonov starih din bodo trboveljske delovne organizacije vročile pri Ijubljanslci kreditni banki in hranilnici za to, da bo do- bilo gostinsko podjetje Rudar posojilo za gradnjo hotela. Trboveljsko gospKKiarstvo je doslej vročilo tudi že nekaj deset milijonov starih din pri ljubljanski splošni gospodar- ski banki za to, da bo dobil sklad skupnih rezerv delovnih organizacij trboveljske občine posojilo za elektrolivarsko in- dustrijo ELIT. Trbovelj siko gospodarstvo pa je prispevalo nekaj denarja še za urejanje in asfaltiranje mestnih ulic m cest in še za nekatere dru- ge akcije. Podprlo pa je v ne- kaj primerih tudi prizadeva- nja krajevnih skupnosti. — Novo termoelektrarno Trbovlje II bodo spustili v obratovanje 1. junija letos, to je na dan občinskega praznika. Foio: S. Busič SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE TRBOVL,)E Urbanistični program, reorgani- zacija zdravstvene službe Zadnji teden starega leta se je sešla občinska skup- ščina Trbovlje na dve seji. Na prvi je odločala o nekaterih vprašanjih, ki jih je bilo treba rešiti še v letu 1967, na drugi pa je obravnavala le nekatera vpra- šanja v zvezi z reorganizacijo zdravstvene službe v revirjih. Na seji 27. decembra so odborniki sprejeh nov odlok o določitvi obrestne mere od poslovnega sklada za komu- nalne in storitvene delovne organizacije, s katerim je do- ločeno, da bodo tovrstne de- lovne organizacije plačevale obresti v višini 1,7 odst. od poslovnega sklada, tako zbra- na sredstva pa bodo uporab- ljali za finarK5iranje investi- cij v komunalnem gospodar- stvu. Določeno je tudi bilo, da bodo v letu 1968 izločale delovne organizacije ^ odst. sredstev za stanovanjsko iz- gradnjo za subvCTicioniranje stanarin, sprejet pa je bil še odlok o komunalnih delov- nih organizacijah, ki oprav- ljajo dejavnost splošnega družbenega pomena. Na seji so med drugim tu- di vskladiU urbanistični pro- gram mesta Trbovlje z dolo- čili zakona o urbanističnih projektih. Določeno je, da se izdela urbanistični in zazidal- m načrt za celotno ureditve- no območje mesta Trbovlje, samo zazidalni načrt bodo iz- delali za območje Kleka, po urbanističnem redu pa bodo urejali ostala območja na področju občine Trbovlje. Ker je določeno, da mora ob- činska skupščina na podlagi predhodnih razprav vsakih pet let vsklajevati urbanistič- na program z družbeiK) eko- nomskim razvojem, je bilo tudi sklenjeno, da se začne z zbiranjem pripomb k pro- gramu, ki ga je sprejela ob- činska skupščina pred tremi leti. Razen tega je občinska skupščina sprejela še odlok o začasnem financiranju pro- računskih potreb občine Tr- bovlje v prvem trimesečju 1968. leta in obravnavala ne- katera kadrovska vprašanja. Na zadnji seji v letu 1967, bila je 29. decembra, 1» so v Trbovljah obravnavali re- organizacijo zdravstvene služ- be. Razprava je bila izredno razgibana, saj je trajala se- ja skorajda pet ur. Občin- ska skupščina Trbovlje je da- la na seji soglasje k status- nim spremembam splošne bolnice, točneje k temu, da se pripoji k splošni bolnici hospitalni oddelek zdravstve- nega doma Zagorje, da se iz organizacijskega sestava bol- nice izloči center za otroško varstvo in pripoji k novemu zdravstvaiemu domu za Za- savje ter da prevzame sploš- na bolnica od zdravstvenih domov Trbovlje in Zagorje ob Savi interno, diabetično, oku- Kstično, otološko, ortopedsko, nevrološko, dermatovmerolo- ško, kirurgično in rentgeno- loško specialistično ambulan- to tako, da bo splošna bolni- ca izvajala na področju Za- savja vso specialistično zdravstveno službo. Občinska skupščina Trbov- lje je dala soglasje tudi k spojitvi zdravstvenih domov Trbovlje, Hrastnik in Zagor- je ob Savi ter k ustanovitvi novega zdravstvenega doma Zasavja, prav tako pa tudi k spx)jitvi lekarn in k ustanovi- tvi novih Zasavskih lekarn. Vendar pa odborniki o tem, kjer naj bo sedež novega zdravstvenega doma Zasavje in novih Zasavskih lekarn niso odločali, pač pa so skle- nili predlagati samoupramim organom zdravstvenega doma in lekarne. TRBOVLJE NA KRATKO NOVOLETNO PRAZNOVANJE Odhod starega 1967. leta in prihod novega 1968. leta so pričakali Trboveljčani v ve- drem razpoloženju. Silvestro- vanja so bUa v večini dru- števenih domov, v gostinskih obratih ter turističnih in planinskih postojankah v okolici. Na svoj račun so med prazniki še posebej pri- šU smučarji in po, mladež, saj je sneg i>red prazniki po- behl tudi revirje. In kakšen je bil prvi dan v novem letu 1968? Petan- dvajset minut po tem, ko se je staro leto umaknilo nove- mu, je zajokal prrvi novoro- jenček na porodniškem od- delku splošne bolnice. Vida Vodišek iz Kisovca pri Za- gorju je podarila življenje hčerki Nadi. Sicer pa je teklo življenje povsem normahio, brez prometnih nesreč, brez neredov, pa tudi gasilci so — na srečo — pKodvali. — S ODLIKOVANJE ZA MIRKA BIZJAKA Predsednik trboveljske ob- činske skupjščine, Jože La- znik, je na slavnosti v domu TVD Partizan Trbovlje zad- nje dni starega leta 1967 ia- ločU visoko odlikovanje — red dela z zlatim vencem — 58-letnemu Mirku Bizjaku, s Isaterim ga je odlikoval predsednik republike Tito. Mirko Bizjak je znan kot dober vzgojitelj naših oirod nih telovadcev, pa tudi sicer kot dober vzgojitelj, zraven tega pa je priznan in cenjen mednarodni sodnik za orod- no telovadbo. Čestitamo! -nk NAGRADE ZA NALOGE Predsednik odbora za pro- slavo 50-letnice Oktobrske revolucije pri občinski kon- ferenci SZDL Trbovlje, Stane Hodej, je 27. decembra izro- čil knjižne nagrade 11 učen- cem oaiovnlh šol Tončke Ce- čeve in Ivana Hohkrauta ter gimnazije, ki so naprisaU naj- boljše nalc^ o pomenu in vlogi velike Oktobrske revo- lucije. -š USTANOVNA KONFERENCA ORGANIZACIJ ZK DIJAKOV SREDNJIH ŠOL v Trbovljah je bila pred dnevi ustanovna konferwica organizacije Zveze komimi- stov dijakov trboveljskih sre- dnjih šol. IzvoUli so vodstvo organizacije ter se dogovori- li za izdelavo programa dela, ki ga bodo sprejeli na na- slednji konferenci. Na usta- novni konferenci so sprejeli v organizacijo ZK 19 sred- nješolcev, dijakov gimnazije, ekonomske srednje šole, teh- nične srednje šole in oddel- ka srednje šole za zdravstve- ne delavce. -š IMENOVANJE Občinska skupščina Trbov- lje je za novega predsednika sveta za urbanizem, gradbe- ništvo, komimalne in stano- vanjske zadeve imenovala Franceta Permeta, za nove- ga člana sveta pa Ivana Hri- barja; prav tako je imenova- la novega predsednika komi- sije za vloge in pritožbe, in sicer Janeza Brinarja, za no- vega člana pa Hinka Peršeta. — nk JUGOTEHNIKA V REVIRJIH Radijske in televizijske servise v Trbovljah in 2Ja- gorju, ki so bih v okviru elektro Ljubljana, enote Tr- bovlje, je prevzela ljubljan- ska Jugotehnika, ki bo v Za- gorju uredila tudi osrednje skladišče za revirje. — S Deprofesionalizacija v Zvezi komunistov Revirski komite Zveze ko- munistov je na zadnji raz- širjeni seji obravnaval tudi nekatera vprašanja v zvezi s financiranjem Zveze komu- nistov in racionalizacijo po- slovanja. O tem so razprav- ljali tudi že sekretariati ob- činskih konferenc ZK v Za- gorju ob Savi, Trbovljah in Hrastniku ter sprejeli stali- šče, da se mesta sekretarjev sekretariatov občinskih kon- ferenc Zveze komunistov de- profesionalizirajo. V Zagorju ob Savi, na primer so že pred meseci uveljavili načelo delitve dela znotraj sekretariata občinske konference ZK, kar bo ne- dvomno lahko zagotavljalo uspešnost dela organizacije ZK tudi v prihodnje. Podob- no je tudi v Trbovljah. Revirski komite Zveze ko- munistov je na zadnji seji sklenil, da se naj izdela za leto 1968 enoten predrnčun dohodkov in iadatisov. saJiSr lotno revirsko organizacijo Zveze komimistov in da se formira delovna skupnost za- poslenih v organizacijah Zve- ze komunistov v revirjih. Za- vzeli pa so se tudi še za ustanovitev posebnega sklada za poUtično šolstvo in uspo- sabljanje komunistov, za kar naj bi prarabih tudi del čla- narine ZK. — nk Dogovor o najvišjih maloprodajnih cenah Predstavniki sveta za bla- govni promet, turizem in go- stinstvo občinske skupščine Trbovlje so v prisotnosti pra dstavnikov px>trošnikov skle- nili z industrijskim ix)dje(t- jem Meso, trgovskima podjet- jema Vitaminka in Prva jvmiij ter kmetijsiko zadrugo dogo- vor o najvišjih maloprodajnih cenah za meso. Od 29. decem- bra 1967 veljajo te-le najvišje maloprodajne cene: za sveže goveje meso I. a vrste z vra- ščenimi kostmi 11 Ndin za kg, za sveže goveje meso II. vrste z vra.ščenimi ko.stmi 8 Ndin za kg; povprečna cena za kg govejega mesa znaša tako lah- ko največ 10,25 Ndin; kilo- gram svežega svinjskega me- sa I. vrste z vraščenimi kost- mi (očiščieno) lahko stane največ 12 Ndin, II. vrste pa 5 Ndin; iK>vprečna oena za kg svinjskega mesa 2aiaša laliko največ 11,25 Ndin; sveže pi- ščance ( z najmanjšo težo 800 gramov) p>a lahko prodajajo največ po 10 Ndin za kg. Do- govor oz. sp)orazmn o najviš- jih maloprodajnih cenah za meso je stopil v veljavo 29. 12. 1967, veljal pa bo za nedo- ločen čas. — nk JUBILEJ SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJ. ZASAVJE TRBOVLJE 20 let dela, pa tudi uspehov Pred dnevi je delovni kolektiv splošnega gradbenega podjetja Zasavje Trbovlje proslavil pomemben ju- bilej -— 20 letnico ustanovitve delovne organizacije. Predhodnik SGP Zasavje Trbovlje je bilo gradbeno podjetje Ograd, ki ga je usta- novil takratni okrajni ljud- ski odbor Trbovlje 1947. le- ta, dela pa je izvajal na ob- močju Trojan do Radeč. 1952. leta je podjetje dobilo prve listreznejše prostore, 1956. le- ta pa so se mu priključili še Megrad ter gradbena skupi- na in mizarska delavnica ru- dnika Trbovlje-Hrastnik; te- daj so zaposlovali že nad 320 oseb. v poznejših letih je SGP Zasavje širilo dejavnost, urejalo stranske obrate, ku- povalo mehanizacijo in se usposabljalo za to, da je zdaj sposobno prevzeti vsa najzahtevnejša dela, tako pri visokih kot nizkih gradnjah. 1957. leta je znašala vred- nost osnovnih sredstev 22 milijonov starih din, leta 1967 pa že nad 300 milijonov starih din. Vrednost tehnič- ne opremljenosti na zaposle- nega se je povečala za več kot sedemkrat, za štirikrat pa produktivnost, merjena z vrecbiostjo ustvarjene realiza- cije na zaposlenega. Na to je vplivala predvsem boljša tehnična opremljenost, izpo- polnjevanje delovnih postop- kov in spodbudno nagrajeva- nje. 1958. leta so v SGP Za- savje ustvaril skupaj 35 mi- lijonov starih din skladov, le- ta 1966 pa skoraj 92 milijo- nov starih din. Podjetja po- sluje zdaj skorajda v celoti z lastnimi sredstvi. Se pravi, da si je kolektiv ustvaril so- lidno materialno osnovo za poslovanje in nadaljnji raz- voj. SGP Zasavje-Trbovlje je v dvajsetih letih zgradilo več deset objektov sirom po Za- savju, zgradilo pa je tudi 985 stanovanj s skupno IK> vršino skoraj 50.000 m^ Sku- pna vrednost vseh opravlje- nih del v dvajsetih letih pa. znaša blizu 9 milijard sta- rih din. —nk Prizidek bolnice dograjen do III. f ize Lani so v Trbovljah nada- ljevali z akcijo za ureditev prostorov za poitrebe zdrav- stva. Zaradi pomanjkanja de- nairja, predvidenih je bilo več del, so se najprej odločili za gradnjo levega prizidka k bolnici, ki je bil prav v dneh prod novim letom dograjen do III. faze. Pela bodo kon- čana, kot računajo, do konca avgusta taiko, da bodo v sep- tembru še lahiko začeli upo- rabljati preurejene prostoore. S t)em pa še ne bodo od- praivljena vsa dela; potrebno bo zgraditi še desni prizidek, urediti osrednjo kuhinjo, na- mestiti dvigala ter urediti poti, ceste in park. Naijveč dmairja za invesitl- cijo, ki je v teku, so prispe- vale delovne organizacije in posamezjniki; večino denarja j^e bik) zjbrainega v Trbovljah, nekaj pa tudi v Hrastniku in Zagorju ob Savi. —š— TEDiMlK, 11. JANUARJA 1968 17 ŽRTVE PROMETA TRČENJE AVTOMOBILISTA IN MOTORISTA Iz Vojnika je vozil po ce- sti I. reda proti Celju z mo- tornim kolesom FRANC VI- DEČ, rojen 1946. leta iz Tr- novelj pri Celju. Njemu na- sproti pa je pripeljal z oseb- nim avtomobilom PAVEL OBOLNAR. Med njima je pri- šlo do čelnega trčenja, pri katerem je motorista vrglo na pokrov avtomobila, da je razbil vetrobransko steklo, nato pa na cesto. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je dan pozneje podlegel poškodbam. PADEL NA KRIŽIŠČU Po Dečkovi cesti v Celju se je pripeljal na Mariborsko cesto mopedist KONRAD FAZARINC, ki ga je na kri- žišču zaneslo, da je padel. Tedaj se je iz Celja pripeljal z osebnim avtomobilom MARKO RUDMAN, ki ni mo- gel obvoziti ležečega mopedi- sta. Zadel ga je, pri tem pa je bil mopedist laže poško- dovan. S STRANSKE CESTE Voznik osebnega avtomo- bila FRANC ŽUŽEK je vozil iz Celja proti Ljubljani, ko je v Medlogu s stranske ce- ste na prednostno prii>eljal mopedist JOŽE STEtPIN- ŠEK. Voznik avtomobila ga je kljub zaviranju in izmika- nju zadel v levo nogo in- ga zbil po cestišču. Z zlomljeno levo kračo so mopedista od- peljali v celjsko bolnišnico. SLABA VIDLJIVOST Nesreča se je zgodila na cesti II. reda Šmarje—Gro- belno v Senovici, ko je voz- nik poltovornega avtomobila STANISLAV CAKŠ vozil pro- ti Celju. Nasproti je po sre- dini ceste pripeljal kolesar MIRKO KLENOVŠEK. Moč- no je snežilo in vidljivost je bila zelo slaba, pa je kole- sar z levo stranjo obraza za- del v vzvratno ogledalo avto- mobila in padel po cesti. Po- škodoval si je oko in levo roko. SPOLZKA CESTA Voznik osebnega avtomo- bila ANTON RUS je vozil po cesti III. reda proti šmar- jeti pri Rimskih toplicah, na- sproti pa je privozil prav ta- ko z osebnim avtomobilom ADOLF KLOKOCOVNIK. Za- radi prehitre vožnje in spolz- ke ceste sta na desnem ovin- ku trčila. Telesnih poškodb ni bilo, škode na vozilih pa je za 7.000 N dinarjev. TRČENJE NA OVINKU Iz Podčetrtka je proti Bi- strici ob Sotli vozil z oseb- nim avtomobilom FRANC XOZJAK, njemu nasproti pa SLAVKO VUKOVIC z oseb- nim avtomobilom. Na ostrem in nepreglednem ovinku, kljub zaviranju, sta vozili na zasneženi cesti trčili. Nasta- lo je 6.000 N dinarjev škode. ZDRSNIL S CESTE Voznik avtobusa ŠTEFAN SAFRAN je vozil na cesti II. ■ reda Pilštajn-—Lesično. Ko je ; peljal proti Lesičnemu, mu ■ je privozil na,sproti neznan avtomobilist, ki se ni — po izjavi voznika avtobusa — dovolj umaknil ria svojo stran. Zato se je Safran umaknil na desno, avtobus je zdrsnil s ceste v betonsko škarpo. Telesnih poškodb ni bilo, materialno škodo na av- tobusu pa so ocenili ria 2.000 ivf'dinarjev. ZAVIRANJE Proti Lučam je vozil avto- bus, ki ga je upravljal AN- TON REPENŠEK. V Primo- žu mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom FRANC SKRUBEJ, ki je pred srečanjem zavrl, ven- dar ga je zaradi zasnežene ceste zaneslo, da je trčil v avtobus. Pri tem so bili la- že poškodovani voznik oseb- nega avtomobila in sopotni- ka FRANČIŠKA ŠKRUBEJ in LOVRO PREP.-VDNIK. Na vozilih je škode za 7.500 N dinarjev. V četrtek ob pol dveh je tovorni vlak strojevodje MARJANA OČKO zadel tovorni avtomobil KP-146-08, ki ga je vozil voznik EMIL ČELHAR, na nezavarovanem pre- hodu pred Polzelo. Telesnih poškodb ni bilo, škoda na vozilih pa znaša preko 6000 novih dinarjev. Foto: Berni ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Telesna vzgoja v novem letu Kaj bo prineslo novo leto v športnem in telesnovzgoj- nem življenju je vprašanje, ki zanima ne samo sleher- nega telesnovzgojnega delav- ca, marveč tudi športnika, slehernega človeka, ki pri- znava vzgojne prednosti te- lesnovzgojnega udejstvovanja in ki želi, da bi se mladi rod p>osvetil dej dejavnosti. Od delitve dela med sve- tom za telesno kulturo pri celjski občinski skupščini in občinsko zvezo za telesno kulturo si veliko obetamo. Znova smo dobili dva orga- na, ki pa morata najti skup- no pot, složno delo. Vtem ko bo svet moral sprejeti pro- gram razvoja telesne kultu- re, ostane na zvezi strokovno delo. To pa je v društvih, v sekcijah in tudi šolah. Skup- no delo med svetom in zve- zo je lepo zastavljeno; zato je želeti, da bo tako tudi le- tos in v prihodnje. V njem je ključ uspehov, ki jih lah- ko pričakujemo na pisa- nem področju telesnovzgoj- nega dela v občini. Sicer pa, to ne velja samo za celjsko občino. V enaki meri drži za ostale! Smo na pragu olimpijske- ga leta. Priprave na največ- jo letošnjo športno priredi- tev na svetu bodo segle tudi na naše področje. Med atle- ti sta Drago Zuntar in Mar- jana Lubej vsekakor resna kandidata, da se udeležita iger. Morda bomo dobili še tretjega, to je telovadca Ti- neta šrota. Na vsak način pa naj bi dala letošnja olim- piada povod za rešitev težav- nega vpra.šanja financiranja kvalitetnega športa. Vpraša- nje je boleče in pereče. Olimpiadi v Mehiki se bo letos pridružila tudi atlet- ska pionirska olimpiada v Celju. Vtem ko je ostala pr- va v domačem okolju, bo segla letošnja na mednarod- no področje. Med problemi, ki bi jih morali rešiti v letošnjem letu je tudi delo šolskih športnih društev, če gre v resnici za izvenšolsko dejav- nost, potem je nujno, da do- bi svoje mesto tudi v pro- gramu občinske zveze za te- lesno kulturo. Pri vsem tem bi ne smeli pozabiti, da gre v tem primeru za tisto ob' liko dela, kjer je mladina najbolj organizirana in zbra- na v največjem številu. Skrb zveze za delo šolskih šport- nih društev pa se lahko ka- že tudi pri vzgoji mladih strokovnih in tudi organiza- cijskih kadrov. Očitno je, da zlasti na slednje preradi po- zabljamo. V financiranju telesne kul- ture in športa bo nedvom- no jasno začrtana perspek- tivna pot. Množičnost in kvaliteta morata dobiti svo- jo prednost. Na vsak način pa si množičnosti ne more- mo predstavljati v tem, da ta rase samo pri eni orga- nizaciji, marveč tako, da bo imela zaledje v šolskih špor- tnih in, tudi partizanskih društvih. Kontakti med špor- tnimi organizacijami, ki naj spodbujajo in skrbijo za kvaliteto in osnovnimi celi- cami, kjer se delo razvija na množični osnovi, morajo postati pristnejši. In če že pišemo o sodelo- vanju, potem si zlasti v no- vem letu želimo čim manj ali bolje rečeno nič kluba- štva. Pota se ne smejo raz- hajati in program dela, ki ga osvoji svet ali zveza, mo- ra postati obvezen zakon za vse. Seveda pa morajo biti tudi merila takšna, da ne bodo spodbujala klubaških tendenc, man^eč, da bodo zagotavljala rtajboljše dosež- ke ter medsebojno razume- vanje. Spričo tega bi kazalo vsaj od časa do časa pova- vabiti na skupne razgovore najvidnejše predstavnike te- lesnovzgojnih organizacij in že v pomenku z njimi zago- toviti podporo politiki, ki jo bo osvojil in vodil svet ter v praksi izvajala občinska zveza. In finančna sredstva? Naj- brž jih bo toliko kot lani, čeprav so želje drugačne. Vendar, tudi ta dejavnost mora rasti vzporedno z go- spodarsko in družbeno rast- jo skupnosti. Prehitevanje pa tudi zaostajanje bi bilo ško- dljivo. Denarja ne bo pre- več, vsekakor premalo za vse, zato politiko skrbnega gospodarjenja več kot pri- poročamo. In končno — vsem želimo najboljše, obilo plodnega in uspešnega dela z mladino. M. Božič DRUŽINSKA TRAGEDIJA Prepir se je končal !S !smri|o v Dobrini je Stanko Keršlin v prepiru z očimom zabodel mater Zadnje dni starega leta se je v Dobrini zgodil žalosten, skoraj neverjeten dogodek, ki je povzročil smrt človeka, drugemu pa verjetno povsem zagrenil življenje. Gre za umor, preiskava bo pokaza- la, kakšne vrste, lahko pa smo prepričani, da ni nakle- pen, glede na sam. potek. Postaja milice Šentjur pri Celju je 29. decembra sporo- čila UJV Celje, da je Stanko Keršlin iz Dobrine 04 na svo- jem domu zabodel mater Ka- rolino Belak. Komisija UJV Celje s pre- iskovalnim sodnikom Okrož- nega sodišča v Celju, Slav- kom Nemanjičem je odšla na mesto dogodka. Ugotovi- la je, da je 26-letni Stanko Keršlin na svojem domu v Dobrini 64 s kuhinjskim no- žem med prepirom z 52-let- nim očimom Antonom Bela- kom zabodel do smrti mater 47-letno Karolino Belak. Vzrok prepira še ni ugotov- ljen, pojasnjen pa je potek dejanja. Stanko Keršlin se je prepi- ral z očimom Antonom Be- lakom in zagrabil kuhinjski nož, s katerim je hotel za- bosti očima, vendar je tedaj med moža in sina skočila Karolina Belak, ki jo je sin zabodel v levo stran prsi. O zaključku preiskave, ki jo vodi preiskovalni sodnik Slavko Nemanjič, bomo še poročali. M. SENICAR Treeitje vlaktfv v Celjii škoda na dveh tovornih vlakih, ki sta bočno trčila, je nad. 30 milijonov S din Predzadnji dan starega le- ta se je v Celju zopet zgodi- la huda železniška nesreča, ki pa na srečo ni terjala ne mrtvih ne poškodovanih. Kljub temu pa kaže, da ne- kaj le ni tako v redu, kot bi moralo biti, saj se lahko zgrozimo ob misli, če se spomnimo, da bi lahko bil eden izmed obeh vlakov pot- niški — osebni vlak. Kaj se je zgodilo? 41-letni strojevodja Stanko šurič je vodil tovorni vlak 570 b iz Zidanega mosta pro- ti Mariboru. Na železniški postaji v Celju je peljal po ti- ru številka 4, ta pa je bil prjj ločni kretnici štev. 22 zase- den s sestavom premikalne skupine, ki jo je lokomotiva potiskala od postojanke 4 po tiru 4 na tir 9. Vlak 570 b je bočno udaril v setav premi- kalne skupine. Nastala je precejšnja škoda, saj sta bi- la v premikalnem vlaku v celoti uničena dva vagona, eden naložen s peskom, dru- gi pa vagon — cisterna iz ka- tere je iztekel ves tovor - mazut. Gmotno škodo cenijo za zdaj nad 30 milijonov sta- rih dinarjev. Težko je že sedaj govoriti o krivdi in vzroku zanjo. Ne- pazljivost, malomarnost, teh- nična napaka, preiskava bo pokazala na krivca. Vseka- kor pa gre za predčasno do- voljenje za uvoz vlaka, ozi- roma za prevoz vlaka 570 b, ko je bil premikalni vlak še na tiru. M. SENIČAE Zgorela lii.^a in gospodarsko poslopje Škodo pri požaru v Podgorju so ocenili na 5 milijonov S din Požar je nastal prejšnji te- den na domačiji FRANCA LEVERJA v Podgorju pri Letušu. Oškodovani Lever je povedal, da je ogenj nastal dopoldne v mizarski delav- nici. Tu naj bi prišlo tudi do močne eksplozije. Pred požarom je zakuril v peči v delavnici, ko pa je ho- tel prižgati elektromotor pri skobelnem stroju, je zadone- la eksplozija. Pritisk je Le- verja vrgel ob vrata, hkrati pa sta se zrušila tudi stena in strop. Ogenj se je zelo hitro raz- širil po poslopjih, tako, da ga niso mogli p>ogasiti. Pri požaru je Lever dobil opekli ne. Stanovanjska hiša in go- spodarsko poslopje s pridel- ki in inventarjem sta pogo rela do tal. škodo so ocenili na 50.000 N dinarjev. Ob zaključku redakcije ^ nismo izvedeli za vzrok p* žara, velja pa povedati, da j« oškodovani Lever imel v d& lavnici nitrolak, benzin i" smodnik za lovske EK>trefr ščine. nis Dobra i^^iaitika Po vrnitvi iz Bad Gastei- na, kamor že nekaj let zapo- vrstjo odhajajo na treninge, so se celjski smučarji poda- li na domače terene in na- daljnje priprave za letošnja tekmovanja. številčna je zlasti skupina mladih smu- čarjev, ki jih vodi trener Vi- li Koražija. Tu je več talen- tiranih smučarjev, ki mnogo obetajo, če bodo vestno va- dili in sledili besedam od- ličnega učitelja. Na vsak na- čin lahko rečemo, da rase novi rod celjskih smučarjev- -skakalcev, ki bodo po pr^ dolgem odmoru uspešno ^ menjali Uršiča, brata četiO> Nunčiča in druge. I V torek, 2. januarja J| imela ta skupina tekmov«| cev tudi prvi pregledni flf stop. Vtem ko sta se Pji članih najbolj izkazala Ro^ na in Uršič, je pri članic4| zmagala Krista šom. pionirji si je prvo mesm priboril Mežnarič, pri pifj nirkah pa škobemetova. ^ Zadušil se je na kolovozu 64 i!etni Jože Štabus se je v vasi Dvor zadušil na poti Tretjega januarja zjutraj so našli na kolovozni poti v vasi Dvor mrtvega Jožeta štabusa, rojenega 1904. leta iz Dvora 11. Poizvedbe so po- kazale na verjeten potek prejšnjega usodnega dne. Dan preje je dopoldne od- šel z doma v Šmarje pri Jel- šah. Tu je popival v gostilni »Hram«. OkoU 17. ure po- poldne se je odpravil proti domu. Štabus je že dalj ča- sa bolehal na očeh. Ko je prišel na kolovozu do mesta, kjer po vsej širi- ni teče voda, je hotel iti po meter široki in 40 cm visoki bankini. Pot po bankini pa je bila zasnežena, starčku je spodrsnilo. Padel je na kolo- voz, kjer je bilo 20 cm vode in prav toliko blata. Padel je tako, da je obležal na trebu- hu. Pomoči ni bilo od niko- der, kot kaže, pa si tudi sam ni mogel pomagati. ms 18 TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 Josip Jurčič DESETI BRAT Zdajci se vrata odpro in Manica stopi v sobo, bleda in objokanih oči. Kakor ne bi nikogar videla v sobi razen Kvasa, je stopila k njemu, položila roko njemu na ramo m dejala: »Kajne, Lovre, da te ne poznajo, da tebi ni mogoče storiti kaj takega. Ce te ves svet obso- di, jaz te ne bom, samo reci, da ni res!« Gosi>oda Benjamina je rdečica oblila. »Dobro, deklica, dobro!« — reče poštenjak stric Dolef — »jaz tudi tako pravim.« »Ni res! Skazalo se bo!« je dejal Kvas in tudi on je zardel, zakaj vedel je, da mu odsihdob, ko se je Ma- nica tako očitno izdala, ni več obstanka na Slemenicah. Rad bi ji bil v roko segel, rad bi ji bil se zahvalil in rad bi bil tudi kako popravil, kar je napačnega naredila v prenaglem strahu Pa pogledal je njenega očeta in pre- veril se je, da vse to ni mogoče. »Verjamem ti! — Tebi bolj ko drugim!« — je rekla ter mu podala roko. »Zdrav! Pojdi, opraviči se in vrni se enkrat. Vseeno, če ves svet ve: t i ali nobeden!« Lovre se ji je zahvalili z enim pogledom. Oče njen, ki je do zdaj strme stal kakor pribit, je stopil k njej ter jo prijel za podpazduho. Od jeze mu je lice gorelo. »Kaj to pomenja? Hajdi, tukaj nimaš ničesar opra- viti!« Molče je šla z očetom ven. V svoji sobi si je šele razjasnila, kaj se je zgodilo, in grenke solze so ji neko- liko olajšale težko srce. Kmalu potem je oddrdrala grajska kočija, v kateri so s Kvasom sedeli sodnik in grajski gospodar. Birič se je usedel spredaj h kočijažu. Večkrat pak se je ozrl nazaj, kakor da bi se hotel prepričati, da ujetnik še sedi med dvema gospodoma. Zbog poslednjega graščaku in sodniku neprijetnega prizora ni hotel ne ta niti oni kake govorice začeti. Najmanj pa je mogel govoriti Lovre. Molče so se tako pripeljali do Poleska. Tu šele je graščak, stopivši z voza, spregovoril in dejal obmivši se h Kvasu: »Gospod Kvas! Jaz nočem dvomiti, da se boste opravičili in iz srca želim tega. Vendar, če kaj mislite, boste sami spre- videli, se v mojo hišo ne morete več vrniti po tem, kar sem žalibog ravno zdaj doživel in videl. Očitati vam nočem ničesar. Mlad človek ne pomisli, kaj počenja. Jaz sem bil do poslednjega trenutka z vami zadovoljen, prav zadovoljen in res mi je žal, da ste se spozabili. Vem, da je moja hči tudi sama kriva, morda toliko ko vi. Zato se razideva kot prijatelja in želim vam vso srečo po svetu. Tudi me bo veselilo, če se v poznej- š i h letih, ko bo ta reč na oba kraja pozabljena, ogla- site pri nas, zdaj kmalu pa ne. Vaše obnašanje in vaš značaj mi je všeč. Vendar po premisleku boste lehko našli vzroke mojega ravnanja. Kar imava še skupaj, vam pošljem, kadar in kamor hočete. Z Bogom, dobro se imejte, zdaj grem jaz domov.« S solznim očesom je stisnil Kvas roko, ki mu jo je graščak podal. Hotel mu je odgovoriti, pa beseda mu je ostala v grlu, in ko se je zavedel, je bil mož že odšel. DVAJSETO POGLAVJE Mogočni svetec, grmeči Elija, lej, zvezane imam jaz roke, ti pa grmiš po širokem nebu in skoraj ne vidiš pod sabo zemlje. Fr. Levstik Gospod Mežon, o katerem so mi stari očanci pra- vili, da je trd in oster mož, kateri ni drugega poznal in veroval kakor suho postavo, je pozala v tem hipu, da vendar ni tako brez srca, da se mu ne bi nihče smi- lil in tako je menda ovrženo natolcevanje omenjenih modrijanov iz tedanjega časa. Ko je namreč videl solzo v Kvasovem očesu, je padla polovica tistih »indicijev« in mislil si je: človek, ki je drugemu hvaležen in se težko od njega loči tačas, ko ga od sebe pahne, tak člo- vek ne postane lehko pobojnik. »Le pomirite se, gospod Kvas!« ga je tolažil. — »Kakor pravite in kakor vam jaz tudi verjamem, boste kmalu zopet prosti. Meni pak ne smete zameriti, jaz imam ostre dolžnosti, kakor se boste sami prepričali, saj boste učili se pravice, kakor sem čul. In potlej, kadar vas bom vsega suma oprostil, bom govoril z go- spodom graščakom in preverjen sem, da bo moja be- seda nekaj veljala. Kar se deklice tiče, to se ve, da boste morali potlej z nemar pustiti. Pa saj je svet velik in ima vsakovrstnih deklet, da jih pride deset na enega. Meni verjemite, jaz sem nekaj skusil. Jaz, po- stavim, sem šele peto vzel za ženo od tistih, ki sem si jih bil izbral. Ječe se za nocoj tudi ne bojte. Skrbel bom, da se vam posebna, poštena soba da in postreže, kakor boste želeli. »Hvala!« je odgovoril Lovre ob kratkem. »Zdaj pa pojdiva v to razneseno gnezdo, v Polesek, da pozveste in opravite, kar bi radi.« Josip Jurčič: 35 DESETI BRAT Na pragu je staj gospod Piškav m kadil tJbak. Ker od velike starosti že ni dobro slišal in videl, je zagledal prišleca šele, ko ga je sodnik ogovoril. Pogledal Je kvi- šku, nagrbančil suhi obraz še bolj "in vprašal: »Kaj že- lita, gospoda?« Sodnik vpraša: »Kako je Marijanu?« »Hvala! Bolje!« pravi oče skoro osomo. »Ali bi ga ne smel videti?« vpraša Kvas, »Ni potreba. Govoriti še ne sme, tudi ko bi lahko,« odgovori starec ter se malo pokloni in meni nič tebi nič lima hrbet obrne, da bi šel v hišo. Kvas stopi bliže m mu tiho reče: »Gospod doktor, vaš sin Martin vas lepo prosi, da bi še danes prišh k njemu v Krjavljevo kočo. Bolan je, nekaj imenitnega bi vam rad ■^'^"f^dal.« Stari je poročevavca debelo pogledal in lice mu je malo zardelo. Rekel pa ni nič, ampak šel v hišo. Kvas bi mu bil rad dal Martinkova pisma, pa ne- koliko ni hotel tako, da bi bil sodnik videl, nekoliko pa ni bilo mogoče, ker starec ni hotel počakati »Čuden človek je ta Piškav. Pa trde nature niora biti. Jaz sem že petnajst'let tukaj za sodnika, pa vedno se mi enak zdi, nič se ni spremenil,« Je govoril gospod Mežon, kateri bi bil Jako rad videl, da bi se bil kak pomenek začel med njim in njegovim ujetnikom. Pa Kvas je odgovarjal, kar se je najkrajše dalo. »Zdi se mi, da vam Je vsa današnja reč preveč do srca segla« pravi dalje sodnik. — »Pa to ni prav! Kaj p>a bi bilo to, ko bi se bila res sprijela! Saj pravi stari, da je dobro! Ce pa umrl ne bo, potlej ne bc take sile. iVllad človek ne sme precej žalosten postati. Jaz. postavim, ko sem na Dunaju študiral, sem bO tudi nek- daj v tako reč prišel. Zunaj mesta smo enkrat pili štirje rojaki. Pri drugem omizju je pa bilo vse polno roko- delskih p>omagačev. Pozabil sem že, kako je bila zabava med nami prišla navzkriž, to še vem, da je onih eden enega naših udaril. Prec smo bili pokoncu in i>o kranj- ski — to se ve malo preveč prvotni — navadi, smo od- lomili vsak eno stolovo nogo in klepah smo Dunaj čane, da je bilo veselje. Policija Je prišla in vsi štirje smo bili eno noč zaprti. Sicer smo se pa tako dobro znali zgovoriti, da so bili oni otepeni še posebej kaznovani, mi pa nič. Kaj takega je človeku na stare dni prijeten spo- min mladih divjih let.« Naposled Je vendar tudi gospoda Mežona zgovor- ijivost minila. Stisnil se je v drugi kot kočije, roke del pod pazduho na križ in gledal, kako konja noge vzdi- gujeta in kako se oblaki zbirajo. Za Kvasa Je bil današnji dan imeniten in določilen. Ni mogel skoro sam sebi verjeti, da bi se bilo danes vse to zgodilo. Našel je dva sorodna človeka, o katerih ni nikdar vedel, da sta kje na svetu. In kaka čudna sorodnika! Toda za dobičkom, če se more dobiček imenovati, da človek spozna na smrtni postelji ležečega in čudnega starega pusteža, ki noče govoriti, za dobič- kom je prišla koj izguba. Cesar se je bal, se je zgodilo danes. Ni zapustil Slemenic s skrivno ljubeznijo do nje v srcu in z upanjem, da se čez malo let vrne in bo uslišan! Ni šel, kadar bi bil sam hotel, moral je iti in pot nazaj mu je bila zagrajena. Da, celo pustil je v tre- nutku marsikoga v dvomu, da je morda pobojnik, tedaj nevreden gost poštene družine. In kdo je bil prvi vzrok tega? Bolj kakor kdaj si je Lovre v tem hipu želel imeti prijatelja zraven sebe. Le z njim bi bil lehko govoril, govoril veliko. Pa bil je daleč od njega. Tako mu je pri- šla misel, kaj bo z njegovo najbližjo prihodnostjo. Dru- gega mu ni kazalo, kot v daljni svet iti za prijateljem, čeravno je prej bil namenjen še nekaj časa počakati, da bi se tiste sitne okoliščine zboljšale, katere sla- bejši del našega bitja tako ostro terja. Domov mu nika- kor ni bilo iti. Kako bi pred staro majko m resnega očeta stopil in kaj bi rekel? Da je bil hudodelstva dol žen ali celo, da je moral zaradi druge razmere grad popustiti, katero bi skoro gotovo po svojem enostran- skem razumu napak sodila? Med takimi mislimi je Lovre pozabil, da se pelje v ječo. Voz obstane in sodnik pravi: »Zdaj smo doma. Do večera pojte z menoj. Jaz vas bom svoji ženi pred- stavil in ji ne bom pravil, zakaj ste prišli z menoj. Opa zoval sem vas vedno in veselim se že, da vas bom imeJ za zamero prositi. Zato bodite moj goste nekaj časa, ne jetnik, da se ta reč razjasni. Spali boste v čedni sobici, katero je moj pisar imel do zdaj, in če kaj potrebu- jete, le povejte!« »Zahvaljujem se vam lepo, gospod sodnik, za vašo dobrotnost. Pa za zdaj vas prosim, odkažite mi sobo o kateri ste govorili. Rad bi bil malo sam Upam, da se bom malo časa mudil pri vas, morda tako dolgo, da bo Marijan mogel govoriti, ali pa še ne. Potem, ko bom suma popolnoma očiščen, porabil bom vaše prijazno povabilo, da me boste z gospo seznanili.« »Kakor vam je bolj pogodi,« pravi gospod Mežon Tako je prišel Lovre v Ječo Neka nejevolja ga je prijela, ko je bil sam v slanici. »To je pravica?« je mi- slil sam pri sebi - »Po praznem domišljevanju in površni preiskavi poštenega človeka zapro in ne pomi- slijo, kaj lehko vse iz takega početja pride. Kdo bi si bil davi mislil, da bom spal nocoj v najbližji soseščini navadnih tatov?« Po I. L Idnessu Braihplamfa na Karatnem mar ju Riše Miha/1 lic 48. šc isti večer pa se je kolo sreče spet nepričakovano zasukalo. V goste je prišel na videz kaj prijazen možak, ki je Jakcu ugajal vse dotlej, dokler se ni izkazalo, da je prišel od Evasa. Med otočani je (še dandanašnji) zelo raz- širjen običaj posvajanja otrok. V takih pri merih, kot je bil naš, pa je bila posvojitev celo obvezna. Od hiše je moral mlajši otrok — »duh«. Oby je bil Duppov dober prijatelj in Oby bo posinovil Evasa ... Kasno v noč sta Duppa in Oby kadila »zoob« (to je dolga pipa iz bambusovine) z dišečim domačim tobakom. Pamoy se je ti- ho jokala in si prižemala k uvelim prsim zlato glavo spečega Evasa. Videč njeno ža- lost, sta prijatelja prisegla, da Evasu v dru gi hiši ne bo hudega, da bo smel pravo »ma- ter« pogosto obiskovati, zdaj, sta dejala, pa je za vse najbolje, če miljenček pri priči od- ide z novim rednikom. Zvezde so že ugašale, ko si je Oby než- no oprtal Evasa in tiho odšel z njim. Jakec je legel v svoj kot, vendar ni mogel zaspati. Slišal je Duppove globoke vzdihe in Pamoy, ki je sama zase bridko ihtela. Toda posinov- Ijenje je bilo srečno. Evas je Obyja kmalu vzljubil. TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 I9 SRCE NAM LE ENO JE VSEM DODELJENO? Naš obisk na ljubljanski kirurgični kliniki pri profesorju dr. Miru Košaku - Naša klinika: »sestrska ustanova« velikega medicinskega centra v Housto- nu - Stoletje kirurgije uspešno tekmuje s stoletjem osvajanja vesolja, toda brez pravega, ves svet razumevajočega »ubogega človeškega srca« te tekme ne bomo dobili! Tovariš profesor, za uvod malce nenavadna »in- formacija« s terena za Vas in Vaše kolege: med ljud- mi v nekaterih naših kra- jih smo slišali pripombe, da »... so zdravniki iz Amerike na ljubljanski kli- niki vstavili nekaterim na- šim bolnikom umetno sr- ce ...« — Seveda gre pri vseh takih glasovih za ne- poučenost in napačno pre- nesene vesti. S tem v zve- zi Vas prosimo za pojas- nilo: katere bolezni srca in ožilja zavzemajo v sve- tu čedalje večje število in so že na prvem mestu med najnevarnejšimi bo- leznimi za človeštvo? Informacija oz. mišljenje da je prof. de Bakey s svo- jo 10-^člansko ekipo ob pri- liki svojih kirurških pose- gov na ljubljanski kirurgični kliniki nekaterim našim bol- nikom vstavil umetno srce, je res nekoliko pretirano: sedmim od njih je izmenjal njegove dele, to je zaklop- ke, z umetnimi. Pri tem so dobili trije umetno mitralno zaklopko, eden aortno, trije pa kar obe. Osmemu bolni- ku je vsadil umetno trebuš- no aorto, ker je bila njego- va po arteriosklerotičnem procesu zamašena. Srčna In žilna obolenja so danes v svetu v- ogromnem porastu. V prvi vrsti pridejo seveda tu v poštev starostna, izrab- nostna obolenja, ki nastaja- jo kot posledica arterioskle- rotičnih izprememb. življenj- ska doba ljudi se je namreč močno podaljšala, in to je eden izmed glavnih vzrokov vse večjega števila starostnih obolenj. No, tudi moderni življenjski tempo, preveliki telesni napori in živčne na- petosti, pomanjkanje počitka in nepravilna prehrana do- dajo svoje. Kar pa se tiče obolenja srčnih zaklopk, so najčešče posledica revmatič- nih obolenj. V mladosti pre- boleli akutni sklepni revma- tizem zapušča pogosto težke posledice tudi na srcu, pri čemer so navadno najmoč- neje prizadete ravno srčne zaklopke. Za grobo orientacijo, kaj te bolifzni pomenijo za člo- veštvo: v ZDA je leta 1963 umrlo nad 700.000 ljudi za boleznimi srca, od tega nad 500.000 na posledicah arterio- sklerotičnih okvar koronarnih srčnih žil, katerih zamašitev privede do srčnega infarkta. Da pomenijo tudi revmatič- na obolenja srčnih zaklopk velik socialni problem, bo morda najboljše prikazal sta- tistični podatek naših sose- dov Italijanov, ki letno iz- gube okrog 10.000 ljudi samo za posledicami revmatičnega obolenja mitralne zaklopke. Velja ugotovitev glede naraščanja srčnih obolenj in bolezni ožilja tudi za slovenske in jugoslovan- ske razmere? Tudi mi nismo nikakršna izjema. Po statističnih podat- kih Zavoda za zdravstveno varstvo SRS je tudi v naši republiki umrljivost za srč- nimi in žilnimi obolenji da- leč na prvem mestu. Na 100.000 prebivalcev umre na- mreč za njimi letno povpreč- no 263 ljudi, kar znaša še enkrat več kot za rakastimi obolenji ali kar desetkrat več kot za tuberkulozo. In še nekoliko financ: leta 1963 npr. je v naši republiki 11.826 srčnih bolnikov preži- velo v bolnicah skupno 264.000 dni, kar bi stalo pri današnji ceni oskrbnega dne nad 1,5 milijarde dinarjev. In kje so še stroški njiho- vega nadaljnjega ambulantne- ga zdravljenja, hranarln za čas njihove delanezmožnosti, invalidnin in pokojnin, kje izgube na nacionalnem do- hodku zaradi njihovega iz- pada iz proizvodnega proce- sa? Mislim, da te številke najbolj živo govore za to, da vlaganje v zdravstvo res ni najbolj nerentabilna stvar, čeprav se finančni efekt nje- govega dela pokaže šele na drugih področjih. Če je tako, kaj ugotav- ljate v svoji praksi: ali na- rašča število takih srčnih obolenj, ki jih sodobna medicinska znanost že lah- ko ozdravi, pa za to na vaši kliniki še nimate ustreznih delovnih pogo- jev, sodobnejše opreme in takim posegom prilagoje- nih prostorov? Danes so praktično vse prirojene srčne napake z ne- kaj redkimi izjemami dostop- ne kirurškemu zdravljenju. Tudi p-idobljene okvare srč- nih zaklopk lahko popravi- mo, in če so te zaklopke preveč uničene, jih lahko za- menjamo z umetnimi. Edini pogoj za to je le še kolikor toliko ohranjena srčna mi- šica, ki ima v sebi še dovolj rezervne sile, da bo po ope- raciji razbremenjena lahko prevzela svojo normalno funkcijo. Danes se kirurgija z uspehom spušča že tudi na področje koronarnih srčnih žil, katerih zožitev ali za- mašitev, ki je običajno arte- riosklerotične narave, je vzrok angini pektoris in srčnemu infarktu Seveda pa je le del teh bolnikov s pridobljenimi srčnimi obolenji potreben operativnega zdravljenja — drugim lahko pomagamo z zdravili. O tem odloča kar- diolog internist, za operativ- ne indikacije pa se pogovo rimo na skupnih posvetih. Na kirurgični kliniki smo kot prvi v naši državi pri- čeli s srčno in žilno kirur- gijo, za liar gre zasluga mo- jemu pokojnemu šefu in uči- telju prof. dr. Božidarju La- vriču. Prva srčna operacija je bila izvršena v Ljubljani že leta 1948, prva »odprta« srčna operacija, pri kateri smo med posegom lahko bol- nikovo srce že popolnoma izključili iz obtoka in sta njegovo delovanje nadome- ščali umetno srce in tmietna pljuča, pa je bila komaj pet let za prvo tovrstno opera- cijo v svetu — leta 1958. To prvo umetno srce, ki smo ga uporabljali pri naših pr- vih odprtih srčnih operaci- jah, so nam po naših idej- nih osnutkih izdelali v ljub- ljanskem podjetju »Avtoob- nova«, ki opravlja sicer ge- neralna popravila avtomobil- skih motorjev. Direktor Loj- ze Mum, ki je tudi »dolenj- ske gore hst«, in njegov ko- lektiv sta si s tem pridobila neminljive zasluge za razvoj tovrstne kirurgije na Sloven- skem. Kirurgična klinika v Ljub- ljani se res ne more kosati z modernimi tovrstnimi usta- novami po svetu niti po svo- jih prostorih, niti z opremo in aparaturami. Kljub temu skušamo iti v korak s časom in lahko rečemo, da danes ni operacije, ki je ne bi mo- gli opraviti pri nas. Tudi kar se tiče opreme, se je v zad- njih letih mnogo popravilo in vedno uspemo dobiti kak- šno novo aparaturo. Pravi delovni pogoji pa bodo seve- da šele v novi bolnici, kjer bomo imeli poleg moderne opreme in boljših delovnih prostorov tudi dovolj prosto ra za bolnike, ki morajo se- daj čakati pogosto tudi po več mesecev, da pridejo na vrsto. Ali je bil za kolektiv vaše klinike obisk zname- nitega ameriškega srčnega kirurga predvsem izme- njava delovnih izkušenj in srečanje z eno izmed naj- sposobnejših ekip pod vodstvom svetovno znane- ga zdravnika? Kakšne so praktične in druge kori- sti od takega obiska in skupnega dela? Obisk prof. de Bakeya, ki je danes človek z največjimi izkušnjami na področju srč- ne in žilne kirurgije na sve- tu, saj ima za seboj že nad 15.000 tovrstnih posegov, ka- terih mnoge je uvedel v ki- rurgijo prav on, je bil ne samo za nas, temveč tudi za razvojni napredek celotne ju- goslovanske srčne in žilne kirurgije neprecenljive vred- nosti. Več sto strokovnjakov iz cele države je poslušalo njegova in njegovih sodelav- cev predavanja o najnovej- ših dosežkih s tega področ- ja, ilustrirana z zelo nazor- nimi barvnimi filmi. Celot- nemu operativnemu delu so strokovnjaki lahko sledili s pomočjo direktnega barvnega televizijskega prenosa iz ope- racijske dvorane v predaval- nico kirurgične klinike na projekciji v velikosti kino platna, kjer so se videle tu- di najmanjše podrobnosti vsakega posega. Tisti, ki se s srčno in žilno kirurgijo sami bavijo, so tako dobili novih izkušenj, ostah pa boljši pregled nad tem, kaj se danes dela in kakšni so uspehi te kirurgije, da bodo lahko pravočasno napotili svoje bolnike na zdravljenje. Se poseben pomen pa je imelo srečanje s. prof. De Bakeyem in njegovim tea- mom za naš ljubljanski kar- diokirurški team. čeprav smo kot prvi v naši državi pričeli z vstavljanjem umet- nih zaklopk že spomladi 1965, je bilo virtuozno delo prof. De Bakeya in članov njego- ve ekipe za vse nas veliko doživetje. Prvič so imeli vsi člani naše ekipe, od strežni- ce in bolničarke pa do me- dicinske sestre in inštrumen- tarke, priliko opazovati, ka- ko poteka priprava, operaci- ja in postoperativna nega srčnega bolnika na najvišjem nivoju in z vso sodobno opremo, katere je prof. De Bakey pripeljal s seboj kar tono in pol. Mi sami pa smo — tako kirurgi kot interni- sti, kardiologi in rentgenologi — tako ob operacijski mizi kot ob bolniški postelji v kasnejših medsebojnih pogo- vorih pridobili prenekatero dragoceno izkušnjo, ki bo obogatila naše nadaljnje skup- no delo. No, in ne nazadnje je imelo korist od tega tudi osem operirancev, ki jim je vrnil zdravje srčni kirurg št. 1 na svetu. Naši stiki s tem niso pre- nehali. Dve bolnici, ki jim je profesor De Bakey ponu- dil brezplačnd zdravljenje v Houstonu, sta pospremila tja naš pediatrični kardiolog dr. Fettichova in internist kardiolog dr. Jagodic, ki si bosta tam lahko nabrala no- vih izkušenj. Trije člani na- še kirurške ekipe: instriunen- tarka, medicinska sestra in ena zdravnica, pa so dobili povabilo, naj pridejo k njim na daljše izpopolnjevanje. Prof. De Bakey, ki se je ze- lo laskavo izrazil o nivoju jugoslovanske medicine, je v enem svojih pisem ljubljan- sko kliniko imenoval »sestr- sko ustanovo« ter na široko odpira svoja vrata kadarkoli in komurkoli od nas. Dovolite, da se vrnem k osnovni želji oz. namenu našega obiska: ali bi ho- teli z besedo in z enostav- no skico razložiti na krat- ko osnovne funkcije srca, pri tem pa še posebej na- čin dela zdrave srčne za- klopke? Srce je nekakšna mišična črpalka, ki v enakomernem in ritmičnem zaporedju s svojimi utripi potiska kri po ožilju ter po njej dovaja tki- vom in organom za življenje potreben kisik in druge hran- ljive snovi, odvaja pa oglji- kov dvokis in strupene pro- izvode celične presnove. Se- stavljeno je iz štirih votlin: dveh preddvorov in dveh pre- katov. Preddvora ločijo od prekatov listaste zaklopke iz vezivnega tkiva, ki omogo- čajo med delovanjem srca pod normalnimi pogoji eno- smerni pretok krvi. Na iz- hodu iz obeh prekatov oprav- ljajo ob izlivu v glavno srč- no odvodnico ali aorto ter v glavno pljučno arterijo isto nalogo enosmernih ventilov žepnate zaklopke. Izrabljena venozna kri doteka iz telesa po. obeh glavnih srčnih do- vodnicah v desni preddvor, iz njega pa skozi trolistasto zaklopko v desni prekat, l^' jo potisne kot glavna črpal- ka desne srčne polovice sko- zi desno pljučno dovodnico v drobno pljučno ožilje. TU se izrabljena venozna kri za- siti s kisikom in odda od- večni ogljikov dvokis. S ki sikom zasičena arterializira- na kri pa se iz pljuč vrača skozi pljučne vene v lev" srce, to je skozi levi pred- dvor v levi prekat, ki J" potiska skozi aorto spet na' za j po telesu. Profesor De Bakey in profesor Košak: zaupen razgovor pri planiranju operativnega programa Vsem nam je še živo v spominu ne- davni obisk svetovno znanega profesor- ja doktorja Michaela Elis De Bakeya z baylorske univerze iz Texasa v ZDA, ki je na ljubljanski kirurgični kliniki s svojimi sodelavci opravil 7 operacij na srčnih zaklopkah in eno operacijo na ožilju- Stotisoči naših ljudi so sledili poročilom v dnevnem in drugem tisku o delu in neverjetnih uspehih proslav- ljene kardiološke ekipe iz ZDA. Mnogi so gledali tudi prenos operacije srčne zaklopke iz Beograda- Naprosili smo profesorja dr. Mira Ko- šaka s kirurgične klinike v Ljubljani, da bi odgovoril na nekaj vprašanj, ki smo jih zasledili med bralci naših ted- nikov. Kljub veliki zaposlenosti se je to- variš profesor ljubeznivo odzval naši prošnji in nam za 60.000 naročnikov treh slovenskih pokrajinskih tednikov odgo- voril. Njemu in njegovim sodelavcem se iskreno zahvaljujemo za pozornost in sodelovanje! iii Starrove srčne zaklopke: zgoraj mitralna, spodaj aortna. Levo na sliki so kroglice v svojem sedišču, desno pa sta »ventila« odprta Na sliki je prečni prerez srca na meji med pred- dvori in prekati. Zgoraj sta vidni žepnati zaklopki velikih srčnih odvodnic, aorte in glavne pljučne arterije. Spodaj sta zaklop- ki, ki vodita iz preddvo- rov v prekate. Medtem ko se desna lepo zapira, leva (mitralna) zaradi bole- zenske okvare široko zija in pri delovanju srca pre- pušča kri iz prekata nazaj v preddvor. Shematičen prikaz zelo zahtevnega posega: istočasna zamenjava treh obolelih zaklopk: obeh, ki vodita iz preddvorov v prekate, in aortne zaklopke. Levo: obo lele zaklopke, desno: izmenjava s krogličnimi umetni- mi zaklopkami E^wQ:e src utripi je v tujih prsih Ko zaključujemo to stran (v torek dopol- dne), poroča svetovni tisk, da se dr. Philip Blaiberg v Capetownu (Južna Afrika), ki so mu presadili srce drugega človeka, zelo dobro počuti. Ni videti, da bi njegovo telo zavračalo tujke. Iz Stanforda v Kaliforniji pa poročajo, da je kovinar Mike Casperac, kateremu so pre- teklo soboto zvečer presadili srce neke gospo- dinje, v kritičnem stanju. Začel je krvaveti iz želodca, čeprav se je presaditev srca s ki- nirške plati tudi pri njem posrečila. 20 DOLENJSKI UST * TEDNIK*VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! -m^^ Po uspešno opravljenih 7 srčnih oi>eracijah in eni menjavi trebušne aorte se je prot. De Bakey pred vrnit- vijo v domovino fotografiral z vsemi svojimi sodelavci in s člani ljubljanske k^rdiokirurške ekipe Kaj se dogaja s srcem in s človekom, če mu ©bo- lijo srčne zaklopke? Ce so zaklopke že od roj- stva slabo razvite ali pa če jih uniči bolezenski proces, odpove delovanje teh »eno- smernih ventilov«, ki ureja- jo normalni krvni obtok v telesu. Ce so zaklopke zože- ne, potrebuje srce dosti več- jo silo, da iztisne potrebno količino krvi. S tem se srčna mišica preutruja, ter končno omaga in odpove. Isto se dogaja, če se bolezensko iz- premenjene zaklopke ne za- pirajo dovolj dobro: »ventili popuščajo« in kri uhaja na- zaj. Zastoj krvi v srcu in pljučih pa ima lahko usod- ne posledice za ta dva živ- ljenjsko važna organa. Kako stara je zamisel, da bi človeku pomagali z umetnimi srčnimi zaklop- kami? Prosimo, povejte še kaj o tem, kako naše telo lahko sprejme vase tuje telo in ga obdrži? Od kdaj pozna medicina uspešne operacije srca in posebej še srčnih zaklopk? Kot kirurgija nasploh, ta ko je tudi srčna kirurgija pričenjala z zdravljenjem ur- gentnih stanj, predvsem po- škodb. Prvi, ki mu je uspe- lo po poškodbi zašiti srce, je bil nemški kirurg Rehn iz Frankfurta leta 1886. Za- radi omejenih tehničnih mož- nosti se je zatem srčna ki- rurgija le počasi razvijala. Prvi, ki je pomislil, da bi bilo možno popraviti zoženo mitralno zaklopko, je bil Ani- glež Brunton leta 1902. Po več neuspelih poizkusih raz- nih kirurgov je to uspelo leta 1925, prav tako Angležu Souttarju iz Londona, čigar postopek slepega zaprtega širjenja te zaklopke s prstom brez kontrole očesa se v mnogih primerih uporablja še danes. Prvi, ki je skušal omiliti posledice težke in ne- popravljive okvare aortne za- klopke z všitjem umetne, pa je bil Hufnagel leta 1953. Vendar v tem času srčna kirurgija še ni bila tako ra- zvita, da bi bil mogel izre- zali obolelo zaklopko in umetno všiti v samo srce na njeno mesto. Obolelo za- klopko, ki je prepuščala kri nazaj v srce, je pustil na njenem mestu, umetno. Ki je bila po svoji zasnovi do neke meje podobna današ- njim krogličnim zaklopkam, pa je všil izven srca v pr- sno aorto. Tovrstna kirurgi- ja se je bolj razmahnila še- le, ko je umetno srce orno gočilo operiranje v notranjo- sti bolnikovega, iz krvnega obtoka začasno izključenega srca. Prve operacije so bile omejene na popravilo ali sa- mo delno zamenjavo bolni- kove zaklopke s plastičnimi snovmi. Temu so sledile kompletne zamenjave z za- klopkami iz plastičnih tka- nin, ki so skušale po obliki posnemati naravne. Vendar se zaradi utrudljivosti ma- teriala in drugih izprememb, ki so na njih nastopale, ni- so obnesle. Tudi presajanje človeških ali živalskih za- klopk se doslej ni moglo uveljaviti v večji meri. Oče do danes najbolj uporabljane umetne srčne zaklopke, ki jo nosi v srcu že več kot 40.000 ljudi, pa je oregonski kirurg prof. Starr. Naprav- ljena je iz takih snovi, ki jih človeški organizem dobro prenaša, in tehnični preizku- si na posebnih napravah, ta- ko imenovanih multiplikator- jih, so pokazali, da je spo- sobna vzdržati 40-letno delo- vanje v človeškem telesu. Kaj lahko poveste o de- lovni metodi dr. De Bake- ya, izvežbanosti njegove ekipe in o doslej doseže- nem napredku kardiolo- ške kirurgije? Ali so take operacije v svetu danes še redkost? Kot vidite po pravkar ome njeni številki, te operacije nikakor niso več redkost, ampak so pravtako kot dru- ge srčne operacije postale rutinski kirurški posegi, ki lahko pomagajo tam, kjer druge pomoči ni. Prof. De Bakey je človek, ki ima da nes prav gotovo največje iz- kušnje na tem področju na svetu. Oprema in uvežbanost njegove ekipe je prav zara- di tega na fantastični višini in materialna sredstva, ki jih ima na razpolago za znan- stveno raziskovalno delo v svojem centru v Houstonu. so znašala v poslednjih letih več milijonov dolarjev. To- likšnega sodelovanja vseh mogočih strokovnjakov s po- dročja medicine, biologije fizike in drugih sorodnih vej. zdravnikov, tehnikov in in- ženirjev, ki skupno delajo na enem problemu tudi po več let, še nisem videl nik- jer na svetu. Prav v tem centru rešujejo tudi prene- katere probleme vesoljske medicine v zvezi s človeko- vim osvajanjem vesolja in v okviru vesoljskega progra- ma NASA. Kakšne so Vaše želje in želje Vaših kolegov glede nadaljnjega razvijanja pre- potrebnega oddelka za Vaše specializirane posege v novi ljubljanski bolniš- nici, kjer bi naši strokov- njaki nadaljevali že zače- to delo in ga izpopolnje- vali v skladu z vsemi zah- tevami sodobne medicin- ske znanosti? Na kirurgični kliniki sku- šamo, kot sem že omenil. kar najtesnejše slediti raz- voju srčne in žilne kirurgije v svetu, saj opravljamo že od leta 1965 tudi pri nas in- plantacije umetnih srčnih za- klopk in električnih stimu- latorjev srčne akcije, tako imenovanih pacemakerjev, po- leg drugih rutinskih srčnih operacij, ki smo jih osvajali že davno predtem. Razen te- ga se intenzivno bavimo z vso drugo kirurgijo in s transplantacijami ožilja, ne samo okončin, temveč tudi notranjih organov in možga- nov. Želeli bi predvsem več prostora, več bolniških po- stelj m boljše opreme, kaj- ti napredek srčne kirurgije je bolj kot katerekoli druge veje odvisen od uporabe mo- dernih aparatov in najnovej- ših dosežkov tehnike. Razen tega pa bi želeli več možno- sti za eksperimentalno in znanstveno raziskovalno de- lo, pri čemer ne mislim sa- mo na finančna sredstva, temveč tudi na pritegnitev novih, mladih ljudi, ki bi pojačili našo ekipo, sprejeli naše izkušnje in nekoč na- daljevali naše delo pod mno- go boljšimi pogoji in v več- jem obsegu. Medicina sega zdaj na področ.ja, glede katerih pred desetletji nihče še slutil ni, da bodo dostop- na kirurgom. \l\ spričo tako hitrega razvoja lahko upamo, da bo nekega dne »umetno srce« iz plastike in kovine zamenjalo tež- kemu srčnemu bolniku pravo srce? Ali lahko v 20. stoletju pričakujemo od- govor na vprašanje: Kje so meje srčne kirurgije? Prav v zadnjem času smo veliko slišali o prvi presadit- vi srca iz človeka na člove-. ka, ki pomeni enega največ- jih tehničnih dosežkov so- dobne srčne kirurgije. Na žalost so začetno navdušenje skalila sporočila o nastopu imunobiološke reakcije orga- nizma operiranega, ki je v borbi proti tujku povzročila 18. dan po operaciji bolni- kovo smrt. Človeško telo na- mreč ne prenaša tujih *^':iv in organov ter se proti njim bori z vsemi razpoložljivimi silami. Medicina danes pozna določena sredstva, s kateri- mi te obrambne reakcije or- ganizma lahko zavre ali vsaj omili. Tako je doslej uspelo že v več sto primerih v si- cer brezupnih slučajih pre- saditi ledvico s človeka na človeka. Nekaj od teh jih živi že po več let. Vendar je ta vrsta kirurgije še v eksperimentalni fazi in bo to tudi ostala, dokler ne bodo rešeni prav ti imunobiološki problemi. Takrat pa bo nastopil pro- blem: kje dobiti dovolj mla- dih, zdravih src, da bi z nji- mi zamenjali ostarela in od bolezni okvarjena? Prav to je navedlo kardiokirurške teame nekaterih vodečih sve- tovnih centrov, da so izbrali drugo pot: izdelavo umetne- ga miniaturnega inplantabil- nega srca, ki bo nekoč v svoji dovršeni obliki na raz- polago vsakomur, ki ga bo potreboval, in ob vsakem času. Med pionirji te dobe je prav profesor De Bakey, ki mu je z vsajenim umetnim levim srčnim prekatom, ki je 10 dni podpiral po inplan- taciji umetne srčne zaklopke oslabelo srce, uspelo rešiti življenje 32-letni bolnici. Ta umetni srčni prekat je za- enkrat poganjal še kompre- sor na stisnjeni zrak, ki je bil z njim povezan po tan- ki, pribl. 10 metrov dolgi cevi. Tako houstonska grupa, kot nekateri drugi večji sve- tovni medicinski centri in- tenzivno še nadalje izbolj- šujejo razne modele umetnih src ter preučujejo druge, prenosne vire energije, ki bi jih prav tako lahko spravili v bolnikovo telo in ki bi ob izpopolnjenih elektronskih kontrolah lahko za stalno na- domestili človeško srce. Stoletje kirurgije tekmuje s stoletjem osvajanja veso- lja in pri tem si tehnika in medicina medsebojno poma- gata ter se dopolnjujeta. V znanosti pa ni meja: njen razvoj gre nezadržno naprej k boljšemu in popolnejšemu. Vprašanja: Tone Go- šnik Odgovori: prof. dr. Mi- ro Košak s kirurgične klinike v Ljubljani Shematični prikaz vsitja umetne aortne zaklopke. Oho lela žepnata zaklopka je izrezana, na robove pa so že nastavljeni trije držalni šivi. Umetno zaklopko drži asistent na posebnem držalu Josip Jurčič 36 Večerji, katero mu je mlada sodnikova služabnica s porednim smehljajem prinesla, Lovre ni veliko škodo- val. Prosil jo je, naj mu od sodnika prinese papirja in pero in je začel pismo pisati svojemu prijatelju. Da bi druge neprijetne misli odpodil, popisoval mu Je, koli- kor je mogel humoristično, svojo ječo in vzroke, zakaj je vanuj prišel Skoda, da se je iz prič in dokumentov, po katerih smo to istmito povest snovali, z drugimi imeniiniiiu rečmi vred izgubilo tudi to Kvasovo pismo. Zakaj do- biček bi bil dvojen, ko bi se bilo ohranilo: prvič bi bil bravec videl, kakšen humorist je bil ta prečudni Lovre Kvas; drugič bi bih pa mi še na konec tega krat- kega poglavja kaj boljšega in kratkočasnejšega lehko pristavili, kakor je od spredaj in — morda bi se bili še ljudje dobih, ki bi bili napačno misel imeli, da je pismo dobro narejen falzifikat. To pak bi nas bilo povzdignilo v očeh tistih učenih glav, ki se kritikarji imenujejo. Pa kaj hočemo, kar ni, pa ni — kakor je dejal tisti, ki je iz prazne kupe vino pil. ENA IN DVAJSETO POGLAVJE Štet. Ce SI človek, pokaži se; če si hudir. stori, kar hočeš T r i n k u 1. O odpusti mi moje grehe. Shakespeare. Mesec se je na večer prikazal izza vzhodnih gora, odkraja velik in vedno manjši, kolikor više se je vzdi- goval. Nastala je lepa, tiha noč, brez sape in brez obla- kov na nebu. Ko bi bil kdo okrog Poleska .hodil, bi bil videl v črn plašč zavitega moža z veliko kučmo na glavi in de- belo, precej dolgo palico v roki tiho iz veže priti in s počasnim, gostim korakom, kakor je starim ljudem na- vaden, kreniti po poti proti vasi. Vsalc, kdor bi bil tu znan, bi bil uganil, da je ta ponočni šetavec gospod Piškav, ali če ga s pravim ime- nom imenujemo, doktor Kaves Dasi je mesec svetlo svetil, se je vendar videlo, da so starca že jele oči popuščati, zakaj tipal je vedno s palico pred seboj in še se je spotikal tu in tam ob kamenje, ki Je nepotolčeno ležalo po pustem potu do Obrhka, Prišedši do blizu vasi, je malo postal in premišljal, kod bi šel, da bi bilo bolj prav. Zagledal je luč na hribcu, kjer je stala Krjavljeva koča, in ne gledaje veliko na steze in meje je koračil vse prek. "^red kočo pak je zopet postal, kakor da bi pomišljal, ali bi po- trkal ali ne Odločil se je naposled ter dvakrat udaril s palico po durih. Okno se odpre in Krjavelj pomoli svojo debelo glavo ven. Pa kakor da bi ga bil. gad pičil, pomakne se hitro nazaj. Doktor Kaves bi bil lehko slišal, kako je Krjavelj po hiši sem ter tja dirjal in ves v strahu vpil: »O, Je- zus in sv. Lucija! Na pomaganje! — O, kje imam že- gnano vodo, žegnano vodo! In oljkovo vejico od cvetne nedelje! Hudič, hudič, sam hudič je po tebe prišel! Pred vrati stoji, ves črn je. O, sv. Lucija! Moh Marti- nek, moli! Gotovo si popred. ko so bili gospod pri tebi, kakov smrtni greh zamolčal.« _ _ ^_____^ In ko je Krjavelj našel v neki orepinji, s pajče- vino zavlečeni, žegnano vodo in oljkovo vejico od cvet- ne nedelje, je začel skozi okno neusmiljeno škropiti in vpiti: »Hudoba, poberi se, hudoba, poberi se!« Ali hudoba pred vrati se ni hotela pobrati. Trkalo je če- dalje bolj, Krjavelj tja v zadnji kot počene in začne moliti, ropotati in regljati, da je bila groza. Težko je bilo Martinku Krjavlja toliko utolažiti, da si je dal dopovedati, da zunaj nd hudiča, ampak naj- brž Lovre ali pa gospod Piškav. Tako se je dal prepro- siti, da je šel odpirat. Vzel je svojo črepinjo z žegnano vodo. storil križ in junaško zapah odrinil od vrat ter obenem za dva koraka odskočil. V veliko njegovo tolažbo je namesto hudobe v izbo stopil samo stari Piškav. Martinek je Krjavlja prosil, naj gre ven. Bravec je gotovo že zapazil, da je naš Krjavelj nagle jeze in da sosebno rad godrnja, če se mu prav povšeči ne godi. Ni nam tedaj treba praviti, da je tudi zdaj prav slabe volje šel ven. »ba bi te sapa vzela, sivec ti sivi!« je govoril zunaj pred vrati in Je oddihovaje se luno ogledoval. »Kako sem se ga ustrašil! Prec bi ga otepel, če je prav gosp>od, ko bi se le upal. Da bi se le ne bila kakova žilica v meni utrgala, ker tako dehtim ko kovaški meh. Še enkrat naj pride ta starec in naj me tako zastraši, jaz mu bom tri take tja v zobe povedal, da se bo za uho prijel, saj jaz tudi njega ne strašim, zakaj bi pa on mene? In pa še to, to! Ti škrici v mojo hišo dohajajo, jaz moram pa zunaj biti tačas. Caki me, čaki, kar noter grem in ga bom vprašal, kdo je hišo zidal, jaz ali on? Čigava je, moja ali njegova? To me pa prav zares grabi! Jaz bom videl, kdo bo meni rekel: pojdi ven! Kaj sem mačka ka-li ali pa še pes, da me bo ven gonil?« Krjavelj vstane in hoče v hišo iti, da bi Martinka in Piškava pošteno do dobrega ozmerjal. Pa ravno tako naglo se skesa in zsopet usede. DOLENJSKI LIST* TEDNIK*VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 21 Inštalaterska radnja za vodovod, kanalizaciju i ^asna postrojenja JELENKO BOJOVIČ BEOGRAD - TREČA NOVA 31 - JAJINCI vsa dela na izgradnji novih greznic s lNC:A iščeta žensko srednjih let i*'' upokojenko za varstvo enoletne deklice. Ostalo po dogovoru. Bnino Pihlar, O Ijc, Kersnikova 11. ŽENSKA 19 — značajna, vestna išče horonarno zaposlitev za tri- krat tedensko. Cenjene ponudbe pod »Medsebojna pomoč«. PRODAM TOVORNI AVTO llanomag 3 t let. nik 1963 ugodno prodam. Bran- ko .Mastnak, Celje. Kajuhova 11. DVO.SOBNO stanovanje v centru mesta, vseljivo marca, prodam. .Naslov v upravi lista. TOVORNI avto 3 t prodam. Na slov v upravi lista. SKORAJ novo spalnico z jogi vlož- ki, ovalno raztegljivo mizo in pralni stroj »Aeg — 63« prodam. Naslov v upravi lista. NOVO hišo z vrtom (vodovod in elektrika) 5 minut od železniške postaje prodam. Ernest Po vale j, Grobelno. SJ.ADKO seno in otavo prodam. Studcnšek, Nova vaš. Šentjur. SREDNJE veliko posestvo s sta- novan.jsko hišo. v prometnem kraju 10 minut od avtobusne po. staje v Osredku — Šentjur pro dam. Informacije pri Francu SelSku, Breze 92, Laško. DV.A lepa krznena plašča, lep črn sil in bizam in televizijsko zuna. njo anteno — novo, prodam. Naslov v upravi lista. STANOVANJE v izmeri 108 kv. m, s kletjo, garažo in vrtom pro- dam. Ivan Žičkar, Sevnica, He roja Maroka 6. IIIŠO z velikim vrtom na lepi le. gi v bližini posta.jc v Mariboru prodamo. Primerno za točilnico ali obrt. Triinpolsobno komfort no stanovanje in enosabno sta. novanje takoj vseljivo. C;eriK'j, Maribor, Pod vinogradi 6. OGLASI JIE V CELJSKEM TEDNIKU KUPIM^ GLADKO kostanjevo hlodovino o I 30 cm debeline naprej kupim Naslov v upravi lista. STANOVANJA SOBO oddam. V poštev pridi-jo ženske osebe. Dora Sotljar, Ce- lje, Kovinarska 10. MOŠKEMU oddam opremljeno so bo s centralnim ogrevanjem. Naslov v upravi lista. SKROMNO sobo oddam pošt nemu dekletu ali mlajši upokojenki. Potrebno je čistiti stanovanje. Naslov v upravi lista. LPOKOJENKI oddam sobo s cen. tralno kurjavo za dopoldansko varstvo otroka. Ramšak, Janšjva novi dvojček (lludiuja). ^ RAZNO ENOSTANOVANJSKO hišo na Vranskem zamenjam za podobno v bližnji okolici Celja- Naslov v upravi lista. GRADITELJI HIŠ, POZOR! Izdelujem aluminijaste kamisc. okvire za rolete, razne ogra.je in opravljam vsa stavbena ključavni carska dela — Priporoča se MI- LOŠ liLIN.AR. CELJE, Vrunčeva 11 — tel. 30-51. ZAHVALA Upokojenci trg. podjetja na debel« in drobno »MERX« Cel,je se iskre- no zahvaljujemo za izikazano go- stoljubjc in darila ob priliki no- voletne pogostitve. Celottiemu kolcktivii pa želimo ob tej priliki še naprej veliko uspehov. I)JAJLEPŠE DARILO I ZA SVOJCE! V INOZEMJ STVU JE I t TEDNIK 22 TEDNIK, 11. JANUARJA 1968 ČASOPISNO PODJETJE KMEČKI GLAS LJUBLJANA vas vabi med redne naročnike svojih izdaj. Poleg časopisa »Kmečki glas«, ki je osrednji tednik za bralce na podeželju, izdajamo še revijo »Sodobno kmetijstvo«, mesečnik za popularizacijo kmetijske, živilske, gozdarske in drugih sorodnih strok ter žepni »Kmetijski priročnik 1968« z nasveti za sodobno gospodarjenje. Časopis »Kmečki gla.5« obravnava vsa pereča življenjska vprašanja ljudi na podeželju, poroča o vseh pomembnejših dogodkih doma in po svetu, prinaša novice iz naših krajev, nudi zdravstvene in strokovne nasvete, v posebnih prilogah pa svetuje kmetijskim pridelovalcem in gospodinjam na podeželju, pri čemer sodelujejo številni kmetijski, živilski in drugi strokovnjaki. V posebni literarni prilogi najdejo v njem branje tudi bralci, ki iščejo v časopisu razvedrilo. Pravna služba »Kmečkega glasa« redno odgovarja na vprašanje bralcev brezplačno, bodisi v listu, bodisi pismeno. Letna naročnina 35 Ndin. Revija »Sodobno kmetijstvo«, Id bo začela izhajati januarja 1968, pa bo obravnavala strokovna vprašanja, ki so pomembna za sodobno pridelovanje v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinograd- ništvu, hmeljarstvu, vrtnarstvu in za delo v gozdu. Poleg tega bo zajela tudi vprašanja iz veterinar- stva, vzreje malih živali, kmečkega turizma in drugih gospodarskih dejavnosti v našem prostoru. Namenjena je kmetijskim in drugim strokovnjakom ter delavcem v kmetijskih, živilskih in gozdar- skih organizacijah, kakor tudi kmetom, ki se ukvarjajo s pridelovanjem za trg, in vsem tistim, ki želijo izpopolnjevati znanje pri pridelovanju zase, prav tako pa tudi vrtičkarjem. Letna naročnina 45 Ndin. »Kmetijski priročnik 1968« je lična knjižica, ki ima poleg koledarskega dela bogato gradivo iz raz- ličnih kmetijskih strok in gozdarstva. Je dober svetovalec vsem, ki želijo spoznati novosti v kmetijstvu, zlasti še sedaj, ko občutimo močno pomanjkanje kmetijske strokovne literature. Cena izvodu 12 Ndin. Časopisno podjetje »Kmečki glas« pripravi vsako leto za svoje naročnike nagradno žrebanje. Pogoj je vplačana naročnina za časopis ali strokovno revijo. VABIMO VAS MED NAŠE REDNE NAROČNIKE! VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo red od 4.30 do 8.00 PETEK, 12. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.20 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike 9.40 Iz glasbenih §ol. 11.00 Poro- čila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 ICmetijskl nasveti — Ludvik Strc«)l: Priporočila odbora za semenarstvo pri Gospodarski zbornici. 12.40 Na kmečki peči. 13.30 Priporočajo vam . 14.35 N.iši poslušalci česUtajo in po- zdravljajo. 15.20 Turistični napot- ki. 15.45 Kulturni globus. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute s pev. cem Ninon Robičem. 20.00 Glas- beni oocktail. 21.15 Oddaja o mor ju in pomorščakih. SOBOTA, 13. JANUARJA: 8.08 Glasbene matineja. 9.45 Iz albuma skladb za mladino. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.10 Med novimi posnetJci ansam bla »Zagrebških solistov«. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Ko. vač: Strokovna pomoč pri porodu goveda. 13.30 Priporočajo vam . 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Revijski in zabavni orkester RTV Ljubljana. 20.30 Za. biivna radijska igra — Wollgang Ecke: Detektivi — na plan! 22.10 Oddaja za naSe izseljence. NEDELJA, 14. JANUARJA: 6 00 .»-00 .Dol»o_,lutrol 8.0S Hadijslu igra za otroke Prane Puntar: (»Pravljica v modrem«. 9.05 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . Vid Jerič: ReševaU smo ranjenca. 11.00-11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Operni koncert 17.30 Radij, ska igra — H Ch. Andersen-HeJ- muth von Cii-«: »Cesarjev slav- ček«. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V ne- deljo zvečer 22.15 Serenadnj večer. PONEDELJEK, 15. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz ju- goslovanskih studiov 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotld za tuje goste. 12.10 »Ja- nuar« P. I. Cajkovskega 12.30 Kmetijski nasveti — inž. France Malešič: Nove možnosti sodelova- nja med agrokombinatom in polje- delci. 12.40 Sloven.ske narodne pe- smd v raznih izvedbah. 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 14.35 Naši poslu šalci čestitajo in pr^dravljajo 15.40 Ljubljanski mešani zbori 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Gaby Novak. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb, 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 16. JANUA«JA: 8.08 Operna matineja. 9.25 15 minut s priredbami Tončke Maroltove. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveii — inž. Milan Novak: Gardova li- nija mehanizacije za viriogradni- Stvo. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Pet mi- nut za novo pesmico. 15.20 Glas- beni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra Simfonični or- kester RTV - Ljubljana. 18.45 Družba in čas — dr. Bojan Zabel: Poslovna morala na tržišču. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Radij- ska igra Andrzej Szypulski: »Agent ii Vaduza«. SREDA, 17. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski pevoi in ansani-li zabavne glasbe. 9.45 Glasbena pravljica — Metka tn Danilo Bučar: Kužek Belček. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetij.ski nasve- ti—inž. Dolfe Cizej: švicarske izkušnje s povečevanjem pridellia po travnikih in pašnikih. 13.30 Pri- poročajo vam . . 14.35 NaŠ3 poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — W. Faulk ner: Epizoda in ljubosumnost. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razgled- nice. 20.00 Vrhovi operne poustvai- jalnosti. ČETRTEK, 18. JANUARJA: 8.06 Glasbena matineja. 9.25 Narodne pesmi iz Istre. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ju lija Smole: Razmišljanje ob odlič- ni sadni letini. 12.40 Igrajo pihal- ne godbe. 14.05 Izbrali smo vam. 16.00 Vsr.k dan za vas. 17.05 Četrt- kov simfonični koncert. 18.15 Turi stična oddaja. 18.45 Jezikovni pi govori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Ro- bičem 20.00 Četrtkov večer doma- čih pesmi in napevov. 21.40 Glas beni noktumo Rdeči križ ob novem letu Dne 25. dec. je bila v to- varni emajlirane posode Ce- lje krvodajalska akcija. Za njo se je prijavil 101 član kolektiva, dejansko pa ude- ležilo 99 članov. Nedvomno bi bil uspeh večji, če bi se akcije udeležila tudi nočna izmena, ki pa je izostala za- radi nedelje, ko se v tovar- ni ne dela. Bodoče akcije bo potrebno prilagoditi tako, da bo tudi ta lahko v teh akci- jah sodelovala. Rdeči križ se posebno toplo zahvaljuje upravnemu odboru podjetja, ki je na prošnjo Občinske- ga odbora Rdečega križa ak- cijo odobril, kadrovski in so- cialni službi, ki sta prošnjo tega odbora ne samo podprli temveč vso akcijo dejansko prirravili in organizirali. Za plemenito razumevanje — iskrena hvala! v četrtek pred novim le- tom je bUa v mali dvorani- ci Krajevne skupnosti Otok mala a prisrčna slovesnost. K novoletnemu slavju so bi- li povabljeni občani te skup- nosti, ki so socialno najbolj prizadeti. Krajevna skupnost Otok je skupno z organiza- cijo Rdečega križa tega tere- na pripravila obdarovanje najpotrebnejših. Obdarovan- cem sta zaželela srečno no- vo leto 1968 predsednik KS tbv. Ferič in predsednik Rde- čega križa terena Otok tov. Tomažič. Obdarovanju so se pridružila tudi trgovska pod- jetja CENTER in MERKS, ki sta prispevala aa.Lij^.ie pa- kete. Obdarovanci so bih da- ril, čeprav skromnih, veseli, saj so videli, da žive v skup- nosti, ki ne pozabi malega človeka. Posebno p>a je treba poudariti solidarnost obeh tr- govskih podjetij, kd sta po- kazali polno razumevanje za humano akcijo. Kolektivoma se organizacija Rdečega kri- ža Otok in Krajevna skupnost Otok ponovno prav lepo za- hvaljujeta in jima želita obi- lo poslovnih in osebnih uspe- hov v novem letu. Vsem članom Rdečega kri- ža, sodelavcem, krvodajalcem, delovnim kolektivom, družbe- nim in političnim organizaci- jam, sosednjim občinskim od- borom Rdečega križa — sreč- no novo leto 1968!' Vabilo nI osalo brez uspeha Preteklo nedeljo smo pova- bili Storovčane kot daroval- ce krvi, naj se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. K temu povabilu je še posebej pripomogla komi- sija za krvodajalstvo delov- ne skupnosti železarne Što- re. Po svojem tovarniškem listu »štorovski informator« je pozvala vse krvodajalce v železarni štore in njeni oko- lici, naj se odzovejo tej ple- meniti akciji pod geslom »Rešujmo življenja - daruj- mo kri in ne dopustimo, da bi komu usahnilo življenje, ker bi zaradi naše premale uvidevnosti zmanjkalo prepo- trebne krbl.« Med drugim je zanimiva ugotovitev, da so v tem ko- lektivu v začetku letošnjega leta izvedli poizkus, da v sa- mi železarni ne bi organizi- rali večjih akcij, ampak bi na poziv transfuzijske posta- je po 20 krvodajalcev mese- čno odhajalo iz kolektiva ob dela prostih dneh, v p>odjet- ju pa bi se jim za to prizna- lo nadomestilo v višini 8-ur- nega osebnega dohodka. Ta način pa se ni obnesel. šte- vilo krvodajalcev se je občut- no znižalo. Zaradi pomanj- kanja krvi tn težke situacije celjske bolnice so <5e samou- pravni organi železarne što- re odločili, da 15. decembra 1.1. E)onovno organizirajo več- jo krvodajalsko akcijo. Va- bilo ni ostalo brez uspeha. Transfuzijski ekipi se je pri- javilo 124 članov kolektiva in od tega 117 tudi darovalo kri. Občinski odbor Rdečega križa in transfuzijska posta- ja v Celju se samoupravnim organom, ki so akcijo odo- brili ter članom sindikata in krvodajalski komisiji, ki so akcijo organi.^.! .^li in pripra- vili iskreno ^^a' iljujeta, kr- vodajalcem pa izrekata po- sebno priznanje in zahvalo. TELEViZIJSKi SPORED NEDELJA 14. JANUARJA 9.10 MAD2AR.SKI TV PREGLED (Za Pohorje in Plešivec) — (Beograd) 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 NARODNO ZABAVNA GLAS- BA (Ljubljana) 9.55 KMETIJSKA ODDAJA (Za- greb) 10.40 MOKEDAJEVA MATINEJA — (Ljubljana) 11.55 Vengen: SLALOM ZA MOŠKE — prenos (EVR) 13.00 NEDELJSKA TV KONFE- RENGA (Zagreb) 16.00 PRENOS ŠPORTNEGA DO- GODKA (Beograd) 18.45 TV KAZlPar — ponovitev — (Ljubljana) 19.10 BONANZA — serijski film — (Ljrbljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 20.50 ZABAVNA GIJ^BE-NA OD- DAJA »ATELJE 212« (Beo- grad) 21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.30 ZADNJA POROČILA (Ljul>. Ijana) PONEDEUEK 15 JANUARJA 16.10 ANGLEŠČINA (do 16.40) — (Beograd) 16.45 MAD2AESKI TV .PREGLED (za Pohorje in Plešivec) — 'Beograd) 17.00 POROČILA (2Jagreb) 17.05 MAU SVET — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 POPOTOVANJE PO AZUI — (Zagreb) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 EPILEESIJA V OTROŠKEM OBDOBJU (Ljubljana) 18.50 MODNA REVIJA (Ljubljana) 19.15 KUHARSKI NASVETI (Ljub. Ijana) 19.45 VOKALNO INSTRUMENTAL- NI SOLISTI: Lado Leskovar (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.35 Danilo Hiš: »NOČ IN ME- GLA« — TV drama (Zagreb) 21.35 PO IZBIRI — glasbem odda- ja (Zagreb) 22.05 TV DNEVNIK (Beograd) TOREK. 16. JANUARJA Ž 16.40 FRANSCINA (do 17.10) — (Beograd) 17.30 POROČILA (Ljubljana) 17.35 MODNA REVIJA (Ljti>ljana) 17.40 POROČILA (Ljubljana) 17.45 RISANKE (Zagreb) 18.00 OBRE2JE — oddaja za ita- lijansko narodnostno manjši, no v Jugoslaviji (Ljubljana) 18.25 TORKOV VEČER (narodni) (Ljubljana) 18.50 Svet na zaslonu — NAŠI DE- LAVCA V TUJINI — (Ljubu Ijana) 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CnC CAK (Ljubljana) 20.10 VELIKI MCQUIRTI — ameri- Ski celovečerni film (Ljub. Ijana) 21.40 BERA SLOVENSKE KUL- TURNE TVORNOSTI V LE- TU 1967 (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (I^ub- Ijana) SREDA 17. JANUARJA 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje in Plešivec) — (Beograd) 17.20 POROČILA (Skopje) 17 25 LUTKOVNA IGRA (Skopje) 17.45 KJE JE. KAJ JE (Beograda 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 ZDRUŽENJE RADOVEDNE- ŽEV (Zagreb) 19.05 PREGLED SKOZI CAS - (Ljubljana) 19.45 CIK CAK (Ljubljana) 30.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 (NE)ZNANA TALIJA — dru. ga oddaja (Ljubljana) 21.30 ZADNJI DAN, PRVI DAN — serijski tilm (Ljtl>ljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub Ijana) ČETRTEK 18. JANEARJA 11.40 ANGLEŠČINA (Beograd) 17.10 P0RO5ILA (Ljubljana) 17.15 HRBSTAC — mladinski balet (Ljubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 NARODNA GLASBA (Beo- grad) 18.35 MODNA REVIJA (Ljubljana) 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA - (Ljubljana) 19.05 SPLET — glasbena dokiimeii- tarna oddaja (Beograd) 19.45 ZOO (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.35 NA POTI OD KAMNIKA DO RADOVLJICE (Ljubljana) 21.20 MEDNARODNI JAZZ FESTI- VAL V LJUBLJANI (Ljub- ljana) 21.50 ZADNJA POROČILA (Ljub Ijana) PETEK, 19. JANUARJA 11.30 FRANCOŠČINA (Beograd) 17.25 POROČILA (Ljubljana) 17.30 MOJ PRIJATELJ FRICaCA - serijski film za otroke (Ljub- ljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana; 18.20 MLADINSKI KONCERT - (Beograd) 19.05 NA SEDMI STEZI - (Ljv»3 Ijana) 19.35 SREČANJE Z LIDIJO VIZI- JAKOVO (Ljubljana) 19.55 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.35 PAISA — italijanski celove- černi film (Ljubljana) 22.06 M. Bravničar: KRALJ MA- TJAŽ — Čajkovski: koncert za klavir in orkester v B- molu (Ljubljana) 23.05 ZADNJA POROČILA (Ljub- Ijana) SOBOTA 20. JANUARJA 12.55 Kltzbiihel: SMUK ZA MO- ŠKE — prenos do 14.00 — (EVR) 16.25 MODNA REVIJA (Ljubljana) 16.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 17.00 OTROŠKI CIRKUS: BILLV SMART (Zagreb) 18.00 Vaterpolo: DINAMO (B) : MLADOST (B) (Zagreb) 19.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 19.20 SPREHOD SKOZI CAS — (Ljubljana) 19.45 ZOO (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.36 POKLICI — humoristična oddaja (Beograd) 21.55 VIDEOPON — glasbena od- daja (Zagreb) 21.50 GIDEON — serijski film — (Ljii)ljana) 22.40 ZADNJA ODDAJA (Ljubljana) NEPOZABITE! OBIŠČITE 9. GOSTOVANJE DUNAJSKE REVIJE NA LEDU Revija bo od 8. do 12. februarja 1968 v sejemski dvorani v Celovcu. ' Programom Začetek revije — vsak dan ob 14.30 in 19.30 ^^lil^^ll.^^ potovalnih uradih ATLAS - Zagreb, KOMPAS - LjubHana. LJUBLJANA — TRANSPORT, PUTNIK, SAP LJUBLJANA, TRANSTURIST TT LJUBLJANA ^^'''^^'^^ DOLENJSKI UST * TEDNIK i VESTNIK: vsak 66^^^60.000 izvodov ! 23 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo lEHNa-MERCATaR C e I j e , se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča PRIDITE PO PRALNI STROJ S PRAZNO DENAR- NICO. Trgovsko podjetje TEHNOMERCATOR iz Ce- lja vam nudi superavtomatični pralni stroj GORE- NJE na dvanajstmesečni brezobrestni kredit brez porokov in brez 20-odstotnega takojšnjega pologa. — IZKORISTITE TO ENKRATNO PRILOŽNOST ZA ŽIVLJENJSKI NAKUP. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT j Prve hokejske tekme čeprav brez izkušenj se je mladinsko moštvo HDK Celje letos- vključilo v pr- venstveni boj za republiško prvenstvo. To je pravzaprav skromno tekmovanje, v ka- terem sodelujejo tri mo- štva, poleg Celjanov še Jese- ničani in ljubljanska Olim- pija. Prvo tekmo so mladi Celjani igrali z Jeseničani in izgubili 22:0. Ze v drugi tek- mi v Ljubljani so se pokaza- li v drugačni luči. To pove tudi rezultat 10:2. Tekmovanje bo zaključeno pred koncem tega meseca. Poleg tega je bila v Celju tudi zanimiva mednarodna tekma v hokeju na ledu med dvema državnima prvakoma, Katovicami iz Poljske ter Jesenicami. Zaradi promet- nih zastojev so prišli Jeseni- čani v Celje močno okrnjeni. Sodnikoma se je javilo samo sedem igralcev, kar pomeni, da so med tekmo lahko me- njavali samo po enega. Na- vzlic temu so se lotili svoje naloge zelo resno. Toda po vodstvu 5:2 jim je pošla sapa (povsem razumljivo) in izre- dno napeta tekma se je kon- čala z rezultatom 9:8 za po- ljske goste. S to tekmo so Celjani tu- di uradno izročili namenu novo betonsko tribuno, ki celoten objekt lepo do- polnjuje. Nogometni sodniki so zborovali v nedeljo je bila redna konferenca Podzveze nogo- metnih sodnikov v Celju, na kateri so kljub dobremu so- jenju tekem izredno kritič- no ocenili organizacijsko de- lo. Dobro delo sodnikov na igriščih je očitno zlasti po tem, da se zoper njihovo so- jenje ni pritožilo niti eno moštvo. Ce v tem zaslužijo odlično oceno, bodo morali v prihodnje več pozornosti po- svetiti organizacijski utrdit- vi, notranji disciplini in vzgoji novih kadrov. Več o tej skupščini bomo poročali v prihodnji številki. M. B. Ke^ljači: Afera v kvalifikacijah Na prvenstvu celjske tek- movalne skupnosti v keglja- nju je zmagalo moštvo KK Celja s 642 prednosti pred drugoplasirano ekipo Aera. Glede na to, da so Celjani že člani slovenske kegljaške lige, si je moštvo Aera pri- borilo pravico do kvalifika- cij za vstop v družbo naj- boljših slovenskih kegljaških moštev. Vrstni red na prvenstvu celjske tekmovalne skupno- sti: 1. Celje 12.853, 2. Aero 12.211, 3. Partizan-Kovinar, štore 12.088, 4. Ingrad, 5. In- valid, 6. Krško. Med posamezniki je bil najboljši Celjan Lubej, ki je podrl 1708 lesov. Zima na celjskem področju Ni še dolgo tega, ko je Celjska turistična zveza iz- dala prospekt Zima na celj- skem turističnem področju, ki ima tudi cenik penzion- skih uslug za to obdobje. Hvaležna je ugotovitev, da cene niso višje kot so bile v pretekli sezoni, ponekod, kot na primer na Celjski koči, pa so jih celo znižali. Sploh se Celjska koča, ki jo upravlja kolektiv hotela Ce- leia, ponaša z najnižjimi ce- nami, pa ne samo to, tudi z odlično postrežbo. Naj ne bo odveč, če povemo, da je oskrbnik postojanke pri Ce- ljski koči znani gostinski delavec. Drago Komerički, upokojeni direktor Ojstrice. V planinskih postojankah so penzionske cene od 23 no- vih dinarjev (Celjska koča in zasebnik na Svetini) do 28,70 novih dinarjev v Logarski dolini, v postojanki celjske- ga planinskega društva. V domu na Gori Oljki je pen- zion 24 novih dinarjev, na Mozirski koči 26, na Pa- škem Kozjaku 24, prav tako na Rogli. V zdraviliških krajih se sučejo penzionske cene od 26 novih dinarjev (Stara po- šta v Rimskih Toplicah) do 42 novih dinarjev v laškem zdravilišču. V ostalih krajih pa se ce- ne za enodnevno oskrbo gib- ljejo od 23 novih dinarjev (gostišča v Mozirju) do 50 novih dinai-jev v hotelih. Cene za ležišče v zaseb- nih sobah se sučejo od 7 do 15 novih dinarjev. Tu je vra čunana tudi kurjava, me^ tem ko bo treba turistično takso plačati posebej. Vlečnice obratujejo pi Celjski koči, na Svetini, tem v Mozirju, Šentjurju, š) Ljubnem, v Gornjem gradft in Libojah. Celjska tržnica v dneh po praznikih je bi- la tržnica slabo preskrblje- na. Toda to je za ta letni čas običajno in prav nič za- skrbljujoče, saj tudi povpra- ševanja ni posebnega. Ljudje opravijo svoje vsakdanja na- kupe rajši kar v najbližji trgovini. Cene se v glavnem niso spremenile, še vedno je do- volj dalmatinske solate, ki jo prodajajo po 250 do 400 dinarjev kilogram. Radič je po 800 do 1200, krompir pa od 80 do 100 dinarjev kilo- gram. špLnače je malo in tudi draga je — kilogram J>o.. 1000, toriev._Ki^ zeiig, in kislo repo prodajajo pt 150 do 200 dinarjev, rdei peso po 150 do 300, ohrovi po 150 do 250, jabolka p 80 do 120, hruške po 200 i 300. Jajčka stanejo od 70 dt 100 dinarjev. Skuta je po 44 smetana pa po 460 dinarja liter. Na tržnici je tudi vk ko drugih izdelkov: cvetja i plastičnih mas, plet6ni< predpasnikov in podobneg Prodajalci teh predmetov, i smo jih vse leto srečavali ol tržnici, so zdaj le dobili p« stor pod streho, ki pa 1» pretesna takoj, ko bo posiji lo prvo pomladansko sonce NAMESTO INTERVJUJA — IN MEMORIAM Kako sem postalkomunist v seznamu predvojnih komunistov, ki živijo na našem območju in ki smo ali pa jih še bomo obi- skali z namenom, da bralcem našega časnika po- vedo svoje spomine, v tem seznamu je tudi STANKO KOKALJ — STANE Prehitela nas je smrt, ki mu je ugasnila življenje nepoln teden pred novim letom. Intervjuja ne bo, pa vendar boste prebrali v na- slednjem sestavku njegove besede, njegove misli in spomine.. Prebrali boste takšne, kot jih je zapi- sal v svojem življenjepisu k anketnemu listu člana ZK. »Ko sem bil star osem let, mi je oče umrl. Strašno me je prizadelo. Oče je bil odločen človek, napreden. Bil sem prepričan, da je najbolj pameten in pošten človek na svetu .. .imici Vevče. Kaj hitro se je seznanil s krivičnimi razmerami v tovarni, sam jih je okusil, trdo je delal od jutra do večera, toda komaj se je prebijal skozi življenje. Včlanil se je v strokovno organizacijo in se s tovariši boril za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev: »Ko sem vozil direktorja Volča po njegovih potih, sem videl, kako razkošno živi in razmetava denar, moitem pa delavci trpijo pomanjkanje. Vedno bolj sem spoznaval nujo, da se je treba proti kapitalizmu boriti. Kmalu je k nam začel hoditi Franc Vrhovec iz Ljubljane. Govoril nam je o sovjet.ski revoluciji, o tem kako se moramo organizirati, da bi se otresli kapi- talistične tiranije. V Vrhovcu sem videl drugega očeta in spet mi je bilo hudo, ko je odšel na tuje, v Fran- cijo ...« Prihajali so še drugi, pogovarjali so se z delavci, prinašali literaturo. Leta 1923, ko je bil Vrhove za kratek čas spet v domovini, so v papirnici ustanovili partijsko celico treh članov, med njimi je bil sprejet tudi Stanko Kokalj. Bila so leta, ko so v KPJ vladale težke razmere, frakcijski boji, izdaje, s strani buržoazne države pa hud policijski teror. »Naša cela ni bila močna, pa tudi r&lko smo se sestajali. Jakob žulovec, ki je bil sekretar, je leta 1925 nenadoma presedlal k nacionalistom in tako sva z Jakobom Blažem ostala sama. Veliko sem potoval kot šofer, zgubil stike in enostavno kot član KPJ odmrl. . .« Toda Stanko Kokalj ni nehal biti komunist. Poročil se je in kmalu dobil tudi sina. Svojo družino je imel ze- lo rad, zato ga je veliko bolj peklilo, da so morali žive- ti vsi v največji skromnosti. »Ko sem takole vozil direktorja, zadrtega Prusa, po vsej Evropi sem imel priložnost videti, kako so bogataši v šopih zapravljali tisočake za najbolj nesmi- seln luksus — denar, ki so ga delavci ob pomanjkanju zanje prigarali.. . Tako sem zasovražil kapitaliste, da sem se včasih morai močno zadrževati, da ne bi sto- ril kaj nepremišljenega. Leta 1938 sem spoznal Jožeta Mazovca v papirnici. Bil je komunist. Veliko sva se pogovarjala in začel mi je dajati razne naloge. Poleg drugega sem skrivaj širil razno literaturo v pisarne, kar ni bilo zelo težko, saj sem hodil popravljat pisal- ne stroje. Seveda bi imel težave, če bi me zasačili. Za- čel sem delovati tudi med ljudmi izven tovarne. Pri tem sem imel kar precej uspeha. Prišel sem v stik še z drugimi, zlasti z nekim Mojšekrcem, ki je bil veliko bolj razgledan in je znal delati med množico. Po enem letu sem bil sprejet v partijo, kar v strojnici ob ro- potajočih strojih. Bil sem zelo ponosen in vesel, toda kmalu sem bil skoraj že razočaran, saj sem dobival manj nalog kakor prej. Tako pa ni bilo dolgo. Kmalu je Stanko Kokalj dobival vse bolj težke in obsežne naloge. Prišel je čas, ko je moral vsak komunist biti organizator in pripravljen na največje žrtve. Treba je bilo začeti zbirati orožje, kajti domovina je že bila okupirana, organizirati ljudi za osvobodilni boj. Stanko Kokalj je organiziral ilegalni kanal z Ljubljano, orga- niziral narodno zaščito, povezal se je z ljudmi, ki so lahko veliko pomagali. Toda šlo je navzgor. Leta 1943 je postal član revirskega komiteja, proti koncu vojne sekretar okraja Gornji Grad, nato član celjskega okrož- nega komiteja. Namenili smo se opisati, kako je Stanko Kokalj postal komunist, zato poznejših dogodkov ne črpamo podrobno iz njegovega življenjepisa. Po vojni je v Celju opravljal zelo odgovorne naloge, bil je predsed- nik mestnega ljudskega odbora in direktor enega naj- večjih podjetij v Celju, celjske Cinkarne. Mesto Celje mu je za njegove usluge podelilo naslov častnega ob- čana. Bil je nosilec visokih odlikovanj za zasluge mo^ NOV in v povojni graditvi. Pot Stanka Kokalja je hkrati podoba rasti in tvor- nosti večine tistih predvojnih komunistov, ki so se iz preprostih delavcev razvili v voditelje, v organizatorje, borce, v ljudi, ki so bih prav takšni, kakršne je Zveza komunistov potrebovala. Zato bo v velikih dejanjih Zveze komunistov ostal vedno živ tudi delež Stanka Kokalja. KRAŠOVEC JOžfi lednlli TEDNIK - Uredništvo In uprava Celje, Gregorčičeva 5, poSlnl predal 161. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNl^ Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše deloc (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnik« Ci*j 1954) in od 1955 ponovno kot »Oljski tednik«, S 1, januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice. Šentjur pri Celju, Šmarje prt Jelšah in ^ FEDNIK izhaja ob Četrtkih. Izdaja: CP »DELO« — delovna enota »Informacije — propaganda« Celje. Tisk In kliSeJl: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne SteL 60 par (60 starih din), letna naročnina 30 novih (3.000 starih) din, polletna 15 no^ih (1500 starih) din, tujina 60 (6.0CO) Tekoči račun: 507-L1280 — TELEFONI: Ure