SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 222.
V Ljubljani, v petek 28. septembra 1894.
Letnilc XXII
Iz delegacij.
Iz Budimpešte 27. sept. Poročilo o vnanji politiki.
Danes je proračunski odsek avstrijske delegacije imel sejo in poročevalec o vnanjih stvareh Dumba je prečital svoje poročilo. To poročilo pove jako malo novega in se tesno naslanja na pojasnilo grofa Kal-nokyja o vnanji politiki, katero popolnoma odobruje, ker se nadeja, da se bode dalo s tako politiko ohraniti mir. Jedina reč, katera je nas nekoliko osupnila, je, da se poročevalec avstrijske delegacije rahlo obrača proti Rumuniji. Vsa stvar se tiče samo Ogerske in izvira jedino od tod, da Mažari nočejo Rumunom priznati narodnih pravic in jih preganjajo. Pač ni umestno, da se avstrijska delegacija v tej stvari pridružuje Mažarom, kajti svet bode iz tega sklepal, da naša polovica odobrava sploh postopanje Mažarov proti Rumunom. Zato tudi ne obsojamo Mladočeha P a c a k a , ki je glasoval proti temu poročilu.
Vojni budget.
Nato se je pa proračunski odsek posvetoval o vojnem budgetu. Poročevalec Badeuy je pojasnil, da se povekšanje budgeta opira pred vsem na načrt, katerega je prejšnji minister razvil glede povekšanja vojne. On torej vpraša ministra, ali se drži načrta svojega prednika. Vojni minister je pritrdil na vprašanje poročevalčevo. Naglašal je, da je mogoče le polagoma vojno popolniti in se morajo večji stroški razdeliti na več let, kajti gledati se mora na državne finance.
Poročevalec je potem dokazoval, da je čista višja potrebščina 3,618.693 gld. v rednem budgetu utemeljena in prihaja iz popolnjenja vojske, katero
se je napovedalo že v prejšnjih zasedanjih. Poročevalec pa izraža željo, da bi se vojni proračun ne prekoračil, kar se je zadnja leta večkrat zgodilo, ker to bi utegnilo rušiti finančno ravnotežje obeh državnih polovic. To bode tem ložje storila vojna uprava, ker odsek ni odpisal 500.000 gld., katere bi bil smel že lani, ker se je cena pridelkom znižala. Potem je pa poročevalec razpravljal posamične višje zahteve vojne uprave.
Zalaganje vojne.
Poročevalec z veseljem naglaša, da si vojna uprava prizadeva olajšati prvotnim producentom ude-ležitev pri zalaganju vojne. Zadnje leto je bilo že 600 mest, kjer so se stvari prejemale. Vedno bolj se prvotni producentje udeležujejo zalaganja vojne s slamo, ovsom, senom in drvmi. Tudi mali obrtniki se vedno bolj udeležujejo zalaganja vojne. Več kakor 25 odstotkov potrebščine se pa jim ne more prepustiti, dokler leta 1898 ne potečejo zalagalne pogodbe. Poleg monturnih skladišč so se v Levovu, Krakovu in Inomostu osnovale prejemalne komisije za male obrtnike. Število teh komisij se pa radi troškov in upravnih težav ne more lahko pomnožiti. Konzorciji, ki so 1893. leta prevzeli zalaganje pavolnega in platnenega blaga, so se zavezali, da bodo jedno četrtino vsakoletne potrebe naročili pri ročnih tkalcih , kar se tudi godi.
Poročevalec je končno priporočal, da se delegacija izreče, naj bi vojaška uprava zboljšala hrano vojakom. Poslednja leta je delegacija sklenila že več resolucij v tem smislu, a dosedaj brez vspeha.
Facakov govor.
Mladočeški. delegat Pacak je izjavil, da so bremena za vojno že tako velika, da večjih ne bodo
mogli davkoplačevalci prenašati. Govornik je potem ponovil svojo trditev, da ta vojna bremena nam naklada trodržavna zveza. Izredne potrebščine so že dobile značaj rednih potrebščin. Potrebno je, da vojni minister da pojasnilo o daljših sistematičnih načrtih. Prejšnji vojni minister je rekel, da je za vse oboroženje potreba 100 milijonov, ki so se že porabili, on bi rad vedel, kedaj bode temu konec ?
V	vojni se premalo ozirajo na češko narodnost. Cehi hočejo, da se njih narodnost ravno tako pri vojakih spoštuje, kakor druge. V vojaških šolah v deželah češke krone, naj se ravno tako uči češčina, kakor se mažarščina na Ogerskem. V vojni morata češki narod in jezik imeti isto veljavo, katera gre češkemu narodu pa njega številu in važnosti v Avstriji.
Govornik želi, da vojni minister pojasni, kak vpliv je imel ukaz prejšnjega vojnega ministra proti grdemu ravnanju z vojaki. Ce se pa ne bi z vojaki grdo ravnalo, se jih toliko ne bi samih umorilo. Leta 1892 je bilo pri vojakih 481 samomorov. Surove disciplinarne kazni z železjem naj se odpravijo. — Govornik želi, da bi vojaške vaje ne bile ob žetvi. Pacak se je končno izjavil, da bode glasoval proti vojnemu budgetu.
Na to se je končala generalna debata in začela specijalna.
V	specijalni debati je vojni minister dajal pojasnila na razne stvari. Delegatu Treuenfelsu, zakaj se je prestavil vojaški kurat iz Inomosta v Bosno, ko ni hotel v dvoboju palega vojaškega zdravnika Wagnerja pokopati, je odgovoril vojni minister, da je prestavljenje pravica eksekutive in da ne gre službenega prestavljenja smatrati za kazen. Je li Skacel kot duhovnik prav ravnal, tega pa on nima pre-iskavati.
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pejlico, prevel —a—.
XKXVIII.
Raztrgal s»em na drobno, a brez najmanjše jeze, one štiri kosce pisma; šel k oknu, stegnil roko in gledal usodo raznih koščkov v pišu vetro-vem. Nekoji vlegli so se na svinčeno streho cerkveno, drugi vrtili so se dolgo po vetru in razpršili se po tleh. Videl sem, da so se razleteli in se ni bilo bati, da bi jih kdo pobral in razumel njihovo vsebino.
Potem sem pa pisal Julijanu in vso svojo skrb obračal na to, da bi ne bil ali da bi se ne zdel razburjen.
Šalil sem se z njegovim strahom, da bi jaz imel tako tanko vest, da bi se ne vjemala s filozofijo in dejal sem, naj svojo sodbo o tem vsaj odloži še za nekaj časa. Hvalil sem njegovo odkritosrčnost, zagotavljal ga, da me bo našel v tem oziru sebi enacega in pristavil, da hočem, ker bi se rad tacega skazal, zagovarjati krščansko vero. »Gotovo uverjen«, dejal sem, »da, kakor bodem jaz vedno pripravljen poslušati prijateljski Vaše nazore, bodete i Vi prijazno poslušali moje.«
Ta razgovor hotel sem napraviti malo po malem
in pričel sem ga pazno razmotrivaje bistro krščan-
ske vere: češčenje Boga, — opustitev babjeverstva — bratstvo ljudij — vedno teženje po kreposti — ponižnost brez klečeplastva — možatost brez ošab-nosti — uzor: Bog-človek 1 Ali je še kaj bolj filo-zofičnega in večjega?
Potem sem dokazoval, kako je bilo spoznanje dano več ali manj vsem onim, ki so z uma svitlim mečem iskali resnice, a da ga niso bili deležni nikdar vsi; in kako je nebeški Učitelj, prišedši na zemljo pričal čudežno za-se, razširjevaje to spoznanje najslabejšimi sredstvi. Kar niso mogli največji filozofi doseči: zmage nad poganstvom in oznanjanja bratovske ljubezni, dosegel je On z maloštevilnimi neizobraženimi oznanjevalci svoje vere, da se je od tedaj pričelo osvobojenje sužnjev vedno bolj množiti, dokler se ni pokazala država brez sužnjev, družba, ki se je zdela nemogoča starim modrijanom.
Pregled zgodovine od Jezusa Kristusa do sedaj imel bi bil nazadnje dokazati, kako se je po njem ustanovljena vera vedno kazala sposobno vsakej stopinji omike; da je torej napačna trditev, češ, da se pri nadaljnem napredovanju omike ne morejo ž njo vjemati evangeliji.
Pisal sem kolikor mogoče tesno in dokler je dopuščal prostor, a nisem mogel priti daleč, ker mi je nedoslajalo papirja. Bral sem in bral svoj uvod, in zdel se mi je dobro napravljen. V njem ni bilo niti jedne besede, ki bi bila kazala mojo ne-voljo zaradi šal Julijanovih, bilo pa je polno izra-

zov dobrohotnosti, koje je bilo narekovalo uže popolnoma k strpljivosti privedeno srce.
Odposlal sem pismo, drugo jutro pa težko pričakoval odgovora.
Tremerello je prišel ter mi rekel :
»Oni gospod Vam ni mogel pisati, a prosi Va?) da bi nadaljevali svojo šalo.«
»Šalo?« vskliknil sem. »Ne, šalo ni rekel, slabo ste ga umeli.«
Tremerello zmajal je z ramo : »Torej sem ga slabo razumel.«
»Ali se Vam res zdi, da je rekel ,šala'?«
»Kakor se mi sedaj-le zdi, da slišim zvon sv. Marka.« (Zvonilojeravno.) Pil sem kavo in molčal.
»Pa povejte mi, je li bil oni gospod prebral celo moje pismo?«
»Jaz mislim da, kajti smejal se je, smejal, kakor bi bil nor, pismo zmečkal v kroglo, je metal po zraku in ko sem mu dejal, naj ga nikar ne pozabi uničiti, uničil ga je takoj.«
»Dobro!«
Dal sem Tremerellu skledico nazaj, rekoč mu, da je napravila kavo gotovo gospa Bettina.
»Ali se vam je zdela slaba?«
»Zelo slaba.«
«In vendar sem jo napravil jaz in zagotavljam Vas, da sem jo napravil močno in da v njej ni bilo nič sestanka.«
»Potem pa moram imeti slaba usta.«
(Dalje «Wdi.)


Pacaku je minister odgovoril, da se v njegovo željo, da bi se odpravile trde disciplinarne kazni, on sedaj še spuščati ne more.
O tem, da bi se ne zahtevalo več od jednolet-nih prostovoljcev, ki ne narede izpita drugo leto, pravi minister, se sedaj ne more izreči. To bi bila premena brambenega zakona in o tem se mora poprej dogovoriti z obema deželnobrambenima ministroma.
Pacaku je minister odgovarjal, da se pri vojakih ne dela nobena razlika gledč vere in narodnosti. O tem niti govora biti ne more, da bi se prezirala kaka narodnost. Raba češčine se ni nikdar prepovedala, temveč k večjemu v lastnem interesu priporočala raba nemščine kot vojnega jezika. Jednolet-nim prostovoljcem nenemške narodnosti je dovoljeno odgovarjati v materinščiui, ako se v nemščini ne morejo dobro izraziti. Odločno zavrača vojni minister izraz, da so pri čeških polkih tuji častniki, ker se noben avstrijski častnik ne sme smatrati za tujca, častnik, ki se v določenem času ne nauči polkovnega jezika, se izključi od avanzovanja.
Minister je dal še nekaj druzih pojasnil in odsek je vsprejel resolucijo, da se obnovi jožefinska akademija za izobraževanje vojaških zdravnikov in potrdil vse točke rednega vojnega budgeta.
Iz davčnega odseka v državnem zboru.
Dunaj, 27. septembra 1894. Navodila za odmerjevanje davka.
V	poslednjih dveh sejah razpravljal je odsek o VII. poglavju davčne reforme, ki določuje splošna navodila postopanja pri odmerjanju novega preosnovanega davčnega sistema.
V	§ 294. je določeno, kako se imajo pokladati napovedbe o dohodkih. Napovedbe ima slehern davkoplačevalec sam izročiti, za mladoletne postavno jim odločeni oskrbniki, za žene njih soprog. Obširnejše se je razpravljalo o § 299., ki veli, kako se imajo plačilni nalogi vračevati strankam. Paragraf veli, da se vročenje vršiti more tudi potom občinskih uradov.
Temu je en del, žal manjšina odseka, ugovarjala, ker občinskim uradom se je v teku zadnjih dveh desetletij že toliko poslov in toliko sitnih dolžnostij naložilo, da je čas misliti na obrambo, ako nočemo, da bodo županstva preobložena, morala za občinski urad neznosna bremena občanom nakladati. Sklenila pa se je resolucija, v kateri se c. kr. vlada pozivlje ob enem, ko stopi v veljavo nova davčna reforma, predložiti državnemu zboru poseben zakon, ki bo občinam za njim odkazana in naložena opravila, ka-keršnih bodo županstva pri izvršitvi nove davčne pre-osnove v obilici imela, zagotovil primerne nagrade, ali odstotke od nabranih davčnih svot. In če pomislimo, da bo vlada iz preosnovanega novega pomnoženega davka za pokritje večjih stroškov pri pobiranju novih davkov si na leto 1 milijon in 200 tisoč gold. vzela, je pač več kot pravično, da bo občinam za njih delovanje in trud dala primerno odškodnino.
Tudi potom c. kr. pošte smeli se bodo plačilni nalogi in druga enaka davkarska pisma vročevati strankam.
Paragraf 301. veli, kedo je dolžan dajati davčnim uradom in komisijam pojasnila.
Po vladuem načrtu imel bi slehern državljaa dolžnost na zahtevo davčnih oblastnij podajati pojasnila o premoženjskih razmerah svojih sosedov in kakor sem že v VI. pog. poročal, kaznoval se bo vsakteri, ki bi se branil dati pojasnila.
To je vsekako trda dolžnost, ki se nalaga državljanom, kar hočem z zgledi pojasniti.
V	vasi živita dva boljša posestnika in eden teh poda davčni oblastniji napovedbo o svojih dohodkih, katera se oblastniji dozdeva premala. Davčni urad pozve, da sosedni posestnik zahaja kaj pogostoma k svojemu prijatelju, sosedu, ki mu kot svojemu najboljšemu prijatelju marsikaj, tudi najtajniše stvari o stanju svojega premoženja zaupno pove in sedaj na podlagi tega paragrafa pokliče davčna komisija soseda, da pod prisego vestno izpove, koliko ima njegov sosed dohodkov. Mož kot zvest prijatelj zagazi v najneprijetniši položaj, ker vest in spomin na prisego veli mu, da resnico govoriti mora ; ako to stori, kar mora kot veren in vesten mož, kojemu je prisega sveta stvar, izdal je svojega soseda, ki mu je zaupal vse svoje tajnosti in ko mož izve, da je bil sosed zaradi njega pozvan izpovedati o njegovih dohodkih, nastane sovraštvo, in če pomislimo, kako redko je v današnjih časih pravo zvesto prijateljstvo med sosedi, obžalovati se mora, da se če ti redki
slučaji skušajo onemogočiti. Ako pa vestnost premaguje v možu, pozvanem k davčnemu uradu k izpo-vedbi o dohodkih soseda, strah ali sebičnost in želja biti uslužen dobremu sosedu, ki mu je pogostoma tudi v pomoč, izpove krivo in obteži svojo vest, ker lomi najsvetejšo stvar pred Bogom.
Po tem paragrafu, kakor ga je vlada sestavila, bi smela davčna oblast zahtevati tudi od odvetnika, ki pogostoma upravlja premoženje svojih premožnih klijentov, da pod prisego pove, koliko ima dotičnik dohodkov, oziroma premoženja; s tem pa bi odvetnik zgubil svojega klijenta in torej trpel mnogotero škodo in zgubo zaslužka.
Tudi od zdravnika, celo od duhovnega bi se lahko lotili zahtevati, da izpove o premoženju itd., kar ne gre, ker zdravnik bi tudi lehko zgubil stranko, duhovnik pa prišel ob zaupanje, katerega se pa v današnjih žalostnih časih pač ne sme duhovniku iz-podkopavati.
Po več ur trajajoči razpravi sprejela se določba, da se smejo ubraniti takemu pozivu od strani davčnih komisij vsi oni, ki bi zamogli imeti iz izpovedbe ali pričanja znatno škodo, ter da sploh veljajo ista določila v tem oziru, kakoršna so določena v kazenskem zakoniku, ki tudi dovoljuje gotovim osebam, da se smejo ustaviti zaslišanju kot priče v kazenskih pravdah.
Umestna je tudi določitev, da osebe, ki so v službi dotičnega davkoplačevalca bile ali ki so še, ne smejo brez privoljenja dotičnega gospodarja biti zaslišane kot priče ali izvedenci._(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. septembra.
Mladočehi. V kratkem je pričakovati obširnega pojasnjevanja mladočeške politike. Profesor dr. Masarjk misli priobčiti knjižuro, v kateri bode razložil vse svoje skušnje v mladočeškem klubu. Razkril bode tudi vse tajnosti posvetovanj mladočeškega izvrševalnega odseka. Pojasnilo bode vsekako zanimivo, ker so Mladočehi poslednja leta v Avstriji igrali precejšnjo politično vlogo, če tudi le razdira-jočo. Razrušili so nekdanjo desnico in tako grofa Taaffeja prisilili, da se je začel bližati levičarjem, kar je potem polagoma pripeljalo do sedanjega za Slovane ne baš ugodnega položaja. Tu bodemo izvedeli, koliko vpliva imeli so sklepi izvrševalnega odbora na javno delovanje Mladočehov.
Cankov je v Beli Slatini vendar voljen. Od vladne strani se je poročalo, da se v tem kraju volitev sploh vršiti ni mogla zaradi izgredov. Vladi ta volitev ni všeč in bode najbrž z izgredi skušala dokazati njeno nepravilnost. Cankov bode sedaj počakal v Belemgradu, da se potrdi njegova izvolitev, potem se pa povrne v Bolgarijo. Po poročilih od bolgarske opozicijske strani je voljenih več Cankov-cev, nego priznavajo vladna poročila. Sama v okrožju Vrača je voljenih baje osem Cankovcev. Od 160 poslancev je baje 150 tacih, ki so za spravo z Rusijo. Seveda s tem še ni rečeno, da so ti poslanci za vsako ceno pripravljeni spraviti se z Rusijo. Znano je tudi, da je vlada sama. za spravo z Rusi, ali samo, če Rusi ne bi kratili samostojnosti deželi.
Bolgarija. Opozicija hudo napada po svojih listih vlado zaradi njenih naredb ob času volitev. Po zatrjevanju opozicije se je pri volitvah grozno pritiskalo. V Beli Slatini so nekda le vladni pristaši z neredom hoteli preprečiti volitev, ko so videli, da bode voljen Cankov. Njih namen se pa ni posrečil. Od vladne strani se pa izvolitev Cankova še vedno prikriva. Vladni listi pa pišejo, da najbrž sebranje volitve ne potrdi, ako je res voljen. Po njih mnenju ne more biti poslanec, ko mu je bivanje v Bolgariji prepovedano. Opozicija pa napenja vse sile, da iz-podkoplje tla vladi. Politični boj v Bolgariji se sedaj ne vrši mej vlado in Stambolovom, temveč med vlado in Cankovci, o katerih se je še nedavno govorilo, da so novi vladi prijazni.
Ruskim Poljakom se silno slabo godi. Vsako narodno gibanje jim je zabranjeno. Sedaj je bilo v Varšavi zopet več hišnih preiskav pri poljskih odličnjakih in zaprli so več poljskih časnikarjev, pisateljev ter drugih poljskih rodoljubov. Celo več stavcev in delavcev poljskih tiskarn so dali v zapor Kaj je povod vsemu temu, se ne ve, le toliko je gotovo, da je stvar z narodnim gibanjem v zvezi. Rusi delajo s Poljaki, kakor Mažari s Slovani, samo s to razliko, da jih Mažari le zapirajo, Rusi jih pa še administrativnim potom brez vsake sodbe pošiljajo v Sibirijo na nedoločen čas. Obsojenci pa morajo trdo delati v sibirskih rudnikih.
Kitajci in Japonci. Boj mej Kitajci in Japonci je za nekaj dnij ponehal, ker sta vojna in mornarica obeh držav po hudih bojih bili nekoliko utrujeni. Tudi je na obeh straneh bilo potrebno nadomestiti zgube z novimi močmi. Ladije so bile tudi precej poškodovane in je mnogo popravljanja. V kratkem bodo pa Japonci zopet pripravljeni za boj. Še ta mesec bodo Japonci imeli že svojo glavno vojno zbrano ob kitajski meji pri Viču-u. Potem se pa začne zopet boj. Japonci bodo hiteli, ker v teh krajih zima zgodaj nastopi in je le še malo časa za vojevanje. Japonci mislijo še letošnjo jesen prignati do kake odločilne bitve. Dosedanji boji, razven bitve pri Pjengjangu in velike pomorske bitve pri reki Jalu niso imeli velicega pomena.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina
dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu.
(Dalje).
Končno naj bodo omenjene podružuice, katere so nabrale nad 100 gld. letnih doneskov. Prva ljubljanska, šentjakobsko-trnovska, šentpeterska v Ljubljani, novomeška, šišenska, graška izvanakademiška, kranjska, tržaška moška, ki je nabrala za tamošnje šolske zavode 908 gld., idrijska, zatičniška (200 gl.), litijska (290 gld.), trnovo-bistriška (176 gld.), trboveljska (236 gld.), ženska v Trstu (370 gld.), šent-ivanska pri Trstu, ženska v Gorici (200 gld.), tolminska, ženska šentpeterska v Ljubljani (313 gld.), ženska v Kameniku (163 gld.), ženska v Ormožu, ženska cerkniško-planinska (241 gld.), ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani (630, reci šest sto trideset gle.), ženska v Sežani (217 gld.), ženska v Dornbergu, slovenje-bistriška (265 gld.), ženska v Št. Vidu nad Ljubljano, Stari trg pri Ložu moška in ženska, ženska v Tolminu (300 gld.), sežanska, ljutomerska, ženska v Postojini (214 gld.), teharska (220 gld.) Ljubljanske podružnice so tedaj nabrale 1893 1. 1306 gld. 15 kr. Sploh je tudi to leto naše narodno ženstvo bilo močen steber naši družbi, za kar mu bodi izrečena najsrčnejša zahvala.
Ud družbinega vodstva Anton Koblar, ko si je izprosil po prvomestniku v to besede — nadaljuje: Dovolite častiti skupščinarji, da temu poročilu dodam nekoliko besedij. Gotovo Vas je nemilo vrezalo v srce, ko ste slišali, da nekaj naših pedružnic dalje časa — .spi". To res deloma hladi navdušenje današnjega zborovanja. Toda nadejamo se trdno, da te hčerke naše koristne družbe dolgo ne bodo več dremale, temveč prav kmalu probudile se k novemu čvrstemu delovanju. Vzdramila se je letos prerojena turijaška-velikolaška podružnica, za katero mlade-niškim ognjem deluje navzoči starosta našega zborovanja, blizu osemdesetletni mož, častiti gospod župnik Gruden. (Slava mu!)
To pa spoznate, kako po drugi strani vnema za našo družbo raste, naj Vam omenim, da vsota 17.859 gld. dela čast slovenski zavednosti in da so se s temi dohodki lani še lahko pokrili troški. Vzra-dostila vas bode tudi novica, da sem danes kot blagajnikov namestnik v železničnem vozu prejel dva stotaka za družbe od dveh Sentpeterčanov iz Ljubljane. Postala sta namreč pokrovitelja ljubljanska gospoda tovarnar Franc Mally in trgovec Elija Pre-dovič (Živela I) Iu ko sem vstopil v to dvorano, izročil se mi je dar 50 gld., katere je nabrala gospica Avgusta Nigrinova med rodoljubnimi gosti, ki pri vseh svojih mukah in potu v sosednjih Toplicah ne pozabljajo na drago jim šolsko družbo. (Živio I) Pred vsem pa smemo ponosni biti na to, da med 17.859 goldinarji ni nobene marke, nobene lire in — še celo nobenega rublja ne. (Živahna veselost.) Vse to je čist avstrijski denar, pošteno prislužen s slovenskim umom in trudom in darovan od slovenskih rodoljubov, bivajočih pod avstrijskim žezlom. Mi ne iščemo izdajskih podpor od zunaj, kakor delajo naši nasprotniki, ki so prejeli lansko leto za Schulverein-ske šole, t. j. za ponemčevanje slovenskih otrok v Avstriji, od občnega nemškega šolskega društva iz Berolina 54.000 mark. Precejšen del te vsote so povžili ponemčevalci slovenske dece. Komaj se je namreč razglasilo, da namerava naša družba za slovenske otroke pri Velikovcu sezidati slovensko šolo, na mah je pripihalo iz Berolina toliko mark, da so prejeli Nemci v Velikovcu 2000 gld. za osnovo nemškega otroškega vrtca in poleg tega je poslalo „sti-skanim bratom" podporo še nekaj drugih društev iz inozemstva.
Ali se bodemo ustrašili iu obupali, ker se vale na nas tolike sovražne tuje armade? Nikakor ne smemo in ni nam treba! Zaupajmo na Boga in na svojo moč! Ako bodemo Slovenci jedini med seboj, ni se nam treba bati nikogar. Upanje do te jedinosti nam dajo tolažilne besede, katere smo veselo izne-nadeni čitali sinoči v znanem slovenskem listu, kije pozdravil našo skupščino s toplo željo, da naj pri podpiranju te veleslavne šolske družbe preneha vsako strankarstvo in vsi Slovenci naj složno in požrtvovalno delujejo na to, da dobi družba sv. Cirila in Metoda obilne podpore za svoje blage namene. Napis, katerega nosimo danes na prsih: „Z združenimi močmi za vero in dom!-1 — ta napis postani vsem Slovencem geslo. Z navdušenjem nosimo to geslo domov v lepi slovenski svet, nesimo je v spomin na metropolo dolenjske strani; tiste čisto slovenske zemlje, ki je dolga stoletja ohranila častito ime ..Slovenske Pokrajine". Čvrsto na delo v bratovski slogi in — mi bomo zmagali! (Dolgotrajno ploskanje in živio-klici).	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. septembra.
(Zmaga ua Koroškem.) Sinoči po sklepu lista prejeli smo nastopni telegram: Kandidat nemške konservativne in slovenske stranke, Jan. Huber, izvoljen je v Smohoru za deželnega poslanca s 54 glasovi proti 26, katere so oddali nacijonalno-libe-ralni Nemci. Živela vzajemnost Slovencev in Nemcev koroških na krščanskem temelju! ■— Danes se nam poroča: Dan pred volitvijo deželnega poslanca za Šmohor vršil se je v Smohoru shod katol. političnega društva, na katerem je kandidat Huber v krasnem govoru razvil načela, po katerih se bo ravnal v deželnem zboru, ako bo izvoljen. Med govorom pa je priletel debel kamen skozi okno, katero je stri ter priletel ob zid prav mimo Huberjeve glave. Dekan Fritz je takoj šel k okrajnemu glavarju naznanit surovi napad. Glavar je poslal žandarmerijo, ki je napravila red pred zborovališčem. Ta liberalna surovost je vzbudila veliko nevoljo med volilnimi možmi, ki so tem slovesneje prisegli, da hočejo voliti skupno Slovenci in Nemci pod krščansko zastavo. Slovenskih voliluih mož je bilo 28, ki so vsi glasovali za Huberja ter odločili za njegovo zmago. Slava zavednim krščanskim volilcem!
(Zapuščina.) G. I. Fajdiga, upokojeni mornarski župnik, ki je dne 13. julija umrl v Ljubljani, je zapustil revežem postojinske občine 2.000 kron.
(Prav tako!) „Slov. Gosp." poroča, da je bila nedavno na Dunaju deputacija celjskega občinskega sveta, na čelu jej župan Stiger. Moledovala je pri nekaterih nemških korifejah, da zabranijo slovensko gimnazijo v nemški trdnjavi ob Savinji. Oglasila se je tudi v naučnem ministerstvu, a minister Madejski je ni vsprejel.
(Slovensko gledališče) je sinoči pričelo letošnjo sezono z žaloigro „Ludovik XI." Ker so nastopile prvič novo-angažovane moči, je bilo gledališče dobro obiskano. Ker bodemo o igri sami prihodnjič obširneje govorili, omenimo danes, da so vsi trije novi igralci ob prvem nastopu popolnem zadovoljili občinstvo. G. F r e u de n r e i c h - V e s e 1 i č, ki je poznat iz Zagreba kot spreten igralec, je predstavljal težavno vlogo kralja Ludovika izborno, dasi mu slovenski jezik dela še sitnosti; le ponekodi je starega lisjaka pretiraval. G. Anic, tudi bivši Član zagrebškega gledališča, je vrlo pogodil in predstavljal vojvodo Nemourskega, želeli bi le razločnejši izgovor. G. I n e m a n n, preje igralec v Smihovu, Brnu in Ameriki je izvrstna nova moč. Imel je le manj važno vlogo kraljevega zdravnika, a dokazal, da je na odru doma; najbolj je iznenadil občinstvo z lepim, pravilnim slovenskim izgovorom. Skratka: vsi trije novi igralci so lepa pridobitev za slovenski oder. Tudi ostali igralci: gg. Verovšek in Danilo in gospici Polakova in Slavčeva so se marljivo pripravili za prvi letošnji nastop.
(V uršulinskem samostanu v Ljubljani) vršila se je slovesnost, pri kateri sta napravili slovesno obljubo sestra Katarina Zavodnik in sestra Vincen-cija Dereani; preoblečena pa je bila gdč. Marija Tavčar.
(Iz Vojnika) prejeli smo včeraj po sklepu lista nastopni brzojav: Župnik Kotnik bode v soboto ob 10. uri v Vojniku pokopan.
(Iz Ilirske Bistrice) se nam poroča, da je ondi dne 25. t. m. umrl posestnik in znani lesni trgovec Jos. Hodnik v 40. letu.
(Boj za Podgrad.) Iz Istre 24. septembra: Gospod Anton Kalister popravlja naš dopis od 22. avgusta in sicer tako, da povdarja nekoliko onega, kar ni storil, da molči o onem, kar je storil ter da prezira fakta, katera smo naveli v svojem dopisu. — Jako drago nam je, kakor zagotavlja R- K., če njegov gospodar ui zapleten v to zadevo. Čast torej g. I. Gorupu, če se ni pregrešil proti svojim načelom. Boj, kateri se je bil v Paiinu, bil je boj za ista načela. Boj, kateri se bije v Podgradu, je ravno tako boj za ista načela. Osobno strankarstvo je izključeno. Napadovalci so italijanski irredentovci, a Slovenci in Hrvati branijo svoje. Napad je nesramen, silen, predrzen. Napada se zlobuo tudi duhovščina samo za to, ker visoko dviga zastavo Slave. In koga so poslali irredentovci v boj? Podkupljene izdajice. A poturica je huji od Turka. To je situ-vacija. In v takem položaju potrebno je narodno opolčenje. Vsak stori svojo dolžnost. Sluga narodnega podjetnika stoj hrabro v prvih vrstah, kajti tu gre za načela in tudi za čast tvojega gospodarja. Ni se ti bati torej ni za službo, ni kake druge škode,
nego gotov si pohvale gospodarjeve! A, a, a......
v Podgradu in v Paeinu pustil je g. A. Kalister vimenu svojega gospodarja gosp. J. Gorupa svobodno roko svojim služabnikom, ki so delali za italijansko i r r e d e n t o, — onim pa, ki so stali na strani značaja in slovenskega poštenja, prepovedal je vsako agitovanje ter jim zažugal z odpustom. Tako je!
(Občinske volitve v Konjicah) so se vršile od 20. do 22. septembra. Dasi je v občini po zadnjem ljudskem štetju 905 Slovencev in 464 ponemčencev, vendar je zopet zmagala „ nemška" stranka. Kakšni Nemci so v Konjicah, svedočijo ta - le „nemška" imena: Balant, Bezenšek, Brezovnik, Druškovič, Ko-larič, Kovač, Prešeren, Simonič, Vrbnik itd.
(V Savinjski dolini) nemška pšenica ne gre v klasje, kajti te dni je prenehala podružnica nemškega šulvereina.
(Iz Nabrežine.) V Nabrežini je veleč. g. vikar J. Marušič na tihem obhajal zlato mašo v nedeljo 23. t. m. V pouedeljek zbrala se je skoro vsa duhovščina devinske dekanije, .pri g. vikarju, da so mu čestitali. Navzoči so bili tudi drugi veleč, duhovniki iz druzih dekanij in škofij. Fotograf Jerkič iz Gorice jih je pred cerkvijo fotografiral. Veleč, gospodu vikariju na mnoga še leta!
(Ljubljana — na kongresu naravoslovcev in zdravnikov na Dunaju.) Na tem kongresu, ki se je otvoril na Dunaju prve dni tega meseca in na katerem je bilo na povabilo vlade ozir. ministerstva zastopano — tudi ljubljansko mesto, razstavljeni so bili iz Ljubljane sledeči predmeti: Načrt mesta Ljubljane v najnovejšem obsegu, načrta I. in II. mestne deške ljudske šole, načrt mestnega vodovoda, desin-fekcijskega zavoda, mestne klavnice, nove mestne vojašnice, bolnice za silo i dr., slednjič dodano je tem predmetom še obširno poročilo o delovanju tukajšnjih humanitarnih in podobnih zavodov in o materijelnem stanju ter splošnem njih uspehu. Na-pominane stvari odposlale so se v treh velikih zabojih potem razstavljalnemu odboru, na Dunaj, za njimi pa odpeljal se je tja iz Ljubljane c. kr. okrajni zdravnik gosp. dr. Franc Zupane kot zastopnik deželnega zdravstvenega svčta.
(Okrajna cesta Žiri-Rovte.) Zadnjič smo poročali, v koliko je izpeljava te ceste že napredovala, danes se nam pa od ondot javlja, da ima ta cesta tudi že svoje sovražnike, nasprotnike, ker se bode speljala skozi Bačevo, t. j. dolino, ki Zirovcem ne ugaja. Nekaj je kriva temu domišljija da se prične kmalu zidati ondu železnica (!) Divača-L o k a, nekaj pa res s 1 a b i n a č r t i, ki se dandanes tako radi utihotapljajo merodajnim organom v glavo, ki so pa deloma le v škodo občinam, še bolj pa stvari sami. To se je pokazalo in se kaže še pri okrajni cesti logaški (do Bovt) gori pri ovinku, in nič manj drugod, in edino kar bi bilo umestno priporočati, je vtem oziru — srednja pot!
(Vinska trgatev) v radgonskih in ljutomerskih goricah obeta biti precej dobra. Vina sieer ne bo obilo, a kapljica bode dobra.
(Toča) je 23. t. m. napravila mnogo škode v Lipnici na Štajerskem in v okolici ob Muri.
(Učiteljske premembe na Štajerskem.) G. A. Trobiš je kot nadučitelj premeščen iz Uakovca v St. Jernej, J. Zupančič iz Sel na Pečico, J. Vrečko iz
Ribnice v L^skovec, Fr. Cahrl od Male Nedelje v Cezanjevce. V pokoj sta šla g. A. Trstenjak pri Devici Mariji v Brezju in gospod Josip Seyfried pri Sv. Ani.
(Mestni uradi.) Tajništvo mestne hranilnice nahaja se sedaj v I. nadstropju mestne (poprej Gal-letove) hiše. Od včeraj dalje nastanjena je tudi glavna policijska stražnica v pritličju imenovane hiše (nasproti vhodu v mestno hranilnico), kar naj p. n. občinstvu služi v vednost.
(Vožnja s tovornimi vozovi) dovoljena je odslej v Spitalsko ulico samo z Marijinega trga.
(Vojaški beguu.) Konrud Prugger pehotnega polka št. 27 iz Ljubljane je v dobi od 24. junija do 2. julija na Kranjskem izvršil mnogo tatvin. Nekateri teh ukradenih predmetov, n. pr.: hlače, suknja, telovnik, klobuk , sreb. ura z verižico, pipa z mehurjem za tobak in žepni notič, shranjeni so pri garnizijskem sodišču v Ljubljani, katere lehko okra-denci reklamujejo tekom jednega leta.
(Priznanje.) P. Šetina iz Gor. Straže je dobil od dež. vlade 10 gld. v dar, ker je 9. julija t. 1. Jožefa Dularja iz Vavtevasi rešil iz Krke.
(Obesil) se je te dni v Kamniku bivši diurnist Josip Kreč, 531etni vdovec, iz Topola pri Mengšu.
(Nesreča.) Dne 23. popoldne se je vozila Straus-sova obitelj iz Celja v Lubečno z gospo Doblovo. Konja se splašita, gospa Dobi skoči z voza tako nesrečno, da na mestu mrtva obleži.
(V Gradcu) so 26. t. m. med drugimi prijeli nekega Martina Kovačiča iz novomeškega okraja, Antona Nigica in Karola Novotnega iz Ljubljane, ker so po mestu širili listke z napisom : „Dajte nam občno volilno pravico"!
Društva.
(Bralno društvo v Spodnji Idriji.) Vabilo k veselici, katero priredi bralno društvo v Sp. Idriji v proslavo godu Nj. Veličanst\a presvitlega cesarja Frauca Josipa I. s sodelovanjem oddelka c. kr. idrijske rudniške godbe v nedeljo dne 30. septembra 1894. leta v prostorih g. Leop. Znidaršiča. — Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Cisti dohodek veselice je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah.) Vabilo k zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda v Trbovljah dne 30. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Anton-a Volavšek-a. Vspored: 1. Pozdrav gostov. 2. Govor o verski in narodni šoli. 3. Poročilo o občni skupščini v Novem Mestu. 4. Zapisovanje novih udov. 5. Pobiranje let-nine. 6. Volitev novega odbora. Med točkami petje trboveljskega pevskega društva. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Telegrami.
Škofovska konferenoa.
Budimpešta, 28. septembra. Začela se je včeraj ob 10 uri dopoldne v primicijalni palači škofovska konferenca, katere so se udeležili vsi ogerski škofje in nadškofje izimši tiste, ki imajo opravek v odseku gospodske zbornice.
Budimpešta, 28. septembra. Škofovski shod je izvolil pododbor, da se posvetuje o kongrui in zboljšanju stanja ogerskih katoliških učiteljev. Škofje so se posvetovali tudi, kako bodo v bodoče postopali glede cerkvene politike. Sporazumeli so se po precej živahni razpravi, kaj so pa sklenili, to je pa še tajno. Prihodnje posvetovanje imajo škofje drugi teden.
Dunaj, 28. septembra. Včeraj je člane prirodoznanskega kongresa namesto cesarja vsprejel nadvojvoda Karol Ludovik v dvorcu. Pri tem vsprejemu so bili tudi ministri grof Falkenhajn, markiz Bacquehem, in vitez Madejski. Nadvojvoda se je razgovarjal z raznimi gosti.
Dunaj, 27. septembra. Poslednjih 24 ur sta v črnovicah 2 zbolela za kolero, 1 je umrl. v dveh bukovinskih okrajih je pa 1 zbolel in 1 umrl, v Krakovem je 1 zbolel in 1 umrl, v 19. galiških okrajih jih je pa 64 zbolelo in 47 umrlo.
Dunaj, 28. septembra. Pri delih nekega vodnega rezervara pali so štirje delavci v globočino. Jeden delavec je mrtev, dva težko in jeden lahko ranjen.
Budimpešta, 28. septembra. Odsek go-spodske zbornice je vsprejel zakon o civilnih matrikah v podrobni debati.
Budimpešta, 28. septembra. Budgetni odsek avstrijske delegacije je potrdil proračun skupnega najvišjega sodišča in začel posvetovanje o izrednih vojnih potrebščinah. Poročevalec pravi, da je vsa višja zahteva glede na veliko pomnoženje vojne moči in vojaških troškov v vseh evropskih državah opravičena. Gotovo, da Avstro-Ogerska ne daje povoda za povišanje vojaških troškov, temveč si samo prizadeva, da ne zaostane za tujimi državami. Na vprašanje Paoakovo, je li oboroževanje končano in če ni, koliko bode okroglo še treba, je odgovoril vojni minister, da se on drži izkazov, predloženih delegaciji, o daljšem popolnjenju vojne moči. Dalje segajočih načrtov sedaj ni nobenih. Za bodočnost se seveda ne more nič gotovega povedati. O tem, kakšna sredstva se bodo v bodoče še za vojno zahtevala, ne odločuje le volja vojne uprave, temveč še druge okoliščine. Minister zatorej ne more se ničesa zavezati, da se od 1897. leta kaj omeje dolžnosti. Vojna uprava si prizadeva, da doseže, kolikor se da, jednostavno vojno upravo.
Wilhelmshaven, 27. septembra. Pod-admiral Hoffmann je imenovan načelnikom nemškega brodovja v vzhodni Aziji.
Shanghai, 28. septembra. Na željo cesarice vdove popuste se vse slavnosti ob njeni 601etnici, da ne bode stroškov. Položaj tujcev na Kitajskem je nevaren. Slednji dan jim vojaki v Pekingu in Tien-Tsinu prete po ulicah._
Umrli so:
26. septembra. Marija Rakar, čevljarjeva hči, 2'/» leta, Tržaška cesta 37, davica.
V bolnišnici:
25. septembra. Andrej Jeras, gostač, 71 let, marasmus.
Tujci.
26. septembra.
Pri Slonu: Herzog, Mautner, Klerr, Gopfert, Deutsch, Kopath, Fischgrung, Wahle, Herzl z Dunaja. — Zavodnik,
Dereani iz Žužemberka. — Sveti« iz Kamnika. — Epstein iz Prage. — Oberlinder iz Brna. — Aaiiin, Buohreimer iz Trsta. — Kantz iz Benetk. — Pajanovič iz Zagreba. — Baron lialbhuber z Reke.
Pri Maliiu: Taborsky, Ramberg, Obadalek, Gabriel, Pavlik, Frussenegger, Sandor, Braun, Gessler, Schindlof in Gassner z Dunaja. — Kuster iz Celja. — Schwarz, Spitz iz Brna. - dr. Forlani iz Spljeta. — Lukich iz Pulja. — Nutrizic z Reke.
Pri bavarskem dvoru: Walter, HUttner z Dunaja. — Hogler, Primožič iz Kočevja.
Pri Juinem kolodvoru: MlekuS iz Bovca. — Majzelj iz Bele Cerkve. — Fronek iz Pitten-a. — Ortolani iz Trsta. Ardiga iz Trebnjega.
Pri avstrijskem caru: Žumer iz Ribnice. — Kuhar od D. M. v Polju. — Sternen z Dunaja._
Vremensko sporočilo._
Cas
opazovanja
27
7.	u. »jut.
8.	n. pop.
9.	«. svee.
Stanje
inkomum t mm
736-4 735 3 735 9
toplotam p« Celziju
12-0 18 2 12-4
Srednja temperatura 14'2°,
Veter
sl. svzhT
Vreme
oblačno
del. oblač. za 0-3° nad normalom.
S "
l-l
•g«" 5
S a
a
300 dež
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
in
«
508 50-50 asa vozarenje
ima
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
Izvrsten, sladek tirolski
vinsRi mošt
liter po 36 kr.
v Paulinovi vinarni
v Ljubljani, Slonove ulice 52.
513 3-1
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hiinega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
St. 21.037.
Razpis.
514 1—1
Od občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane ustanovljeni
Štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne
Šole v Gradcu
razpisuje se v podeljenje za dobo dveh let, počenši od tekočega šolskega leta.
Do tega štipendija imajo pravico učenci, ki so dovršili z dobrim vspehom obrtno-nadaljevalno šolo v Ljubljani, tudi če so zmožni samo slovenskega jezika. Prednost pa imajo oni učenci, ki vživajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Prošnje, opremljene s krstnim listom, z domovnico ter s šolskimi spričevali, vložiti je pri vodstvu tukajšnje obrtno - nadaljevalne šole do dn6 5. oktobra letos.
Mestni magistrat ljubljanski,
dnč 25. septembra 1894.
St. 9679.
511 3-1
Razpis.
Za Kranjsko se razpišejo sledeče
službe okrožnih zdravnikov,
in sicer:
a)	z letno plačo 800 gld.:
1.	v Bohinjski Bistrici,
2.	v Kočevski Reki,
3.	v Senožečah;
b)	z letno plačo 600 gld.:
4.	na Brdu,
5.	v Logatcu.
Prosilci za jeduo teh mest vlože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani
do dne 20. oktobra 1894. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške piakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Gledč onih služb, katere se sedaj ne bi oddale, ostane predstoječi razpis še nadalje v veljavi.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dnč 27. septembra 1894.
Le še malo predstav.
Cirkus Henry
sloveča umetno jahalna druiba
v Ljubljani, poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v petek dne 28. septembra 1894
poslednji High-Life-večer
v slavnostno olepšanem cirkusu.
^aa.e-fesi.iki ■w.»3.©'fcixi©© v gala-ebleSsab.. Nastop vseh umetnikov in umetnic.
Drugi pot:
Drugi pot:
i®
Velik skupni komad po življenju posnet, v cirkusno pantomimo aranževal ravnatelj Henry, v štirih podobah izvaja ga vse osobje in 20 konj. Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester.
Jutri v soboto popoldne ob 4. url
predstava za učence ln otroke.
Zvečer ob 8. url predstava.	510 1
I> u n a j s k a borza.
Dni 28. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, BOO kron
Oger?ka zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4<£, 200 krou . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
areailuC delnice, 160 gld.......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
93 gld.
98	,
124	„
97	„
122	„
96	,
•* AOO
AVOO	n
370	„
124	„
60	„ 12 „
9	n
45	„ 5 „
85	kr.
75	„
20	„
80	„
20	„
80	„
—"	n
60	„
05	„ 95
18	„
88	„
15	„
89	„
Dni 27. septembra.
4% državna srečke 1. 1854, 250 gld. . .	148 gld.	75	kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	„	50	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	96	„	40	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......143	„	60	„
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	127	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	,	60	,
Posojilo goriškega mesta.......—	„	—	„
4 h> kranjsko deželno posojilo.....67	„	50	„
Zastavna pisma av. osr. zem .-kred. banke 4%	98	„	60	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220	„	—	„
„ „ južne železnice 3% . 163	„	65	„
„ „ južne železnice 6% .	128	„	—	„ dolenjskih železnic 4$
Kreditne srečke, 100 gld........196	gld.	50	kr.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	70	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld................69	„	50	n
St. Gendis srečke, 40 gld.......71	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	„	50	„
Ljubljanske srečke.........25	„	—	„
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	169	„	25	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v.	3425	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	493	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	109	,	75	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75	„	-	„
Montanska družba avstr. plan.....85	„	60	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	176	„	—	„
Papirnih rubljev 100 . .............133	„	50	„
_ Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki galantna izvršitev naročil na borsl.
Izdajatelj : Br. Ivan Jassiii
SiT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega t	obrestovanja pri popolni varnosti
KoHzaile it 10 Dunaj, MariahiHaratrasaa 74B._pr~ naloženih Kiavnt
Menjarnična delniška družba
„IEBCII K"