Številka 305
IZHAJA VSAKI DAH
»ndJ ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične številke so prodajajo po 3 nvfi., (6 stotink)
▼ mnogih tobakarnah t Trutu in okolici, Ljubljani, Oorioi, branju, £t. Petru, Sežani, NabreŽini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. EKE OGLASOV se računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; t* osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-.aljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj po stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek upravo yiinosti~. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
TRST, v sredo 6. novembra 1907
Tečaj XXXII.
Sdinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V e dinom ti je moč !
VA KOČNIKA Z2TA&A so too loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece ( K m naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Iiričiiit u imtljslo tidaiie .£diaosti' itui: ceisieiso l a 20, psi leta 2
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo tn rokopM se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorcio Galatti 18 (Narodni 4om|. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koDsorcij lista .Bdiiinat1*. — Natisnila tiskarna konsorcija lista .Edinost" v Trgtu, ulica Gorgio Galatti It. IS. — Poitao-hrantlnični račun St. 84r6o2.
— ■ « T«l*fon it« v. 1157	r-
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK«.
BRZOJAVNE VESTI.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ 5. V obširnem ekspozeju. s katerim je finančni minister predložil zbornici proračun za leto 1908, je minister dokazoval, da si je vlada po možnosti prizadevala, da zadovolji vsem gospodarskim in kulturelnim zahtevam z radodarnostjo, kakor še nikdar prej. Ugodni financijelni položaj se mora uporabiti t to, da se poplača zaostale dolgove, ter da se poskrbi za plodonosne investicije. Čuvati se pa moramo, da ne povišamo stroškov ▼ rednem proračunu. — Minister je izjavil, da predloži v kratkem zakonski načrt o obdačenju pridobitnih in gospodarskih zadrug ter zakonski načit glede gradnje dalmatinskih železnic, katere se prične graditi leta 1908. — Predstojeći prorač. n je jasen dokaz za gospodarsko moč države. Minister ie konsta-toval, da so naše gospodarske in tinancijelne razmere v vsakem pogledu zdrave in da obetajo ugodno bodočnost. Minister je z velikim veseljem kon^tatoval, da je v zadnjih dneh izginila ena največjih skrbi. Cesar je do dobrega okreval. Minister je omenil, da živi Avstrija z vsemi državami v najboljem sporazuma ter je izrazil nado, da ne bo našega kulturelnega in gospodarskega razvoja motilo ničesar tudi v bodoče. Minister je konično predložil šestmesečni proračunski provizorij. (Živahna pohvala, ministru so čestitali).
Med došlimi ulogami se nahajata dva nujna predloga posl. Leopolda Steinerja glede ureditve častniških plač in povišanja plačila moštvu. Vlada se poživlja, da stopi takoj v dogovor z državnim vojnim ministrom in skupnim finančnim ministrom, da se dotični zakonski načrt predloži delegaciji v prihodnjem zasedanju ; nadalje glede podpore siromakih rodbin reservistov , poklicanih pod orožje. Ustanovna seja rtagodbenega odteka.
DUNAJ 5 Na današnji stanovni 6cji nagodbenega odseka je bil z '22 glasovi iz-vo'jen načelnikom dr. Kramar. 12 glasov je d bil vit. \Vittek. Na voiitvi prvega načelni-kovega namestnika je bilo oddanih 3.r> glasovnic. od teh jih je dobil dr. Lecher 10, \Vit-tek 9, praznih je bilo 11. Na drugi voiitvi ;e bilo oddanih 28 glasovnic, od teh je 13 odpadlo na Lecherja, na dr. Giabinskega. Na tretji voiitvi je bil z 23 glasovi izvoljen dr. Lecher. Na to so krščanski socijaici zapustili dvorano, v sled česar je bil odsek nesklepčen.
DUNAJ 5. Glasom neke parlamenta-rične korespondence je dr. Kramar privatno prosil, nai ga ne volijo načelnikom nagodbe-nfga odseka, vsled česar so krčansko-socijaici kandidirali na mesto načelnika dr. \Yitteka, proti katerega izvolitvi se je pa izrekel dr. Lecher.
azpust tirolskega deželnega zbora
DUNAJ 5. „N. Fr. Piesse" poroča iz Inomosta, da ie sklenjeno, da bo tirolski deželni zbor sredi tega meseca razpuščen. Volitve se bodo vršile bržkone med 10. ia 25. decembrom. Deželni zbor ni mogel delovati že nad dve leti. Za nove volitve so se doslej pripravljali le krščanski socijaici, kateri upajo pridobiti več mandatov.
C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ o. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Leopard"4 dospela dne 4. t. 111. v Saigon. kjer ostane štiri dni, potein odpluje v Hongkong. Na krovu vse zdravo.
Minister za domobranstvo obolel.
DUNAJ 5. Kakor je „Fremdenblatt" zvedel, je minister za domobranstvo FZM
„ i
Latscber obolel ter se bržkone poda na daljše potovanje, da se odpočije. Ni še določeno, kdo da ga bo nadomestoval. Španska kraljica vdova se vrnila na Špansko.
DUNAJ o. Španska kraljica-vdova Kristina se je danes zjutraj preko Pariza vrnila v Madrid. Na kolodvoru so se poslovili nadvojvode, nadvojvodir.je in španski poslanik z osebjem poslaništva.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 5. Med došlimi ulogami se nahaja dopis trgovinskoga ministra Košuta, v katerem pooblašča i>ti za časa svoje bolezui kakor svojega zastopnika državnega tajnika Szterenyi-ja. Na to je zbornica nadaljevaia razpravo o proračunskem provizoriju. Bivši hrvatski sekcijski načelnik, delegat Roje je v hrvatskem jeziku izjavil, da je vlada hrvatsko-srbske koalicije napravila konec prejšnjim žalostnim razmeram ter tekom svojega dva-najstmesečnega režima na Hrvatskem vladala na najvzornejši način in v smislu svobode. Obdolžitve, ki so se naperile proti Hrvatom, so popolnoma neutemeljene. Kak< r sekcijslii načelnik bivše hrvatske vlade zamore izjaviti, da ne odgovarja resnici, ako se zatrjuje, da je hrvatska vlada ogrske šole na Hrvatskem preganjala. Kar je storila hrvatska vlada, je le to, da je na vsak način storila konec madjarizaciji. Govornik je predlogo odklonil.
Posl. Kovacs (stranka neodvisnosti) je izjavil, da so se v avstrijski poslanski zbornici od vseh strank zavzeli za Ogrsko edino le Poljaki. To je dokaz, da nimamo v Avstriji drugih prijateljev nego Poljake. Vzlic temu mora izjaviti, da ne obstoja med Madjari in Poljaki nikaka zveza. To je pa napaka ; mi bi morali stopiti v stiko z našimi prijatelji v inozemstvu. Govornik je konečno izjavil, da bo glasoval za nagodbo. — Posl. Lisavac (srbski radikalec, ki je izstopil iz srbske koalicije), je najprej govoril hrvatski, potem pa madjarski. Izjavil je, da odklaoja proračunski provizorij ter je potem polemiziral z izva|an;i ministerskega predsednika. Zavrnil je očitanje, češ, da Hrvati in Srbi koketirajo z Avstrijo. — Govorilo je na to še nekoliko govornikov, nakar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri.
Kazenska razprava preti Ivasiju.
KIM o. Danes je ob velikanskem iia\alu občinstva pričela pred senatom kaztnska razprava proti bivšemu ministru Nasiju. Navzočih je bilo 141 senatorjev.
Zakonska dvojica Toselli.
BEROLIN o, ^Beriiner Zeitung*4 noroča iz Londona, da se ie včer«j zakonbka dvojica Toseili preko Calaisa in Doverja povrnila na Acglebko.
Belgijski kralj Leopold.
BRUSELJ 5. Kralj Leopold se hoče podati na jug in ostane tamkaj b.-ije nekoliko mesecev. V Bruselj se povrne še le začetkom poletja prihodnjega leta.
Bdaroko
PARIZ 5. V današnjem ministerskem svetu je minister za vnan;e stvari Pichon priobčil vsebino brzojavke francoskih oblastnij iz Ugide, da se je rod Beni Snasen podvrgel pod pogoji, ki se mu jih je stavilo.
MADRID 5. „Liberal"* poroča da bo sestanek kralja Edvar.la z nemškim cesarjem in španskim kraljem Alfonzom velike važnosti. Gre se za to, da se sporazumno z Francosko določi nov načrt, ki bi s temelja spremenil politiko nasproti Maroku.
MADRID 5. Minister za unanja stvari je imel včeraj daljšo konferenco z minister-

PODLISTEK.
Vitez vojnega reda
Ruski spiral Nikolaj Fedorov.
V ogromnem strojnem oddelku tiskarne je poltema: s stropa vi&e — kakor kake rastline — vrvice električnih svetilk. Ves prostor zavzemajo težki stroji, ki se odražajo v tej pozni uri v nejasnih obrisih. Nekaj plašečega leži v silnih kolesih, črnih va-larjih...
Dve, tri žarnice, ki gore v kotu. ne razganjajo temo, ampak jo delajo še skrivnost-nejšo. Na majhni, nizki mizici leže s kositrom obite deske; nekaj delavcev reže iz velike pole papirja kose neke risbe. Mežikajo s trudnimi očmi, se pripogibajo globoko nad mizo in njih roke se gibljejo hitro in brezglasno...
Dva mladca stojita, s hrbtom naslonjena na zakajeno steno, in upirata oči v obraz visokega bradatega moža v kratkem suknjiču i t zakrpanih hlačah.
„Tudi pri Lavojanu (t. j. Ljaojanu) sem
bil,*1 pripoveduje ta človek, rin pri Sandepu in ob Šahu... povsod sem bil — celo Mad-žurijo sem premarširal in tudi red imam. A kaj naj napravim zdaj iz njega ? Obe nogi sta prestreljeni in to trga, kadar ee preminja vreme."
„Ali si videl tudi Japonce se oglasi eden rezačev, ne da bi prekinil svoje delo.
„Kako, jaz? Jaz, vitez vojnega reda? Ne samo, da sem jih videl, žive sem jih zgrabil s tema svojima rokama in jili vlekel v jetništvo. Zakaj so mi sicer dali red ? Ali misliš, da zastonj Vu
„ Kako naj vem to ?u
„No, če nič ne veš, potem molči in ne govori. Ob, so to ljudje ! Sede in sede v tej zadehli luknji in brbljajo."
„Torej pripoveduj no rajši, mesto da nas grizeš," se je branil oni; „saj sikaš kakor prazen samovar
„Kaj je tukaj pripovedovati! Pri Lavojanu je bilo."
„Kaj?"
„No, to, zakar sem dobil red."
„No, povej vendar že..."
„Počakaj, da si preje prižgem." In vojak je segel ▼ svoj globoki žep, izvlekel
skim predsednikom Mauro, kateremu je po-ročal o svojih pogajanjih v Parizu. Izjavil je, da so vspehi povoljni in da je sporazum z Franjijo glede ohranenja „status quo" v Maroku gotov. Nesporazumljenje vojaških poveljnikov v Oasablanki je poravnano in obe državi stremite za tem, da se izvedejo sklepi algesiraške konference in da se pod-, pira sultan Abdul Aziz.
Zaprti rudniki. MEKSIKO 5. Bakreni rudniki v Cana-j neji, ki se nahajajo v posestvu severoameriškem i in ki so proizvajali največ bakra v Meksiku, so bili radi sedanjih nizkih cen bakra zaprti.
Rusija. Predpisi za časnikarje v novi dumi.
PETROGRAD 5. Po novih predpisih za seje dume bo časnikarjem prepovedan vstop v kuloarje in direktno občevanje s poslanci. Vsak list dobi vstopnico s posebnim dovoljenjem više tiskovne uprave.
0 deželni upravi in narodnem pomirjenju v Istri*).
Govoril posl. Vekoslav Spinčić ▼ deželnem zboru istrskem.
(Dalje.)
Daljna rubrika bi bila četrta „trošek za obdelovanje polja". Ali, o tem je govoril že ob drugi priliki g. tovariš Matko Trinajstić in jaz podpisujem vse ono, kar je on rekel tedaj. Pridodajem samo to, da bi tudi iz te rubrike moral toliko deželni odbor kolikor c. kr. vlada trositi največ za pripadnike slovanske narodnosti, ker je poznano, da ljudje te narodnosti spadajo po večini stanu poljedelstva. Pripomniti hočem k tej rubriki tudi to, da se v njej govori o tem, da se bo trosilo letnih 7638 K za izdavanje agrarnega iista. Jaz ne vem, da-li bo ta list tudi hrvatski. Ali, ako ne bo, bo to zopet jedno ti?*ih zlodel. ki se jih tudi sicer v uaši pokrajini že itak preveč zagrešuje.
A kaj naj rečem še k neki rubriki, katere deželni cdbor niti omenil ni v svojem poročilu, ki pa se nahaja v proračunu samem. In to je podpora družbi „Lega N a z i o n a 1 e" ! O tej stvari je predložen poseben predlog naših tovarišev Andrijčića in Kozulića, pak ne bom dalje govoril o tem. Pravim samo, ako c. kr. vlada zopet potrdi proračun s to postavko v njem. potem je tudi ona soudeležena na krivici, barbarizmu, divjaštvu, zločinu, ki se dela s tem, da se siii naš narod v doprinašanje denarja za zavode, s katerimi se hoče njega samega raznaroditi!!
Sedaj pa prehajam, da odgovorim spoštovanemu gospodu predgovorniku. On, dr. Bartoli, si je v svojem govoru nadel nalogo ter je smatral za potrebno, da opraviči slavno večino dež. zbora v stvari volilne reforme, oziroma, da na na* zvali krivdo na tem. da ni prišlo do te reforme. Giede prvega vprašanja, namreč njegove resolucije, ki se nanaša na odcepljenje kvarnerskih otokov od Istre in pripojenja k Dalmaciji, se jaz ne bom izrekal stvarno ne za ne proti, ker v tej stvari nisem nikdar vprašal onega prebivalstva za mnenje. Ako bi se hotelo v tem
*) V izkazu italijanskih šol in razredov, priob-eenem včeraj, se je urilo nekaj tiskovnih po-greškov. Teh sol in razredov je: IG enorazrednic, torej 16 razredov, 14 dvorazrednic, torej 28 razredov, 14 trorazrednic, torej ±2 razredov, 6 četero-ra/redoic, torej 24 razredov, 14 petrazrednic, torej 70 razredov, slednjič 3 šesterorazrednice, torej 18 razredov. Vseh italijanskih razredov skupaj je 198.
pipo, je nabasal s svojim jedkim tobakom in pričel :
„Da, pri Lavojanu je bilo. Jaz sem bil pri dragoncih; služil sem pod Miščenkom... da. Hodili smo na rekognosciranja ; hodili smo po trije, po pet mož. Tako je bilo tudi to pot. Sli smo v treh : jaz, Sidorčuk, moj rojak iz smolenske gubernije, iu Kosič ; ta je bil iz Sibirije, od starovernib. Hodili smo bolj ponoči; tako tudi takrat. Ob osmih smo odhajali, v deveti uri...
Noč je bila jasna; mesec je sijal; vse se je videio kakor po dnevi. Treba je bilo hoditi z veliko previdnostjo. Naše ogleduške patrulje hodijo in njih patrulje hodijo, in predi.o si misliš, streljajo eni ali drugi."
„Kaj. lastni streljajo tudi
„No, lastni, to je prva. Vidijo : nekje gomazi nekaj, in takoj streljajo. Sli smo in se ogledali, šli in se zopet ogledali. Izprva smo hodili skupaj ; potem smo se ločili.
Domenili smo se bili, da se za vrnitev dobimo pri dveh smrekah. Ti dve velikanski smreki sta bili blizu naše postojanke. Smreke tam so vse drugačne; široke, kakor bi se razlivale. Sidorčuk je šel na desno, Kosič na levo, in jaz sem šel naravnost.
ustvariti si kak sklep, tedaj ne bi se smelo vpraševati ni poslanca Milica, ni dra. Bartoli ja. empak bi se moralo iti tja vpraševat ljudi, da izrečejo s plebiscitom, da-li so zadovoljni pridružiti se Dalmaciji, ali pa Obtati tu z Istro. Ako pak hočemo govoriti o zgodovinskem pravu potem vam porečem to-le. Kralj Ferdinand I. se je bil leta 1526, koje bil izvoljen hrvatskim kraljem, obvezal za se in za svoje naslednike Re svečano kraljevsko prisego, da si bo prizadeval, da te deželi , ki ki so nekdaj spadale pr d hrvatsko kraljevstvo, a so bile tekom časov odpale od kraljevstva, zopet pridruži k temu kraljevstvu. Med te dežele je spadal tudi veći del Ltre. A povem vam še to le. Ko je nehala beuf ška republika ali Venecija in ko je habsbuižka hiša zopet dobila Dalmacijo in Istro, t^daj se je njena vlada obvezala, da vspostavi te dežele v tisto stanje, v katerem so se nahajale v prejšnjih dobah. Priznavam, da nam to malo koristi, ako se tu sklicujemo na zgodovinsko pravo ; ali na vsaki način je dobro, da se ve, da tudi mi Hrvatje imamo kakor Hrvatje pravico do Istre, in posebno do Kvarnerskih otokov, kakor do Dalmacije. Tudi Italijani, Benečani, so vladali nad temi deželami, ali vedno so jih smatrali za tujr, kakor kolonije, v katere so pošiljali svoje prokura-torje, da so jih čim huje izsesevali in dobivali iz njih čim možno več. Po n-iravi bi se moralo odločiti, čegave naj bodo te dežele, ter vprašati bi morali narod, kam želi. Dokler smo v Avstriji, kakoršna je, gledati moramo kolikor možno, da izhajamo med sabo.
Prehajam k drugi točki. Spoštovani g. dr. Bartoli je govoril glede volilne reforme in je rekel, da na njihovi strani ni nikake krivde ; jaz pa pravim, daje ni na naši strani. A kdo od nas, eden ali drugi, ima prav, o tem bo sodila javnost na eni in drugi strani. Jaz se spominjam ob tej priliki mimogrede gospoda predsednika na njeg«»vo obljubo, da nam dade prepise sej, in želim jih dobiti čim prej, da moremo spraviti v javnost, kaj in kako smo se dogovarjali.
_ (Pride še.)
Državni proračun za leto 1908.
Pred nami leži načrt k finančnim zakonom za 1. 1908. ki ga je ministerski predsednik predložil včeraj parlamentu; iz šumarija proračuna posnemamo sledeče podatke :
Izdatki	Dohodki
1.	Cesarski dvor K 11.3CO.OOU
2.	Kabinetna kanclija
Njeg. Veličanstva	176-531
:j. Državni zbor	:{,735 280
4.	Državno sodišče	67.4t>4
5.	Ministerski svet in
upravno sodišče „ 4.361.794	2,6^7 51K>
6.	Skupne stvari	.. 282,519.793
7.	Ministerstvo za notranje stvari .. 84.129.18n	2,830.33»
8.	Min. za dež. brambo 78,713.752	1,351.606
9.	Ministerstvo za uk
in bogočastje	.. 111,957.561 18.174 402
10.	Minist, za 1'iaance
(incl. državni dolg)	712,494.087	1.376,303.^1
11.	Min. za trgovino	198,544.860	187,677.870
12.	Min. za železnice	412.123.310	494,204.480
13.	Min. za poljedelstvo	62,002.353	41,550571
14.	Min. za pravosodje ..	048.911	3,937.111
15.	Najvišji rač. dvor	630.200
16.	Pokojnine	85,028.018	T.1 /.v
Skupaj kron 2.133,823.108 2.135,774 746
Državni proračun za leto 1908 izkazuje torej skupno potrebščino per K 2,133 823.10* in skupno pokritje per . . „ 2,135.774.746
torej prebitek.....K 1,951.638
ki nasproti prebitku pro 1907 ..	890.907
je večji za....... 1,060.731
Naenkrat sem se ustavil in posluša!. Slišal sem glasove. Noč je bila tiha, in ta tišiua je bila tako zvončna kakor zvon. Zuelo se je, da je treba samo udarca nanjo, pa bo donelo vse naokoli.
Ulegel sem se na trebuh in lezel naprej. Pred menoj je bil majhen grič, z mahom porasel ; jaz gor. jaz gor... upal sem se komaj dihati in sem zlezel prav poča-i do roba in pogledal dol. Sceže-izkopana šauca se ie temnila, nekoliko naprej je gorel ogenj. Bil sem prej prodrl do sovražne postojanke.
A čas je bil že blizu proti jutru ; nebo je postajalo belo in zvezdice čisto majčkene kakor svetle makove glavice; komaj jih je bilo zapaziti. Ležal sem in gledal. Nekje je zarezgetal konj tako glasno, da sem se stresel. Svetloba pa kakor bi bila tekla s kom za stavo .. Drevesa so se prikazovala, vsi kamni so bili vidni kakor na dlani. In tam r šancah so pričeli vstajati.
Začel sem prevdarjati. Le kako sem prišel skozi vse njih skrite straže ? Naravnost lahko rečem: Bog me je bil spravil skozi. Da, skozi spravil me je pač, a kako pridem
nazaj
i
(Konec prih.)
Stran II
»EDINObT« št. 305
V Trstn, dne 6 novembra 11*07
A. Potrebščine.
Glede I. in II. postavke „cesarski dvor" in „kabinetna kanclijaNj. Veličanstva" so stroški preliminirani v isti visokosti kakor 1. 1907.
V	lir. postavki „državni zbor" znaša potrebščina K 374.573 več nego v proračunu za 1. 1907, in to posebno z ozi-rom na povečanje dijet vsled višjega števila poslancev
V	V. postavki „ministerski svet in upravno sodišče" nahaiamo višjo potrebščino K 175.150 ozir. K 51.225 zlasti radi uravnave plač in sistemizacije novih uradniških mest.
Pri VI. postavki „prispevek k stroškom za skupne stvari" se je z ozirom na to, da niso še delegacije sprejele proračuna za skupne izdatke pro 1908, vpo-rabilo preliminarne cifre leta 1907.
Budget „m i n i s te r s t va za notranje stvari" izkazuje višjo potrebščino K 5,446.189, od katere gredo 3'4 milijoni kron na račun uravnave plač državnih uslužbencev. Pol milijona znaša večji trošek titula „cestna stavba1*: posebno Dalmacija je vpoštevana v tem pogleda.
Višja potrebščina „ininisterstva za deželno brambo" znaša K 6,800.000. Vzrok tiči zlasti v nameravani ustanovitvi domobrauskega topničarsba in zvišanja ak-iivitetnih doklad žandarmerijskega moštva.
V	etatu, rministerstva za uk in bogočastje" znaša ekupna višja potrebščina K 19,658.366, od kojili pripada K 8,766 000 na uravnavo plač.
Omenjeni večji trošek se razdeluje na oddelke „centrala" s K 792.773, „bogočastje" s K 3,249.701 (večinoma za regulacijo duhovniških plač) in „uk" z okroglimi 15 milijoni. Na teli zadnjih partecipirajo vseučilišča z okr. 5 mil., srednje šole z okrogl. 6 mil. in obrtniške šole z okrogl. 2 mil.
V	titulu 19. „ljudske šole" nahajamo plus K 1'5 mil. § 12. se tam glasi: „Primorsko. — Stavbe in nakup realitet za nastanitev zavodov, vstevši stroške stavbene režije, notranje ureditve in preselitve kron 65.000 (nasproti K 30.000 pro 1.1907); adop-tacjja, oprema in učne potrebščine K 4.439 (nasproti K 2.100 pro 1. 1907)." Je-li to slo venska šola v Trstu ? ? ? Iz načrta ni razvidno; pač pa bi moralo to izvirati iz dotičnih prilog, ki se predložijo ob enem z načrtom. Upajmo, da ne ostanemo še dolgo v negotovosti, saj smo itak zadosti skeptični.
Proračun „finančnega minister-s t v a" izkazuje faktično višjo potrebščino okroglih 23 milijonov. Od teh spada na uravnavo plač finančnih uslužbencev K 7"5 mil. V povračilo državnega dolga je postavljen večji znesek 6 mil. K. Monopol tobaka zahteva večjo izdajo 3 mil. K.
„Ministerstvo za trgovino" izkazuje višjo potrebščino okroglih 6 mi!. K. Manjši je strošek za pristaniške naprave v Trstu (— 7 mil.) Za subvencije pomorskega prometa je proračunjen večji znesek 2 mil. K. Preliminarna potrebščina pošte in brzojava znaša 9 mil. K več nego letos posebno z ozirom na regulacijo plač.
Jlinisterstv o za železnice" zahteva faktično višjo potrebščino 7 mil. K.
Povišek K 9.000.000 za „minister-stvo za pravosodje" izvira večinoma iz unr.nave plač justičnih uslužbencev.
Proračun „minisierstva za poljedelstvo" izkazuje večjo potrebščino 4*4 mil. K.
B. Pokritje.
Za 1. 1908 proračunjeni dohodki države znašajo okroglih 68 milijonov več nego 1. 1907. Od teh spada na ministerstvo fmar.ee 15 mil., na ministerstvo trgovine 8 mii. in ministerstvo za železnice 32 milijonov.
K proračunu se še povrnemo.
narodne in politične interese — ali bi mi smeli upreti edino le radi Belokranjske železnice ?!! Tudi mi in ves slovenski svet ie radostno pozdravil to železniško zvezo in želi, da se ista zgradi čim prej ! Ali da bi radi nje morali molče vse vsprejeti in eventuvelno tudi podpisati svojo narodno abdikcijo — tega ne more zahtevati od nas nikdo. Proti takim diktatom se moramo upreti principijelno.
Pa tudi iz razlogov najelemeutarneje taktike. Kavno „Slovenec" je bil, ki se ie odposlancem „Zveze jugoslovanov", podavšim se v Budimpešto, rogal, češ, da vse obešajo na veliki zvon, da ei ravno ta trditev ni odgovarjala resnici. Sedaj pa isti „S love n-čevi" pristaši obešajo hrupno na vse s v o j e z v o n o v e. da bodonavsa-kinačin glasovali za nagodbo! Je-li to modro, odgovarja-li to zahtevam pre-vidne taktike ? Ne pomenja li to naravnost manjšanje svoje lastne vrednosti pred vlado, ako se t je v er.omer kriči: m i s m o t i gotovi, nas imaš v žepu!! Gospoda obožujejo sicer nemške krščanske socijalce ; zakaj pa ne posnemajo nj'hove taktiko ravno tam, Iger bi bilo najbolj potrebno — ob toli važnem in za vlado življenskem vprašanju ? ! ! Tudi krščanski socijalci — kolikor je možno predvidjati — ne bodo delali vladi posebnih težav radi nagodbe. Ali oni nc govore tega, J marveč puščajo vlado v dromih, hočejo, da jih vlada išče. Tako je pravilo razumne taktike ! Ali pri nas se ne priznava takih pomi-1 slekov, pri nas je vse mišljenje in delovanje j naperjeno le v en cilj, ki je, da se d o m a- j čemu političnemu nasprotniku, enaprišije. Pri nas se uprav mečemo| vladi pod noge, samo da jej moremo reči: J vidiš, mi nismo taki kakor oni; d r u g i !
Zato pa tudi uživamo tak ugled in tako ceno kakor jo — zaslužujemo.
se jej toliko zboljšalo, da se že v nekaj dneh lahko vrne v Petro grad.
Car otvori osebno novo dumo.
Iz Petrograda poročajo, da car Nikolaj
otvori tretjo dumo stolnim govorom.
osebno z posebnim pre-
ji *robne politične vesti.
Vseučilišče v Sofiji je bilo definitivno otvorjeno 4. t. m. V zimski semester se je upisalo 30 dijakov in 80 slušateljev.) Prej je bilo na treh fakultetah upisano do| 1300 dijakov. Od inozemskih profesorjev je prišel en sam, namreč dr. Skorskj iz Galicije.
Novega nuncijavMonakovem, dosedanjega generala dominikancev, p. Andreja Friihwirtba. je papež imenoval naslovnim ško-i fom.
Rumena knjigao Maroku. Fran-1 coska vlada predloži zbornici, kakor poročajo; iz Pariza, danes ali jutri rumeno knjigo o Ma-j roku. V petek prične bržkone o tem debata.
Umirovljenje n v e 1 i kc. Iz Londona javljajo: Vrhni vojni svet je upokojil vse štabne častnike 15. ulanskega polka. To upokojenje se je izvršilo na podlagi poročila, ki ga je podal vojvoda Connaught kakor vrhni nadzornik konjeništva.
Papež in modernisti. Iz Rima javljajo : Papež je izdal dekret na Škofe vsega sveta, v katerem jim ukazuje, naj smatraje duhovnike, ki so pristaši modernistiške strujo, kakor da stoje izven cerkve, ter naj proti njim postopajo z vso strogostjo.
Prejeli smo in objavljamo :
Trst Rojan 4, XI. 1907.
P. N.!
Predbaciva se mi vnovič v Vašem listu, da sem dekletom tukajšnje Marijine družbe „stavil na srce, da naj agitiraj o proti „ Narodni organizaciji",
Dotičnega obrekovalca javno poživljam, da pove svoje ime, če si upa. Če pa noče tega storiti naj drugikrat raje molči ali pa
Dogfodki na Ogrskem.
Radikalni Srbi proti vladi.
Iz Budimpešte poročajo ; Govori se, da pride teh dni semkaj posl. Mladen Lišava,c si svoje možgane malo nabrusi, ki da namerava nastopiti v poslanski zbornici da ne bo pozabil od ust do nosa tega kar proti vladi in proti nsgodbi.	i sliši. Toraj ven s korajžo !
Dr. Rakodczay v Budimpešti. ! Dokler se pa ne izjavi „Narodna Orga-Budimpeštanski list ..Mag.varorszag" po- nizacija" glede verskega vprašanja, mi moja roča, da pride ban dr. Rakodczay jutri v Bu-1 vest ne pripušča, da bi dekletom priporočal dimpešto ter da predloži ministerskemu pred- j0j ker ne znam kakšna vzoja bo tam. sedniku nove sekcijske načelnike za hrvatsko j Če ima biti ponočno plesanje in rogo vlado. Imenovanje ne objavi sredi tega meseca, viljenje, nadalje liberalni brezverski — bolje Revizija poslovnika.	J protiverski — časopisi, beganje ljudi itd. na
Iz Budimpešte javljajo: Madjari, izlasti j dnevnem redu, mislim, da bo vsak duhovnik ministerski predsednik dr. \Vekerle, boje se' jn ne samo jaz odločno nastopil proti temu. obstrukcije proti nagodbi, izlasti proti kontin- rpo je naša duhovniška dolžnost. To bi ne gentu novincev. Ako bo razprava še nadalje; nasprotovalo le pravilom Mar. družbe, ampak tako stekla, ne bo možno dovršiti načrtov do cerkvenim postavam sploh. 1. januvarja 1908, a to so indemniteta, ustav-j Toraj povejte svoje stališče glede verne garancije, nagodba, kvota, povišanje kon-:3]{ega vprašanja in potem smo na jasnem tingenta in eventuelno povišanje častniških in znamo pri čem da smo. Tisto cincanie : plač. AVekerle hoče vsekakor, da ima za vsak Nismo ne liberalci ne klerikalci nam ne za-s-učaj revizijo poslovnika. V ponedeljek ie; dostuje, ker je prenaivno. Tako je delal — podpredsednik zbornice pričel podajanja s po-s £e se ne motim — Pavliha : Kunšten mož
jedinimi skupinami stranke neodvisnosti.
Dogodki na Hrvatskem.
kakor je bil, enkrat poti bi krenil : bom šel po
kateri ; nogo
Sklicanje hrvatskega sabora.	desni«.
Budimpeštanski listi javljajo, da bo hr- . Toj^j ,1(^ete vatski sabor sklican bržkone prve dni meseca *al mislimo «d \ as decembra, da odobri proračun oziroma indem- ( e P" Pa te*a ne stonte niteto, Z ozirom na to, da hrvatski poslanci tega ne store, Jjo sabor takoj razpuščen
vendar le „E" rekel levi poti,
ni
znal po je »z levo z desno po
Čestitke Supilu.
Budimpešte poročajo : Posl. Fran Su-
na vsak način vedeti. — ven se svojimi načeli! ste že obsojeni in sicer se sami sebe obsodite.
Toraj oni korajžni mož ven se svojim imenom. — „Narodna Organizacija" pa se svojimi načeli — in vse bo prav !
Veseli me, da so si nekateri ljudje vzeli tako k srcu mojo zadnjo izjavo. Nesreča se le pripetila : reveži so držali list narobe ko so čitali in so vse narobe brali. Tudi moderno !
Prosim da sprejmete te vrstice v Svoj
Avstro-ogrska nagodba in Belokranjska železnica.
Strankarsko življenje na Kranjskem in nje-ga voditelji so nahajajo že v patologičnem stanju. Drugače ni možno umeti načina, kakor se vodijo sedaj politične polemike. Take vr-t; politične borbe je prinesel tudi shod, ki ga je minulo nedeljo priredila „S. L. S " v L ubijani. Glavna forsa na teli razpravah o vfclere&nih stvareh eo bila — osebna zasmehovanja in zafrkacije. Ali o teh naravnost odur- : nekateri n.h in za naše javno življenjo nečastnih poia-ne mislimo pisati. L<? mimogrede in kakor
Iz
pilo ie prejel povodom svojega najnovejega govora v poslanski zbornici iz vseh delov Hrvatske brzojavne pozdrave in izjave odobra- ] 3iaa J® 1a vania. Med drugimi je posebno značilna na- j stopna brzojavka dalmatinskega posl. dr. Trum- j biča; „Z navdušenim odobravanjem sem pre- j čital tvoj govor. Čestitam tebi in hrvatsko- j srbski koaliciji, da ste tako vrlo branili na-, rodne pravice. Wekerle in tovariši ne dosežejo nikdar, da bi pridobili Da 1-1 macijo za načelo jedinstvene' države.*2	i
Davek kraljevine Hrvatske in Slavonije, majhen škandal na
Hrvatska in Slavonija plačujeta na leto j ^oru pred blaga]no poreske proge.^ 14,974.308 K	™ t*™ HnvUa rlnhi™ ^ Jak je imel -odriniti ob i
Ogrska 8,385.61
list!
Na
Z odličnim spoštovanjem
Anton Hreščak kaplan v Rojanu Škandal na državnem kolodvoru.
večer dne 4. t. m. pripetil se je ne zgoraj omenjenem kolod
10 popo-
viu	^	w
eklatanten izgled naj navedemo, da je dr. Su šteršič govoril o „H r i b a r j e v i h pljunkih v vodo*4 in da ie zatrjal, da je „e n a j v stilna beseda Gostinčerjeva več vred-na in več premore, nego 100 H r i-b a r j e v i h g o v o r o v" ! ! ! — Mi se nikakor nočemo dotikati osebe g. Gostinčarja, ali vsakdo — ki pozna razmere in osebe — poreče, da tako pretirai aiie seza že preko meje, kier se začenja neslanost in smešnost. 0 ; so zborovalei re3 toli navdušeno aklann-rali to neslano tirado, potem imamo le dokaz, da sta politična zrelost in dober ukus na Kranjskem naravnost na naijniži stopinji.
Sedaj pa k stvari! Dr. Šušteršič je vsklik-nil: „K d o r j e proti nagodbi, jetudi proti Belokranjski železnici!"4
Proti takemu diktu moramo nastopiti radi principa in iz razlogov najelementarneje taktike. Logična konsekvenea dr. Sušteršičevega vzklika je " kdor .ie za Belokranjsko železn;co ta mora biti za nagodbo, kakoršna je ! To pa odločno ne, gospoda ! Pa denimo, da bi bila nagodba v svoji celoti smrtonosna za naše
davka. Od tega davka dobiva	vja* Je -.,=■-,,
K. Hrvatska pa 6,588.685 K. Mne- Mnogo jih je čakalo na vozne listke __i in nekaterim se je tudi posrečilo dobiti jih.
Nad grobom Zrinjskega in Frankopana. j Ali med drugimi ostalo jih je tudi mnogo, ki(
Minolo soboto, na vernih duš dan so šli so brezvspešno čakaii na vozni listek, zbog; hrvatski državni poslanci v Dunajsko; česar tudi niso mogli odpotovati. Krivdo na Novo mesto na grob Zrinjskega in Franke- takih kričečih nedostatkih nosi brezdvomno pana. na tamošnieui pokopališču. Zjutraj so; ravnateljstvo te državne železnice, ker ni bilo služili poslanci Frane Ivanišević, prof. Virgil vagonov na razpolago. Vlak jo odšel. Mnogo
Frane Ivanišević, ^	^
Perić in prot, Vjek. Spinčić sv. maše za lTr- ljudi je ostalo brez listkov ter so morali atska mučenika v župni cerkvi Dunajskega ostati v Trstu. To je silno neprijetno in za 'Novega mesta. Potem so se pa podali napo- mnoge pomenja tudi občutno škodo, posebno 1 kopališče. Tu sta govorila posl. Ivčević in za ti-ke. ki bi 1 Trešić-Pavićić, ki sta izrazila željo, naj bi se nem času na
smrtni o?tanki obeh mučenikov prepeljali v! po kupčiji, bodi na sodišču, bodi po i domovino. Od tam je šla deputacija k župana1 I Dunajskega Novega mesta dr. Franu Kaman-
m orali kitkem
biti na kakem določe določenem mestu, bodi drugih
važnih in neodložljivih opravilih. Pripominjamo še, da je med zaostalimi potniki navstalo veliko
nu, ki jo je lepo vsprejel. Poslanci so se za- ogorčenje hvalili županu, da je šel na roko „Društvu brv. se ni začelo
prizori so bili hrupni in toliko da delovati z brahijalno silo. Pa je zmaja"", ki je svoječasno poskrbelo mučeniko- tudi zares neodpusten škandal, ako železnica nia. za nov grob. Župan je izjavil, da jim bo ne more prevažati potnikov tadi pomanjkanja pomagal v slučaju, ako se kosti hrvatskih vsgonov! Ako se bodo ^taki škandali ponav-mučeuikov prepeljejo v Hrvatsko.	ljali, bomo morali začeti drugače govoriti z
p*-. jg - == -s	! dotično gospodo. ^
□oggocafcl na	Posnemajmo! Prejeli smo: Te dni
Predlog za odpravo ustave v Rusiji. sem bil V narodni knjigarni in papirnici v Iz Petrograda poročajo, da predloži eden ul. Valdirivo št. 40, kjer {mi je gosp. <io-poslancev rzveze pravih ruskih ljudi" v eni renjec ravno razkazoval krasne nove tržaške prvih sej dume, da se ustava odpravi.	i razglednice s slovenskim tekstom, ko nu je
Minister Izvolski.	i prišla v roke neka okrožnica polna kolekov
Iz Berojina poročajo, da se je zdravstve- „Lege nazionaleu. Zraven 10 kolekov „Lege" no stanje ruskega ministra za zunanje stvari sem čital še te-le opazke: ^Rifiuto" in pa
„respinto perche scritto in lingua incompren aibile" (Zavračam, ker je pisano v neumlji-vem jeziku). Radoveden sem bil, kedo da je ta veliki Italijan in našel sem, da ie to res pravi, pristni Rimljan! Piše se za M a ti-tich Antoni o, trgovec Corso štev. 17!
Meni ne preostaja drugega, nego da priporočam našincem. naj posnemajo te „rimske" zagrižence in naj vračajo vse okrožnice, ki niso pisane v našem jeziku ter naj dotične kolekujejo z našim narodnim kolkom !
Da pa ne bodo neprevidni — kakor so neprevidni „Lahiu, naj menjajo kuverte! Osobito naj ne izpostavljajo svojih imen javnosti oni, ki so v državnih službah, kakor je to storila gospica Godina Emilija, c. kr. poštna oficijantinja, ki je gosp. Gorenjcu vrnila okrožnico z opazko : „Respingo perche incoraprensibile" (zavračam, ker ne-umljivo) ! ! Gospica Godina je gotovo potomka rimskih cesarjev in je bilo neprevidno poslali jej slovensko okrožnico, ko bi s. Gorenjec moral vedeti, da v Trstu c. kr. uradnice niso obvezane znati — deželnih jezikov !
Brava Milka! In bravi Slovenci, ki jo plačujejo ! !!
Še enega bi rad počešljal, a tega si privoščim v posebni notici!
Posnemajmo in delajmo ! Svoji k svoj i m! !	Cenzor
Iz Barkovelj nam pišejo : Pred par dnevi se je poročil tu g. Bogomil Schei-mer z gospico Valerijo Starec. Rodbina Scheimerjeva je tu obče spoštovana, a gosp. Bogomila cenimo radi njegovega delovanja za. povzdigo našega društvenega življenja. On jo bil, k« je v družbi par drugih ustanovil tudi naš tamburaški zbor. Istotako je gospa Valerija hči zveste in zavedne narodne družine. Novoporočencema vcščiino Barkovljani vso dobro.
K Simonu Gregorčiču!
„Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje -Simon Gregorčit.
Otožno jesensko vreme. Sivi oblaki *e trgajo, vetrovi se bijejo: zdaj južno, zdaj zopet mrzleje in močneje pripogibajo polugola orumenela drevesa... Ravnokar minoli prazniki so pustili v čuteči duši vtis težek, moreč... Na grobljih: shojena pota, sledi, stopinje tisočih in tisočih pričajo : todi je hodila množica „na nebu pol, pod zemljo pol — nocoj jim je srce !* Tu je človek iskal grob svojih dragih, sem je prišel trpin, da potoži svoje težnje, od tu je pošiljala množica tisoč in tisoč prošenj do Njega — m potolažena se je vračala na svoja domovanja. Krasna, divna, plemenita navada spominjati se svojih dragih ranjkib ! — Danes ima pokopališče zopet svoj« prejšnje lice — vse tiho, tiho. Le ogromno mnogo oveiih cvetic, dragoceni težki venci, ozaijšani grobovi, brleče umirajoče lučice pričajo, da je bil tu človek, ki je izvršil plemenit čin, čin pijetete. —
V teh „svetih časih4*, pomembnih dneh. spominja se človek ne le svojih ranjkih, marveč tudi druz h ; ne Ie sorodnih narn po krvi in imenu, pač pa sorodnih po duši, po čustvih, po veliki duši, po veliki ljubezni <lo tega, kar nam je najsvetejše — do naš-gn milega dobrega naroda.
In nekje v skriti zagorski vasici je malo skromno pokopališče... Kak razloček z bliščem in z dragocenostmi tržaškega pokopališča ! Tukaj razkošje, tam priprostost; tu šum kočij, svile, težkih bogatih vencev, tam mir, samota, mir... In ta mir je pri sv. Lovrencu, na oni srečni grudi, ki krije ostanke velikega našega — Simona Gregorčiča !
Evo Vam dragi — našo Meko ! In srečno imenujem, presrečno idejo imenujem to, ki jo je sprožilo „Beljaško omizje v Trstu", ki poroma na „sveto mesto", kjer trohne ostanki našegi miljenca, nepozabnega nam „goriškega slavčka". Te vrstice naj b »do topel apel na vso slovensko javnost. Posn-mičniki, obitelji, planinska, pevska in bra:na društva — odzovite se temu pozivu, da v čim večem številu poromam^ v „planinski raj", na Gregorčičev grob ! „ Bel j aško omizje" se udeleži gotovo polnoštevilno tega izleta in položi na grob mal spomin. — Skupni odhod je določen za v soboto 9. t. m. ob 5. pop. z drž. kolodvora do sv. Lucije ; prenoči se v Kobaridu. Drugo jutro 10. t. m. k sv. Lovrencu, popoludnn p o vrate k na sv. Lucijo.
Parola „na Gregorčičev grob J"4 naj združi nas poznavatelje velikega duha Gregorčičevega, oboževatelje njegove velike umetnosti, njegovega genija, prijatelje narave, divnega „planinskega raja !"
S i v o r j e v.
Trojčke ie porodila v Barkovljah žena delavca Pavla Cubaua. Vsi trije novorojenčki so ostali pri življenju. Ker ie rodbina zel . revna, se nahaja sedaj v veliki bedi in aoe-liramo na dobra srca, da jej pomorejo s kakim darom. Pripominjamo še. da je Ouban človek našega mišljenja.
Tretji kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev se bo vršil prihodnjo leto v Ljubljani meseca julija p »vodom 400-letnice Primoža Truberja.
Prvo gostovanje tržaškega slo venskega gledališča v Gorici pretečeno nedeljo ie imelo popoln uspeh. Burka »Prvi* je zelo ugajala. To je dokazovala živahna veselost, ki je vladala ves čas v gledališču, in velik aplavz, s katerim je nagradilo ob-
V Trstu, dne 6. novembra 1^07
»EDINOST« štv. 305
Stran ITT
činstvo igralce za njih ločno igranje. Pred stara je tiiia zelo dobro obiskana, dasi ie bil zvabil lepi jesenski dan mnogo ljudi na razne izlete. Napravila je tržalka slovenska Talija pri goriških Slovencih najboljši vtisk in nadejati se sme i za bodoče njih toplih simpatsj. Druga predstava tržaškega gledališča v Gorici bo baje že 16. t. m.
TJStŽAfiKA MAUk KRONIKA -
0	utopljencih, o katerih smo poročali ie včeraj, se ni moglo izvedeti še nič. Pri ni' škemu so našli pismo, ki se sodi, da je bilo pisano njemu. To pismo je pa utopljenec imel pri sebi brez kuverte. Pismo, pisano v italijanskem jeziku, začenja z besedami: „Dr-igi Peter !u je podpisano : „tvoja mati Marija*. Poleg tega je pa pismo brez da turna in se torej ne ve, od kje je bilo odposlano. V pismu čamem je pa govora o neki konjski opravi.
— Glede one 18-letne deklice, o kateri smo tudi poročali včeraj, se pa dosedaj ne ve že ničesar. Niti niso še potegnili iz vode njenega trupla.
* *
Tekom včerajšnjega popoludne je bilo U*plo moskc-ga prepozsano. Prepoznala sta ga pa dva s;nova pokojnika v mrtvašnici pri s?. Justu. Poredala sta, da je bil utop-jeni njiju 66-letni oče, Fran Trani, doma iz Pirana« Bil je v službi na barkah tvrdke Faccanoni & Ci. Sinova izključujeta samomor.
Požar na postaji južne železnice. Včeraj u jutro okolu 5. ure in pol so bili gasilci obveščeni, da je nastal požar na po staji južne železn:ce. Gasilci so šli takoj t]a s tremi hrizcralnicami. Gorel je pa vagon bombaža. V vagonu je b lo 58 bal bombaža. vrrdu;h 9000 kron. Po dve uri trajajočem icla so gasi ci pogasili ogenj. Ker je p:hala »urja, je bila nevarnost, da se ogenj razširi, posebno ker je v bližini mnogo lesu.
Strop se je odtrgal v neki sobi v II. v dstropju hiše št. 7 v ulici Malc<tntou. kije • gospoda Leopolda Vianello. V isti sobi snujeta zakonska Peter in Alojzija Sodo--.iicco z dveletnim sinčkom Josipom. Ko se o ^trop odtrgal, je bil mali .losip sam v sobi na postelji. K sreči mu ni bilo nič hudega : le ? .alo ga je opraskalo. Proti lastnika hiše, g. Vianello, ki je inertni svetovalec, je vlo-'.en* ovadba.
Roparski napad ? 29-letni Josip Prelc je prišel sinoči na zdravniško postajo, da mu zdravnik obveže desno roko, ki mu je krva-<ela. Povedal je, da ga je v ulici Ruggero ilat: a neznan lopov za vratno napadel, a ko se mu je on branil, f/a ie lopov vgriznil v roku. Ker so se pa na to bližali drugi ljudje, ie lopov pobfgnil.
Vrečo moke, vredno 11 kron, je hotel vkra->'. z nekega voza4s; 1. stari zidar Karol M., sta-j;:joči v ulici della Fornace. A voznik Karol A_vCČ je to videl in ga je dsl aretovati.
Za 13 kron biškotov. 23 letni pekovski scmočnik Herman K., je pred enim tednom pro-fl dela pri pekovskem mojstru Zaninoviću v utici Media št. 31. Ker mu pa ni mogel i »ti dela, mu je Zaninović skušal vsaj pre-ak:voti kaj zaslužka. Dal mu je v to svrho :er'»is biškotov, vrednih 13 kron, naj bi iste pr dal in pri tem kaj zaslužil. Herman R. ]e u iiižkote res prodal, a pridržal je ves denar /a-se. Zato gi je Zaninovič včeraj ovadil po;.t-.iii.
Radi mGtenja nočnega miru s petjem, razgrajanjem in kričanjem je bilo predsinoč-i uretovanih 14 njih.
Smcšnica. Tudi priporočilo. Gospa
u Ihodn elu/.abnicvi: Kaj naj vam zapišem v
■ valo ? Služabnica I\ič drugega, nego da sam ri v;.s prestala šest tednov — to mi je popoi-!Oina dovolj.
Koledar in vrorsze. Oanes: Leonard spozn. lut!.: Kngeibort. sp. Temperatura včeraj ob 2. uri • adne 4-10' CeLs. Vreme včeraj : jasno, veter
Dr išivms vesft in zabavo,
Novo društvo. C. kr. nsmestništvo je vze?- na znanje pravila novega društva: ..K jb ur-im-.tičnih diletantom" s sedežem v
Trstu.
1	laninski sokoli, kateri izletajo vsaki :e:r;»-k n.; Konkonel ki se zbirajo v gostilni Per a zložili -:t> za moško podružnic)
. : • M. '2 kroni. Denar hrani upravni^tvo.
Pevsko društvo ^Zarja" v Rojanu na. aiijn tem perom svo;im članom, da bo *ut i s četrtek ub 8 ur: zvečer pevska vaja / ; ešani zber. Opozarja fc vse gg. pevce in j evk «ia fe gotovo vdeležijo. Spreji-majo se no»o moči.__
Darovi.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti je darovala vesela družba v društ-v : i jo-tilni v Rojanu 68 stotink. Ob cdhod-ni i /. l^ntovstva našega Jankota nabralo se je t lati gostilni K 10, ki so jih darovali gg.: Po 1 K: Luznar, Podgornik, Suuonič. Čast« liani, Knafič, Piesn čar 5 K.
blesti m Gs&pisk©«
TvOVO društvo. — C. kr. name&tništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega dm*ua : -Goriška slovenska mladina"1 s sedežem v Gorici.
Namestnik princ Hohenlohe v Sežani. — iz Sežane nam pišejo dne 4. novembra 1907 :
D^nes popoludne ob 3. ure 30 min. je r-oset.l Sežano c. lir. namestnik g. princ lloheniohe. Vas je biia okičena se zastavami. V &premstvu c. kr. namestništvenega svetnika n voditelja okrajnega glavarstva g. Antona Kebuka, je obiskal namestnik občinski urad,
kjer je bilo zbrano občinsko starešinstvo. — Župan g. Fran Štolfa je pozdravil gosta v . im<mu občine kakor c. kr. namestnika in kakor častnega občana občine Sežanske, zahvalivši se mu za poset.
G. namestnik se je v slovenskem jeziku najprisrčnejše zahvalil za lepi vspre-jem in za podelitev častnega občinstva, za-trdivši, da hoče vedno imeti pred očmi koristi Sežanske občine in nje prebivalstva. — Podpirati hoče wdno in ob vsaki priliki de-i lovanje občine Sežanske v javni blagor in procvit iste.
Namestnik si je ogledal župno cerkev, kjer ga je čakal in pozdravil prečestiti župnik Josip Omers v spremstvu gosp. kapelana. Visoki gost se je napram župniku in spremstvu jako laskavo izrazil o lepi. prostorni : župni cerkvi.
Poslovivši se od duhovščine se je gosp. namestnik podal s spremstvom v šolo, kjer ga ie čakal nadučitelj g. Anton Berginec, ki ga je v lepih besedah spoštljivo pozdravil v svojem in v imenu učiteljstva in šolske mladino. zahvalivši se mu za častni obisk ter I priporočivši se za nadaljno blagohotno naklo-: lijenost.
Princ se je zahvalil za laskave besede zagotovljaje, da mu je ljudska šola in njege učiteljstvo vedno na srcu in da je vedno pri-j pravljen podpirati ie po svoji moči.
Po tem si je ogledal posamezne razrede, kjer je bila zbrana šolska mladina se svojimi učitelji oziroma učiteljicami. Stopil je tudi v pripravljalnico za učiteljišče. Gospod namestnik je z lastno mu prijaznostjo počastil vsakega učitelja. Poslovivši se cd šolskega voditelja in županstva se je podal na okrajno I glavarstvo, kjer ga j a čakalo zbr.ino urad-i ništvo. katero ie pozdravil.
Ob 5. un zvečer ?e je odpeljal zopet v Trst, poslovivši S3 od gospoda nimcstništve nega svetnika Antona Rebeka in njega vele j spoštovane soproge.
Umrl je v Gorici Josip Ivančič. učite ljišnik H. tečaja v Kopru.
Vssto is islf*®.
Vlom v vikarijatno hišo. Iz Jelšan i ; nam poroćajo : V Podgrajan ^o neznani uz-! j moviči za časa sv. lnr-.še na V%ch sve nikov ; dan vlomili v vikarijatno hišo ter so pobrali ; denar iz blagajne sv. Jožefa in fond, ki so i ga župljani podarili za večno luč. Tudi sestro j i g. vikarja so okradli za 140 K. Ni pa znano. ! koliko privatnega denarja 60 odnesli g. vi-| karju Štefanu Jenko-tu. Gotovo tudi njemu! uiso prizanesli.
Iz Jelšan dne 3. t. m. V naši občini smo letos silno nesrečni vsled elementernih nezgod, kakor je že znano čitateljem rEdi-uosti". Povodenj in nalivi so nnm uničili pol-ke pridelke. Skoda je cenjena pi? župan-; stvu na 150.000 K. Županstvu ne moremo ničesar očitati, kaiti gospod župan se je za-| res dovolj potrudil, na čemur mu izrekamo toplo zahvalo. Škode pa ]e veliko več, nrgo je bilo cenjeno, kajti v resnici ni bilo možno vse prav in natanjčno preccniti. Spominjati na se moramo tu hvaležno tudi g. državnega poslanca Ivi a t k a M a n d i č a, ki je, do znavši zi katastrofu, stavil deželnemu zboru istrskemu in tudi v državnem zboru nujne prelloge toliko glede te zadnje katastrofe, kolikor tudi glede prejšnje suše. vsled katere mi kmetovalci mnogo trpimo, ker primanjku-e krme za živino. Bog povrni gospodu poslancu njegovo skrb in njegov trud !
Sedaj pa se obračamo do nje, ki jej da-iamo davek v denarju in krvi, do države. — Pomagajte nam gospoda, ker drugače propademo !
V noči med 26. in 27. smo imeli zopet povodenj — tretjo. Ta je poškodovala naj-bol) Dolenjsko in Jelšan^ko polje. Razorala i je njive in travnike, in ni prizanesla jesenskim ! pridelkom, kar jih je še ostalo od prve in i drugi,- povodnji. Hazorala je tudi državno ! cesto na več)h krajih. Odnesla je nad sto kvadratnih metrov, cbzidja ceste in nad 40 kupov gramoza. Skoda na državni cesti od i kranjske meje do vasi Rupa tukajšnje občine iinaši nad 4000 K. Grozno je razdejala povodenj ceste, spadajoče pod ce3tni odbor Pod-gr.:js!ii. — Kakor čujemo, cestni odbor na j Kranjskem ž-j pripravlja cesto od iitr.ske meje proti I.irski Bistrici, dočim se o popravljanju j miših cest še nič ne s'iši. Tuka.šuji občinarji napadajo tukajšnia uda cestnega odbora, ker =o naše ceste tako zapuščene, a:i ona dva trdita, da sta že o vseh p- trebah sporočila cestnemu odboru, ki da je že marsikaj nalo . žil predsedniku, ali zgodi da se ne nič in vse ! ostaja le na zapisniku v Podgradu. Kaj misli neki g. predsednik ? ! P.^zivljamo torej c. kr. vlado, naj naloži predsedniku cestnega odbora, da bo izvrševal sklepe te korporacije ter da sosebno da popraviti ceste Zobiče—Podgraje proti Kranjski meii, ter Rupa—Lipa proti Skalnici, po katerih so ubogi vozniki v nevarnosti, ker so iste po povodnji tali poško dovano. Ako to ne pomore, se obrnemo do našega poslanca g. Mandiča, da spregovori o tem na drugem pristojnem mestu.
Ustanovljenje brzojavne službe na c. kr. poštnem uradu Sanvičenat. Dne 28. oktobra t. 1. uvedla se je na c. kr. pošt nem uradu. Saavičent. političen okraj Pula, brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom.
Tujci v Opatiji. Od 1. septembra do 30. oktobra 1907 je prišlo v Opatijo 5817 oseb. Od 24. do 30. oktobra 1907 je na novo došlo 258 oseb. Dne 30. oktobra je bilo navzočih 1226 oseb.
Trgovina s pohištvom
v wvw
Tttogina s pohištvom Dofof lOTfli ^H^ r«l(ll vLlUJ
ulica UiDcenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Katarine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste
in po jako nizkih cenah
Br. 2248.
Natječaj
na mjesto občinskega Iječnika u Tiesnu u Dalmaciji, uz godišnju plaću od K 3000. iz-plativu u mjesečne predplatne obroke.
Služba ce se urediti polag postojećeg zakona putem pogodbe, a lječnik biti će dužan obavljati zdravstvene poslove i bezplatno lječiti siromašnije obitelji.
Od ostalih obćinara pobirati će za lječenje, za svaki posjet para 60. a kad bude naročito pozvat van mjesta, imati će sredstva prevoza i pristojbine :
do Murtera K 4 po danu a K 6 po noči ., Betinc „ 4	,, ., „ 6 „ „
„ Zlosela „ 4 „ „ ., „ 6 ,, Tribunja ., 6 ,, ,, .. ,, 8 .. „ „ Jezera ,. 3 ,.	„ ., 5 ,, ,,
„ Ivinja	„ 3	,. ,, 5 „ „
., Dubrave „ 4 ..	„ ,, 6 ,,
„ Dazline .. 5 .. ,, „ ,, 7 ., ,, .. Puticanja ,, 6 ,. ,. .. ,. 8 ,, , iz Murtera u Betinu i obratno K 2. Molbe neka natjecatelji amo dostave do konca dojdućeg studenoga dokazom da su usposobljeni u sveobćoj medicini i kirurgiji, da su ovlašćini lječiti u zemljama zastupanim na Carevinskom vieću i da poznavaju hrvatski jezik.
Od G&ćinskoš upmuiiallstvs
Tiesno, 30 listopada 1907. Načelnik : Qbratoy. Prisjednik : L. Mazzura.
MIOEIl c°.
Koncesijonirana pisama za
trgovske informacije
in iztirjevanja
ulic^, SSoiin piccoio štev. 8
Dopisniki v vseh mestih sveta.
'tftvJ Ti
g a2p 8
TRST, Capo di Fiazza 2 (Corso)
Ediu-.i koncesijonirana šola
zdi pisanje na pisalni stroj
Brezphčuo posređoTauje n usiešč-jDje.
Vpisanjc vsaki d2ti. Veliki higijenični šolski prostori, TELEFON 1770
B V
Velika izb era as
Pchišivo svetlo in ter.rs. spaine in jediine sobe, divrni, obešala, pisalne mize, železne
postelje. s!Ke	srollcs, paučino pohištvo
za kuhinjo in tv-ji uosamszai komadi.
Trsif ^la Chassza 3
(RudaČe ta>?I«2}
VITTORiO DGPLiOHER
Najnižje cene.
Prilika!! Okoristite se!! V ulici Beccherie štev. 3
najdete v veliki izberi
okvirje vsaka vrste in delalnico -—	___ za povečanje fotogr fij
jj^ET* po najnižiih cenah.
Prva trgovinska tvrcika
ALBERTO COEN
Trst - ulica Parini št. 4 - Trst
VELIKO SKLADIŠČE JESTVIL
Alpsko maslo rc K 2 80. kg. Kav?, Siadkor, Rii, N2polj2ka zmss. Ke>kao. CoknlaJa, Oije Iz oljk al. bombama itd itd.
Pošiljatve 9 poštnimi zavoji, po vsej deže'i poštnine prosto. — Pisma naslovljati nr. ALBEBTO COEN — TRST.	Cene najzmernejše. —

G-ioIio 23a.ia©ila
mm
krojačnica TRST — ulica Torrente 3* M
y 1
Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne.
Zadnji leden« Žrebanje nepreklicno dne 9. novembra 1907
©B Jks..	^
Ena srečka stane eno krono.
I. glavni dobitek Krm 30.000
kak r 'udi II. K 5000 in III. 10C0 K ee izplača vsled najvišjega dovoljenja Njegovega c in kr. apostol. Veličunstva in na zahtevo dobitnika s 10°/o odbitkom in dobavninaki m davkom. Srećke se dobijo v v.seb menjalnicah, loterijskih kolekturah in tobakarnah. — URAD C. KR. POLICIJSKE LOTERLJE se nahsja ca Dunaju, I Schottenring 11 (Poslopje policijskega ravnateljstva).
m
i« ii IP
[ Patrmo Pittaro & Giovanni Bianchi
i L
Avtorizovana delalnica za električne napeljave
TRST, Largo Santorio Santorlo št. 5 v začetku ulice Farneto
napeljava elektr. zucnceu, Srzojnuo«, telefonou !n sfrelouotiov.
Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
A.parati baterije in potrebščine za eleVctrično zdravljenje.
Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ.
i
a-


ZAHVALA.
Vsem onim cenjenim osebam, ki so z ljubeznjivim in pijetoz-nim namenom hotele na razen način počastiti spomin naše nepo-zabljive nečakinje in sestrične
Marije Selles
izražamo ganjeni svojo iskreno zahvalo.
Rodbine Marije udove Marinschek, Gaspercic in dr. Pechotsch.
Stran I\
> EDINOST c štev. 305
V Trstu, G. novembra 190?
©TEL BALKAA
79 trt, ctektr. razmrvi, Mt »erfie. ^t&fli &
»TEL BALKM
; i
Vesti iz Kranjske.
Ljubljanski hotel „Stadt \Vien" — pri ^Mallču"4 je kupil ljubljanski trgovec g. Degengba za 135.000 K. G. Degengba namerava prirediti hotel za privatna stanovanja, v spodnjih prostorih pa uredi restavracijo.
Vesti iz Koroške.
Srebro so iskali že več mesecev v Stebnju pri Volšbergu. Grof Henkel je dal v svojih premogokopih iskati srebro, a vspeh je bil neznaten in so delo morali ustaviti. —
V	prejšnjih časih so po teh krajih dobivali mnogo srebra.
Mleko namerava podražiti celovška silekarska zadruga. Doslej je veljal liter mleka 20 atotink. _
Vesti iz Štajerske.
Upokojen je bivši brežiški okrajni glavar, pl. Vibtarini. (Torej ec zdi, da stvar vendar ni bila tako čista, kakor so kričali nemški njegovi prijatelji, ko je bila sodna preiskava, uvedena proti temu famoznemu okrajnemu glavarju, zaustavljena).
Gospodarstvo.
Mestna hranilnica v Kamniku. — V
mesecu oktobru 1907 je 215 strank vložilo K 55.448 71, 116 strank vzdignilo K 36.037*71, 4 strankami izplačalo se je hipotek, posojil 7300'—. Stanje hranilnih vlog K 1,611.608 59, *tarje hipotečnih posojil K 1,268.109*68. — Denarni promet K 214.51T55.
Skoda Dalmacije radi vinske klavzule. Dalm cija proizvaja ckolu 1 in pol mil. iiektolitrov vina, in ako bi 6e trto umetno o bdel >valo, proizvajalo bi se ga še več. Za iraianja nesrečne vinske klavzule izvozilo se je na leto iz Dalmacije v Ogrsko 180.000 bi vina, v Hrvatsko 100.000 hI, v Bosno 40.000 h!, v druge avstrijske pokrajine 250.000 hI, izven Avstrije 16.000 hI, skupno torej 386.000 hI.
Dalmaciji je ostala ogromna količina H00.000 hI, ki so jih deloma popili, deloma so napravili žganje, a deloma se mora proč zliti, ko je prišlo novo vino, a so bili sodi polni starega vina. Računa se, da je skozi 11 let imela Dalmacija radi klavzule vsaj 200 milijonov kron škode. Sedaj, ko je odpravljena kiavzuia, pojde nekoliko bolje, ali z druge strani se pr.d^luje sedaj v Hrvatski in Ogrski mnrgo vina.
Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mes. oktobru prometa : K 1,580.394 05. Med temi je bilo vlog vloženih K 398,298 22, vlog vzdignjenih K 421.826 87, posojil izplačanih kron 265.534*38, vrnjenih pa kron 116.293-67.
Skupni promet do inkl. 31. X. znaša K I6 695.855 31.
Razne vesti.
Zanimiva najdba. V knjižnici na gradu Kreuzenstein, ki je lastuina grofa VVilczeka, so našli zbirko legend z zanimivimi podatki iz dobe Češkega kralja Otokarja in Kudolta Habsburškega.
Lakota v Indiji. Iz Londona poročajo, da žuga veliki indijski pokrajini Delili lakota. Pokrajina ima 40 milijonov prebivalcev. Govori se, da bo lakota huja nego leta 1899. Tedaj je umrlo za lakotjo 1 milijon in pi 1 ljudi, a aDgleško vlado je stala ta lakota okolu 250 milijonov kron.
Dunajski nadškof kardinal Gru-scha je slavil 4. t. m. 87 letnico svojega rojstva,
Kje je pričela ruaka revolucija ?
-Varšavski Dnevniku piše, da so prvi pričeli revolucionarno gibanje revolucijonarci v Pri-vislinskem in Pribaltiškem kraju. Vse rusko gibanje za osvobojenje je šlo od zapada proti vztoku. V baltiški pokrajini so tudi najprej pričeli s plenjenjem blagajn, z atentati, napadi na vlake in denarne zavode, ki jih izvršujejo sedaj revolucijonarci. V Privislinu je bila oiopana prva banka, in na postaji „Rogov*4 je bil izvršen prvi atentat na vlak.
V	baltiških pokrajinah je treba iskati tudi začetek ra^dejevanja vladnih uradov in sežiganja spisov in važnih dokumentov. Z baltiške obali se je širilo revolucijonarno gibanje na vztok, v čisto ruske gubernije vse do Ornega moria. V Privislinu so bili tudi prvi poskusi za reševanje kaznjencev iz ječ. Prvi delavski štrajk je bil v mestu Varšava in štrajkali so kočijaži. Vse t« vrste revolucijonarnega gibanja, doživela to do danes skoro vsa ruska mesta.
Grcf Jan Harrach, znani češki rodoljub, je slavil v ponedeljek desetletnico svojega rojstva.
Deset zapovedi vsakemu čitatelju knjig*. 1. Čitaj samo dobre knjige. 2. Čiraj samo to, kar te zanima. 3. Na dan čitaj vsaj pol ure in toliko časa razmišljaj o tem kar si čital. 4. Oitaj semtertje na glas in pazi na naglaševanje in razumevanje. 5. Ne čitaj sam. nego s prijateljem in razgovarja; se ž njim o čitanem. 6. Čitaj tako. da moreš vedno povedati, kar si Čital. 7. Knjigo čitaj od početka po redu. 8. Čitaj samo tedaj, ko si čil, a ne ko si utiujen. 9. Čitaj samo v fivrho, da si znanje povečaš ali da si oplemeniš mišljenje, a ne samo da se raztrešeš, ali da si živce dražiš. 10. Zabeleži si. kar je
i vredno, v redno urejen di.evnik. — Tako sve-i tuje neka modra knjiga.

£?ALI OGLASI.
Ma'i osrlnsi r&čnnsio w po 3 "tot. ho^etlo; mH«t30t;«kaJ:e vp«vxle »f račnnain
Nsinttanjjfc r>Ti*to:Hn» 40' ntatfak * —- -— ^luč* Viikcj.	. r
V
Ktof izven Trata pismeno naroči tat .. .ALI OGLAS''
I- danar v napraj. kar 4rti^ača na bo njtgov aj'aa ob|av,)*B nI oaeba pazrans L'-rsvi llata. Tarifa J« ««tian|ena na nlu „BALIH OOLASOV" In vaakd* [ lafck« pr*račar!, tolike ras Ja plačati a tam. da prestaja baa«4a OglMB trata nas'evH' na ..'»SERAT«! CGOFLEV" „Erflnoa*!". Ra vprašani* polom <na»m bo dafa< „INSfRATKI ODDELEK nfcrtna^l]* adlno la. £a ho pitmu pri'afer* rnamka za odgovo'
Sadjerelci! — Sadno drevje
t 'ite v Temeni, pe upomlaili. Mnogo tisoč cepljenih, j jablan, fcrii^k in ča8enj po nizki ceni proda sadjHfko
Agencija za najeme .v: .v kupovanje in prodalo
hiš dvorcev in zemljišč
Trst, Korzo štev. 47. I. nadst.
Telefon 14-73
društvo v Rihemberjru.
1367
IoonKa Boreshini
TRST - ulica Madonnlna štev. 3
? > > > > > > >
HOTEL
Pri zlatem jelenu
v GORICI.
Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah.
Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago
Za mnogobrojen obisk se toplo pripo-roča udanš & DEKLE VA.
<
Inteligentna
oddelek Edinosti.
gospodična £eli vstopiti v knlc» pisarno. Naslov pove Inseratni
1422
VIlIlPI Fracce?co 34 mezzanin, se izvr-^ llllvl Sujejo po nizkih cenah jopiči, krila in . obleke za otroke.	1419
ril/QiQ0flptn9 gospodična zmožna eloven-U V dJoG lic IlEd Hkega. nemfkega in itaHjsn-' skega jerikfl, iJče primarne službe. Naslov pri Inse-i rat nem oddelku Edinnsti	1421
Vlllioi Ermcesco se proda t a nizko U11UI ceno eleganten kožuh za gospoda in i popolna uniforma 7. plačilnega reda in tudi stara 1 salonfka garnitura._•_1420
otroke v sprejela po novem letu v učenje brihtnega, pridcfga koroškega fanta, starega 14 in pol leta. Govori slovensko in nem>ko. Ponudbe pod „Korošec" na In-seratni oddelek Edinosti.	1423
VELIKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ur. slik,
zrcal in tapetari j. Popolne spalne in obedovair.e sobe.
Moške obleke na izbero.
UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroko.
Katera trgovina sredini me^ta. bi
V prodajalnici
zgotovljenih oblek in blaga za moške obleke Ivan ; S I m i č Trst. ulica liarriera 32 v hiši lekarne P:c-ciola, sprejmejo se sedaj naročila za moške obleke ia drugo potrebno za bližnje praznike Vsih Svetih n Božič proti naisčuru in plučilu na obroke. 134
podučuje v petju. Naslov
Operna pevka nove inseratni oddelek Edi-
no°t'.
1.^97
Pletilni stroj S,
n., Valenčič.
proda se za K 100-— Via Belpoegio 3, IV.
1411
mibib trn, tn
ulica S. Giovanni št. 6 in 12
Podružnica v Zadru
SKLADIŠČE in avtorizovana deialnica
majoliČHili peči
lastnega izdelka.
Bogata izbera plošč za kope!ji in kuhinje-
fčishinim ekslraktan:-;!
& t Vi ra. <. •
B 5 & v?}. v.>-s
ft« • »J M XŠ>

Zastopnik:
^liberto JsScschi
TRST
Corsost 4 III. nad

V dobroznani prodajalnici jestvin in kolonija«
petra pelerneS
v ulici Ciulla štev. 76
i je vdobiti vsakovrstne jestvine, kakor : k:<v : riž, testenine (napeljske), sladkor, turhčn > belo moko, naravno maslo, sveče. milo. jer ;ir. olje prve vrste. — Blago vedno svtže.
GUERINO IV1ARCGN
:: ulica 3ivarnetla štev 3. ::
Priporoča svojo
zalogo oglja in dro
ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.	Telefon št. 1664.
Velika zaloga iatrij&D«kega in dalmati*-~ aL ega vi na, bek-gs in črnega iz najboljih kleti, maršala I. vrat« sa debelo ia drobne Fofiilja d« dom brezplačno vsako količino, izveo Trsta fracko postaja Trst po konkurenčnih cenah. Ul. (Hov. Boeofttolo II
FRATELLI de GtlOIA, Trst
kladišče d AS P
TRST - CORSO štev. 34
Izbera Izdelanega blaga
za možke in ženske
Hova toaletna krer a
proti nečisti polti, zagoreli in suhi kozi
Edini izdelovalec:
perS. jtfutas, c. kr. Dvorni zalagaiclj
?oL0NUA 0/R. — Pcdmllica: DUNAJ IT, Hramlttfc!
Dobi s c v lekarnah, mirodilnicah in par^menish
obešala, postelje, opra
vo za spalno sobo nai-finejega dela. kuhinjsko oprave ,.Seces-j opice v, robcev, lanenib rut, pokrival,malih rut. nogovic, pletenin itd.1 sion", mozaično umetniško mizico, vrP(!
Tovarniške stalne cene.	v?ste. Wi?ar. TrsT^icVceTe^ia št." 2
___^^^^^^^-----^tooooooooooooot
aHMMBBM—— H'
Naznanilo dobrim dsnsžinskim materam:! E~3 j Več tisoč kilogramov
Ako hoćete obvarovati svoje otroke pred raznovrstnimi boleznimi vsled mraza — pridite r>e v j j .j liifiiiijiiiili Stsia °J -
Bazar 33 in 49»ulici l Hiralo št, 28 lepih nM,znilJI,MlH
kjer uajdete veliko izboro raaj in spodnjih hlač, ki vas obrarjejo pred burjo. jH^^J^ jj^ fcrcili^iri S- ::
Vedno po malenkostni eeni 33 in 49. Postrežba točna in tudi brezplačna na dom.
se dobi po primerno nizki ctrni pr
Franu Cerar v Domžalah
Prodajalnica manifakturnega biaga
Stob pri Ljubljani.
Pošilia sc v vsaki množini.
Trst, ulica Ponterosso štev. 10
VELE&A IZBERA volnenega in platnenega blaga, zgotovlje-nega in svilenega perilaza moške in ženske.
Lanena in tkanena pogrinjala trliž, zavese in pregrinjala, robei, moderei, ovratniki, ovratnice, pletenine, nogoviee in druge potrebščine.
G--
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk I
Trst, via <Mle Ombrell^ št. r>|
SuIda s lige tmn i
jlOO.OOO buteljk od šampanjca p
za refošk
PO NAJZMERNEJSIH CENAH
Prodajajo in kupujejo se buteljke v-^ake vr-t*1 za refošk. šampanjc. bordeaux. rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opleteur-
prevzamejo se doposil^atve na Dežele.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.