Telefon št. 74.
Ponamria številka 10 h.
Pi p (iti prtjenan:
za
telo leto naprej 26 K — b pol leta , 13 , — , tetrt , , 6,60, mesec , 2,20,
V»jiravRiitvu prejemaš: u
celo Isto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , ietrt , , 6 , - , »eeec , 1 ,70,
Za poliljanje na dom 20 h na meneč.
Političen list za slovenski narod.
Naročnina in Imer&U »prejema upravniltva v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve o lice It. 2.
Rokopisi se ne vraflajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredniitvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemši
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 20.
V Ljubljani, v soboto 25. januvarija 1902.
Letnik XXX.
Opravilno Število Pr. 6/1 02.
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja !
C. kr. porotno sodišče v Ljubljani je danes pod predsedstvom c. kr. dež. sodn. podpredsednika Pajk-a v navzočnosti c. kr. dež. sodn. svetnika Pole-a, c. kr. dež. sodn. svetnika Vedrnjaka, kot sodnikov in zapisnikarja Grasselli-ja, na obtožbo občinskih svetnikov v Ljubljani dr. Karla vitez Bleivveis-Trsteniški, Jakoba Dimnika Frana Grošelj, Ivana Hribar, dr. Matija Hudnik, Josipa Kozak, Josipa Lenče, dr. Danilo Majaron, Frana Maly, Ivana Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josipa Stare, Antona Svetek, Andreja Senekovič, Ivana Subic, Ivana Škerjanec, Frana Trdina, dr. Ivana Tavčar, Josipa Turk, Ivana Velkavrh, Jerneja Žitnik, Frana Žužek, Josipa Prosenc in J. Tosti, dalje župana Ivana Hribar ja, dr. Ivana Tavčarja, Franje dr. Tavčarjeve in ženskega telovadnega društva v Ljubljani, oziroma članic istega Franje Tavčarjeve, Ide Pod-goršek-ove, Milice Hribar jeve, Josipine Kaj-zelj-eve, Cecilije Kavčnik-ove, Darinke Franke-tove, Minke Jebačin-ove, Sofije Pegan-ove, Marije Kokalj-eve, Ane Župnek-ove, Berte Triller-jeve, Marije Praunseis ove in Marije Kušar-jeve — dvignene po obtožnicah z dne 3./4. 1901, opr. štev.: Pr 9/1, 4/4 1901 opr. štv.: Pr. 7/1., z dne 23./4. opr. štv.: Pr 20/1., z dne 14/2. 01. opr. štv.: Pr. 6./1., z dne 10./5. 01 opr. štv. Pr. 13 /1. po dne fi in 7. decembra 1901 dognani glavni razpravi določeni vsled naredbe z dne 18 /11. 01. štv.: Pr. 6/1/21 v navzočnosti zasebnih obtožiteljev, zastopnikov dr Kušarja in dr. Trillerja zagovornika dr. Poček a, po predlogu obtožiteljev, da se obtoženci krivim spoznata v smislu potrjenih vprašanj in prvi z zaporom, drugi pa z denarno kaznijo kaznujeta — potem, ko so porotniki na sledeča vprašanja odgovorili:
I. Glavno vprašanje.
Jeli obtoženi dr. Eugen Lampe kriv, da je kot izdajatelj ter šef-urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista «SIovenec» v štv. 16 z dne 19. januvarja 1901 tega lista na prvi strani priobčil članek naslovljen »Ljubljanske občinske volitve pred upravnim sodiščem« začenši se: »Kakor heloti smo trpeli« —končavši se: »pod katerimi ste doslej vzdihovali?« in s tem premišljeno sredstvo dal in pripomogel, da so se zasebni obtožitelji, takratni občinski svetniki ljubljanski dr. Kari vitez Bleiweis-Trste-niški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip Lenče, dr. Danilo Majaron, Fran Maly, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Starč, Anton Svttek, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ivan Skerjaneo, Fran Trdina, dr. Ivan Tavčar, J osi p Turk, Ivan Velkavrh, Jernej Žitnik, Franc Žužek, Josip Prosenc in J. Tosti
a)	v odstavku tega članka: »Nravno ljudstvo jo moralo kot svoje zastopnike častiti one, ki so v Ljubljani priznali prostitucijo kot potrebao", v natisnjenih delih z naznanjenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera nanje kažejo, lažnjivo dolžili kakega nepoštenega alinenrav-nega dejanja, ki bi njih utegnilo v mislih ljudi zaničljive storiti ali ponižati, — in v odstavkih:
b)	»Ubogo ljudstvo je moralo molče prenašati sklepe onih, ki so mu usiljevali
finančno politiko, katera mu je izpraznila žepe do dna«;
c)	»......diktaturi neke gospode, katere edini namen in sredstvo je — farška gonja, polnjenje lastnega žepa in hujskanje ljudstva na one naprave, ki mu morejo pomoči do boljšega obstanka;«
d)	».......a hoče s terorizmom uničiti one, ki niso tako nasilni, goljufivi in brezvestni, da bi zmagovali s krivico"
v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se njim prilegajo ne pripove-dovaje nikakih prigodkov, dolžili zanič-ljivih lastnosti alimisli ali javnemu zaničevanju izročili?
Da!
10 da — 2 ne.
II. Glavno vprašanje.
Jeli obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega periodičnega lista »Slovenec« v štv. 16 z dne 19. januvarja 1901 tega lista na prvi strani priobčil članek naslovljen »Ljubljanske volitve pred upravnim sodiščem« začenši se: »Kakor heloti smo trpeli« — končavši se: »pod katerimi ste doslej vzdihovali?" in s tem premišljeno sredstvo dal in pripomogel, da so se zasebni obtožitelji takratni občinski svetniki ljubljanski dr. Kari vitez Bleivveis-Trsteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip Lenče, dr. Danilo Majaron Fran Ma!y, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Star6, Anton Svetek, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ivan Škerjanec, Fran Trdira, dr. Ivan Tavčar, Josip Turk, Ivan Velkavrh, Jernej Žitnik,
v
Fran Žužek, Josip Prosenc in J. Tosti
a)	v odstavku tega članka: „Nravno ljudstvo je moralo kot svoje zastopnike častiti one, ki so v Ljubljani priznali prostitucijo, kot potrebno«, v natisnjenih delih z naznanjenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera na njo kažejo lažnjivo dolžili kakega nepoštenega ali nenr&v-nega dejanja, kibi njih vteg-nilo v mislih ljudi zaničljive storiti ali ponižati", in v odstavkih :
b)	»Ubogo ljudstvo je moralo molče prenašati sklepe onib, ki so mu usiljevali finančno politiko, katera mu je izpraznila žepe do dna«
c) »........diktaturi neke gospode,
katere edini namen in edino sredstvo je farška gonja, polnjenje lastnega žepa in hujskanje ljudstva na one naprave, ki mu morejo pomoči do boljšega obstanka"
d) »......a hoče s terorizmom uničiti one, ki niso tako nasilni, goljufivi in brezvestni, da bi zmagovali s krivico« v natisnjenih dolih po imenu ali pa z znamenji, ki se njim prilegajo ne pripovedovaje nikakih prigodkov dožili zaničljivih lastnosti ali misli, ali javnemu zaničevanju izročili?
Ne!
7 da — 5 ne.
III. Glavno vprašanje.
Jeli obtoženi dr. Eugen Lampe kriv, da je kot izdajatelj in šef-urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v štv. 16 z dne 19. januvarja 1901 tega lista na prvi strani priobčil članek naslovljen: »Ljubljanske volitve pred upravnim sodiščem« začenši so z: »Kakor heloti smo trpeli« končavši se: »pod katerimi ste doslej vzdihovali«, in s tem premišljeno sredstvo dal in pripomogel, da se jc zasebni
otožitelj Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani v odstavku: »Propadel je g. Ivan Hribar, veliki strahovatelj Ljubljane, ki ima veliko zasluženje za sedanje finančno stanje ljubljanskega meščanstva in za neke razmere na magistratu" v natisnjenih delih po imenu in ne pripovedovaje nikakih dogodkov dolžil zaničljivih lastnosti i n misli inizročal javnemu zaničevanju?
Da!
10 da — 2 ne.
IV.	Glavno vprašanje.
Jeli obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v štv. 16 z dne 19. januvarja 1901 tega lista na prvi strani priobčil članek naslovljen: »Ljubljanske volitve predupravnim sodiščem«, začenši se z: »Kakor heloti smo trpeli«, končavši se : »pod katerim ste doslej vzdihovali«, in s tem premišljeno sredstvo dal in pripomogel, da se je zasebni obtožitelj, Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani v odstavku: »Propadel je g. Ivan Hribar, veliki strahovatelj Ljubljane, ki ima veliko zasluženje za sedanje finančno stanje ljubljanskega meščanstva in za neke razmere na magistratu«, ▼ natisnjenih delih po imenu in ne pripovedovaje nikakih dogodkov, dol žil zaničljivih lastnosti in misli in izročal javnemu mničevanju?
Ne!
7 da — 5 ne.
V.	Eventualno vprašanje
za slučaj, ako se II. in IV. glav. vprašanje zanika. Je-li obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v št 16. dne 19. januvarja 1901 na prvi Btrani tega lista priobčeni članek naslovljen: »Ljubljanske volitve pred upravnim sodiščem«, začenši se z: »Kakor heloti smo trpeli«, končavši se: »pod katerim ste doslej zdi-hovali«, s katerim sa se zasebni obtožitelji takratni občinski svetniki ljubljanski dr. Kari vitez Bleiweis-Trsteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip Lenče, dr. Danilo Majaron, Fran Maly, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, Anton Svetek, Andrej Senekovič, Ivan Subic, Ivan Škerjanec, Fran Trdina, dr. Ivan Tavčar, Josip Turk, Ivan Velkovrh, Jernej Žitnik, Franc Žužek, Josip Prosenc in I. Tosti, — v odstavku tega članka: »Nravno ljudstvo je moralo kot svoje zastopnike častiti one, ki so v Ljubljani priznali prostitucijo kot potrebno« v natisnjenih delih z naznanjenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih katera nanje kažejo lažnivo dolžili kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi njih utegnilo v mislih ljudi zaničljive storiti ali ponižati in v odstavkih:
»Ubogo ljudstvo je moralo molče prenašati sklepe onih, ki so mu usiljevali finančno politiko, katera mu jo izpraznila žepe do dna«.
».....diktaturi neke gospode, katere edini namen in edino sredstvo jo farška gonja, polnenje lastnega žepa in hujskanje ljudstva na one naprave, ki mu morejo pomoči do boljšega obstanka«.
».....a hoče s terorizmom uničiti
one, ki niso tako nasilni, goljufivi in brezvestni, da bi zmagovali s krivico« — v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji,
ki se njim prilegajo ne pripovedovaje nikakih prigodkov, dolžili zaničljivih lastnosti ali misli ali javnemu zaničevanju izročili? — in zasebni obtožitelj Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani v odstavku:
»Propadel je gospod Ivan Hribar, veliki strahovatelj Ljubljane, ki ima veliko zasluženje za sedanjo finančno stanje ljubljanskega meščanstva in za neke razmere na magistratu« v natisnjenih delih po imenu in ne pripovedovaje nikakih dogodkov dolžil zaničljivih lastnosti in misli in izročal javnemu zaničevanju?« — dal natisniti, ne da ga bi bral, s tem pa zanemarjal one paz-nosti, pri kateri bi, ko bi jo bil imel, kakor je njegova dolžnost, bila izostala sprejetev vsebine dotičnega članka.
Da! enoglasno.
VI. Glavno vprašanje.
Je-li obtoženi dr. Evgen Lampe kriv, da je kot izdajatelj ter šef-urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v št. 16 z dne 19. januvarija 1901 tega liBta med »Dnevnim novicam« priobčil notico naslovljeno: »Ljubljanske mestne volitve razveljavljene«, začenši se z: »Kakor strela z jasnega« končavši se: »kakor jim je ukazovalo liberalno vodstvo?« in s tem premišljena sredstva dal in pripomogel, da so m zasebni obtožitelji, ki so bili leta 1899 izvoljeni v Ii. in III. volilnem razredu v občinski svet ljubljanski t. j. Jakob Dimnik, Ivan Hribar, Josip Prosenc, I. Tosti, I. Turk, Fr. Maly, dr. Ivan Tavčar, dr. L. Požar in I. subic v odstavku: »Na tak način izvoljeni možje so gospodarili v Ljubljani in se vedli kot naši gospodarji in vladarji. Z nečuvenim pritiskom na celo prebivalstvo, posebno na odvisne uslužbence so dokazali, da znajo ravno tako gospodariti, kakor voliti. Na mesto so navalili ogromne dolgove in sedaj nihče vpraša, kdo bo plačal vse to, za kar so glasovali nepostavno izvoljeni odborniki«, v natisnjenih delih z naznanjenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po takih znamenjih, katere na nje kažejo, lažnjivo dolžili kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, k i b i j i h u t e g n i 1 o v mislih ljudi zaničljive storiti alipo-nižati?
Da!
10 da — 2 ne.
VIII. Glavno vprašanje.
Je-li obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednin v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v št. 16. z dno 19. januvarija 1901 tega lista med »Dnevnim novicam« priobčil notico naslovljeno : »Ljubljanske mestne volitve razveljavljene« začenšo se z »Kakor strela iz jaanega«, končavši se: »kakor jim je ukazovalo liberalno vodstvo?« in s tem premišljena sredstva dal in pripomogel, da so so zasebni obtožitelji, ki bo bili leta 1899 izvoljeni v II. in III. volilnem razredu v občinski svet ljubljanski, t. j. Jakob Dimnik, Iv. Hribar, J. Prosenc, J. Tosti, J. Turk, Fr. Maly, dr. Iv. Tavčar, dr. L. Požar in J. Šubic, v odstavku: »Na tak način izvoljeni možje so gospodarili v Ljubljani in se vedli kot naši gospodarji in vladarji. Z nečuvenim pritiskom na celo prebivalstvo, posebno na odvisne uslužbence, so dokazali, da znajo ravno tako gospodariti, kakor voliti. Na mesto so navalili ogromne dolgove in sedaj nihče no vpraša, kdo bo plačal vse to, za kar so glasovali nepostavno izvoljeni odbor-
niki« — v natisnjenih delih z naznanenjem izmidljenih ali napak zvitih prigodb po takih znamenjih, kateri nanje kažejo, lažnjivo dolžili kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi jih utegnilo v m i b 1 i h ljudi zanič-ljive storiti ali ponižati.?
Dal
10 da — 2 ne.
X.	Glavno vprašanje Jti-li obtoženi dr. Evgen Lampe
kriv, da je kot izdajatelj in šef • urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »blovenec« v štev. 16 z dne 19. januvarija 1901 tega lista med »Dnevnim novicam« priobčil notico naslovljeno: »Ljubljanske mestne volitve razveljavljene«, začenši se z »Kakor strela 7. jasnega«, končavši se »kakor jim je ukazovalo liberalno vodstvo?« in b tem premišljena sredstva dal in pripomogel, da se je zasebni obtožitelj Ivan Plan-tan, kot načelnik volilne komisije v odstavkih: »vkljub protestom zastopnikov in vo-lilcev se je s pomočjo surove sile kršil volilni zakon; udje komisije (Plantan) so glasovnice deloma odpirali in gledali notri, da bo videli, koga voli volilec; s katerim namenom, si lahko misli, kdor pozna liberalne terorizatorje; glasovnice so bile zaznamovane z rudečo tinto« in
»S takimi sredstvi je zmagal v Ljubljani liberalni terorizem v veliko sramoto našega mesta« —
v natisnjenih delih obdolžil z naznanjenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera nanj kažejo lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti.
Da!
Enoglasno.
XI.	Glavno vprašanje. Je-li obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je
kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v št. 16 z dne 19. januvarija 1901 tega lista med »Dnevnim novicam« priobčil notico naslovljeno: »Ljubljanske mestne volitve razveljavljene«, začenSo se z: »Kakor strela z jasnega«, končavši se : »Kakor jim je ukazovalo liberalno vodstvo?« in s tem premišljena sredstva dal in pripomogel, da se je zasebni obtožitelj Ivan Plantan, kot načelnik volilne komisije, v odstavkih: a) »kljub protestom zastopnikov in volilcev se je s pomočjo surove sile kršil volilni zakon; udje komisije (Plantan) so glasovnice deloma odpirali in gledali notri, da so videli, koga voli volilec; s katerim namenom, si lahko misli, kdor pozna liberalne terorizatorje; — glasovnice so bile zaznamovane z rudečo tinto« in b) »S takimi sredstvi je zmagal v Ljubljani liberalni terorizem v veliko sramoto našega mesta« — v natisnjenih delih obdolžil z naznanjenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera nanj kažejo, lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati.
Da!
10 da — 2 ne. XIII. Glavno vprašanje.
Je-li obtoženi dr. Evgen Lampe kriv, da je kot izdajatelj in šef urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v št. 17. dne 21. januv. t. 1. na prvi in drugi strani priobčil članek naslovljen : »Zmeda v Ljubljani« začenši se »Kunčičev top proti megli« in končavši se: »po tridesetletnem čakanju odprlo oči«, in a tem premišljena sredstva dal in pripomogel, da se je zasebni toiitelj Iv. Hribar, mestni župan v Ljubljani v odstavku : »Si cer pa so na našem magistratu uverjeni, da bo Hribar do prihodnjih volitev vsaj vladni komisar. Ljudje si seveda žele nepristranskega vladnega komisarja, ki bi lahko med mestnimi računi in pogodbami malo po-brkal«, — v natisnjenih delih po imenu dolžil ne pripovedovaje nikakih prigodkov, zaničljivih lastnosti a ' i izročil javnemu zaničevanju in
b) v odstavku: »Ako Hribar hoče mestu kaj prihraniti, naj za tiste tisočake, ki jih je 2 leti brez pravice vžival, plača na mestu mesta vsaj te stroške«, v natisnjenih
delih po imenu z naznanenjem napak zvitih prigodb dolžil lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati?
Da!
8 da — 4 ne.
XIV. Glavno vprašanje.
Je li obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Sloveneo« v
1. na
štev. 17. z dne 21. januvarija 1901 t prvi in drugi strani priobčil članek naslovljen : »Z/meda v Ljubljani« začenši se: »Kunčičev top proti megli« in končavši se: »po tridesetletnem čakanju odprlo oči«, in s tem premišljema sredstva dal in pripomogel, da se je zasebni tožitelj Iv. Hribar, mestni župan v Ljubljani v odstavku : »Sicer pa so na našem magistratu uverjeni, da bo Hribar do prihodnjih volitev vsaj vladni komisar. Ljudje si seveda žele nepristranskega vladnega komisarja, ki bi lahko med mestnimi računi in pogodbami malo pobrskal« — v natisnjenih delih po imenu dolžitve pripovedovaje nikakih prigodkov zaničljivih lastnosti, ali izročil javnemu zaničevanju in
b) v odstavku : »Ako Hribar hoče mestu kaj prihraniti, naj za tiste tisočake, ki jih je 2 leti brez pravica vžival plača na mestu mesta vsaj te stroške« — v natisnjenih delih po imenu z naznanjenjem napak zvitih prigodb dolžil lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, k i b i ga utegnilo vmislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati? Ne!
9 ne — 3 da.
XV. Eventualno vprašanje za slučaj, ako se XIV. glavno vprašanje zanika. Je-li obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v št. 17. dne 21. januvarija 1901 na prvi in drugi strani tega lista priobčeni članek naslovljen : »Zmeda v Ljubljani«, začenši se: »Kunčičev top proti megli« in končavši se: »po tridesetletnem čakanju odprlo oči«, s katerim se je zasebni tožitelj Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani v odstavku: »Sicer pa so na našem magistratu uverjeni, da bo Hribar do prihodnjih volitev "saj vladni komisar. — Ljudje si seveda žele nepristran skega vladnega komisarja, ki bi lahko med mestnimi računi in pogodbami malo pobrskal« — v natisnjenih delih po imenu dolžil ne pripovedovaje nikakih prigodkov, zaničljivih lastnosti ali izročil javnemu zaničevanju« in
b) v odstavku: »Ako Hribar hoče mestu kaj prihraniti, naj za tiste tisočake, ki jih je 2 leti brez pravice užival, plača na mestu mesta vsaj te stroške« — v natisnjenih delih po imenu z naznanjenjem napak zvitih prigodb dolžil lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati? — dal natisniti, ne da bi ga bral, b tim pa zanemarjal one paznosti, pri kateri bi, ko bi jo bil imel, kakor je njegova dolžnost, bila izostala sprejetev vsebine omenjenega članka?
Da! enoglasno. XVI. Glavno vprašanje. Je-li obtoženi dr. Eugen Lampe kriv, da je kot izdajatelj ter šef-urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v štv. 19. z dne 23. januarja 1901. tega lista na drugi strani priobčil članek naslovljen: »Ljubljanski občinski svet«, začenši z: »Nepostavno izvoljeni občinski svetniki«, končavši z: »zgradilo postajališče ob klavnici« — premišljana dal sredstva in pripomogel, da so se zasebni obtožitelji ta kratni občinski svetniki ljubljanski dr. Kari vitez Bleivveis - Trsteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip Lenče, dr. Danilo Majaron, Fran Maly, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, Anton Svetek, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ivan Škerjanec, Fran Trdina, dr. Ivan Tavčar, Josip Turk, Ivan Velkovrh, Jernej Žitnik, Fran Žužek, Josip Prosenc in I. Tosti v odstavkih :
a) »Ljubezen do tajnih sej se v občinskem svetu vedno množi: Sosebno velika
je ta ljubezen kadar je treba oddati kako ustanovo. Takrati bo občinski sodniki naj-rajše med seboj" — in
b) „Ali se bodo gospodje pomenili med seboj o redu v blagajnah in o nekaterih pogodbah, ker je tako nepričakovano hitro prišla odločba z Dunaja" — v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se njim prilegajo ne pripovedovaje nikakih prigodkov dolžili zaničljvih lastnosti ali misli, in v odstavku: »kaj ko bi občinski svet meril z isto mero bogati evangeljski občini in Frančiški Dacarjevi« — v natisnjenih delih po imenu ali po takih znamenjih, katera nanje kažejo obdolžili lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi njih utegnilo v mislih ljudi zanič 1 j i v e storiti ali ponižati ?
Da !
9 da — 3 ne.
XVII. Glavno vprašanje.
Je-li obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v štv. 19. z dne 23 januarja 1901. tega lista na drugi strani priobčil članek naslovljen : »Ljubljanski občinski svet« začenši z: »Nepostavno izvoljeni občinski svetniki« končavši z : zgradilo postajališče ob klavnici«, premišljeno dal sredstvo in pripomogel, da so se zasebni obtožitelji takratni občinski svetniki ljubljanski dr. Kari vitez Bleiweis-Treteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip Lenče, dr. Danilo Majaron, Fran Maly, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, Anton Svetek, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ivan Škerjanec, Fran Trdina, dr. Ivan Tavčar, Josip Turk, Ivan Velkovrb, Jernej Žitnik, Fran Žužek, Josip ProBenc in I. Tosti v odstavkih: »Ljubezen do tajnih sej se v občinskem svetu vedno množi. Sosebno velika je ta ljubezen kadar je treba oddati kako ustanovo. Takrat so občinski svetniki najrajše med seboj" in b) „Ali se bodo gospodje pomenili med seboj o redu v blagajnah in o nekaterih pogodbah, ker je tako nepričakovano hitro prišla odločba z Dunaja" — v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se njim prilegajo ne pripovedovaje nikakih prigodkov dolžili zaničljivih lastnosti ali misli, in v odstavku: »kaj ko bi občinski svet meril| z isto mero bogati evangeljski občini in Frančiški Dacarjevi" — v natisnjenih delih z naznanenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera nanje kažejo, obdolžili lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi njih utegnilo v mislih ljudi zaničljive storiti ali ponižati?
Ne! 8 ne — 4 da. XVIII. Eventualno vpraSanje. za slučaj,; ako se XVII. glavno vprašanje zanika.
Je-li obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v štv. 19. dne 23. januarja 1901. tega lista na drugi strani priobčeni članek, naslovljen: »Ljubljanski občinski svet« začenši se: »Ne postavno izvoljeni občinski svetniki« končavši bo : »zgradilo postajališče ob klavmei« s katerim bo se zasebni obtožitelji, takratni občinski svetniki ljubljanski dr. Kari vitez Bleiweis-Trsteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip L«nče, dr. Danilo Majaron, Fran Maly, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, Anton Svetek, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ivan Škerjanec, Fran Trdina, dr. Ivan Tavčar, Josip Turk, Ivan Velkovrh, Jernej Žitnik, Franc Žužek, Josip Prosenc in I. Tosti, — v odstavkih: a) »Ljubezen do tajnih sej se v občinskem svetu vedno množi. Sosebno velika je ta ljubezen kadar je treba .oddati kako ustanovo. Takrat so občinski svetniki najraši
med seboj" in
b) „Ali se bodo gospodje pomenili med seboj o redu v blagajnah in o nekaterih pogodbah, ker je tako nepričakovano hitro prišla odločba z Dunaja" — v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se njim prilegajo ne pripovedovaje nikakih prigodkov, dolžili zaničljivih lastnosti ali misli in v odstavku: „kaj ko bi občinski svet meril z isto mero bogati evangeljski občini
in Frančiški Dacarjevi" v natisnjenih delih z naznanenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera nanje kažejo, obdolžili lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi njih utegnili v mislih ljudi zaničljive storiti ali ponižati? — dal natisniti, ne da bi ga bral, s tem pa zanemarjal one paznosti, pri kateri bi, ko bi jo bil imel, kakor je njegova dolžnost, bila izostala sprejetev ravno imenovanega članka.
Da! enoglasno.
XIX.	Glavno vprašanje.
Je li obtoženi d r. Eugen Lampe kriv, da je kot izdajatelj ter šef urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v štv. 29 z dne 5. svečana 1901. tega listi na prvi strani listove priloge priobčil notico naslovljeno: „ln Novega mesta dne 25. januarja" pričenšo: »Pereat Slovenec!
Kajne, lep pozdrav"....... in končavšo :
„Ivan in Tvoja Ivanovnal Ivan Francetvv!"
in s tem premišljena in nalašč sredstva dal in pripomogel, da so se zasebni obtožitelji, Žensko telovadno društvo v Ljubljani, oziroma istega predsedništvo, odbor in članico: Franja Tavčarjeva, Ida Podgoršekova, Milica Hribarjeva, Josipina Kajzeijeva, Ceci-ija Kavčnikova, Darinka Franketova, Minka Jebačinova, Sufija Peganova, Marija Kokaljeva, Ana Župnekova, Berta Trillerjeva, Marija Praunseisova in Marija Kušarjtva — v treh zadnih odstavkih navedene notice in sicer prvem začenši se: »Moj jezični košek še ni prazen«, končavši: »hočem predhodnjič več pregovoriti«, v drugem začenši z: »Za sedaj in v najprvi vrsti«, končavši z: »ala dr. Tavčarjevi in njenem dvoru«, v tretjem začenši z: »Ubogi Ivan tudi tebe obžalujem«, in končavši: »Ivan in Tvoja Ivanovna« — natisnjenih delih po imenu ali z znamenji, ki se njim prilegajo, ne pripovedovaje nikakih prigodkov, dolžili zaničljivih lastnosti ali misli, ali javnemu zaničevanju izročili? Da! 8 da — 4 ne.
XX.	Glavno vpraSanje. Je li obtoženi Ivan Rakovec kriv,
da je kot odgovorni urodnik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« štv. 29. z dne 5. svečana 1901. tega lista na prvi strani listovne priloge, priobčil notico naslovljeno: »Iz Novega mesta dne 25. januarja« pričenšo: »Pereat Slovenec«! Kaj
ne lep pozdrav...... in končavšo: »Ivan
in Tvoja Ivanovna! Ivan Francetov« — in s tem premišljena in nalašč sredstva dal in pripomogel, da so s-e zasebni obtožitel ji Žensko telovadno društvo v Ljubljani, oziroma istega predsedništvo, odbor in članice : Franja Tavčarjeva, Ida Podgoršekova, Milica Hribarjeva, Josipina Kajzeijeva, Cecilija Kavčnikova, Darinka Franketova, Minka Jebačinova,
1	v
Sofija Peganova, Marija Kokaljeva, Ana Župnekova, Berta Trillerjeva, Marija Praunseisova in Marija Kušarjeva v treh zadnjih odstavkih navedene notice in sicer v prvem začenši se: »Moj jezični košek še ni prazen«, končavši: »hočem prihodnjič več spregovoriti«, v drugem začenši z: Za sedaj in v najprvi vrsti«, končavši z: ala dr. Tavčarjevi in njenem dvoru«, v tretjem začenši z: »Ubogi Ivan tudi tebe obžalujem« in končavši: Ivan in Tvoja Ivanovna« — v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se njim prilegajo, ne pripovedovaje nikakih prigodkov, dolžili zaničljivih lastnosti ali misli, ali javnemu zaničevanju izročili. Da! 9 da — 3 ne! XXII. Glavno vprašanja Je-li obtoženi dr. Eugen Lampe kriv, da je kot izdajatelj in šef-urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« spisal in v le-tega lista štv. 89. z dne 19- aprila 1901. dal tiskati v rubriki Dnevne novice se nahajajočo notico naslovljeno in začenšo: »Prijatelj barona Heina« in končavši: »v politiških zvezah z njim« — zasebnega obtožitelja dr. Ivana Tavčarja v natisjnjemh delih po imenu ali po takih znamenjih, katera nanj kažejo, z naznanenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb lažnjivo obdolžil kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v smislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati?
Dal enoglasno.
Priloga ^O. štev. „Slovencak' dri6 25. januvarija 1902.
delovanje razteza samo na posedanje in popivanje po kavarnah in gostilnah.
Alačevič je dolgral.
Znani »dalmatinski« junak, ki je menil v kratkem postati edini upravitelj zavoda sv. Jeronima v Rimu, je doigral. Videč, da so se mu izjalovdi vsi drzni poskusi, jo oddal te dni svojim dalmatinskim tovarišem »poslednjo izjavo«, v kateri pravi, da za vselej odstopa od nadaljnega zasledovanja sv. jeronimskega vprašanja. »Menil sem,« pravi, »da storim svoji domovini kako uslugo, a se mi ni posrečilo. Prepričan sem pa, da vsi v Rimu živeči Dalmatinoi odklanjajo mej Avstrijo ia Vatikanom sklenjt ni kompromis.« Ob enem je »slavni junak« izstopil iz sindikata tiskovnega društva, predno se jo vršil izredni zbor tega sindikata, ki ga jo nameraval izbacniti iz svojih vrst.
Nemški carinski tarif.
Posebna komisija nemškega državnega zbora se peča te dni z vladno predlogo o carinskem tarifu. Že iz teka prvih razprav je pa razvidno, da načrt ne bo vsprejet s tako gotovostjo, kakor si domišlja grof Bii-low. Vkljub temu, da so vladni zastopniki z vsemi silami protivijo vsakim premembam posamnih postavk, je vendar nepremenjeni sprejem novega tarifa že sedaj izključen To je že pokazala razprava o postavki za gotovo vrsto umetnin. Vsprejet je bil z 11 proti 10 glasovom vladni predlogi nasprotni predlog. Za predlog so glasovali vsi konservativni člani te komisije, mej tem ko so potegnili z vlado celo nekateri nacijonalni liberalci, ki so vso svobodo vzeli v zakup. — Ce se je torej že pri postavki, ki ni izredno važnega pomena, posrečilo izpodbiti vladno mnenje, smemo pričakovati pozneje še mnogo burnejih razprav.
Gonja proti poljskim učiteljem na Pruskem.
V	znani protipoljski razpravi v pruskem dež. zboru je izjavil grof Biilow mej drugim tudi sledeče: »V zasebnem življenju sme vsak Poljak govoriti, kakor mu je zrasel kljun«. Le prehitro se je pa pokazalo, da so Poljaki niti v zasebnem življenju ne smejo posluževati poljščine. List »Germa-nia« objavlja namreč uradni odlok, s katerim je bil poljski učitelj Jerkevicz samo radi tega odpuščen iz službe, ker je v zasebnem življenju občeval z ljudmi v poljskem jeziku. Govoril je poljski celo (!) s takimi osebami, ki so sicer vešče nemščine. Mož je bil torej za vselej odpuščen iz službe samo radi tega, ker je govoril tako, kakor mu je zrastel — kljun. In tako postopanje je odobrila Biilovva vlada !
Socialni demokratje kot delo-dajavci.
V	Berolinu so se sošli minule dni na posvet razni uslužbenci soc. dem. konsum-nih in enakih pridobitnih zadrug, da se dogovore o zboljšanju svojega položaja. Navzoči so bili večinoma prodajalci, skladi-ščarji in razni knjigovodje. Na tem shodu se je pokazalo, da vladajo v socialno-de-mokratičnih podjetjih res čudne razmere.
O osemurnem delavniku, s katerim krošnjarijo soc. dem. agitatorji sedaj že tudi po deželi med kmečkim ljudstvom, ni duha ne sluha v teh podjetjih. Večinoma morajo delati uslužbenci cel božji dan, delavna doba je neomejena. Niti časa za obed jim pogosto ne privoščijo. Se slabeje je v teh podjetjih o z i r plače. Mnogi prodajalci dobe le osem mark tedenske plače, vodje pa zahtevajo poleg tega, da morajo streči strankam celo člani uslužbenčeve rodbine. Mnogi uslužbenci morajo s svojo skromno plačo pokrivati primanjkljaje, katerih morda niso sami zakrivili. Od mnogih nastavljencev se zahteva kavcija, katero potem porabijo za obratni kapital.
Kakšne bi bile šele razmere v soc. dem. državi I
Waldeck-Rousseau o katoliških redovih.
V	zadnji seji francoske poslanske zbornice je oddal francoski ministerski predsednik Waldeck-Rousseau izjavo, s katero je sam sebe udaril po zobeh. V razpravi
je bila namreč točka proračuna o podpori za katoliške m is i j o n e v Orientu in vzhodni Aaiji. Dotično postavko je sprejela zbornica s 812 proti 208 glasovom, odklonila pa vse nasprotne predloge. Tak izid glasovanja je povzročil največ sam mini sterski predsednik z naslednjo izjavo : »To, kar mi iščemo v orientu in vzhodni Aziji, je razširjenje francoskega jezika. Pozabiti ne smemo, da drugi narodi prinašajo velike žrtve, da zmanjšajo naš vpliv. Dosedaj so jim to ni posrečilo. Število otrok, ki obiskujejo francoske šole, vedno narašča. Cerkvenim zavodom se pa moramo zahvaliti, da naB stane vsak učenec samo osem frankov. Ko bi hoteli sicer pridobiti šolstvo v francosko roke, bi bilo v to svrho potreba več milijonov. N e pozabimo, da moramo le veri zahvaliti naš sedanji vpliv. Prepri čani bodite, da bi inozemlje z veseljem pozdravilo črtanje te postavke v našem proračunu«. — Tako je govoril "VValdeck Rous-seau sedaj, ko se gre za koristi Francije v inozemlji, oni mož, ki kot besen divja proti domačim redovnikom, brez katerih pomoči bi bilo delovanje zunanjih rodovniških naselbin večkrat nemogoče.
»Človekoljubni" Angleži.
Angleški kolonijalni minister Chamber-lain in njegov zvesti oproda Kitchener pri vsaki umestni in neumestni priliki bobnata na toli hvalisano angleško ((človekoljubnost« ter dolžita nasprotno burske voditelje vseh mogočih grozovitosti. V resnici pa še nihče ni povzročil tolike grozovitosti, kakor ravno Angleži. Kot v sramoto 20. stoletja done streli iz Južne Afrike, s katerimi se more burski voditelji, obsojeni izdajstva. Najprej so se iznebili na ta način burskega voditelja Lotterja, potem Scheepersa, in sedaj je na vrsti ujeti burski poveljnik Kruitzinger, rodom Nemec, ki je provzročil toliko preglavic Angležem v kapski koloniji. Angleška krvoželjnost slavi svoje orgije, evropske velesile, čuvarice ljudskega in vojnega prava, pa molče !
Najnovejše.
Napad na grškega kralja se danes naslednje pojasnjuje: Kralj je stopil v oni del vrta, v katerem se nahaja neki noj. Noj je skočil proti kralju, ki se je prestrašil. Ravnatelj živalskega vrta je stopil med kralja in noja, a noj je planil na ravnatelja in mu prizadel lahko poškodbo na roki. — Rusija. Vojno stanje v pokrajini Amur je bilo razveljavljeno 18. t. m. — Protest proti spravnim konfe rencam. Narodni svet nižjeavstrijskih Čehov je izdal protest proti spravnim konferencam med Cehi in Nemci, ki bi se ne ozirale na Šlezijo in na dunajske Cehe. Ta resolucija je bila poslana vsem češkim klubom v drž. zboru. — Wolf na shodih-Wolf ima te dni shode na raznih krajih to-pliškega kmetskega volivnega okraja na Češkem, katerega hoče zopet zastopati v češkem deželnem zboru. — Redovniki na Angleškem. Mnogi redovniki iz Francije so se naselili na Angleškem. Protestantje so naseljevanje katoliških redovnikov hoteli preprečiti, sklicujoč se na star zakon. Ta poskus se je ponesrečil, ker je sodišče izreklo, da dotični zakon ni več v veljavi. — Zveza protestantov. V Koburgu se je ustanovil odbor, ki bo imel nalogo ustanoviti zvezo vseh protestanških cerkvenih občin v Nemčiji, Avstriji in Švici. — Marki Ito je odpotoval iz Neapolja nazaj na Japonsko. — Iz Lvova se poroča, da je cesarski namestnik oficijelno izrekel ru skemu konzulu obžalovanje radi zadnjih demonstracij, pri katerih so demonstrantjo poškodovali ruskega državnega orla na ruskem konzulatu — Peter Karageorgievič, pretendent na srbski prestol, je včeraj iz Genfa nemudoma odpotoval v Petrograd, kjer biva njegov 14-letni sinček, ki naj bi bil srbski kralj. Princ Peter je izdal oklic na srbski narod, v katerem poziva Srbe, naj postavijo spomenik v spomin na ustanok proti Turkom. Princ je podaril za spomenik veliko svoto. — Amerikanci za Bure. V Ameriki se je ustanovila »Amerikanska družba prostosti«, ki se bode potegovala za Bure in uplivala na kongres združenih držav,
da posreduje med Angleži in južnoafriškimi republikami. — Nemška večina v Bu djejevicah v skrbi. Občinski svet v Budjejevicah jo izvolil častnimi občani 12 nemških poslancev in podžupana Tascheka, torej 13 novih častnih občanov. Tako je sicer število nemških glasov pri volitvah pomnožil, a številka 13 baje ne pomenja sreče. — Nove volitve v francoski parlament se vrše v dneh od 13. do 23. aprila.
Dopisi.
Iz Trnja, 22. jan. Prostovoljno gasilno društvo v St. Petru na Krasu je v nedeljo 14. januvarja priredilo veselico z godbo, tombolo in plesom v prostorih gosp. Fr. Geržina.
Te veselice se je udeležil tudi nadzornik gasilnega društva, gospod Petrič iz Postojine. Ker je pa ta gosp. v svojem navdušenem govoru tudi mene kot župana in občinski odbor radi nenavzočnosti napadel in me pred zbranim občinstvom s svojim napadom slikal kot neprijatelja ali mogoče celo nasprotnika tukajšnjega gasilnega dru štva, in ker bi se vsled takega neosnova-nega napada v očeh občinstva zaupanje do mene kot župana utegnilo izpodkopavati, zatorej sem primoran ta napad odločno zavrniti kot neutemeljen in razžaljiv.
Gospod Petrič se more prepričati, da delam, kar je le v moji moči za obstanek tukajšnjega gasilnega društva in je meni kakor tudi občinskemu odboru na tem veliko ležeče, da društvo obstoji. Imel sem tudi namen, dasiravno sem dobro pol ure oddaljen od St. Petra, veselice se udeležiti, pa radi gotovega vzroka sem moral izostati. Poslal pa sem po občinskem slugi gotov donesek. Zastopal pa me je tudi moj namestnik občinski svetovalec, zastopan je bil tudi občinski odbor, v-udno se mi torej vendar zdi, da je mogel g. Petrič tako ne-osnovano obč. odbor in mene kot župana napadati.
Priporočal je g. Petrič, da naj se ognje-gasci ne utikajo v politiko, pa označeni govor bi utegnil po politiki dišati. Nasvetujem Vam, g. Petrič, ako uže izreke iz sv. pisma zajemate, da nekoliko bolj premislite. Povem Vam tudi, gospod Petrič, da Vas imamo radi v naši sredi, ako pa mislite ne opravičeno naš občinski odbor in mene kot župana z govori napadati, pa nam je ljubše, da drugič doma ostanete.
Franc Margon, župan.
Izpred sodišča.
»Kar tih' hodiva, sicer bova oba *aprta«. Nekega lepega dne sta šla pod Jelovico Brce in pa Svetina brez lovske pravice na lov. Nazaj grede sta šla po precej strmi poti drug za drugim. Nesreča pa nikdar ne praznuje in tako je tudi Berce pozabil izbasati svojo puško. Puška poči — Svetina ima pa osem šrotov v roki. »Kar tih' bodiva, če ne bova oba zaprta«, sta si rekla ter šla domov, kjer je žena svojega ranjenega moža z Bercetovo pomočjo mazala z laškim oljem in pa smradljivcem toliko časa, da je Svetina 8. oktobra — umrl. Kot kriv tega pregreška, poskušene tatvine in pa vsled tega, ker je brez orožnega lista hodil na lov, je bil Brce obsojen na osem mese cev ostrega zapora, vsak teden post, tudi puška zapade in plačati mora vse kazenske stroške.
Kamen mu je v glavo zagnal. Dne 17. novembra so se med povzdigovanjem v Begunjah fantini zgovarjali in špasali. Ljudje so se radi tega jezili in jim rekli, da naj bodo tihi. Temu so se pa fantini le »špo-tali« in to je nekega fanta tako razjezilo, da je Matovža Kollmana s »patanoštrom« oplazil. Na nasvet drugih ga je hotel naposled ven nesti ter ga prijel za dragonar, kateri mu je pa v rokah ostal. Ko so prišli ven, je mislil Jemc obtoženca Kollmana za lase prijeti, pa ni imel nič las, potem ga je pa becnil. Med tem je priletel kamen ter ga zadel v čelo, da je moral devet dnij ležati in da še danes ni zdrav. Obravnava se preloži, da se zaslišijo Se druge priče.
Tedenski koledar.
Nedelja, 26. jan.: 1. prodpepelnična ; Sv. Družina, Polikarp šk.; evang.: O delavcih v vinogradu. Mat. 20. — Ponedeljek, 27. jan.: Janez Zlatoust šk. — Torek, 28. jan.: Marjeta d„ Molitev N. G. — Sreda, 29. jan.: Franc dalez. šk., cerkv. uč. — Četrtek, 30. jan.: Martina d. m. — Petek, 31. jan.: Peter Nol. sp. — Sobota, 1. februv.: Ignacij šk. m. — Solnce izide 30. jan. ob 7. uri 31 min., zaide pa ob 4 uri 57 min. — Lunin s p r e m i n : Zadnji krajec 31. jan. ob 2. uri 7 min. pop. — Dan zraste v februva-riju za 1 uro 25 minut. — Musica s a -era v nedeljo, 26. jan.: V stolni cerkvi
velika maša ob 10. uri: Mašo v Es-dur zl-Jožef btein, graduale »Adiutor« in traktus »De profundis«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Bonum est confiteri Domini« dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Maša v čast sv. Aniona Pad. v A moli zl. J. G. Zangl, graduale »Tractus Adjutor« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Bonum est« zl. M. Brosig.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. januvarija.
Vreien in LJubljana. Nedavno so razni slovenski listi priobčili pod tem naslovom naslednjo notico: Ves svet obsoja prusko nasilstvo, ki ne dopusti, da bi se poučevali poljski otroci v veronauku v maternem jeziku Kaj pa se godi v Ljubljani. V prvem razredu mestne deške ljudske šole je letos 43 učencev. Med temi jih 40 prav nič ne razumi nemščine, 3 pa le za silo nekaj. Ko je veroučitelj izprevidel, da pri njih z nemškim poukom nič ne opravi, prosil je ljubljanski magistrat dovoljenja, da bi smel letos izjemoma veronauk v prvem razredu poučevati v slovenskem jeziku. Knezoškofljski ordinarijat je prošnjo toplo priporočal. Dne 16. dec. 1901 pa je dobil veroučitelj od magistrata odlok, ki mu strogo prepoveduje posluževati se slovenskega jezika in naznanja,da bode mestni šolski svet pazil nato, da se ta ukaz natančno izpolnuje. To se je zgodilo ne na Prusko-Poljskem, t e m v e č v L j u b 1 j a n i za župano-vanja „S 1 o v a n a" Iv. H r i b a r j a." — „Narod" je bil primoran, da na to nekaj odgovori. In kaj je odgovoril ? Slovenska „inteligenca" čuj in strmi! „Narod" je opravičeval dejstvo, da niti veronauka ne pustč poučevati v maternem jeziku otrok! „Narod" je pisal: „Ko bodo sta-riši videli, da njihovi otroci ne morejo slediti nemškemu pouku niti v veronauku, vzeli jih bodo morda končno vender iz nemških šol! To čudovito „narodno" stališče je zavzelo v tej zadevi glasilo slovenske inteligence. Torej naj Nemci kar prodirajo s svojo germanizacijo po naših šolah, pomagajmo jim pri tem celo sami in tolažimo se pri tem, „da bodo končno morda slovenski stariši vendar vzeli svoje otroke iz nemških šol." Koliko je vreden ta „morda", kažejo žalostni vzgledi po Štajarskem in Koroškem! „Narod" je zabelil svojo neumnost še z naslednjim pozivom na slovenske katehete: „Ako bi tedaj znali naši duhovniki politikarji vsestransko misliti, pohvalili bi taktiko ljubljanskega mestnega šolskega sveta ter istega v ponemče-valnicah posnemali." Na takem stališču narodne samoobrambe, kakor „Narod" v tej zadevi, more stati res samo slovenska „inteligenca"! Neko slično afero so imeli tudi v Brnu. Katehet je v nemški šoli češko poučeval veronauk. V nemškem občinskem svetu se je vložila radi tega interpelacija, a interpelant je moral čuti, da je pred tremi leti z n e -kim odlokom naučno mini-sterstvo dalo direktivo, da smejo kateheti in učitelji z otroki, ki nemško šolo obiskujejo, a znajo nezadostno nemško ali pa celo prav nič, govoriti v maternem jeziku. Kaj pravijo k temu »slovenski pedagogi" v »Narodovem" uredništvu?
Katoliiki slovenski kmetje na Štajerskem in shodi. Za dan 19. t. m. je napovedalo katol.-politično društvo v Konjicah svoje občno zborovanje. Zborovalna soba je bila polna kmetov, ne samo iz domače župnije, ampak tudi iz sosednih. V imenu slovenjebistriškega političnega društva je bil navzoč njega predsednik Jos. O n i č. Po različnih uvodih, ki so navadni pri začetku zborovanj, dobil je kot poročevalec o stališču spodnještajerskega kmeta v našem političnem življenju besedo g. Anton Korošec iz Maribora. Sprejele so se na to še resolucije, v katerih se priznava potreba z v eze kr š S a n s k i h s 1 o v e n -s k i h kmetov, zahteva se slovenska
kmetijska šola, sprememba lovskega zakona ter se odločno ugovarja proti Stallnerjevemu predlogu o okrajnih zastopih. Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen predsednikom kmet in župan v Bezini gosp Muc. Novi predsednik je mož odločno katoliškega in narodnega mišljenja in opravičono smemo upati, da se bo pod njegovim vodstvom društvo tako lepo razvijalo kakor doslej. — Dne 2. februvarija se bo vršilo v Po-1 iČana h ve 1 i k o po 1 i t ično zboro-vanje slovenskih krščanskih kmetov. Natančneji podatki se bodo še objavili.
Osebne vesti. Deželni predsednik ba ron Hein se je sinoči odpeljal na Dunaj. — DeželnoSolski nadzornik za Primorsko g. v i t e z K 1 o d i č-S a b 1 a d o s k i, ki je na lastno prošnjo umirovljen, je dobil naslov dvornega svetnika. — Gen. major Liborij Frank, poveljnik 12. brigade, se je pripeljal v Ljubljano nadzorovat tukajšnjo posadko. — Poštar v Matuljah Jos. Hanika, je premeščen v Kočevje. — C. g. I. Tavčar, župnik v Lešah, je na svojo prošnjo umirovljen. — Župnija Koroška Bela je podeljena č. g. Frančišku Koširju, žup niku na Colu pri Vipavi.
Zanimiv popravek g. Govekarja. Tajnik »Dramatičnega društva« nas je razveselil z zanimivim popravkom z ozirom na notico, katero smo posneli po »Edinosti« : »Uredništvo -Slovenca« v Ljubljani. Sklicuje se na § 19. drž. t. zak. zahtevam, da sprejmi uredništvo »Slovenca« glede moje osebe ti-čoče se notice v 17. štev. »Slovenca« z istimi črkami in na istem prostoru sledeči popravek : 1. Ni reB, da bi bil jaz tržaškim damam ponudil svoje, po Jurčiču prirejene »R o-k o v n j a č e« ; res pa je, da se mi je vpri-zoritev le naznanila ter da sem dal zanjo naknadno dovoljenje. 2. Ni res, da se je družbi sv. Cirila in Metoda z drugo roko zopet vzelo velik del tega, kar se je s prvo roko podarilo. ReB pa je, da sem družbi sv. C. in M. prostovoljno prepustil vse dohodke premijere »Rokovnjačev« v Trstu in v Idriji. 3. Ni res, da sem se skril za »Dramatično društvo«, nego sem v »Sloven. Narodu« kot društveni tajnik opozoril na dr. Erichove pravice skupno razna diletantska društva, ki so hotela imeti prepise različnih iger (»Na sodnji dan«, »Vzgojitelj Lanovec«, »Kontrolor spalnih vagonov«, »Martin Smola« i. dr.) ter prosila muzikalij za »Rokovnjače« in »Desetega brata«, ne da bi se bila hkratu zanimala za avtorske pravice. — S Kersnikovimi dediči sem pravno vprašanje dognal še pred premijero »Rokovnjačev« v Ljubljani. — V Ljubljani, 23. jan. 1902. F. Govekar.— Opomba uredništva. Nas pri vsej zadevi zanima le to, da g. Govekar ne taji, da so bo dramatizirani »Rokovnjači« in »Deseti brat« oddali dunajskemu odvetniku, o katerem se govori, da je ž i d. Bilo bi prav, da se kdo loti novega dramatiziranja »Rokovnjačev« in »Desetega brata«, saj Govekarjevo delo ni najvzornejše. Kaj ako bi to misel izvedla »družba sv. Cirila in Metoda«, ki bi potem imela dobiček od teh novo dramatiziranih del .-> Tako bi se ne bilo treba obračati do dunajskega advokata. Sicer pa mislimo, da imajo poleg Kersnikovih dedičev pri „Rokovnjačih" govoriti tudi v prvi vrsti Jurčičevi dediči, pri »Desetem bratu" pa izključno Jurčičevi dediči. Kako so je g. Govekar s temi pomenil in ali so mu Kersnikovi dediči dali tudi dovoljenje, da sme igro oddati dunajskemu odvetniku in ali ne temelji dovoljenje le na tem, da sme igro dramatizirati — teh pojasnil si še želimo, ne od g. Govekarja, ampak od Jurčič Kersnikovih dedičev.
Visok obisk. Iz Litije se poroča, da novoporočena knežja dvojica VVindisch-graetzova tekom poletja pride za nekaj dni na grad Wagensperg.
Krščanstvo liberalnega učitelja „Učit. Tovariš" je objavil neznansko neumen članek učitelja Ivana Kramerja, v katerem beremo to navodilo za versko obnašanje učiteljev: „Če morda ravno te ali one stvari ne veruješ, obdrži to zase. Misli si, kakor pravi Voltair: Jaz ne verujem v hudiča, a vesel sem, da veruje vanj moj strežaj, ker me iz bojazni pred njim ne okrade." V isti številki je „Učit. Tov.* toliko — recimo — brezobrazen, da
krščanskim učiteljem v »Slomškovi zvezi" očita, da »nosijo krščansko mišljenje le na jeziku, a njih srce je pa že davno utrpnilo za pravo krščansko mišljenje, kakoršno je oznanoval naš Odrešenik". Če to ni imper-tinenca, pa res ne vemo, kaj naj še tako nazivljamo.
Nekaj o ljubljanski električni že-leznici. Na ljubljanski električni železnici se je prigodilo Ž2 mnogo nezgod. Dvakrat se je že dogodilo, da je elektriški voz za-vozil v pregrajo dolenjske železnice. Dne 12. t. m. ob 6. uri 52 m. je voznik zavozil na tak način v zaprto pregrajo, akopram je »semafor" imel rudeč signal, ravno v tre-notku, ko je privozil naznanjeni tovorni vlak. Pregraja se je zlomila in zgodila bi se skoro velikanska nesreča. Voznik je bil zato obsojen v tritedenski zapor in v pla-čanje razbite pregraje v znesku 32 kron, od obratnega vodje elektriške železnice g. Sclvvvingenschusa pa je bil en dan suspendiran. Kdo pa je prav za prav kriv vsega tega? Po mestu se govori, da voznik H. ni prisežen, da ni zdravniški pregledan (»Farben-blindheit") in da ni skušnje naredil za voznika. Ljudje govore po mestu, da sta te dni radi pomanjkanja voznikov vozila po mestu dva remizna delavca. Obratno vodstvo pa tudi drugi faktorji so primorani po svoji vesti v pomirjenje občinstva in v varstvo življenja vozečega se občinstva pojasniti, koliko so resnične te med občinstvom razširjene vesti! Ako ne dobimo nobenega pojasnila, govorili bomo na drug način!
Javno predavanje. Prihodnjo Bredo ob 1li8. uri zvečer bode v veliki dvorani »Katoliškega doma" javno predava-n j e. Vstop prost. K zanimivemu predavanju vabi odbor »Slov. krščansko - socijalne zveze".
Kaj jez železnico Kamnik - Tu-hinj-Motnik Velenje ? Iz Motnika se nam piše: Čitali smo v VaSem listu, da se je v proračunskem odseku poslanske zbornice govorilo o raznih novih železnihah, le o železnici iz Kamnika skozi Tuhinj do Velenja ni bilo govora. Te železnice pa prizadete občine željno pričakujejo, ker odvaža in do-važa se že sedaj mnogo različnega blaga. Oživil se je tudi premogov rudnik, v katerem dela do sto delavcev. Premog na vo zeh odvažajo v Kamnik in na Štajersko do postaje Št. Peter. Ko bi dobili železnico, odprli bi se še drugi rudniki v Šmartinem, v Spodnjem Tuhinju in pod Tabrom. Jako ugodna zemlja je za opeko. Torej poslanci, oglasite se zopet!
Iz Idrije. Neizprosna smrt nam jo pobrala vrlega moža iz naših vrst. Po kratki bolezni je umrl nepričakovano naglo dne 23. t. m. opoldne 521etni hišni posestnik in rudar Anton Miklavčič. Stal je ob porodu katoliške delavske družbe ter sodeloval, ko se je osnovalo krščansko gospo-darsko društvo. Bil je miren, tih mož — a značaj! Kadar pa je prišel čas, boril se je ramo ob rami z nami kot odbornik katoliške delavske družbe in krščanskega gospodarskega društva. Svoji družini je bil skrben oče, svojim otrokom, katerih joče sedem ob njegovi gomili, dajal je v svojem življenju najlepši zgled marljivosti in zna-čajnosti. Pokojniku bodi plačnik Bog, ki naj tudi utolaži nepreskrbljene zapuščene sirote !
Žrebljarska zadruga za Kropo in Kamnogorico marljivo deluje za povzdigo žrebljarskega obrta. Zadruga si je omislila prve stroje za izdelovanje žrebljev, slavnost otvorjenja in blagoslovljenja se je vršila dne 22. t. m. jako slovesno. Po sv. maši je č. g. župnik Fr. Honigman blagoslovil nove stroje v prenovljeni in okrašeni stavbi. Žreblji se sedaj izdeljujejo brez mučnega napora. Ta dan je bil za Kropo in sploh za gorenjski železni obrt velikega pomena, kar so izražali razni gospodje piBmeno, a tudi v napitnicah pri obedu. Želimo lep razvoj in vspešen napredek.
Radi zdravice grofa Goessa Tržaški »Avanti* priobčuje v včerajšnji svoji številki nastopno brzojavko z Dunaja: »Zdravica grofa Goessa princu Adalbertu Pruskemu ni zadela samo Italijanov, ampak je nad vse mero vznemirila tudi zastopnike slovanskih narodov avstrijskih. — Toliko je resnično, da so slovanski poslanci sklenili predložiti
resno interpelacijo v parlamentu proti grofu Goessu in njegovi pangermanski zdravici".
Dar biskupa Strossmayerja. V proslavo 501etnice školovanja je »Matica Hrvatska" izdala »Spomen cvieče iz hrvatskih in slovenskih dubrava". Prevzvišeni gospod svečan je podaril sedaj v zahvalo »Hrvatski Matici" 1000 kron.
Poroka. Začetkom prihodnjega meseca se bo poročil c. kr. evid. geometer g. Jož. V e r b i č v Postojini z gdč. Berto Buchta iz Trebnjega.
O »zatiranju« Nemcev. Ako se kje na Štajerskem nasoli le par nemških oglarjev, pa že dobi okraj šulferajnsko šolo. V raznih rudnikih na Zgor. Štajarskem, n. pr. v Lankovicu, Ljubnu itd. pa živi na tisoče slovenskih delavcev, katerih otroci bi napol nili po več razredov. Toda šole morajo obiskovati seveda le nemške. V kočevskih pre-mogokopih dela nad 600 slovenskih in bul-garskih rudarjev. Otroci teh delavcev pa morajo v deželi, kjer Nemci tako radi tožijo o zatiranju — obiskovati tudi le nemške ljudske šole. Ali bi se ne dala za te trpine preskrbeti slovenska šola ? Kaj pravijo k temu Slovenciv kranjskem deželnem šolskem svetu?
Marnberški Slovenoi hočejo že to pomlad zidati novo slovensko šolo, da preprečijo ponemčenje marnberškega okraja. V ta namen pa potrebujejo podporo od vseh Slovencev, ki hočejo in morejo podpirati to nujno potrebno podjetje. Dotični oklic objavimo prihodnjič.
Ljubljanske novloe. Zvodo se je ustrelil danes kuhar častniške kuhinjo 27. pešpolka. Črepinja mu je zletela na strop. Vzrok samomoru: ljubezen. —Umrla je v Ljubljani Amalija Kajzelj na Turjaškem trgu št. 3. in Marija Krašovec, Stari trg štev. 2. — Prijet begunec. Tistega originelnega »bolnika« Dehelana, ki se je v rotovškein zaporu v Ljubljani naredil »bolnega", da so ga oddali v deželno bolnico, odkoder je pobegnil, so orožniki prijeli na Vrhniki. — Veliko pred-pustno komedijo priredi strelski klub »Mora" v soboto 1. februvarija v gostilni g. Dachsa v Florijanski ulici. Vstopnina 20 kr.
Protestantizem v Kočevju V 1. letošnji številki naznanjajo »Deutsche Mit-theilungen": »Zadnjo nedeljo jan., 26. t. m. do-poludne ob pol 11. uri bo g. župnik Ja-q u e m a r iz Ljubljane zopet imel evangelj-sko službo božjo v Kočevju (v obč. hiši.) Vsakemu (!) je svobodno, da se udeleži te javne službe božje." — Vprašamo le kočevski obč. zastop, aH je prepričan, da je edino katol. vera prava od Boga razodeta vera, ker tako radovoljno prepušča občinsko hišo za pogostne protestantske shode, ki so očividno bolj namenjeni katoličanom kot protestantom? In če se znabiti kršč. obč. zastop hoče s tem le pokazati tolerantnega, ali bi pri priliki tudi tako rad odstopil občinsko dvorano za kak katoliški shod?
Utopljenca so našli pretečeno Bredo . Kolpi pri Radovičih poleg Metlike. V njem so spoznali Jurija Vivodo, doma iz Bojanje vasi. Služil je pri županu Kraniariču na Radovici. V Kolpo je skočil že 28 decembra. Zatrjeval je že preje, da bode kmalu konec njegovemu življenju. Star je bil 63 let.
V Gradcu v bolnišnici je umrl dno 18. t. m. g. Franc Kos, učitelj v St. Lenartu v Slov. gor. v 36. letu starosti. Bodi mu lahka tuia zemlja!
Nova šola. v Solčavi se ustanovi samostojna ednorazredna ljudska šola ter se uvrsti v I. plačilni razred.
Tatvina. V restavraciji kolodvora v Št. Petru je bilo restavraterju g J. Andre ukradeno mnogo perila in mesa. Tatvine sumljiv je nek 221etni Hrvat.
Kosovo petje po zimi. V Gorici so 17. t. m. slišali na postaji južne železnice kosa, ki je veselo in glasno prepeval po vrtovih drevja, ki raste ob postaji.
Nesreča. Alojzij Samsa, star 32 let, doma iz Malega loga, fare Loški potok, je predvčeranjim naglo vozil proti domu in je padel pod voz. Obležal je nezavestsn. Slučajno pride mimo g. dr. Neuberger in ga s pomočjo svojega voznika in enega moža naloži na svoj voz ter ga pripelje v Novo-vas Tu mu je poklicani duhovnik podelil sveto poslednje olje, potem je ponesrečeni iz-
dihnil svojo dušo. V pol uri bil je zdrav in mrtev. Vzrok nesreče je bila nekoliko tudi pijača.
»AUa Citta di Trieste. - Enrioo Negro.« »Mir« poroča: Ta ponosni laški napis se blesti zadnji čas nad gostilno v be-ljaškem predmestju celovškem — in Celovec so le še ni podrl, na mestnem rotovžu se vsled tega prav nič niso razburili — mir in tihota vladata povsod! uemu to omenjamo! Ker vemo, kak hrup bi nastal v nasprotnem nemško-nacijonalnem taboru, kako hitre noge bi dobili magistratovci, če bi kak gostilničar napravil — slovenski n a -p i s nad svojo gostilno. Saj vemo, kako nesramno so se »Freio Stimmen« zagnale v gospoda Ogriza, ker je svojo dvorano prepustil za veselico »Bisernice«. Mohorjevi družbi so zidanje nove hišo dovolili le b tem pogojem, da se ne napravi slovenski napisi In vendar je tretjina prebivalstva na Koroškem slovenska. Mestna okolica je slovenska, od Slovoncev ima mesto mnogo dobička. Lahov tukaj malone nič ni in vendar smejo se napravljati laški napisi, a nikakor slovenski!! — Da, še več! Tam v gostilni »Cittd di Trieste«, katere posestnik je Lah, ima svoj dom (»Bundes-heim«) najbolj »nemško« društvo celovško, »Jugendbund — S <1 d w a c h t « ! ! Bori se to društvo zlasti zoper nas Slovence, češ, da je nemštvo v nevarnosti! Eden glavnih agitatorjev v društvu je urednik Lakner in suplent dr. Angerer, ki ob vsaki priliki na glas povdarjata svoje nemštvo. Laška gostilna, laški napis — jih ne moti! A taki so bili naši ljubeznivi »prijatelji" od nekdaj: pri svežem češkem pivu in rujnem laškem vinu srkajo navdušenja za — »sveto nemško stvar«! Pa halj !
Popravek. Včerajšnja brzojavka z Bleda nam je došla že po sklepu lista znatno okrajšana in bi se moral glasiti zadnji stavek: Popoldne sta se pripeljala Visokoista na obisk v župnišče, kjer se jima jo poklonil gospod župnik.
Opozarjamo na današnje oznanilo mej inserati g. A 1 o j z i j a K o r s i k o. Ta domača umetna in trgovska vrtnarija v Ljub ljani je znana širom domovine kot zanesljiva in vsega priporočila vredna. V zalogi ima razna semena in rastline, da ni treba iskati v to svrho spadajočih predmetov pri tujcih.
Ponudbena razprava. Pn bcljaškem ravnateljstvu drž. železnic se vrši dne 30. t. m. ponudbena razprava glede oddaje raznovrstnih starih materijalij, mej temi posebno razni kovinski predmeti. — Dne 27. t. m. se pa vrši ponudbena razprava glede oddaje del za zgradbo poslopij za stanovanja na postajah Eisenerz Kleinreifling in ŠtniheS. Stavbeni stroški so proračunjeni na 160.800 K. — Natančneji pogoji se izvedo pri ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku.
Mejnarodna ribja razstava bode na Dunaju od 6. do 21. sept. t. 1. v parku kneza Švarcenberga. Pokroviteljstvo je prevzel nadvojvoda Franc Ferdinand. Ribe in druge povodne živali bodo razstavljene v raznih oddelkih. Vseh oddelkov je 16. Prijave se naj dopošljejo odboru do 16. junija. * *
*
Najnovejša Vereščaginova slika
bo o bitki pri San Juan Hal na Kubi. Tega boja se je udeležil tudi predsednik Roose-velt, kateri je dovolil slikarju, da ga pride slikat. Vereščagin bo sliko dovršil v Wa-shingtonu.
Iz porotne obravnave proti morilcu svoje žene Burianeku. Poročali smo žo, da so praški porotniki soglasno oprostili čevljarja Burianeka, ker je umoril svojo nezvesto ženo, ko jo je zasačil pri dijaku Slaviku. Burianek je nepopisno rad imel svojo ženo in ji je opelovano odpustil, ko ga je goljufala. Skoro ni hotel verjeti,
(ja je _ prost in da lahko nekaznovan gre
iz porotne dvorane. Vse njegovo telo se je zamajalo, potem pa je planil k mizi, na kateri je ležala krvava obleka umorjene lepe njegove žere in pričel je divje poljubljati kri tiste, katora ga je neštevilnokrat ogoljufala in mu prizadela toliko gorja in katero je on v besni svoji »ljubezni« — umoril.
Njegova zadnja beseda. Moric Sa phir, znani satir.k, se je na svoja stara leta Prepiral z nekim dunajskim ' literatom. Sa-phirov nasprotnik ga je imenoval starega, iz mode prišlega norca itd. in je slednjič izjavil v članku: »Moja zadnja beseda gospodu
Priloga 20. štev. „Slo venca" dn6 25. januvarija 1902.
XXIII. Glavno vprašanj e. Je-li obtoženi dr. Eugon Lampekriv, da je kot izdajatelj in šef urednik v Ljubljani izhajajočega lista »Slovenec« spisal in v le-tega lista štv. 89. z dne 19. aprila 1901, dal tiskati v rubriki dnevne novice se na-bajočo notico, naslovljeno »Zastopnik Ljubljane«, — »Kvedrova politika«, začenšo : »Vsi količkaj pametni ljudje« in končavši: »Uboga Ljubljana 1« — zasebnega obtoiitelja dr. Ivana Tavčarja v natisnjenih delih po imenu ali) po takih znamenjih, katera nanj kažejo, z naznanenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb, lažnjivo obdolžil kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati ?
Da!
enoglasno.
XXIV. Glavno vprašanje. Je-li obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega lista »Slovenec« v le-tega lista štv. 89. z dne 19. aprila 1901. dal natisniti v rubriki Dnevne novice se nahajajočo notico naslovljeno in začenšo z: »Prijatelj barona Heina« in končavši: »v politiških zvezah z njim« — in s tem premišljena Bredstva dal in pripomogel, da se je z.sebni obto-žitelj dr. Ivan Tavčar v natisnjenih delih po imenu ali po takih znamenjih, katera nanj kažejo, z naznanenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb lažnjivo obdolžil kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati?
Da!
8 da — 4 ne.
XXVI. Glavno vprašanje. Je-li obtoženi Ivan Rakovec kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec« v le-tega lista štv. 89. z dne 19. aprila 1901. dal natisniti v rubriki Dnevne novice se nahajajočo notico naslovljeno: Zastopnik Ljubljane — Kvedrova politika«, začenšo: »Vsi količkaj pametni ljudje« in končavši: »Uboga Ljubljana« in s tem premišljena sredstva dal in pripomogel, da je zasebni obtožitelj dr. Ivan Tavčar v natisnjenih delih po imenu ali po takih znamenjih, katera nanj kažejo z naznanenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb lažnjivo obdolžil kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati?
Da!
8 da — 4 ne. razsodila tako:	✓
I.	Dr. E u g e n L a m p e, 26 let star, kat. vere, samski stolni vikar, in šef-redakter ter izdajatelj perijodičnega lista »Slovenec« v Ljubljani, Pred Škofijo štv. 14, nekaznovan,
II.	I v a n Rakovec, 30 let star, kat. vere, oženjen, odgovorni urednik in korektor perijodičnega lista »Slovenec« v Ljubljani, Poljanski nasip štv. 6, dvakrat radi prestopka po čl. III. zakona z dne 15/10. 1868. štv. 142 d. z., enkrat radi prestopka po §§. 19, 21 zakona z dne 17/12. 1862. štv. 6 d. z. in enkrat radi prestopka po §. 14. zak. z dne 15/11. 1867. štv. 134 d. z. kaznovan,'
A. sta kriva: da sta in sicer prvi kot izdajatelj ter šef-urednik, drugi pa kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista »Slovenec«
I. priobčila v štv. 16 z dne 19. januarja 1901. tega lista med dnevnimi noticami notico naslovljeno: »Ljubljanske mestne volitve razveljavljene«, začenšo: »Kakor strela iz jasnega«, končavšo: »kakor jim je ukazalo liberalno vodstvo« in s tem premišljena sredstva dala in pripomogla, da so se zasebni obtožitelji, ki so bili leta 1899 izvoljeni v II. in III. volilnem razredu v občinski svet ljubljanski, to so:
Jakob Dimnik, Ivan Hribar, Josip Prosenc, I. Tosti, I. Turk, Fr. Maly, dr. Ivan Tavčar, dr. Lovro Požar in Iv. Šubič v odstavku: »Na tak način izvoljeni možje so gospodarili v Ljubljani in se vedli kot naši gospodarji in vladarji. Z nečuvenim pritiskom na celo prebivalstvo, posebno na odvisne uslužbence so dokazali, da znajo ravno tako gospodariti, kakor voliti. Na mesto so na-
valili ogromne dolgove in sedaj nihče ne vpraša, kdo bo plačal vse to, za kar so glasovali nepontavno izvoljeni odborniki.; — dalje da zasebni obtožitelj Ivan Plantan, kot načelnik volilne komisije v odstavkih: a) »kljubu protestom zastopnikov in volivcev se je b pomočjo surove sile kršil volilni zakon; udje komisije (Plantan) so glasovnice deloma odpirali in gledali notri, da so vedeli, koga voli voliveo; s katerim namenom, si lahko misli, kdor pozna liberalne teroriza-torje; glasovnice so bile zaznamovane z rudečo tinto« in b) »s takimi sredstvi je zmagal v Ljubljani liberalni terorizem v veliko sramoto našega mesta« — v natisnjenih delih obdolžili z naznanenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera nanje kažejo lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi jih utegnilo v mislih ljudij zaničljive storiti ali ponižati.
II.	Priobčila v istem listu štv. 29. z dne 5. svečana 1901. na prvi Btrani listovne priloge notico naslovljeno: »Iz Novega mesta dne 25. januarja« — pričenšo: Pereat »Slovenec! kaj ne, lep pozdrav« — in končavšo: »Ivan in Tvoja Ivanovna ! Ivan Francetov« — in s temgpremišljema in nalašč sredstva dala in pripomogla, da so se zasebni obtožitelji : »Žensko telovadno društvo v Ljubljani«, oziroma istega predsedništvo, odbor in članice : Franja dr. Tavčerjeva, Ida Pod-goršekova, Milica Hribarjeva, Josipina Kajzel-jeva, Cecilija Kavčnikova, Darinka Franketova, Minka Jebačinova, Zofija Peganova, Marija Kokaljeva, Ana Župnekova, Berta Trillerjeva, Marija Praunseisova in Marija Kušarjeva — v trt h zadnjih odstavkih navedene notice in sicer v prvem začenši se: »Moj jezični košek še ni prazen«, končavši: »hočem prihodnjič več spregovoriti«, v drugem začenši se: »Za sedaj in v najprvi vrsti«, končavši se: »a la dr. Tavčarjevi in njenemu dvoru«, — v tretjem začenši se: Ubogi Ivan tudi Tebe obžaljujem« in končavši: »Ivan in Tvoja Ivanovna« v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se jim prilegajo, ne pri-povedovaje nikakih prigodkov dolžili zani-čljivih lastnosti ali misli, ali javnemu zaničevanju izročili.
III.	Prvi kot neposredni storilec, drugi pa kot sokrivec natisniti dala, prvi pa tudi sam spisal v le-tega lista štv. 89. z dne 19/4. 1901. v rubriki dnevne novice se nahajajočo notico naslovljeno in začenšo: »Prijatelj barona Heina« in končavšo: »v politiških zvezah z njim« in notico naslovljeno: »Zastopnik Ljubljane — Kvedrova politika«, začenšo: Vsi količkaj pametni ljudje« in končavšo : »Uboga Ljubljana« in s tem prvi zasebnega obtožitelja dr. Ivana Tavčarja v natisnjenih delih po imenu ali po takih znamenjih, katera nanj kažejo, z naznanenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb lažnjivo obdolžil kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudij zaničljivega storiti ali ponižati, drugi pa premišljena sredstva dal in pripomogel, da se je zasebni obtožitelj dr. Ivan Tavčar v natisnjenih delih po imenu ali po takih znamenjih, katera nanj kažejo, z naznanenjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb lažnjivo obdolžil kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudij zaničljivega storiti ali ponižati.
B. Dr. Evgen Lampe je nadalje kriv
da je kot izdajatelj ter šef-urednik v Ljubljani izhajajočega periodičnega lista »Slovenec«
I. v št. 16 z dne 19. januvarja 1901. tega lista na prvi strani priobčil članek naslovljen »Ljubljanske volitve pred upravnim sodiščem« začenši se: »Kakor heloti smo trpeli« — končavši se: »pod katerimi ste doslej vzdihovali« in s tem premišljena sredstva dal in pripomogel, da so se zasebni obtožitelji takratni občinski svetniki ljubljanski: Dr. Kari vitez Bleivveis — Trsteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip Lanče, dr. Danilo Majaron, Fran Maly, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, Anton Svetek, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ivan Skerjanec, Fran Trdina, dr. Ivan Tavčar, Josip Turk, Ivan Velkavrh, Jernej Žitnik, Fran Žužek, Josip Prosenc in J. Tosti.
a)	v odstavku tega članka: „Nravno ljudstvo je moralo kot svoje zastopnike častiti one, ki so v Ljubljani priznali prostitucijo kot potrebno«, v natisnjenih delih z naznanjanjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera nanje kažejo, lažnjivo dolžili kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi jih utegnilo v mislih ljudi zaničljive storiti ali ponižati, — in v odstavkih;
b)	»Ubcgo ljudstvo je moralo molče prenašati Bklepe onih, ki so mu usiljevali finančno politiko, katera mu je izpraznila žepe do dna«;
c)	»......diktaturi neke gospode,
katere edini namen in sredstvo je farška gonja, polnenje lastnega žepa in hujskanje ljudstva na one naprave, ki mu morejo pomoči do boljšega obstanka;«
d)	»......a hoče s terorizmom
uničiti one, ki niso tako nasilni, goljufivi in brezvestni, da bi zmagovali s krivico« — in
slednjič zasebni obtožitelj Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani v odstavku:
e)	Propadel je g. Ivan Hribar, veliki strahovatelj Ljubljane, ki ima veliko zaslu-ženje za Bedanje finančno stanje ljubljanskega meščanstva in za neke razmere na magistratu«, — v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se jim prilegajo in ne pri-povedovaje nikakih prigodkov dolžili zanič-ljivih lastnosti ali misli in izročali javnemu zaničevanju;
II.	v štv. 17. z dne 21. januvarija 1901 tega lista na prvi in drugi strani priobčil Članek naslovljen »Zmeda v Ljubljani« začenši se: »Kunčičevtop proti megli«, in končavši se: „po tridesetletnem čakanju odprlo oči" in s tem premišljena sredstva dal in pripomogel, da so je zasebni tožitelj Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani a) v odstavku: »Sicer pa so na našem magistratu uverjeni, da bo Hribar do prihodnjih volitev vsaj vladni komisar. Ljudje Bi seveda žele nepristranskega vladnega komisarja, ki bi lahko med mestnimi računi in pogodbami malo pobrskal«, v natisnjenih delih, po imenu dolžil ne pri-povedovaje nikakih prigodkov zaničljivih lastnosti ali izročil javnemu zaničevanju in b) v odstavku: »Ako Hribar hoče mestu kaj prihraniti, naj za tiste tisočake, ki jih je dve leti brez pravice vžival, plača na mestu meBta vsaj te stroške«; v natisnjenih delih po imenu z naznanjanjem napak zvitih prigodb dolžil lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudij zaničljivega storiti ali ponižati; —
III.	v štv. 19. zdne 23. januvarja 1901 tega lista na drugi strani priobčil članek naslovljen: »Ljubljanski občinski svet« začenši: »Nepostavno izvoljeni občinBki svetniki« končavši: »zgradilo postajališče ob klavnici« — premišljena dal sredstva in pripomogel, da so se zasebni obtožitelji, takratni občinski svetniki ljubljanski dr. Kari vitez Bleiweis-TrBteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip Lenče, dr. Danilo Majaron, Fran Maly, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, Anton Svetek, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ivan Šker-janec, Fran Trdina, dr. Ivan Tavčar, Josip Turk, Ivan Velkavrh, Jernej Žitnik, Fran Žužek, Josip Prosenc in J. Tosti v odstavkih: a) »Ljubezen do tajnih sej se v občinskem svetu vedno množi. Sosebno velika je ta ljubezen, kadar je treba oddati kako ustanovo. Takrat 80 občinski svetniki najrajše med seboj« in b) »ali so bodo gospodje pomenili med seboj o redu v blagajnah in o nekaterih pogodbah, ker je tako nepričakovano hitro prišla odločba iz Dunaja« — v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se jim prilegajo ne pripovedovaje nikakih prigodkov dolžili zaničljivih lastnosti in misli in c) v odstavku: »kaj ko bi občinski Bvet meril z isto mero bogati evangelijski občini in Frančiški Dacarjevi« — v natisnjenih delih po imenu ali po takih znamenjih, katera nanje kažejo obdolžili lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi jih utegnilo v mislih ljudij zaničljive storiti ali ponižati. —
C. Ivan Rakovec je nadalje kriv,
da je kot odgovorni urednik v Ljubljani iz-
hajajočega perijodičnega lista »Slovenec«
I.	v štv. 16 z dne 19. januvarja 1901 na prvi strani tega lista priobčeni članek naslovljen: .Ljubljanske volitve pred upravnim sodiščem«, začenšo se: »Kakor heloti smo trpeli«, — končavšo: »pod katerim ste do-doslej zdihovali«, b katerim so se zasebni obtožitelji takratni občinski svetniki ljubljanski dr. Kari vitez Bleiweis-Trsteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip Lenče, dr. Danilo Majaron, Fran Maly, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, Anton^ Svetek, Andrej Senekovič. Ivan Šubic, Ivan Škerjanec, Franc Trdina, dr. Ivan Tavčar, Josip Turk, Ivan Velkovrh, Jernej Žitnik Fran Žužek, Josip Prosenc in J. Tosti. a) v odstavku tega članka: Nravno ljudstvo je moralo kot svoje zastopnike častiti one, ki so v Ljubljani priznali prostitucijo kot potrebno, v natisnjenih delih z naznanjanjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera nanje kažejo, lažnjivo dolžili kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi jih utegnilo v mislih ljudij zaničljive storiti ali ponižati, in v odstavkih: b) „Ubogo ljudstvo je moralo molče prenašati sklepe onih, ki so mu usiljevali finančno politiko, katera inu je izpraznila
žepe do dna«, — c) «......diktaturi
neke gospode, katere edini namen in edino sredstvo je farška gonja, polnenje lastnega žepa in hujskanje ljudstva na one naprave, ki mu morejo pomoči do boljšega obstanka«
— d) ,......a hoče s terorizmom
uničiti one, ki niso tako nasilni, goljufivi in brezvestni, da bi zmagovali s krivico«, — in zasebni obtožitelj Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani v odstavku: e) »Propadel je g. Ivan Hribar, veliki strahovatelj Ljubljane, ki ima veliko zasluženje za sedanje finančno stanje ljubljanskega meščanstva in za neke razmere na magistratu, v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se jim prilegajo in ne pripovedovaje nikakih dogodkov dolžil zaničljivih lastnosti in misli in iz-ročeval javnemu zaničevanju;
II.	v štv. 17. zdne 17. januarja 1901 na prvi in drugi strani tega lista priobčeni članek: .Zmeda v Ljubljani" začenši se: »Kun-čičev top proti megli" in končavši se: „po tridesetletnem čakanju odprlo oči", b katerim se je zasebni obtožitelji Ivan Hribar, mestni župan v Ljubljani v odstavku: „Sicer pa so na našem magistratu uverjeni, da bo Hribar do prihodnjih volitev vsaj vladni komisar. Ljudje si seveda žele nepristranskega vladnega komisarja, ki bi lahko med mestnimi računi in pogodbami malo pobrskal" — v natisnjenih delih po imenu dolžil ne pripovedovaje nikakih prigodkov, zaničljivih lastnosti ali izročil javnemu zaničevanju in b) v odstavku: .Ako Hribar hoče mestu kaj prihraniti, naj za tiste tisočake, ki jih je dve leti brez pravice vžival, plača na mestu mesta vsaj te stroške" — v natisnjenih delih po imenu z naznanjem napak zvitih prigodb dolžil lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja ki bi ga utegnilo v mislih ljudij zaničljivega storiti ali ponižati; —
III.	v štv. 19 zdne 23. januarja 1901 tega lista na drugi strani priobčeni članek naslovljen: „Ljubljanski občinski svet" začenši se:„ Nepostavno izvoljeni občinski svetniki" — končavši se: »zgradilo postajališče ob klavnici", — s katerimi so Be zasebni obložitelji takratni občinski svetniki ljubljanski dr. Kari vitez BIeiweis-Trsteniški, Jakob Dimnik, Fran Grošelj, Ivan Hribar, dr. Matija Hudnik, Josip Kozak, Josip Lenče, dr. Danilo Majoran, Fran Ma!y, Ivan Plantan, Elija Predovič, dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, Anton Svetek, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ivan Škerjanec, Fran Trdina, dr. Ivan Tavčar, Josip Turk, Ivan Velkavrh, Jernej Žitnik, Fran Žužek, Josip ProBenc in J. Tosti v odstavkih
a)	»Ljubezen do tajnih sej se v občinskem svetu vedno množi. Posebno velika je ta ljubezen, kadar je treba oddati kako ustanovo. Takrat so občinski svetniki najraje med seboj« — in
b)	»ali se bodo gospodje pomenili med seboj o redu v blagajnah in o nekaterih pogodbah, ker j6 tako nepričakovano hitro prišla odločba z Dunaja« — v natisnjenih delih po imenu ali pa z znamenji, ki se jim
prilegajo ne pripovedovaje nikakih prigod-kov, dolžili zaničljivih lastnosti ali misli in v odstavku: »kaj ko bi občinski svet meril z isto mero bogati evangeljski občini in FrančiSki Dacarjevi« — v natisnjenih delih s naznanjanjem izmišljenih ali napak zvitih prigodb po imenu ali po takih znamenjih, katera nanje kažejo, obdolžili lažnjivo kakega nepoštenega ali nenravnega dejanja, ki bi j;h utegnilo v mislih ljudij zaničljive storiti ali ponižati; —
dal natisniti, ne da bi jih bral, s tem pa zanemaril ono paznost, pri kateri bi, ako bi jo bil imel kakor je njegova dolžnost, bila izostala sprejetev ravno imenovanih treh člankov
zakrivila sta tedaj
I.	Dr. E v g e n L a m p e od A III pre-grešek po § 488 kz. kot neposredni Btorilcc, ad A. I, od B. I a, B. II b, B. III c pregre-sek po § 488 k. z. kot sokrivec v smislu §§ 5 in 7 k. z., ad A. II. B. I b c, B II a, B III a b pregrešek po § 491 k. z. kot sokrivec v smislu §§ 5 in 7 k. z.
II.	I v a n R a k o v e c pa ad A I in III pregrešek po § 488, ad A II pregrešek po § 491 k. z. kot sokrivec v Bmislu §§ 5 in 7 k. z. in ad C I—III prestopek po čl. III zakona z dne 15. oktobra 1868 štv. 142 d. z in se
obsodita
po § 493 k. z.
in sicer dr. Evgen Lampe ob uporabi § 266 k. z. na dva meseca zapora, katera kazen pa se v smislu § 261 k. z. spremeni v denarno kazen tisoč kron, Ivan R^kovec pa ob uporabi § 266 k. z. in oziraje se na § 267 k. z. na deset dni zapora, katera kazen se v smislu § 261 k. z. spremeni v denarno kazen 100 K; tudi imata v smislu § 389 k. p. r. nerazdelno plačati stroške kazenskega postopanja, stroške izvršbe kazni pa vsak sam zase.
Slednjič se obsodita oba obtoženca v smislu § 39 zakona z dne 17. decembra 1862 štv. 6 za leto 1863 d. z., da na svoje stroške v prvi sobotni številki, ki izide po pravo-močnosti te razsodbe, in sicer na prvi strani in na prvem mestu periodičnega lista »Slovenec" in to z istimi črkami, s katerimi je tiskan navadno uvoden članek, dobesedno objavita to razsodbo.
Razlogi.
Ker so porotniki potrdili vprašanje I. III, V, VI, VIII, X. XI, XIII, XV, XVI, XVIII, XIX, XX, XXII, XXIII, XXIV, XXVI, v katerih so zapopadeni vsi postavni znaki pre-greškov po §§ 488 in 491 k. z. oziroma prestopkov po članu III zakona z dne 15 /10. 1868 štv. 142 d. z., zanikali pa vprašanja II, IV, XIV in XVII, moralo je sodišče spoznati v zgorajšnem smislu.
Kazen izmeriti je po § 493 k. z. z zaporom od 6 mesecev do enega leta.
Obtežiino je pri dr. Eugenu Lampetu,
LISTEK.
Cerkev naša!
(Liberalne sanje.)
Cerkvoljubu Napredniku se sanja:
V	nedeljo zjutraj je. Liberalec še sladko spi, kar ga iz spanja prebudi trkanje.
Liberalec: Notri!
V	sobo stopi župnik.
Župnik: Dobro jutro, velecenjeni gospod, še počivate sicer, ali oprostite, da Vas nadlegujem. Tri četrt na deset je in kmalu moram pričeti z deseto sv. mašo. Toda zvoniti ne moremo, ker ne moremo v stolp, pa tudi cerkev je še zaprta. Vi ste upravitelj cerkve, prosim torej, da mi daste ključe, da zamorem izvršiti svojo dolžnost.
Liberalec (zaspano zevaj e): O, gospod župnik, radi te malenkosti pa res ni bilo treba motiti me v najslajšem spanju. Razun tega pa bi bili morali vedeti, da motite zastonj. Zvonenje me draži, ker sem ravno takrat zelo nervozen, kadar se zvoni. Moja nervoznost je velika in zdravnik mi je vsako razburjenje prepovedal. Sedaj pa pomislite, kaj bi se mi lahko zgodilo, ako bi naenkrat slišal zvonenje. Veste, gospod župnik, tisti časi, v katerih se je pelo: Ko dan se zaznava, — Danica priplava, — Se sliši zvonenje čez hrib in čez plan, — tisti
da je kaznjiva dejanja ponavljal, da se družita dva pregreška, da je razžalil več oseb, med njimi javne funkcionarje z ozirom na njih javno delovanje in pa okolnost, da so se napadi vršili in nadaljevali sistemačno olajšalno pa, da je neomadeževan in da je glede dr. Tavčarja razžaljivega članka dejanje priznal.
Pri Ivanu Rakovcu je obtežiino, da je kaznjiva dejanja ponavljal, da je bil radi prestopka po čl. III zakona zdne 15./10. 1868 že kaznovan, da se druži dvoje pre-greškov 8 prestopkom in da je razžalil več oseb, olajšalno pa njegovo službeno razmerje v uredništvu »Slovenca«, posebno pa okolnost, da so zasebni obtožitelji sami prosili za milostno denarno kazen.
Ker se je pri obeh obtoženih našlo>eč in sicer takih olajšalnih okolnosti, ki opravičujejo upanje, da se bodeta poboljšala, uporabilo je sodišče izredno milost § 266 k. z. in izmerilo kazen pod najnižjo mero.
Ker pa pri posebnega uvaževanja vrednih okolščinah dopušča § 261 k. z., da se zopor prve stopinje spremeni v premoženj skim razmeram primerno denarno kazen, je sodišče oziraje se na stan dr. Evgen Lim-peta in uvažuje, da so za Ivana Rakovca obtožitelji sami predlagali milostno denarno kazen, spremenilo pri prvemu zapor dveh mesecev v denarno kazen 1000 K pri dru gemu zapor deset dni v denarno kazen 100 K.
Izrek o stroških se opira na določila §§ 389 k. p. r.
Po § 39 tiskovnega zakona je utemeljeno obljavljenje razsodbe. Isto se je odredilo na soboto radi tega, ker se je prvi in-kriminovani članek v štv. 16 zdne 19/1. 1901 v sobotnem listu priobčil. C. kr. deželno kot porotno sodišče v Ljubljani, dne 7. decembra 1901. Zapisnikar	Predsednik
G r a s e 1 i 1. r.	P a j k 1. r.
Boj proti narodni organizaciji.
Pred nedavnim so liberalci zopet zagrozili, da bodo naBkakovali naša ljudska društva z vso silo. Ti poštenjaki pravijo, da bodo kar po vrsti zopet začeli tožiti in ova-jati naše zadruge in prodajalnioe, da jih oškodujejo.
Tako liberalci mislijo svojo liberalno la-dijo krmariti še nekaj časa po valovih dvajsetega stoletja. Misli so proste in tudi mi jih jim pustimo, da se ž njimi igrajo.
A vprašujemo liberalce: kaj so pa dosegli s tem bojem proti ljudskim društvom? Dosegli so sledeče:
1. So vzdigovali proti sebi srd vseh za blagor ljudstva vnetih ljudi. Splošna načela katoliškonarodne stranke so vzvišena in lepa, a abstraktna. Zato je bilo mnogo ljudi, ki so bili teoretično z nami, a praktično proti nam.
časi, gospod župnik, so minuli! Mi smo dobili v roke upravo cerkve, to so dosegli naši liberalni listi z neprestanim zahteva-njem, s članki, noticami, dopisi. Sedaj se torej zvoni, kadar mi hočemo, in zjutranje zvonenje nas je motilo v spanju, zato smo odpravili to motenje javnega miru.
Župnik: Dovolite, da Vas prekinem. Saj ste šele v ponedeljek zaukazali, da se naj zvoni tistemu Židu, ki je radi trgovinskih opravkov mudil se tu in je v gostilni „Pri zlati lipi" nagloma umrl. Torej je videti, da zvonenje ne razburja posebno Vaših živcev.
Liberalec: Ja, gospod župnik, to obnašanje proti drugovercu pa mi je napovedala naša krščanska ljubezen do bližnjega, ki tvori edina pravo krščanstvo, vse drugo.. no, saj veste, kako mi, kar nas je prosteje mislečih, o teh stvareh sodimo. Le berite naše liste, pa se bodete naučili pravega krščanstva!
Župnik: Ali čudno se mi pa zdi potem, da katoličanom, kadar umro, ne pustite zvoniti.
Liberalec: Saj sem Vam že povedal, da mi zvonenje razburja živce. Kak žid ali sicer drugoverec umre le redkokdaj pri nas, takrat se zvonenje že prestane, ali katoličanom zvoniti, to bi bilo preveč. Pomislite, da nisem sam tako nervozen, da ima pri nas še mnogo drugih tako ner-
Zdaj lahko rečemo, da so liberalci ravno s b svojim bojem proti pametni gospodarski organizaciji privedli v naš tabor vse zdrave elemente slovenskega naroda.
2.	Tavčarjeva atranka se je morala ločiti popolnoma od narodnega programa ; ko jim je izginilo Ijudatvo iz pesti, naravno niso imeli več naroda. Zdaj morajo biti veseli, če morejo ponižno hospitirati pri nemških veleposestnikih, dokler jih ti še marajo.
3.	Tožbe proti društvom bo pospešile rasvoj zadružne ideje, ker vsaka dobra misel se v boju strezni in očisti. Od začetka se pri vsakem mogočnem gibanju pokažejo neprevidnosti, nezdravi izrastki, prenagli skoki itd. Mi bi bili sami morali nastopiti sem-tertje s čiščenjem A to so nam preskrbeli liberalci, dasi je bilo potrebno le v redkih slučajih. Mi smo stali na brambi za pravično idejo, in s tem stojimo pred ljudstvom kot njegovi prijatelji, liberalci pa so odiozni in sovraženi kot izdajice in nasprotniki.
4.	Izobrazba med ljudstvom Be je zelo povzdignila. Kje je bilo pred dvajsetimi leti dobiti še govornikov in sploh za javnost ee zanimajočih ljudi med preprostim ljudstvom? Poglejte zdaj med ljudstvo ! Povsod, koderkoli pogledate po naši domovini, vidite mlade organizme, v katerih ae goje nove, zdrave misli in tudi misel za skupnost in za brambo!
5.	Ker liberalec povsod voha duhovnika, jih pa vprašamo : Koliko so škodovali z vso svojo gonjo duhovskemu stanu ? Le primerjajte, kako je bilo prej in kako je zdaj! Prej duhovnik ni imel toliko besnih sovražnikov kakor zdaj, a tudi ne toliko gorečih pristašev. Zdaj pa vidite proti duhovniku po na vadi nekaj malo prevzetnih liberalcev, in cele mogočne stotine poštenega ljudstva ž njim v najtesnejši zvezi. Kdo je napredoval ?
6.	In slednjič, ker gre liberalna gonja po iram&sonskem načelu proti katolicizmu, vprašamo vas liberalci: Ali je bilo kdaj manj mogoče, kakor zdaj, slovensko ljudstvo odtrgati od katoliške cerkve ? Z vso svojo strašno gonjo ste dosegli to, da ljudstvo zaničuje liberalno rovanje proti cerkvi in da čuti Bamo v sebi potrebo, tesneje se organizirati v cerkvenih družbah, da brani sebe in svojo vero.
To ste dosegli, liberalni gospodje! Zdaj pa besnite naprej!
Pravosodne razmere na Slovenskem.
V včerajšnjem poročilu o zadnji seji budgetnega odseka smo omenili tudi izbor-nega govora posl. R o b i č a , ki je v svitlih barvah narisal vladajoče pravosodne razmere na slovenskem, posebno na Sp. Štajerskem. Govor je vzbudil občno pozornost. Vso je bilo radovedno, kaj odgovori minister Spens-Booden na Robičeva izvajanja. No, minister je bil včeraj precej skromen v svojih be-
voznost. In potem pa pomislite tudi, kakšne nesreče so se že pri zvonenju zgodile! Zgodilo se je že, da je zvon padel iz lin in ubil enega ali celo več mimoidočih. Torej tudi iz ozirov na javno varnost ne morem dovoliti zvonenja.
Župnik: Ali kako naj drugače vernike privabim k službi božji?
Liberalec: To je Vaša stvar. Pošljite jim tiskana vabila. Vsak, ki želi iti v cerkev, naj se sam pobriga, kdaj se vrši kako bogoslužno opravilo. Sicer pa Vas moram opozoriti na predpise. Zadnjič se mi je sporočilo, da ste spremili mrliča na pokopališče. To je prepovedano. Ali ne veste, da so pokopališča interkonfesijonalna?
Župnik: Saj vender v naši župniji ne prebiva niti eden drugoverec.
Liberalec: To je prav čisto vse eno. Lahko bi Vas videl kak drugoverec, ko spremljate mrliča na pokopališče. Pomislite, kaj bi si drugoverec mislil! Na prostor, kamor se tudi njegovi verski bratje lahko pokopujejo, dohaja katoliški duhovnik in tam izvršuje svoj obred! Ali bi se tak drugoverec ne čutil globoko žaljenega v verskih svojih čutilih ?
Župnik: Kje pa naj opravim mrtvaške obrede? Na pokopališču ne, v cerkvi branite, češ, da pogled mrliča razburja in vznemirja ljudstvo, na ulici tudi branite iz zdravstvenih ozirov in iz ozirov na javni red.
sedah. Izjavil je samo, da se pri imenovanjih ne dela razlike med narodnostimi ter da so uradniki, ki so bili premeščeni ie Štajerske na Kranjsko, sami prosili za premestitev. Mesto njega se je pa z vsem germanskim ognjem spravil nad Robiča posl. H o f m a n n-W e 11 e n h o f. Govornik pravi, da je sedaj čul še le prvič, da je grof G1 e i s p a c h eksekutivni organ vladajoče nemške stranke. Branil je predsednika dež. nadsodišča, kakor bi se sam ne mogel bolje braniti, ter pravil, da so nemški uradniki pravični, objektivni in nepristranski. Ker se baje Slovenci posvete vsi duhovskemu stanu, je res pomanjkanje slovenščine veščih uradnikov, vsled česar so opravičeni slovenski kurzi za nemSke uradnike. Ti pa kot zna-čajni Nemci tudi potem ostanejo pravični in nepristranski. V zasebnem življenju imajo pa Nemci ravno tako pravico boriti se za svojo nemško stvar kot Siovenci za svojo. — Grof Gleispach mu bo gotovo hvaležen za te besede.
Demonstracije v Lvovu.
Nemško - liberalnim listom dohaja iz Lvova poročilo o velikih protiruskih demonstracijah dne 21. t. m., pri katerih so demonstrante poškodovali grb na ruskem kon • zulatu. Poročilo dalje pravi, da je dne 23. L m. namestnik grof Pininski v cesarjevem imenu izrazil sožalje ruskemu konzulu Pu-stoškinu radi tega neljubega dogodka. Ko-nečno se v imenovanih listih tudi zatrjuje, da se ta vest tudi oficielno potrjuje.
Vkljub temu se pa mora trditi, da demonstracije niso bile tolike, kakor bi se dalo soditi na podlagi zgorajšnjega poročila, kajti v oficielni brzojavki dunajskega kore-spondenčnega urada se prvotna vest Bkoro do cela dementira ter niti z besedo ne omenja obžalovanja, ki ga je baje izrazil namestnik grof Pininski. Dijaške demonstracije niso imele nikakega resnega značaja in bo je šele pozneje opazila neka neznatna poškodba ruskega grba. — Iz tega je razvidno, da je bilo prvotno poročilo znatno pretirano.
Ogrski socijalni deinokratje mej selboj.
Ogrski socijalni demokratje so razdeljeni v dve stranki, ki sta si po malem vedno v laseh. Posebno hud boj se je pa vnel mej njima sedaj, ko so vodje ene stranke prišli na sled velikim sleparstvom v drugi frakciji, takozvani »Nepszava« stranki. Denar, kolikor ga nabero njeni voditelji pri zapeljanih sodrugih, se porablja samo v to, da se od njega maste gotovi brezdelni trotje. Te dni se razpošilja tiskan zaznamek teh »delavskih« vodij. Vodja Grossmann dobi na leto 2080, Bokanyi 2400, ostali nju tovariši skupno 32.324 kron. Dvajset ostalih »vodij« dobi okroglo svoto 35.000 kron; vse skupaj znaša torej malenkostno svotico 1 0 0.0 0 0 na leto. Kdo bi se torej čudil, če se njih
Liberalec: Priznavam, da je to res težko vprašanje. Ali oziri na zdravje, javni red in drugoverce so prvi. Jaz bi Vam sploh prepovedal izvrševati bogoslužna opravila, ker morajo Vaša bogoslužna opravila jeziti drugoverce. Ali žal, te oblasti še nimamo. Za sedaj imamo samo upravo cerkvenega premoženja v rokah. Svetujem Vam pa, da kolikor mogoče malo žalite verski čut drugovercev. Le tolerantni bodite, ljubezen izvršujte tudi proti drugovercem. Naše ljudstvo je itak katoliško, ali se zvoni, ma-šuje, pokopava, itd., ali pa ne.
Župnik: Sedaj pa sva govorila tako dolgo, da je ura že deset. Prosim torej za cerkvene ključe, da spustim ljudstvo v cerkev in pričnem s službo Božjo.
Liberalec (leno): Res, čisto sem pozabil! Sinoči sem dal cerkvene ključe nekemu metodistovskemu pridigarju, ki iz Amerike potuje na Turško in se je malo pri nas ustavil. Ob polu enajstih hoče pridigati, ker je ravno nedelja. Torej vidite, da ne morete danes izvrševati bogoslužja. Drugovercem moramo na vsak mogoči način biti na uslugo. Jaz bodem šel sam pridigarja poslušat.
Župnik jezno odide. Za njim pa se glasno krohoče liberalec, tako glasno, da se Cerkvoljub Naprednik zbudi. Mane si oči in iz globine svojega liberalnega srca zdihne: „Oh, kako lepe sanje!"
tiaphirju«, da pifie on in vsak pošten pisatelj za čast, Saphir pa le za denar. Na to je Saphir kot svojo zadnjo besedo na gosp. X. odgovoril: »Vsak piše uprav za to, kar mu manjka.« Na ta dovtipen odgovor so potegnili smejalci s aaphirom in peresna vojska je bila končana.
Najnovejie od rasnih strani. Kongres ruskih zdravnikov Be je včeraj zaključil. Prihodnji kongres bode 1. 1904 v Petrogradu. — Število brezdelnih delavcev na Reki silno narašča. Razna podjttja so odpustila mnogo delavcev. Nad 1000 delavcev je brez kruha.
—	Samomorženske. V Trstu se je iz tretjega nadstropja v ulici »Via del bo-schetto« vrgla na ulico 521etna Katarina C o d i. Ostala je na mestu mrtva. — Poseben način opozarjati nase. Včeraj je pred srbsko skupščino ustrelil iz revolverja neki mož. Ko so ga prijeli je izjavil, da je hotel slavno zbornico opozo riti na neko svojo prošnjo. — MSdlinška tovarna čevljev se preseli v Teme-žvar. Tovarna ne vspeva nič kaj dobro in je odpustila mnogo delavcev. — Mož b 13 ženami. V Ameriki živi zdravnik in pisatelj dr. Nikolaj Janez Zann, ki ima se daj že trinajsto ženo. Vse ostale žene so mu pomrle, s trinajsto se je pa 991etni starec ločil, ker mu je postala nezvesta. — Vsveto deželo bode prihodnjo po mlad potovala laška kraljica vdova Marga-rita. Na povratku bo obiskala tudi Avstrijo.
—	Iz angleških koncentracijskih taborišč v Južni Afriki se poroča, da je ondi umrlo do 31. dec. 1901 leta 1 2.2 6 5 burskih otrok.
K eksploziji v predilnici pri Barceloni se še poroča, da so doslej iz razvalin dobili 16 trupel, 40 trupel pa počiva še pod razvalinami. 50 težko ranjenih delavcev leži v bolnici. Mnogo trupel ni mi goče več spoznati, tako grozno so ponesrečenci razmesarjeni. Truplo ravnatelja predilnice je eksplozija vrgla daleč na trg. Nek mašinist je aretovan, ker sumijo, da je iz zlobe pro vzročil nesrečo.
Bonboni na Francoskem. Na Francoskem so lansko leto pozobali 65 milijonov kilogramov bonbonov, konfetijev in druge tako drobne sladkarije. To reprezentira kapital 200 milijonov frankov na leto. Stati stika zarnolčuje le to, koliko je od tega votlih zob in pokvarjenih želodcev.
V zaporu zgorel. V Eisenercu so zaprli Čevljarja Janeza Strobe. Po noči je nastal v zaporu ogenj. Skozi zaprta vrata se Strobe ni mogel rešiti. Zgorel je v zaporu in drugo jutro so dobili ožgano njegovo truplo pred vratmi ječe.
Trinajstletni deček umoril očeta. Pri Kotoru je 13letni sin kmeta Pavla Petroviča zaklal svojega 451etnega očeta in ga oropal 36 K. Sin je po umoru pobegnil, a je skoro prišel pravici v roke.
Boj mej kmeti in orožniki. Pri nekem komisijskem ogledu v zadevi zlaganja •zemljič v ogrskosaški občini Also-Idecz so v soboto kmetje najprej napadli povzročitelja komisije tovarnarja Klosa, potem pa še pozvane orožnike. En orožnik je bil ranjen, enemu so pa iztrgali orožje. Orožniki so nato jeli streljati ter zelo nevarno ranili 13 oseb. Eden izmej njih je že umrl, štirje drugi so pa bore s smrtjo.
Hitro napredovanje. Brat srbske kr&ljice Drage Nkodem je dovršil eamo ljudsko šolo. Kot prostak je vstopil v vojsko, in ko je Draga postala žena kralja Aleksandra, je bil Nikodem narednik. Danes je Nikodem že — nadporočnik.
Nevesto okradel pred poroko. V Taboru na Češkem bi se morala izvršiti 19. t. m. poroka mladega para. V cerkvi so se zbrali že ženitovanjski gosti, ženin in nevesta pa sta se pripeljala, da stopita še k spovedi. z,enin je pozval nevesto, naj mu da 48 kron, katero je imela v žepu, češ, da jih ji utegne v gnječi kdo ukrasti. Nevesta je skrbnemu svojemu ženinu rade volje zaupala 48 kron, katere je ženin spravil in — izginil, ne da bi čakal, da ga poroče z ljubeznivo nevesto.
Zoper oslovski kaielj Otroci mnogo trpe zaradi takozvanega oslovskega kašlja. Kako se mnogokrat muči tak majhen revček! Dr. Camil Leuriau je iznašel „serum" zoper oslovski kašelj, katerega zdaj preizkuša znanstvena akademija v Brueelju v Belgiji.
Kralj Edvard ima meiano kri.
Neki angleški učenjak je na podlagi rodovnika kralja Edvarda VII. najvestneje pre-lskal sostavo krvi sedanjega angleškega kralja. Našel je, kakor pravi, da se pretaka v kraljevih žilah 4056 kapelj krvi, od katerih je pa samo ena angleška, namreč ona, ki izhaja od Margarete, soproge Jakoba IV. Dve kaplji sta francoski, dedščina nesrečne Marije Stuart, pet je škotskih, osem danskih, vse druge so — nemške. Po žilah angleškega kralja se torej pretaka nemška kri.
Važna japonska ceremonija. Princ Miši, prihodnji vladar japonskega cesarstva, je doživel 120. dan po rojstvu. Po starem običaju so se zbrali vsi dvorniki, vsi najvišji dostojanstveniki, da so bili navzoči pri '
slovesnem prizoru, ko je dobil princ v usta prvo žlico r i ž a. Svečani obred se je jako lepo izvršil. Pred dvema mesecema je bil pa princ Miši prestal tudi žc jako slovesen obred: Stari oče mu je podaril tako sabljo, da sta jo dve pestunji komaj nesli. Tako je princ imel sabljo dva meseca prej, nego je znal jesti riž.
Most čez Dravo. Iz Pešte se poroča, da bodo že to ji «»>n začeli graditi mont čez Dravo pri Dol. Miholjcu. Troški so proračunom na dva milijon« kron.
Madjari, ti znajo „\>>*t r Lloyd" poroča, da ao troški za palačo otrrBko-hrvat skega drž»vniga zbora v Budimpešti do konca 1. 1901 znesli 31 milijonov kron. Preden bodo palača popolnoma gotova, treba bode potrošiti še 3 in pol milijona. Zgradba hrvatskega ministrstva v Budimpešti je prava borna koča proti madjarski palači.
Vaiki petelin. Znameniti londonski igralec Kean je predstavljal nekoč kralja Ri-harda III. in se je tako vedel, da so se motili celo njegovi soigralci. Neki večer je igral mlad začetnik stražnika, ki mora kralja v petem dejanju zbuditi. Ko vpraša Rihard: »Kdo je?«, mora stražnik odgovoriti: »Jiz sem, moj kralj, vaški petelin je že v drugo zapel«. Ko jo prišlo mesto, je Kean mlade niča tako srdito pogledal, da je bil ta ves zbegan in le zajecljal: »Jaz sem, moj kralj, jaz — vaški petelin . .« Cela hiša se je za-krohotala, in smeh je postal še glasnejši, ko je Kean v poudarku Riharda III. odgovoril : »No, če si vaški petelin, zakaj ne ki-kirikaš ?«
Kupčija z repo. Ko je Friderik Vel. po zimi 1. 1761 bival s svojo armado pri Strelu ob Labi, je hodil vsak dan ob lepem vremenu z generalom Zietbenom po vrtu-ki je mejil na njegovo stanovanje. Neko poo poldne je videl, kako je pruski vojak z vreče, na hrbtu preskočil ograjo, za njim pa tekel kmet, ki je neprenehoma preklinjal in vpil: »Moja repa, moja repa, primite tatu!« Kralj je ustavil vojaka in vprašal kmeta, kaj se je zgodilo: »Vojak mi je ukradel vrečo repe«, toži kmet »Od včeraj nismo nič jedli«, se opravičuje vojak. Friderik seže v žep in da vojaku cekin: »Vzemi, kupi si potreben živež in kmetu vrni njegovo malovredno repo, radi katere toliko vpija«. Tako se je zgodilo. Kmet drži vrečo v rokah in slednjič reče ponosno: »Ce ti more kralj darovati cekin, ti morem jaz darovati repo, v sramoti ne ostanem«. Smeje se gleda kralj za samozavestno odhajajočim kmetom in vojakom ter reče Ziethenu : »Tu imamo, če se dva v velikodušnosti skušata, imajo od tega korist malopridneži«.
Otrok vsled pijanosti umrl. V Toplicah na Češkem je v okolici stanujoči trgovec Anton IlSusel nakupoval razne stvari za svojo prodajalnico. Seboj na vozu je imel tudi svojo 6letno hčerko. Ko ee je trgovec za nekaj časa odstranil, je pričelo dekletce brskati po vozu in našlo je steklenico žganja, katero je četrt steklenico izpilo. Ko se je oče vrnil, našel je svojo 61etuo hčerko v nezavesti. Otrofe je vsled zavžitega žganja umrl prej, predno so prihiteli zdravniki.
Osel. Iz Amerike poročajo: John Pi-nover, mlad veletrgovec iz Middletown, N. Y., je skočil nedavno raz brooklynski most, želeč videti, bi li še živel, če bi skočil v vodo raz take višave. Sedaj se nahaja v bolnišnici v kritičnem položaju.
Kotiček za liberalce. » U č i t. T o-
variš« zopet zabavl|a čez konkordat, dasi lahko stavimo, da pol liberalnih učiteljev ne ve našteti niti ene določbe iz konkordata. »Med posebno tople nasprotnice šole," pravi »Učit. Tovariš", »spadajo stranke, ki so korist in blagor ljudstva vzele v zakup ter ga prav skopo dele med liudstvo. Te stranke slikajo nevednemu ljudstvu, iz katerega obstoje pravzaprav, ljudsko šolo kot nesrečo, da celo kot prokletstvo." Tiha žalost je legla na naše nazadnjaško srce, ko nismo našli v sebi toliko inteligence, da bi ta dva stavka razumeli. Te stranke obstoje iz nevednega ljudstva, bo torej ljudstvo, ki so vzele blagor ljudstva v zakup, in ga sedaj med ljudstvo dele, Beveda skopo. In te stranke, ki so ljudstvo, slikajo ljudstvu .... Non ca-piBco. — O katoliških učiteljih piše to učiteljsko glasilo: „Že do sedaj smo se sramovali takih tovarišev, sedaj pa je ugasnila zadnja iskrica, katera je morda tlela za njih (sic!) kot tovariše istega dola in istih težav." Katoliški učitelji pač ne bodo jokali za ugaBlo iskrico takih — slovničarjev. — Okoli dne 20. grudna pret. leta je pisal »Narod" v dopisu iz Metlike, da je treba revizije državne vseh klerikalnih kmetijskih zadrug. Pri tem se je dotičnik precej spravil na metliški — »konzul". A glejte, mi, ki se revizije nične bojimo, smo doživeli zopet nekaj za liberalce. V Metliki bodemo imeli namreč dne 3. lebruvarija 1902. leta ob 9. uri dopolu-dne dražbo na št. 15. Kakor znano, stanuje v tej hiši duhoviti dopisnik »Narodov" iz Metlike. Prodajalo so bode: »Zwei Kassen und Einrichtungsstucke.« Tako je nabito po nemško na črni tabli pri vhodu v metliško sodišče. Sploh pa smo brali že večkrat tak »Verstoigcrungsedict" od št. 15. Ti presnet« revizija! •— »Učit. Tovariš" imenuje kršč.-
misleče učitelje .plačane akrobate', »sužnje*, »katoliške glumače". V resnici pa liberalci proti svoji vesti hlapčujejo mogotcem.
Sejmi po Slovenskem od 27. januvarija do 1. februv. Na Kranjskem: 27.v v Ljubljani (8 dni); 30. na Rakeku; 1. v Šturiji. — Na slove n Štajerskem: 27. v Vojniku; 28. na Ponikvi; 29. v Št. Juriju ob Taboru; 31. v Dobovi; 1. v Mariboru. — Na Primorskem: 27. v Divači; 30. v Gorici.
Društva.
(Občni zbor »Pravnika") se vrši kakor že naznanjeno, v ponedeljek 27. t m., ob '/»J), uri zvečer v rezervirani restavracijski sobi »Narodnega doma" po že objavljenem vsporedu. Odbor vabi s tem društvenike k prav mnogoštevilni udeležbi.
(Maskarada v začaranem
gozdu) pevskega društva »Slavec« obeta postati ena najlepših prireditev, kar jih je to vrlo društvo dosedaj napravilo. Iz ravnokar nam došlih umetniško izdelanih vabil je raz-videti, da bodo v tem gozdu nastopni prizori: 1. V zakletem gradu, 2 razgled pri puščavniku Antonu, 3. pri čarovnici, 4 v razbojniškem brlogu in 5. polnočni ples na „kleku" Že to vzbuja animiranost za to maskarado v Ljubljani in zunaj; ako pa še povemo, da ta gozd ne bode uprizorjen L običajnimi naslikanimi dekoracijami, ampak popolnoma naravno, Be isto gotovo še poveča. V tem začaranem gozdu se bode sprehajalo mnogo že oglašenih skupin in posameznih mask in tudi živalstvo bode mnogo-brojno zastopano, a ker bode isto začarano, se občinstvu napada od te strani ni treba bati, za ^nedeljske lovce" torej izredno ugodna prilika brez vsake nevarnosti.
(Katoliško izobraževalno društvo s v. Jožefa v Tržiču) bode priredilo v nedeljo, dnč 2. februvarja 1902 predstavo v prostorih gosp. Henr. Dobrina (na Skali). Vspored: I. Petje: 1. Planinska. — 2. Sirota. — 3. Mikova ženitev. II. Igra: Crevljar. Veseloigra v treh dejanjih. Posl. I. Štrukelj. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina: Za neude: I. sedež 80 v., II. sedež 60 v., Btojišča 40 v. — Z iude: I. sedež 60 v., II. sedež 40 v., stojišča 30 v. — K obilni vdeležbi prijazno vabi
odbor.
(Celjski Sokol) priredi maškarado na pustno nedeljo, 9. februaria 1902 v zgornjih prostorih »Narodnega doma" v Celju. Začetek ob 8. uri. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Vstopnina 1 K za osebo. Člani v društveni obleki ali v maskah so vstopnine prosti. Vsak nemaskovan udeleženec, razen gardedam, dobi pri blagajnici čepico, za katero mu je plačati kot globo 40 v. Vstopnice se dobe le proti izkazu vabila zadnji teden pred maškarado pri blagajniku g. Franjo Joštu v »Narodnem domu" in na večer maškarade pri blagajnici. Svira celjska narodna godba.
Ustanovni občni zbor »ruskega kružk a" v Trstu bo v ponedeljek 27. t. m. ob 8. in pol uri zvečer v dvorani »Slovanske Čitalnice".
(čitalnica v Cerknem) vabi na glasbeno-deklamatorični koncert, ki bode v nedeljo, dne 26. januvarija t. 1. v prostorih gospoda Andreja Kobala. Vspored: 1. F. S. Vilhar: »Slavjanska«, možki zbor. 2. S. Gre-gorič: »O nevihti«, deklamacija. 3. A. Foerster : »Zagorska« koncertna fantazija za gla-sovir. 4. A. Nedved: »Avstrija moja«, mešan zbor. 5 Dr. F. Prešern : »Povodni mož«, de klamacija. 6. L. van Beethoven: »Koncert«, op. 15. Allegro con brio, Largo, finale: Allegro. 7. »Dva gospoda in jeden sluga«, šaljiva igra s petjem. 8. V. Klaič: »Svračanje«, možki zbor. 9. Fr. Sehubert: »Impromptu«, op. 90 zn glasovir. 10. Slovensko narodne pesmi: a) Luna sije b) Je pa davi slanca padla c) Ljubca povej, povej, harmonizoval M. Hubad. 11. Ivan Vesel-Koseski: »Zgubljeni raj«, deklamacija. 12. Prosta zabava. Med posameznimi točkami in pri prosti zabavi udarja društveni tamburaški zbor. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 40 vinarjev, udje prosti. Vstop dovoljen samo udom in povabljenim.	Odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trebnje, 25. jan. Občinske volitve v Trebnjem z dne 14. novembra so v&led našega protesta v prvem in drugem volivnem razredu po o. kr. deželni vladi razveljavljene.
Dunaj, 25. jan. V proračunskem odseku se nadaljujejo razprave posebno glede prepornih točk v učnem proračunu : glede češko tehnike v Brnu in glede celjske gimnazije. Danes dopoldne so imeli Nemci posvet, kako
se naj zadrže proti tem točkam. Potem so imeli posvet z učnim ministrom dr. Hartlnom. Slovani so izjavili, da če se ti dve postavki črtata, bodo s silo preprečili razprave proračunskega odseka.
Dunaj, 25. jan. „N. W. Journal" je včeraj trdil, da je kardinal nadškof dunajski dr. Gruscha izročil Nj. Velič. memorandum s pritožbami o stališču vlade proti agitaciji zoper katol. cerkev, in da je vladar na to odgovoril v od-klanjalnem smislu. Današnji „Vaterland" piše o tem: kardinal dr. Gruscha ni izročil cesarju osebno nikakih pritožb, pač pa je ves avstrijski episkopat izročil že 12. deo. vladarju adreso, katere vsebina nam ni znana, torej ne moremo soditi, koliko ima omenjeni list prav glede tega. Pač pa moramo zatrditi, da je vest o neugodnem odgovoru vlada rj e vem popolnoma izmišljena.
Dunaj, 25. jan. Od vsenemških poslancev so se izjavili posl. Kutschera, Kasper, Schreiter in Hanich, da se hočejo podvreči Wolfovemu vodstvu. Ti poslanci bodo izstopili iz vsenemškega kluba in bodo z Wolfom in Tschanom ustanovili svoj klub. Proti tej vesti izjavljajo Schonerer.evi pristaši, da je Hanich poslal Schonererju izjavo soglasja in da je bil Schreiter v vsenemškem klubu za to, da se Wolf izključi.
Dunaj, 25. jan. Včeraj je poslanee Skene obravnaval z nemškimi strankami, da bi glasovali za dispozicijski zaklad. Vlada nagovarja tudi Slovane, da naj ne nasprotujejo dispozicijskemu zakladu, in grozi, da če ga ne dobi, razpusti zbornico. Nemci bodo glasovali zanj.
Berolin, 25. januvarija. Angleški prestolonaslednik je na poti v Berolin.
Žitne cene
dn6 24. januvarija 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za pomlad......K 9-60	do 9 61
Rž za pomlad.......„ 8 09	,	810
Koruza za maj-junij.....„ 6 67	„	6 68
Oves za pomlad.......„ 7-85	„	7-86
Na budimpefitanski borzi:
PSenica za april.......K 9-44	do 9-45
„ , oktober.......8-45	„	846
Rž za april........„ 7 <16	,	7 98
Oves za april......... 7 56	»	7 67
Koruza za maj........5 38	,	5-39
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banafika...... K 9-80	do 1010
južne žel........ 9 60	,	10 00
R* „ ........7-95	,	810
Ječmen ......... 720	„	860
* ob Tisi .......6-76	»	7-76
Koruza ogerska, stara.....„ 5-60	»	5-70
» » nova......5-45	,	5-66
Cinkvant „ stara . ...» 6 60	,	7-00
„ , nova . ... , 616	„	6-60
Oves srednji........„ 7-70	,	7-90
Fižol............ 7-76	»	10-75
BSeteorologidno porodilo.
Sfifina nad morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-tJ mai
1 j j Cm opa- - t i6T»oin |		barometra r um.	Temperaturi po 01«lj«	VtttMl	Nabo	Ih nn . a.
24	9 zvee.	736 0	3-9] Bl. jvzh.		oblač.	08
25	7. zjutr. 2. popol.	7307 727 6	50 89	sl. jzah. sr. jzah.	obla«, sk. oblač.	
Srednja včerajfinja tempurstnra 2-6', normale: —2 1'
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dn6 19. januvarija do dne 25. januvarija.
		K | h				K	h
Goveje meso I. v.	kg	1	30	PSenična moka 100 kg		30|80	
» » II. »	»	1	10	Koruzna > a	a	17	—
» III. >	>	1	—	Ajdova a ,	>	29'80	
Telečje meso	»	1	35	Fižol, liter. . ,		_	30
PraSičje » svože	>	1	80	Grah, a . . .		_	60
» a prek.	>	1	80	Leča, a . , .		_	20
KoStrunovo meso	»	—	80	KaSa, a . . .			20
Maslo . . . .	>	2	60	Ričet, a . . .			
Surovo maslo . .	»	2	20	Pšenica . . 100 ko		21	_
Mast prašičja . .	»	1	50	Hž . . . a	a	15	50
Slanina sveža	»	1	30	Ječmen . . a	a	H!	
a prekajena	»	1	60	Oves ... a	a	17	40
Salo.....	»	1	30	Ajda ... a	a	14	40
Jajce, jedno . .		—	8	Proso, belo, »	a	15	60
Mleke, liter . .		—	20	, navadno a	a	13	50
Smetana, sladka liter		—	dO	Koruza . . •	>	13	40
» kisla .	€	—	80	Krompii . »	a	4	20
	kg	1	20	Drva, trda , m®		8	80
Piščanec . . .		1	>0	a mehka, a		6	80
Golob . , . .		—	10	Seno, 100 kg .		7	BO
		—	—	Slama, > > ,		ti	20
		-	—	Stelja, a >	.	—	—
Dunajska borza
dnd 26. januvarija.
Sknpni državni dolg t notah.....10060
Skupni drlHTni dolg v srebru.....100-46
Avstrijska zlata renta ......120-60
Avstrijska kronska renta 4%.....97-70
Ogerska zlata renta 4%.......119 76
Ogerska kronska renta 4%......96-35
Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. . 1616-—
Kreditne delnice, 160 gld.......G52 —
London vista......................239-26
KemSki dri bankovci za 100 m. nem dri. velj.	117-16
20 mark............23-44
20 frankov (napoleondor)......19'02
Italijanski bankovci..................93 25
G kr. cekini...........1131
Menjarična delniška družba
I., Mfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Haknp In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredfc, denarjev itd.
Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžre-
banju najmanjšega dobitka. 134 3 Promese za vsako žrebanje. — Kulantna izvršitev naročil na borzi. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursmh vrednostih vseh ipeku-laoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoCe visocega obresto-vanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.
Zahvala.
99 1-1
Podpisana izrekata v svojem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov prerano umrl« ga župnika, prefiastitega gospod*
Antona Ponikvarja
najiskrenejšo zahvalo visoko&ist. g. dekanu cirkniškemu, ki je vodil sprevod, vsem ča-stitim gg. duhovnim sobratom, ki so prihiteli od blizo in daleč izkazat znake svoje ljubezni, vsem slavnim uradom za zastopstvo pri pogrebu. domačemu pevskemu zboru za pretresljive žalostiuke ob njega krsti, darovateljem kra>nih vencev, in sploh vsem znancem in Prijatelji m.
Molitve in sv. maša zapreblag. ranjcega se bodo opravile v sredo t. j 29. t. m. v domači župni cerkvi oh 9. uri.
Stari trg pri Ložu, 24. jan. 1'; 0'.
P. Hauptman, J. Šolar,
kapelana.
Poslano.
Z ozirom na notico »Slov. Naroda", v kateri se govori o kriminalno obtoženem Karolu Lehrnianu kot o bivžem Daničarju, izjavlja podpisani odbor, da je bil Karol Lehrman mesec dni član »Danice« in je bil potem prisiljen izstopiti. Od tedaj nima že leto dni nikakega stika z druftiom.
Za odbor slov. kat. akad. društva »Danice« na Dunaju
cand. med. Ivan Hnbad
t. č. predsednik.
za ženske obleke se takoj sprejme.
Radeckega cesta št. 1. I. nadstropje. 95 l—l
umetni zavod I. vrste, t pritličju meščanske hiš«*.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini.
V soboto 25. januvarija zadnja razstava
jako zanimive serije:
Moskva, slovesnosti kronanja
in
prizori s Kotinskcga polja.
V nedeljo 26. januvarija:
Zanimivo potovanje skozi
Draždanc s slikovito okolico.
Odprto vso dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 96 1—1
Vstopnice za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vojake od narednika niže 20 h.
Prodaja stavbisč
Zemljišče, ki meri 13-882 □ sežnjev, najlepše lege za stavbišča stanovanj, na okrajni cesti Glince-Podrožnik in na mestni meji Glince-Rožna dolina, tikoma na novo projektovane ceste za c. kr. tobačno glavno tovarno proda v manjših in večjih parcelah □ seženj od fl. 1-— do fl. 2 50 kr.	102 3-1
Janko Traun Glince pri Ljubljani.
Cisto medicinifno ribje olje.
pri Mariji
Deželna lekarna
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. Milan Z.evstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlolnskog ribjog olja, katerog te die časa samo iz Yaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr.	H7i 8 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 60 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, homoepatifinih zdravil, špecialitet, kirurgionih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. Medloln. oogn&o, pristno somatose krep-čnjoče vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd. Bazpoiilja vsak dan z obratno poftto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Besljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
|VI. jim-
^f nazije#
Ponudbe poste restante 105 2-1
išče službe. -
N. J. Ljubljana
tolnl trg* 1.
v
Ze točenim vrstam vina dodal se je danes še:
XI\ n \ n/\ najbolje kakovosti VlZclcl liter 40 kr.
97 1-1
Lesni delavci
se fakoj vsprejmo 89 2-2
v samostanu Rein pri Gratweinu
na Štajerskem.
Proda se dobro ohranjen, kar za
uprego uravnan
90 3-1
omnibus
za osem oseb po jako nizki ceni pri tvrdki Garich na Rimski cesti 17 v Ljubljani.
Liter „iitfi Ctati".
Velika posebnost med likerji, čudovitega okusa.
Krepčalo za želotlec.
Na prodaj po vseh boljših avstro-ogorskih trgovinah kolonijalnega blaga in delikates.
Odlikovan s 84 medaljami prve vrste.
Josip Archleb in dr.
parna destilacija v Pragi.
V Ljubljani je na prodal pri trgovcih: Karol PlaninšeK, Ant Krisper Viktor Schiffer, Franc Bergant, Ivan Bahovec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu'1.	1191 20- 9
LHiiiiiiiii Varstvena zuamka: Sidro, umnim:
$1
$ | iz lekarne Richter-jeve v Pragi,	=
fjt | pripoznano izvrstno bolečine olaj'-	§
J; i šujoče mazilo je dobiti steklenica po	S
* I K — 80. K 1-40 in K 2 - v vseh lekainih.	I
5 Zahteva naj se to
1152 28-9 =
11 sploh priljubljeno domače zdravilo	|
$ S vedno le v izvirnih steklenicah z našo	=
Iji S varstveno znamko „sidro" iz Richter-	5
SE leve lekarne ter sprejme iz previdnosti	=
I le v steklenicah s lo varstveno znamko	S
jji | kot pristni izdolek.	_|
11 Rlchterjflva lekarna pri zlatem leviš
Si v Pragi, I. Elizabethstrasse 6. Si
niiitiiiiiimimmiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
rfl
m
Velika *	* Velika
izbera *
finega starega vina ^r v buteljkah
Bordeaux-vina i. dr.
po zelo znižanih cenah
na prodaj
dokler ne poide zaloga pri
Iv. Hafnerju, 94 101
pivarna, Sv. Petra cesta št. 47
^ t^r
v; vvv mm
pristno, zanesljivo blago,
priporoča po zmerni ceni
JLj. pokorny,
s v e e a r 1180 12 v Celji, Gledališke ulice št. 3.
I
Alojzij i^anc, Ljubljana, Dunajska cesta
se priporoča v napravo oken, vrat, stolov, miz sploh vseh sličnih predmetov, zagotavljajoč dober izdelek po nizki, konkurenčni ceni.	100 4—1
Na prodaj je 51etna, 15'/» pesti visoka, zdrava, močna, za tek in težek voz pripravna
kolbila
brez vsake napake. 92 3-1
Kje, se izvč pri uprav ništvu „Slovenca."
Sveži
pustni krofi
so dobiti vsak dan '•B v slaščičarni in pekarni 16 5-4
Stari trg štev. 21.
Salame
iz šunke, domač« po 1 gld. 20 kr. klg.„ dunajske po 80 kr. ^unke brez kosti po 90 kr. in 1 gld. 10 kr. klg., sunka s kožo 70 kr.r suho meso in slanina 70 kr., prašičje glave brez kosti 40 kr. klg., kranjske klobase, velike, po 18 kr. ena; tudi slivovko, borovni-čarja, brinjevec po 1 gld. 40 kr. liter po-šilja po povzetji.
55 3 -2	v Kranju.
Kot
ali kot
blagajnik
magacinčr
išče službe bivši trgovec vseskozi poštenega pretlživijenja, ki založi tudi potrebno varščino.
Onjene ponudbe dopoSlj-jo naj se pod , P'* upravništvu »Slovenca«, katero daje tudi da j no pojasnilo.	60 7-7
OI»rtno priporočilo.
Slavnemu občinstvu dajem na znanje, da
nožat*sko in bieikljiško obrt
mojega ranjcega soproga Josip Kolarja pod tem naslovom in vodstvom spretnega delovodja nadaljujem. — Prosim slavno občinstvo tudi meni enako zaupanje izkazovati. Objednem obvestim vsakoga na mojo bogato zalogo bicikljev, ter bicikljiških potrebščin in nožarskih izdelkov, kakor tudi vsaktera popravila, dalje pobakrenje in ponikljanje z električno silo najceneje in s točno postrežbo	z Uličnim spoštovanjem
93 3_!	Jos. l^olait vdova Alojzija I^ola!*.
Že 62 let obstoječa večkrat odlikovana tvrdka
^^ JVtostfti št. 12
najuljudneje priporoča slavnemu občinstvu, prečastiti duhovčini svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih, kuhinjskih, namiznih, vrtnarskih nožev, škarij, finih britev, gumi cevi in vse v nožarsko stroko spadajoče predmete po zmernih cenah. Tu se tudi vsa popravila in vsakovrstno brušenje sprejema in najboljše izvrši.	101 4—1
Gostilna
A W X
Glince, Tržaška cesta št. 3
priporoča naslednja vina:
103 3-1
» »
Rudeče istrijansko Črno „ Rumeno „ Teran „ Rumeno hrvatsko Rebula goriška Cviček dolenjski Rumeno staro štajersko Pivo Puntigamsko
istotako po najnižji ceni buteljska.vina kakor: Refoška, Maršala, JMuškatelec, VVermouth, Ribezel, Graševina in Šampanjec.
leta 1901 24 kr.	liter
,	„	28 n	,
n 28 »	»
n 36 w	„
1900	40 „	„
1901	40 „	„ 1900 44
» »
1898 48 24
rt v> n
Dobivajo se tudi mnla in gorka jedila po najnižji ceni.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Vel>ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko aalogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. dene nizke. 36 52-3
HF" Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Vsak dan
najfinejše in sveže
pustne krofe
priporoča
5la|čičerna
Ljubljana, Kongresni trg. 1255 8—6
? najem.
BI
V hiši Emonska cesta št. 4 se da v najem vrt.
Pojasnila daje postrešček Šusteršič v isti hiši, pritličje na levo.	87 3-2

HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljarje in redllnost, telo jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. = 40 h ve6 za zavijanje.
Prosimo, da se vedno izrecno zahtevaHer-babny-je v apneno - že-- . leznl sirup. Kot znak iz-uj vora se nahaja v steklu in Cj na zamašku ime ,.Her-k; ^>abny" vtisnjeno z vzv še-il^ujuSHERfABNf tviEllOnimi Crkaroi in nosi vsaka steklenica poieg stoječo
uradno reglstrovano varstveno znamko
na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VU.ll, Kalserstrasse 73—75. W zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 128 20^-12
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlager, G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi. dier, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisasser; Sovodenj: F Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendiui. M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; urnomelj: F. Haika; Velikoveo: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti m rratnih oteklinah idrav
niška priporočan* j«	17 4 II.
otgsfi
alkaliona kislina
katera en z vsp-hoiii rul/i suma uli pomešana z gnrlein mlekom.
Ta milorsztapljaioee osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnesi.
izvire«: Giesshubl Sauerbrunn,
ialez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj in f ranko. V lajubjanl se dobiva v vseh lekarnah, vetjih Bpeiifrijskih prodajalnicah in trgovinah z jestviniitni in vinom
Ziloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-n v Ljubljani.
Redka prilika!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiijam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6"60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih noiev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega
komada;
6 kom. am«r. pat. srebrnih jedilnih žlic. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnic za juhe;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6-60
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2o let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
ženitovanjsko in priložnostno darilo,
kakor tudi za vsako boljšo gospodarstvo. Dobiva se edino le v	133 6— 2
A. HIRSCHBEIC^ h
eksportni hiši američanskega patant. srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. 19 R.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vpošlje.	^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno	1*
znamko. (Zd-ava kovina.)
Izvleček lz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 1896. (Pešt. komitat.) Vaše blagorodje 1 Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somonyi v Szante tri lake garniture	baron Julij Nyary.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Egidij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.

p«: I L
!£
"O1'
m
+mm
Delavnica kleparskih, kljuearskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del.
jfk JU. JH.
Št. Vid Iiad Ljubljano,
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tilnice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, iz tompaka
40, 50 gld.; obhajilne svetilnice
izkositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl.,
pušice z zvončki za pobiranje
28, 32 gld., miloščine, iz kositarja po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna I ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje.
1154 (1-12)
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča nikov prevzema ob jednem tesarsk





Naznanilo in priporočilo.
Umetni in trgovski vrtnar
Alojzij Korsika
= v Ljubljani =
priporoča preč. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato zalogo poljskih, zelenjadnih in tudi cvetličnih semen.
Edina na Kranjskem, ros strokovno urejona
semenska trgovina
katera goji nad 325 semenskih vrst,
za katere kaljivost in pristnost jamčim.
Nadalje se dobč tudi mnogovrstne rastline, kakor tudi lepotni grmiči, vrtnice, cvetlice v loncih i. t. d.
Posebno pa se priporočam za
izdelovanje šopkov in vencev
svežih in suhih s trakovi in napisi in
vse v mojo stroko spadajoče predmete, ter zagotavljam najnižje cene.
Za obilne naročbe se priporoča z odličnim
spoštovanjem
si (5-i) Alojzij Korsika.
JEST Ilustrovani cenik za leto igo2 se dobi brezplačno.
■»8 3174.
104 1-1
V ponedeljek dne 3 februvarija letos popoldne ob 3. uri vršila se bode v tovornem skladišču postaje južne železnice
prostovoljna javna dražba 2 vagonov koruze
katera se bode prodala za vsako ceno.
Dražbeni pogoji naznanili se bodo kupcem pred pričetkom dražbe.
Mestni magistrat v I^jnT>I jani,
dn6 23. januvarija l3G2.
tiSE&i-
Skladiščar (magaciner)
sprejme se takoj
pod ugodnimi pogoji za večjo trgovino z žitom in pridelki, pod M." na upravništvo »Slovenca".
- Ponudbe 82 2-2
Društvo zdravnikov na Kranjskem
razpisuje iz
dr. Loschner-Maderjeve ustanove za vdove in sirote članov
za tekoč j k to 6 podpor po 200 kron in 6 podpor po 100 kron. — Prošnje opremljene z legalnim ubožmm listom, je dopoBlati predsedniku društva, dr. Koprivi mestnemu fiziku, do 5 februvarija t 1.
Na nezadostno opremljene ali prepozno vložene prošnje se ne bode oziralo. V Ljubljani, dne 18. januvarija 1902. 63 2-2	Odbor.
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88
Stanje vlog dne 30 sept. 1901: K 7,263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadstr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
11 0
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.
1034 27
ma
2B5 tvlla
]Xajyečie vrednosti za vwalt<> družino.
za zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. neravaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 50 li višje.
Juhe v tabletih.
Tablet sa 2 poroiji 15 h.
Magijeve juhe v tabletih orno •„'< čijo urno, samo s prilivanjem | votle, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho.
19 različnih vrst.
CoDSommč- in Bouillon-škatlice.
»^ifir^ak 1 Consomme-škatlica za 2 porciji na.finejše močno juhe 20 h. 1 Bouillon - škat!iea za 2 porciji močne mesne juhe 15 h.
Se tukf.j napravi z vrelo vodo brez dru-zega dostavita
KI fipBS&BfiLiH RSLJsis Ha ^-»temenica oci ou n višje.	■: 1» raznonin vrst.	- zega dostavita.	9Q4 4
JTedeii poskus l>olg prepriča, kakor vsaka reklama.
M a J o J_ acar Je dobiti v vseh p r o d a j a 1 n i c a h k o 1 o n i j a 1 n e g a blaga, delikates in dišav.
0J
00000
franja /Heršol
v Ljubljani, Mestni trg
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah.
kMonogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	is
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx<xxxx:
'MMMMMMMM3MMMMM&
PriNtfgio vimo gsafjit€»iij
ne more zahtevati nikdo, a po čudovito nizkih cenah dobi vsakdo le pristna, dobra vina
pri Cenkarji v Gradišči 6!
Priporoča se torej vsakomur, da se prepriča in poskusi. Cene so te-le:
Istrijansko novo .	.
Rihenberger nov .	.
Cviček rudeč . .	. Istrijansko staro
Črno vino . .	.
Refoško . . .	.
Muškatelec . .	.
Stara bfžanka .	. Pelinkovec (vermut)
1 liter 28, čez ulico 24 kr.
32, 36, 40, 48, 40, 64, 56. 80, 1-
28 32 36 44 36 60 52 70 90
Kdor pa- vzame 10 litrov skupaj,
dobi 1 liter zastonj I
91 3-1
Štev. 46.057.
53 3-3
Ustanova za meščanske vdove.
Pri mestnem magistralu izpraznjeno je
eno mesto Jan. Jak. Schillingove ustanove
v znesku letnih 84 kron.
Pravico do te ustaaove imajo uboge vdove ljubljanskih meščanov in je proSnje za podelitev tega ustanovnega mesta vložiti tukaj do konoa tega mesaca.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 3. januvarija 1902.
Častiti gg. ženini in neveste!
fiiNajvečja izbira lepih zaročnih in poročnih prstanov, ur, verižic, uhanov in brošk najnovejše vrste. Namizna oprava (Besteck). svečniki itd.
Veliki noyi ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
Uljudno vabim in se priporočam	50 9—5
l'.,,.„ d 'ikIiii?! urar, trg-ovina z zlatnino, srebrnlno, šivalnimi ritu* \	85,	stroJi in bloiklji v Ljubljani.
* * Prave ruske * *
Podpisana ima v zalf.iti liajraznovrstnejše trpežno, krasno
1 blago za bandera, baldahiue, raznobarvne plašče, kazule, plnviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte t.i
sploh vse, kar ae rabi * cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje sture obleke ln ts» popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vito druaro obleko.
Prečastite gospode prosim, aa se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tnjih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« bitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bodo hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejsim i,poštovanjam se priporoča 566 52-34
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioo 4.
Varstvena znamka.
iz Rige z znamko,zvezda4
se dobijo po nlzKI ceni na debelo in drobno samo pri
Anton Prispet* in Vaso Petmčie V Ljubljani.
1176 20—7
Ter nadalje tudi pri sledečih tvrdkah:
Idrija : Valentin Lapajnc, Valentin Treven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Jonke, Franc
Bartelme. Kostanjevica : Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. KrŠIfO : Kupcrt Engelsberger.
Ljubljana : Karol Karinger, Alojzij Persche,
M. Cescutti, Karolina Treo. Litija : Lebinger & Uergmann. Novomesto : Josip Medved, M. Uarborič. Posfojina : D. Delničar. Radovljica : Leopold FUrsager, Frid. Ho-
mann, Oton Homann. Škofja Loka: J. N. Koceli.
Domača umetalna steklarija
Agnola v Ljubljani,»teA?
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojuištvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
^^ s steklom z umetno slikarijo
okovuiaško dobro ZMamčerio in trueSnn izvrSenn v lastni rlplavniri nit nninrinrnsfdijonii do naifinoiin
strokovujaško dobro, zMamčerio in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega
št. so/z Sprlčalo,
a
<a
o>
i> «3
a
<u
4) 0)
•§ o.
Is
o« eS .2 « S «
m > •H T*
nd ^
rj M«
5 S. a A
F.a >
M O
P h
1
M
I lil
I
S i
i
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGHOL* v Ljubljani, ? polnem in lepem soglasju e gotsko arhitekturo isvršila prav pohvalno steklarska dela v novi iupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo v dobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu a mimo vestjo saupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri raspolagajo sicer s malimi sredstvi, fa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik ia dekan.
O
0 3
(D c_>.
s» p?
o
N
K*
O
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52 -26
Stanje hranilnih vlog: i 15 milijonov K.
Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K.
jI
na /Ttesfnem trgu zraven rofovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik o 1 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložttih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovanoev.
Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejeninice dobivajo se brezplačno. ""jg^jJ 21 (6)
imajiiuuj: Ur.
otguvurni vredni: Ivnn^Rskoveo.
TiskD„KatohSke Tiskarne ▼ Ljubljani.