104. številka, Ljubljana, v ponedeljek 6. maja. XXII. leto, 1889
SLBVEMSKl Mm
Izhaja vsak dan ive6er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejernan za a vst ro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Upravnifitvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i 5. maja 1889. Poslanec Vošojak stavil je v novic že znano resolucijo   o   nevarnosti in škodi   prouzročeni po trtni uši:
„Vlada naj priredi še v tem zasedanji dotične predložbe in finančni organi naj odpišejo kar najhitreje zemljiški davek onim, katerim je trtna uš pokončala vinograde.
Potem govori poslanec P oseh, naglasa žalostno stanje kmeta in očita vladi, da stori tako malo v zboljšanje poljodeicev in se kmetom, hote-Čim pomagati si sami, še zapreke in neprijetnosti prouzročajo. Zaradi tega bode glasoval proti oddelku „centrala ministerstva poljedelskega".
Poslanec Woldfich (Čeh) pravi, da ne more hvaliti sedanje vlade, ona je stvorila za njegov volilni okraj toliko, kolikor vse prejšnje vlade skupaj: pozabila je namreč po vsem Šiimave. Narodno gospodarstvo je sploh v Evropi jako opešano in temu je največ kriv večni strah pred vojno. Vse sile in dohodki državni porabijo se skoro le v povzdigo vojake, za gospodarstvene zadeve pa nedoBtaje sredstev. Poljedelci sami trudijo se z vsemi močmi, da si zboljšajo stanje in res so se povišali pridelki češkega polja v zadnjih 10 letih za 12°/0. Potem naglasa potrebo, da se prodaje živinska sol po ceni. Treba je tudi, da se uredi zemljiški davek, ki se je itak določil tedaj, ko so imeli pridelki še jedenkrat toliko vrednost, kakor dandanes. V olajšanje prevažanja pridelkov naj se zniža železnični cenilnik in ne podpira ogerska konkurenca. Poslanec zahteva, da ukrene minister vse potrebno v ohranitev gozdov in se povišajo dotične kazni.
Češki poslanec Janda toži o slabem stanji kmetijstva in naglasa zlasti prehude davke, ki uničujejo silo poljedelčevo.
Poljedelski minister grof Falkenhayn zagovarja seveda delovanje ministerstva in trdi, da se je pač že mnogo storilo v zboljšanje kmetijstva. Minister navaja posamezne resolucije, ki so mu jih stavili poslanci in trdi, da se je o vsem po mogočnosti ukrenilo potrebno, ter prosi, da se vsprejme oddelek „centrala".
Prečita se potem interpelacija dr. Schaupa in drugov do trgovinskega ministerstva glede nameravane premembe voznega Crteža zapadnih državnih železnic in interpelacija poslanca Verganija in drugov. Ta zadnja je nasprotna Že zadnjič omenjeni interpelaciji gospoda Chlumeckega o neredih tramvajskih, oziroma, kakor sem naglašal, v zaščit židovstva. Vergani in drugovi pak vprašajo ministra notranjih zadev, bode li kaj ukrenil proti izsesanju delavcev, kar se godi v tolikih podjetjih in tudi v tramvajski družbi, da ne bode zopet potreba, da si delavci sami pomagajo v nemir in nesrečo javnosti. Vprašajo ministra bode li skrbel, da se v bodoče pri utikanji policije in vojaštva ne bode po nepo trebnem ravnalo tako osorno in tako opasno za varnost življenja, kakor o priliki tramvajskega štrajka. Potem vprašajo interpelanti prav pošteno še ministra, kaj misli ukreniti proti nesramnim denunci-jacijam židovskoliberalnih časnikov zlasti in stranke, ki jim tiči za hrbtom, in kako je sploh mogoče, da rabijo celo oficijozni in oficijelni listi taka sumničenja, ki služijo potem oblastvom v razne preiskave.
Poslanec Lieubacher interpeluje ministerskega predsednika, bode li naročil oblastvom, da dovole ljudstvu, da po stari navadi svoji strelja s topiči o posebnih praznikih, tako o sv. rešnjem telesu itd.
V današnji seji odgovorila sta poljedelski in trgovinski minister nekaterim interpelacijam, potem se nadaljuje podrobna budgetna razprava, to je centrala poljedeljskega ministerstva.
Najprej govori proti poslanec baron Moscon, naglašujoč bedo kmetijstva premajhno vladno skrb v tej zadevi. Potem porabi priliko in polemizuje z Liechtensteinom, to je z izjavami njegovimi v katoliškem zborovanji.
Debata se konča in „protiu govori glavni govornik poslanec Krepek, naglašujoč, da je posl. grof Hohenvvart v interpelaciji svoji leta 1880. bedo kmetijstva tako ostro objasnil, da temu pač ni treba nič dostavljati. Tudi predsednik ministerski priznal je že leta 1881. žalostno to stanje, a vendar se ne stori skoro nič v zboljšanje. Potem polemizuje tudi nekoliko z zborovanjem katoliškim trdeč, da so dotični Bklepi zbora ob agrarnem vprašanji le lice-merstvo.
Poslanec dr. vitez pl. Kozlovvski, glavni govornik „prou pojasnjuje več kmetijskih zadev in naglasa potrebo, da se država oprosti zavisnosti od velikega kapitala. Ministru poljedeljskomu naroča oživenje reforme glede žitne borze. Ljudstvo itak nema posebnega zaupanja v ta zavod in beseda „borzaM sama, ki pomenja v grščini odrto kožo ni posebno vabljiva. Tu polnijo si le borzijanci žepe, ne pa poljedelci. Govornik priporoča vladi, da se potrudi in pridobi z dobrimi ukrepi zaupanje ljudstva in ne seje nezadovoljnosti.
Poročevalec dr. Rutouski navaja nekatere uredbe v poljedelskem oziru, trdi, da se more gozdarstvo urediti le po deželnih postavah in deželnem oskrbovanji, in želi, da vlada i dalje pridno deluje v zboljšanje kmetijstva. Oddelek L, t. j. centrala se potem vsprejme.
Na vrsti je oddelek: „državni učni zavodi in poskušnje".
Tu govori poslanec dr. G r e g o r e c in krepko naglasa nesrečo, ki jo prouzroča trtna uš. Štajerski deželni zbor in kmetijska družba Štajerska ukrenila sta že marsikaj v pomoč, vender je treba tu izdatne vladne pomoči. Poslanec želi, da 8e dotične postave primerno premene in pomnože. Treba je pa v to skupnega delovanja, ako Be hoče kaj doseči, dokler je še ČaB. (Cel govor prinesemo po stenografičnem zapisniku.)
Poljedelj8ki minister grof Falkenhavn ugovarja g. dr. Gregorcu, da je mnogokaj povedal nepotrebnega in tudi ne izvršilnega.
Potem naglasa poslanec grof Hoinpescb potrebo obdelovanja močvirja in želi, da se poviša letna dotacija melioracijskega zaklada na jedeu milijon. Isto tako zahteva, da se razprave zapuščin odvzemo notarjem in izroče sodnikom, ker bi potem ljudstvo ne imelo takih stroškov.
Oddelek II. budgeta poljedelskega ministerstva se vsprejme.
Poslanec Richter obžaluje zlasti, da se poljedelski minister tako malo briga za ameriške trte, ki so vender priporočilne in jih goji zlasti Francija jako pridno.
Predsednik dr. Smolka naznani, da bode predložbe o šolski postavi, ki so  se danes razdelile,
beli se kaka posamičena hiša, sicer pa s te plati ni videti sledu o kakšnem človeškem bitji na tem otoku.
Cresu na desno doli proti jugu razgreba se podolgasto razčlenjeni otok Lošinj, izmej katerega se dviga v obliki velikanske piramide, višnjeva gora Osorščica, oziraje se ponosno po vsem Kvarneru in daleč tja venkaj po sinji Adriji.
In dalje tam doli, Lovšinju na jugu vidijo se v nežnih višnjevih potezah nad leBketajočim morskim površjem skupine raznih manjših otočičev. Mej njimi in mej golo istersko obalo, ki Vam kaže tu razo-rani svoj obraz v poševnem profilu, odpira se perspektiven razgled na brezmejno pečino sinjega morja jadranskega.
A tu na levo, onkraj CreŠkega otoka proti vzhodu plava v razploščeni širjavi nad morjem opevani otok Krk s čestitim vrhom Treskavcem. To je domoviua slavnoznanih Brdolov.
Izza valovitega temena Treskavčevega na desno doli vzpenjajo se v dimnati vzduh blišČeči grebeni veličastnega Velebita, za njim bojno Dinariško pogorje in dalje gori proti severo-iztoku Kapelske in Grobniške planine v nepretrgani črti tja gori do beloglavega Snežnika, stoječega nalik orjaškemu mejniku mej Kranjskim, Hrvaškim  in Primorjem.
LISTEK
Primorski sprehodi.
i.
Ob Kvarnerskem zalivu.
Druga leta, kakor Vam znauo, prezimoval sem navadno ali ob južnem vznožji Nanosovem, na solnč-nih Brdih Goriških ali pa v zavetni Soški dolini, letošnjo zimo pa sem se bil umaknil na oljkovite bregove sloveče „hrvaške Riviere" . . .
In glejte, gospod urednik, ondu sem se Vam sedaj sprehajal malone tri debele mesece!
Pa Vam je okolica zaliva Kvarnerskoga tudi kakor nalašč ustvarjena za razvedrujoče pohajkovanje. Tu se Vam ponuja tolikovrstna sprememba, bodisi z ozirom na ceste in pota, na različna prometna občila po kopnem in po morji, ali bodisi glede prirodinih obrazov, pokrajinskih slik, razgledov in scenerij, da ne govorim o promenljivih razmerah podnebnih in o kalejdoskopni menjavi vremenskih prikaznij. Vrhu tega imate ondu najugodnejšo priliko za proučevanje velezanimivega življenja vrlih naših Primorcev . . .
Toda počakajte, da Vam razvrstim vse te stvari nekoliko bolj po redu! V ta namen mi je pričeti od konca:
Od Ljubljane do Reke zanese Vas železniški „naglič" v polupeti uri. No, ako si hočete privoščiti užitek celotnega pregleda h k ratu po vsem širnem obkrožji Kvarnerskem, potrudite se po majhnem ovinku po Istri doli do Pazina, od ondot proti iztoku do Plomina in glejte! Kakih dvajset minut zunaj tega mesteca razgrne se pred Vašimi očmi preslikovit razgled, kakoršnega ne vidite vsak dan! Kakor na pr. naš Trst s prostranim svojim zalivom z očarujoče ptičje perspektive od Opčinskega obeliska, predoči se Vam ondu, kakor bi odgrnili izpredenj kakšno gledališko zaveso, ves Kvarnerski zaliv toli neposredno, povse nepričakovano, da kar ostrmite. Globoko doli pod Vami, ob navpično strmi obalij prostira se širok preliv, imenovan Velika Vrata, po katerem plavijo brodovi iz Reškega pristanišča na odprto morje in nazaj. Onostran tega preliva, Vam baš nasproti kipi iznad sinje morske gladine rjavovijoletni otok Cres. Samotno njegovo brdovje obrašča pritlično grmovje, pomešano z med-lozeienkastim olčjem. Dolaj ob morji, po zavetnih bregovih zajedah in tu pa tam nekoliko  fišje gori
spravil takoj po končani budgetni debati na dnevni red. Razprava teh predložb bode pač zanimiva. Razdelile so se tri predložbe. Postava, katera spremeni nekaj paragrafov postave od 14. maja 1869., drž. zak. št. 62, oziroma postave od 2. maja 1883 , drž. zak. št. 53, postava ob imenovanji okrajnih šolskih nadzornikov in postava o zastopu namcstništva pri deželnem šolskem nadzorništvu na Dunaji, v Pragi in v Lvovu. Prva predložba spremeni §§. 5, 21, 54, 71 in 72 omenjene šolske postave. §. 5 spremeni nekoliko doiočenje števila ur, v katerih se poučuje kršćanski nauk. Prej določeno je bilo samo: „Šte vilo ur v pouk krščanskega nauka določi učni načrt." Sedaj pa predlaga minister Gautsch: »Številu ur v pouk krščanskega nauka določuje deželna šolska oblast v dogovoru z višjim cerkvenim oblastvom, v slučaji nesporazumljenja določuje naučno mini-sterstvo."
Čisto nov je če tudi oddelek paragrafa, v katerem se ukazuje učiteljem krščanskega nauka, cerkvenim oblastvom in dotičnim družbam, da se ravnajo po šolskih postavah in zaukazih šolskih obla-stev. Glede vaj in pouka v krščanskem nauku določuje se zopet soravnanje cerkvenega iu šolskega oblastva oziroma v nesporazumljenji določitev ministerstva. V paragrafu 21. olajšuje se dolžnost šolskega obiska v slučajih potrebe. Tudi paragraf 54. ima več sprememb. Paragraf 71. glasil se je do sedaj : „Privatne zavode nadzoruje država. Dotični voditelji odgovorni so oblastvom za primerno stanje". Po predložbi se glasi ta paragraf podobno, premenjeno je le, da jih nadzorujo državna obla stva dotične kategorije, ki so ustvarjene v nadzorovanje javnih šol. V paragrafu 72. dodano je: „Deželno zakonstvo določuje, če in s kakimi pogoji in kakim načinom se oproščajo imetniki privatnih zavodov prispevkov za javne šole.
Vidimo torej, da je v novi predloženi postavi državna moč v šolskih zavevah povekšana, kar priča zlasti tudi druga predložba, vsled katere naj imenuje okrajne šolske nadzornike država sama in je | tudi plačuje. Odmerjen jim je 9. oziroma 8. dijetni razred. Uradniki bi bili torej to državni   Vsa predložena premembna postava je pravo centralistično dete, dajoč državi posebno moč v urejevanji šol ljudskih. Protesti bodo zlasti od klerikalne stranke ostri in tudi Cehom menda ne bode po volji, saj je v protislovji s šolsko resulucijo deželnega zbora češkega, ki se je   priredila pred par leti, če se ne motim leta 1883.
Judje.
Zgodovinska črtica. III.
Predobro se je godilo Judom, vladarjem in podložnikom. Toda državni ustroj zahteval je od podložnike v denarnih žrtev, in to vedno večjih žrtev, katerih pa Judje neso radovoljno prinašali. Zaradi tega postal je nezadovoljen narod, ki si je mislil, da je nespametno živeti v državi, katera zahteva prevelikih davčnih bremen. K temu se je pridružilo še to, da so se Hebrejci v prijetnem iu obilnem življenji jeli odvračati od pravega Boga in od zakonov, katere jim je dal Mojzes. Jeli so se klanjati zdaj zlatemu teletu, zdaj Baalu in Molohu. Tako
Od Snežnika sem doli ter po vsem vznožji Grabniških planin okrog tja doli za otok Krk razgrinja He v polukrogu  valovito Hrv>ško ali Reško Primorje, prisojno morsko obrežje,  po katerem bo raz8ajena, liki bela   ovčja  krdela,   razna človeška Belišča: Tam gori pred Snežnikom stoji na uzviše-nem holmu, sivemu sokolu jednak, starodavni Kastav,  tabor vrlih naših  Kastavcev, katere smelo imenujemo istrske Črnogorce.   Kakor čreda krotkih ovac   zbrana   so   tu   spredaj   pred imenovanim mestecem razna Kastavska selišča bliščeča temej zelenega rastlinstva.   Od Kastva doli vije se bela cesta na Reko,  katera  se ondu na sredini obrežnega loka svetlika,  kakor  bliščeča niz biseijev ob višnjevem robu zaliva Kvarnerskega    Iz nad amfi-teatralno po brdib razstegajočega se mesta Reškega dviga se ondu na desno na sivo zelenkastem holmu bela Trsatska cerkev z mračnimi razvalinami Fran-kopanskega gradu.   Pod Trsatom zdolaj ob morji, onostran Rečinega izliva naslanja se ob morski breg bujno se razcvitajoči Sušak,  s  ponosnimi svojimi palačami. To nekoč neznatno predmestje Reško začelo se je v novejši dobi razvijati kaj ugodno ter dostojno tekmovati z nekdanjo svojo materjo.
OJ Sušaka naprej  doli  po morski obali se
je nastajalo nejedinstvo glede vere, tako je nastajala nesloga mej narodom. Že za Salomona bil je narod nejedin in 1. 953. prišlo je tako daleč, da se je mogočna hebrejska država razdvojila, in tako jela pojemati mogočnoBt judovskega naroda.
Rodovi Juda, Benjamin in Leviti ostali so Rehabeamu, sinu Salomonovemu, in so sestavljali in imeli državo z glavnim mestom Jeruzalemom. Drugi rodovi združili so se v državo Izrajel, katerega glavno mesto je bilo Sihem, potem Thirza in naposled Sam ar i j a. Tako se je razdružil narod za vekomaj, kajti od tega časa ni se nikdar več spojil, in nam je odslej opazovati usodo razkropljenih Judov.
O drŽavi Izrajelcev omeniti nam je le malo. Izrajelci so odpaii od Mojzesovih zakonov, obožavali so Baala in vojskovali so se zoper Jude, in naravno je, da je v takih odnošajih, kjer se majejo moralni in narodni stebri, morala propasti država in narod. Sosedna ljudstva, zlasti Asirci, ki so videli, kako nejedini so doma Izrajelci, udarli so na nje. Izrajelci so bili preslabi, da bi mogli odbiti sovražne napade, in tako se je zgodilo, da bo jih zasužnjili Asirci. Tako je pala izrajelska država, in Izrajelci so ostavili svojo nesrečno domovino ter so se preselili v Mezopotamijo. V Mezopotamiji života rili so nekaj časa, ali so skoro izginili s sveta, to je, pomešali so se z drugimi narodi in so kot slabejši živelj popolnoma izgubili svojo narodnost. Izrajel je torej za vedno izginil.
Usoda države Juda bila je nekoliko jednaka; jednaki v tem, da so se tudi Judje v Jeruzalemu jeli v svoji prevzetnosti klanjati krivim bogovom. Nič jim ni zato pomagalo, da jim je Rehabeam utrdil močno monarhijo; razuzdane Jude ni bilo mogoče več združiti, da bi bili močan narod. Kri-voverno, popačeno življenje slabilo je Jude, katerim so zdaj drugi narodi lahko vrnili milo za drago. In prišli so Babilonci v Jeruzalem leta 586., razorili so tempelj, pobrali so vse zaklade in so odveli Jude v babilonsko sužnjost. Tako je bila pokončana tudi druga polovica Judov ; tako se je krčila njih politična samostalnost od leta do leta. Res da je žalostno, ako človek vidi, kako propada celi narod kako ga nestaje s svetovnega pozorišča. Žalostno je videti, kako propada narod, ki je bil zastopnik velikih idej. Kaj so storili Judje do zdaj, to je do 1. 586., in kaj so storili do danes za človeštvo, tako ubogo malo je, da nam ne silijo solze v oči, ko vidimo, kako propadajo. Ali je to zgodovinska zasluga, da bo Judje tlačili druge, da so pomorili Kanaance, da so menjali bogove in bogoslužje ? Kaj drugega, kaj večjega neso za svet storili. Še pozneje ueso nič storili za človeštvo. Osnovali so si književnost, ali to je samo talmudska književnost. Nič za občno človeštvo!
Ker je hebrejski narod v Mezopotamiji izginil s svetovnega pozorišča, ostanejo nam le Judje v babilonskem prognanstvu, katerih zgodovino risati hočemo odslej na kratko.
Od zdaj se ti Hebrejci imenujejo v zgodovini le Judje, torej jih hočemo tudi mi zvati le tako. Kako se je Judom godilo v prognanstvu, povemo naj le kratko, in Bicer le to, kar nas utegne najbolj zanimati.
razteza tako imenovana Kostrenja, razširjena na- j selbina, katere svetle obeljene hiše se blišče v dolgi vrsti izmej zelenega olčja in trsja, kakor procesija belooblečenih romaric na zelenem nolji.
Nekoliko nižje doli, v prijaznem zatonu beli se nad sinjim morjem Kraljevica. Gori nad njo, po vzvišenem hribovem robu vrste se pisanobojne hiše Hreljinskega sela. In malo dalje proti jugu štrli iz morja strmi ostrovič sv. Marka, ob katerem se odpira dražestna perspektiva v takozvani „kanal di mal tempo". Onkraj tega preliva na severnem konci Krškega otoka moli v zrak slikovito na strmem robu vzgrajeni grad Omišeli (Castelrauschio), kateremu ob vznožji se prostira predivna Draga polna bujnega olčja in raznovrstnega ovočja južnega.
In naposled, ako se obrnete nazaj, neposredno za Vašim hrbtom mej cesto navzgor dviguje se mo gočna grmada golega skalovja, iznad katerega se uspenja pod sinji nebeški zvod sivi Sisol s trovrsnim svojim temenom. In dalje gori proti severu, v smelo obrisanem profilu poševno predstavlja se Vam gorostasna Učka, mnogo opevana gora, katera stoji tu, rekel bi, kot naraven branik in nerazrušen jez zoper navale tujega, sovražnega nam življa.
Cirus je dovolil Judom leta 536., torej skoro po prodadu judovske države, da se smejo vrniti v Palestino. Bržkone ni mogel tega naroda rabiti v svoji državi, in mu je bilo ljubše, da se ga je od-križal. Ali malo njih mikalo je vrniti se v staro domovino in tako se je le 42.000 Judov preselilo v Palestino, drugi pa so raje ostali v suženstvu, kar nam priča, da se jim v babilonskem suženjstvu ni moglo baš slabo goditi. Ti Judje, ki so prišli v Palestino, začeli so spet zidati tempelj — mislili so le na svoj tempelj in na nič drugega — ter so ga dozidali in posvetili leta 516. za vlade Darija Histaspa. Ko je Aleksander Makedonski leta 332. osvojil persijsko državo, podvrgel si je Palestino in jo imel v oblasti do leta 330 Leta 330. pa bo se polastili Palestine Egipčani. Tako so Judje v Palestini dobivali razne gospodarje.
Egipčani bo tako lepo ravnali z Judi, da se je mnogo Judov iz Palestine preselilo v Egipet. In Egipčani so skrbeli za nje. Ker so ti egiptovski Judje povse zabili svojo hebrejščino, dal je Pto-lomej II. Filadelfos preložiti biblijo na grški jezik, ki se je tedaj že daleč razširil čez helenske meje in postal kulturni jezik v sprednji Aziji in Afriki. Grška kultura segala je daleč v azijske in afriške narode, in naravno je, da je helenizem moral trčiti tudi ob Judovstvo, ko se je ono jelo približevati do tistih mej, do katerih je prodrl helenizem. Helenizem pa je imel svojo kulturo, Bvoje bogove, in naravno je bilo, da je bil helenizem Judom močan sovražnik. V Palestini so stavili oltarje grškim bogovom in kip Zenov postavili so Grki celo v jeruzalemskem templju.
Leta 63. osvojil je Pompej Jeruzalem in podrl mestni zid. Rimljani so razdelili deželo v pet sodnih krajev, katerim so postavljali za glavarje Rimljane. Naposled so proglasili deželo za rimsko provincijo, kateri so gospodovali rimski proku-ratorji v Jeruzalemu. Jeden teh rimskih proku-ratorjev bil je tudi Pontius Pilatus, za čijega vladanja bil je Jezus križan. Ti prokuratorji so namreč odločevali o življenji in smrti.
Kaj nam je prinesel Kristus in zakaj je prišel na svet, to vemo vsi. Vedeli so to tudi Judje, kateri se neso mogli sprijazniti s človekoljubjem in vzvišenimi načeli evangelija, in zato so križali onega, ki je naznaujal svetu bratoljubje. V zgodovini človeštva igrajo Judje žalostno ulogo. Podirajo vse, kar ni Jud; tako jo bilo tudi o tem času, ko so bili mogočni in so mogli podirati. Umorili so božjega sina, ki jim je nosil evangelij bratoljubja, kajti rekli so, da more Jud ljubiti le Juda, vsakega drugega človeka pa mora sovražiti. In kakor so Judje tu hoteli na jedni strani uničiti novi božji nauk, tako so se na drugi strani puntali proti Rimljanom in bo hoteli, ko se jim je jedno posrečilo, doseči tudi drugo, hoteli so spoditi svoje gospodarje iz svoje dežele. Ali zla jim je poslužilu sreča. Rimljani, ki so še silnejša ljudstva ukrotili, neso poznali take šale, potolkli so puntarje, opustošili vso deželo jeruzalemsko in so več sto tisoč Judov odgnali v suženjstvo. To je bil kratek račun z Judi, kar nenadoma, brez ceremonij. Kakor je bila navada, prodali so Rimljani zemljišče in deželo porazdelili rimskim vojakom. Solnce judovske svobode
Na i/točnih Učkinih podankih razgrinja se prisojna, z olčjem, kostanjevjem, lavorjem in trsjem opletana Liburnija , takozvana „hrvaška Riviera", katera je v poslednji dobi širom sveta zaslovela po predivni svoji Opatiji.
In glejte, v tem prostranem, obrežnem okviru, katerega krasijo kot dragoceni kameni, razna po njem razvrščena selišča in mesta, katerih glavni biser je svetlozidua Reka, — v tem toli slikovitem obkrožji svetlika se, kakor velikansko ogledalo božje, bojni zaliv Kvarnerski, ob katerem živi blag, vedro-dušen in z miloglasnim petjem oblagodarjen narod . . .
Ob Kvarnerskem zalivu, po vsem prostranem obrežji okrog, od Ploraina pa tja doli za Krški otok, vije se ugodna vožnja cesta, ob kateri se Vam pre-dočujejo za vsakim korakom veleslikoviti prirodni prizori, očaiujoče pokrajinske slike v blagodejnem razmerji kopne zemlje z večno spremenljivim morjem, pokrajinske slike, Vam pravim, z živim sijajem južnega podnebja oblite, katere se Vam toli omilijo, da se ne morete ločiti od njih.
In po tem blagovoljuem raji Bprevajal Vas bodem v bodočih svojih sprehodih.
Prostoslav Kreta nov.
nagibalo se je zapadu in za Tita, to je 1. 70. po Kristusovem rojstvu zašlo je Judom to zlato solnee politične samostalnosti.
Rimljani so priveli Jude v Evropo, ki je postala njih druga domovina.
Politični razgled.
Notranje <icžele.
V Ljubljani, 6. maja.
Sedanji češki namestnik ni nikakor po volji Nemcem na i'etikeni. General Kraus se namreč ravna strogo po zakonih in ne daje Nemcem uika-cih prednostij. Vlada, ki bi rada spravila Nemce v deželni zbor, je nekda že voljna sedanjega namestnika zameniti s kako Nemcem ugodnejšo osebo, če le poslednji popuste abstinenčno politiko. Sedanji trgovski minister je baje odmenjen za bodočega namestnika v Pragi. Tako poročajo nemški listi, ki bi radi, da pride za namestnika v Prago mož, ki bode pred vsem pospeševal njihove koristi. Mar-qui8 Baquehem je pa jako prijazen Nemcem in bi gotovo v Pragi na vse mogoče načine pospeševal nemške koristi. Kaj imajo čehi pričakovati od njega, se vidi iz njegovega poslovanja v Šleziji, kjer je bil deželni predsednik.
' Prebivalstvo na Hrvatskem se jako pritožuje, da se vladni organi ne ozirajo na srbski zakon in se zlasti ne ozirajo na pravice srbske cerkve. Srbski poslanci bodo v prihodnjem saborskem zasedanji zahtevali od vlade, da naroči svojim organom, da se bolj ozirajo na zakone. Ne ve se pa, bodo li v&e pritožbe kaj pomagale. Srbi so sami mnogo krivi, da jih prezirajo. Dosedaj so vedno podpirali vlado in sedaj žanjejo nehvaležnost za plačilo. Da srbski klub ni vedno delal vladi tlake, bi razmere na Hrvatskem bile vse drugačne. Srbi so se nadejali, da bode vlada posebno gledala na nje, če je zvesto podpirajo, tega pa neso pomislili, da gospodom v Budimpešti okrepljenje srbstva ne ugaja. Če se bi bolj okrepili Srbi v Hrvatskej, bi to tudi okrepilo srbsko idejo na Ogerskera, česar se pa Madjari boje. Da se začno Slovani, Rumuni in Nemci na Ogerskem bolj zavedati narodnosti svoje, bi utegnilo odkleukati prevzetnosti madjarski.
Vnaiijc države.
Obsodba vodje bolgarske lojalne opozicije Radoslavova utegne imeti slabe nasledke za princa Ferdinanda. Dosedaj je Radoslavov s pristaši svojimi podpiral princa, nadejajoč se, da mu bode pomagal na vladno krmilo. Sedaj je pa spoznal, da Koburžan nikakor ne misli žrtovati njemu na ljubo Stambu-lova, in se bode pridružil Karavelovu in Cankovu, da bodo skupno se prizadevali spodriniti ne le vlado, temveč tudi pregnati princa. Če bode opozicija jedina, se jej utegne nakana posrečiti. — Svetnik pri ruskem veleposlaništvu v Carigradu Ouou se je razgovarjal z bolgarskim poslancem Kalčevom, ko je ta bival v Carigradu. Natančno mu je obrisal pogoje pod katerimi je Rusija pripravljena sporazumeti se z Bolgari. Koburžan mora ostaviti Bolgarijo, in Bolgari naj volijo si pravoslavnega kuezu ter se zavežejo, da se mkdar no bodo bojevali z Rusijo. Kalčev je brzojavno naznanil te pogoje Stam-bulovu, ki mu pa ni niti odgovoril. Seveda Stam-bulov ne mara za sporazumljenje, ker ve, da bodo njega tudi porinili na stran, če pride v deželo Rusiji prijazen knez.
Ruski minister notranjih zadev, grof Tolstoj, je zbolel, pa baje ne baš nevarno. Tolstoj ni posebno zdrav. Poslednja leta več Časa zaradi bolezni ni mogel opravljati svojih poslov. Šel bi že bil gotovo v pokoj, da ga car ne zadržuje. Večkrat se je že sicer govorilo, da zgublja zaupanje carjevo, a v kratkem smo se o nasprotnem preverili. Tudi poslednje mesece se je večkrat zatrjevalo, da car spoznava, da Tolstega politika ni prava. Če je to res, bode grof pač svojo bolezen porabil, da pojde v pokoj.
Glasilo iu m u us li o vlade, „Independanee Roumaine", začelo je objavljati članke, v katerih se dokazuje, da so nameravane utrdbe potrebne. Dotične članke piše baje brat ministra vnanjih zadev, polkovnik Jakob Lahovarv. Po teh člankih soditi, hoče vlada vsekako dovršiti vse nameravane utrdbe. — Ruski listi posebno naglašajo, da princ Ferdinand ne more postati rumuuski vladar, ker ni pravoslavne vere, rumunska ustava pa zahteva, da nasledniki sedanjega kralja morajo biti pravoslavni. Pa tudi v Rumuniji se že mnogi spodtikajo nad tem.
Italijani so jako zadovoljni s tem, kakor se razvijajo dogodki v Abesiniji. Nadejajo se, da bode kralj Melinik, ki se poteguje za nasledstvo v Abesiniji, omogočil, da italijanske vojske mirno zasedejo abesinske visoke planjave. Seveda se ne ve, če v Rimu ne delajo računa brez krčmarja. Kdo ve, bode li Melinik še tako naklonjeu Italijanom, ko doseže svoj namen, kakor je sedaj.
I.uli lemburika zbornica sklenila je jeduo-glasno, da neha regentstvo. Sklenila je častitko kralju in zahvalno adreso regentu. Vojvoda Nasav-ski je, predno je odpotoval, izrekel se proti deputaciji zbornice in senata, da želi, da ga ohranijo v spominu, kakor bo tudi on ostal dober Luksembur-žau. Prebivalstvo je z velikim veseljem pozdravilo vest, da je ozdravel kralj.   Pokazalo se je, da ni
nič res na tem, da bodo Luksemburžaui žalovali, da so se stvari tako obrnile, ker ne marajo za kralja, ki jih je hotel odstopiti Franciji. Tako so namreč pisali nemški listi.
Domače stvari.
— (Requiem) za umrlo cesarico Marijo Ano služil je danes v stolni cerkvi stolni prost dr. Klofutar. Navzočni so bili deželni predsednik baron VVinkler, fml. vitez Keil, kot zastopnik deželnega odbora cesarski svetnik Mu mi k, pred sednik trgovske in obrtne zbornice V. Petričič, župan Gr as sel li, mnogo uradnikov deželne vlade, deželne sodnije, finančnega ravnateljstva, finančne prokurature, pošte, vodje srednjih šol in mnogo vernikov.
— (Društvu „Sokolu") došlo je nastopno pismo:
Velecenjeni gospod starosta!
Koroški Slovenci paznim očesom motrimo Vašega društva napredek in razvoj; kajti vežejo nas ž njim čutila bratske ljubezni. Ljubljanski „Sokol" nas je od časa svojega obstoja podpiral v vseh naših naporih ter nam ob vsaki priliki pokazal svoje goreče sočutje. Duh naš se še vedno utaplja v spomine na tiste vesele urice, ki smo jih ob priliki petindvajsetktnice Vašega društva preživeli v stolnem mestu. PreBrčni Vaš vsprejem bil nam je živa priča Vaše bratske udanosti.
S tem večjim veseljem pozdravljali smo pred meseci nenadejano vest, da je veledušnega mecena blagodarna roka položila temelj zgradbi, v kateri bode Vaše društvo imelo dostojno bivališče. Iskrena naša želja je, da bi to poslopje kmalu ustalo in stalo društvu na čast in Ljubljani na ponos. Pošiljamo vam svoto 30 gld. Mal je sicer ta dar; a vsprejmite ga z ljubeznijo, s katero ga Vam poklanjamo mi.
Bog živi Vaše društvo! Na zdar!
Koroški SI ovenci.
— („Glasbene Matice" šolski koncert) bil je jako lep in mnogobrojno obiskan. Obširneje izvestje v prihodnji številki.
— (Gosp. dr. Vladimir Globočnik,) davčni nadzornik v Paznu, pozvan je v finančno ministarstvo.
— (V blaznico Feldhof) pri Gradci odpeljal je danes prol. dr. Gratzy gosp. Mrhala, ravnatelja tukajšnje realke.
— (Požarna bramba Ljubljanska) praznovala je včeraj jako slovesno god svojega zaščitnika, sv. Florijana. Zjutraj bila je slovesna maša v sv. Florijana cerkvi, kamor je požarna bramba z godbo korakala v spremstvu povabljenih požarnih bramb iz Dolenje Šiške , t Bizovika, Velč, z Viča, Gline in iz Šmarija. Po maši bila je na starega strelišča vrtu velika vaja, pri kateri so se kazali razni načini, kako se morajo rešiti ob požaru v vi-socih stanovanjih bivajoči ljudje, namreč s skokom na plahto, po rešilni cevi in po plazni plahti. Zadnji način poskušal se je včeraj prvikrat z novo kupljeno plahto, s katero je možno reševati tudi hišno opravo iz najvišjih stanovanj. Po vaji zbrale so se vse požarne brambe na vrtu pri Frlinci, kjer je svirala godba in se je slovensko napivalo in pelo. Potem spremila je godba vnanje požarne brambe do rotovža.
— (Jako umestna knjižica) izšla je ravnokar. Naslov jej je: Pouk, kako si moramo priboriti slovenskih šol na Koroškem. Spisal slovensk rodoljub na Koroškem. Založilo uredništvo „Slovenca". Ljubljana 1889. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Knjižica ima sicer samo 15 stranij, a zadoščuje popolnoma namenu svojemu. Pisana je jako praktično in popularno. Želimo jej najboljšega uspeha.
— (Potokarjevo brezdno na Igu) Kakor smo že omenili, se je na Potokarjevem svetu blizu Iga, na istem mestu, kjer je prejšnji dan gospodar še drva nakladal, zemlja v okrožji 120 metrov udrla in pokazalo se je brezdno v popolnem pomenu besede, kajti nekoliko radovednih je merilo globo-čino, a samo toliko se je dognalo, da je v globo-čini 200 sežnjev voda, koliko pa je voda globoka, se ni moglo določiti, ker jim je vrvi zmankalo. — Brezdno drži od vrha uekoliko v stran, potem pa je čuti brezmerua votlina, kajti pok v dno spuščenih dinamitskih patron odmeval je nekoliko minut. Vredno bi bilo, da bi se kdo našel, ki ima pogum in pripravo, da bi se spustil v globočino in pregledal brezdno.
— (Vabilo k veselici,) koja se priredi dne 19. maja 1889. leta v gostilni g. J. Hausen-bichlerja v Žalci. Vspored : l. Koncert gg. pevcev siavne Šaleške čitalnice s sodelovHujem Šmarijske godbe. Začetek ob 6 uri popoludne. 2. Plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 50 kr. za osobo. Čisti dohodek namenjen je dijaški kuhinji v Celji. Odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 5. maja. Zadnji večer slovenskega kluba bil velezanimiv. Govor g. dr. Murka bil vsprejet z velikansko pohvalo. Napitnica gospej Murnikovi vzbudila je občno navdušenost.   Bog živi vrlo gospo!
Sofija 5. maja. Tukaj je vest razširjena, da je baron llirsch vse turške železnične proge  avstro-ogerski državni  železnici prodal.
Pariz 5. maja. Na predsednika republike ustrelil je danes neki Perry. Carnot ni zadet. Perrya so prijeli in izjavil je, da ni hotel nikogar usmrtiti, ampak je le vzbuditi hotel pozornost za svojo osobo, zaradi krivic, ki so se mu godile.
Pariz 5. maja, zvečer. Pri velikem zboru oblastev in društev v Versaillskem dvorci nagovoril je senatski predsednik Carnota, poudarjajoč pomen revolucije 1789. leta. Carnot je naglašal v odgovoru zasluge revolucije za Francijo in za človeški rod. Francija odrekla se je za vselej osobni oblasti posamičnega človeka in ne poznaje druge suverenosti, nego zakon, ki so ga sklenili narodovi odbranci. Carnot je končal svoj, z živahnim priznanjem vsprejeti govor toplo poudarjajoč slogo vseh Francozov. Po zajutrku in po pohodu parka, kjer je množica Carnota najsrčneje pozdravljala, vrnil se je Carnot v Pariz.
Benetke 4. maja. Dva železnična vlaka vozeča 800 beneških romarjev v Rim so na postajah Lavezzola, Voltana, Cesenatico in Al-fonzine kamnjali. Skoro vsa okna pobita, vagoni tudi sicer poškodovani. Izmej romarjev 27 teško in lahko ranjenih. Pričela se je preiskava.
Dunaj 6. maja. Vkupna ministerska posvetovanja bila včeraj končana. \Veckerle vrnil se je zvečer, Tisza pa odpotuje danes popoludne v Budimpešto, ko ga bode poprej cesar vsprejel in bode  imel pogovor s Kalnokvjem.
Dunaj maja. Škof Versaillski nagovoril Carnota ter v nagovoru konstatoval, da je duhovščina 1789. 1., navzlic preganjanju, kateremu je bila izpostavljena, nikdar ni nehala, dajati dokazov domoljubnega zatajevanja samega sebe in stanovitnosti v veri. Sedanja duhovščina goji ista čustva, ne loči nikdar cerkve od države, niti v mišljenji niti v molitvah. Duhovščina z udanostjo pozdravlja zastopnika narodne avtoritete in mu čestita, da je morilni krogli ušel.
Razne vesti.
* (Preosnove mestne glavne blagajnice in mestnega davčnega urada na D u-naji.) V seji pravnega odseka občinskega soveta poročal je 2. t. m. mestni sovetnik dr. Griibl o preoanovi mestne glavne blagajnice in mestnega davčnega urada Dunajskega. Po odsekovetn sklepu dobivali bodo uradniki pri glavni blagajnici v bodoče nastopne letne plače in sicer: ravnatelj 260O; dva kontrolorja 2200 in 2000 ; trije likvidatorji po 1800; pet blagajnikov po 1700; trije pristavi po 1500 in štirji po 1400; šest oficijalov po 130O, šest po 1200, šest po 1100, šest po 1000, in sedem po 900; štirje akceaiati po 800, štirji po 700, in štirji po 650 goldinarjev. Službena mesta pomnožili so za štiri osobe in vsled urejenja služnin potrošilo se bode na leto 9740 gid. več. Osobje pri mestnem davčnem uradu pak bode imelo naslednje letne dohodka, kakor ravnatelj 2600; 1. k«ntrolor 2200, 2. kontrolor 2000; pet likvidatorjev po 180O; pet blagajnikov po 1700; šest pristavov po 1500 in šest po 1400; devet oficijalov po 1300 in 120O, devet po 1100, devet po 1000 iu osem po 900; osem akcesistov po 800, osem po 700 in pet po 650 goldinarjev. Petero službenih mest ustanovili so na novo in povišanje letnih plač <maša na leto 13 910 gld.
* (Varstvo žensk.) V angleškem parlamentu predlagal je Mr. Atkinson, da se vsakdo, ki žensko v javnem prostoru z frivolnim namenom ogovori ali jo nadleguje, obsodi na jeden mesec k prisilnemu delu, če ta pregrešek ponavlja, sme se pa obsoditi k 3mesečnemu prisilnemu delu.
„LJUBLJANSKI IW
stoji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
T    j ci :
5. unija.
Pri .Mnllči: Hony iz Draždan. — Foppelbaner iz Herolina. — ('zechak, Itlaschek iz Hrna. — Volčič iz Žu-žempcrka. — Jclaschitsch iz Trsta. — Vestin iz Kočevja. Testin, Arko iz Ribnica. — Majer, Adelrnan iz TrBta. — Gfitachl, Leidmayer, Blau, Eg-ger, Horositz, Filnoscher, Mle-kuš, Gsinogcr z Dunaja.
Pri  M...... llaller, Lemers,  llabernek iz Brna. —
Biorman, Mayer iz Gradca. — Zwirn, Schlexinger, Fabiani, Fiirber, Kos, Schenker, Živny i Dunaja. — Rieder iz Šmo-hora, — Fiszer iz Trsta. — GOtz iz Moguncije. — Mat-tausch iz Ileba. — Malli iz Tržiča. — Pollak iz Borovlj. — L. Pollak, V. PolUk iz Celovca. — Jelene iz Celja.
Pri AvHtriJHltem ceaurji : Birk, Volopič z Go-renjega polja. — Safret iz Trsta
Pri Jnžnem kolodvorn : Kuhnl iz Bistrice. — Ojiaternik iz Cuhara. — Jerkič iz Kesztbelya. — Steiner iz Krernsa.
ID\xrL3,jsl^Gi "borza
dne" 6 maja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  8;y90 — gld
Srebrna renta.....                         P     8ti 20 — „
Zlata renta.......                                110 30 — „
6°/0 marena renta ....     ,101"— — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   904*— — „
Kreditne akcije......                           299-50 — „
London........                                  „   118-70 — „
Srebro........                                    ,     —'— — „
Napol.........                                   ,      9-397, - ,
C. kr. cekini.......                                    5*02 — „
Nemške marke.....,     57-95 — „
4°/o državno srečke ti 1. 1864     260 gld. 138 gld.
Državne srečke iz 1. 18B4           100   , 180 „
Ogerska zlata renta 4°/,,   ...... 102 „
Ogerska papirna renta '■>" /„   .       ... 97 ,,
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 104 ,,
Dunava reg. sreCke 5%   .   .     100 gld. 124 „
Zemlj. obt. avstr. 4'/io/0 zlati zast. listi . 120 „
Kreditne srečke.....100 gld. — ,,
Radolfove srečke.....                         10 ,, 21 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 129 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 235 „
danes
85-90
86*211 11015 10095 901 — 299 75 118-65
9-40«/,
5-63 5787'/a — kr. 50 „ 50 „ 20 „ 75 u >>
50 ,.
75
Tržne cene v IJiiM j.tiii
dne 4. maja t. I.
Zahvala.
Za tnuogo dokaze sronoga sočutja moj boleznijo kakor tudi ob smrti moje nepozabno soproge, oziroma matero, gospe
NEŽI KE FRISCH
poleni za pokojni darovano krasne vence in mnogobrojno udoležitev pri sprevodu k zadnjemu počitku, posebno Se čast. gg. semenifinikom za ganljivo na-grobnico izrekam svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne (J. maja 1889.
(341) Janez Frisch
Vsprejmem takoj neoženjenega
notarskega kandidata
z najmanje jednoletno prakso ali pa tudi
konceptnega uradnika
ki je nekoliko izurjen v zapuščinskih stvareh.
Niko Lenček,
1342—lj c. kr. notar v Velikih I.umcuIi.
	gi.	Lr.			kr.
Pšenica, hktl.   .   . .	5	83	Špeh povoj 011,  kgr. .	—	60
Rež,       „      .   . .	4	50	Surovo maslu, „	—	78
Ječmen,    „ ...	4 8	5d	•Jajce, jedno r    ,   , .	—	B
Oves.....		_	Mleko, liter ....	—	7
Ajda,       „ ...	4	BO	Goveje       meso, kgr.	—	54
Proso,      „ ...	5	—	TiiloČje         „ ,		60
1 Komza,    _ ...	5	_	Svinjsko       „ „		f.h
Krompir,  „ ...	1 2	B7	Koštrunovo    „ „		3L>
Leča,       „ ... Grah,       „ ...	1-'	-	Pitanec......	_	
	i:5	__		—	18
molj    „ ...	11		Seno,  100 kilo .   . .	2	98
Maslo,             kgr. .		78	Slama,   ,     „   .   . .	a	32
Mast, ,	_	To	Drva    trda, 4 □tuetr.	r.	40
1 Spdi friđen n		50	,    mehka, 4	4	25
Meteorologično poročilo.
g Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
4. maja	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737 0 mm. 734 7 mm. 7,')t!l nn.	11-2« C 21-4" C 15-8° C	brezv. si. svz. si. svz.	ohl. d.jas. d. j as.	0 00 mm.
5 maja	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	73 1-8 mm. 732 2 mm. 788*6 ram. !	15-6° C 23-4 n 0 130° C	si. zah. si. zah. brezv.	obl. d.jas. obl.	7-00 mm. dežja.
Srednja temperatura 161° in 173°, za 4-3° in 5-4° nad normalom.
Št. 2984.
(331—2)
služeb 37 okrožnih zdravnikov na Kranjskem.
Na podlagi deželnega zakona za Kranjsko z dne* 24. aprila 1. 1888., št. 12, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah po deželi, razpisujejo se službe okrožnih zdravnikov, katerih je
a) ¥     I. razreda z letno plačo SOO &id.,
b) 15    II. razreda z letno plačo 700
c) 15 III. razreda z letno plačo (»OO
Zdravniki I. razreda bodo v naslednje imenovanih zdravstvenih okrožjih: v Bohinjski Bistrici, v Kranjski gori, v Ložu, v Kočevski reki, v Crnomlji, v Smarji in v Železnikih; zdravniki II. razreda nastavljeni bodo v zdravstvenih okrožjih: v Cerkljah, v Cerknici, v Idriji, v Ilirski Bistrici, v Senožečah, v v Vipavi, v Planini, v Velikih Laščah, v Trebnjem, v Žužemberku, v Mokronogu, v Kostanjevici, na Raki, v Metliki, v ZatiČini (v St. Vidu); zdravniki III. razreda bodo pa nastavljeni v naslednje imenovanih zdravstvenih okrožjih: v Kranji, v Škofji Loki, v Tržiči, v Radovljici, na Bledu, v Postojini, na Vrhniki, v Ljubljani, v Kamniku, na Brdu, v Litiji, v Rudolfovem, v Kočevji, v Ribnici in v Radečah.
Razim zistemizovanili letnih plač dobivajo stalno nameščeni okrožni zdravniki L, II. in 11 L. razreda po 2 v plačo vštevni starostni dokladi po 50 gld., vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, ter imajo tudi pravico do pokojninskih in preskrbuhmkili uiitkov zase in za svojce. Vrhu tega gre okrožnim zdravnikom za službene poti v službenem okolišem nad 4 kilometre daleč od stanovišča primerna odškodnina; za zdravniška opravila v stvareh državne uprave imajo okrožni zdravniki pravico do pristojbin iz državnega zaklada. — Službene dolžnosti okrožnih zdravnikov so objavljene v deželne vlade razgla-silu z dne* 16. marcija 1889., št. 647 pr., razglašenem v deželnem zakoniku dne 3. aprila L 1889., st. 8.
Prošnjiki za službe okrožnih zdravnikov katerega si bodi razreda imajo svoje prošnje
. do dnć 31. maja 1. 1889.
s potrebnimi dokumenti pri deželnem OfBIloril kranjukeill vložiti ter dokazati doktorat vsega zdravilstva, oziroma doktorat medicine, svojo starost, telesno zdravje, neomadeževano življenje, avstrijsko državljanstvo, svojo dosedanjo službo ali opravilo, zmožnost nemškega in slovenskega ali kakega sorodnega slovanskega, posebno hrvatsko-srbskega jezika; in v prošnjah imenovati kraj, oziroma kraje,  kamor bi radi v službo prišli.
V službe okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi diplomovani rano-celniki z najnižjo plačo 410 O £'kd., kateri so zdaj na Kranjskem nameščeni kot okrajni ranooelniki, ako se za službo oglasijo in svojo sposobnost za daljno službovanje dokažejo. — Nastavljajo se pa le začasno in brez pravice do pokojnine.
V Ljubljani, dnć 22. aprila 1889.
Najboljše in najcenejše
H
v plošče vin a. stili pušicah
se dobivajo pri
ADOLFU H A TJPTM ANN-U
(218—18)
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiakarua*.