162. številka. Ljubljana, četrtek 18. julija. XI. leto, 1878. Izhaja vhak dan, istaemii pO*eo«Mkfl bi lUMVt po p.-fcznicth, tw velja po polti prejoman *a »v • tr o-o ge r s k e deiole za celo leto 16 gld., za pol l«tn 8 gld., ta četrt leta *- gld. — Za l.j g i) r * n o brec pošiljanja ni dom sa colo leto 13 gld., za četrt ' «t» 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanp« na dom bo računa 10 kr. aa meaco, ."• M iotrt leta. — Z/a inje deielo toliko već, kolikor poitnina iznaša. — gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja sniiana cena in sicer £a Li r: h l j a r> n :» tatri leta 2 gld. 60 kr. po potfti prejoman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila ■« placi^j«- od čeMristopue petit-vrste 6 kr., če se Ottiaofl« enkrat tiska, G kr., če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi n«j se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. ••- "J r ii d ni 11 v o le v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši f\ 3 „glodali8fca atelba". Opravniitvo, na lUMHM naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši. Ob jednajstej uri. Iz Zagreba 14 julija [Izv. dop.] Le) še nekoliko dnij, in zaBtava avstrijska se bode razvila na obalih Su.vo in Une, spremljala bode tisoč in tisoč nesretnih beguncev v njihovo opustošeno domovino, a še zdaj ne vemo nič gotovega, kaka osoda je namenjena Bosni i u Hercegovini, še zdaj ne vemo, v kojo Bvrbo se bode prav za prav prelivala draga kri po največ sinov slovenske in hrvatske domovine. Nikdo menda ne bode tajil, da gre tu za životni interes jugoslovanstva v obče, a hrvatstva posebej, a vsled tega se tudi nikdo nad tem spodtikati ne sme, ako ne moremo ravnodušno gledati, kako se postopa z nesrečno rajo, ampak povzdignemo tudi mi bvij glas, da čujejo voljo našo tudi oni, ki bo poklicani izreči sodbo temu jadneinu narodu. No, se je-li to do zdaj zgodilo? Smo-li storili kot bratje svojo sveto dolžnost? Smo-li izrazili glasno pred svetom želje in zahteve naše in gotovo tudi onega nesrečnega naroda, B kojim nas veže bistra naša Siva, s kojim nas veže svetu zveza bratske slovanske krvi? Žalibože moramo reći, da ne pojmimo čudne politike onih, H bo v prvej vrsti poklicani skrbeti za blagor naroda svojega, poklicani braniti prava njegova — mi mislimo tukaj sabor hrvatski. Uže od one dobe, kar je poknila prva puška v kršnej Hercegovini, pričakovali smo vedno, da bode sabor hrvatski krepko in moževuo uaglasil prava in zahteve naroda hrvatskega, ali — zastonj! Še le ob jednajstej uri, še le zdaj, mulo pred odločilnim trenotkom čula ho je v hrvatskej saborske] dvoruui jednodušna želju, nurodova, no, žalibože le v pohlevnej obliki — interpelacije! Predlugala se je sicer adresu na Cesarja, no oportumtetnost vladajoče suborske večine, a posebno — kakor buio od zanesljive strani čuli — vaemožnega gospoda Miskato-vića vedela je to zapreč-t*; zakaj ? to vedo pač samo bogovi. Tudi predlogu v tem smeiu premalobrojna opoz.ctju uij mogla staviti, zatorej je poslanec Fran Foluegović stavil v saborskej Bednici 12. t. m. na b.Mja interpelacijo, katero rudi njene zanimivosti po steuo-gruiskem zapisniku tukuj podajemo: „OJ ono doba, kad jo prva četu bjegunaca iz Bosne i Hercegovino prebjeglu na hrvatsko zemljUte, ciela se Europa ničim ozbiljnije ne zanima, koliko i sto.'; rum pitanjem, A ono se pitanje ipak nikoga toliko ne tiče, koliko samih narodu carevine Turske i nas. Nukou svim nam dobro poznata ljuta boja sjelo se za diplomatski stol u Berlinu, da Be kroji sud narodom na balkanskom polu-OBtrovu. Prije nego če suditi, saslušalo svakoga, tko ce prijavio. Našao se tuj Srbin, našao Crnogorac, našao liumunj, Grk, Jermen pače i Zid. Svaki je branio pravo svoje, zagovarao potrebe svoje, i svakomu namaknulo: nekomu više nekomu manje obilno, po zaslugi vlastitoj ili po preporuci mogućuih zagovornika. Samo jedan narod pri stvari interesiran koliko ma koj, kojega bar od česti nije nitij mač podjarmio, koji se služi od česti osebnim zakonodavnim tielom, narod hrvatski nije pri cieloj toj kongresnoj darežljivoj razpravi, koliko se zna, niti imenom spomenut! Pojav je to, gospodo, koloban, u povjesti nečuven! Odgovornost pred narodom i savjesti največa za one, koji narod u ovakovu situaciju spraviše. Nu, reći čete, što je do imena? Stvar naša, stvar hrvatskega naroda, bila je zastu pana, i to uspješno, kako nam dokazuju hiljade hrvatskih junaka, koje se primiču k Savi i Uni. Ako je tako, sreto' mi, a tko zadovoljniji od nas, mene? Ma je li tako ? Znamo li mi, što se snuje s Bosnom i Hercegovinom? Znamo li mi, komu je namie-njena? Znamo li mi, da li ć-i onim hiljadam vojske ponajvećma iz hrvatskih kolibica pribrane, doprativšim stotine hiljade nevoljnih bjegunaca u opustošenu jim domovinu, pokretati ondje glave, koje služe idejam narodnosti i slobode? Znamo li mi, da se tuj računa na interes drugih naroda, samo u toliko, u ko-l'ko on izvire iz sreć-i i blagostanja oslobod-jeuja V Znamo li mi, da li se bude htjelo i znalo u onom jednom, nu trima vjerama raz vadjtnom narodu sijati sieme sloge i ljubavi, ili korov razdora i mržnje? Ili zar toga ueima pravo znati narod, kojega se sudbina ondje odlučuje? Ili zar to nje dužnost znati takovu narodu, koji želi biti ponosom i uzdanjem Bvoga plemenitoga vladara? Pa ipak, zna li narod ovaj o svem tom iSta pouzdana? Ima li bar razloga nadati se čemu od svega onoga? Tko pozna nazore krugova, koji zastupaju mjerodavno tobožnje i javno mnenje monarkije, ta) bi mogao i oča-I jati nad sudbinom našom, ako ga ne bi tješila uvidjavuost Bvietle krune, nesumnjivo pravo naše i onaj dobri genius, koji je narod hrvatski kroz tisuća burnih godina znao sačuvati u jezgri svojoj zdrava i udala. I zaotO, gospodo, kad bi mi na T li bili dostatne podpore medju vami, mi bi predio žili bili, tla se obratimo na sviellu kiuuu adresom, koja bi od prilike ovimi misli odisala: S|ajni vladaru! Ti i sjajni Tvoji predji uvjeriSe se to'i-kokrat, da u velikom čislu \jeniih naroda svoje monarkije neimaŠ vjernijega naroda cd hrvatskoga ; Ti znaš, da narod hrvatski nije nikada svojom voljom zatirao druge, a da je silnimi žrtvami znao braniti sebe; Ti zuaš njegova prava, znaš njegove potrebe. Svi predji Tvoji a i Ti zavjerio si b© nastojati o sjedinjenju njegovu. Sjedinjenje njegovo sdno bi ojačalo silu njegovu. Miroljublje njegovo jamstvo je pak sloge njegove s ostalimi narodi velike Tvoje monarkije. Sad je vrieme, možda skrajno vrieme, zadovoljiti njegovu pravu i potrebi. Volja Tvoja može biti sreća njegova, a njegova sreći biti će nepobjedivom moći u čuvanju Tvoga veličanstva. U dobi, kada se nazivlje moć pravom, zna se, koja jo i nepobjediva: moć dozriele ideje ! Ja bi ovako od prilike svietloj kruni želje naroda predočio, i mislim, da bi to samo koristiti moglo. Razdraženost protivnika naših, koja bi odatle mogla nastati, nimalo me ne bi sbunila. Srbija je kod Đeligrada i Aleksinca svladana bila, pa joj je ona otvorena borba više koristila, nego sve makinacije njezinih diplomata. Grk misleć gotovo zagrabiti, nije iz-diplomatisao skoro ništa. Ja Be za Hrvatsku od nikuda tolikom zlu ne bojim, ne.'o od zlr sretnu, tajinstvena laviranja, koje budući svakomu zazorno, nigdje nam prijatelja ne stiče, a svagdje na nepovjerenje nagazi. Nu pošto nam protivštiua vaša, gospodo, i pravila poslovnika krate u tom smjeru predlog staviti, mislimo, da i tim vršimo svoju zastupničku dužnost, ako svietloga binu ovako interpeliramo: Povodom vojničkih pliprema, po kojih se temeljito predmnieva, da će veći dio pukovnija hrvatske narodnosti prieći meti j u austrougarske monarkije, čast nam je upitati svietloga bana: Je li znano Preuzvišenosti Vašoj kao banu dalmatinskomu, hrvatskomu i slavonskomu, na što smiera ovo prikupljanje silne vojske u ovoj kraljevini ? Ako jo Preuzvišenost Vaša kao prvi dostojanstvenik kraljevine ubavieštena o ovih vojničkih pripremah, može li i saboru ovomu na umirenje cieloga naroda izjaviti da je netom mobilizovanim pukovnijam hrvatske na rodnosti ovaj krut zadaća, da omoguće Njepo-vomu Veličanstvu kralju ugarsko - hrvatskomu zadovoljiti krunitb noj Njegovoj zavjeri, kojom je obvezan virtualna prava krune sv. Stjepana u sgodu realizovati V" Nijsmo sicer nmogo pričakovali od interpelacije, no še v tej nadi smo se prevarili. Nadali smo se, da bodemo v sa j zdai v zadn'eiu treuotku nekoliko zvedeli, kaj 80 namerava z Bosno in Hercegovino, a mesto tega uverava nas ban odgovarjajoč na interpelacijo, da mu razven iz časnikov nij znana namera vojaSkib priprav, da mu nij znana niti prihodua osoda Bosne, ker ta vprašanja spadajo v drugo si'ero, ter pod kompetencijo zajedničkoga minister-stva vnanjih stvarij. Nehote spominjamo se tukaj nekega razgovora mej nekim ogrskim velikašem in grofom Andrassv-jem, katerega je te dni priob- čila „Augsburger allgem. Zeitung", toraj organ dobro poznavajoč naše avstrijske razmere. Grof Andrassy od ogerskega velikaša o avs trijskej istočnej politiki resno interpeliran, čmrno zapusti dvorano, no skoro povrne se zopet noseč v roči uže precej oglojeno knjigo, ter jo kažoč na neko mesto položi pred velikaša. Tamo bilo je čitati po priliki sledeče: n a j v e č a nesreča z a S1 a v j a n e j e, d a s o se M a d j a r i kot /. a g o z da naselili m o j severne in južne Slavja ti l\ ovirali ne ■ a in o njihovo kulturno n a p r e d o v a n j e ampak tudi južne Slavjane od severnih skoraj popolnem odtujili. Vi likaš pogleda naslov knjige; bila je slavnega Palac-kega: „Zgodovina češka". Od Palackega — pravi na to grof Andrassy — moram se jaz učiti kaj je zadača ogrska; ako se vi še toliko trudite, da bi me odstranili z ministarske klopi, jaz vendar ne bodem nikdar proti svojemu prepričanju ravnal, in ravno sedaj, mislim, je najugodnejša prilika, da se drugikrat, in sicer iz Bosne, žabi j e z a g o z d a mej slav j anske narode. Spoštovani čitatelj naj si to izjavo našega ministra, vnanjih stvarij sam komentira, našel bode gotovo dosti gradiva za premišljevanje ! (Mi smo uže v včerajšnjem članku povedali svojo misel o tej izjavi Andrassvje-vej. Ur) Bratom našim Hrvatom pak bi toplo priporočali, naj dobro premislijo izrek svetega pisma: dokler je gospodar spal, pri šel je sovražnik, ter mej pšenico nasejal — ljuliko!" N—č. Frančiški glasi o no vej turško-an-gleškej zvezi. Francoske konservativne in napredao re publikanske novine še zmirom ne morejo pozabiti, na kakov način si je Angleška prisvojila otok Ciper, s katerega bode celo srednje morje nadvladala in imelo eelo azijsko Turčjo pod oblastjo. „Constitutionnel" pravi, govoreč o carigradskoj angleško turškej kon venciji 4. junija dogovorjene), da je ta pogodba Italijo ravno na takov način razžaliia, kakor Francosko. Omenjeni list piše: „Kralj lliunbert je stare savojske rodo-viue, katera jo ob vsakem času, osobito pod predzadnjim kraljem Karlom Albertom s hvale vredno čestiželjuostijo kristijane na izstoku branila, in jo to nalogo eelo FranCOSkej iz rok jemala. Kralj llnmbert ima mej svojimi podedovaloimi heraldskimi naslovi tudi naslov kralja ciperskoga. Ciper je bil razven tega nekdaj lastina beuečanske republike, katero je zopet kralj Huinbert podedoval. Dalje ima pa Italija še to neprijetnost, ka tero ona, kakor moremo zagotoviti, jako čuti, da je otok Malta, kateri jo po geografskoj legi italjansko posestvo, v trdih in močnik rokah Angležev. Kako čudno so se vendar vsa razna razširjenja svojega posestva Angleške) posrečila! Ona ima spanj s k i Gibraltar; ima italijansko Malto; ima grški Ciper; ima arabski Aden; ima egiptski Perin; ima nemški Helgoland, Na kratko: okolo cele Evrope je nekaka okolopasua bolezen, katera jej prizadeva jako srbenje. Ko je Angleška mlademu kralju J ur ju Otok Krf podarila, zdel se je ta čin kljubu njenim navadam in načinom blagodušen, i resnici pa ona s tem uičesa nij žrtvovala Krf in oni pas jonskih otokov so ekscentrični Krf vlada le za silo nad jadranskim morjem, a otok Malta popolnem. Ciper je pa Se važnejši, nego Krf. Ko je Angleška Krf oddala, mislila je uže tačas na Ciper ali otok Kreto. Diplomatske kceke odločile so za prisvojenje Cipra, zato bode kraljica Viktorija vse one poetične kraje vladala, v katerih je ob času boginja Venera kraljevala. Do leta 18(13 bila je ona kraljica citerska, zdaj je tudi ciperska, ali I lalije, kakor pravijo poeti. Tudi mi Francozi nemamo ver. povoda zadovoljne se kazati, kakor Italijani. Ako se je preverjenje še tako hudo ukoreninilo, da nijsmo nič, čisto nič več, zato pa vendar nemarno radi, da nam to drugi samovoljno zlo pred oči stavijo. Francija bode se nedvomno utolažila, ali se vsaj motila sfc šego centi ni jev, katere je iznašla, in kateri se bodo, kakor se kaže, še dolgo vzdržali. Zakaj ne bi si tudi Italija v svojih patrijotiČuih stiskah ne iskala olajšanja v tej plemenitoj zabavi? Vsaj so bili tam Bec-caria, Giordano Bruno, Vico, Galilei, Campa-nella itd. Kviško zatorej, vi latinski bratje! hitro jeden centenij, slavnostne govore, giran-dole, bengalski ogenj, zastave in marzeljeze, in pozabili boste Ciper, več no boste hrepeneli po Malti, iu ne boste več na to mislili, da ste »z srednjega morja izpodrineui. Tako se v Franciji zdravimo. Vaš rojak Mazarin je to dobro vedel, ko je čul narod pod neznoslji vim igom velikih davkov pesni v zasmeh peti. Njegov zaničevalni posmeh je galsko vrsto ljudij obsodil. Tako naredite, kakor mi, Italijani: pojte!" Tako in jednako pijejo francoske novine, kar svedoči, da jo najnovejši angleški čin fran coski narod jako razžalil. Z ito so pak trudijo angleške novine, da pišejo Francoze „tolaž-ljivo.41 Tako sklepa „Times" svoj članek v zasedenji Cpra: „V oziru na evropsko Turčijo jo še mnogo dela, katero nikakor nij ligi je nego ono katero se bode moralo v Aziji izvršiti. Pomirljivo je to, ker kongres nij pozabil na bodoče težavnosti. Bodoče razvijanje iztoka je pred-črtano, in denes se sme Evropa z večjo mirnosti jo na iztočno vprašanje ozirati, nego se je kedaj v tem stoletji smela. Politični razgled« V Ljubljani 17. julija Dunajski olicijozni listi poročajo, da bodo fle&elni »bori v Cislejtaniji odprti 24, se ptembra in bodo trajali tri tedne. Potem tueem bodo volitve na Štajerskem, Koroškem in dr ki so bile odložene, morale kmalu zopet po vzeti se. Niini Ste** Auersperg je šel Ki. t. m. na odpust v poletinsk počitek. Stremajer je nje gov namestnik v notranjih zadevah. Tu li finančni minister de Pretiš je šel v NVarten-berg. Torej možje nemajo mnogo dela iu no tranja politika dremlje, da si so časi po kongresu za Avstrijo tako važni, kakor so bili prej. ftfot(at?#lco slovanski vodja poslancev dr. P raž a k je 11. t. ni. v svojem volilnem kraji imel volilni zbor. Volilci so mu popolno zaupanje i/rekli. Z Proda se poroča, da poidejo naši 20 t. m. črt/, mojo v B-j^h«. Ta dan se nam reč pričakuje glavni poveljnik Filipovič tjakaj „Pol. Corru poroča, da je turški guver< nor v Banjaluki po nalogu porte ljudstvu i Bosni povedal, da prestopi avstrijska vojska z najprijaznejšim namenom turško mejo Razmere mej porto in Avstrijo so najboljše (!) Guverner ukazuje vsem okrajnim kajmakamom naj Avstrijsko vojsko prijazno sprejmo. Tudi bosenski vstaši so pri volji avstrijskemu osvo jiteljnemu poveljstvu podvreči »e. Tudi iz Sarajeva se poroča o mirnem položjt. O nadaljnej nrstš'ifskep politiki piše nemška „Vossische Ztg.": Avstrija se mora razdeliti v nemški in orijentalni (bizantinski) del, zadnji del kot federativna država. Oger-ska, ki ima žali bog preveč samostalnosti, pravi rečeni list, mora spadati pod zadnjo federativno državo. — Nam Slovencem bi bilo to prav, samo da v nemški del mi nikakor ne maramo spadati, le v nemški ne, rajši v vsak druci Nemštvo bi bilo za nas smrt Ptol/eld poslance državnega zbora jo dobil, kakor „VViener Ztff." naznanja, dostojanstvo skrivnega sveto vslstva. Menda zato, ker je za nagodbo glasoval. Iz Offowske volilne agitacije smo včeraj poročali, da je bil Tisza v Debrecr.inu slovesno sprejet. Denes pa beremo v novinah novejši telegram, ki protivno poroča, da je ljudstvo v Dcbrecziiiu z divjim krikom drug dan podrlo slavoloke, kateri so bili za sprejem ministra Tisze narejeni, in tudi pri bakljadi so bile protivne demonstracije in živio-klici na Košuta. Vinuo!«* «lrz»vo. Iz t, <» poroča najnovejši tele- gram 16. julija: V spodn'ej zbornici je izjavila vlada, da pogodba od 4. junija daje Angliji p-avico vmešavati so mej sultana in n j e g o v e p o d l o ž n e. T u r č i j a n i j d o 1 -ž n a, v z d r ž a v a t i armado za hrambo azijske Turčije. — To je gotovo velike pnmetnhe, katero nam bodo še lo angleški listi prav razložili. Vidno je res, da so se Turki v Aziji popolnem udali Angliji, ki bode dejansko gospodarila z njimi po svojej volji. Kako dolgo ? AntzleŠka zastopnika na kongresu, lord Beac» ndiihi in markiz Salisbury sta prišla v Dover. Prvi je sprejel zahvaljujoč se, neko adreso in naglaševal, da ima enake zasluge tudi Salisburv. Beaconsfield je bil pri svojem lobodu v London sijajno iu navdušeno spreiet. Tist pisar v ministerstvu angleških vnanjih stvarij, Marvin, kateri je bil tožen zarad tega, er je izdal pogodbo ruskega poslanika Suva-lovega z angleškim ministarstvom od ;jo. maja časnik „Globe", bil je pri soduiji nekriv upoznao. Dopisnik dunajske N. Fr. Pr. je zvedel, la bole zdanja sesija angleške zbornice najdaljša tega parlamenta, kadar pa bodo končana, b >de se parlament razpustil, ker hoče Beaconsfield porabiti vtis Bvojih vspenov za volilno agitacijo svoje stranke. Srh* *e skupščina je dala mimstcrsUu odpuščanje ca one postave, katere so bile mej vojsko narejene, ter Sklenila, da te postave OBtan jo v oBvobofenih deželah tako dolgo, da se ustavno napravijo. Maister Kistič se baje v petek vrne. Iz Carignscla so čuje zopet jedenkrat o novej zaroti. BDaily Ntvvs" poročajo, da se je iznašla velika zarota zoper sultana, in da ie bilo zadnjo sredo okolo 50 ljudij v zapor dejanih Več veljavnih mož je zapletenih vmes. I>0| MSI. [Izv. dop.] v Celji po-„Slov. Go- li z .vBfcM^lnnri* M. jul. Znano je, da bi imela biti včeraj rotna obravnava proti uredniku Bpodarja", katerega jo znani Brandstetterjev prijatelj Seidl tožil, lleč se je odstranila s tem, da je g. urednik „Slov. Gospodarja" ,r zžalilne" besede preklical, in dal g. Seidlu neko s;-ti fikejo, katero naši nasprotniki proti celej Btrankj vporabljajo, ter se tej p o smeli nje jo. T.i Bati fakciju j.' preklicna i/java urednika g. dr. Grogorca, iu baje še obljuba, da ne bo več proti Seidlu pisal. Ker je slučajno g. dr. Karel Ipavic, ud-v. kat v Mariboru, za zagovornika bil po g. dr. Gregorecu naprošeu, in je g. dr Ipavic narodnjak, se cela naša stranka z omenjenim zalostilom črni, in to zaradi tega, da volitev v deželni zbor za Seidla boljše izpade. To je sicer neumno, pa dela se vendar tako. Kakor dobro vem, je g. dr. Ipavic odsvetoval vsako poravnavanje ter odločno rekel, da je nij treba, sploh nikakor bil udeležen pri tej poravnavi. In tako ne kateri drugi narodnjak. Stranka slovenska tedaj Se zmirom tako o Seidlu misli, kakor je mislila. Naše domoljube opozorujem, da paralizirajo nasprotno vporabljenje g. Gregorčeve omenjene izjave pri volitvah. J k lirliki-grta na Dolenjskem 15. jul. [Izv. dop.] (Domači polk Kuhn št. 17.) Včeraj se je peljal naš domači polk Kuhn št. 17 tu skozi v Bosno. Dopoludne ob ll'/i pripeljalo se je 1400 mož z godbo; čakala jih je ogromna množica na kolodvoru, in b li so z gromovitimi „živio"-klici sprejeti in pozdravljeni. To noti ob 1" , pik se je pripel jala druga polovic*. Rodoljubi krški so nabrali v naglici vina in denarju, ter so tako naše deželne sinove primerno pogostili. — Darovali so mej drugimi g. Pfeifer 2 vedra vina, I pKtenico ki uha, g. Grego rič 1 veder, g. Jugovic 1 veder, g. Amnan Vi vedra, g. Dragotin Zener 1 sodček piva, potem v denarji: gg. M. Hočevar 5 gld., Cesar 4 gld., dr. Koceli čl gld., okrajni glavar Sclnmvvetter 3 gld., Iv. Kravs 2 gld., Bouiclies 2 gld., Ilupert 2 gld., Stancer 2 gld., in mnogo druzih po 1 gld., tako, da smo mogli postreči našim domačim junakom z 91/a vedrom vina in 1 sodčekom piva iu s kruhom. V.deli smo mnogo ginljivih prizorov: kako so namreč mati od sina, žena z otroci od moža, sestra od brata, prijatelj od prijatelja slovo jemali vmes pak je nam igrala izvrstna godba domače komade, kakor: „Pridi do renje", „Naprej zastava Slave!" itd. — Slehernemu vojaku bralo se je na obrazu in Očeh navdušenje za domovino in cesarja. Mej vsem tem prizorom pak so delili rodoljubi mej faute vino, pivo in kruh. Iz TB «w.iB\i'.a 10. julija [Izv, dopis | Obletnica naše čitalnice obnesla se je nepričakovano — smemo reči — sijajno. Bazven domačih društvenikov došlo je tudi obilno število vnanjih izbornih gostov, da so bili čitalnični prostori polni. Vso točke programa so se v obče zadovoljstvo izvrstuo izvrševale. Gosp. podpredsednik pozdravi v prijaznem nagovoru častito društvo zahvaljevaje se jim v imenu odborovein in eno leto stare čitalnice, da so jo počastili B6 svojo navzočnostjo, ter jo prišli VOZOVat za njen prvi god. „ Dolgo uže — tako nadaljuje govornik — mi jo bil znan mozirski trg kot zlato Mozirje; sem ter tje preiuišljevaje nijsem si mogel nikakor raz tolmačiti tega imena, iu če si jo naš trg ko-daj po pravici prisvojeval to ime, si sine temveč zdaj, ko biva v njegovom krilu — čital niča. Vihrajo sicer nad trgom slovenske trobojnice, a želeti je, da so tudi dejansko kaže, da nam jo mar za sveto narodno stvar, sicer nam jo slovanska zastava le samo iluzija, k večjemu — v zasmeh. l/polnila je čitalnica naša prvo leto svojega obstanka, iti menim, da govorim celemu častitemu društvu iz srca, ako se svojimi iskren mi Željami in voščili napijem našej čitalnici: „Živila ! Bog tti ohrani £e mnogo let na blagor narodu, in posebno veselje domoljubom gornjesavinjske doline !" — Zadoneli so navdušeni klici: „Ži vila 11" lu inladeniški srebrno doneči pevski glasi odzdravili so govorniku z navdušenim: ,,Jaz sem Slavjan". Vse pesni po načrtu vršile so se s tako pevsko spretnostjo, da je bilo društvo nad vse pričakovanje zadovoljno. Vrstile so se razne napitnice in navdušeni govori, naj bi naše prizadetje izdatno vplivalo glede narodne zavednosti, omike in slav-janske vzajemnosti, ter vnelo in pridobilo srca za vse, kar je lepega, plemenitega in pravičnega. ,/Za pravico in resnico trdno stati." Hočemo tudi mi, da bode Slava naša mati! Veselica trajala je živahno do ranega jutra, in slovojemaje ločili smo se želeči se prej ko prej zopet sniti k zabavi vr?ečej se v tako narodnem duhu. Sprejmite konečno častiti gosti in društveniki, osobito vrlo pevsko društvo slovenskih celjskih dijakov za prijazno sodelovanje in povzligo čitalnične slovesnosti našo najtoplejo zalivalo in srčno željo, da bi nns prilično še tudi blagovoljno počastili, ter se svojim miloglasnim petjem razveseljevali. Tori'j slavček le ostani Pri Slovencih ljubljenih. I.o prepevaj bo moj nami MltoglaBne pesmice, Brata MTD nevarno . uri pričelo je strašno bliskati in grmeti, sever je močno vlekel, in strašno je deževalo. Treščilo je na več stranij na polji v zloženo rež, kjer so tri kozolci zgoreli, druge so ljudje oteli. Strela je ubila tu li dve Žrebeti in jedno kravo. — (Vihar, strela v cerkvi in toča.) Iz Rake na Dolenjskem se nam piše 12. julija uže včeraj od našega krškega dopisnika omenjenej nesreči: Pri sv. Duhu v velikem Trnu se je ravno med popoludansko božjo službo ob uri strašna nesreča zgodila: strela jo v zvonik treščila in šinila od tam na kor in v cerkev, kjer je na koru usmrtila tri možko, dva brata, od katerih je jeden oženjen in posestnik, ter drugega posestnika, in mnogo ljudij je oklep omamil, od katerih bode smrt gotovo še svojo f.rtev terjala! — Strahoviti prizor: ljudje so so omenjeni dan prevnžili mrtvi in omamljeni po selili iz cerkve. Omenjeni usmrteni so bili vsi iz ene vasi ter dobri ljudje. Tudi v lanskem letu je bila strela tu v zvon;k treščila, a takrat nij bi!o ljudi i ondi. samo cerkvenik jo bil v nevarnosti. — Z do koristno bi bilo, naj bi vsaj zdaj ne odlašali, dobrega varuha, »strelovoda" ondi omislit/, vsaj imajo skrbi|ivo cerkveno pred-stojništvo, katero bodo gotovo v to koristno stvar gledalo. Tukaj imajo silno slabo cerkev skoraj brez zvonika, ali naj se pomisli: V«dik Trn je visoko, in da najraje v visoko stvari in reči treska. Tuča pa jo na Štirskcm preko Save potolkla od koder B9 bode gotovo še sporočilo! — Pri nas bila jo m.»j dežjem in viharjem, a posebne škode nij učinila. Etapne ves ti. * (Nemška zvestoba.) Znano je, kako se Nemci v svoik spisih radi babajo z „deu-tBChe trene", — „deutsche biederkeit". Te nemške lastnosti pa čudno osvetljuje sledeči dogodek. V sredi pretečenega meseca jo v Monnkovem srečal 7.'} let stari zdravnik dr. Trettenbacher na ulici profesorja obrazovalne umetnosti Gustava Seebeigerja in je dejal mu, da je Nobilingov napad na nemškega cesarja zanjj božja kazen, ker jo cesar dal leta is IS na ljudstvo streljati. Seeberger je to povedal direktorju kraljevo obrazovalne akademije P i I o t y j u, in ta je šel star e ga prijatelja in znanci, starca dr. Trettenbacba brž k sod-ni i i zatOŽit, in stari zdravnik je bil vsled te prijateljeve zatožbe obsojen na osem mesecev ječe. ■ (Vojska zoper slabe cigare) so jo začela na Benečanskem: ..Živela pipa" kličejo kadilci in nabijajo plakate po ulicah Pa-duve: „kdor po dnevi cigare kadi, ta bode po uoči tepen . V Rovigno so nabili: „Me-SĆanje kadite od l. julija samo tobak, kakor Milanci, dokler cigare no bodo boljše. * (Robi ali sužnji v Egiptu.) Robstvo je sic r tudi v Afriki odpravljeno, a vendar se javno in skrivno tržuje se sužnji v Eg ptu kljubu temu, da jo Kedive odločno to trženje /. ljudmi prepovedal. A moliamedanci so ne menijo za ta ukaz, in celo uradniki podpirajo tO trgov itvo, katero gre še zmironi trgovcem dobro i/pod rok. Nedavno je zajela neka angleška Btrazna Indija v rudeSem morji neko drug i ladijo, katera je imela polno robov, da bi je v Egipttt prodala. Vsi ti ljudje so bili Afrikani, ki ueniaio niti pojma o tem, kaj je prostost. Komisija za o (pravljenje robstva v Suakimu tedaj nij vedela, kuj s temi robovi ! pričeti. Ako bi jih izpustili, poginili bi vsi revno, ker so kakor otroci, in si ne zuido po« 1 magati. Sklenilo se je tedaj, moško robove dativ vojake, ženske pa po m o žit i z egipt-ekimi vojaki, katerim postave ne zabranjevajo imeti žene. Naznanilo se je torej vojakom, da naj se oni, ki se hoče oženiti, zaznamovega dne oglasi in prinese toboj l> tolariev, Kateri se bodo za njegovo ženo spravili. Zaznamo vatu ga dne pri.Mo je mnogo vojakov, kateri bo se < 1 »stopili v jedno vrsto, a robki-Dj'e njim nasproti v drugo. Reklo bo je zdaj deklicam, naj si vsaka izvoli jednega moža. Pričetkom se nij nobedna upala k vojakom stopiti, a ko si vzame jedna pogum in si izbere svojega moža, planilo so vse druge tudi k uj in, boječe se, da jim bode vojakov pri-manjkalo in bode morala katera brez moža ostati. Na ta način bili so vse oproščeni ro bovi preskrbljeni. A uže drugi dan pripeljal je nek star vojak, ki si je tudi staro robkinjo izbral, svoj ženo k komisiji in dejal: „Za IJoga vas prosim, vzemite mi mojo ženo nazaj, moji prijatelji se mi preveč norčujejo. Kupil sem namreč pred časom slepo kamelo, in od istega časa stisnil si je vsak moj prijatelj jedno oko, ko me je srečal; a odkar imam to ženo, — zamižijo z obema očesoma. Tu jo imate in vrnite mi mojih (i tolarjev. Ko so mu pa pove dali, da denarja nazaj ne dobi, — vrnil se je hote ali nehote s svojo ženo domov. B»Oft.**lif>. Iz Kostanjevice 1). jul. [Izv. dop.] Zadnji „Brencelj" je prinesel, v pogovoru „rešpeh. kuharice", obrekovanje črez tukajšnjo učiteljico g. W. Ker jaz gospodično v vsem njenem obnašanji prav dobro poznam, Štejem si v dolžnost, očitno braniti njeno čast. „Br." piše, da ima kostanjeviška učiteljica neki „bindelbondel" z g. Gačcm, ter da se nad njo otroci in diugi ljudje spodtikujejo; trdi tudi, da taka učiteljica nij v stanu v šoli svojih dolžnostij izpolnjevati. Ker mi nij dano, ljudem v srce pogledati, kakor menda tudi sporočevalcu „Br.u ne, si ne upam trditi, ka-košne čutila imata g. Ciač in naša učiteljica jeden proti drugemu, in to menda tudi nobenemu nič mar nij. Jaz tudi ne poznam postave, ki bi učiteljem ali učiteljicam prepovedovala koga ljubiti. Očitna neresnica pa je, da g. W. s svojim vedenjem koga pohujšuje in svoje dolžiiosti zanemarja. Kdor g. W. pozna mi bo pritrdil, da tudi najnatančneji opazovalec in sodnik nravnosti ne bi mogel nad njenim vedenjem niti sence spodtikljivosti najti, ter da je skoz in skoz lepega izcednega vedenja. Nij ga v Kostanjevici poštenega Človeka, ki bi vedel o njej kuj nepristojnega, tem manj pohujšljivega povedati, in kdor je govoril ali pisal nesramne vrstice o njej, je grdi obrekovalec. Toliko za denes v obrambo poštenosti in resnice. — *Br.u bi pa svetoval, naj drugi krat, poprej ko bo osebstva opisoval, dobro premisli, kaj bo pisal, da ne bo drugikrat ljudij Žalil ali jih celo obrekoval. Nij vsakemu, ki „B." kaj poroča, tudi verjeti, ker nekateri ljudje mislijo, da je za „11." torbo vsaka reč, naj si bo še grja laž, dobra. Neko posebno veselje pa imajo nekateri, napadati učitelje, ter le mislijo, da imajo P. g ve kake zasluge za človečanstvo. Lavoslav Abram, nadučitelj. IJaMTlI v UM^iiin*. 15. julija: Ariu Fišer, 68 1, v ubožnej liiSi na mrtnclu. - OJustav Milielić. sin h■ sroka, S'/i na krilevD'lkem tigu št. lb, vse.i snilce. TMjrl. 10. pili a: Pri Slonn: Privrel iz Trata.— Burgliardt iz Dunaja. — Ogrinec iz Vinkovca. — Gordinič iz Kočevja. — Galotti iz Trsta. Pri Matici: Dr. Golušig iz Trsta. — Deiinat D. Dunaja. — Knapp iz Gradca. — Pibcriz Trsta. — VVolf iz Dunaja. — Dreinel it Novega mesta. — Kcitz iz Trst;». — Mihaltip iz Dumija. Pri liavarNkem dvoru: Kratic iz Koroškega. — Kladva iz Dunaja. •fl'riaa«- uren« r Ljubljani 17. julija t. 1. PSeniea hektoliter 8 gld. 94 kr.; — ro?. 6 g!d. 01 kr.; — jocmon 4 ^ld. 23 kr.; — oves 3 gld. 41 kr.; — ajda 5 gld. 67 kr.; — proso b' gld. 3i kr.; — koruza 6 gold. 20 kr.; krompir 100 kilogramov — gl. — kr.; — fižol hektoliter 10 gl. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — ipeb trišon— gl. 70 kr.; — apen povojen — gl. 75 kr. — jajce po 2 kr.; — mleka liter 7 kr.; — govednme kilogram 54 kr.; — teietnine 50 kr.; — svinjsko meso 68 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.; — slame 1 gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov S gold. 50 kr.; — motika 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 17 julija. (Izvirno telografično porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . £4 gld. 90 ki fcnotni dri. dolg v srebru , . bb' „ SO , Zlata renta........ 15 „ 30 „ 1860 drž. posojilo..... 114 . — , Akcije narodne banke .... 837 „ — . Kreditne akcije...... 2t50 „ 60 a London......... 115 „ tO „ Napol.......... 9 . 27 . (J. kr. cekini....... 5 . 49 , Srebro......... 101 „ — „ Državne marke ...... 57 „ 15 „ Karel S. Till trgovstvo s knjigami in papirjem, pod Trančo st. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vso potrebnosti za morjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilno knjige, lzduljujejo se tudi monogtami na pisemski papir, visitne karte in pisemsko zavitke. (158—34) Mladenič, ki je dobro dovršil spodujo gimnazijo, in kateri jo zmožen nemškega in južno-slovans koga jezika, sprejme se za praktikanta v lekarnici (211-s) F. Wacha v Metliki. G. Luku Demšar, J. Demšar, LT. Veber, P. Kemperlo, in bratoma L. in J. Gartner v Železnikihr kateri so hlagoduSnu darovali iu dopeljali lesa, kateri su jo ubozhn Ilercogovciun odposlal, izreka srčno zahvalo (328) €*«II»or v Trsi u. rj«> doieie, rubi ««• nuj milo <\(iiniu'KH mlfltit. i kos au ki. \isja in glavna zaloga za razpošiljanje: •T. PutfM'llOHM, jmr/i nii-r in r. I;, lustnilc /tririfi»i'm v originalu luliko vaaJitto ogleda. Z vuna uja naroiiia izvršijo no točno i«o poitnem povaelji. i'ri vsakej ikleaioi btuuu zavoj io kr. Zaloga v l.j uhlju ni pri E(L Malini, parfemeru. (19(5—3) rVeiokolinuM nntreM airka. IzdateJj in urednik Josip Jurtić. Lastnina in tisk „jNurodnu ti. kame".