Največji ilovenld dnevnik v Združenih državah Vetja za v«e leto - . . $6.00 $ Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za iMaaMtvo celo leto $7.00 £ist; slovenskih * delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Da3y to' the United States. Ittoeri every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers« TELZFQN: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress oX March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NQ. 72. — STEV. 72. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 27, 1926. — SOBOTA, 27. MARCA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. DELAVCI ZAHTEVAJO KONGRESNO PREISKAVO Stavku joči delavci v predilnicah Passaica zahtevajo kongresno preiskavo. — Več kot petsto afi-devitov je bilo včeraj zbranih v Passaicu. — Policija v Cliftonu je pretepla stavkarske pikete. Tretjič izza izbruha stavke tekstilnih delavcev v Passaicu okraju je napadla policija v Cliftonu v svojem slepem srdu stavkarje na Ackerman Ave. mostu, ki tvori mejo med Cliftonom in Passaicom, ter pričela tolči s krepeljci po njihovih glavah. Dva moža sta bila pretepena do nezayesti. Na-dalj nemu možu, ki je odločno protestiral proti brutalnemu postopanju policije, so razbili njegova o-čala. Le slučajno si ni poškodoval oči. Tekom svojega blaznega napada na stavkarje je izvršila policija pet aretacij. Trije vozniki tovornih avtomobilov iz New Yorka, ki so vozili kruh za stavkarje, so bili aretirani baje radi prehitre vožnje, čeprav izjavljajo stavkarji, da so povzročili arehi oijo voznikov plakati na avtomobilih, ki se izrekajo za stavkarje. "Neki ki no-fotograf, ki je jemal slike brutalnega napada policije na stavkarje, je dobil povelje naj pride s strehe, nakar so ga odvedli trije policisti. Brutalni napad policije je nastal ko je skušalo več 'ot tisoč stavkarjev po končanem zborovanju v Pas saicu vprizoriti demonstracijo pred tekstilno napravo. 1 ekom jutra je bilo izvršenih trinajst aretacij, ker so piketi baje zasramovali policijo. Sedem teh aretacij je bilo izvršenih pred Botany predilnico, pet pred New Jersey Worsted Mills v Garfield in ena pred Dundee Textile Mill v Cliftonu. V sodišču sta bila dva oproščena, pet jih je bilo odpuščenih s suspendirano sodbo, dočim so bili ostali pridržani za nadaljno zaslišanje. Pred napravo Samuel Hird & Sons v Garfield so prvikrat stali piketi, ker se je večje število delavcev pridružili stavki. Pennsylvania Textile Mills v Cliftonu je ustavila obratovanje, ker je skladišče prenapolnjeno. 350 delavcev je bilo pognanih na cesto Število piketov so včeraj skrčili, in voditelji stavke so si prizadevali dobiti od stavkarjev afide-vite glede nasilnih metod, katerih se poslužuje policija proti piketom. Dosedaj je pričalo kakih 500 stavkarjev pod prisego, da jih je policija omejevala pri izvrševanju njih ustavno zajamčenih pravic in da so razmere v tekstilnih tvornicah tako slabe, da je kongresna preiskava popolna na mestu. Dokumente so poslali senatorju La Follettu s prošnjo, naj izposluje zaželjeno kongresno preiskavo. Albert Weisbord, voditelj stavke, je označil Ameriško legijo kot "ameriške fašiste" ter izjavil, da skuša slednja spraviti komunizem v zvezo s stavko. Weisbord je podal to izjavo, potem ko ga je James Donnelly, uradnik American Legion, na izzivalen način pozval, naj razvije ameriško zastavo na vseh zborovanjih stavkarjev. TRENTON, N. J., 26. marca. - Senator Simpson iz Hudson okraja je vložil včeraj v senatu resolucijo, soglasno s katero naj bi se poverilo komiteju šestih članov državne zakonodaje preiskavo glede stavkarskega položaja v Passaic okraju. Komi-tej naj bi podal zakonodaji poročilo, ko bi se maja meseca zopet sestala. Resolucija je bila izročena senatnemu justičnemu komiteju. Oče navzoč pri usmrčenju sina. — Pustite, da sedem jaz na stol mesto njega, — je rekel oče, ko je bil navzoč pri eksekuciji v Georgiji. — Ne žaluj, oče, — je vzkliknil na smrt obsojeni mladič. VČASIH PA LE ZNA MILLEDGEVIL»LE. Ga.. 26. marca. — Teti L. Co<3ge»hall iz OSaytona, HI. iai Floyd MeClelland i/, Brockton, X. Y. sta umrla včeraj v električnem, stolu, ker sta bita sjtozniaina krivim, da sta dne 4. marca preteklega lota umorila profesorja W\ Wright a, šolskega sU!p<'riiLtejid(5iiita Putnam okraja. Oče in Urat Coj^e^halla sta bila navzoča pni eksekuciji. McC4el-Lalul jo mnurl osamljen. Oba sta šla v smrt mirno ter do zadnjega diha tajita krivdo, čo d ovil 1 a vili nuni njega in sina*. — Z Bogom, oee! Ne vznemirjaj se! Zopet se bomo videli, — je rokel (Yhggesball. — Da, sinko moj, — je odvrnil oee, — zopet se bova sestala ter hodila skupaj na lov, a nikdar ne I »os srečal nobenega teh ljudi. Za-iije je določen pekel. Ko so privezali Coggeeshailla na stol, je stal njegov oee pred njian ter mu stiskal roko. Smehljaj ponosa je osvetlil njegov obraz. — Poglejte ga, gospodje. — je rekel. — Tako cist in nedolžen je kot na dam, ko je bil rojen. Gogeshall snu je zrl naravnost v oči, in oee je nadaljeval: — Dober dečko si in bodočnost bo to -pokazala. Dober dečko si bil vse svoje življenje in ponosen sem. da umiraš 'kot mož. Oogges.hall je bil prvi usmiven in treba jo bilo dveh sunkov pred-!io je bil proglašen mrtvim. Mi's. Digby. članica neke dobrodelne organizacije, je izjavila vče raj zvečer, da sta ji oba usti vrče na priznala svojo krivdo. Mrs. Bibby je izyavila, da je Coggeshall trdil še naprej, da je nedolžen. Icer ni hotel žaliti svoje mtitere in svoje ga očeta, ki sta trdno nverjema, da j<> nedolžen. Čuden testament. Xa staro-egipčanske napade spominja na.sltMlnja oporoka Marije f'ava«iese v Turimi: — Določ*m, da se vse moje dragujje ter pešči-eo zlata in srebra, pok rži poleg mene v krsto. Nadalje določam, da se poloiži v krstto dve »teldemci vina, eno stekle rti eo rdeeegia in eno ra in raaventejja še naslednje ptedm^e: dve oam, Jros salame, 6o-ta»li*K pečeno kokos, hlebec kru-ha no/, viRce, servijeto m prt. Nemec govoril v Parizu o Bismarcku. PARljZ. Francija. 28. marca. — Da, more imeti Nemec v Parizu predavanje ^Uide BLanarcka in Sicer pn»d bodočimi učitelji, ne da *>i se |k>javil pri tem krava.1, je dogodek, ki bo jyn*ovo nai^jolnil z veseljem zagovornike m prijatelji* mednarodne mirovne misli. To se je posrečilo profesorju Erichu Lmdwigu, ki je v svojem predavanju posebno omenil delo Branareka uoa zopetno uveljavlje- Cedni posli princa. Princ Louis Ferdinand Bour-bon-Orlefltfis, ki ži\-i izza izgona iz Francije v Liszfconi, je bil aretiran na meji v Algarve, preoblečen v žensko. Bil je pod policijskim nadzorstvom, ker so ga imele oblasti na >wmu, da je bil ^zapleten v tihotapstvo s ikokamum. nje nemške držaje enotnosti. No ben pameten olovek v Franciji si ne more danes žeJeti razkosanja 'netnšSvega naroda kot so ga hoteli 'izvesti pred šestnajstimi leti, — je rekel. > i 'UNSCKWOOD a. UND(««OOO. H_r.' Slika nam kaže angb-ške.ga princu, j;ih;:jajočega preko ovir. Ponavadi H«'t*r cepne s konja, toda tnpnt se mu je skok presrečil. Dijaška stavka na Kitajskem. Radi dogodkov, ki sc se za vršili v Pekingu, so proglasili dijaki stavko. Velesile so vetirale načrt z a nevtraliziran je Kitajske. PEKING. Kitajmka. 2(1. marca. Iz za nt-slj:vetra vira se j<» izvedelo, da so voditelj i narodne arma-le predlagali diplomatič-nemu zboli nevtralčzaeijo Pekinga, da pa so dipkunatje ]»*eo dva dni trajajočem razumi i i van.jn vetirali. eprav je zastopnik ene izmed sil najbolj določno protestiral proti odločit vi. Oficijelma poročila pravijo, da jf» izvedel general Cfang s j>omoc-jo dr Vu-ja in dmgih znanih Ki-tajcev v Kantonu državni preobrat in da so bili aretirani kitajski in ruski komunisti. Več komunistov j<» bila l>aje ubilih. Dr. Vu jo bil 'preje podminLster za zunanje zadeve pri kantnnski vladi. SANOHAJ. Kitajska, 2(1. marca. — General Čarhg je dal aretirati voditelje stavke ter več Ru-m>v v kadet ni šoli. Med Cangora in njegovijni prejšnjimi tovariši je izbruhnil konflikt. Dijaki v Pekingu so proglasili teden dni trajajočo stavko v protest proti masakni dijaikov. ki je bil pred kratkim vpriaorjefn. T>o-sedaj so je ^S4>nn šol pridružilo gibanju in nadaTjne bmlo najbrž sle-lile. Kraje\fne ortranlzacije so izdale i poziv na naiwl. Kitajke oNasti so zelo jrznemirjene radi položaja. Inozemske sile dol že. da sn s svojo zahtevo glede nevtralizacije Takiu -oilirovorne za sedanje dogodke v Pekmgn. I^etaki proti tujcem (v glavnem proti .Taponeem."). krožijo jk> Pe-kingii. tako v kitajskem delu kot v onem, v katerem stanujejo ino-zemci. WASHINGTON, D. C., 26. mar-ea. — Drža\"nu department je odločno zanikal poročilo, da je igral ameriški poslanik vodilno vlogo pri ultimatu velesil, ki je bil izročen vladi v P»ikingu ter poveljnikom v Takti. Državni department izjavlja, da se je poslanik enostavno pridružil drugim silam. Položaj v angleški premog, industriji. V slučaju stavke v premogovni industriji bo izvedeno popolno izprt-je.—Premogarji ne bodo pod nobenim pogojem sprejeli skrčenja plač. LONDON, Anglija, 2G. marca. V slučaju, da ne bo sklep vhude v premogovnem -sporu zadovoljiv za premoga rje in da bodo morali iti •sh-dnji dne 1. maja na stavko, srno odredili vse .j>otreibno, da ne bo mogoče v ceJi (deželi premakniti 'i;ti ene tone premoga. — je izjavil gcnorulm tajnik zveze premoga rje v, A. J. (V>ok. -— Sit«,ril i Mino tiudi korake, da m« mogel -priti TiOben preniog i/ NeaneLje ali Amerike v to deželo, — je dostavil. — Nočemo biti še nadalje sužnji. Premogarji bodo raj še umrli gladu kot pa sprejeli znižanje mezd. Na konferenci med lastniki premo go viri kov in premogatrtji je ob-Ijisb-'d ministr. predsednik Bald win. da bo izvedel j>oroeLlo kraljeve pivmogovne komisije j>otom zakonodaje, če bi sprejeli to izročilo obe stranka. Niti lastniki premogovnikov, niti premogarji pa ne morejo danes še reči. kailešno stališče bodo zavzeli. Tudi vprašanje nadaljevanja podpore zsi premagovno industri jo od strani vlade & spravil ministrski predsednik na površje, fe-jovil je, da je treba ustaviti z dnem 31. aprila podpore, da pa je pripravljen preskrbeti premogovni industriji "kot posojilo" državno pomoč za tri mesece, če bi < be strani pred tem čraSom sprejeli poročilo komisije. Daily Express izjavlja, da je meti lastniki premogovnikov in delavci baje že ustvarjena obširna ixwllaga za sporazum. List pravi, ilda so delavci zadovoljni s tem, da prenehajo s svojimi prizadevanji za podržavljen je inustrrje in "da so lastniki premoigovmkov pripravljeni dopustita sovdeležbe dela\f4cega komiteja pri kontroli premogovnikov". DRŽAVNI PREOBRAT V ITALIJI? Mussolini Koče baje spoditi kralja s prestola. — Ne manjka pa tudi zarot, ko jih namen je napraviti konec sedanjemu gospodarstvu banditske-ga glavarja. — Tatovi vatinkanskih dragocenosti obsojeni. Mogoče bas raditega, ker je odredil signor Mussolini v Italiji najstrožjo cenzuro tiska, posebno pa časopisja, prihajajo od tam poročila, ki kažejo, da bo izvršen v Italiji v najkrajšem času velik državni preobrat. V prvi vrsti izjavljajo, da hoče prihodnjo nede-lijo, na sedmo obletnico fašistovske vlade, Mussolini odstaviti italijanskega kralja, da proglasi samega sebe za italijanskim cesarjem Z druge strani pa je prišlo poročilo, da namerava italijanski minister Federzoni strmoglaviti Mus-solinija. Številna poročila glede Italije prihajajo seveda iz neitalijanskih obmejnih krajev, kjer se mude nasprotniki Mussolinija izven dosega njegove moči. Kljub temu pa je značilno kabelsko sporočilo, ki ga je dobil list World iz Chiasso, Švica. Poročilo se glasi: CHIASSO, Švica, 26. marca. — Italija stoji na pragu novega državnega preobrata, kot se izjavlja v gotovih glavnih stanih fašistov. Opaziti je številna znamenja predstoječega smrtnega boja fašistovskih vrstah, in razkol se bo pokazal najpr-vo med notranjim ministrom Federzonijem ter generalnim tajnikom fašistovske stranke, Roberta Farinaccijam. Oba se skušata polastiti žezla Mussolinija in vsa Italija, posebno pa Rim, je polna najbolj napetega pričakovanja. Pri številnih ministrih je opaziti veliko nezadovoljstvo. Grof Volpi ki je uredil vprašanje vojnega4 dolga med Italijo in Združenimi državami, namerava odstopiti kot finančni minister. Njegova najstarejša hči se bo v kratkem poročila s kraljevskim princem iz Genove. Senator Cantarini, ki je že šest mesecev generalni ravnatelj v ministrstvu za zunanje zadeve, ni zadovoljen s stališčem Mussolinija glede Lige narodov ter z italijansko politiko v južni Tirolski. RIM, Italija, 26. marca. — V procesu proti vlomilcem, ki so julija meseca lanskega leta odnesli iz Vatikana precej zakladov, je bilo obsojenih pet mož, dočim jih je bilo sedem nadaljnih oproščenih radi pomanjkanja dokazov. Največjo kazen sta dobila Amerigo Leardi in Rubicondo Primavera in sicer osem let ječe in dve leti policijskega nadzorstva. Ostali trije so bili obsojeni na štiri leta ječe in eno leto policijskega nadzorstva. Oba najhujše kaznovana sta bila zaposlena kot slikarja v cerkvi sv. Petra. Ukradene zaklade je izsledil neki policijski inšpektor, ki se je približal enemu vlomilcu kot zlatar. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Star Irec. LONDON, Anglija, 26. marca. V Dromam na Irskem je praznoval William Smith svoq 125. rojstni dan. Bil je že v zreli starosti, ko se je udeležil Krimr&e vojne, a je le danes čvrst In zdrav« DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dum« ao nate e«n« slede**-JUGOSLAVIJA : 1000 Din. —$18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $82.50 Pri iHJrMfflli. ki IS Bmtvw xa peterim in drure ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE' 200 lir ........ $ 9.10 500 lir $21.75 800 lir........... $13.35 1000 lir .......$42.50 Prt naročilih, U wm se psftfnlne in druge BazpdOJa m tt^ttJt ▼ Trata. Za pofiiJatT«. ki presegajo FBTCTISOO DENABJMV all pa DTilDOO LIB dovoljujemo po mogočnosti fla poaeben popesL rsFiiiisan pa cod tttece ke Ma*fUie'paLani"Sm t nkT' POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Dcnr mm Je pasta* a*JMJa pa nwiili Paetai Msmt M» « pa Hov Torte Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortieadft Ureal Narw Ysxfc, 9. T .5.-Al* . » -.- x^Viij i rfcyif GLAS NARODA. 27. MARCA 1926 GLAS (SLOVENI DAILY) MORNARIŠKI TAJNIK IN MODEL ZNANE BOJNE LADJE »rank Owned and PubUeked by VL4VMNI0 PUBLISHING COMPJJfZ (A Corporation) Look Bmdlk, Ir, PltM mf Tmairi— mi lh« •orporation and addr—im of tbof« offiMT«: M Cortland* 81., Boroogh of Manhattan, Now York City, N. Y. G L A 8 NAROD "VoUe of the FeapU' Issued Every Day Exempt Sundays and Holidays. Em eeU Uta aolja list m Ameriko in Kanada_____$6.00 Ea pal Uta---$3.00 fa Mri Uta______$1M Za New York ea tela lata — 17.00 Za pol Uta_____$3.60 i Za nioemnstva ma maU Uta — $7.00 \ Za pol Uta______$3.60 j Subscription Yearly $6.00. »••unr BllLM. WASH. o. c. Advertisement on Agreement._ Glas Naroda" Uhaja vsaki dan ievsemii nedelj in p ram mikom. J Na sliki vidite ameriškega mornariškega tajnika C. H. Vilbura, ki f ogleduje model znane rimeruske bojne ladje ''Constellation". __j Ladjo bodo preuredili ter h« poprava veljala nad stošestdeset Uopi« ham podpisa in osebnosti w ne prioMujep-.. Denar naj se | tisoč dolarjev. Potrebno svoto bodo prispe vadi v prvi vrati blagovoli poiiljati po Money Order. Pri tpremembi kraja narodni- ameriški šolarji, prosimo, da ss nam tudi prejftnje bivaliiče nssnani, da kitrsje najdemo naslovnika. wfi L A a NAROD A", 82 Cortlandt Btreel New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 3876. ZADEVA STAVKARJEV V PASSAICU Ko je ii/idetl demokratični senator države New Jersey, prejšnji ; , riK-r Kd wards delavcem sovražne interview-e v Washk>gtx*n ut ,, it. >. .je jh*/.\le je «e prekosil s svojimi trapastimi -govori pri raz pravi v ^ciw«tu, ki .se je tikala stavke tokitestrini h delavcev v ..m u n bližnjih krajih, huio opozorili na dejstvo, da so- zamudili v t- m liK.iju dnmokratje sijajno priliko, ki se jim je nudila. Izjavil? ih. -ia bi iiw.-rali nastopiti demoknati za na^jixidj temeljilo ikon g res-j .,•!■■: i..r\o /..• radi tega, ker hi jim bilo tem potom mogoče riazkri-o >!< parijo, katero se tugamja s carinskim varstvom za indu-.1 t ij«'. ; je b;Je (»ornih na aar*?ite in pomoči. Opozorili .smo na dej-st \ o, da ^o ravno demokrat jo New Jersey a napadiki repaibli kance ,.v »j»" države kot v.. stvene eestinarje in farizeje ter -skušali dopri-i.< >ti doka/, da ne tečejo dobički vtarstvene carine v žepe delavcev, t einvee izključno le v blagajne vele industrije. »Sedaj se je mudila demoltrcutom prilika, da dokažejo to na tameljru stradahtih plač, kar t»*r. mi dobivali delavci predilnic. Prejšnji governer Edwards pa je t • .m al z Kdige-om in drugiimi v obrambi repubAikatnskiih izkori-- 1'vnl.Tv na d- ln lo kii v sra močenju delavcev, tborečih. se za "j med kapitalom in delom v Passaicu. Zahteva , ii.ispix.uio imenovanje senatnega komiteja, obstoječega iz sed-miiJi . aiK-v. u naj bi obiskal 'iKumbažne iwliwtrije. Komiteju so daLi i.ato itaro. i!<», naj v | uri zori vs«*j>ovs

ustrijab z^potslenih mož in • i*.:. Na ta mi.-an bi bilo nn<.{*«K*e ugotoviti, v kakšnem raizmerju se ili. jaj.» | rou ik« ij^ki >tt<».ški t«*r iposebno zavarovanih industrij j. »lolr. ::, katere ka/ejo le korpor-acije. To se pravi, skuhali ihhio ugo-li'\ I i. : i ko, ne dmbir.kr inujjo delavci od ^soke van-stvene carine in če k» spUJi deležni kakih prettmssti iz tega vira. i.. \ . preiskavo bi bilo troba seveda z veseljem poz-dravvita, če l>i j- /v.-dli temeljito in j>ošt«*no. Glelače; da ni ma.si dela\x-ev, pretežna v.....na niti malo sovde^žena pri velikanskih dobičkih, katerih so de- .. /.;:, p..ljetniki potajn oo zamudili sijajno priliko, ki se jim je nudila. Za čustvo, je slovanska zavest; ta struja zeli z Bolgari zibližaiija .kiot Slovani in ima za eUj jugosLo-vanoko - lx*LgairNko enotnost kot osnovo balkauiske politike. Ri^an-na s premeanlx) 'bolgarskega razpoloženja do nat^. z nujnostjo, da Bolgari ressgmfiiraja na Makedonijo in nehajo s svojim antagon-Lz-mom do Srbov. Tretja skupina pa že K etlinstva in federacije ali česankoli ski»pnc-aga z liolc-ari ko»t s Slovani, totla P-LS ' 'v precej ne(jas-nih okolnoKtih in pa. kar je posebno važno, iz nekakimi zahrbtnimi namerama. To generacije otrok se bile uspešno vzre-jene s to čudovito hrano za otroke ogrniti makedonske zadeve, toda zopet jo je absolviral z optimistic nom zaključkom, da bodo bas Ma kedonci stvorrl'i mti stavkirjo-e.m delavcem. i ^ 2 ^ j ^ ]>a žanjejo swje neusipelic. Niti misliti ni treba na to. da , . rs .blik^i sena* v zadnjem trenutku lotil naloge, da nudi ' WeTwl^ je ^^ Ipred npti srtski hegemoniji haš v Bolgarih. Razumljivo, da ta skupina tudi l^a:rsJc.e polit iene ja\nio-sti. Tam čltamo nekaj dokaj prijaznih in .spravljivih besedi do razmerja do nas, toida ničesar o naj-kji.rdlmtlnejši zadevi, ki nas loči. to je o .podjetju makedonstvujo-čih in o makedonskem, "problemu" sploh. Da ni to slučaj, je ja«-no; bol^-ai-slco meščanstvo še ni prizmaio današnjega stanja iskreno. Bojimo se. da ibo baš ta zade-a vedno znova onemogočila poskuse zhlizanya. kolikor rili iprednosti, ki so nudile detnofk i a i < .m v km. or. brra ozira aia stramike. (jllavno ge.xlo je zavaroval velekapital pred dela\-sovrwje .bajka, da je sedanja stav-\ Pa.vvi.ieu kotnunis*ienega izvora ,da no jo zasno\-ali koinunisti, n se hočejo pola>titi kontrole o-gledu izjema, so zemljorarlriiki. Na raMjKi.la.jro ima.mo izjave vodilnih članov stranke, too izjavili v člankih s .podpisom, kakor na primer K-o-sla T o dom v v Beogradu, da je ideal stranke popolno združenje z Jugoslavijo v eno državo, tedaj v obliki programa kneza Mihajla Obrenovica iz šestdesetih let. na katerega se prav zave.stno sklicujejo. Sličnih izjav od stranke in njenih organov v Bolgariji seveda ne moremo (pričakovati; ker pa je enako naziranje glede Srbov Starn-bolijski propagiral že več let. — smemo računati, da je močno raz.-Širjeno v stran!ki. V tean smislu je danes duševno razpoloženje to in onstran T^mo-ka. In ž nj.nm nam je računati zn sedainjost. Že v bližnji bodočnosti pa bi se mogla stvar naglo bolj-?*ati. kolikor hod j se bomo oddaljevali oil nesrečnih let medsebojne borbe. ("Jutro".) Slov. 1 t.*m IT i: ponora «!<>-bite zastonj navodila v rna-ternem jeziku "kako hraniti in skr-zase in otroka. Izrežite ffa in pošljite t Imenom in naslovom. ROKDEN' COMPANY Borden Bldgr-. New York most jo med .slovenskimi otroci. V odbor je izvoljen tudi Fran Kutin iz Postojne. Sredi razvalin "Balkana" ČLANEK 170. Steklenica v nadomestilo za prsno hranjenje. Posledica vsled oslabelosti, preveč >krbi a5i s povrnitvijo do splošnega hfenega gospodinjstva prehitro, se večkrat pripeti, da materino mleko postane nezanesljivo v količini ali k:«ikovosti. V ta>kem slut'aju je natlomestllna lirana potrebna in zelo priporočljivo je. da mati vselej r»tlno uporablja j>rsa (kar j' zelo umestno, ker če na inerava ednehati z dojen j<-ni na prsih in oti^>k .s;«m preneha, ka dar ne dobi več mleka). Otrok pa j vseeno dobi dovolj hrane, kot ! mleko, mak mleko, smetano, jaj-i ea. meso. svežo zelenjavo. in J dober kruh ter da itaije več moč-I nate hrane. Surova jajca z mlekom j stepeno skupaj je zek> redilna j hnina, lahko prebavna in tudi o-'kusna. Ako se je dojilo otroka nekaj ča i na prsih in |»otem sunn na steklenico, je ^elo »priporočljivo, i dokler otrok ne-privadii t^ira, cLi '-e mu daje prav lahko mešane j hrane, take k,»t je predpisana zn njegovo stamst. lirana s,' lahko ; mja/'i na v.-akih nekaj dni. a-ko je jKitreJwio, dokler se ;ne doseže ]no v Trstu se je pripetila eksplozija. „ . „ , . , J 1 1 |volne mere za njega starost. Akn Počilo je pri nekem dvigalo ma- . - , , , , . , J 1 _ p kaze cirok znake slabe prebav- terijala za gradbeno delo. Stroj je (»okvarjen in razbit je kos zidu. Kaj je bilo? C in zarote? Ako gi se ne bili že toliko bbimirali, kdo ve. kaj bi si bih* izmislile razne brhtne glave? . . . Pravijo, da gre za nu:«ščevaJije nekih delavcev, katere je gradbeno "podjetje te tljii odpustilo. no ri r.li dnuge neredsosti, je pri-j»oročljivo, da se takoj vrnete nazaj k lažjii hrani za toliko časa, da ?ihi to preide. Če mu hrana ugaja, tedaj p> stane težji jko 4 'lo (J unč na teti en, ne blitva in bl;;u> realno odhaja ore kajpital ničesar več kL FaSiati ?ovore celo 0 i, - v. v i v svojo obrambo in kadar hi moral, če hi Wl sled^, po- aVentmskem bloku. Xa svojem pustih ter dan delavcem to, kar zahtevajo._j občnem .zboru .so se fašisti potiva- lili, kako so denuncirali Slovence in kejko je vlada ^•>se storila proti Slovencem, kar so oni zahtevali V rokah fa&btfov je sedaj občina, bofoieSca blagajna, hranilnica. oibčinske pi-ave v Šempetru. v Slav:mi, Ilrenoivieah, v St. Mihaelu. V volilne imenike so vpiscJi G00 Italijanov. Fašistov-ski komisarji in upravitelji so solno dragi, pa za prevzeti pogoste-je razpravlja v časopisju o pr<*l>le-mu z.bli/awij«-i z Rolgurijo. Celo v skupx-iiiMkih sejali se je že par-krat gowwilo o tej zswle\T. Vidi «*e jasno kz teh ponm-nih emmcijacij, da s .sedanjim razmerjem sil na balkanskim polotoku nismo prav Mdonrijni, j jasno Ziičrtjtne možnosti, ka-ijo pri« č-trejse raapore^litA^.držav- V javnem mnenju v Jugoslaviji idej-H nemških rrtcih še mnogo čeho>lo-vaškeh otrok »pod pritiskom nem-škili delodnjaJcev. Ali ''Pcvpolo Lti g«o- j-wtojnčame in otolvčane. Ti od vseh vora, j vetrov prKbegK 1 jnklje, mnogi * Druga Lomponecvtia je alovaosako i dvomljivo izotoraszbo, govore o in- «pa, kateer se h a vi jo z dobrodel ferijoznosti domačinov in čvekajo o sovraštvu. Vse njihovo početje je "taiko, da mora res vzbuditi odpor in sovraštvo. S sitro-votstyo in ošaljno-atjo se slabo va-mjejo meje . . . Glavni vzdrževale! ji fašizma v Postojni so: veterinar R. Jšteclier, exba\"nik odaljša čas za nekoliko minut vsak dan in io. dokler se se doseže ves čas do treh ur. Iz. Beograda poročajo, da je jugoslovanski krr^j sprejel v avdi-jenci ministra za agrarno reformo dr. Pavleta Radiea. Pavle Radič je nečak Stipice Radiča. Stipiea Radič je velik republikanec, pa ima. kljub tenuu jako monarh 1stične ideje. Kakorhitro se je pgv^ipei na ministrski stolček .je potrebno .preskrbel Ea \>»jo mnofirobrojno f am ili jo. Njegov« žena je nekak minister brez portfeija; njegov nečak Pavle je minister za agrarno reformo, njegov zet -Maček je načelnik neke mini^terijajkie pisarne, njegova hči je mašLnšra jberica" v ministrstvu. Ako vsi nosijo sfvoje zaslužke na en kup. je Radičeva familija ena na.ibolje plačanih v vsej Jugoslaviji. (Izvzel bi k večjem Toneta Kri-stnrui. Nvoječasnega voditelja slovenskih socijalnrh demokratov, kateremu je morala vlada nasuti v malho precej milijonov, predno je nehal ropotati proti kapitalizmu^. * Pavla Radiča je torej sprejel v avdijenci jugoslovanski kralj. Sestanek je trajal od enajstih do opoldne. In časopisje .pravi, da je na tem sestanku gospod minister krnAju popolnoma poijasjiil vprašanje glede agrarne reforme, glede prehrane vdov i« -.irot, gled•» kolonizacije v Južni Srbiji, glede prostovoljcev itd. Pavle Radič mora imeti strahovito hiter jezik, kralj pa iehomo uho in dot»er spomin, da sta bila o vsem t-an v eni uri gotova. Ti no^podje s<> veliki mofjstri. Zakaj noče za.slišati kralj že vsaj enega jugoslovanskega, davkoplačevalca. Davkoplačevalec bi lahko govoril tri dni in tri noči neprenehoma, pa bi mu ne mo^rel v tem času pojasniti vseh svojih rev in nadlog-. * Vzemite starega izvežbanega politika in malega novorojemea. Kakšna soi"odnost. in kakšna podobnost je med njim«. Vi hi rekli, da ni -nobene, pa je. Oba neznansko kričita in oiia s kričanjem ponavadi v.-tlno desežeta svoj cilj. * Amerika je rodovitna dežela. Njena zemlja je še deviška in rodi vse. kar je človeku treba. Po j:iKuih državah je strašno dosti tobaka. Pa ne samo v južnih državah, tudi v nekaterih cigarah *>n cigaretnih je včasih nekaj tobaka. Čitajtc te članke vsak t- den ter jih shranite za bodočo nporabo. PIRUHI za VAŠE v STAREM KRAJU Se vedno lahko razveselite svojce v domovini za Veliko Noč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Iz-. plačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $ I.— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. * ■ Vse je od v i-no od načina izdelovanja. Iz. kosa železa, tki je "vreden pet dolarjev, se lahko napravi za petni; jst dolarjev konjskih podkov: za dvesto dolarjev nožev; za štri-sto dolarjev igel in za trideset tisoč dolarjev peres za ure. * Tatovi, ki so pokradli nekaj vatikanskih dragocenosti, so bili obsojeni na pet ali šest let ječe. Vatikan je dobil ukradene stvari na za j. 1 V Italiji se potemtakem bolj izplača moriti s*)ci jalist ične poslanec kot pa krasti. Morilec preživi par mesecev v ječi, ima na razpolago vse tuloh-nosti, nazrtdnje ga pa še proglase za narodnega junaka. * V wa.shring*onski zakladnici bodo k malo izdali nove Ivankovce po dolarju. Novi dolarji bodo manjši, toda t rpe žnejfia. Zaenkrat pa v Washingtomu*se niso razglasili, če hod o človeku tudi dalje časa trajali. * Vprašanje: Tukaj na "Willardu imamo mla-de-ga kaplana N. Mlade žene jti dekleta ga (nestrpno hodijo vpraševat za svet. Povej mi Zgaga, kaj bi rekle naše žene. če 'bi sedela v fa-rovžu lepa mlada punca in bi jo mi hoditi vprrawervat za .svet t Radovednež z Willarda. Odgovor: V tem sjfiačaau se vam -ni treba ničesar bartn. Kaplan N. bi že po-skrfrel, da bi punca -z nobenim drtugim ne govorila kot ž njim. GLAS NARODA, 27. Henry Mnrfftr: LA BOHEME Slike ix življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Ko sta zjutraj rano vstala* je vzel Marcel platno in se živahno 1< til Zapuščenega, gradu', slike, z; j kal »to ga je posebno j>rc*al sta-lMiar na place, m skrita kovina. Hočeš li razparati mrliča? — To spada v burko. — je rekel Rudaf -z glasom. v katerem je bila pr»m»'ša«a resnost s spokor- #n ostjo, Marcel, ki je delj časa iskal po vseh konrrh ateljeja, je naenkrat zakričal v itriumfu: — Rešena sva! — je zaklical. — Hid Nem prepričan, da je tu notri skrita vrednost. Vidiš! — in pokazal je Rudolfiu novec v velikosti tolarja, napol z j eden od rj*1 in eelettega volka. Bil je to denar iz časa Karoiin-jrijcev in je imel nekaj umetniške vrednosti. Na napisu, 'ki je ibil še k sre«-i ohranjen, si mogel eita-ti čas vladanja Karla Velikega. — To je vredno trideset gro- •v - je rekel Rudolf in (zaničlji- vo pogledal na najdbo svojega prijatelja. — Trideset grošev napravi velik učinek, če jih dobro jdem da 7e je (bil Rudolf že pola-, itil njegovega znamenitega fraka, je 7f kričal: — Počakaj vendar--Neka.* malenkosti je notri. Collineov fraik zaslužd, da ga omenimo. Prvič je bil popolnoma moder in Oolline je le iz navade govoril o svojem črnem fraku. In ker je bil on edini od vse druž be. ki je imel frak. so imeli isto tako njegovi prijatelji navado re «'i: CoHineov frak. če so govoril' o oficijlnem filozofovem oblačilu. Sploh pa je imelo to Imenitno ob la»"ilo neko čudno obliko, bizarno km le moreš misliti: zelo dolgi škriei so bili pripeti na -zelo kratek život, imeli so dva žepa. pravi žreli, v kateri je deval Colline kakih tridorset tzveakov. ki jih je no- Ll večno pri sobi. ta.ko da so go-, vorili njegovi prijatelji, da more jo, kadar je knjižnica zaprta, n čenjfki in litei-ati prihajati po pojasnila k škricom Collineovcgn fraka, knjižnici, ki je bila čitate-Ijeon vedno odprta. Po izrednem slučaju je vKebo-val ta frak tega dne samo en zve-zek Bavla. razpravo o hiperfiaič-nih zmožnostih v treh zvezkih, en zvezek Coiwliilaea. dva zvezka Swedenborga in Raziskovanje o človeku od Popa. Ko je bil razbremenil svoj knjianiški frak, je lorolil Rudolfu, da ga obleče. — No, — je rekel ta. — levi žep je še precej težak, nekaj si v njem pustil. — Oh, — je deja.l Colline — re-s je. pozabil sem izprazniti žep za Uije jetzike. — In potegnil je iiz njega dve araltski slovnici, malajski besednjak in "Perfektnega živinorejca" v kitajskem jeziku. kar je bilo njegovo najljubše čtivo. Ko se je vrnil Rudolf v svojo «obo. je našel Marcela, iki je ba-laneiral s petfrankovskimi novci, tremi po številu. V prvem trenot-ku je Rudolf odbil roko. ki mu V* je ponudil njegov prijatelj, mislil je. da se je dogodil ziočin. — Podvizajva se, podvizajva! — je dejal Marcel. — Sedaj imava zrJutevanih petdeset frankov. —--Poslušaj, kako: Naletel sem pri MedicLsu na nekega starin;« rja. Ko je videl moj komad, mu je prišlo skoraj slabo: bii je edrni. ki je manjkal v njesgovi abirki. Poslal je bil po vseh deželah. da bi iapolnil to vrzel, in je bil izgubil že vsafko upanje. Ko je tako dobro pregledal moj tolar Karla Velikega, e*e ni niti trenotek obr-tavljal ponuditi mi pet fran kov. Medicis me je dre-gml s komolcem. njegov pogled je dopolnil rutalo. Hotel je reci: razdeliva izkupiček in podražil borm: in na-jmala fn-a do tridesetih frankov. Petnajst wm jih dal Žid«, tm je ontalo. Sedaj lahiko pridejo n-ajini povabljenci, v stan« sva, da jih presenetiva. Kaj, ti imaš orno os, -- je rekel Rndblf, — Cpllinov frak. — In ko je Rudolf ZDRAVE IN ZADOVOLJNE so žonske, ki so proste boler-in in slabosti. Odpomoe jim da SEVERAL REGULATOR cena $1.25. Splošna tonika za zdravljenje bolezni, ki so posebno ženskam lastne. ••Bila s.-m pntrta In jako slaba." pravi Mrs. F. Matousfk. Taylor, Xelir. — "Ilazen ob fajne ž«»r»>ogatega s lakunla Kita v peči. Namesto le-'v , - . . , T . , .. . Jjaka je stopil s s-^-o.ro mlado n -t uca sta obesila na strop okvir I / u , - . . i j. »neve-to pred oktar da m i>orrH*i sve > platnom, posajen s svečami. —' - -i, n ^ "i - • i A r - . ,cenik. Cerkveni poroki je hotelo >redi sobe Kta postavi a pisalno ^ mS_„ . • , ... K pnsostvovatu veliko število prija mizo, da bi slitzila govornikom za tribuno; pred njo pa sta po- se- >tavila edini fotelj, na kaitere«»a teljev ol>eh kandidatov za jarem J svetega zakona. Zlasti številni so naj bi sedel vplivni kritik, po mi-d pa sta razložila \-se mogoče zveee. 'ce: romane, pasmi, podlistke, ko-jih avrtorji so imeli počastiti večer < svojo prisotnostjo. Da bi se iz-gnila spopadu med različnimi ''orporacija-mi književnikov, sta a bili bi\-xi prijatelji in znamei neve- fe. Ko je svečenik stopil pred oltar. da izvrši poročne obrede, je došlo do velikega hrupa, nakar je sledil splošen pretep s krvavimi posledicami. Kako je prepir pravzaprav nastal. ne ve nihče. Bržčas je kdo e razdelila atelje v štiri prede e. • i i i - ~ i .......A . . . .. ' Jzmed nnkdanjih nevestiimli cesti i >re<| katerimi si eutal na štirih \ naglici napravljenih napi-sib: Pesniki prodno ni mladenič odslužil vojaškega roka, torej pred ilokonča-nim 24. letom. Danes, ko ni v«č triletnega vojaškega služl>ovanja, je odpadel ta zadržek. Vse drvi tudi na Drina ju v zakon med 20. in 26. letom. V JwgosJaviji se ni. izjav: funkeijonarjjev, v 'tean i>ogledu ' . , . ra vns uanvngui. Ker »hit vu> ne sia- dosti izpremenilo. I»a>e je malol^e »•:«• J-mljite gra i-ar dni in .^e n i s t »• moških, ki bi se ženili pred.rride- 'kinoma zadovoljni z učinki vrnite seti.m letom, in maflo dekle.t, ki bi sc m ožile pred 24. letom. Po deželi pa še celo ne. Kdo bi si m »lil, da jo mogoče o ljubezni govoriti tu-di s statističnima podaitki? Ljubezen pa številke ! Ljubezen, ta čudoviti fenomen človeškega srca. to hrepenenje v neznane daljave, to snovanje | zračn h gradov, to koprnenje po objemu ljubljenega bitja — ta strast, da se da zajeti s številkami 1 !Mnogi bodo dvomili, resnica pa je. da se da tudi o ljaibezni govoriti « statistiko in kako natančno še! Ke« o IJnbežrr: poetov in rn-maiitičnih dcnjig»ini mogoče go-. voriti « števifkami. Pač pa o ži- „ . , ____ , • , , ... , , .. Zopet pretep vadi Plamenca. v li IjiKieh. o njihovi vsakdanji r fijubezni. o tem 'kompromLsfnem ne. Te dni je tekla v Beogradu ra- ft\io!-u 'klen.lnoga hrepenenja ,ir. cli Plamenca »zopet kri. Neke no- praktičnega raounanja. Vse teori- ^ ^ spcftvkli pred kavarne je in nauki Starih tetlk in mamic Jadran dve skupini Č rnogorcev, se Lahko poskrijejo pre^l statisti-! °d katerih je bila ena za. druga ko n. pr. ki poroča o sklenjenih j znPer Plamenca. Par besed je za- zakonnh in ki razbira starostna le-!dostovalo in že so si skočili vroče- ta zakoncev. j krvni mladeniči v lase. Sprva so Številke statistike, ki se objav-obdelovali s pestmi in palicami. Ija po vsem svetu, nam dokazuje-;ko I>a .K vmešalo v rabuiko par jo. da vladajo med ljudmi gotovi j tujec v. sta padla nenadoma iz vrst zakoni in da nam statistika odkri- Črnogorcev dva ostra strela. V va nagnenoa celih (pokolenj. Tz tfrenotku *so se razpršili številni nemške statistike n. pr. ki so jo gb*dalcf. pa tnuli Črnogorci so iz- Bestavili po vojni, izhaja, da se Na borj:šču sta ostala samo Siromakovo zdravilo za slabotno živce, slabo prebavo Isto hitro učinkuje. Živci morajo imeti žveplo, krt pa žeioao. To je kar stori to zdravilo. Nuga-Tone — dajo ie-le*o v krvi in žveplo tivcem. Je to' zn;iiipi veni graditelj živcev. kr\i in telesa. Za slabo prebavo, zaprtje In na-penjanje. \'zeinite ea in prepiičajte se kako hitro vam b<) pmnapano. zadovoljni, ker oni vedo kij more to zdravilo storiti v takih slučajih Priporočano, jamfenn in na prodaj v vseTt lekarnah in trgovinah z zdravili. —Adv't- HIŠA IN VRT s 4 stanovanji na Dunajski cesti v Ljubljani je naprodaj za $4.">00. j>odrobnosti se poizve pri: L. Markun, 310 East 83. St., New York, N. Y. (ox 25.26.27) Rad bi vedel kje se nahaja moj brat JAKOB ŠPEH. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi ali naj se pa sam oglasi bratu Janezu Špeh, 1042 East 61. St., Cleveland, Ohio. (3x 2.1,26.27) -dva črnogorska pretepača, neki Vitlak Kneževič in tiskamiški uslužbenec Tomo Kneževič. Eden je večina mož ženi med 20. in 24. letom. V teh letilfje koprnenje ]K» ženi očitno najmočnejše. Tedaj se mladeniči ženijo kakor nori. Nič:'l)il poškodovan na glavi, drugi p.i ne vpoštevarjo starosti ženskega nat1 očesom, in sie^r precej t.vko. bitja, v katerega so se zaljubili : Od pravili so ju v bolnico, ko oz-Nemška statistika trdi, da sklepa 'dravita bo-ta pa radi izgreda š,-vsako leto približno .">0.000 Jjndi • Polici^ko kaznovana Prozailki Romanopisci Klasdki l^ame so imele zasesti prostor v sredini. zakon v 23. letu starosti, nekoli- najboljše ročno napravljene ko več ljudi v 23. letu. s 24. letom • ,t"-,jak,ske harmonike cev izustil kako posmehljivo o par , ko ter s tem razburil ženin o ve pri-' Pa ^topi v zakon ski-jarem 55.000 j atelje. Dirhoxniik je ves prepla-^ Ijmli. Zdi se torej, da je moč ljw->0. in Q0- letom poročilo int]>ozaattno ate vilo 2200 žena. Večina teh žen je poročila n a*? 60 let stare moške. Tri so vzele može pod 40. leti. dve pa celo može pod 30. leti. Najmlajši možje, ki so vz»*li 60 letne žene. so šteli 23 let. Tudi v drugih velemestih in državaih. n. pr. na Dunaju, vlada v tc-lezaiii. Ali je avtomobil bolj važen kot vaše življenje? Ako ne za-zavračate nasvetov, kako ohranili avtomobil, if.orate tudi sprejeti opomine, kako obvarovati svoje življenje. Ako še nikdar niste pn-.-kusiH T rine rje Vega Grenkega Vina. jxwkusite ga sedaj. To zdravila narejeno iz grenkih zelišč, korenin in lubja ter čistega vina, je izborna želodčna tonika. Cisti čre-va, pomaga pri prebavi in vrne zd ra v te«k. "^Toje žeiodč*ne lx>lei-ni so prešle, počutim se dobro in se isnam zahvaliti Grenkemu Vinu", je pisal 24. februarja ^rr. An t. Jovanovič iz ITot Coal, TV. Va. Ako ga ne dobite v lekarni, piisiip na Joseph Triner Companv. Chicago. 111. (Adv.) navado reči, če je govoriJa o n jem. svojim prijateljicam; — Bilo je divno; imeli smo sveče, moja draga! (Dalje prihodnjič.) PRVO SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane. Tazil bo na prtljage in gledal posebno na to, da b«nlo vsi potniki udobno in brezskrbno potovali. Na razpolago Imamo posebni oddelek za na5e potnike, naJboljSe kabine v sredini parnika z 2.. 4. in C. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom In železnico vred, za tja in nazaj pa samo $L'OC.OO in $3.00 vojni davek. Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta j»ar-nik tudi drugim priporof-ali. Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. » NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi ▼ Cleve- j landu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Iiid i a n a polisu. Mr. Rud m am je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mn gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda". Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926* je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. V zalogi imamo SVETO PISMO (atare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, H. Y. GLAS NARODA, 27. MARCA 1926 BELE ROŽE ROMAN V DVEH DELU. Za "Glas Naroda" priredil O. P. oo i Nadaljevanje.) — je rekel. — ugodilo se bo. Prav tako lahko pa bi 1.1 hi -se prav tako inalo brigala za moje prepo- PASJE DIRKE V IDAHO Fr. Z. — Doh pi iuijrai) potftokji, v »ni i icrvt hMdiij^. — 1'otein i/igraj svojo glavno karto, — je odvrnil knez. — Povej Fnksjj!. da :i j<* znano. da je včeraj zvečer »krivaj izročila pevcu »bihit. Boris je >iM|»il nazaj, kot da ga je pičil ga*l in postal je tcmno-l df (• v olurarz. — To, — to ni r«»s! — je vzkliknil. — I>a. Tvoja -estra sama je videla to. — In kaj je sralo v pismu ? — Dragi dečko, pi-eve • me vprašaš. In t.udi če bi ne vsebovalo ; -.ino ničesar drurgega kot davospev na velikega pevea, bi ostal ob->«»je vjeden način, kako je bil biiet izročen. — Sever I a. i;. -J> jničcl leiati po sobi gorindol z velikimi koraki. Naen-krr.t pa je obstal. Takiu boon |M-/.val tegii lopova, pevea, na dvoboj, — je re-iv 1 / velikansko odločnostjo. Xe vem. alti sem že kaj pisal o je < d vrnil knez m into. — Pevce se je dosed a j v ženski .-h r»'>P"ln«uiiij korektno obnašal. Koncem konca pa je ven-j Vprašal sem ženo, pa žena tudi >!;i,- !.• človek ''> vseliti ga morajo l;t-kanja lepe žene. Pojdi le le-'ne ve. aH sem. R<»kln je. da mojih j' t <*r piliti pevca popolnoma iz igre. [pisar i j sploti atč ne či^ta. Kritika 1 h■ m o. — j«, vzkliknil Boris energično. — Čakaj, stric, ta-|da je jako nejwvoljuw o njih iz-k i -i .iltm Z"p« t. j razila. pa bi ^e ji greh zd"l žo- ln s l -mi h s« lami je odlutel ven kot vihra, kajti bal se je oči- per kritiko, ako bi jih venKlrale črtala. Kajti čemu bi kc potem -ploh pisale ali tipkale kritike? Rekel sem, da tudi ne vem čemu. Tenia kakorkoli — kar j ženske duše, nič ne de, če TO ftretame parnikov * Shipping New* SI. marca: Ber angaria, Havre; Arabic. Bremen. Cherbourg; Hamburg; Suffren, Republic, 3. aprila: Majestic. Cherbourg; France, Havre; Volendam, Rotterdam; Muen-chen, Bremen; Orduna, Hamburg. 7. aprila: Mauretan a, Ch*-rb<-.urg; I*re*. ding, Clierlxjurg'. I!r«-men. Har- JBBBHI^'.ii^i^aur^' :«f ^MPCHWOOO A ukOIIONB. Pri dir.kah v Ash i on, Luaiio. so zn^-g-aU psi. ki so last Howarda Sal-leya (v sredi). Xa levi je governer O. O. ^Ioore. na (lesni pa Miss Lvd Ilutchuison. 8. aprila: Thuringla, Hamburg. 10. aprila: PARIS, HAVRE; SKl'PNI JZt.F.T. I^evlathaJi. Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Belgenlan«l, Cherbourg. 14. aprila: Aquitana, Cherbourg; Oeorge Washington. CherWtmrgr, Rr'-nrien. 15. aprila: De Gra-ssp, Havre; Yourck, Bremen. 17. aprila: Olympic, Cherbourg; Andania, Hamburg, New Amsterdam, Rotterdam. 20. aprila: Columbus. Ereraen. Chorlnmru". America, 21. apri:a: Berengaria. Cherbourg; l^a Savoie. Havre; I'res. Harding, Bremen. 22. aprila: Bremen, Bremen. 24. aprila: Majestic. Cherl>ours: France, Havre. 29. aprila: Mauretania, Bremen. 29. aprila: Berlin, Rrem'-n. 30. aprila: Kevilathan, Cherbourg. 22. maja: Paris, Havre, IZLET. 22. junija: MARTHA WASHINGTON. SKUPNI 1ZLFT. 6. julija: PRESIDEXTE WII.SON. druoi skupni izkft. Cherbourg; Homeric, DRUGI SKUPNI TRST; Ženska duša. \ idno» da bo njegova jeaa drugače prekmalu xjrnrhtela. Komaj j »a je bil zunaj, ko se je zopot prikazala Saša. — No.' — je vpra&iia. Knez je skomignil z ramama. — Zakon ivojeuri brata je bil, kot se l>ojim velika napaka, je rekel k ni ado na4o. S. v. .i;i. j.- odvrnila Xaša, !ci je zap-1 zavzela svojo mesto.(rebiti o njej že pisal. Ženska duša SpMi bi ne moglo biti drugače. Ali spadata ta dva skupaj? Oči-'je tnko jrl-odioka. ne'iBsei^xui je vir \ Mlin ne. Mi pa I,i ven.htr šlo, če In imel Boris le iskrico ener-jin zaklad, da se da o njej pisati žije. tudi dvakrait in celo trikrat in ho 1.« pusti to. Sa.>a. On ne more zato. prvič ne v^led svojega zna-1 vsa'kikrat drugače. se tace em m o caja m uečko. drii£ji< v-Jed >voje vzgoje. V svojem bistvu je pošten | Xa primer za>tran zapiranja. I Ženska duša nikoli za seboj ne .Medtem pa je hitel Boris skozi grad ter planil s tako silo v so-j zapre duri. Pa naj gre iz sobe v svoje žene. da j«* i- pa Fuksija zakrikiula od strahu. .dnino -oho ali iz sol>e v kuhinjo Sveti Bug. — je vzkliknila, — kaj se je zgodilo? Tak kra-[a»li na balkon — duri ne bo nik-vai delaš, H oris, kot da vprizarjajo cowboy i n:«pad. i dar za s4>( j zaprla, kvečjemu, če — Da. cowboy. sam sem cowboy, — je zagrmel Boris. — Kako'jih bo prislonila. In jih ne bo *ao-l»i 'lov« k ne ji« besnel 1 Prvič mora m gledati, kako se pelias zfi to(£te to ne spodobi, nikakor ne .spod« »i. ket je rekel -stric Višjegradski. — Kne/. VLš jegi ;bdski n.t j se briga za svoje "lastne zadeve, — je menila Fuk-uja -sath< {varno. — l ega j>a m deia. pač pa st» briga tudi zate, — je kričal Boris tei bega I po yobi pjorindol. — In s i;akšiio pravico 1 — ie rekla z ošabno navihanim nosom. — To jr vendar .la^sno kot je lx-li dan. — kei- je moj stric! — je dokazal Borie, >vojo trditev. — 1 v«j da. — a ne moj. — >e je glasil pravilni odgovor. — To je vs,.ju> ,— ii s\ moja žena in jaz sem njegov nečak, ka-»»Tega mot «i in Lgati. — je kričal Boris. — Ker pa se ravno bri-•_'a zame. ne u pi v svoji hiši t\ojega prfc>mojn tega ne trpi, ne trpi! (jnt m v«» l az uiKMii. — j«- cKl\Tuila Puksija zelo mirno. — Ce •i dosi i noM-an. Iioi Ls. /aj ri tam ekno. prosim. BiUks je zaprl okno s tako silo, da so ^ažvenkctale šipe. — Hvala. — j*» menila Fuksija Ijubezmjivo. Neumnost, — je mrmra! Boris, — hvala! J<«z se ti prav nie ne zahvalim ter ti to prepovedujem. Fuksija se je pričela m.H-.nejše gugati ter se smehljala, kar je na srečo B< risa zopet tako razkačilo. da je takoj planil nazaj v bitko z pogumom leva. Prepoveduj«« ! — je zakt eal s tako mogočnim glasom, da je moral t^tk^j pr«Vti kapljati. Nato |>a je luuialjeval popolnoma »! itrodusn«»: — V iili^. Fuksija, ljudje -se ai lo smejejo ter se norču-jeo iz teiho. ee \ lilijo, da daješ na skri\Tiem pevcu pisma. Fuksija je Ilehala zibati na stolu in se je vzravnala, slična kobri, ki čuti svojega sovražnika. — Kdo j« to videl? — je vjTrašal ost.ro. — No kdo je pač videl, — .je ponovil Boris ter bil na najboljši poti, da imenuje ime S iše Na srečo pa mu je padlo glavo, da je v ohranjen je -plonn ga d ružiiiskega m mu l>olj pamt»>rrmlo^lo. — se je ironično nasmehnila Fuksija. Bori* ji nas. !. da jc trenutek 'primeren za sit-rategično umakiii-tev. I )o»'H>ja!Uitveno je odš"l k vratom, prijel Idjuko, ter se še enkrat obrnil. — l^ares, Firksija. to ne jnr. — je rekel prepričevalno. — Tukaj v naših krogih v Evropi se smatra za zelo sla/b ton. če se koga s svojimi Oboževanji t«-ko nadleguje, da ne ve, kako hi se rešil tega in . . . — Hvala lepa za prijasuio pojasnilo, — je rekla Fuksija z izzivajoča hladnostjo. — Ce gre pa mlada, doibro vzgojena in odlična dekhca na no*'un sOHtauak kot lepa Sigrid in modri Cavaliere v pretekli noči. potem je to pač dober ton, — kaj ne, moj >dadki Boris? — Kako k! — je vfcklikml Boris, ves presenečen. # -- Videl* s«ni z Lastnimi očmi, — je odvrnila t^uksiga. — Zares. — bnejr. šale? — Natančno tako. (Dalje prikodnjtt.) NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! ■ war---- —... K-"*— v. ne tedaj, kadar ho šla za sedem hipov ali za celo uro ali za teden ti-i ali za vseh vekov veke! FVvznal s4-m višjega sodnega u-racinika — zdaj je že vpokojen. Iiih1 je dcigo belo brado kakor sv. Miklavž, toda poleg častitljive m ške brade mu je v prsih bivala vendar ženska duša. Tudi on ni nikoli za s.->boj zaprl duri. Tako čudila iu n e preračuni j iva so pota majke narave! In ne le duri ženska duša za se-brreclno kdo pride -m jih zapre. Omare enako pušeatjo odprte. Nekatere omare )tii::majo vi^t, neg<» imajo predale. Te omare imenujejo predalniki. Tem omaram ne puščajo odprtih vrat, ker jih ni. ampak s,» predali tisto, če-ar ne zapirajo. Tudi svojih denarnic ne zapirajo in svojih ročnih torbic ifli potem se jim izgubljajo robci in denar in čokolada in ključi in pisma in aspirin in ne vedo kje, kdaj is kako. iS črnilom sploh ne da pisati: gosto je kakor močnik in povrhu m-u raistejo razne nezaužitne gobe. Zafoa'j ? Zato. ker ženska duša črnila nikoli ne zamaši, ko ga je ra'bila. ZaniacU'k se izgubi, mi ko se kregam, pravijo, da jo črnilo že prej bilo brez zamaška. Kdaj prej? Ali že v trgovini? Ali še prej — ob stvarjenju sveta : .Jaz nisem še nikoli kupil črnila brez zamaha ! t ELefctrdke ttiicii ne zapirajo za peboj. nego jo puščajo goreti — ne vem. komu na čawt, ko ni nikogar v sobi ali kuhinji ali koderkoli. In se v.sega niti ne spominjam. Tod al niso ti očitki ni kaki očitki zaper žensko drišo — nikakor ne! Nego jih je šteti zgolj za prispevke in dokumente in podlaigo za raziskavo is spoaiavanje misteri-ja :r>nske duše. Kajti modrijan, predno kotmu kaj očita in ga graja, vsakikrat stvar silno pretrese in prendari, ali zasluži očitka in graje. Pa pretrese resno in prendari tudi žensko dušo in se vpraša: Ali in kje je zaprisano, da morajo duri •in ditu-ge take stvari sploh biti zaprte ? Ali pa je zapiranje vseh teh in takih stvari morebiti le lah kom trebi predsodek naše dobe ? Is l>odo morebiti iza nami časi prišli in ljudje, ki se hodo naši dobi čudili in bodo zaprte duri in črnila Ln elektrike ol>sojali kot nekulturnost in ostanek barbarstva in iho tedaj prišlo na dan. .tla je pravzaprav prav imela ženska du Aa. ki ni zapirala, da pa njenega početja kratkovidna naša doba ni razumela. Ženska duša. kar počenja, ne počenja kar tako. nego je vir njenemu početju g'lotvoko utemeljen v koreninah njene duše, ki imajo svojo kal v globinah, segajoč noter v temne zakone narave in sploh. Kdor me razume, ta razume, kaj hočem reči. Kdor me ne raKtrtue. ta seveda ne razume mojih bese«. Toda so ]>o mojem prepričanju tudi goli kolenčki in pobja frizura zgolj pojav ornega tajinstvene-ga misterija ženske duše in jih nekaieri takisto ne razumejo. Če je ženska duša. ^>raš:ana. zakaj vse mogeče pušča odprto, n' v zadregi. Pravi, da zato. da šte-di čas. Pravi, da bi se lahko zgodilo da bi čez pet minut ali čez pol ure ali čez šest mesecev ali čez 2.1 let zopet nanesla prilika in potreba, da bi se karkoli odprlo — pa bo že odprto in bo neizmerno časa prihranjenega, in ki, kakor rečeno. koreninijo v skritih globinah ženske duše. In sem prej pozabil povedati še to : Ženska duiaa. kadar bere in neha braiti. ne vloži v knjigo znamenja. .k.je da je nehala, niti leno snažno ne. zapogne lista na onem kraju, kakor to store red ljubeči I juti je. Nego pusti ženska. duša odprto tiudrt knjigo in jo odprto, listi navzdol, ]>oloži na mizo. na posteljo, na atol. ma šivalni s i roj, na štedilnik, v lavor ali na krožnik. In ne prebere pričete knjige do konca, nego jo prebere le do polovice ali tretjine in potem prične drugo knjigo in prične tretjo in prične četfrto in potetn bere zopet prvo m vse knjige leže odprte in narobe in nimaš kam. da jk>1o-žiš klobuk in dežnik in škatljieo s sodo. Pa kakor sem že izjavil: ti očitki niso Tiikaki očitki. Nego mora modrijan zgolj upoštevati dejstvo, da je, in kakršno jc dejstvo. Kajti dejvtvo ost a je dejstvo tudi tedaj, če ga razum V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND HAMBURG NaSi parrrki na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA I'< »TOV A N J A roi) OSEBNIM VODSTVOM $198 — Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TF.DRNSKA OI »I'1.1TTJ A Za povratna dovoljenja ln a Lz dejstva zaključke irn naiuk. Tako delo modrijan ! Modrijan.pa pravi: Ženrfka duša odprto p«»ea to in to — ako ženska duša temu .svojemu početju tudi ne ve posedati pravih vzrokov, početje verwlai'le tri. te tajni so ti veroki njej, ]>a ,so tajni tudi nam. Pa bodinno nnorijaiMi in spoštujmo tajne, okoimeanii čJoveškemu očesu še neodkrite vzroke; skromni se jim kilamjemifo. pokorni za njimi ubirajmo arcojo pot! In potem jKKmiNHmo in uvažuj-mo: Ko ženska duša odprto pušča io in to in iko nranara n.teno početje ni neutemcJjoivo, čenra so potem sploh vrata, čemu so okna, čemu zamaaiki / Itd.? Itd.? In bo nad nas kakor blisk z neba prišlo razodetje, in se bom-c vprašali. Ali ne kaže vse te stvari, ki potemtakeim ne sluižijo ko-1'Utineinii namenu, izanaiprej .^pioh opustiti, da bomo odslej brez okr-u in vrat ? Tako nam ntisterij ženske duše otvavja čaitlovite nove vidike in nam kaže pot naprej in navzgor. Romunski ponarejevalec pred dunajskim sodiščem. Pred dunajskim sodiščem se je iiKirjil te dni zagovarjati romunski ponaTCjcvrJec denarja Sarama. !ki je oškodoval Narodne banke ske-ro vseh d:-žav ter je {X>iiarejal tudi češkoslovaške "sokole'7. — Sodišče je obsotlilo faJsifikatoija na dve leti ječe. NAZNANILO. Rojakom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. FABIAN, ki je pooblaščen 'pobirati naročnino, kakor tudi naročila za o- glase in knjige, ki jih ima "Glas Naroda" v zalogi. Rojakom ga topJo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". Mokre noge! Nevarne mokre noge! Razni tievarni prehladi, iz katerih se razvijeta influenca ali pljučnica, imajo svoj izvor v mokrih nogalu Drgnite podplate tnočno in temeljito z PAIN-EXPELLER Varstvena znamka Rej. I". S. I'at. Off. Drgnite, da lw> koža zažArela, da bodo podplati rdeči in gorici. Kili jioziini, nili poleti ne imejte moljrih nog! Pain-Jlxpflier pr<«lajajo lekarnarji vsepovsod. 35 in 70 centov steklenica. Pravi ima varstveno znamko SIDRO. F. AD. RICHTER & CO. BF.RRY £ SO. itb STS. BROOKLYN, N. Y. Kako se potuje v stari kra] in nazaj v Ameriko Kdor j« n«»«n>n potovati • stari kraj, J« potrebno, da J« aa t&nčno poučen o potnih listin, prt Uacl ln drofto strareh. Foiaulla. ki na Jib iuumm. dati rsled nafie dolgoletne lakošnj« Vem bodo gotovo ? korlet; tudi tiri-poročamo vedno le prvovrstne p&r-alte. ki tssajc kabin« tndl v IUL rasrsdo. Glaesss mti MsetelMi« postava ki stopila ▼ veljsTc ■ 1. julljei* i 1924. samorejo tudi nedratt7ijiu} dobiti doroljenj« ostati r doaarlk «ao leto ln ako potrebno tndi delj : toaaderca dovoljenja ladaja icen-ralnl ntselalfti komisar t Wisb lngton, D. C. ProSnjo sa tako io voljeni« se lahko napravi tndi New Torka pred od potovanjem, te •s ponj« prosilcu v stari kraj gla sam nanovejis odredb«. KAKO DOBITI SVOJCB IZ STABSGA KRAJA Kdor Bell dobiti sorodnika »I svojca is starega kraj«, naj aas rr«J plie sa pojasnila. Is Jn«oala vije bo prlpnKenlb r pribodnjll treh letih, od 1. julija 1924 napr* vsako leto po 671 priseljenec/v. Amerind državljani pa aamor«} •obiti Mm lene ln otroke do 1*. 1* U brea, da bi bUl Stetl v kvoto. T rojene oeebe ee tndl ne StejeJ« kvoto. BtarfiH ln otroci od II I* XI. lata ameriških drfavljaz>«v p (maja predmost v kvotL Plfttt« a pojasnila. Frodajaate vosu« liste ia va> pMI «e ; tndl preko Trsta samorej« J» Coalovanl eedaj potovati. Frank Sakser State Bank 69 Cortlandt St., Haw York Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih. Premogovna industrija v Ameriki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. G umi j — novo zlato svetovne finance. Strašna bolezen rak. Doživljaji Yorku. lačnega v New Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord Cur~ zon. Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Hjalmar Branting. Kitajska. Sunjatsen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel Eindenburg. Smrt Roberta La FoUetta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza Uporaba nekaterih rastlin. zdravilnih Vpliv podnebja bolezni. na duševne Raznoterosti. S mesnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY