Ptuj, petek, 17. januarja 2014
letnik LXVII • št. 5 Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Aktualno Ptuj • Milijonska izguba ptujske bolnišnice
O Stran 2
Spodnje Podravje Ptuj • ZZZS za prostore na Čučkovi išče najemnika
Z> Stran 7
Spodnje Podravje Ptuj • Kje so se izgubili podatki o državljanstvu?
O Stran 9
Štajerski
Šport
Tenis • Blaž Rola v Melbournu ustavljen šele v 2. krogu
O Stran 11
Ptuj • Stari dravski most slab, Puhov na meji sprejemljivega
Zaskrbljujoča ocena za novi Puhov most
Med 300 slovenskimi mostovi, ki bi jih bilo nujno sanirati, jih je približno desetina tudi na območju Sp. Podravja. To so mostovi, ki jih je DRSC na podlagi strokovnih pregledov označil kot slabe ali zelo slabe.
Bolj kot desetina teh slabili in zelo slabih mostov je na seznamu ocen zbodlo v oči dejstvo, da je novi Puhov most na lestvici od ena do pet označen samo z oceno tri, ki pomeni mejno stanje. Za most, ki je praktično nov ter naj bi bil za Ptuj in regijo strateškega pomena, bi pričakovali ne samo oceno pet, ampak plus pet. Pu-hov most je bil v uporabo predan leta 2007. Star je šele dobrih šest let in ga na seznamu med odličnimi ne najdemo! Alarmantna pa je tudi ocena starega ptujskega mostu, ki je označen kot slab oziroma ima oceno dve. Vendar je stari ptujski dravski most star že 55 let. Novi Puhov, ki je samo za eno oceno nad starim, pa si po šestih letih trojke vsekakor ne bi smel privoščiti. O stanju mostov v naši regiji podrobneje poročamo na strani 3.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
Smrekar in Vaš prišla v Zavrč, Benko odšel v Avstrijo
O Stran 12
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si
Tednikov objektiv:
Zasebniki zgroženi, SOU mnenja, da se to občinam splača
Spodnje Podravje • Doslej je bila v občinah načeloma praksa, da so izvajalca gradbenega nadzora izbirale sproti. Letos pa naj bi tudi na tem področju prišlo do sprememb, saj bi naj nadzor opravljala Skupna občinska uprava v tistih občinah, ki se bodo tako odločile.
O Stran 4 do 6
Bomo reveže spet pokopavali za pokopališkim zidom?
Podravje • Da postaja življenje večine slovenskih upokojencev resnično nevzdržno, ponovno opozarjajo v ptujskem območnem odboru sindikata upokojencev, kjer so napisali že drugo odprto pismo s protestno noto vladajoči slovenski eliti, poslancem in strankam. Ali bo tokrat pomagalo?
O Stran 24
2 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 17. januarja 2014
Ptuj • Svet ptujske bolnišnice
Milijonska izguba in skoraj tri milijone evrov zapadlih obveznosti
Novi svet zavoda ptujske bolnišnice je v zelo kratkem času opravil že štiri seje. Četrta, ki je bila 14. januarja, je obsegala kar 19 točk dnevnega reda večinoma informativne narave, da so novi člani sveta dobili podrobnejši vpogled v delo, probleme in razvojne načrte te največje ptujske zdravstvene ustanove, na katero gravitira več kot 70 tisoč ljudi, pa tudi, da bodo lažje izbrali novo vodstvo ptujske bolnišnice.
Člani sveta so se seznanili s strateškimi cilji, ki so usmerjeni v primarno preventivo in kurativno zdravljenje prebivalcev Spodnjega Podravja ter z nadaljnjim razvojem centrov odličnosti tudi v pridobitev bolnikov iz ostalih regij Slovenije.
Kadrovska in finančna podhranjenost
V bolnišnici želijo zgraditi temelje prepoznavne stroke na lastnem kadru. V tem trenutku je v ptujski bolnišnici zaposlenih 36 specialistov, potrebovali bi jih še 17. Kadrovska podhranjenost je velika, prav tako pa že dolgo opozarjajo tudi na finančno podhranjenost oz. na to, da ne dobijo plačanega vsega opravljenega dela. Finančna podhranjenost jim letno vzame okrog 500.000 evrov. Več želijo v prihodnje narediti na področju raziskovalnega dela, zato so na seji sprejeli tudi predlog za spremembo ustanovitvenega akta za dopolnitev dejavnosti. Pridobitev urgentnega centra je ključna za ohranitev statusa bolnišnice in tudi za varovanje zdravja prebivalcev Spodnjega Podravja, poudarjajo v svoji strokovni viziji, pod katero se je podpisal pomočnik v. d. direktorice za stroko Mitja Letonja, ki so jo dopolnilni predstojniki posameznih oddelkov, ambulant in lekarne.
Nujna urgentna služba
Brez osrednje urgentne službe ni mogoče organizirati zdravstvenega varstva, ki bolnika postavlja v središče obravnave. Za gradnjo urgen-
Foto: Črtomir Goznik
Vloge za novega direktorja ptujske bolnišnice bodo odprli 21. januarja.
tnega centra pridobivajo potrebno projektno dokumentacijo, še vedno imajo tudi zagotovila, da se bo ptujski urgentni center zgradil, saj je v mreži teh centrov, četudi zanj ne bo evropskega denarja, temveč ga bo zagotovil proračun RS. Stal naj bi predvidoma nekaj več kot 1,9 milijona evrov z opremo vred, vendar se bo zaradi povečanja stopnje DDV cena izgradnje povečala. Imel bo okrog 700 m2 površine in ga bodo zgradili predvidoma na dovozu pred kirurškimi ambulantami. Za urgentni center si v ptujski bolnišnici prizadevajo od leta 2006, res pa je, da se v letu 2012 na tem projektu ni delalo.
Bolnišnica je v postopku pridobivanja mednarodne akreditacije, v tem trenutku mednarodnemu standardu s svojimi dejavnostmi ustrezajo že v 80 odstotkih. Bolnišnični laboratorij je trenutno še edini v Sloveniji z akreditacijo EN ISO 15189: 2007. S standardom kakovosti se ponaša tudi
Izteče se rok razpisa za novega direktorja bolnišnice
Rok za sprejem vlog za novega direktorja ptujske bolnišnice se izteče v soboto, 18. januarja. Odpiranje vlog bo v torek, 21. januarja, opravila komisija v sestavi Metka Rašl, Tomaž Alič in Sonja Žibrat. Novega direktorja pa naj bi med kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, izbrali 28. januarja, potem ko se bodo le-ti tudi javno predstavili. Kot smo izvedeli, naj bi v bodoče imela bolnišnica direktorja, strokovnega vodjo in pomočnika za zaokroženo območje, ne pa tudi več namestnika direktorja.
sterilizacija. Že od leta 1999 ima ptujska porodnišnica certifikat Novorojencem prijazna porodnišnica. Velik problem ptujske bolnišnice je tudi iz-trošenost opreme, ki je kar 83-odstotna. Zaradi finančnih težav kupujejo le tisto opremo, ki jo nujno potrebujejo. V letu 2013 so za investicije porabili dobrih 352 tisoč evrov, v obdobju enajstih mesecev leta 2013 pa dobrih 527 tisoč evrov, ki so jih med drugim porabili za nakup mamografa in video kolonoskopa.
Tudi na 4. seji so veliko govorili o uresničevanju sanacijskega programa, ki ga sproti dopolnjujejo, kljub temu pa se izguba v letu 2013 približuje milijonu evrov. V enajstih mesecih leta 2013 znaša izguba blizu 700.000 evrov, kar je v glavnem posledica manjše realizacije plana in nižanja plačil iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kar 400.000 evrov pa jih bo stala odprava plačnih nesorazmerij, ki šteje še v bilanco za leto 2013.
Še vedno pa jim grozi tudi plačilo 550.000 evrov zaradi nepravilnosti pri izplačilih za opravljeno delo s. p. v letu 2011, za katerega je bil opravljen davčni nadzor na podlagi prijave, čeprav so tako delali v vseh slovenskih bolnišnicah. Predlaganega sklepa, da ta znesek ne bi obremenil stroškov poslovanja in da bi ga v primeru plačila poravnali iz odloženih prihodkov, člani sveta zavoda niso sprejeli, ker je vprašanje, ali bi bilo takšno plačilo zakonito.
Vseh odprtih obveznosti za 3,7 milijona evrov
Novi direktor pa se bo tudi moral spopasti z realizacijo pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva v Splošni bolnišnici Ptuj v plačnem delu, ki ga plačujejo v obliki nadurnega dela iz osebnega količnika zdravnika, morali pa bi ga plačevati po dežurnem mestu. Takšno plačevanje jim letno vzame dodatnih 300.000 evrov. V pogovorih o tem, da bi tudi v plačilu zadostili pravilniku, doslej vodstvo bolnišnice ni bilo uspešno. Izkazane obremenitve v dežurstvu so pokazale več kot 60-odstotno obremenitev in posledično uvedbo turnusnega dela, za kar pa v bolnišnici primanjkuje kadra. Če bi zdravniki umaknili soglasja za nadurno delo, bi bila ogrožena dejavnost oz. nasploh realizacija plana. V slovenskih bolnišnicah imajo to plačilo različno urejeno, kljub pravilnikom, kot pa je slišati, se tudi na tem področju pripravljajo spremembe. Dokler jih ne bo, bo takšna ali drugačna realizacija tega pravilnika zadeva, s katero se bo moral spopasti novi direktor bolnišnice. V trem trenutku znašajo stroški dela blizu 60 odstotkov, v svetu zavoda so prepričani, da bi jih bilo mogoče znižati. Pod drobnogled bi veljalo vzeti stroške nezdra-vstvenega dela, za katere ocenjujejo, da so previsoki. Sicer
pa se bolnišnica iz meseca v mesec vse težje spopada z zagotavljanjem denarja za plače. Vseh odprtih obveznosti imajo v tem trenutku 3,7 milijona evrov, od tega zapadlih 2,9 milijona.
Odškodninski zahtevki v višini 1,3 milijona evrov
Svet zavoda si je natočil čistega vina tudi pri vprašanju odprtih pravnih poslov (vložene tožbe, izvršbe in odškodninski zahtevki). Zoper neplačnike zdravstvenih storitev je vloženih 19 izvršb v skupni višini 7.194,11 evra. Pred delovnim sodiščem potekajo trije individualni spori.
Uvodnik
Eden, v katerem je bolnišnica tožena stranka, se nanaša na prikrajšanje pri nadomestilu plače, sporna je vrednost 374,89 evra. Bolnišnica je tožena stranka tudi v sporu, ki se nanaša na nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi. En spor pa se nanaša na vračilo preveč izplačane plače, sporna vrednost je 3.699,38 evra. V tem primeru je bolnišnica Ptuj tožeča stranka. Zoper bolnišnico pa je v tem trenutku vloženih tudi 18 odškodninskih zahtevkov, za katere potekajo obravnave, skupna vrednost pa je 1.296.507,50 evra, in sicer iz naslova strokovne napake pri zdravljenju. Vložena sta tudi dva zahtevka v višini 34.000 evrov iz naslova civilne odgovornosti. V vseh primerih naj bi šlo za pretirano visoke odškodnine, tako ugotavljajo v ptujski bolnišnici, saj odstopajo od običajne prakse. Zadeve so v reševanju, izplačila pa, če do njih pride, niso v zahtevani višini, do sedaj pa so bila tudi vsa pokrita iz naslova zavarovanja strokovne napake ali civilne odgovornosti. Doslej je ptujska bolnišnica plačala le eno odškodnino, ki je presegla zavarovalno vsoto. Gre za znesek 170.000 evrov.
MG
Kdo je poštenim ljudem ukradel prihodnost?
Tragikomedija o slabi banki dobiva nove razsežnosti. Komedija za tiste, ki sopobasali naš denar, tragedija za nas, ki bomo njihove kredite odplačevali še naslednjih X let. Po tem, ko so konec la nskega leta nanjo prenesli večino slabih terjatev, pa mimogrede še nekaj manj slabih, ki so v našem bančnem sistemu povzročile veliko luknjo, ki jo krpamo davkoplačevalci, vršilec dolžnosti izvršnega direktorja DUTB ne namerava razkriti seznama terjatev. Kot pojasnjuje, za to nima pravnih podlag, da pa skupaj s sodelavci in z državo iščejo rešitve. Smešno, kajti kadar je treba ljudi dodatno obremeniti z davki in varčevalnimi ukrepi, država hitro najde rešitve in po skrajšanih postopkih sprejme zakonske akte, na podlagi katerih popolnoma legalno zategujejo naše pasove. Najmanj, kar lahko politika naredi, je, da narodu razkrije imena tistih, ki so najemali kredite brez zavarovanja in prav bi bilo, da vsi, ki se jih zadeva tiče, prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. Če so črpali javni denar, naj bodo tudi podatki javni! Ali se temu reče pravna država? Ne bi rekla.
Če greste jutri na banko vprašat za kredit, recimo stanovanjski, bodo pametni bančniki najprej naredili celovito analizo vašega finančnega stanja ter morda na koncu kljub kreditni sposobnosti zavrnili vašo vlogo. Če jo bodo (slučajno) odobrili, vam bodo iz meseca v mesec dihali za ovratnik in bognedaj, da s kakim obrokom zamudite. Če se vam finančno zalomi, vam bodo vzeli vse, še spodnje hlače, če bo treba. Tu pa se vprašajmo: Kje so bili pred petimi, desetimi leti, ko so razni mogotci brez kakršnega koli jamstva najemali večmili-jonske kredite, njihove dolgove pa bomo plačevali mi?! Mi, ki si svojo prihodnost šele ustvarjamo, a vsak dan znova ugotavljamo, da so nam poleg milijonskih zneskov ukradli tudi dostojanstvo, naše sanje o prihodnosti, in kar je še najhuje, našo prihodnost in prihodnost naših otrok.
Patricija Kovačec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemijarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 17. januarja 2014
Šport, šport veteranov
Štajerski	3
Slovenija, Podravje • Slovenske ceste postajajo kolovozi
Krepko se majejo tudi dravski mostovi
Stanje slovenskih državnih cest je zaskrbljujoče. Direkcija RS za ceste (DRSC) ima v upravljanju skoraj6.000 kilometrov glavnih in regionalnih cest, 1.080 premostitvenih objektov dolžine od tri do pet metrov ter 1.403 premostitvene objekte razpona nad pet metrov. »Več kot 60 odstotkov cest je v slabem in zelo slabem stanju, od tega je med 300 in 400 kilometrov cest takšnih, ki so najbolj kritične in bi jih zaradi tako slabega stanja lahko zaprli za promet,« pojasnjujejo na DRSC.
Foto: Črtomir Goznik
Most na Borlu je označen z oceno slabo.
Namesto za ceste denar za železnice, letališča, pristanišča ...
Glede na to, da je DRSC, ki upravlja z državno cestno infrastrukturo (glavnimi in regionalnimi cestami) finančno podhra-njen, smo se pozanimali tudi o toku denarja, ki se zbira iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Gre za dajatev, ki jo lastniki vozil plačajo ob registraciji vozila. Na DRSC so pojasnili: »Letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu so po zakonu prihodek Republike Slovenije, to pomeni, da gredo vsa sredstva v proračun RS in se ne odvajajo posebej na račun upravljavca cest (DRSC), izključno z namenom vlaganj v ceste, kot je moč sklepati na osnovi naziva dajatve. Od aprila 2010 do junija 2012 so bila vsa sredstva, zbrana s to dajatvijo, namenjena vlaganjem v železniško infrastrukturo, kar je določal poseben zakon. Šele z junijem 2012, ko je v veljavo stopil Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, je DRSC dobil možnost, da pridobi del sredstev, zbranih z letno dajatvijo za uporabo vozil v cestnem prometu. Tako je DRSC v letu 2012 iz tega naslova prejel okrog 35,5 milijona evrov, kar predstavlja tretjino vseh zbranih sredstev za to leto. Sicer so ta sredstva namenjena državni infrastrukturi kot celoti (ceste, železnice, letališča, pristanišča), kako se jih dejansko razporedi, pa se določi ob vsakem novem sprejemu Proračuna RS. V letu 2013 je bilo skupno zbranih okrog 133,6 milijona evrov, od česar je DRSC prejel okrog 80 milijonov evrov, preostanek je bil namenjeno železniški infrastrukturi. Tak način financiranja se nam ne zdi sprejemljiv. Smiselno bi bilo, da se vsa zbrana sredstva nameni vlaganjem v cestno infrastrukturo, ki je več kot potrebna obnov oziroma novih vlaganj.«
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju sta dotrajana dva »zaporedna« mostova. Prvi čez Stu-denčnico (na fotografiji), v nadaljevanju pa stari dravski most.
Med premostitvene objekte med drugim uvrščamo mostove in nadvoze. Kot so sporočili iz DRSC, je poleg 15 premostitvenih objektov, za katere so omejitev prometa že objavili, v Sloveniji še 180 takšnih, za katere se lahko omejitev pričakuje v prihodnjih mesecih. »Preglede izvajajo posebne strokovno usposobljene organizacije. Pregledujejo se vsi dostopni deli objekta, ki se ovrednotijo, nato se poda oceno stanja objekta od ena do pet. Statični preračuni, na podlagi katerih se odrejajo morebitni ukrepi omejitve skupne dovoljene mase, se izvajajo v odvisnosti od ugotovitev pregledov. Trenutno se opravljajo statični preračuni na poleg že znanih 15 objektov še na desetih objektih. Morebitni ukrepi za omejitev bodo znani v maju 2014. Pri
tem je treba poudariti, da na vseh objektih, ki so ocenjeni z oceno slabo (dve) ali zelo sla-
bo (ena), ni treba omejevati skupne dovoljene mase, saj je treba vsak ukrep skrbno pretehtati. Objekti se ocenjujejo z vidika uporabnosti in zanesljivosti, pri čemer slednja vključuje tako varnost kot trajnost. Varnost konstrukcije oziroma njenih komponent se izračunava zaradi vplivov obtežb, v primeru jeklenih, posebnih (viseči mostovi in mostovi na zategah) in občasno prednapetih konstrukcij pa tudi zaradi utrujanja materiala.«
55 slovenskih mostov zelo slabih, 245 slabih
Med 1.403 premostitvenimi objekti na območju Slovenije, ki jih upravlja DRSC in so razpona nad pet metrov, jih ima 55 oceno ena, kar pomeni zelo slabo. 245 jih je ocenjenih z dve (slabo), 495 s tri (mejno stanje), 290 s štiri (dobro) in 318 z oceno pet (odlično). »Pri tem je treba poudariti, da na vseh objektih, ki so ocenjeni z oceno slabo ali
zelo slabo, ni treba omejevati skupne dovoljene mase, saj je treba vsak ukrep skrbno pretehtati. Iz podatkov pa izhaja, da je treba sanirati natančno 300 premostitvenih objektov - tistih, ki imajo oceno zelo slabo in slabo,« so za Štajerski tednik povedali na DRSC.
Tudi v Podravju veliko majavih mostov
Oceno zelo slabo ali slabo ima tudi nekaj premostitvenih objektov na območju Po-dravja. Med temi so nekateri, ki so strateško izjemno pomembni, saj čez njih potekajo pomembne transportne poti, tudi mednarodni tovorni promet. Po podatkih, ki smo jih pridobili iz DRSC, so kot zelo slabi ocenjeni trije mostovi v Slovenskih goricah: Lenart-Velka, Spodnja Ložnica-Ložni-ca, Senarska-Pesnica ter en objekt na ormoškem območju: Loperšice-Libanja. Precej daljši je seznam premostitvenih objektov z oceno dve ali slabo. Na Ptuju sta to most čez Studenčnico in stari most čez Dravo. Oba sta prometno zelo obremenjena, saj sta pomemben del regionalne cestne povezave. V slabem stanju je tudi most čez Dravo v Ormožu, ki Slovenijo povezuje s sosednjo Hrvaško. Z dve sta ocenjena most čez dravski kanal med Markovci in Bukovci ter most na Borlu čez staro strugo reke Drave. Oba mostova sta del pomembne regionalne ceste med Ptujem in Zavrčem. Čez kanal reke Drave sta sicer z oceno slabo navedena še mostova gorvodno od Ptuja, in sicer v Zlatoličju ter v Miklavžu na Dravskem polju. Na Dravskih elektrarnah Maribor so povedali, da so mostovi čez dravski kanal, po katerih so
speljane glavne državne in regionalne ceste, v pristojnosti države.
Slabi mostovi čez Rogatnico in nadvoz na Hajdini
Oceno dve so si prislužili tudi mostovi čez Rogatnico v občini Podlehnik: en v Podleh-niku in dva v Zaklu ter most v Gruškovju čez Maceljščico. V Zamarkovi v Slovenskih goricah ima oceno dve most čez Partinjski potok, v Lenartu most čez Velko, v Rogoznici na Ptuju most čez Rogoznico, v Krčevini most čez Grajeno, v Podložah most čez Reko in v Spodnji Ložnici most čez Ložnico. Z oceno dve je ocenjen tudi nadvoz na Hajdini, po katerem poteka regionalna cestna povezava med Avstrijo na severu in Hrvaško
na jugu. Do izgradnje avtoceste je bila to tudi osrednja in najbolj obremenjena cestna povezava med Mariborom in Ptujem. Vsi navedeni objekti so na spisku za sanacijo. Kot smo minuli teden že poročali, pa država oziroma Direkcija za ceste denarja za sanacijska dela oziroma naložbe za letos in prihodnje leto nima ... Ker je vlada minuli teden nekaj denarja za sanacijo najbolj kritičnih točk zagotovila, je DRSC v tem tednu že objavil javno naročilo za izbor izvajalca del za obnovo dveh premostitvenih objektov - v Prestranku in v Skrlinovem Gradu. Odpiranje ponudb je predvideno 4. februarja. Dela na prvem objektu bi morala nato biti na prvem objektu končana v 150 in na drugem objektu v 180 dneh po podpisu pogodbe z izbranimi izvajalci.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Dotrajanost mostu med Markovci in Bukovci čez dravski kanal je več kot očitna.
Drobtinica odličnih
Na spisku ocenjenih mostov, ki so nam ga posredovali iz DRSC, tudi na Ptuju in v okolici najdemo nadvoz in nekaj primerov mostov, ki so ocenjeni s pet oziroma odlično. To so novi nadvoz med Turniščami in Suho vejo ter mostova čez Studenčnico in Turniški potok (tik pred rondojem za Perutnino). Oceno odlično imata tudi most čez Rogoznico (na Rogo-znici, v bližini ribnikov) in most čez Grajeno na Ormoški cesti, med Qlandio in Tamesom.
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 17. januarja 2014
Spodnje Podravje • Nov način izvajanja gradbenega nadzora
Zasebniki zgroženi, SOU mnenja, da se to občinam splača
Doslej je bila v spodnjepodravskih občinah načeloma praksa, da so občine izvajalca gradbenega nadzora z javnim razpisom ali pozivom, morda tudi kdaj samo z naročilnico, za vsako posamezno naložbo izbirale sproti. V večini občin je še danes tako, letos pa naj bi tudi na tem področju prišlo do sprememb. Če se bodo seveda vodstva občin in njihovi občinski sveti tako odločili. Opravljanje tovrstnih nalog je opredeljeno tudi v ustanovitvenem aktu Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (SOU SP). Zato so tri zainteresirane občine ustanoviteljice podale pobudo za organiziranje izvajanja nalog gradbenega nadzora v okviru SOU SP.
Izvajanje gradbenega nadzora po občinah je različno. MO Ptuj ima od leta 2005 vpeljan celo lastni (hišni) gradbeni nadzor. »MO Ptuj že vrsto let sama opravlja gradbeni nadzor pri vseh tistih investicijah, kjer njeni sodelavci to dejavnost lahko opravljajo,« pravi ptujski župan Štefan Čelan. »Veseli me, da so tudi druge občine spoznale, da je Skupna občinska uprava prednost na mnogih področjih. Zato podpiram predlog, da se znotraj SOU v Spodnjem Podravju ustanovi dejavnost gradbenega nadzora za vse vrste investicij. Ko bodo izpolnjeni pogoji, se bo tudi MO Ptuj pridružila izvajanju te službe preko SOU. Žal do danes to ni bilo mogoče, saj smo edini izvajali to dejavnost. Pogoj za sofinanciranje preko SOU pa je, da sodelujeta vsaj dve občini,« je Štefan Čelan pojasnil pripravljenost MO Ptuj, da tudi to dejavnost za njih opravlja SOU SP.
»Za prenos nalog na SOU SP se občine odločajo samostojno in neodvisno. V zvezi z gradbenim nadzorom so občine iskale predvsem možnost za zmanjšanje stroškov javne uprave ob isti ali boljši kakovosti tako v smislu izvajanja nadzora kot v smislu izvajanja investicij in obvladovanja investicijskih stroškov, s prenosom naloge na SOU SP pa si zagotavljajo tudi, da imajo nad izvajanjem nalog neposreden vpliv, izvajalcev pa ne iščejo na tržišču, saj zanje nadzor opravlja njihov kader, zaposlen v njihovi občinski upravi preko organa skupne občinske uprave. V skladu z določili odloka o ustanovitvi SOU SP je na podlagi izraženega interesa treh občin za lasten gradbeni nadzor SOU SP pripravila ustrezna z občinami dogovorjena izhodišča. Sedaj teče na zainteresiranih občinah postopek potrjevanja prenosa nalog s sklepi. Šele po pridobitvi sklepov od vseh zainteresiranih občin bo SOU SP lahko nadaljevala aktivnosti za vzpostavitev izvajanja nove naloge - najprej s spremembo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, nato pa z objavo javnega natečaja in izborom kandidata,« je pojasnila direktorica SOU SP Alenka Korpar in na vprašanje, zakaj bi bil takšen način izvajanja gradbenega nadzora boljši od tistega, ki je bil v veljavi doslej, odgovorila: »Namen organiziranja izvajanja nalog gradbenega nadzora v SOU SP je predvsem zmanjšanje stroškov javne uprave ob
isti ali boljši kakovosti tako v smislu izvajanja investicij kot v smislu izvajanja nadzora nad izvedbo in nad porabo proračunskih sredstev.«
Stroškovnik zaenkrat znan samo za tri občine
Če bi se občine v »sistem« vključile in bi SOU SP za njih izvajala tudi naloge gradbenega nadzora, bi posamezna občina pokrivala sorazmerni del stroškov, ki so dejansko nastali z opravljanjem te naloge. »Stroške sestavljajo stroški plač zaposlenih javnih uslužbencev in materialni stroški dela, ki so nujni za nemoteno delovanje SOU SP (elektrika, voda, ogrevanje, komunalne storitve, papir in drug pisarniški material, gorivo za avto, zavarovanja, telefonske storitve, službena potovanja, izobraževanje in usposabljanje ...). Na ta način se določijo skupni stroški izvajanja vsake posamezne naloge, ki se po dogovorjenih ključih razdelijo na vključene občine. Zainteresirane občine so se dogovorile, da v letu 2014 občina Žetale pokrije 6 nastalih stroškov v zvezi z gradbenim nadzorom in se zato zanjo porabi 6 delovnega časa, preostanek (93,3 %) pa se deli med občini Gorišnica in Sveti Tomaž, ključ pa je število prebivalcev posamezne občine po registrskem popisu na dan 1. januar 2013,
torej za občino Sveti Tomaž 32,06 % in občino Gorišnica 61,24 %. Tem deležem se bo prilagajal tudi delež delovnega časa, porabljenega za posamezno občino. Ker se izvajanje naloge komaj vzpostavlja, bo šele konec leta 2014 znan natančen skupni strošek izvajanja te naloge v letu 2014, po finančnem načrtu pa je za to
nalogo za celoletno obdobje predvideno približno 31.000 evrov. Glede na to, da bo čas izvajanja zagotovo krajši, bo tudi znesek nižji, razlika pa se bo ugotovila in občinam poračunala v decembru. V odloku o ustanovitvi SOU SP je določeno, da občine ustanoviteljice sredstva za nemoteno delovanje SOU SP nakazujejo
mesečno po dvanajstinah, ob koncu proračunskega leta pa se po dejanski realizaciji izvede poračun glede na dejanske stroške, ki so nastali pri opravljanju posameznih nalog za vsako posamezno občino, pri tem pa se upošteva tudi prihranke zaradi varčnejšega poslovanja, izpo-gajanih popustov, porodni-
ških dopustov, daljših bolniških odsotnosti in podobno. Tudi za naloge gradbenega nadzora bo veljal enak način delitve stroškov. Sicer pa 50 odstotkov stroškov delovanja skupne uprave v preteklem letu financira država. Enako bo veljalo tudi za izvajanje nalog gradbenega nadzora,« pojasni Korparjeva.
V Podravju 1080 pooblaščenih nadzornikov
Po podatkih Inženirske zbornice Slovenije (IZS) je v Sloveniji 6.321 pooblaščenih inženirjev, ki imajo pooblastilo, da nastopajo kot odgovorni nadzorniki. Poleg tega imajo pooblastilo še vsi pooblaščeni arhitekti in krajinski arhitekti, teh je približno 1500. Kot so nam sporočili, je na območju Podravja za odgovornega nadzornika pooblaščenih 1080 inženirjev.
Odgovorni projektant je lahko pooblaščeni inženir, arhitekt ali krajinski arhitekt z univerzitetno tehnično izobrazbo, opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno projektiranje in najmanj tremi leti delovnih izkušenj za manj zahtevne objekte ter najmanj petimi leti izkušenj za zahtevne objekte na področju projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi. Lahko pa so tudi posamezniki z visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri, opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno projektiranje in najmanj petimi oziroma sedmimi leti delovnih izkušenj na področju projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi. Odgovorni nadzorniki, ki opravljajo svoje delo na podlagi prido-
bljenega pooblastila za odgovornega projektanta, so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije ali pooblaščenih arhitektov in krajinskih arhitektov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in so podvrženi spoštovanju etičnega kodeksa.
Poleg tega lahko kot odgovorni nadzorniki za zahtevne objekte nastopajo tudi tehniki, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Ti sicer niso vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije, ki zanje ne preverja, ali izpolnjujejo vse zakonske pogoje. Omenjene pogoje mora preveriti naročnik oziroma investitor, preden jih angažira.
Foto: Črtomir Goznik
Za občine Dornava, Juršinci, Podlehnik, Trnovska vas in Zavrč se v okviru SOU SP naloge, povezane z urejanjem cestne infrastrukture, izvajajo že več let. Fotografija je simbolična.
petek • 17. januarja 2014
Šport, šport veteranov
Štajerski	5
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Korpar, direktorica SOU SP: »Sele po pridobitvi sklepov od vseh zainteresiranih občin bo SOU SP lahko nadaljevala aktivnosti za vzpostavitev izvajanja nove naloge - najprej s spremembo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, nato pa z objavo javnega natečaja in izborom kandidata.«
Kaj pravijo nadzorniki?
»Dodatno zaposlovanje v občinski upravi je absurd.«
Štefan Lešnik iz podjetja Gradbiro, d. o. o., iz Ptuja je nad zamislijo Skupne občinske uprave zgrožen. Poteze o uvedbi nadzora znotraj SOU ne podpira. »Da bodo zaposlovali še več ljudi v občinsko upravo, ki je že tako dvakrat prevelika, se mi zdi absurdno, medtem ko je na Ptuju in v okolici kar nekaj podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Lahko se je igrati z dav-koplačevalskim denarjem, podjetniki pa se moramo za svoj posel in svoj obstoj še kako boriti.«
»Ta novica nas ne razveseljuje.«
Novice prav tako niso veseli v ptujskem podjetju TMD Invest, d. o. o., kjer se prav tako poleg drugih dejavnosti ukvarjajo z gradbenim nadzorom. Polonca Drevenšek Ranfl je v kratkem odgovoru zapisala: »Glede na to, da kot dobro stoječ projektivni biro z večletnimi strokovnimi izkušnjami opravljamo gradbeni nadzor v veliko okoliških občinah, nas ta novica nič kaj ne razveseljuje, saj v tej težki gospodarski situaciji vsako delo še kako potrebujemo. Sicer pa sem prepričana, da smo se v preteklosti s svojim znanjem in delom zelo dobro izkazali, zato dvomim, da bo pri okoliških občinah ta oblika nadzora zaživela.«
Letos naj bi zaposlili enega nadzornika
V letu 2014 je za izvajanje nalog gradbenega nadzora na SOU SP načrtovana zaposlitev enega javnega uslužbenca za poln delovni čas, njegove poklicne kvalifikacije in licence morajo ustrezati zahtevam, ki jih predpisuje zakon o graditvi objektov. Zanimalo nas je tudi, ali je možno, da bi SOU SP za izvajanje nadzora sproti (po projektih) najemala še zunanje sodelavce, pravno formalno organizirane v obliki samostojnih podjetnikov, družb z omejeno odgovornostjo, agencij, agentur ... Kor-parjeva te možnosti ni niti izrecno potrdila niti zanikala. »Izvajanje naloge se v letu 2014 šele vzpostavlja in je za sedaj predvidena zaposlitev samo enega javnega uslužbenca. Glede na določila odloka o ustanovitvi SOU SP se ob pripravljanju programa dela SOU SP za naslednje leto pri vseh občinah vsako leto preverja interes za izvajanje nalog v okviru SOU SP, nato pa se na podlagi odločitev občin organizira delo v obstoječem obsegu ali pa se pričnejo aktivnosti za širitev.«
Za občine Dornava, Juršin-ci, Podlehnik, Trnovska vas in Zavrč se v okviru SOU SP naloge, povezane z urejanjem
cestne infrastrukture, izvajajo že več let. Alenka Korpar: »Gre za zelo kompleksno nalogo, ki obsega redni pregled in nadzor nad vzdrževanjem občinskih cest, potrditev mesečnih situacij o opravljenem delu na lokalnih cestah in na javnih poteh; sodelovanje in pripravo programov za državne ceste, kot so vzdrževanje, novogradnje, rekonstrukcije ter delo v raznih komisijah; sodelovanje z občinsko upravo in drugimi občinskimi organi; sodelovanje in pripravo podatkov za banko cestnih podatkov; kategorizacije cest; nadzor nad izvajanjem del na modernizaciji državnih in občinskih cest ter ostale infrastrukture, ki se izvaja v občini (fekalna in meteorna kanalizacija, igrišča, hodniki za pešce ...); ogled na terenu in izdajo projektnih pogojev ter soglasij za gradnjo v varovalnem pasu občinskih cest; naloge v zvezi s posledicami neurij in plazov, izdelavo elaboratov z oceno stroškov ter opravljanje strokovnega nadzora na odpravi posledic po elementarnih nesrečah. Naloge izvaja en javni uslužbenec. Delitev stroškov poteka na enak način kot pri drugih nalogah. Ključ za delitev je število prebivalcev posamezne občine glede na skupno število prebivalcev v vseh petih občinah.«
MO Ptuj ima tudi svoj nadzor
Mestna občina (MO) Ptuj ima od leta 2005 vpeljan celo lastni (hišni) gradbeni nadzor. »Gradbeni nadzor se izvaja predvsem na nizkih gradnjah, za visoke gradnje gradbeni nadzor izvajajo zunanji izvajalci, izbrani preko javnih naročil. Oseba, zaposlena na MO Ptuj, ki izvaja gradbeni nadzor, skrbi namreč še za druge naloge v okviru svojih delovnih obveznosti: vodenje investicij, komunalni prispevek ... Storitve gradbenega nadzora so ocenjene od enega do treh odstotkov vrednosti investicije, odvisno od velikosti in trajanja investicije. Izvajanje gradbenega nadzora z lastnim kadrom je ekonomična in racionalna rešitev. Mestna občina Ptuj je ena izmed soustanoviteljic SOU SP in je nanjo v prete-
klih letih prenesla v izvajanje številne naloge iz svoje pristojnosti. Zainteresirana je tudi za prenos nalog izvajanja gradbenega nadzora, vendar v letošnjem letu to še ni mogoče, saj se izvajanje te naloge v SOU SP šele vzpostavlja. Številne investicije v MO Ptuj so že v teku in je zanje že treba zagotavljati stalen nadzor. O prenosu bomo razmišljali pri pripravi programa dela SOU SP za leto 2015,« so v ptujski mestni hiši pojasnili za Štajerski tednik.
Kaj pravijo
podeželske
občine?
Občinam Spodnjega Po-dravja smo zastavili vprašanje, ali bodo izvajanje nalog
gradbenega nadzora SOU SP v prihodnje koristile.
Nekateri se ne strinjajo
Župan občine Ormož Alojz Sok nam je sporočil, da nadzora, urejenega s SOU SP, ne bodo koristili. »Nadzori so namreč specifični in Ormož ima toliko investicij, da potrebuje izredno dosti strokovnega nadzora, predvsem pri velikih projektih. Smo mnenja, da je dober nadzor najprimerneje pridobiti na javnem razpisu, kjer se zahtevajo določene reference. En nadzornik najbrž ne more pokrivati vseh področij nadzora. Poleg tega imamo že tudi na občini nekaj strokovno zelo usposobljenih posameznikov, ki lahko povsem zadovoljivo
opravljajo strokovni nadzor pri različnih investicijah,« je v odgovoru na naše vprašanje odgovoril prvi mož občine Ormož Alojz Sok.
Tudi v občini Središče ob Dravi se za skupni gradbeni nadzor znotraj SOU SP ne bodo odločili. »Gradbeni nadzor v okviru SOU nam je bil ponujen, vendar se za njega nismo odločili. Za investicije, ki se izvajajo, smo izvajalce gradbenega nadzora izbrali z javnimi razpisi. Za izvajanje nadzora pri vzdrževanju lokalnih cest imamo lasten nadzor v okviru skupne uprave v Ormožu. Dokler ne bomo končali gradnje kanalizacije in čistilne naprave, drugih večjih investicij ne planiramo, zato tudi ne vidimo potreb za dodaten skupni nadzor,« je pojasnil središki župan Jurij Borko.
V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah se za novo ponujeno dejavnost SOU SP niso odločili. V takšno odločitev so jih vodile slabe izkušnje iz preteklosti (Komunala, odvoz odpadkov ...), ko so bili nekateri zneski premalo jasni oziroma popačeni, podrobni pregled pa je pokazal, da so dejansko za neke stvari plačevali previsoke zneske . Župan Franci Krepša še dodaja, da v občini Sveti Andraž sicer za vsako investicijo posebej izbirajo nadzor, kar jim tudi omogoča večjo preglednost.
Občina Markovci ne namerava koristiti nalog gradbenega nadzora iz SOU. Po besedah direktorice občinske uprave Marinke Bezjak Kolenko imajo v občini več obsežnejših investicij, zato so mnenja, da od samo ene zaposlene osebe preko SOU, ki pokriva vse občine Spodnjega Podravja, ne bi mogli pričako-
o G mi
ot
Ö
o:t to
Komentiramo
Ni pomembno, ali je nadzornik občinski ali zasebni
Na terenu novinarji kar pogosto, neuradno in v neformalnih pogovorih, poslušamo pripovedi, da naj bi tudi gradbeni nadzorniki svoje delo opravljali ne ravno strogo profesionalno. Ničkolikokrat na lastna ušesa slišimo, da nadzorniki za-mižijo na eno ali obe očesi in podpišejo za dela, ki morda sploh niso bila opravljena, ter za materiale, ki naj ne bi bili vgrajeni. Prav pogosto naj bi se namreč dogajalo, da se pri neki naložbi namesto dražjih, kakovostnejših in vzdržljivejših materialov vgrajuje cenejše nadomestke. Zamenjava materialov je včasih predlog investitorja, včasih izvajalca del. Odvisno, kateri želi kaj privarčevati ali pa denar, namenjen dotični naložbi, preusmeriti kam drugam. Praksa, da nadzorniki zamižijo, naj niti ne bi bila tako redka. Skoraj v vsaki občini, pa tudi v državi, bi bilo možno najti kak primer.
»V skladu z Zakonom o graditvi objektov mora investitor zagotoviti gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začnejo pripravljalna dela na gradbišču. Z nadzorom se preverja, ali gradnja poteka skladno s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zagotovljena kakovost del in vgrajenih materialov je investitorju (občini) nujna pri obvladovanju stroškov in zagotavljanju kakovostnih objektov,« pomen gradbenega nadzora pri izvajanju investicij razloži direktorica SOU SP Alenka Korpar.
6 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 17. januarja 2Q14
vati kakovostnega nadzora za njihove investicije.
V	občini Kidričevo se za izvajanje nalog gradbenega nadzora preko SOU niso odločili. Kot je sporočil direktor občinske uprave Damjan Napast, so imeli v trenutku povpraševanja iz SOU večino investicij že v teku, izbran pa je bil že tudi nadzor nad njimi. Bodo pa zadevo ponovno preučili konec leta 2014.
V	Majšperku dejavnosti gradbenega nadzora SOU SP ne nameravajo koristiti, ne zdi se jim namreč najbolje, da delo ves čas nadzira ena in ista oseba. Kot so zapisali, so pri večjih investicijah potrebni javni razpisi, pri manjših pa izberejo najugodnejšega ponudnika, skladno s ponudbami in njihovimi kompeten-cami.
Občina Videm nalog SOU pri izvajanju nadzora ne namerava izkoristiti. Za izvajanje gradbenega nadzora pri investicijah izbere izvajalca v skladu z Zakonom o javnem naročanju. Za manjše investicije, ali bolje rečeno vzdrževalna dela, kjer dela izvaja režijski obrat, pa investicijo nadzira vodja režijskega obrata v sklopu svojih del in nalog.
Iz Zavrča so nam sporočili, da občina te dejavnosti SOU zaenkrat ne bo koristila, v Cir-kulanah pa so na kratko zapisali: »Zaenkrat se še nismo odločili, da bi za naloge nadzora koristili SOU. Storitve gradbenega nadzora pokrivamo z upravičenimi stroški projektov, ki so sofinancirani, in z lastnimi zaposlenimi.«
Drugi so za
Občina Juršinci dejavnost uvedbe nalog gradbenega nadzora v okviru SOU SP podpira, zato bo v bodoče gradbeni nadzor SOU SP koristila v celoti. Prav tako bo dejavnost izvajanja nadzora SUO koristila občina Sveti Tomaž,
ki je o tem na decembrski seji sprejela sklep občinskega sveta. Direktorica uprave občine Sveti Tomaž Zinka Hartman je pojasnila, da naj bi občina na letni ravni za izvajanje te naloge SOU zagotovila okrog 5.000 evrov.
V	Trnovski vasi bodo ponujeno dejavnost sprejeli, in sicer z argumentom, da bo občina na letni ravni plačevala le 10 odstotkov zaposlitve enega delavca.
Tudi v Žetalah se nameravajo postopoma vključiti v novo nastajajočo dejavnost znotraj SOU SP. Za dve investiciji, ki sta trenutno že v teku, imajo že podpisane pogodbe za nadzor, v prihodnje pa bodo izkoristili možnost SOU.
Tretji še neodločeni
Župan občine Dornava Rajko Janžekovič je pojasnil, da so glede tega še neodločeni. Iz občine Gorišnica nam je direktor občinske uprave Matevž Cestnik sporočil, da so v fazi sprejemanja odločitve na občinskem svetu. Kljub temu je nekoliko presenetljiva informacija (če občina o tem še ni odločena), da naj bi po podatkih SOU SP večinski (61-odstotni) delež izvajanja nalog gradbenega nadzora v tem letu financirala prav občina Gorišnica. Neuradno smo dobili tudi informacijo, da naj bi bil novi sodelavec SOU SP, zaposlen za izvajanje gradbenega nadzora, občan Gorišnice oziroma celo gorišniški občinski svetnik.
V	Podlehniku nadzornika iz SOU za manjše projekte že koristijo, ker je, po besedah župana Marka Maučiča, pri manjših projektih, ki so jih izvajali v preteklosti, to enostavneje in cenejše. »Za v bodoče pa je vse še stvar odločitve,« je povedal župan Maučič.
Odločitev občin o tem, da bi SOU SP za njih izvajala naloge gradbenega nadzora
Pet občin - DA	Devet občin - NE	Pet občin - NE VEDO
Juršinci	Ormož	Gorišnica *
Trnovska vas	Središče	Dornava
Žetale	Sveti Andraž	Podlehnik
Sveti Tomaž	Markovci	Hajdina
MO Ptuj	Kidričevo	Destrnik
-	Majšperk	-
-	Videm	-
-	Zavrč	-
-	Cirkulane	-
Vir: občine Spodnjega Podravja
*Zanimivo je, da smo o tem, ali bo občina Gorišnica koristila naloge SOU SP tudi za gradbeni nadzor, prejeli dva različna odgovora. Iz občine so sporočili, da bo o tem še odločal občinski svet, iz SOU SP pa so nam celo poslali predvideni razrez stroškov dejavnosti (izvajanja nalog), iz katerega je razvidno, da naj bi občina v tem letu krila več kot 60 odstotkov stroškov.
V občini Hajdina so z odgo- odgovarjajo, da za naprej ob- gradbeni nadzor,« pravi haj-
vorom o gradbenem nadzoru kot naloge, ki bi jih tudi zanje opravljala SOU SP, skopi, ko
staja možnost za sodelovanje. »Za izvedbo projektov v letu 2014 pa že imamo izbrani
dinski župan Stanislav Glažar.
V občini Destrnik so zapisali, da so o tovrstni novosti že nekaj neuradno slišali, a uradno še niso prejeli nikakršne ponudbe za opravljanje nadzora, niti cene za izvedbo navedene dejavnosti. »Za investicije, ki sedaj tečejo v občini Destrnik, so nadzori že
izbrani, za nove investicijske projekte pa se bomo odločali na podlagi izvedbe javnih naročil male vrednosti in izbrali najugodnejšega ponudnika,« je pojasnila direktorica občinske uprave Darinka Ratajc.
Mojca Zemljarič, Patricija Kovačec, Majda Goznik, Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V letu 2014 je za izvajanje nalog gradbenega nadzora na SOU SP načrtovana zaposlitev enega javnega uslužbenca za poln delovni čas, njegove poklicne kvalifikacije in licence morajo ustrezati zahtevam, ki jih predpisuje zakon o graditvi objektov.
Zainteresirane občine so se dogovorile, da v letu 2014 občina Ze-tale pokrije 6,7 % nastalih stroškov v zvezi z gradbenim nadzorom in se zato zanjo porabi 6,7 % delovnega časa, preostanek (93,3 %) pa se deli med občini Gorišnica in Sveti Tomaž, ključ pa je število prebivalcev posamezne občine po registrskem popisu na dan 1. januar 2013, torej za občino Sveti Tomaž 32,06 % in občino Gori-šnica 61,24 %. Tem deležem se bo prilagajal tudi delež delovnega časa, porabljenega za posamezno občino.
petek m 17. januarja 2Q14
Spodnje Podravje
Štajerski	7
Ptuj • Delavska hranilnica na novi lokaciji
Kljub krizi rastejo
Od ponedeljka Delavska hranilnica posluje na novi lokaciji, na Ulici heroja Lacka 12. Z novimi prostori so pridobili boljše pogoje za delo, lažje je tudi poslovanje s strankami. S selitvijo na omenjeno lokacijo so pridobili osem parkirnih mest za komitente.
Delavska hranilnica je bila v lanskem letu po izboru revije Moje finance izbrana kot najugodnejša banka za fizične osebe. Kljub kriznim razmeram namreč širijo poslovno mrežo in odpirajo dodatna delovna mesta. Po besedah vodilnih je ključ za uspeh pravi poslovni model, ki ni le golo hlastanje po dobičku.
Na Ptuju je Delavska hranilnica doslej sedem let poslovala v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na Čučk-ovi ulici. Omenjene prostore so imeli v najemu. Glavni razlog za nakup novih poslovnih prostorov je bil po besedah vodje direktorja Podružnice Ptuj Marjana Petroviča veliko povečanje števila komitentov. Na dosedanji lokaciji je bilo poslovanje zaradi majhnosti prostorov že oteženo. Da od-
Z novimi poslovnimi prostori Delavske hranilnice so pridobili tako zaposleni kot stranke.
Sindikati obvladujejo precejšen lastniški delež
Delavska Hranilnica z 22-letno tradicijo ima po vsej državi 26 podružnic in agencij. Začetek poslovanja sega v leto 1990, ko je 25 sindikatov, Zveza upokojencev Slovenije in Zveza delovnih invalidov Slovenije ustanovilo Delavsko hranilnico, d. o. o. Leta 2000 se je v skladu s takratno bančno zakonodajo preoblikovala v delniško družbo. Danes ima deset večjih delničarjev, ki obvladujejo skupno 49-odstotni lastniški delež, preostali del je v rokah malih delničarjev. Največji lastnik z dobrimi osmimi odstotki lastniškega deleža je Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG), sledijo mu Sindikat državnih organov Slovenije (SDO), Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI), Sindikat finančnih organizacij Slovenije (SFOS), Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat delavcev dejavnosti energetike ter Sindikat kovinske in elektroindustrije (SKEI). Vsi omenjeni so člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Poleg njih so med desetimi večjimi lastniki še SKEI konferenca PS Gorenje, SVIZ in Zavarovalnica Maribor.
ločitev ni padla čez noč, pojasnjuje dejstvo, da so nove prostore kupili že v začetku prej-
šnjega leta, a jih je bilo treba primerno urediti, Hranilnica pa je v lanskem letu odpirala še
druge poslovalnice v mestih, kjer doslej še niso bili prisotni. V skrbi za dobro počutje tako
strank kot zaposlenih odslej poslujejo na Ulici Heroja Lacka. Delavska Hranilnica trenutno zaposluje šest sodelavcev, z rastjo poslovanja pa v prihodnosti načrtujejo dodatne zaposlitve. »Z novimi prostori v velikosti slabih 300 kvadratnih metrov smo zaposleni pridobili veliko boljše pogoje za delo, zagotovo se bodo bolje počuti-
le tudi stranke, saj sam prostor omogoča veliko več zasebnosti, kar je za naše delo nujno potrebno.« S selitvijo na novo lokacijo so pridobili tudi lastni parkirni prostor z osmimi parkirnimi mesti, ki so namenjena komitentom. Parkirišče se namreč odpre z bančno kartico Hranilnice.
Patricija Kovačec
Ptuj m Kaj bo s prostori ZSSS
Za Cuckovo iščejo najemnika
Potem ko se je iz prostorov na Čučkovi ulici izselila Delavska hranilnica, smo se pozanimali, kaj bo s temi prostori v bodoče. Lastnik objekta na Čučkovi ulici 1 oziroma tako imenovanega Delavskega doma Franca Krambergerja je Območna organizacija (OO) Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Spodnje Podravje. V objektu sta v uporabi dve etaži, klet in pritličje.
Na enem izmed slovenskih spletnih portalov smo zasledili, da se prostori na Čučkovi oddajajo v najem. Gregor Ce-rar, sekretar ZSSS, OO Podrav-je in Koroška, je to informacijo potrdil. »Drži. Dosedanji najemnik, Delavska hranilnica, se je preselila v nove prostore in kot najemnik zapustila prostore na Čučkovi, zato iščemo nove najemnike. Katere prostore bomo oddali, ostaja stvar dogovora. Sprva je bilo predvideno, da bi oddajali nekdanje prostore hranilnice, dvorano in čajno kuhinjo ter da bi pisarne sindikata ostale na mestu, kjer so. Kasneje se je pojavila ideja, da bi morda pisarne ZSSS
preselili v sprednji del objekta, v prostore, kjer je bila včasih banka. Vse opcije so odprte. O tem, katere prostore bomo oddajali, se bomo konkretno pogovarjali in dogovarjali s potencialnimi najemniki.«
Ptujska in mariborska ZSSS po novem pod isto streho?
V minulem letu je na območni organizaciji sindikata na Ptuju prišlo tudi do kadrovskih sprememb. Nekdanji sindikatov sekretar za Spodnje
Podravje Boris Frajnkovič se je zaposlil v Ljubljani, postal je sekretar Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije. Kljub temu je Frajnkovič za ZSSS OO Spodnje Podravje pravno-formalno še vedno odgovorna oseba. Ker dela na lokaciji na Ptuju več ne opravlja, ga nadomešča Gregor Cerar, sekretar ZSSS OO za Podravje in Koroško. Cerar s pooblastilom Konference ZSSS OO Spodnje Podravje opravlja tekoče posle. Na Ptuju je prisoten enkrat tedensko, po potrebi tudi več. Enkrat tedensko, ob petkih, je za člane sindikata na Ptuju zagotovljena pravna pomoč. Je pa v prostorih ZSSS
na Čučkovi ulici vsak delovnik prisotna tajnica Špela Ljubec.
Glede na to, da se na delovno mesto sekretarja ZSSS OO Spodnje Podravje ni zaposlilo novega človeka in da so te naloge prevzeli mariborski sodelavci sindikata, nas je zanimalo, ali se na Ptuju sindikalna izpostava ZSSS ukinja. Cerar je pojasnil, da ne, bo pa po njegovih besedah marsikaj odvisno od statutarnega kongresa ZSSS, za katerega se pričakuje, da bo po-
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Cerar, sekretar ZSSS OO Podravje in Koroška
tekal v prvi polovici letošnjega leta. Po kongresu bo jasno, kakšen status bo Ptuju oziroma Spodnjemu Podravju pripadel v bodoče. Možno je namreč, da bi se ptujska (Spodje Podrav-je) in mariborska izpostava (Podravje, Koroška) združili. Zaenkrat pa Cerar poudarja:
»Naši prostori na Čučkovi ostajajo, prav tako tudi naša prisotnost. Člani bodo še naprej imeli vse storitve na Ptuju. Organizacijsko strokovno pomoč pa torej za člane ZSSS na Ptuju od 1. junija lani pokrivamo zaposleni iz ZSSS OO Podravje in Koroška.«
Mojca Zemljarič
Ptuj • Nov projekt KPŠ
Tekmovanje mladih glasbenikov za širitev glasbene kulture
Klub ptujskih študentov z novim projektom Tekmovanje mladih neuveljavljenih glasbenih skupin spodbuja mlade nadarjene glasbenike, širi glasbeno kulturo ter povečuje prepoznavnost kluba. Prijave zbirajo do 22. aprila.
Foto: Črtomir Goznik
Poslopje na Čučkovi ulici na Ptuju je v lasti ZSSS OO Spodnje Podravje.
Tekmovanje mladih neuveljavljenih glasbenih skupin je nov projekt velikih razsežnosti, so prepričani v KPŠ. »V Klubu ptujskih študentov želimo na kulturnem področju spodbuditi mlade nadarjene glasbenike, zato v ta namen organiziramo omenjeno tekmovanje,« so zapisali. Tako so v začetku letošnjega leta izdali razpis, na katerega se lahko prijavijo vse mladinske skupine vseh glasbenih zvrsti in posamezniki, ki delujejo samostojno ali v okviru katerega izmed kulturnih društev. Prijave zbirajo vse do 22. aprila, predtekmovanja pa bodo v maju v Kolnkišti. Zaključek tekmovanja je pred-
viden konec maja. Vodja tekmovanja Miha Rajh, sicer tudi vodja Odbora za kulturo, je dejal, da je pravi čas, da na področju kulture naredijo korak naprej. »S tekmovanjem mladih neuveljavljenih skupin želimo na eni strani spodbuditi nadarjene glasbenike, na drugi pa na splošno razširiti glasbeno kulturo med mladimi in povečati prepoznavnost tako Kluba ptujskih študentov kot samega mesta Ptuj. Verjamemo namreč, da bomo s premišljeno promocijo na tekmovanje pripeljali tudi obiskovalce iz drugih krajev po Sloveniji.«
Patricija Kovačec
8 Štajerski
Spodnje Podravje
petek • 17. januarja 2014
Podlehnik • Peter Fras prejel županovo priznanje
46 let nesebičnega razdajanja bolnikom
»Kitajski pregovor pravi, če hočeš spoznati človeka, poglej njegova dejanja,« je ob podelitvi županovega priznanja Albertu Petru Frasu, častnemu občanu, minuli petek dejal župan občine Podlehnik Marko Maučič.
Albert Peter Fras, ki z ženo sicer živi v Ljubljani, a se z velikim veseljem vrača v Podlehnik, je županovo priznanje prejel ob zaključku dolgoletne zdravniške kariere. Po 46 letih delovne dobe, ko je bil zaposlen na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, delal pa je tudi v onkološki ambulanti na Ptuju, se namreč odpravlja v pokoj. Peter Fras, ki je specializiral iz radiologije ter ginekologije in porodništva je v svoji karieri pregledal približno 10.000 pacientov, 700 jih je napotil na Onkološki inštitut, približno 250 pa jih je tudi sam operiral. Kljub znanju in titulam, ki jih v vseh letih ni bilo malo, pa je ostal skromen, dostopen in na voljo ljudem.
Za neprecenljiv in izjemen prispevek ter nesebično pomoč na področju humanitarnega delovanja v dobrobit občanov ter za krepitev lokalne in širše družbene skupnosti je prejel županovo priznanje. »Da smo ponosni, da je del naše skupnosti, smo mu izkazali že pred 10 leti, ko smo mu podelili naziv častnega občana. Da
Zupan Marko Maučič in podžupan Sebastian Toplak s prejemnikom županovega priznanja Albertom Petrom Frasom in soprogo.
je postal del Haloz, dokazuje vseskozi, kajti v našo občino ni prihajal le na obiske, pač pa si je tu ustvaril posestvo, kjer z veliko ljubeznijo obdeluje vinograd,« je ob podelitvi priznanja dejal župan Maučič. Fras je tako po županovih besedah vzor tistim, ki še vztrajajo v Ha-
lozah in obdelujejo vinograde. »Trenutek, ko zaključuje poklicno kariero, se mi zdi primeren, da se mu še enkrat zahvalim za vse, kar je in kar še bo storil, ne samo za naše občane, pač pa za vse ljudi. Imamo ga za svojega, ponosni smo, da je del Podlehnika in del Haloz. Peter
je to tudi vedno sprejemal. Svojega znanja nikoli ni izkazoval zviška. Vedno je bil majhen človek z velikim srcem.«
Poleg priznanja je župan Petru Frasu podaril še pipo, ki jo je izdelal Jože Vidovič iz Sedlaška.
Patricija Kovačec
Haloze • Projekt Ustavimo zaraščanje Haloz
Presenetljiv odziv ljudi
V teh dneh se končuje prva faza projekta z naslovom Ustavimo zaraščanje Haloz, ki ga vodi Zavod za varstvo naravne dediščine območne enote Maribor skupaj s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj ter Podeželskim razvojnim jedrom Halo. Cilj projekta je pripraviti aktivnosti in naloge, s pomočjo katerih bodo zaustavili zaraščanje ter zaščitili rastlinske in živalske vrste v Halozah.
Delavnice, kjer so javnosti predstavili koncept projekta in preverjali odziv ljudi, so potekale že v lanskem letu. Že takrat je bil odziv ljudi pozitiven, izsledki raziskav, ki jih je opravil Zavod za varstvo naravne dediščine, je namreč pokazal, da ima proces zaraščanja Haloz v zadnjih 10 letih precej velike razsežnosti, posledično so ogrožene mnoge živalske in druge naravne vrste. Spremembe se dogajajo predvsem na območjih, kjer je prišlo do opuščanja kmetovanja na površinah, ki so bile namenjene pretežno sadovnjakom in pašnikom, v veliki meri na strmejših pobočjih. Omenjena težava je bila evidentirana s satelitskimi in letalskimi posnetki, prebivalci Haloz pa sicer ta pojav že dolga leta zaznavajo s prostim očesom.
»Omenjenega problema smo se lotili na celosten način in ga obravnavamo v projektu pod nazivom Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji, s katerim želimo pridobiti sofinanciranje iz ukrepa LIFE. Podobna projekta sta v preteklosti potekala na Goričkem in Kozjanskem, po enakem modelu se bomo s težavo soočili tudi v Halozah,« je dejal Jernej Golc.
»Ker večji del območja Haloz spada v evropsko omrežje območij Natura 2000, ki so pomembna za ohranitev evropsko pomembnih vrst in habi-tatov, smo skupaj z Zavodom za varstvo naravne dediščine Republike Slovenije Območno enoto Maribor, Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj ter drugimi sodelavci pripravili strokovne podlage in predlog aktivnosti in nalog, kako zaustaviti zaraščanje Haloz v
zgoraj omenjenih predelih ter s tem dolgoročno ohraniti evropsko pomembne vrste in habitate, ki so še v Halozah.«
V tem tednu se je končalo zbiranje informativnega interesa posameznikov. Ta je pozitivno presenetil pripravljavce projekta, saj se je odzvalo nepričakovano veliko ljudi, po Golčevih besedah večinoma rejcev drobnice in lastnikov zemljišč, ki si želijo, da zemljišča ponovno pridobijo eko-
nomsko funkcijo, kar naj bi se zgodilo v naslednji fazi projekta, ko so predvidene delavnice za usposabljanje ter tehnična podpora. V tej fazi bodo določili tudi, kaj se bo z zemljišči počelo v prihodnosti, predvidoma naj bi uredili pašnike ter zasadili sadno drevje, vse pa bo odvisno od pridobitve finančne podpore. Ali bo projekt finančno podprt, naj bi bilo znano do poletja letos.
Patricija Kovačec
Prlekija • Največ denarja iz LAS za turizem
Med 11 občin 1,2 milijona evrov
Kot je razkril direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster, so bila nepovratna sredstva iz programa Leader v sedemletnem obdobju (2007-2013) - pridobljenih je bilo skoraj 1,2 milijona evrov, učinkovito porabljena za vseh enajst občin, ki sestavljajo LAS Prlekija.
Gre za edinstven evropski program, o katerem se odloča na lokalni ravni. V okviru lokalne razvojne politike je bilo izvedenih šest javnih pozivov, izbranih pa 56 takšnih projektov, ki so prispevali k uresničevanju strategije za omenjeno obdobje. Po Šosterjevih besedah je prevladovalo področje turizma, saj se je največ prijaviteljev ukvarjalo s turistično
dejavnostjo, sledijo kultura in pridelava ter predelava hrane. Pridobljena sredstva so bila relativno enakomerno razpršena po celotnem prostoru vseh prleških enajstih občin - na območju ljutomerske uprave enote se je za projekte namenilo nekaj manj kot pol milijona evrov, na radgonskem območju 250 tisoč evrov, na ormoškem pa 110 tisoč evrov. K
temu velja dodati še 330 tisoč evrov, namenjenih za 18 projektov, ki so se izvajali po vsem območju Prlekije. Izpostaviti je treba dva projekta, prvega v izvedbi Društva za promocijo prleških ekoloških kmetij in drugega, izjemno odmevnega, ki so se ga lotili Kunštni Prleki s filmsko predstavitvijo najrazličnejših predelov Prlekije.
NŠ
Svet je majhen
Predvolilni manevri
Pred kratkim se je na Brdu pri Kranju končal posvet slovenske diplomacije. Minister Karl Erjavec je v svojem nastopu poudaril nujnost po novem dokumentu o strategiji zunanje politike in gospodarstvenikom zagotovil popolno podporo diplomacije pri iskanju novih priložnosti na tujih trgih. To sta bili najodmevnejši temi tridnevnega zasedanja predstavnikov naše diplomacije, kije bilo namenjeno tudi kroženju idej med vladnimi in nevladnimi soustvarjalci slovenske zunanje politike. Medtem ko se Slovenija bori po svetu, da ostane kredibilen igralec, potem ko že dlje časa ni zgodba o uspehu, je pozorni opazovalec zagotovo ujel, da so se v resnici tudi na Brdu pokazali orisi zakulisnegapreigravanjapolitične moči med določenimi strankarskimi predstavniki in se tako neuradno odprla predvolilna kampanja za evropske volitve. Ne glede na pomembnost, ki jim jo povprečni državljani prepisujejo, imajo volitve za evropski parlament precejšno notranjo politično težo. Vsaka stranka si želi čim boljši rezultat, s katerim bo lahko utrdila svoj položaj v vladi ali v opoziciji v letu in pol, ki bo ločil Državni zbor do naslednjih rednih volitev. Uspešen rezultat za stranke prinese s seboj večji pritok denarja in posledično lažje delovanje. Več denarja pa pomeni tudi več možnosti za organizacijo predvolilne kampanje za državnozborske volitve oziroma pridobivanje kreditov pri partnerskih bankah. Imeti poslanca v Bruslju je garancija stabilnega, petletnega denarnega toka glede na dejstvo, da v evropski zgodovini še nismo spoznali predčasnih volitev skupnega parlamenta. Vse stranke si obetajo čim boljši rezultat. V tej luči je treba tudi prebrati koalicijska trenja, s katerimi se mora v tem obdobju soočati premierka Alenka Bratušek. V trenutku, ko so politični voditelji razumeli, da zunanjega nadzora trojke ne bo, so zadihali in se začeli ukvarjati
-	ponovno - večinoma z notranjepolitičnimi igricami, s katerimi si želijo zvišati priljubljenost v naslednjih mescih. Vladne stranke pritiskajo k oblikovanju nove koalicijske pogodbe, ki v resnici ne bo prinesla velikih novosti. Lepotne spremembe, zaradi katerih bo lahko vsaka politična opcija govorila o uspehu, ne bodo uvod niti k večji rekonstrukciji vladne sestave. Vsi napenjajo mišice a nihče ne želi preveč tvegati. Tudi dobro premišljena in le navidezno nespretna kandidatura bivšega ministra za zunanje zadeve Peterleta na mesto generalnega sekretarja sveta Evrope, ki bi potrebovala uradno podporo vlade, je le dimna zavesa, za katero se skriva marketin-ška poteza evroposlanca. Peterle je v resnici pravočasno ujel primer, s katerim je lahko ponovno prišel na naslovnice, zavedajoč se, da nima nobene resne možnosti, da njegova kandidatura dobi primerno podporo. Istočasno pa je pahnil slovenski politični boj ponovno v okvire sterilnega, frontalnega nasprotovanja dveh taborov. Levi tabor je odgovoril z izredno predčasno kandidaturo dr. Danila Turka za generalnega sekretarja Združenih narodov. Da v času negativne rasti in povečanja davkov ne bi prišlo do prevelikega negativnega učinka, torej splošnega nezadovoljstva med državljani, je Karl Erjavec nemudoma sporočil, da je kandidatura »osebna« in da jo bo naša diplomacija podpirala le znotraj normalnega
-	beri finančnega - poslovanja. Ne glede na dejstvo, da želje po zasedanju mednarodnih stolčkov ne morejo biti »osebne«, temveč so vedno povezane z mednarodnim delovanjem države in izredno dobro izpeljanimi diplomatskimi kupčijami, mislim, da naša država res ne bo vložila prevelikega truda v lobiranje za bivšega predsednika države. Denarja enostavno ni. Usklajevanje z velikimi silami OZN bi nam vzelo preveč časa, ampak na koncu se celo lahko zgodi, da Turku uspe. V naslednjem mandatu naj bi stolček generalnega sekretarja Združenih narodov pripadal državi iz osrednje Evrope. Vsi trenutno znani potencialni protikandidati niso ravno nesporni, je pa res, da bo treba do ključnega trenutka čakati še dobri dve leti in do takrat se bo še veliko spremenilo. Mogoče bo tudi prišlo do ponovnega angažiranja Danila Turka v notranji politiki ali do dogovora v OZN, da se na zaželeno pozicijo izvoli predstavnik iz Južne Amerike. Hitro rastoča Brazilija bi to sprejela z največjim veseljem. Iz zgoraj navedenega menim, da je zelo jasno, da - žal -je vsaka poteza naših državnikov narejena s pogledom na notranjo politiko. V mescih, ki nas ločijo do evropskih volitev, bo še zelo pestro.
Laris Gaiser
petek • 17. januarja 2014
Šport, šport veteranov
Štajerski	9
Kidričevo • Boxmark Leather vzpostavil proizvodnjo na Koroškem
Za širitev proizvodnje letos 5 milijonov evrov
Ponedeljek trinajstega je bil za 150 Boxmarkovih delavk s Koroške srečen dan, saj so zagnali proizvodnjo na Otiškem Vrhu pri Dravogradu, tako da se jim ni več treba voziti v Kidričevo; letos pa načrtujejo širitev proizvodnje v Kidričevem, za kar naj bi namenili 5 milijonov evrov.
»Končno nam je uspelo uresničiti to, kar smo želeli. Potem ko nas je stečajni upravitelj Preventa Boris Kastivnik izločil iz pogajanj za najem našega bivšega radeljskega obrata, smo za našo proizvodnjo morali iskati nove prostore. Ker smo se želeli vrniti v bližino Radelj, smo se po preučitvi vseh možnih lokacij odločili, da najamemo prostore Eurocityja v Otiškem Vrhu pri Dravogradu. V času dopustov nam je uspelo, da smo vzpostavili šivalnico in tako našim delavkam s Koroške omogočili, da jim ni treba po več ur dnevno preživeti na poti na delo. Zaposlitev bo na začetku dobilo 150 sodelavcev, v bližnji prihodnosti pa bi zaposlitev lahko dobilo še dodatnih 50, tako da bo v celotnem kolektivu kmalu zaposlenih 1900 ljudi,« je najprej povedal direktor Marjan Tro-
Foto: M. Ozmec
Ob razvojnem centru v Kidričevem letos načrtujejo širitev proizvodnje, za kar bodo namenili več kot 5 milijonov evrov.
biš, ki je lansko leto ocenil kot precej negotovo zaradi negativnih trendov v avtomobilski industriji: »Prvo četrtletje je bilo še posebej negotovo, zato smo vse svoje sile usmerili v razvoj, nove projekte in produkte ter pridobivanje novih naročil v letalski in lad-
jedelniški industriji. Žal smo, da ne bi ogrozili celotnega podjetja, morali zaradi upada naročil zapreti naš radeljski obrat. Drugo četrtletje je prineslo stabilizacijo razmer in trend ključnih kazalnikov za podjetje se je obrnil v pozitivno smer. Druga polovica leta
Upravna enota Ptuj pa ni vodila denacionalizacijskega postopka za objekt nekdanje gostilne Beli križ (nekdanja Trstenjakova ulica 12, danes Vinarski trg 10), ki že dolgo buri duhove sredi Ptuja s svojo neurejenostjo. Ker gre za kulturni spomenik, je postopek vodilo ministrstvo za kulturo, na katerega smo tudi naslovili vprašanje o tem postopku, ali je že končan ter komu je bil vrnjen objekt, za katerega zadnja leta skrbi Perutnina Ptuj, pred tem pa ga je imel v lasti Kmetijski kombinat Ptuj.
Lavra Černigoj Blažko z Ministrstva za kulturo odgovarja, da denacionalizacijski postopek še ni končan, saj še ni rešeno predhodno vprašanje državljanstva za bivšega lastnika I. R. in vlagateljico prvega dednega reda B. K., kar je v reševanju oddelka za upravno-notranje zadeve v UE Ptuj. Če se bivšim lastnikom ne ugotovi državljanstva Federativne ljudske republike Jugoslavije in Ljudske republike Slovenije od 9. 5. 1945 dalje, po zakonu o denacionalizaciji niso upravičeni do denacionalizacije, odgovarjajo.
V UE Ptuj, kjer smo se glede na odgovor ministrstva za kulturo ponovno zanimali, kako je s tem oz. državljanstvom de-
nacionalizacijskih vlagateljev, ki po njihovih navedbah še ni rešno, so odgovorili, da so v okviru tega denacionalizacij-skega postopka izdali tri negativne odločbe, vezane na državljanstvo: prvo za I. R., mlajšega (prvi dedni red), marca leta 1999, za I. R., starejšega, marca leta 2007, za dedinjo B. K., tudi dedinjo prvega dednega reda, pa maja leta 2011. Odločbe so bile negativne, vsi trije niso šteti za jugoslovanske oz. slovenske državljane, zato je UE zavrnila denacionalizacijski zahtevek glede premoženja, o katerem je le-ta pristojno odločala. Ministrstvo za kulturo pa mora o zahtevi za vrnitev stavbe Belega križa še odločiti,
Foto: M. Ozmec
V podjetju Boxmnark Leather bo kmalu zaposlenih 1900 delavcev, tako da so največji delodajalec v občini Kidričevo.
Sp. Podravje • Denacionalizacija, ki še kar traja
Kje so se izgubili podatki o državljanstvu?
Ptujska upravna enota je imela v reševanju kar 1115 denacionalizacijskih zadev, po številu sodi med prvih pet enot v Sloveniji. Kot je te dni povedala načelnica Darka Valent, so do danes pravnomočno rešene 1103 zadeve ali 98,9 odstotka vseh zadev, ki so jih reševali. Pravnomočno pa ni končanih 12 zadev, štiri rešene zadeve so v pritožbenem postopku ali upravnem sporu, za osem nerešenih zadev pa poteka postopek na prvi stopnji.
pa je bila za poslovanje podjetja zelo ugodna, tako da smo uspeli doseči vse naše zastavljene cilje.«
V letošnjem letu sicer po Trobiševih besedah še ni pričakovati visokih rasti, vendar vseeno pričakujejo ohranitev obstoječih in ohranitev obstoječih in pridobitev novih naročil, tako v avtomobilski kot tudi letalski industriji. Na tej osnovi tudi načrtujejo rast: »Naša prizadevanja, da bi ohranili obstoječe in pridobi-
li nove kupce, so v letu 2013 zagotovo obrodila sadove, saj brez njih v drugi polovici leta ne bi uspeli obrniti naših trendov v pozitivno smer. V avtomobilski industriji nam je uspelo, da smo pri obstoječih kupcih, kot so Audi, VW in Mercedes, uspeli razširiti paleto produktov, poleg tega pa smo tudi pridobili novega kupca, kot je Maserati. Naši cilji in strateške usmeritve so še vedno uperjene v zagotovitev stabilne rasti podjetja ter
zagotavljanje neodvisnosti od nihanj avtomobilske industrije z vstopom v ostale panoge. V letošnjem letu bomo pričeli nov investicijski cikel, širitev obstoječih proizvodnih prostorov v Kidričevem. Investicijo v letu 2014 ocenjujemo na več kot 5 milijonov evrov, z njo pa bomo zagotovili trenutno prepotrebne kapacitete za dodatna naročila, ki si jih obetamo predvsem v letalski in avtomobilski industriji.«
M. Ozmec
pri tem pa upoštevati že omenjene odločbe o državljanstvu. Pozanimali pa se bodo tudi o odločbah, ki naj jih ne bi imeli na ministrstvu za kulturo.
Pozidano območje lokacije sredi Ptuja je pod okrilje PP Ptuj prišlo s pripojitvijo KK Ptuj. »Seveda imamo s to lokacijo svoje predstave, vendar jih do konca denacionalizacij-skega postopka ne moremo razkriti,« pa odgovarja predsednik uprave in generalni direktor PP Ptuj Roman Glaser. Tudi v MO Ptuj bi bili zelo veseli, da bi se ta denacionaliza-cijski postopek že končal, saj je v reševanju ministrstva za kulturo že od leta 1994.
MG
Ptuj • Sprejem za indijskega veleposlanika
Možnosti za poglobljeno sodelovanje je več
V poročni dvorani na Ptuju je ptujski župan Štefan Čelan 10. januarja pripravil vljudnostni sprejem za indijskega veleposlanika v Sloveniji Sarvajita Chakravartija. Govorili so o možnostih za konkretno sodelovanje na več področjih, živilsko-predelovalne industrije, barvnih kovin in okoljevarstva.
Foto: Črtomir Goznik
Za objekt nekdanje gostilne Beli križ (nekdanja Trstenjakova ulica 12, danes Vinarski trg 10), denacionalizacijski postopek, ki se je začel leta 1994, še danes ni rešen.
Na sprejemu so bili tudi predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser, predsednik uprave Taluma, tudi predsednik Manager kluba Ptuj Marko Drobnič in direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaža Neudauer, ki je visokega gosta popeljal tudi po ptujski knjižnici, eni najlepših v Evropi. Kot je povedal ptujski župan, se indijski veleposlanik zavzema za poglobitev gospodarskih, kulturnih in drugih vezi med Indijo in Slovenijo. Ker pa prihaja iz najstarejšega mesta v Indiji, New Delhija, si je zaželel, da bi med prvimi mesti v Sloveniji obiskal najstarejše slovensko mesto, se srečal z županom mesta in ključnimi gospodarskimi subjekti. Veleposlanik se je seznanil z razvojnimi prioritetami lokalne skupnosti, največ so govorili o okoljevarstvu in znanju, ki ga ima lokalna skupnost tem področju, prav
tako pa je pridobil informacije o obeh največjih gospodarskih subjektih v tem okolju. Pripravil bo konkretna srečanja na področju živilsko-predeloval-ne industrije kot tudi s področja barvnih kovin. Tako naj bi že v kratkem prišlo do konkretnih pogovorov in dogovorov med gospodarskimi subjekti obeh držav. Indija je trg, ki
potrebuje znanje na področju živilsko-predelovalne industrije kot tudi predelave barvnih kovin. Gre pa tudi za izdelke, ki so tudi cenovno zanimivi za indijski trg. Na indijski trg naj bi izvozili tudi znanje iz okolje-varstva in varovanja okolja, ni pa izključena tudi kakšna investicija s tega področja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Čelan je sprejel indijskega veleposlanika.
10 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 17. januarja 2014
Cirkovce • Po prvem Festivalu idej polni načrtov
V Vili Amalija urejajo tudi obsežno knjižnico
V kulturnem društvu Idila so delovanje na področju kulturnega ustvarjanja uspešno strnili pod imenom Kulturna hiša tete Malčke; v hiši nekdanje vaške učiteljice Amalije Skočir, ob železniški postaji v Cirkovcah, pa je v prazničnem decembru odprla svoja vrata Vila Amalija.
Zagotovo je idejni oče in vodja Festivala idej Miran Urih s svojimi kulturnimi sodelavci zadel v črno, saj je v Cirkovcah spet poskrbel za pester in zanimiv program: »Dogodki našega prvega Festivala idej so potekali na treh prizoriščih, v Vili Amalija, na odru dvorane v Cirkovcah in ob novem, sodobno urejenem krožišču v centru Cirkovc. Na Festivalu idej se je ves december vrstilo veliko dogodkov, povezanih s kulturno dediščino kraja in vtisov, ki smo jih prinesli v domače kraje, ter potovanj po svetu. Ker je festival potekal prvič, je bila izkušnja za obiskovalce in tudi za nas organizatorje nekaj posebnega, vsekakor pa lahko rečem, da je uspel in da to ni zadnje, kar smo pripravili v domačem kraju,« je z zadovoljstvom dejal Miran Urih.
Sicer pa so Festival idej pričeli s kreativnimi delavnicami, kjer so udeleženci pod vodstvom Saše Urih, diplomantke Beneške akademije lepih umetnosti, ustvarjali božične okraske. Sledil je otvoritveni večer z likovno razstavo cirkovških likovnikov. Skupina PopArt je obiskovalce popeljala na glasbeno popotovanje z vrha Olimpa preko Balkana do doma. Na zanimiv način so predstavili tudi grško mitologijo, bajke iz Balkana in anekdote iz domačih krajev. Večer druge adven-tne nedelje pa je na Festivalu idej popestril pisatelj Tone Partljič, ki je obiskovalcem predstavil življenjsko pot Amalije Skočir, o kateri je pisal tudi
Foto: Saša Urih
Nepozaben je bil večer s pisateljem Tonetom Partljičem, ki je bil vesel srečanja s svojo nekdanjo sodelavko v Ribnici na Pohorju, učiteljico Maro Urih iz Cirkovc.
v eni od svojih knjig. Z veseljem je odgovarjal na vprašanja učencev OŠ Cirkovce, večer pa sta zaključila pianist Marko Urih in kitarist Matic Kovačič.
Kulturna hiša tete Malčke pa je pokala po šivih, ko je v njej potekal koncert skupine Unisono. Fantje so poleg ubranega petja modernih in ljudskih skladb pripravili tudi prijetne humorne vložke, ki so še posebej razvedrili oboževalke.
S profesorjem Davorinom Urihom so se kar dvakrat podali na potovanje v druge dežele. Prvič jih je na potopisnem predavanju popeljal v Maroko, drugič pa so se z njim podali na Daljni vzhod in spoznali življenje v Vietnamu ter Kambo-
dži, se naučili jesti s palčkami in okušali njihove gurmanske priboljške. Festival idej so končali na praznični dan, 26. decembra, z razstavo likovnih del, nastalih na 3. Zimskem extemporu, na katerem je petnajst likovnikov ustvarjalo na temo »Moj kraj, moji ljudje«, strokovna komisija pa je nagradi namenila slikarju Leonu Pišku in učenki OŠ Cirkovce Ani Špec.
Prvi Festival idej so v Cir-kovcah torej uspešno sklenili, vendar že načrtujejo program za letošnje leto, zatrjuje Miran Urih in dodaja: »V Kulturni hiši tete Malčke bodo v tem in prihodnjih mesecih potekali tudi drugi zanimivi programski
sklopi, kot denimo literarni večeri z gosti, ure za knjigobube, razne kreativne delavnice, izdelava art filmov , ... V poletnih mesecih pa se bo na vrtu Vile Amalija veliko smejalo in veselilo ob nastopih stand-up komikov, glasbenem programu in poletni likovni koloniji.«
Dodati velja, da v kulturnem društvu Idila, ki deluje od leta 2005, načrtujejo popestritev dejavnosti v Vili Amalija tudi s knjižnično dejavnostjo, saj v njej urejajo knjižnično zbirko. Obsežna zbirka ima poudarek na klasični književnosti, ocenjujejo pa, da bo v njej za okoli 2.500 enot knjižničnega gradiva.
-OM
Videm • Gledališka sekcija vabi na premiero
Dobrodošla, miss Agata
Gledališka sekcija KD Franceta Prešerna iz Vidma v nedeljo vabi na poldrugo uro sprostitve in zabave, polne komičnih situacij. V dvorani v Vidmu bo namreč premiera komedije z naslovom Dobrodošla, miss Agata.
Predstava je rezultat trimesečnega truda skoraj 20-član-ske ekipe, ki se nanjo pripravlja že od pričetka sezone. Letos so izbrali komedijo Vlada Novaka z naslovom Dobrodošla, miss Agata. Ta je po besedah režiserke Metke Ostroško preprosto ustrezala večini njihovih zah-
tev. Te pa so, da gre v prvi vrsti za komedijo, da je mogoče tekst aktualizirati, da vsebuje dovolj likov glede na število članov skupine, da je scensko izvedljiva glede na majhen videmski oder in neprehodno zaodrje ter seveda, da je zanjo potrebne čim manj scene, ker nimajo
Foto: Arhiv gledališke sekcije
Člani gledališke sekcije KD Franceta Prešerna obljubljajo uro in pol smeha ter zabave.
prostorov za njeno hrambo. Člani ekipe se tako že od oktobra dvakrat tedensko dobivajo na vajah, velikokrat pa svojo igro pilijo še ob koncu tedna, saj se zaradi različnih obveznosti težko usklajujejo. Igralski ansambel letos sestavljajo Bi-serka Selak, Karolina Horvat, Aleš Rihtarič, Nuša Sitar, Mirko in Nina Rihtarič, Uroš Šimenko, Andrej Forstnerič, Boris Vegan, Srečko Bedrač, Bojan Trafela ter Ivan Lukačič. V ekipi, ki je na odru, ne boste videli, pa sta še šepetalki Ančka Selak in Ma-nja Vinko, za tehniko skrbi Miran Ostroško, sceno je izdelal Roman Kociper, na vhodu pa vas bo prijazno sprejela Milen-ka Gabrovec.
Režiserka Metka Ostroško, ki se je kot amaterska igralka kalila pod taktirko priznane in ugledne upokojene ravnateljice, režiserke, lokalne publi-
cistke in tudi pisateljice Marije Černila in od katere je režijo prevzela v sezoni 2010/11, je dejala, da je omenjena komedija satira na tiste malomeščanske pohlepneže in sebičneže, ki so se znali vključiti v našo novo stvarnost s svojim kori-stoljubjem in spletkarstvom. »Največji cilj jim je pridobiti čim več osebnih koristi - na pošten ali nepošten način, v škodo drugega človeka ali ne. Ne ustavljajo se pred nobenimi zaprekami. Prosjačijo za denar, vdirajo v tuje hiše, odpirajo tuja pisma, ponujajo gostoljubje, prijateljstvo, ljubezen in celo poroko, hlapčevsko klečeplazijo in se nesramno vsiljujejo. Vse to samo zato, ker se jim sveti veliko premoženje izseljenke Američanke. Avtor se nekako posmehuje tem negativnim likom in jih skuša osmešiti,« igro opisuje Ostroškova. »Motivi komedije so vzeti iz vsakdanjega življenja. Prenekatero groteskno situacijo lahko danes ali jutri srečamo na cesti, v službi ali doma,« še dodaja.
Ponovitve predstave bodo še 25. in 26. januarja ter še tri v februarju, ko bodo poleg že omenjenih gostovali v Staršah.
Patricija Kovačec
Tednikova knjigarnica
Kimono, na otip
V japonskem okolju je kimono vrhnje oblačilo s širokimi rokavi in pasom, v »športnem jeziku« je kimono ohlapna
__obleka pri j udu in je iz
W j^ft	belega platna ter poveza-
^ 9 £ A lik na s pasom. Tako pravi ^^^	^Hh Slovar slovenskega knji-
žnega jezika (1994); besedna zveza iz današnjega naslova Knjigarnice pa zaobjema žlahtnost in skrivnostnost tega tradicionalnega japonskega izročila z žlahtnostjo in posebnostjo tradicionalne japonske pesniške oblike, ki jo je pesnica, glasbenica, pevka, prevajalka, poetična mojstrica čarobnega glasu in pristopa Klarisa Jovanovic (3. december 1954, Ptuj) na svojstven avtorski način priobčila v pesniški noviteti založbe Pivec iz Maribora.
Haiku je ena najbolj jedrnatih pesniških oblik na svetu, je zapisal pesnik in doktor poezije Boris A. Novak v pesmarici pesniških oblik (Oblike sveta z ilustracijami Marjana Mančka, 1991). Japonski pesniki so dosegali tako stopnjo zavedanja in čuječnosti, da so bili sposobni improvizirati poezijo na pesniških srečanjih, kjer so si skupaj z drugimi udeleženci izmišljali dolge pesniške kompozicije z imenom renga. Le-ta je bila sestavljena iz mnogih kratkih kitic, ki so jih izmenoma prispevali vsi pesniki na srečanju. Posebno častno na teh pesniških turnirjih je bilo pesniku postaviti začetne verze, ki se po japonsko imenujejo hokku. Pesniki so zato prihajajoč na turnir domišljal in skladali besede, saj so računali, da bodo prav oni izbrani za začetek. A za začetek renge je bila izbrana le ena kitica, vse druge pripravljene kitice so pesnikom ostale neuporabljene. Pred petsto leti so začeli na japonskem tiskati renge, skupaj z zavrženimi začetnimi kiticami. Ugotovili so, da so ti odvrženi pesniški drobci - hokku - lahko samostojne pesmi. In tako je nastala pesniška oblika iz treh verzov, po pet, sedem in pet zlogov - haiku, pojasnjuje Boris A. Novak.
adam
krotko jabolko na njeni tihi dlani. in pride kača.
S temi vezi začenja nova pesniška zbirka, ki je razdeljena na tri dele, njih naslovi, Brani skupaj, so zgovorni: Obrazi, Njih dela in reči, Njih dežele. Pesmi se vrstijo po abecednem redu in tudi oni, tako razvrščeni, pripovedujejo, sami po sebi, tako bi lahko bilo samostojna pesem tudi kazalo te pesniške zbirke: adam, alenčica, matjažu, ariana, barbar, dedal, deseti brat, desetnica „.V drugem delu knjige (Njih dela in reči) pa alef, detomor, dva, gar-jav pes, grešni kozel, gonja ... in v tretjem (Njih dežele) bazilisk, bonaca, domovina, gluha tema, horizont, jesen, labirint .
zmaj
sedem jezikov, sedem ran. naj izrečem to bolečino.
In s temi verzi končuje knjiga, kjer je pesnik Milan Vincetič zapisal v spremni besedi z naslovom Na rezilu meča, na britvi jezika (str. 113 do 116) ... Prav bolečina, ki se ves čas »sedmeri kot kopje svetega Jurija«, je zlata nit pričujočih haikujev, bolečina, ki izziva še večjo (milostno) bolečino, ki si ne dovoli zaceliti, zato pa pušča živeti, da bi nas usodila v nečimrneprotagoniste, ki se hote ne zavedajo svoje majhnosti, zato na slepo (za)blodijo po deželah, ki so zgolj na videz obljubljene ...
Liljana Klemenčič
Nogomet
Smrekar in Vaš prišla, Benko odšel
Stran 12
Nogomet
Kidričani v sredo že z velenjskim Rudarjem
Stran 12
AMD Ptuj
Najboljši organizatorji dirk v letu 2013
Stran 13
Rokomet
Sedem Ptujčanov na reprezentančnih akcijah Stran 13
Košarka
Dosegli 19 zaporednih zmag
Stran 14
Strelstvo
V navijaško razgretih Rušah 10 reprezentanc Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
«fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Tenis • Odprto prvenstvo Avstralije
Rola po desetih urah dvoboja ustavljen šele v drugem krogu
Ptujčan Blaž Rola je po uspehu v kvalifikacijah na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbo-urnu še naprej kazal odlične predstave. Turnir poteka sredi vročega avstralskega poletja, v katerem se temperature vsak dan povzpnejo preko 40 stopinj C! Igranje v teh razmerah zahteva odlično pripravljenost in posebno psihološko vzdržljivost.
Po treh zanesljivih zmagah v kvalifikacijah (te so mu že prinesle 25 točk za lestvico ATP) se je Rola v 1. krogu glavnega turnirja pomeril z Ar-gentincem Federicom Del-bonisom (ta je rojen istega dne kot Rola, 5. 10. 1990). Že v torkovi številki smo zapisali, da je imel Blaž kljub veliki razliki na lestvici ATP - Delbonis 54., Rola 185. - precejšnjo srečo pri žrebu. Argentinec je namreč specialist za peščena igrišča, igrišča v Melbournu pa so precej hitra. To se je dejansko izkazalo v samem dvoboju.
Ugnal 131. mest višje uvrščenega vrstnika
Blaž ga je odprl z zanesljivo osvojeno točko (1:0), nato pa je imel v drugi igri kar tri vezane priložnosti za break (0:40). Ni jih izkoristil in izenačeno srečanje se je nadaljevalo do rezultata 5:4. Takrat je Blaž začutil priložnost in napadel na servis Federica. Dokopal se je do break priložnosti (30:40) in jo tokrat izkoristil za zmago v prvem nizu - 6:4. Argentinec si v prvem nizu v 34 minutah igre ni priigral nobene priložnosti za break. Izjemno stabilnost je Blaž pokazal tudi v drugem nizu, kjer je ubranil
vse tri priložnosti Delbonisa za break, sam pa je izkoristil dve od štirih (pri 3:2 in 5:2) in zmagal 6:2. Niz je trajal 39 minut. V tretji niz je odnesel lepo popotnico prednosti 2:0 v nizih in ogromno mero samozavesti. To je dodobra izkoristil v 3. in 5. igri, ko je ubranil kar 5 priložnosti za break (od tega 3 vezane - 0:40). Bolj se je niz bližal koncu, bolj je pretil in pritiskal na servis tekmeca.
Ta se je prvič znašel v težavah pri rezultatu 5:4 (Blaž je bil pri rezultatu 30:30 le dve točki oddaljen od končne zmage), drugič pa pri 6:5. Delbonis je na servis še povedel 30:15, nato pa je Blaž po 56 minutah igre v tem nizu nanizal dve zaporedni točki za zaključno žogico (30:40). Izkoristil je kar prvo in se veselil največjega uspeha v svoji karieri, uvrstitve v 2. krog grand slama.
Australian Open, rezultati:
1.	krog: Blaž Rola - Federico Delbonis (Argentina) 6:4, 6:2, 7:5;
2.	krog: Blaž Rola - Martin Kližan (Slovaška) 4:6, 3:6, 7:5, 6:7(2).
J
vrl
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je v Melbournu odigral kar pet dvobojev: po treh zmagah v kvalifikacijah je slavil še v prvem krogu glavnega turnirja, v drugem pa je moral priznati premoč Slovaku Martinu Kližanu.
Končno razmerje točk je bilo 108:85, pri čemer je Blaž izkoristil štiri priložnosti za break od devetih, Delbonis nobene od osmih! Zanimiv je tudi podatek o izkoristku prvega servisa, ki je bil pri Blažu kar 83-odstoten (57/69). Skupno je dvoboj trajal 2 uri in 8 minut.
Z zmago se je 23-letni Ptujčan (185.) prebil med najboljših 64. Med temi so le trije igralci na računalniški lestvici ATP uvrščeni nižje od njega: Damir Dzumbur (BiH, 188), Vincent Millot (Francija, 267.), absolutni rekorder pa je 17-letni domačin Thanasi Kokkinakis (za turnir je dobil posebno povabilo - wild card), ki zaseda 570. mesto!
Dvakrat srečni Slovak
Drugi krog je Blažu prinesel nov zanimiv izziv: Slovaka Martina Kližana (106). 24-le-tnik iz Bratislave je prav tako kot Blaž levičar, na ATP-lestvici pa je bil najvišje uvrščen lani marca, ko je zasedal visoko 26. mesto. Na grand slam turnirjih je najodmevnejši rezultat dosegel leta 2012 na OP ZDA v
New Yorku, ko se je uvrstil v 4. krog. V Melbournu je nastopil le enkrat - lani, izpadel je v 1. krogu. Slovak je v karieri doslej zaslužil že več kot milijon dolarjev (1,2).
Kližan je igral v kvalifikacijah (bil je 2. nosilec) in obstal v zadnjem krogu - izgubil je proti Avstrijcu Thiemu. Zaradi odpovedi se je v glavni turnir uvrstil kot srečni poraženec (lucky looser). V 1. krogu je imel srečo še drugič, saj je Američan John Isner nastopil poškodovan in mu je dvoboj predal po dveh nizih.
Drugi dvoboj na igrišču št. 19. je bolje začel Slovak, ki je že v prvi igri odvzel servis našemu igralcu. Enak dosežek mu je uspel še v peti igri (1:4) in Blaž se je znašel v domala izgubljenem položaju. Kanček upanja se je vendarle pojavil: najprej je Blaž v sedmi igri rešil break žogo, nato pa sam izvedel break in se približal na 3:5. S svojim servisom je še znižal na 4:5, nato pa je Kližan vendarle končal niz z zmago 4:6. Niz je trajal 35 minut. Zgodba iz začetka prvega niza se je ponovila tudi v drugem: znova je Slovak povedel 0:2. Tudi v nadaljevanju je Blaž reševal break žoge (štiri), šesta je bila vendarle preveč ... - 3:6. Po končanem nizu je sledil več kot triurni premor, saj so temperature v Melbournu krepko presegale 40 stopinj Celzija. Organizatorji so ustavili vse dvoboje, razen na dveh centralnih igriščih.
Premor je našemu igralcu dobro del, saj je tretji niz začel obetavneje (1:1), a je prvi break znova uspel Slovaku - pri rezultatu 1:2. Blaž se je boril
in vrnil v igro z breakom pri rezultatu 2:4. Izenačen dvoboj se je v tem nizu nadaljeval do rezultata 5:5, nato pa je bil Blaž tisti, ki si je priboril prednost breaka (6:5). V tem nizu je izkoristil obe priložnosti za odvzem servisa, Kližan na drugi strani le eno od treh. V 12. igri je Blaž serviral za zmago v tretjem nizu: po eni ubranjeni žogi Kližana mu je to v drugem poskusu tudi uspelo - 7:5. Niz je trajal kar 52 minut. Četrti niz je z majhno psihološko prednostjo začel Blaž, a se je bilo treba za vsako točko močno boriti. Pri rezultatu 3:4 za Kližana - sedem iger je minilo brez priložnosti za break - je bil dvoboj znova prekinjen, tokrat zaradi nevihte. Igralci na vseh zunanjih, odprtih igriščih, so v slačilnicah ostali več kot dve uri, nato so okoli 22. ure po lokalnem času znova stopili na igrišče. Oba igralca sta v nadaljevanju zanesljivo ubranila svoje servise in odločitev je padla v podaljšani igri - tie breaku. Slovak je imel pri tem manjšo prednost, saj je serviral prvi. Z mini brea-kom je povedel 0:2, nato pa je Blaž izenačil na 2:2. Od tega trenutka dalje je šlo vse v prid izkušenejšega Slovaka, ki je nanizal pet zaporednih točk in se po skoraj treh urah igre veselil zmage - 6:7(2). Skupno je dvoboj z vsemi prekinitvami in ogrevanji trajal 10 ur ... Razmerje točk je bilo 123:139. Igralca sta bila zelo izenačena v odstotku osvojenih točk na 1. servis (72 %, 73 %), Slovak pa je bil precej boljši pri 2. servisu (44 %, 69%).
Jože Mohorič
Bogatejši za 70 točk in zajeten kupček dolarjev
Blaž Rola je z doseženim v Melbournu zagotovo presegel vsa pričakovanja; premagal je kar štiri višje uvrščene igralce in osvojil največ ATP-točk doslej na enem turnirju: 25 za tri zmage v kvalfi-kacijah in še dodatnih 45 za uvrstitev v 2. krog. S tem dosežkom gre z roko v roki tudi lepa denarna nagrada, ki mu bo pomenila dodaten zagon v nadaljevanju kariere. Ta bo s tem dosežkom zagotovo dobila »krila« - predvsem zaradi boljšega mesta na lestvici ATP in v nekatrih primerih neposredne uvrstitve v kakšnega od ATP-turnirjev.
V 2. krogu je izpadel še zadnji preostali Slovenec med posamezniki: Blaža Kavčiča je izločil sloviti Roger Federer.
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 17. januarja 2014
Nogomet • NK Zavrč
Smrekar in Vaš prišla, Benko odšel
Nogometaši Zavrča so v torek pričeli priprave na nadaljevanje prvenstva, v katerem bodo spomladi odigrali še 16 krogov. Glavni cilj bo zadržati visoko pozicijo ali jo v najboljšem primeru še nadgraditi, če se bo za to le ponudila priložnost. Strateg Viktor Tre-nevski se je pred začetkom treningov pogovoril z vsakim posameznikom posebej, še pred tem pa opravil skupni sestanek; vse v želji, da bi bili igralci kar se da maksimalno angažirani za drugi del sezone, ki bo nedvomno težji kot prvi.
»Pred nami sta skoraj dva meseca sila napornega dela v pripravah, odigrali bomo tudi ogromno tekem, poleg tega za 14 dni potujemo na priprave. Menim, da bomo na začetek spomladanskega dela dobro pripravljeni,« je v uvodu druženja s svojimi soigralci povedal kapetan Zavrča Sandi Čeh. Seveda je v situaciji, ko ekipa brani visoko mesto, pritisk nanjo pa je velik, pomembna tudi vloga kapetana ekipe. Sandi o tem pove: »Seveda bi želel kot kapetan čim bolje pripomoči k dobrim rezultatom in končnemu cilju Zavrča, zato se bom še posebej trudil, da bo v slačil-nici dobro vzdušje.« Fantje, na
Silvo Šterbal, predsednik Zavrča: »Igralci so jeseni svoje na zelenici že naredili, sledila pa jim bo tudi uprava. Sedaj se seveda pripravljamo na spomladanski del sezone, v ta namen je bilo opravljenih tudi nekaj kadrovskih posegov. Glavni del priprav bomo opravili v Novigradu, tam bomo odigrali tudi nekaj močnih tekem. Seveda je pomembno tudi druženje, ki vpliva na zdrav duh ekipe. Sicer pa lahko povem, da bomo najverjetneje še celo pomlad odigrali normalno, brez posegov v stadionu, saj je gradnja nove tribune trenutno ustavljena, čeprav je finančna konstrukcija po mojih podatkih zagotovljena. Dela se bodo po predvidevanjih pričela konec maja in upam, da bodo dokončana do pričetka nove sezone. Spomladi bomo startali na 'prvo žogo', toda če bo ostalo tako, kot je sedaj, bo v redu, če pa bo še kaj več, bo samo še boljše.«
Foto: Črtomir Goznik
Dva izmed novincev pri NK Zavrč: Marko Rog in Matija Smrekar
prvem treningu se jih je zbralo 25, so predvsem tekli, sama vadba pa je minila v dobrem vzdušju. Tudi uvod priprav bo
minil predvsem v nabiranju kilometrine, saj je to temelj za nadaljevanje. Tega se zaveda tud eden najizkušenejših, Aleš
Čeh, ki ne šteje več, kolikokrat je v življenju pričel priprave: »Spet se vse pričenja na novo, želimo pa se kar najbolje pri-
praviti na spomladanski del sezone. V mojem primeru se želim pripraviti na boljše nadaljevanje.« Viktor Trenevski obljublja 'pekel', vendar pa bo tudi dejansko težko, saj se bodo tekmeci v nadaljevanju na vas bolje pripravili: »Nedvomno bo drugi del še težji, kot je bil prvi, saj so nas tekmeci dobro spoznali. Vzdušje v naši slačilnici je dobro, fantje se odlično razumemo med seboj in verjamem, da se bo vse to odrazilo tudi na igrišču.«
Zavrč sta do sedaj zapustila Rok Roj (podaja se v osrednjo Azijo) in Rene Mihelič, čeprav za slednjega po neuspešnem prestopu v Ukrajino ostaja nekaj možnosti, da ostane v Zavrču. Belega dresa spomladi ne bo več nosil napadalec Jože Benko, ki je odšel v Avstrijo. V Zavrču ne računajo več na Nina Kouterja, Leona Sreša in Aleša Majerja, pogodbe z njimi so prekinili sporazumno, vsi trije pa si lah-
Nogomet • NK Aluminij
V sredo že z velenjskim Rudarjem
Foto: Črtomir Goznik
Mlade moči Aluminija: mladinci, ki so se pridružili članski ekipi na pripravah
V ponedeljek so priprave za spomladanski del sezone v 2. ligi pričeli nogometaši Aluminija iz Kidričevega. Trenerju Robertu Pevniku se je javilo 26 nogometašev, med njimi ni bilo Arapada Vaša, Mitja Kova-čeviča, Liridona Osmanaja in Sandra Bloudka. Zaradi bolezni je manjkal Leon Horvat, zaradi urejanja vize pa tudi Eros Grezda. Zato pa so bili prisotni mladi upi, ki bodo imeli priložnost za dokazovanje: Matic Vrbanec, Elvino Podbrežnik, Sašo Gereč-nik, Alen Kozar in Gregor Cafuta.
Prvi trening je minil v sproščenem vzdušju, na koncu pa so prvi delovni dan končali s skupno večerjo z vodstvom kluba. Nadaljevanje bo seveda precej bolj delavno; ta teden bodo nogometaši vadili enkrat
tedensko, nato pa se bo tempo del dvignil. »Pričetek priprav je bil normalen. Pri igralcih sem videl veliko željo, v sla-čilnici pa imamo zelo dobro atmosfero. Upam, da bo tako ostalo do zaključka priprav in se nadaljevalo skozi spomladanski del prvenstva. Sicer pa so pričakovanja pozitivna in to kljub temu, da zaostajamo 11 točk za vodečim Roltekom Dobom. Nekaterim igralcem, ki naj bi bili nosilci igre, vendar tega niso pokazali, smo se zahvalili. Ostalo nam je 13 do 14 igralcev, ki ostajajo temelj ekipe, za mlade pa upam, da bodo opozorili nase. Pokazali so že, da imajo kakovost, kljub temu pa bo potrebno še veliko trdega dela. Pričakujemo še dve okrepitvi, ki bosta res okrepitvi v pravem pomenu besede. Vsekakor želimo na-
daljevati pozitivno serijo, kar je mogoče le z maksimalnim angažmajem vseh igralcev,« je dejal trener Aluminij Robert Pevnik, ki je bil v šestih jesenski krogih zelo uspešen (pet zmag in remi).
Kapetan Aluminija Denis Topolovec je dodal: »Vemo, da se moramo dobro pripraviti, če želimo biti uspešni. V ekipi je prišlo do sprememb in to je dobrodošlo, saj v jeseni 2013 nismo pokazali pričakovanega nivoja igre. V lovu za vodilnim Dobom nam bo težko, predvsem pa je pomembno, da ohranimo dobro vzdušje v slačilnici.«
Nogometaši Aluminija se bodo prvič predstavili domačim ljubiteljem nogometa v sredo, ko bodo gostili ekipo velenjskega Rudarja.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Pripravljalna tekma
Ormožani premočni za Ptujčane
ko najdejo nove delodajalce. Na prvem treningu smo videli tri nove obraze, najbolj znan med njimi je nedvomno hrvaški napadalec Matija Smre-kar, nazadnje član Maribora. Poleg njega bo bele okrepil Arpad Vaš, ki je jeseni igral za Aluminij, nov obraz pa je tudi 18-letni Marko Rog, ki so ga v Zavrč pripeljali kot »naložbo za prihodnost«. Še vedno je aktualen prihod Daria Melnjaka, igralec je namreč že pristal na prihod v Zavrč, toda sedaj je na potezi njegov klub Slaven Belupo. Kadrovskih rošad pa v nobenem primeru še ni konec.
Pred odhodom v Istro bodo Zavrčani že odigrali nekaj prijateljskih tekem: v petek, 17. 1., bo v Stojncih odigrana tekma med obema postavama Zavrča, 25. 1. sledi gostovanje v Zagrebu pri tamkajšnjem prvoligašu, 29. 1. pa bo v Kidričevem tekma z Aluminijem.
Tadej Podvršek
a v
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (1. B SRL) so se po najboljših močeh upirali 1. A-ligašu iz Ormoža.
DRAVA PTUJ -JERUZALEM ORMOŽ 25:30 (8:17)
DRAVA: Gerčar (4 obrambe), Bedenik (1 obramba), Grm (4 obrambe); Verdenik 2, M. Žuran 6 (2), Fridrih, Bračič, Lukezič 1, Sabo 2, Požar 1, Lesjak 2, Ferk, Čeh 3, Maroh 4, Bezjak 1, Pukšič
3,	Reisman, Jerenec. Trener: Uroš Šerbec.
JERUZALEM: Belec (9 obramb), S. Žuran (5 obramb), Cvetko (1 obramba); Poznič 2, Matjašic, Bogadi 1, Putarek, Ra-dujkovic 5, Čudič 5 (4), Gregorc
4,	Mavrič, Levanič, Šišmanovič 3, Mesaric 3, Rajšp 4, Peček 4, Ki-rič. Trener: Saša Prapotnik
IZKLJUČITVE: Drava 4; Jeruzalem 6 minut.
SEDEMMETROVKE: Drava 6/2; Jeruzalem 4/4.
Osmouvrščena ekipa 1. B
SRL, Drava, je v pripravljalni tekmi gostila sedmouvrščeno ekipo 1. A SRL, Jeruzalem. Po pričakovanjih so se zmage veselili Ormožani, ki so odigrali soliden 1. polčas, ki ga je z 9 obrambami zaznamoval vratar Boštjan Belec. Drava je prvi del srečanja odigrala preveč spoštljivo do tekmeca in zaradi tega zapravila številne priložnosti. Med drugim so Robert Bezjak, Jan Maroh, Žiga Lesjak in Nejc Lukezič zapravili štiri sedemmetrovke. Ormožani, ki so na Ptuju odigrali svojo prvo od štirih pripravljalnih srečanj, so kaznovali skoraj vsako napako nasprotnika in si do odmora priigrali neulovljivo prednost devetih zadetkov (8:17). Najvišja prednost gostov je znašala deset točk (9:19), v nadaljevanju pa je igro Ptujča-nov poživil mladinec Marko
Žuran, ki je vseh šest zadetkov dosegel v 2. polčasu. Obenem je Žuran prekinil črni niz zgrešenih sedemmetrovk in je šele v 50. minuti zatresel mrežo, ki jo je od 31. do 50. minute v golu Jeruzalema branil Sandi Žuran. Oba trenerja sta ponudila minutažo vsem igralcem, v zaključku tekme pa so se bolje znašli gostitelji, ki so uspeli ublažiti poraz.
ku
V petek, 17. 1., ob 19. uri rokometaši Jeruzalema gostujejo pri še enem sosedu, in sicer pri Moškanjcih-Go-rišnici. Ptujsko zasedbo pa v soboto, 18. 1., ob 17. uri v dvorani Ljudski vrt čaka tekma proti reprezentanci Omana.
petek • 10. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Boks • AIBA turnir v Vrbasu
Ptujski boksarki nastopili med svetovno elito
Boks klub Čarnok, Boksarska zveza Vojvodine in Boksarska zveza Srbije so organizirali Pokal nacij za ženske v boksu. Prijavljenih je bilo kar 235 tekmovalk iz 22 držav, ki so se borile v članski, mladinski in kadetski konkurenci. Slovenijo so zastopale Ema Kozin, Mateja Rajterič, Andreja Be-šter, Anja Jabločnik in Monika Božičko.
Zadnji dve sta članici Boks kluba Ring iz Ptuja, ki sta se zadnji mesec intenzivno pripravljali na nastop v Vrbasu. Obe sta imeli smolo v žrebu, saj sta dobili za nasprotnici zelo izkušeni starejši borki, ki imata za seboj veliko dvobojev. V športni dvorani CFK Drago Jo-vovic je turnir potekal po zelo strogih AIBA-pravilih, kar je na svoji koži nazorno občutila Monika Božičko. Ta se je v kategoriji do 51 kg pomerila z Rusinjo Uliano Kashjarova. V ringu so bili prvi trenutki dvoboja zelo izenačeni, a Božičkova je imela težave s preveliko zaščitno čelado, ki si jo je morala popravljati. Zaradi tega je dobila od sodnika najprej opomin in po naslednjem popravljanju je sodnik celo prekinil dvoboj in je zmago s tehničnim knockou-tom dosodil Rusinji. Tudi Anja Jabločnik je naletela na previsoko oviro, saj se je pomerila z večkratno francosko prvakinjo v kategoriji do 54 kg, Mancini
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski boksarki sta si na močnem mednarodnem tekmovanju nabirali izkušnje: na fotografiji Monika Božičko.
Delphine. Francozinja je izkoristila svoje izkušnje in je bila veliko boljša od mlade nadarjene Ptujčanke, tako da je sodnik že v prvi rundi prekinil dvoboj.
Za obe bo izkušnja iz Vrbasa in nastop med svetovno žensko boksarsko elito dragocena popotnica za nadaljevanje kariere. Glede na njuno mladost in zagnanost lahko v prihodnosti pričakujemo tudi kakšen odmeven mednarodni rezultat. Ta je V Srbiji uspel trenutno naši najboljši boksarki Mateji Rajterič, ki je v kategoriji do 48 kg osvojila odlično tretje mesto.
David Breznik
Nogomet • NŠ Aluminij
Novi vodja šole je Boštjan Pek
Priprave na spomladanski del prvenstva so pričeli tudi mladinci in kadeti Aluminija. Mladince še naprej vodi trener Bojan Špehonja, kadete pa Tomislav Grbavac. Uspeh obeh ekip v jesenskem delu je izjemen, saj so v skupnem seštevku na tretjem mestu. Zaradi odhoda petih igralcev k članskemu moštvu je bil trener mladincev prisiljen vzeti ravno toliko igralcev iz ekipe kadetov.
Sprememba pa se je zgodila tudi na vrhu nogometne šole: po pol leta delovanja je s te pozicije odšel Dejan Germič (nova služba), nasledil ga je Boštjan Pek.
»Gre za mladega, ambicioznega in strokovno usposobljenega trenerja, ki je tik pred koncem študija na Fakulteti za
šport. V našem klubu dela že nekaj let, predvsem kot trener mlajših selekcij, v zadnjem letu pa je več kot uspešno vodil tudi mešano B-ekipo kadetov in mladine v tekmovanju MNZ Ptuj. Na skupnem sestanku sta obe strani analizirali sedanje stanje, predstavili svoje poglede in pričakovanja ter se zelo hitro dogovorili za sodelovanje. Vodstvo kluba meni, da je bila odločitev pravilna in da je realno pričakovati, da bo NŠ NK Aluminij pod vodstvom Boštjana Peka še uspešnejša in prepoznavnejša. To je osnovni pogoj, da se nam bo v bodoče pridružilo še večje število otrok in mladostnikov, ki bodo v klubu videli možnost uresničevanja svojih športnih želja in ambicij,« so sporočili iz kluba.
Danilo Klajnšek
Moto šport • AMD Ptuj
Najboljši organizatorji dirk v letu 2013
Ptujski karting je vstopil v 45-letnico delovanja; leta 1969 se je prvič predstavil na ptujskih ulicah ob 1900-letnici praznovanja najstarejšega slovenskega mesta. Majhna prikupna vozila, karti, so navdušila Ptujčane in se ukoreninila med njimi. Veliko zanimanje je narekovalo ustanovitev kluba, ki se je priključil AMD Ptuj ter že naslednje leto organiziral prvo dirko za državno prvenstvo. Prizorišče je bila ploščad avtobusne postaje ter del Osoj-nikove ceste. V naslednjih letih so se kalili vozniki, ki so kmalu osvajali državne naslove v različnih razredih, tako med posamezniki kot v ekipnem tekmovanju.
Kmalu se je pojavila potreba po izgraditvi dirkališča in spremljevalnih objektov. Z velikim razumevanjem Dravskih elektrarn Maribor je bilo pridobljeno zemljišče ob kanalu v Hajdošah in kmalu tudi prvi tovrstni objekt v nekdanji Jugoslaviji. Kartodrom je upravičil svoj namen, saj so na njem vsako leto potekale dirke za državno in pokalno prvenstvo ter tudi mednarodne dirke. Na njem se je vsako leto zvrstilo
Predsednik strokovnega sveta za šport pri AMZS Drago Alenc predaja priznanje predsedniku AMD Ptuj Urošu Langerholcu
še veliko drugih športnih in zabavnih prireditev. Vse atraktivne dirke so bile vedno znova dobro obiskane, saj se je oblikoval širok krog ljubiteljev tega športa.
Na lanskem zaključku sezone na slovesni prireditvi v Zrečah je AMZS podelila pri-
znanja za dosežke v letu 2013. Med dobitniki priznanj je bilo tudi AMD Ptuj, ki je prejelo priznanje za najboljšega organizatorja karting dirk v letu 2013. Priznanje je odraz dobrega dela skozi vsa leta in bo obogatilo klubsko zbirko priznanj. V jubilejnem letu bo nedvomno velika pridobitev novi karto-
drom v Slovenji vasi, ki bo od sedanjega v Hajdošah oddaljen približno 2 km. Tekmovalna steza in protihrupna ograja sta že urejeni, tako da ostaja upanje, da bodo v kratkem zgrajeni še potrebni spremljevalni objekti in da bodo na njem že letos potekale tudi dirke.
anc
Rokomet • Mlajše selekcije
Sedem Ptujčanov na reprezentančnih izborih
Na Ptuju je bil v torek, 14. 1., zbor reprezentančnih letnikov 2000 in 2001
Dobro delo v mlajših selekcijah se odraža v prisotnosti ptujskih igralcev na reprezentančnih zborih in kasneje v reprezentanci. Najodmevnejši je zagotovo vpoklic Jana Ma-roha v ožji izbor kandidatov za aprilske kvalifikacije mladincev za uvrstitev na EP v Avstriji. Jan Maroh je edini predstavnik iz naše regije v tej kategoriji. Moška mladinska reprezentanca Slovenije se je pod vod-
stvom Slavka Iveziča v petek, 10. 1., pomerila z izbrano vrsto Omana. Tekma v Mariboru se je končala z zmago Slovencev 32:29 (16:14). Maroh je dosegel 5 zadetkov in prispeval levji delež k zmagi.
V torek, 14. 1., so imeli na Ptuju v dvorani Center zbor najmlajši kandidati za slovensko reprezentanco - fantje letnikov 2000 in 2001. Na tem zboru je strokovna ekipa okrog
Marjana Potokarja povabila fante iz tradicionalno močnega vzhodnega dela države, kjer nastopajo najboljši slovenski rokometni klubi. Ptujska ekipa letnikov 2001 je v lanski sezoni zasedla zavidljivo 4. mesto v državi in tako ni bilo presenečenje, da je bilo na zbor povabljenih kar šest njenih fantov:
Tilen Forštnarič, Niko Šmi-goc, Matej Šilak, Miha Nikl, Žan Lovrenčič in Žiga Godi-
celj. Vsi fantje so se kljub prisotni nervozi uspeli prikazati v lepi luči in z nekaj odličnimi potezami navdušili tudi reprezentančne trenerje. Tako so bili storjeni prvi koraki proti reprezentančni karieri; pot je sicer še dolga, a morda se med temi fanti skriva naslednik Renata Vugrinca, ki je prav tako svoje prve korake naredil v ptujski rokometni šoli.
Sašo Kafel
Rokomet • Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož: Ormoški trojček sredi Zlatoroga
KADETI: Celje PL - Jeruzalem Ormož 28:31 (14:14)
JERUZALEM: Caf, Kuzmič, Fekonja; Kavčič, G. Horvat 1, M. Hebar, V. Lukman 6, Štumberger, Ciglar, Žižek Cvetko 7, Šan-dor 4, Grabovac, D. Ozmec 3, Topolovec, Ulaga, Kosi 10 (8).
Po tradiciji je bila v Celju odigrana dra-
matična tekma - izid je bil kar 19-krat izenačen. Celjani so največ vodili za dva zadetka (2:0, 9:7, 10:8, 16:14), Ormožani edinkrat za tri zadetke na koncu tekme (28:31), sicer pa največ za dva (5:7, 19:21, 20:22, 22:24, 24:26, 28:30). V 57. minuti je Gregor Ocvirk zadel za vodstvo Celjanov 28:27. Tilen Kosi je iz sedemmetrovke najprej izenačil na 28:28, Boštjan Žižek Cvetko pa je z dvema atraktivnima zadetkoma povedel ekipo Jeruzalema v 59. minuti do vodstva z 30:28. Poleg čvrste obrambe sta v zaključku tekme pomembne obrambe zbrala Blaž Kuzmič (sedemmetrovka v 57. minuti) in Kevin Caf (sedemmetrovka v 53. minuti). V soboto, 18. 1., kadeti igrajo proti Mokercu Igu, ki je v 1. krogu klonil doma na
Igu proti Svišu iz Ivančne Gorice s 27:32. Tekma bo zaradi zasedenosti Športne dvorane Hardek odigrana ob 17.15 v Športni dvorani Gorišnica.
STAREJŠI DEČKI A: Celje PL -Jeruzalem Ormož 27:32 (11:14)
JERUZALEM: Rizman, Škrjanec, Firšt Šeruga; Niedorfer 1, Ciglar 6, Jovanovič, M. Hebar 6 (5), Voljč, Šoštarič 3, Koder-man 12, Ž. Kociper 1, Petek, Zidarič 3, J. Zadravec, G. Hebar, Belec.
Izid je bil petkrat izenačen, ves preostali del tekme pa so potek tekme in rezultat nadzirali Ormožani. Igralci Jeruzalema so v sredini 2. polčasa povedli za pet (22:27)
in tekmo suvereno pripeljali h koncu. Ormožani so sposobni igrati še precej bolje, saj je bilo preveč tehničnih napak in zgrešenih zicerjev. Na srečo je napake soigralcev z odličnimi obrambami popravljal vratar Rene Rizman. Zmago v Celju so Ormožani potrdili tudi v 2. krogu z zmago s 37:21 (17:13) proti Arcont Radgoni. V 3. krogu (25. 1.) igralce Jeruzalema čaka gostovanje v Velenju.
STAREJŠI DEČKI B: Celje PL -Jeruzalem Ormož 17:19 (8:10)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; A. Munda, Notersberg 12 (8), J. Zadravec 2, G. Hebar 1, Sovič, P. Ozmec 3, Torič, B. Zadravec, T.
Šulek, Belec 1.
Največje presenečenje pri ormoškem trojčku so v Zlatorogu priredili letniki 2000. Ormožani so že na turnirju v Vara-ždinu in v Linzu prikazali odlično igro, ki bazira predvsem na igri v obrambi. Ekipa je pomanjkanje kilogramov in centimetrov znova nadomestila s srčno igro, ki krasi to ekipo. Če se bo ekipa še naprej borila tako srčno, ji bo mogoče uspelo izpolniti zadani cilj pred prvenstvom, in to je končno 6. mesto. V soboto, 18. 1., v 2. krogu polfinalne skupine B Ormožani igrajo proti Slovenj Gradcu. Tekma je na sporedu ob 15.30 v Športni dvorani Gorišnica.
ku
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 17. januarja 2014
Košarka • KK-KŠ Haloze iz Majšperka
Dosegli niz 19 zaporednih zmag
Pionirska ekipa U-14 KK Haloze je v sezoni 2013/14 nastopala v 2. SKL in zasedla 1. mesto. Ekipo, ki je z ligaškim tekmovanjem pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije pričela v marcu 2013, je vodil trener Simon Frangež, sestavljali pa so jo igralci, rojeni leta 1999 in 2000. Osmerici igralcev so se občasno priključevali še leto mlajši košarkarji, ki so si nastop na tekmi priborili s trdim delom na treningih. Moštvo je bilo skozi vso sezono v rednem trenažnem procesu. Večji del ekipe velja pohvaliti za pridno treniranje pred drugim delom tekmovanja v avgustu. Ti treningi so potekali na zunanjih igriščih in so bili posvečeni predvsem nabiranju kondicije. V prvem delu tekmovanja, ki je potekalo od marca do avgusta, je ekipa odigrala po dve srečanji s tekmeci iz Slovenske Bistrice, Rogaške Slatine, Konjic, Podčetrtka in Šentjurja. Košarkarji iz Majšperka in okolice so se veselili zmag na vseh desetih srečanjih, ki pa so se med seboj zelo razlikovale. Na dveh ali treh tekmah je bilo moč spremljati napeto končnico, v drugih primerih pa vprašanja o zmagovalcu ni bilo. To je seveda pomenilo suvereno prvo mesto na lestvici. Pred drugim delom tekmovanja, ki se je pričel po EP v košarki, so se združile najmočnejše ekipe v tekmovanju. Tekmeci so prihajali iz Murske Sobote in Maribora (AKK Branik in Borut Besedič-Čiro). Tu-

;■■ i
—-iv;
/Su©
Foto: Simon Dolenc
Ekipa KK-KŠ Haloze U-14 je v sezoni 2013/14 ostala neporažena.
kaj se je nadaljeval niz zmag ekipe iz Majšperka. Na zadnji tekmi v prvenstvu se je le-ta ustavil pri številki 16, kar je pomenilo, da ekipa v sezoni 2013/14 na 16 zaporednih tekmah ni doživela poraza. Takšnega uspeha (16:0) majšperški klub še ni imel.
A časa za počitek ni bilo. Starejši pionirji so se kaj hitro pričeli pripravljati na MINI POKAL SPAR, pokalno tekmovanje v kategoriji U-14. Zaradi privlačne igre skozi prvenstvene tekme so tudi tukaj bili cilji temu primerni. V prvem krogu je nasproti ekipi KK HALOZE
stala ljubljanska ekipa Šentvid B. Po dveh tekmah je s skupno razliko +72 napredovala ekipa v modro-rumeni košarkarski opravi. Pred drugim krogom je žreb ekipi dodelil stare znance iz Murske Sobote; v prvenstvu so bili dvakrat uspešnejši fantje, ki trenirajo v OŠ Majšperk. Na prvi domači tekmi je ekipa zabeležila še rekordno 19. zaporedno zmago. Na povratnem srečanju v Murski Soboti pa je bila boljša domača ekipa in s skupno razliko treh točk napredovala v nadaljnje tekmovanje.
Kljub temu da igralcem ni
Nogomet • NK Hajdoše
Poudarek na domačih močeh
Nogometaši Hajdoš so eden izmed petih klubov, ki delujejo na malem prostoru občine Hajdina. V tekmovanju 2. lige MNZ Ptuj trenutno zasedajo 4. mesto; lahko bi bili tudi višje, a so naredili nekaj spodrsljajev. Cilji, ki so si jih zadali pred prvenstvom, so bili precej višji, tako da z jesenskim delom niso povsem zadovoljni. Zaostanek za prvouvrščeno Zgornjo Pol-skavo znaša osem točk.
Priprave bodo pričeli v drugem tednu februarja; tako bodo imeli dober mesec in pol časa, da se dobro pripravijo na spomladanski del sezone, ki naj bi se začela 4. 4. 2014. S člansko ekipo si želijo v naslednjih letih napredovati in se uvrstiti v višji
rang tekmovanja. Predvsem si želijo, da bi ekipo tvorili v večini domači igralci, kar bo vse prej kot lahka naloga, saj je število domačih igralcev relativno majhno. Za klub tekmuje tudi mlajša selekcija U-10, ki trenira pod okriljem ONŠ Golgeter Haj-dina. V Hajdošah se zavedajo, da so si glede na njihovo majhnost zastavili pogumne cilje, vendar jih bodo z močno voljo in pozitivno energijo tudi dosegli.
Imajo pa tudi veliko ciljev, ki so povezani s posodabljanjem infrastrukture - v to se je v zadnjih letih vlagalo bolj malo. Tako si želijo, da bi okrog igrišča postavili reflektorje, ki bi pripomogli k temu, da bi lahko trenirali v kasnejših popol-
danskih oz. večernih terminih. Igralci so zvečine zaposleni in težko prihajajo na treninge, če ti niso v poznih popoldanskih urah. V sodelovanju z gasilskim društvom ter občino Hajdina se dogovarjajo tudi za izgradnjo atletske steze okrog glavnega igrišča, ki bi služila tako gasilskemu društvu kakor tudi športnemu društvu.
V bodoče si želijo okrepiti vodstveno in podporno strukturo kluba, s čimer bi razbremenili tiste, ki so trenutno najbolj vpeti v delo kluba. Predsednik kluba je Gregor Glažar, trener članske ekipe pa Zmagoslav Zajc.
Danilo Klajnšek
Članska ekipa ŠD Hajdoše
uspelo obstati v tekmovanju tudi po novem letu, si vsi skupaj s trenerjem zaslužijo čestitke in pohvale za dobro delo. Vsekakor pa je ta niz zmag lepa vzpodbuda za nadaljnje delo, saj se kljub temu, da nekateri igralci redno trenirajo že pet let, prava košarkarska pot s to starostno kategorijo šele pričenja. Čez dobrih šest mesecev pričnejo namreč tekmovanje v kadetski ligi U-16.
Omenjene predstave in lepota košarkarske igre sta tudi povabilo vsem najmlajšim, ki bi radi postali košarkarji ali bi se le preizkusili v igri z oranžno žogo. Vse ekipe KK-KŠ Haloze redno tekmujejo v tekmovanjih pod okriljem KZS. Igralci U-14 in trener si ob tem uspehu zaslužijo čestitke, zahvala pa velja tudi vsem staršem igralcev za prevoze in za glasno navijanje na tribunah.
Ur
Športni napovednik
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj
PARI 9. KROGA - NEDELJA: 13.40: Casino Ptuj - KMN Draženci, 14.20: KMN Bagerkom Pragersko -ŠD Skorba bar Boško, 15.00: KMN Majolka - ŠD Ptujska Gora, 15.40: Club 13 - ŠD Rim, 16.20: Poetovio plindom 080 7300 - ŠD Draženci
Odbojka • 2. DOL (ž)
11. KROG: Prevalje - AC Prstec Ptuj (sobota ob 18.00)
Kegljanje • 1. B SKL (ž)
11. KROG: Mas Tech - Drava (sobota ob 13.00)
3. SKL vzhod (m)
11. KROG: DE Vesta - Drava (sobota ob 17.30)
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
8. KROG: Ptuj - Posavje Sevnica
Po približno enomesečnem premoru se bo ta konec tedna nadaljevalo tekmovanje v 4. slovenski košarkaški ligi vzhod. Ptujski košarkarji bodo v soboto, 18. 1., ob 20. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrali proti ekipi Posavja iz Sevnice.
Strelstvo • 4. turnir slovenske državne lige
V športni dvorani na Hardeku v Ormožu se bo ta konec tedna, v organizaciji SD Kovinar Ormož, zbralo več kot 400 najboljših slovenskih strelcev, ki se bodo udeležili 4. turnirja slovenske državne lige. Vabljeni! Razpored - sobota: ob 9.00: 1.B DL puška ob 10.25: 1.B DL pištola ob 11.40: 1.A DL puška + finale ob 13.00 ob 14.00: 1.A DL pištola + finale ob 15.35 Razpored - nedelja: 8.40-11.10: DL pionirjev puška 10.30-16.55: DL kadetov puška/pištola 14.30-16.55: DL mladincev puška/pištola
Nogomet • Tečaj za nove sodnike
MDNS Ptuj skrbi za pomlajevanje svojih vrst in vabi k sodelovanju nove interesente. Tisti, ki jih to delo zanima, bodo imeli v februarju (20. 2.) priložnost za vključitev. V prostorih MNZ Ptuj na Ptuju bo namreč potekal seminar, ki ga bo vodil Boris Grabar.
Čas odmora med prvenstvom je primeren tudi za usposabljanje. Tako se bodo štirje člani MDNS Ptuj iz A-liste: Roman Glažar, Mile-ta Lovro, Aleš Skok in Janez Bezjak udeležili usposabljanja v turški Antalyi.
DK, SG
Nogomet • NK Rogoznica
Le ena zmaga je manj od pričakovanj
Nogomet v primestni četrti Rogoznica ima dolgo tradicijo, saj je bil nogometni klub tod ustanovljen leta 1962. Rogoz-nica velja za tekmeca, ki ga je težko premagovati. A prva polovica tekmovanja v 1. ligi MNZ Ptuj ni potekala po teh notah, saj so dosegli samo eno zmago (proti Skorbi) in dva remija. Rezultat tega je zadnje mesto na
lestvici. Razlogi za slabe predstave izvirajo iz težav z igralskim kadrom. Ekipo kot trener vodi izkušeni igralec Damir Cingesar. Zaostanek za tekmeci kljub temu ni velik, saj je liga izjemno izenačena. Zaradi tega v spomladanskem delu sezone lahko ob nekoliko boljših igrah še vedno upajo na obstanek.
V klubu poleg članske selek-
cije tekmujejo še z mladinsko in selekcijo starejših dečkov. Trenutno vse selekcije vadijo v dvorani, glede na vremenske razmere pa se bodo kar najhitreje preselili na zunanja igrišča, na umetno travo in na svoje igrišče v Rogoznici. Delo z mladimi želijo okrepiti in v svoje vrste vabijo fante iz njihovega okolja.
Danilo Klajnšek
Članska ekipa NK Rogoznica
petek • 17. januarja 2014
Šport, šport veteranov
Štajerski	15
Strelstvo • 20. MT Ruše 2014
V navijaško razgretih Rušah 10 reprezentanc
Rezultati:
Pištola moški 1. dan
Mednarodno strelsko tekmovanje v Rušah je vsako leto najkakovostnejše tekmovanje z zračnim orožjem v Sloveniji. Izvedba letošnjega, jubilejnega, 20. turnirja pod okriljem Evropske strelske zveze pa je bila še posebej slavnostna, saj je domači organizator SD I. Pohorski bataljon Ruše v partnerstvu s Strelsko zvezo Slovenije v Rušah gostil rekordnih 230 strelcev iz 10 držav. Tradicionalno tekmovanje v Rušah, v okviru priprav in izbora udeležencev za EP 10 m (Moskva 2014), kot svoje izborno tekmovanje izkoristijo močne reprezentance iz Srbije, Hrvaške, Madžarske in Slovaške. V Rušah so se nam znova predstavili strelci iz Francije, Turčije, Salvadorja in Italije, prvič pa smo v Sloveniji pozdravili mlado ekipo iz Malezije, v naslednjih letih pa so svoje prihode napovedale tudi druge reprezentance. Tradicionalno se je na dvodnevnem turnirju v Rušah predstavila tudi popolna 40-članska zasedba slovenske reprezentance, prvič pod vodstvom glavne trenerke in vodje reprezentance Andreje Vlah, ki je s 1. 1. 2014 na čelu slovenske reprezentance po 20 letih vodenja zamenjala legendarnega slovenskega trenerja Lojzeta Mikoliča. Svoje predstavnike v reprezentanci so v Rušah imeli tudi spodnje-podravski strelski klubi iz Ormoža, Ptuja in Kidričevega. V reprezentančni zasedbi so se nam tako predstavili strelci iz dvajsetih društev, največ, pet pozivov v reprezentanco pa so dobila strelska društva Kovinar Ormož, Grosuplje in Dušana Poženela Rečica. Številčno močni, s po tremi reprezen-tanti, pa so v Rušah nastopili še SK Ptuj, Olimpija, Železniki, Marok Sevnica.
Boštjan Simonič in Kevin Venta za las prekratka za finale
V članski zasedbi slovenske reprezentance so nastopili naši strelci le s pištolo. Med člani pa je drugi dan tekmovanja za veliko nagrado največ zbranosti pokazal Ormožan Kevin Venta in s 571 krogi tekmovanje, kot najboljši Slovenec, končal izven finala na 11. mestu. Še boljši nastop pa je v soboto uspel miklavškemu strelcu Boštjanu Simoniču, ki je s 570 krogi osvojil dobro 9. mesto in prav tako zaostal za najboljšimi finalisti le za dva kroga, dva kroga pa sta za finalni preboj zmanjkala tudi Venti. Drugi ormoški strelec, sicer Pirančan Emerik Hodžic, je s 564 in 566 krogi osvojil 19. in 15. mesto. V izjemnem navijaškem vzdušju, ki ga v Sloveniji na strelskih tekmovanjih do zdaj še nismo poznali in so ga domačini še dodatno popestrili z bučnimi ragljami, je v soboto slavil naš dobro poznani madžarski strelec Miklos Tatrai, ki vedno znova odlično nastopa tudi v First ligi, na nedeljski veliki nagradi pa je slavil odlični srbski strelec Dimitrije Grgic. Finalna zasedba strelcev je bila praktično v obeh dnevih enaka, najvišji kvalifikacijski rezultat pa je s 583 krogi dosegel Srb s slovenskimi koreninami Damir Mikec, ki je v soboto poskušal izboljšati še srbski državni rekord, s serijami 99,
1.	Miklos Tatrai, HUN
2.	Juraj Tuzinsky, SVK
3.	Damir Mikec, SRB
4.	Antoine Adamus, FRA
5.	Uroš Kačavenda, HRV
6.	Dimitrije Grgic, SRB
7.	Vasilije Groza, SRB
8.	Pavol Kopp, SVK
9.	Boštjan Simonič, SLO 17. Kevin Venta, SLO 19. Emerik Hodžic, SLO 22. Simon Simonič, SLO
200,2 (579)
198.1	(578) 177,9 (583)
157.2	(574) 136,2 (582) 200,7 (582) 95,4 (572) 75,1 (579)
570 565 564 563
Foto: Simeon Gönc
Reprezentančna zasedba ptujskih, ormoških in kidričevskih strelcev se je pod vodstvom pomočnika glavne trenerke Stivena Vočanca predstavila na jubilejnem, 20. MT v Rušah, z leve strani zraven trenerja stojijo Kevin Venta, Sašo Stojak, Tadej Širec, Aleš Pernat in Emerik Hodžic, ter v ospredju mladinke Petra Vernik, Urška Kuharič in Melanie Habjanič.
98, 99, 96, 93 in 98 krogov, kar pa mu je spodletelo v 5. seriji.
Med mladinci s pištolo dobro Ptujčana Sašo Sto-jak in Tadej Širec
V	absolutni moški konkurenci s pištolo sta dober nastop v reprezentanci pokazala mlada ptujska strelca Sašo Stojak in Tadej Širec, prvi dan tekmovanja pa je svoj osebni rekord s 559 krogi dosegel mlajši od obeh, 15-letni aktualni kadetski državni prvak Tadej Širec, in se uvrstil na visoko 25. mesto. Dve mesti slabše je bil prvi dan tekmovanja, s 558 krogi, uvrščen Sašo Stojak, ki je priznal, da ga je v drugi polovici tekme zmanjkalo, ko je začel kalkulirati z rezultatom in tako zaostal za dobrim povprečjem svojih letošnjih dosežkov, s katerimi se poteguje za nastop na EP v Moskvi. V nedeljo je Stojak ujel pravi ritem, dosegel 562 krogov (kar je sicer dva kroga manj od predpisane norme za Moskvo) in se uvrstil na 22. mesto kot sedmi najboljši Slovenec. Prvo normo za EP pa je dosegel mladi strelec iz Vrem-ščice Jože Čeper, ki je s 565 krogi osvojil izvrstno 16. mesto ter s 379 krogi (na 40 strelov) izenačil kadetski državni rekord. Tudi drugi dan tekmovanja je Širec na zahtevni tekmi začel dobro in s 367 krogi v prvih štirih serijah upravičil zaupanje vodje reprezentance za izborno eliminacijsko tekmo za Evropsko ligo mladih (EYL), zaključek pa je bil slabši in na koncu se je s 535 krogi moral zadovoljiti z 51. mestom.
Majda Raušl tokrat brez finala
V	ženski konkurenci se je trenutno kot druga najboljša strelka v državi strelskim ljubiteljem predstavila Ptujčanka Majda Raušl in s 365 in 372 krogi osvojila 16. in 14. mesto, v konkurenci z izjemno kakovostnimi strelkami pa se tokrat ni uspela uvrstiti v finale, v lanskem letu ji je to uspelo v obeh dneh. Kako močna je bila konkurenca v Rušah, pa lahko zelo dobro ponazorimo z dejstvom, da se svetovna številka ena na
lestvici ISSF, Srbkinja Zorana Arunovic, prvi dan s 374 krogi ravno tako ni uspela kvalificirati v finale, drugi dan pa je s 377 krogi osvojila 5. mesto.
V reprezentanci kar tri ormoške mladinke s puško
V mladinski reprezentanci sta v Rušah debitirali mladi or-
moški strelki Urška Kuharič in Melanie Habjanič, zraven grosupeljske strelke Klavdije Jerovšek pa je s puško nastopala tudi tretja ormoška strelka Petra Vernik. Slednja je boljši nastop pokazala v nedeljo, ko je s 407,2 kroga osvojila 33. mesto, prvi dan pa je s 404,7 kroga ravno tako osvojila 33. mesto. Prvi dan tekmovanja je presenetila novinka v reprezentanci, Urška Kuharič, ki
se je s 407,4 kroga uvrstila na 28. mesto in le za tri kroge zaostala za normo za EP v Moskvi. Melanie Habjanič pa se ni uspela sprostiti kot na treningih, zato je z dvema slabšima rezultatoma s 399,2 in 388,3 kroga tekmovanje končala na 44. in 59. mestu. V odsotnosti najboljše slovenske strelke, olimpijke Žive Dvoršak, ki se je v začetku leta odpravila na študij v ZDA je prvi dan slavila bronasta strelka iz Pekinga, Hrvatica Snježana Pejčic in drugi dan Srbkinja Tiha To-dorovic. V moški konkurenci s puško sta v soboto nastopala Kidričan Aleš Pernat, ki se je s skromnim rezultatom s 589,7 kroga uvrstil na 43. mesto ter ormoški strelec Teodor Pevec, ki je s 587,1 kroga in osvojenim 44. mestom v svojih Rušah, kjer je dolgo živel, napovedal konec tekmovalnega nastopanja s puško, saj se bo odslej posvetil le še zračni pištoli. Kidričevski mladinec pa se je bolje odrezal na nedeljski veliki nagradi, ko je s 600,2 kroga osvojil 50. mesto.
25. Tadej Sirec, SLO ml.	559
27.	Sašo Stojak, SLO ml.	558 31. Ludvik Pšajd, SLO 556
Pištola moški 2. dan
1.	Dimitrije Grgic, SRB	201,1 (577)
2.	Juraj Tužinsky, SVK	199,4 (580)
3.	Uroš Kačavenda, HRV	175,7 (573) 11. Kevin Venta, SLO	571 15. Emerik Hodžic, SLO	566
18.	Aleksander Ciglarič, SLO	564
19.	Boštjan Simonič, SLO	564 22. Sašo Stojak, SLO ml.	562
28.	Simon Simonič, SLO	560 47. Zlatko Kostanjevec, SLO	544 51. Tadej Sirec, SLO ml.	535
Priprave na EP v polnem razmahu
Reprezentančni zbor v Rušah je glavna trenerka Andreja Vlah izkoristila za kvalifikacijsko tekmovanje za letošnji prvi vrhunec sezone, februarsko EP z zračnim orožjem v Moskvi, predpisano normo pa sta v moški konkurenci s puško uspela doseči le Želj-ko Moičevic, v Rušah naš najboljši slovenski strelec z dvema bronastima odličjema in že prej omenjeni mladinec s pištolo Jože Čeper. Drugi bodo normo poskušali doseči na naslednji postaji turneje mednarodnih tekmovanj, ko se bodo v Münchnu med 22.25. januarjem znova zbrali vsi najboljši strelci na največjem mednarodnem tekmovanju z zračnim orožjem na svetu, kjer nastopa po 60 reprezentanc. V sredo zjutraj se bodo tako v München odpravili vsi vpoklicani spodnjepodravski strelci za Ruše.
Simeon Gönc
Rokomet • Veterani
Ormožani v Celju prvi, Nedeljani Koroškem tretji, Ptujčanke prve
na
Navijači, trenerji, direktorji, redarji, časomerilci, zapisnikarji in veterani RK Jeruzalem Ormož so sodelovali na turnirju v Celju, ki so ga ob svoji 20-letnici delovanja pripravili navijači RK Celje Florijani. Obletnico so Florijani pospremili z različnimi dogodki, tudi športnimi igrami s člansko ekipo ter navijaškim turnirjem, kjer je nastopilo 6 ekip. Na turnirju so največ uspeha poželi Ormožani, ki so nastopili v zasedbi: Alči Šulek, Uroš Krstič, Renato Juršič, Pavel Smodek, Nikola Bistro-vič, Boris Vuk, Silvo Kirič, Robert Dajčbauer, Marko Antolič. Po vseh zmagah in
Ekipa RK Jeruzalem Ormož, ki je nastopila v Celju
Veterani Velike Nedelje
remiju s Florijani (13:13) so Ormožani v odločilni tekmi za prvo mesto z 11:9 premagali trboveljsko Torcido. Organizacija prireditve je bila na vrhunski ravni in zato si Florijani zaslužijo čisto petico.
V	Slovenj Gradcu pa so gostovali veterani Velike Nedelje, ki so med 20 moškimi ekipami osvojili 3. mesto. Velika Nedelja je v polfinalu nesrečno izgubila po sedemmetrovkah proti domačinom in kasnejši zmagovalki, ekipi Koroške. V tekmi za 3. mesto so Nedeljča-ni premagali hrvaškega predstavnika iz Buj. Iz vrst Velike Nedelje je bil za najboljšega igralca turnirja izbran Davorin Planinc. Za veterane Velike Nedelje so nastopili Andrej Vaupotič, Davorin Ko-vačec, Dejan Ivančič, Rudi Kokol, Primož Kumer, Dušan Cvetko, Davorin Planine, Igor Kumer, Dejan Kosi, Aleš Kvar, Robert Me-sarec, Samo Vajda.
V	ženski konkurenci so v konkurenci sedmih ekip slavile ptujske veteranke pred Aj-dovkami in idrijskimi Bombicami. Ines Mlač Černe iz vrst Ptujčank je bila proglašena za naj igralko turnirja.
Ptujske veteranke bodo 15. 2. gostiteljice turnirja, ki spada med najboljšega v veteranski konkurenci v državi. Veterani Velike Nedelje bodo na tem turnirju branili osvojena naslova iz zadnjih dveh let.
ku
16 Štajerski
Nasveti
petek • 17. januarja 2014
Kuharski nasveti
Kislo zelje
Kislo zelje, živilo in hranilo za tudi ne preveč zimsko vreme. Verjamem, da nas v takem vremenu še bolj ščiti pred virusi, ki so izjemno dejavni, kot če bi bilo bolj mrzlo.
P.
-' «i, ■..... j
VV
• -t ■ ¡0>-*}>rA
Tj
-
Danes največ kislega zelja kar kupimo, kljub temu da bi si lahko pripravili manjšo količino zelja kar doma, brez nekih večjih naporov in zahtev. Večina se nas še spomni, kako so na vasi ljudje skoraj tekmovali, kdo pripravi boljše kisano zelje doma, ocenitev se je nanašala na odstotek kislini oziroma kislost, primerno čvrstost naribanega zelja in barvo zelja, pri kateri pa svojo vlogo že odigra sorta zelja, ki smo jo ribali, čeprav vemo, da je za kisanje najprimernejše zimsko belo zelje. Danes se doma s temo ukvarjajo le redki, čeprav so postopek mnogi obvladovali tudi tako dobro, da bi to zelje lahko tudi prodajali.
Vsestransko uporabno, proti mrazu odporno zelje spada med najstarejšo zelenjavo. Zelje je sestavina različnih jedi v številnih deželah, slovijo nemško kislo zelje, Irci pripravljajo kislo zelje z mletim mesom, v Franciji pripravljajo jušni lonec in na druge načine pripravljene evropske zelnate juhe iz kislega zelja. Zelje spada v družino kapusnic, nekatere vrste imajo liste le v šopih, pri drugih so strnjeni v goste čvrste glave, ki so najpogosteje okrogle, lahko pa so še koničaste, ovalne in ploščate. Tudi barva zelja sega od belo rumene barve do rumene barve. Pri svežem zelju pri rezanju pri
nekaterih vrstah zelja močno zadiši po gorčičnem olju, ki se med kuhanjem in drugo toplotno obdelavo izgubi. Vonj lahko blažimo tudi tako, da dodamo kos kruha, oreh ali peteršiljevo vejico, kasneje dodatek odstra-
"t
k.
h jr
Foto: Črtomir Goznik
nimo.
Iz kislega zelja pa lahko pripravimo številne jedi, nekaj jih je v zimskem času nepogrešljivih, te so segedin golaž, sarma, dušeno kislo zelje, ričet s kislim zeljem, surovo kislo zelje z bučnim oljem, ki ga ponudimo kot solato, dušeno kislo zelje s svinjino ali slanino, kuhano s prekajenimi rebri in podobne jedi. Zelje se na splošno ujema s čebulo, korenčkom, krompirjem, slanino, svinjino, divjačino, govedino, česnom in kislo smetano. Zato lahko v kombinaciji s temi dodatki pripravimo številne jedi iz kislega zelja.
Če ričet ni vaša najbolj priljubljena jed, ga lahko pripravite tudi s kislim zeljem. Pripravimo ga tako, da ješprenj in fižol preberemo, operemo in ga čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo, le da dodamo še manjši kos preka-jene svinjine, lovor in počasi kuhamo. Ko se fižol in ješprenj do polovice zmehčata, dodamo rdeče prežganje brez moke, ki ga naredimo tako, da na maščobi prepražimo fino sesekljano
čebulo, ko čebula porumeni, dodamo strt česen, ko česen za-diši, pa dodamo paradižnikovo mezgo in malo rdeče mlete paprike. Prežganje takoj zalijemo s hladno vodo in ga damo v juho. Dodamo na kocke narezano zelenjavo, kot so korenje, peteršiljeva korenina in gomo-ljasta zelena. Iz ričeta vzamemo prekajeno meso, ga ohladimo in narežemo na male kocke. Posebej skuhamo kislo zelje. Ko so vse sestavine mehke, damo v ričet narezano meso in kuhano kislo zelje. Jed dobro prevremo in ponudimo. Pri ričetu, ki je pripravljen s kislim zeljem, običajno krompir izpustimo.
Golaž s svinjino, kislim zeljem in kislo smetano pripravimo tako, da najprej pripravimo klasični golaž iz svinjine, tako da na maščobi prepražimo večjo količino sesekljane čebule, ko čebula rahlo porumeni, dodamo strt česen in nato dodamo večjo količino na kocke narezane sveže svinjine in manjšo količino na male kocke narezane slanine. Meso temeljito prepražimo, dodamo moko, paradižnikovo mezgo ali zamrznjen paradižnik, papriko in zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Začinimo
s soljo, mleto kumino in lovorom ter počasi dušimo.
Ko se meso do polovice zmehča, dodamo kislo zelje in počasi kuhamo tako dolgo, da se zmehča meso in tudi zelje. Tik preden ponudimo dodamo kislo smetano. Lahko pa si pripravimo tudi juho iz kislega zelja s klobaso. Najprej v lonec vlijemo M litra vode in mu pri-lijemo zeljnico, oziroma vodo, v kateri je kislo zelje, tako da dobimo približno 1 liter tekočine. 20 do 30 dekagramov, kislega zelja narežemo na male koščke in ga damo v vrelo tekočino. Če je zelje zelo kislo, ga pred uporabo operemo. Posebej v ponvi na maščobi zarumenimo moko, dodamo čebulo in česen, rahlo prepražimo in dodamo malo žličko mlete rdeče paprike. Pre-žganje damo v juho. Juha naj vre vsaj 15 minut. Posebej narežemo na male kocke prekajeno klobaso in jo dodamo v juho. Preden ponudimo juho, lahko izboljšamo še z zdrobovimi ali kruhovimi cmoki.
Zelo pogosto pripravljamo tudi praženo kislo zelje, joto ali vipavsko juho, kislo zelje s krompirjem in fižolom.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Zimski cas, mraz in kakovost kožuščka pri naših malih ljubljenčkih
Slaba poraščenost živali, oziroma redka dlaka na kožuščku je v tem mrzlem času težava, ki moti kar nekaj lastnikov psov. Precej vprašanj s podobno vsebino je prispelo, kako lahko vplivamo na boljšo in gostejšo dlako pri svojem kosmatinčku.
Gostota dlake in poraščenost živali je odvisna od letnega časa in prav najgostej-ša dlaka mora biti v zimskih mesecih, saj le tako lahko zagotavlja ustrezno zaščito živali pred dežjem, mrazom in snegom. Kakovost same dlake, njena gostota, njeno izpadanje, lesk in barva so odvisni predvsem od zdravstvenega stanja živali, prehrane živali, bivališča živali, kajti ni vseeno, ali kuža živi v stanovanju na toplem ali na mrazu na prostem. Vsako bolezensko stanje živali se najprej manifestira na kakovosti dlake, ki najprej izgubi lesk in intenzivnost barve, nato začne izpadati, pogosto se žival začne tudi praskati ali gristi po telesu. Zelo pogost vzrok slabe poraščeno-sti je pomanjkanje ustreznih vitaminov, predvsem vitaminov skupine B, E, selena in ustreznih maščobnih kislin,
predvsem omega 3. Alergijska stanja, povezana s praskanjem in grizenjem kože, so nezaželena in potrebna zdravljenja pri veterinarju, saj lahko v nasprotnem pri-
meru pride do bakterijskih infekcij kože z vsemi mogočimi komplikacijami, ki jim je skupno močno izpadanje dlake. Tudi hormonalne bolezni, predvsem hipotiroidi-
ynr
KGZ Ptuj svetuje
Vračilo trošarine obdelovalcem zemljišč
Na podlagi 54. b-člena Zakona o trošarinah in Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, so do vračila dela trošarine za energente, ki jih dokazljivo porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, upravičeni kupci - fizične osebe, ki:
so v registru kmetijskih gospodarstev pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, evidentirane kot nosilci kmetijskega gospodarstva in
imajo 30. junija leta, za katero se uveljavlja vračilo, v RS v uporabi toliko kmetijskih in gozdarskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da njihova normativna poraba goriva znaša 540 litrov za kmetijsko zemljišče in gozd oziroma vsaj 150 litrov za gozd.
V primeru spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva -kmetije v obdobju uveljavljanja vračila trošarine se upravičenost prizna nosilcu, če je bil član tega kmetijskega gospodarstva 30. junija leta, za katero se uveljavlja vračilo.
Za energente, dokazljivo porabljene za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, se vrača 70 % povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen v obdobju, za katero se zahteva vračilo trošarine.
Normativna poraba goriva je določena za koledarsko leto glede na površino in dejansko rabo zemljišč v RS, ki so v uporabi upravičenca in ju izkazujejo grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) oziroma zemljiški kataster. Normativna poraba znaša: 200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, 420 litrov na 1 ha vinograda ali intenzivnega sadovnjaka, 50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja, 15 litrov na 1 hektar kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem, ali 15 litrov na 1 hektar gozda.
Vloga za vračilo trošarine za predhodno leto se vloži do 31. marca tekočega leta pri pristojnem carinskem uradu glede na stalno prebivališče vlagatelja zahtevka. Vlogo, obrazec TRO-A, najdete na spletni strani Carinske uprave RS, www.ca-rina.gov.si
Upravičenci do vračila trošarine morajo hraniti listine (račune), na podlagi katerih jim je bila vrnjena trošarina, 10 let po izteku leta, na katero se listine nanašajo.
Novost pri vračilu trošarina je, da zahtevku ni treba več prilagati izvirnikov računov o nabavi goriva. Izvirniki računov se predložijo samo na zahtevo carinskega organa.
Če vloge ne znate izpolniti sami, se oglasite na svetovalni službi na Kmetijsko-gozdarskem zavodu na Ptuju, kjer vam bodo pomagali pri izpolnitvi vloge.
Viri: Carinska uprava RS, www.carina.gov.si Davčna uprava RS, www.durs.gov.si Pripravila: Janja Šauperl, dipl. ekon.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. zem, kar pomeni zmanjšano delovanje žleze ščitnice, je pogost vzrok slabi porašče-nosti živali z dlako. Pri tej bo-
lezni lahko dlaka popolnoma izpade, prepoznavna je predvsem po tem, da ima pes popolnoma goli rep, imenovan podganji rep. V fazi nastajanja in napredovanja bolezni pa se dlaka izrazito redči po telesu. Vsekakor je treba tako žival peljati k veterinarju, ki bo po postavitvi diagnoze ustrezno ukrepal. Bolezen je popolnoma ozdravljiva, saj manjkajoči hormon nadomestimo z rednim dajanjem hormonalnih tabletk.
Kot lahko vidimo, je kakovost dlake odvisna od najrazličnejših dejavnikov. Tudi vsaka motnja v delovanju
organizma se takoj pozna na dlaki. Zato svetujem vsem lastnikom psov in mačk, ki imajo kakršnekoli težave z dlako, z njenim izpadanjem, s srbenjem kože in praskanjem po telesu, da vsekakor obiščejo veterinarja z izkušnjami v dermatologiji, ki bo poizkušal odkriti vzrok težavam in ga tudi uspešno odpravil. Najpomembnejši nasvet lastnikom slabo poraščenih psov pa je, da v teh mrzlih dneh svoje pse oblečejo v topla pasja oblačila, katerih ponudba na trgu je zelo pestra in raznolika.
Emil Senčar, dr. vet. med
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: ES
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
petek • 17. januarja 2014
Šport, šport veteranov
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
Slovenija bo ponovno imela samostojno nacionalno turistično organizacijo
Slovensko turistično gospodarstvo pričakuje, da bo Državni zbor že na prvi letošnji januarski seji obravnaval predlagano spremembo zakona o spodbujanju razvoja turizma, da bo Slovenska turistična organizacija lahko že februarja ponovno delovala kot samostojna institucija.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj bo TD Ptuj staro 130 let?
Ime in priimek: _
Naslov:____
Davčna številka:
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski turizem letno prispeva v BDP države 12 odstotkov.
Na sestanku slovenskega turističnega gospodarstva z vsemi svojimi organiziranimi institucijami, ki je bil 9. januarja letos, so ugotovili, da kljub izrecni obljubi predsednice Vlade RS Alenke Bratušek na Dnevih slovenskega turizma, 6. oktobra lani, STO še ni začela ponovno delovati kot samostojna institucija. Pripravljena sprememba zakona namreč še vedno ni bila obravnava v Državnem zboru. Po izjavi predsednice vlade, ki jo je dala 8. januarja letos, pa se sedaj čaka na novega gospodarskega ministra. Z vsakim dnem zamude, ki nastaja, se turističnemu gospodarstvu dela velika škoda, ugotavljajo turistični delavci. Nacionalno turistično organizacijo imajo namreč vse države na svetu, razen dveh, saj je leta pogoj za konkurenčno partnersko sodelovanje na mednarodnem turističnem trgu v hudem boju za goste. Slovenija je z izgubo samostojne nacio-
nalne turistične organizacije pred letom dni izgubila verodostojnega sogovornika in zastopnika. Turizem v slovenski
BDP prispeva 12 odstotkov, zaposluje 45 tisoč ljudi, v celotnem izvozu pa predstavlja več kot osem odstotkov, več kot 40
odstotkov v izvozu storitev ter samo z DDV iz tujskega turizma državni proračun letno obogati za 240 milijonov evrov, zato
turizem samostojno nacionalno turistično organizacijo več kot upravičeno zahteva. To je tudi eden od predpogojev za uresničitev ciljev turistične strategije 2012/2016, ki jo je sprejela vlada RS: povečanje prilivov iz tujskega turizma z dveh milijard evrov na tri milijarde evrov letno in odpiranje 10 tisoč novih delovnih mest. Na sestanku predstavnikov turističnega gospodarstva so udeleženci (Turistično gostinska zbornica, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Turizem Bled, Turistično združenje Portorož, Zavod za turizem Ljubljana, Zavod Cele-ia Celje, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, Pohodništvo & kolesarjenje, Zbornica gorskih centrov, Zavod kongresni urad, LTO Posočje, LTO Kranjska Gora, Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS in RDO Ptuj) zahtevali takojšen sprejem spremembe zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki je že
v gradivu za obravnavo v DZ, takojšnje delovanje STO kot samostojne institucije, sistemsko urejeno dolgoročno financiranje promocije turistične Slovenije preko STO in kadrovsko okrepitev STO z izkušenimi turističnimi strokovnjaki.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, kdo je novi v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož, smo sprejeli nadpovprečno veliko število pravilnih odgovorov, kar kaže na to, da naši bralci budno spremljajo dogajanje v tem in drugih zavodih na Ptuju in Ormožu. Pravilni odgovor je torej Andrej Brence. Nagrado bo prejel Janez Markovič, Hajdoše 1 c, Hajdina. Danes sprašujemo, kdaj bo TD Ptuj staro 130 let. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do 24. januarja 2014. Nagrada za pravilen odgovor je CD z melodijami 44. festivala naro-dno-zabavne glasbe Ptuj 2013.
Ptuj • Občni zbor TD Ptuj
Mestni trgi spreminjajo podobo in ponudbo
Turistično društvo Ptuj, ki je čelo. Na občnem zboru, ki je obdobje v delovanju TD Ptuj,
Pri tem so s sredstvi pomagali tudi nekateri člani UO Ptuj. Čeprav danes TD Ptuj nima močne kadrovske baze, predvsem mu primanjkuje mladih, ena od bodočih nalog bo zato pomlajevanje društvenih vrst, se podpisuje pod številne aktivnosti v najstarejšem slovenskem mestu, ki ga delajo še bolj prepoznavnega v ožjem in širšem okolju.
Skorajda ni mestne aktivnosti, kjer ne bi bilo vključeno. Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič je nanje spomnil tudi na občnem zboru. Z MO Ptuj TD Ptuj vsako leto sodeluje na sejmu v Ljubljani Turizem in prosti čas, ki se bo začel v teh dneh, dvakrat letno se predstavi z razstavami, in sicer ob veliki noči in božiču, ki ju pripravlja z društvi od drugod, vključuje se v akcije čiščenja okolja, tradicionalne ptujske prireditve (Kurentova-nje, Rimske igre ...). Vsako leto pripravi tudi blagoslov konjev, največja prireditev pa je že deset let zapored prireditev ob prvem maju, ki jo povezujejo z začetkom turistične sezone in obletnico vstopa Slovenije v EU, v letu 2012 pa je bilo TD Ptuj podobno kot že deset let prej vključeno v aktivnosti mednarodnega projekta ocvetličenih mest (Entente Florale), ki je mestu prineslo
eno od petih najstarejših turističnih društev v državi, bo čez dve leti staro 130 let. Priprave na ta visoki jubilej je že pribil 10. januarja v prostorih DU Ivana Rudolfa Breg Ptuj, so pregledali delo v letih 2012 in 2013. Gre za zelo pomembno v tem času mu je uspelo preseliti društvene prostore na Slovenski trg 3 ter urediti lastništvo le-teh.
Foto: Črtomir Goznik
Valentin Zamuda je priznanje za naj prostovoljca v turizmu prejel leta 2011, v letu 2013 je njegov ponosni nosilec Stojan Stijakovič, oba sta dolgoletna člana TD Ptuj in aktivna akterja v številnih prostovoljnih projektih. Letos bo poudarek na 10-letnici Evroparka.
bronasto priznanje, srebrnega iz leta 2002 je zgrešilo za dve točki. Sodelujejo tudi v projektu Turizmu pomaga lastna glava, ki poteka v Mercatorje-vih trgovskih centrih, druga največja prireditev TD Ptuj pa je podelitev priznanj ob svetovnem dnevu turizma tistim, ki se nadpovprečno trudijo za urejeno podobo mesta in okolja. Po najboljših močeh pa TD Ptuj poskuša vzdrževati prijateljstvo z okoliškimi turističnimi in drugimi društvi, ki se s svojimi dejavnostmi trudijo obogatiti ponudbo v tem okolju. Nekajkrat so se njegovi predstavniki skupaj s folklornimi in drugimi skupinami s
Ptujskega udeležili tudi jesenske prireditve Zahvala jeseni v Lipnici. Tudi v novem letu se bo TD Ptuj trudilo, da bi že omenjene prireditve izvedlo, jih še nadgradilo, poseben poudarek pa bo letos dan 10-le-tnici Evroparka. Peter Pribožič je prepričan, da je TD Ptuj tudi v letih 2012 in 2013 pomembno prispevalo v utrip mesta, tako bo tudi v prihodnje.
Občnega zbora TD Ptuj se je ob predstavnikih nekaterih turističnih društev s Ptujskega in nekaterih institucij udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan. Turizem, ki je izredno kompleksna panoga, uspešno ne more delovati in se razvijati
brez civilne pobude, organizirane društvene dejavnosti. Skozi svoje delo to ves čas dokazuje tudi TD Ptuj, ki bo čez dve leti staro že 130 let. Program je sestavljen ambiciozno, MO Ptuj bo poskušala sodelovati po najboljših močeh, tako kot je to bilo že doslej, je izpostavil ptujski župan, ki je tudi obljubil pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditve ob 10-letnici Evroparka na Ptuju, ki ga je TD Ptuj uredilo ob vstopu Slovenije v EU.
Novo podobo naj dobi tudi Sončni park
Pobudo zanj je dal Valentin Zamuda, član UO TD Ptuj in bivši dolgoletni podpredsednik TD Ptuj, ki se tudi zavzema za ureditev Sončnega parka, za katerega ocenjuje, da bi bil zelo primeren prostor, seveda ob ustrezni hortikulturni zasaditvi, kjer bi lahko potekale tudi poroke v naravi. Ptujski župan se je zahvalil za sodelovanje članov TD Ptuj pri nekaterih ptujskih prireditvah, zlasti še pri vseh prireditvah, ki se od lani dogajajo na ptujski tržnici, ker bo v bodoče Mestni trg služil zgolj za protokolarne prireditve. V tem smislu ga bodo tudi preuredili. Tržnica in Novi trg naj bi v bodoče in-
tenzivno prireditveno živela. MO Ptuj se že dlje časa pogovarja z lastnikom montažnega objekta na Novem trgu (nekdanja prodajalna Volan), ker ga želijo odstraniti, z Novega trga naj bi umaknili tudi paviljon PP gostinstva (baščaršijo, kot ga nekateri imenujejo), ki je bil tudi postavljen „začasno". Po novem bo gostinski lokal imel mesto v objektih vinske kleti, objavljen pa je bil tudi
javni razpis za izdelavo projektne naloge za prenovo mestne tržnice. Eno ponudbo je MO Ptuj že prejela, kot kaže bo šlo za prenovo v okviru javno-za-sebnega partnerstva. Verjetno pa bo potreben še kakšen javni natečaj, da bo mesto prišlo do prave rešitve. S prenovo tržnice bo mesto dobilo velik pokrit prostor v ravnini z nekdanjo banko, ki se bo končal na platoju, na katerega se bo lahko vstopalo z zelenice pri cerkvi. Z dodatno zadolžitvijo preko Eko sklada bo mesto v letih 2014 in 2015 imelo na voljo 15 milijonov evrov investicijskega denarja, kar je izjemnega pomena za mesto in njegov poslovni potencial. Zaslugo za to imajo mestni svetniki.
MG
Zlata poroka Vogrinec
Zlata poroka je bila 14. decembra 2013 v minoritskem samostanu na Ptuju, kjer sta si ponovno izmenjala prstana Rozalija Vogrinec (roj. Pajnkiher) in Jože Vogrinec. Tudi pred petdesetimi leti sta se poročila v minoritskem samostanu na Ptuju, in sicer 14. 12. 1963. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, danes pa se veselita s štirimi vnuki. Oba sta se rodila v Halozah, danes pa živita na Turniščah pri Ptuju, kjer se ukvarjata z vrtnarjenjem na domačem vrtu. Oba sta bila zaposlena, in sicer Jože v Perutnini Ptuj, Rozalija pa v Kreditni banki Maribor. (VS)
Foto: vs
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 17. januarja 2014
Izza gledališkega odra
6. PROFESIONALCA v epilogu
Ljubezenskih in šaljivih slik al fresco
Anže, igralec, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike alfresco iz svoje adidas torbe potegnil: tekst, denarnico, ključe, svinčnik + radirko, deodorant, trak za lase Sava Kranj, fotoaparat, slušalke, mini zvočnik, uro Diesel, daljnogled, cd Iztok Mlakar, vazelin, Ibubel, Ketonal, skutni zavitek - sladek, izpit za avto, Elan našitek, 2 x mega + 1 x žvižgovc za december, nekaj kovancev.
»Ko sem bil majhen, je ob nedeljah cela družina hodila k maši, to nas je pomirjalo.« (iz zgodbe Nedelja zjutraj)
Branka, kostumografka, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje bakreno-rjavkaste torbe z zadrgami potegnila: roza kapo, organic mints - lemon, meter, tekst, skice, vzorčno karto za blago, črno beležko, črno puščico, prazno kuverto, zeleno zapestnico z zvončki, rdečo vreč-kico, rdečo denarnico, robčke, figurico petelin + srnica, črni marker, labelo, lipgloss, vozniško, slušalke, še eno zapestnico, ki čaka na popravilo, ključe.
»Kakšno domišljijo imaš pri vsaki stvari... „Buuu! Zombi sem!"« (iz zgodbe Nedelja zjutraj.)
Branko, glasbenik, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svojega nahrbtnika potegnil: tekst, 1 svinčnik, 2 radirki, 2 šilčka, 2 vžigalnika, Ajona zobna pasta, I-LOCK KEY, šumeče tablete C vitamin, dva ginger čaja, ključe stanovanja SNG Nova Gorica, ključe Oranžnega apartmaja JSKD, ključe mariborskega stanovanja, ključe stanovanja Mamafilm, devet evrov kovancev, Macbook pro 15', pogodbo s SNG Nova Gorica, rožni venec podarjen od preroka, adapter za Maca, dvooktavno MIDI klaviaturo, mini USB-kabel, notni zvezek.
»Nočem se poročiti, da ti bo jasno! Strojevodja sem.« (iz zgodbe Prava mučenica)
Jernej, igralec, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje torbe potegnil: tekst, kitaro, trzalico, oglaševalec, planer, svinčnik, kemik, mobi-tel od Simobila, cigarete, sveže gate, prometno, nalepke Smrkci, značko, brisačo, deodorant, flašo za vodo, sveže štumfe (mednarodno nagrado in Zlatolasko je pa prav danes pozabil doma).
»Vsi smo nesrečni. Vprašaj sosede.« (iz zgodbe Zakonske težve) Marko, režiser, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike alfresco iz svojega nahrbtnika, na katerem ima obešenega netopirja potegnil: tekst, zvezek, položnice, cd, etui za tablico, čigume, rizle, filtre, 2 kulija, septolete, ključe, Super Maria iz Happy meala.
»...Vedno znova eno in isto .... Začneš, nekaj časa gre dobro, potem pa ...« (iz zgodbe Ženske zaupnosti)
Marko, scenograf, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike alfresco iz svoje torbe potegnil: nov tekst, star tekst, svinčnik, Anstam fl-yerje, skice, šeststransko ravnilo, rokavice, šal, kuli, še en svinčnik, čopič, akvarele, račune in bančne izpiske.
»A hočeš, da greva v živalski vrt ali ne?« (iz zgodbe Nedelja zjutraj)
Maruša, igralka, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje usnjene torbe potegnila:
fKRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Foto: Nuša Komplet
tekst, program prireditev iz Stare elektrarne, planer 2013, planer 2014, knjigo Marije Terezije, položnico Energetika Ljubljana, položnica Vzajemna, zvezek 1, zvezek 2, piškoti Gran Cereale (ki jih na vaji pojemo naslednji dan), denarnico, robčke, vžigalice, polnilec, svinčnik, kuli 1, kuli 2, šminko, telefon, vstopnico za Othella iz MGL, ščipalec, lip gloss, račun Petrol in račun Mercator.
»Mogoče ne bom nikoli odrasla, kot pravi moja mama.«(iz zgodbe Ženske zaupnosti)
Nuša, dramaturginja, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike alfresco iz svoje handmade torbe potegnila: tekst; roza zvezek, ki je
Filmski kotiček
imel v spirali pripet razgradljiv kemični svinčnik; dve fotografiji; Vonnegutovo žepnico Mačja zibka; v retro Elanovo kapo zavit fotoaparat; dve jabolki iz domačega sadovnjaka; plastenko za vodo; pol hladnega sirovega bureka; Nokia telefon starejše; preveliko in temno vijolično denarnico z računi, samolepilnimi lističi in karticami; handmade štrikane rokavice na en prst; ogabno odišavljene papirnate robčke; šop ključev, ki odpirajo vrata treh stanovanj; kup starih vstopnic za različne prireditve; nekaj izgubljenih oreščkov; tri plastične zamaške za zbiralno dobrodelni koš; sponke za papir, ki jih po cesti pobira kot urbane deteljice.
»Poročena si, imaš moža, in mi nič ne poveš.?« (iz zgodbe Vprašanje časti)
Simon, lektor, je malo po deseti uri zjutraj potegnil iz svoje torbe prenosni računalnik, tekst,
ki je skrajšan in prilagojen, ter svinčnik, radirko in kemični svinčnik. V torbi je prenašal še knjigo Ljubezen v času kolere, modro mapo, v kateri je imel nekaj nepomembnih zapisnikov s košarke na vozičkih in praznih listov, na katere je pisal pripombe nastopajočim igralcev. Še vedno je nosil s seboj celotno knjigo Ljubezenske in šaljive slike al fresco. V sprednjem predalu je imel planer, nekaj rezervnih kemičnih svinčnikov in navadnih svinčnikov, še eno radirko ter dva AAA-baterijska vložka. Kaj je tam počel še USB ključek? V zadnjem predalu je nosil naročilo za prevzem slik v Europarku, potrdilo do upravičenosti potnih stroškov za Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA. Bilo je še nekaj bežni lističev s telefonskimi številkami v primeru nekih projektov, ki so se že končali, pa so obtičali med kupom letakov
»Trenutno zalagam z gorivom štir samske in eno poročeno. Moral' bi mi dat medaljo za delo ,,,« (iz monologa Sendvič z jetrci)
Vesna, igralka, je malo po deseti uri zjutraj na vaji za Ljubezenske in šaljive slike al fresco iz svoje zelene torbe potegnila: tekst, položnice za elektriko, Siol, račun s Petrola, rokavice, denarnico, mini denarnico robčke, full špang, kovance, rizle, pla-nerček, MGL karto Cafe Dada, vžigalnik, mobitel, zemljevid Benetk, obliže, čigumije, program kotorskega festivala, ključe-klju-če-ključe, reciklirano torbico, labelo, aspirin, bedž Daruj ledvico in podari življenje, jabolko z domačega vrta, res fin čajček in kremo za roke.
»Na tej točki mojega življenja se mi zdi to vprašanje nepomembno ...« (iz zgodbe Ženske zaupnosti)
PTUJ, PRIHAJAAAAAAMO!
Nuša Komplet
Foto: Nuša Komplet
Paranormalno: Označeni
Franšiza Paranormalno, ki je v zavesti kino občinstva pred nekaj leti zamenjala Žago kot osrednji filmski dogodek za noč čarovnic, se je za razliko od Žage utrudila relativno hitro. Medtem ko je Žaga prve znake utrujenosti pokazala šele s petim delom, je Paranormalno resne težave s svojo zasnovo nevidne groze (v primerjavi v vedno večjim in bolj eksplicitnim gravžom Žage) pokazala že v drugem delu, jih s tretjim
Paranormal Activity: The Marked Ones
Igrajo: Andrew Jacobs, Molly Ephraim, Richard Cabral, Crystal Santos, Jessica Tyler Brown, Eddie J. Fernandez, Jorge Diaz, Chloe Csengery, David Fernandez Jr.
Režija: Christopher Landon Scenarij: Christopher Landon
Žanr: grozljivka
Dolžina: 84 minut Leto: 2014 Država: ZDA
uspešno začasno odpravila, vendar že v četrtem delu ostala brez temeljne kreativne osvežitve, s čimer je pokazala, da njena formula ne odpira dovolj idejnega prostora, v katerem bi lahko z užitkom in veseljem gledali na videz neskončne ite-racije enega in istega.
Ta mikrolokacijska grozljivka je bila v svoji prvi inkarna-ciji sicer premeteno posneta, toda napori, da jo avtorji z naslednjimi deli izpilijo na vse mogoče načine, niso obrodili sadov, ki bi pustili trajnejši vtis. Govorimo seveda s stališča ljubiteljev grozljivk. Vse gledalce, ki jim tovrstni filmi niso všeč, je serija filmov Paranormalno s svojim dokumentarističnim pristopom preveč ozko žanr-sko opredeljena, da bi bila zanimiva zanje, kar se je znova pokazalo s filmom Označeni, ki sicer ne velja za uradno nadaljevanje četrtega dela, temveč fura vzporedno narativno vejo. Uradni peti del izide šele konec oktobra letos, medtem ko so Označeni le še ena vaja iz istega, s to spremembo, da je
namenjena ameriškemu občinstvu latinskoameriškega izvora, saj imajo vsi igralci v filmu južnoameriške korenine, čeprav so njihovi liki v zgodbi že toliko zliti z ameriškim (spodnjim) srednjim razredom, da neke bistvene razlike ne bi bilo, tudi če bi igrali zgolj belci.
Zaradi tega je edini razlog za obstoj tega filma zgolj molzenje franšize, dokler pač še prinaša dobiček. Glede na to, da so ti filmi izjemno poceni - stanejo namreč le okoli pet milijonov dolarjev - bodo dobiček kovali še zelo dolgo, saj ga prinese tudi še tako mala gledanost. Avtorji zdaj že vedo, da šokerji, ki jih prinaša doku-mentaristična kamera, četudi so posneti v okolju, najbolj primernem za prikrito grozo (v spalnicah, kuhinjah, dnevnih sobah) občinstva ne pre-
tresejo več, zato nameravajo doživljajski temelj preseliti na pojasnila o izvoru in vzrokih za skrivnostne grozljive dogodke, ki se v vsakem filmu odvijejo vsakič znova. V tem pogledu v Označenih izvemo le, da so se "negativci" sposobni tele-portirati v prostoru, najbrž pa tudi v času. To je seveda zgolj korenček za ljubitelje franšize, zato celoten film deluje le kot povzetek prejšnjih štirih delov in dolga reklama za uradni peti del, čeprav smo prepričani, da tudi v tistem filmu ne bomo izvedeli celotne resnice. Dobički so za zdaj še preveliki, da bi franšizo kar tako končali, kar pomeni, da bomo dobili vsaj še dva, najbrž pa še več filmov, preden nam bo zgodba v celoti jasna. Vprašanje pa je, ali nas sploh zanima.
Matej Frece

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Na delovnem mestu vas bo spremljalo delo iz preteklosti. Odločali se boste zelo hitro in drzno, a popazite, da ne bo prehitro. Ljubezen bo nekaj prijetnega in končno ugotovite, da znate ljubiti. V vaše življenje bo prišla neka oseba, ki bo kot sonce. Vzeli si boste tudi čas
m
š3 zase.
BIK j
(21.4. - 20.5.) *
Izzivi se bodo stopnjevali v vseh študijskih dejavnostih in izpopolnjevanju znanja. Odkrili boste, da je vaše življenje kot skrinja in da se celo življenje lahko učite. Pravilno je, da si stvari zapisujete, kajti čez čas boste spoznali, da so to večne modrosti. Ljubezen: spremlja vas tišina.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Vzeli si boste čas za prijatelje in uživali v oazi življenja. Pred vami je srečen teden in imeli boste možnost, da se vam bo izpolnila kakšna srčna želja. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste oddajali neko magnetično energijo. Dobro se z dobrim po-
¡Sh RAK '¿j W (21.6. - 22.7.)
Imeli boste dve možnosti in odločili se boste za pravo. Na delovnem mestu bo precej pestro in ambiciozno. Morali boste narediti načrt in selekcijo. Zapisujte si notranje občutke in verjemite, da vam bo le tako lažje. Srčni izvoljenec vas bo povabil na večerjo in vam izpovedal ljubezen.

im
LEV
(23.7. - 22.8.)
Razpeti boste med delovnimi obveznostmi doma in finančnimi pogledi na delovnem mestu. Označevala vas bo močna vera in tako se zadeve pričnejo odvijati s svetlobno hitrostjo. V ponedeljek (26. januarja) se bo izpolnila neka zadeva, ki jo že dolgo pričakujete. Odzovite se klicu narave.
« DEVICA
* (23.8. - 22.9.)
Kljub navideznemu pomanjkanju časa si naredite življenje lepo in prijetno. Sprva boste imeli neke pomisleke, toda ljudje vam bodo povedali, da ste se v pozitivnem smislu spremenili. Ob vas je nekdo, ki vam nudi čustveno podporo. Navezovanje novih kontaktov vam bo šlo odlično od rok.
petek • 17. januarja 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAS NOGOMETAŠ (VALTER)
NAS TV NOVINAR ŠTAKUL
VOJAŠKI OSVAJALEC
OTOČJE V ATLANTIKU
OLGA CVETEK
KRAJŠA EPSKA PESEM
SODOBNIK KELTOV
TENIŠKI LOPAR
ŠPORTNO LETALIŠČE
PRI MARIBORU
ZMES BITUMENA IN PESKA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA NOVAK
NAŠ VIOLINIST (IGOR)
PAJDAŠ KRIVCA
ČLENAST ZAJEDAVEC
SKODELICA ZA
SERVIRANJE OMAKE
MASKOTA SV. NOGOMETNEGA PRVENSTVA V ZDA 1994
RADIJ
TIMSKO DELO
PRVI TEK
SIRNINA
KRAJ PRI BOGOJINI
ORODJE ŽANJIC
TEMNI DEL DNEVA
NADZORNIK
UROČENA BESEDA
PISARNIŠKI DELAVEC
ŠTEFKA VENDRAMIN
TENISAČICA URBANČIČ
IGRALKA (SOPHIA)
EDEN OD ZAKRAMENTOV
ANTON AŠKERC
NAŠ BARITONIST (JANEZ)
UMIVALNA SKLEDA
AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA
POTEMNITEV SONCA
MEDN. MIROVNE SILE
GERMANSKI BOGOVI
PUSTNA SKUPINA
BARBAR
ITALIJANSKI SIR
SVETLO ANGLEŠKO PIVO
IVO UMEK
LOČILNI VEZNIK
MEDOVINA
TITAN
OLGA ZAJCEVA
RENAULT 4
ŠPORTNI PRESTOPEK
VESNA UMEK
NAŠ BIOTERAPEVT (MARJAN)
TROPSKA SMOLA
UDAREC PRI NOGOMETU
ZAKUHA ZA JUHO
NAJVEČJA HRVAŠKA LUKA
ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA
OTROŠKA ZAPESTNA URA
UGANKARSKI SLOVARČEK: AREKA = palma s Sundskega otočja, BRA = italijanski polmastni trd kravji sir iz Piemonta, EBOLA = afriška virusna mrzlica, ELEMI = tropska smola, IVANCI = kraj pri Bogojini pri Murski Soboti, MAREZIGE = slemenska vas v Istri, OGOREVC = slovenski bioterapevt (Marjan) , STRIKER = maskota svetovnega nogometnega prvenstva v ZDA 1994.
■vomn 'v»3d 'lONVzad 'rnoA 'iiai313 'OA3dooo "iavj 'vodiva
'NOda 'II 'ni 'WrAia 'lOVdO 'IZV '»NIN '¥1093 'dOAV! 'd3d 'V>1IIAI 'AS 'dVINLL '>10dn 'dOZIA3d 'ddS 'NI3ZV>1 1S0»SWI1 'VOINOVIAIO 'ranaOA 'V>13dV 'dO»n 'S>131V 'VSdia :ouABiopoA :3MNVZIH>1 3! A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 18. januar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj) .
NEDELJA, 19. januar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 20. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost
na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 21. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI.
11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 22. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja.
17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička-rije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 23. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
PETEK, 24. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje) . Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FB.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Finančno boste nekoliko bolj zanihali. Pomembno je, da se naučite varčevati in da v tem tednu ne sklepate tveganih poslov. Pričakovati je čas, ko se bodo dogajale prijetnosti in ko boste imeli srečno roko pri nakupih. Če sodelujete poslovno z osebo, kije nasprotnega spola, se obetajo u
ŠKORPIJONOM STRELEC fi^
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Raziskovalna žilica vam ne bo Svojo srečo boste iskali povsod in
jo naposled našli v svojem srcu. Čarobne trenutke sreče lahko občutite v zakulisju svojega doma. Pravzaprav bo za vas to ploden in ustvarjalen čas, primeren za kakšne novosti in spremembe. V ljubezni se bodo točke usode zasukale tako, da imate koristi.
dala miru in vrtali boste toliko časa, dokler ne pridobite nekaj informacij. Močan pečat vam daje tako komunikacija kot intelektualni izzivi. Počasi se daleč pride in tega se boste v tem času zavedali. Razreševati boste morali zadeve, ki so vezane na
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Odločili se boste in na poslovnem področju naredili spremembo. Morda bo to zgolj korak naprej, ampak istočasno je nakazano, da vas označuje jeklena volja. Vsekakor bo spodbudno, da si vzamete čas zase, da se odpravite v naravo in da telovadite. Trenutki sreče pridejo tedaj, ko boste pripravljeni.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Občutila se bo potreba po varnosti in zanesljivosti. Čeprav boste prepričani, da ste s svojo preteklostjo opravili, se vam bodo nekateri vzorci vračali. Pravilno je, da si svoje notranje občutke zapisujete in tako vam bo mnogo lažje. Finančno boste cveteli in odlične iztočnice vas čakajo v službi.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Postali boste zelo samozavestni in se plemenito soočili z dobrodelnimi zadevami. Okrepil se bo duh prijateljstva in harmonija romantike se bo ojačala. Odločna energija vas zaznamuje v pogledu službe, dobro vam gredo od rok delovne obveznosti. Počasi se vendarle daleč pride.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 17. januarja 2Q14
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (2.)
Zanimivosti iz sveta
Don Lucio
Nekateri bralci se prav gotovo spomnite poba, ki sem ga nekajkrat omenil v prispevkih iz Nove Zelandije. Lucio si je s svojim finim in umirjenim pristopom do ljudi pri meni po tihem prislužil naziv 'don', kar pomeni gospod. No, taisti možakar živi v Buenos Airesu in ker sva ohranila stike, sem ga povabil na druženje.
Predlagal je kavarno 'Las Violetas', kamor sem se odpravil kar peš, da po poti vidim čim več stvari, pa čeprav tudi skozi nekaj sumljivih predelov. No, pa saj tam živijo ljudje vseh barv, stanov in oblik, tako da moraš res izstopati s kakšno oslarijo, da te opazijo in da postaneš morebitna oseba v postopku. Počakal sem zunaj in možakar se je prikazal, nasmejan, kot še ga nisem videl nikoli. Naselila sva se v lepo, rustikalno sobano, in čeprav je bilo že okoli enajste dopoldne, sva si po argentinskih standardih vseeno zaslužila zajtrk. Tudi tu imajo namreč navado,
da lahko ob kavi naročiš tudi kakšno hrano ali posladek, midva pa sva kar oboje. Imeli so kar paketno ponudbo, pa tudi Lucio je izrazil željo, da ima raje količino kot kakovost. In res sva dobila pravo štajersko porcijo, polovico pladnja različnih obloženih kruhkov, polovico pa tortice in sladice. Ker pa srečanje takih 'visokih živin' ne more potekati brez nazdravljanja, sva izpraznila tudi šampanjec, ki ima tukaj presenetljivo nizko ceno.
Kot sem že omenil, je menjava denarja v Argentini zanimiva stvar. Uradni tečaj je v danem trenutku znašal 6
Argentinski pesi. Težko, da bo še kaj ostalo od tega kupčka .
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Srečanje ob zajtrku dveh visokih predstavnikov Evrope in Južne Amerike.
Foto: Dani Zorko
Chimi Churri - ena najbolj uporabnih mešanic začimb v Argentini
argentinskih pesov za en ameriški dolar, evri pa imajo še slabši tečaj. Na črnem trgu si za en ameriški dolar dobil tudi več kot 9 pesov, zato sem lepo že doma zamenjal evriče za dolarje, ki so zelo iskana roba v Argentini. Tu zaradi državne politike ne domačini in ne tujci ne morejo dobiti dolarjev v uradnih ustanovah, zato jih domačini kupujejo na črno ali pa jih hodijo kupovat v sosednji Urugvaj. Kakorkoli že, jaz sem na letališču zamenjal nekaj dolarjev, da sem lahko poravnal prevoz v mesto in dal za rundo, za pravo menjavo pa sem se že prej dogovoril z Luciem, da bo poklical zanesljivega posrednika, če lahko temu tako rečemo.
Z novci v žepu sva skupaj prehodila nekaj ulic, nakar se Lucio ustavi pred nekimi železnimi vrati, od katerih se je odpirala samo spodnja polovica. Tam so že čakali en možak, ki je na videz brezbrižno bral časopis in ves čas budno spremljal dogajanje; kurir, ki je prinesel bankovce; in sivolasi deda, ki je verjetno začel 'bančne posle' že pred drugo svetovno vojno. Po nekaj besedah sva vstopila. Lucio je ostal v veži, jaz pa sem pospremil starejšega možaka v sosednjo izbo, kjer sva se skrila pod stopnice in izmenjala bankovce. Ponudil mi je tečaj 9,8 pesa za
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Sladkorna in kalorična bomba za zajtrk
Najbolj prodajano pivo v Argentini s povratnimi steklenicami -Quilnes in Brahma
dolar, kar je več kot 50 % več kot banka. Nekateri sumljivci ponujajo na trgu tudi ponarejen denar, na kar me je deda tudi opozoril in mi pokazal, na katere varnostne podrobnosti moram biti pozoren pri denarju. Že od časa Jugoslavije nisem imel toliko bankovcev v žepu. Če bi nas kdo opazoval, bi izgledalo, kot da sva midva kupila kakšno zelenjavo, saj je Lucio naokrog ves čas hodil z maskirno vrečko. Posel je bil opravljen in vse stranke zadovoljne.
Pred sabo sva imela še vse popoldne, zato sva se odpravila k Luciu domov. Njegov oče je bil namreč dober poznavalec Patagonije in bi mi znal pomagati s koristnimi informacijami. Nanj je bilo treba še malce počakati, zato sva si čas krajšala s pogovorom in pivom. Zaloge so hitro pošle in ko sva se odpravila v bližnjo trgovinico po nove, sva na policah zagledala tipični in najbolj popularni argentinski liker italijanskega izuma - fernet. Okus je nekakšna mešanica med amarom in pelinkovcem, uživajo pa ga z ledom in kolo.
Šlo nama je zelo dobro, za rokavom pa je imel še eno pijačo, ki tudi pri nas ni neobičajna, namreč jagermeister. Še dobro, da je hitro za tem prišel domov njegov oče in posrebal ostanke ferneta, da smo lahko začeli konstruktivno razpravo. Možakar je bil zdravnik v pokoju in kot tak zelo razgledan, pa tudi veliko je potoval po Evropi in poznal veliko krajev. Tudi ko sem vstopil v stanovanje, je bilo takoj opaziti ščepec razkošja, ki krasi nekatere vile v bogatejših predelih, saj je bilo pohištvo zelo izbrano, okrašeno in verjetno kar drago, sobic pa je bilo kar zajetno število. Je pa kuhinja izgledala bolj meščansko, saj je v Argentini to prostor, ki se največ uporablja, zato mora biti praktična, ne pa vsa v blišču.
Za naše pojme je bilo že kar pozno, ko je klical Javier in me razveselil z novico, da je že naročil večerjo. Je že vedel, da mi bo prijalo ...
Nadaljevanje prihodnjič
Bodo zaporniki plačali za bivanje?
Nizozemska • Zaporniki na Nizozemskem bodo morali kmalu plačevati za bivanje v zaporniški celici, če bo predlog zakona, ki ga je danes predstavilo pravosodno ministrstvo, sprejet.
Na pravosodnem ministrstvu menijo, da bi morali del stroškov bivanja v zaporu plačevati tudi zaporniki. Ne zdi se jim namreč pravično, da bi celotno breme nosili država in družba.
Bivanje enega zapornika v zaporu nizozemsko državo stane okoli 250 evrov na dan. Predlog zakona, ki ga morata potrditi oba domova parlamenta, predvideva, da bi zaporniki plačevali 16 evrov na dan, vendar največ dve leti.
Na Nizozemskem poteka javna razprava še o enem podobnem zakonu, po katerem bi obsojenci delno povrnili stroške preiskave, ki je privedla do njihove obsodbe.
Po ocenah bi se na račun teh dveh zakonov v proračun letno steklo okoli 65 milijonov evrov.
V	nizozemskih zaporih je trenutno okoli 12.100 zapornikov. Vlada je lani napovedala, da bo zaradi varčevanja zaprla najmanj 19 zaporov, zaradi česar bo delo izgubilo 2000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Eurojackpot milijoni Zagrebčanki
Zagreb • Hrvaška loterija je razkrila, da je dobrih 17 milijonov evrov vreden dobitek v igri Eurojackpot konec prejšnjega tedna šel v roke neke ženske iz Zagreba. Gre za doslej največji posamični dobitek pri igrah na srečo na Hrvaškem. Ime srečnice sicer ni znano.
Večino na Hrvaškem seveda zanima, kdo je pravilno napovedal srečno kombinacijo številk 8, 18, 22, 33 in 40 ter dodatnih številk 2 in 8, a iz loterije so sporočili le, da gre za žensko iz Zagreba, njenega imena in starosti pa ne poznajo.
Potrdili so, da se Zagrebčanka zaveda svojega rekordnega dobitka ter da so z njo stopili v stik prek svoje spletne strani. Pričakujejo, da se bo oglasila, ko bo pripravljena prevzeti 131.794.842,60 kun. Časovne omejitve za to sicer ni, saj bodo lahko denar kmalu nakazali na njen spletni račun, ki ga je odprla kot igralka pri hrvaški loteriji.
Kot so še dodali, je srečna dobitnica prejšnji petek le dve minuti pred iztekom roka po internetu vplačala eno samo kombinacijo, za katero je odštela 15 kun ali slaba dva evra. To je bilo tudi njeno prvo vplačilo za igro prek spletne strani loterije.
V	začetku lanskega decembra je bil glavni dobitek v igri Eurojackpot, takrat vreden kar dobrih 21 milijonov evrov, prvič izžreban tudi v Sloveniji. Lastnik zmagovalne srečke po dobrem mesecu še vedno ni prišel po svoj dobitek. (sta)
Poslanec se je vroče zabaval na račun države
Varšava • Poslanec konservativne in katoliško usmerjene poljske stranke Solidarna Poljska (SP) Piotr Szeliga si je očitno privoščil vročo zabavo na račun države. Poljski davkoplačevalci naj bi namreč plačali hotelsko sobo, v kateri se je srečal s prostitutko.
Po informacijah poljskih medijev je Szeliga prijateljici noči po intimnih trenutkih za njene usluge ostal dolžan 200 zlotov (slabih 50 evrov). Ko ga je prostitutka videla na televiziji in v poslancu prepoznala svojo stranko, se je odločila, da ga bo izsiljevala. Tako ga je 19. decembra 2012 poklicala in se z njim še isti dan sestala na novem vročem srečanju v hotelu v Lubli-nu. Njena sodelavca sta ljubimkanje posnela in fotografirala. Ko se je začelo izsiljevanje, pa se je Szeliga obrnil na policijo. Poslanec sicer trdi, da je hotelsko sobo potreboval za srečanje s člani stranke v bližnjem mestu Zamošč prihodnji dan. Račun zanjo je predložil državi.
Sodišče v Lublinu vodi postopek zaradi izsiljevanja, v katerem ima Szeliga status žrtve. Stranka je sicer njegovo članstvo zamrznila. (sta)
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
O družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
hùLotùêtoa,
89,8 98.2 104.3 Ml*
tu tu tu. rat
clio-ptwj.
petek • 17. januarja 2014
Šport, šport veteranov
Štajerski	21
Ormož • Živalovarstveni krožek na OŠ
Korak k tebi - podaj mi tačko
Odrasli, ki dandanes delamo z otroki in za njih, se pogosto sprašujemo, kakšna naj bi bila ustrezna vzgoja in izobraževanje 21. stoletja, saj smo z vso informacijsko tehnologijo močno prerasli okvir šole, kakršna je bila včasih.
Otrok je danes samozavesten osvajalec sveta. Odlično obvlada računalnik, hitro postane jezikovno pismen, hkrati pa pogumno in spretno išče informacije, ki ga obkrožajo na vsakem koraku. Če temu botruje še razvpita permisivna vzgoja, mlad človek prehitro začuti, da je središče sveta in se tako nauči osredotočati predvsem nase. Zdi se, da smo ljudje zadnje čase začutili, kako pomembni so medsebojni odnosi, med-generacijsko sodelovanje, spoštovanje sočloveka, narave in vsega živega, kar nas
obdaja, toda - ali znamo to naučiti sebe, drug drugega in predvsem tudi svoje potomce?
Šola prihodnosti bi prav zato morala celostno oblikovati mladega človeka, predvsem pa v njem spodbujati občutljivost za okolico, ki ga obdaja. Vzporedno z razvojem informacijske tehnologije se danes vse preveč posvečamo računalniškemu opismenjevanju, pri tem pa pozabljamo, da pripadamo generacijam, ki so vedno manj sposobne gojiti em-patijo ter živeti v sožitju z naravo in s svojimi pravimi koreninami. Tako kljub visokemu tehnološkemu razvoju ostajamo ujetniki sodobnega časa, gluhi za sočloveka, predvsem pa za bitja, ki skupaj z nami delijo ta svet.
Tako sem se v letošnjem šolskem letu odločila, da izkoristim dovoljenje ravnateljice Osnovne šole Ormož
Majde Podplatnik Kurpes ter učencem ponudim interesno dejavnost, kakršne na naši šoli še nismo imeli -živalovarstveni krožek. Več kot 70 prijavljenih učencev od 4. do 9. razreda mi je dalo vedeti, da si otroci takšnih vsebin želijo! Tako velika in heterogena skupina je zame postala še večji izziv, zato sem k sodelovanju pri načrtovanju dela krožka povabila bivšo predsednico ormoškega društva za zaščito živali - gospo Marjano Korotaj, danes podpredsednico društva Animal Angels Slovenia. Odločila sem se, da bo urnik srečanj fleksibilen in tako smo se prvič sestali v krompirjevih počitnicah, ko so učenci krasen jesenski ponedeljek preživeli na prostrani zelenici ob Osnovni šoli Ormož in lovili tople sončne žarke v letni učilnici šole. Pri tem so v 4 urah druženja najprej
Foto: arhiv OS Ormož
V OŠ Ormož deluje živalovarstveni krožek.
Foto: arhiv OS Ormož
Otroci so neizmerno uživali, ko so na šolski zelenici lahko spremljali prikaz dela s konji.
v uvodu v živalovarstveni krožek spremljali poučno predavanje o pravilni skrbi za domače živali predstavnic Društva za zaščito živali Pomurja in se srečali s članicami prostovoljne humanitarne organizacije Ambasadorji nasmeha in z njihovimi psi-terapevti. Otroci so neizmerno uživali, ko so na šolski zelenici lahko spremljali prikaz dela s konji po živalim prijazni metodi Total Trust, ki jim jo je predstavil Jani Krmac, tudi lastnik Varne hiše za konje, praktično pa s konjem prikazala Špela Stajnko, ki je k sodelovanju povabila še Boštjana Kosca iz Prleškega konjeniškega društva z njegovimi konji. Jani Krmac je otrokom na zanimiv način predstavil odnos človek-ži-val, ki mora iz izkoriščanja preiti v simbiozo. Da je to možno, jim je dokazal tudi z volkom, ki ga je pripeljal s seboj in so ga otroci lahko tudi pobožali.
Namen živalovarstvenega krožka je namreč predvsem to, da otroci začutijo, kako pomemben je spoštljiv odnos med človekom in živa-
Mini rokomet
Svetla prihodnost ptujskega rokometa
V ŠD Rokometna šola Ptuj in RK Drava Ptuj so s pomočjo osnovnih šol ponovno uspešno pričeli sezono mini rokometa na ptujskem območju. Sedaj že kar tradicionalno pričenjajo sezono s turnirjem na Ptuju v dvorani Ljudski vrt, kjer lahko mladim rokome-tašem pričarajo nepozaben vstop v svet rokometa. Uspešno rokometno delo se izvaja
na OŠ Olge Meglič, OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt, OŠ Destrnik in OŠ Majšperk. Pohvaliti je potrebno tudi ekipo dečkov letnika 2005 in mlajših, ki se pod imenom RK Drava Ptuj 05 bojujejo proti starejšim.
V letošnji sezoni so bili številni gledalci na tribunah že na začetku sezone priča odličnim predstavam, ki dajejo upanje za lepo prihodnost ptujskega rokometa.
Dejstvo, da ima RK Drava Ptuj tako veliko število mladih potencialnih rokometašev navdihuje vse rokometne delavce s kopico optimizma in daje energijo za večje podvige v prihodnosti.
REZULTATI 1. TURNIRJA: OŠ
Mladika I - OŠ Destrnik 17:8, OŠ Olge Meglič - OŠ Mladika II 21:8, OŠ Destrnik - OŠ Olge Meglič 10:16, OŠ Destrnik - OŠ Mladika II 15:11, OŠ Majšperk - OŠ Olge
Meglič 13:12, Oš Majšperk - Oš Destrnik 16:8, OŠ Mladika I - OŠ Olge Meglič 12:19, OŠ Majšperk -OŠ Mladika I 14:15.
1.	OŠ O. MEGLIČ	5	4	0	1	86:49	8
2.	OŠ MAJŠPERK	5	4	0	1	84:47	8
3.	OŠ MLADIKA I	5	4	0	1	91:58	8
4.	OŠ LJUDSKI VRT 5	2	0	3	60:86	4
5.	OŠ MLADIKA II	4	1	0	3	50:60	2
6.	OŠ DESTRNIK	5	1	0	4	51:71	2
7.	RK DRAVA '05	5	1	0	4	36:87	2
SK
ljo in kako bogato postane življenje za oba, če človek in žival živita v simbiozi. Potrebe živali nam kljub vsesplošni gospodarski stiski ne smejo biti španska vas, kajti iskrena srčnost je tisto, kar nas dela ljudi prav v teh kriznih časih. Najhujše gorje, ki ga lahko povzročimo bitjem, šibkejšim od nas, je brezbrižnost. In tako je ži-valovarstveni krožek še en korak k celoletnemu projektu na OŠ Ormož - Korak k tebi, saj smo ga razširili še na odnos človek k živali, žival k človeku, ko smo postali glas tistih, ki ga nimajo ... In če bo eden od 70 učencev živalovarstvenega krož-
ka ponesel moje poslanstvo v naslednje rodove, je moje delo do zadnje pike osmi-šljeno.
Mladi živaloljubci so 11. 11. spoznali še Društvo za zaščito živali Maribor in delo nadzornikov, 15. 11. v Ormožu obiskali največjo razstavo malih živali doslej, čaka pa jih še obisk veterinarja, spoznavanje problematike divjih živali ter zaključek akcije zbiranja hrane in opreme za živali na šoli, ki jo bo društvo Animal Angels Slovenia razdelilo pomoči potrebnim ljudem in njihovim živalim na ormoškem področju.
Tina Zadravec
Črna kronika
Policista sta jih zavohala
Foto: PP Gorišnica
Policista PP Gorišnica sta v torek zvečer na lokalni cesti v Zamušanih ustavila 22-letne-ga voznika osebnega avtomobila iz Gorišnice. Kot sopotnika sta se v vozilu prevažala še 25-letnik iz Gorišnice in 21-le-tnik iz Stojncev. Policista sta v vozilu zaznala močan vonj po konoplji, ob kontroli pa pod voznikovim sedežem opazila PVC-vrečko s posušenimi rastlinskimi vršički konoplje.
Najstarejši je iz hlač potegnil še eno PVC-vrečko, v kateri so bili prav tako posušeni rastlinski vršički konoplje. Policistoma je izročil tudi digitalno tehtnico in manjše škarjice. Preliminarni test na prepovedane droge je potrdil, da je v vrečkah nekaj manj kot 190 gramov konoplje.
Policisti so vse tri osumljence pridržali, pri vozniku pa so opravili tudi postopek za prepoznavo znakov oz. simptomov, ki so posledica nedovoljenih snovi v organizmu. Ta je bil pozitiven. Policisti so mu zato odredili še strokovni pregled
v Splošni bolnici Ptuj. Po prejemu rezultatov strokovnega pregleda bo zoper voznika podan obdolžilni predlog pristojnemu sodišču zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog.
Pri vseh treh so nato policisti naslednji dan na podlagi odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju opravili hišne preiskave. Pri tem so našli še več tehtnic in pribora za uživanje prepovedanih drog, zraven tega pa še eno PVC-vrečko, v kateri je bila tudi konoplja ter zavitek iz alufolije, v kateri je bila bela praškasta snov, za katero policisti sumijo, da je prepovedana droga. Po prejemu vseh potrebnih analiz bodo policisti vse tri kazensko ovadili.
Za neupravičeno proizvodnjo, predelavo, prodajo ali ponudbo prepovedanih drog je sicer zagrožena zaporna kazen od enega do deset let.
MŠ,
Policijska uprava Maribor
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 17. januarja 2Q14
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
PMiklavž
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	BARVA
AUDI A4 AVANT 2,0 TDIDPF MULTITRONIC	2011	17.780,00	ČRNA
BMWSERIJA1:118D FUTTURA	2010	12.880,00	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3:318D TOURING	2006	7.680,00	ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01,6 HDI ELEGANCE	2008	5.880.00	KOV. SIVA
FORD CMAX 1,6 TDCI TREND	2009	7.750,00	KOV. SIVA
FORD FOCUS KARAVAN 1,6 TDCI GHIA	2010	8.280,00	KOV ČRNA
OPEL ASTRA TWIN TOP 1,616V	2006	6.190,00	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,2	2005	3.480.00	KOV. SV. MODRA
OPEL CORSA ENJOY 1,3 DCTI	2011	7.980,00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,6 16V	2004	4.450,00	KOV SREBRNA
RENAULT ESPACE EXCEPTION 2,0 DCI	2010	10.980,00	KOV SIVA
RENAULT MEGANE GRANTOUR 1.9 DCI	2010	8.780,00	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2011	7.980,00	BELA
VWGOlf RABBIT 2,0 IUI	2008	8.880,00	KOV ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1,6T1)I	2010	10.980,00	KOV ČRNA
VW PASSAT VARIANT 2,0 TDI DPF	2010	10.980,00	KOV. SREBRNA
VOLVO S60 D3 KINETIC	2012	18.800,00	BELA

PravniNasvet.com
V JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino?
Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
ODKUP VOZIL V ENI URI
08:00 GoriSnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert skupine Zlatih 6 12:50 Utrip iz Ormoža 13:50 Polka in Majolka 15:20 Ujemi sanje 17:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV
1 08:00 ŠKL 09:00 Praznični koncert v Skorbi 11:00 M a rt ¡no vanje v Podlehniku 13:00 Filmski festival Zlatka Šugmana 15:00 Gorišnica - tz naših krajev 17:00 Prireditev na OŠ Ljudevita Pivka 18:30 Oddaja tz občine Lenart 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
SIP
TV
08:00 Oddaja iz občine Markovci 09:25 TV prodaja 10:00 Oddaja iz občine Lenart 17:00 Ljudski pevci se predstavijo 18:55 ŠKL, Ptujska kronika 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:15 Ujemi sanje 22:45 Poika in Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
08:00 Praznični koncert v cerkvi Sv. Vida 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Martinovanje v Podlehniku 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21 ;00 Markovci - Iz domaČe skrinje 22:20 TV prodaja
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
RENAULT TRAFIC 2.0 DCI FURGON	2008	6.500,00«	PRVI UST.	BEU
BMW318 DTOURIG	2003	4.490,00«	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
OPEL MERIVA 1.7 DTI ENJOY	2005	4.150,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
NISSAN PRIMERA 1.6 ACENTA	2002	2.990,00«	PRVI UST.	KOV. SV. MODRA
MITSUBISHI ASX 1.8 DI-D 4WD INTENSE	2010	16.500,00«	63.000 PREV.	KOV. (RNA
SEAT CORDOBA 1.416V REFERENCE	2005	3.550,00«	PRVI UST.	KOV. OLIVNA
QTROEN XSARA 1.41 SX	2003	2.300,00«	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT1.9TDI COMFORTLINE	2003	4.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.7 COTINJOY	2007	6.300,00«	PRVI UST.	KOV. (RNA
OPEL ASTRA1.616V COOL	2002	2.300,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
MERCEDES- BENZ CABRIO 320 ŒK AVANTGARDE	2003	10.900,00«	USNJE	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3081.416V CONFORT	2008	6.190,00«	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI CABRIO PRIVILEGE	2006	6.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FIAT PUNT01.2 8V ACTUAL SAFE	2007	3.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 Kl PRIVILEGE	2006	6.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT DYNAMIQUE LUX MEGANE 1.9 DCI GT	2006	4.350,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT TWING01.216V TREND LEV	2010	5.640,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 4071.6 HDI CONFORT PACK	2007	5.550,00«	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION	2010	9.350,00«	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 Kl DYNAMIQUE	2007	5.990,00«	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO À
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
[MU«
M sf J=1 m I d J11 ! m»VJ I HtlJ :>J 5 M ffïl
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENA,		OPR.	BARVA
AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT	2010	13.790,00	1.LAST., NAVIGACIJA	BISERNO BEU
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI NAVADEN+4X4	2011	17.490,00	1.LAST.,VSA0PR,K0V.SREB,	. KOV. SIVA
AUDI A5 SPORTBACK 2.0 TDI 5 VRAT XENON NÄVI 2011		23.990,00	1.LAST., SLO.TOP OPREMA	KOV. ČRNA
AUDI A6 2.0 TDI AVANT XENON NÄVI	2011	18.790,00	1.LAST., SLO, TOP OPREMA	K0V.ČRNA
BMW 120 D M SPORT 5 VRAT	2010	12.990,00	1 .LAST., ODLIČEN	BISERNO BEU
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2009	15.490,00	1 .LAST., ODLIČEN	BISERNO BEU
CITROEN C4 PICASSO HDI DIESEL	2009	9.490,00	1.LAST., PANORAMA	KOV. ČRNA
CITROEN C51.6 DIESEL HDI	2011	11.490,00	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI	2006	5.490,00	ODLIČEN, AVT KLIMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL	2011	10.890,00	1 .LAST., ODLIČEN	KOV. SREBRNA
MERCEDES A160 CDI DIESEL 5VRAT	2005	6.490,00	ODLIČEN, MALO KM	BISERNO BEU
MERCEDES C180 AVANTGARDE	2006	9.490,00	SLO, BEŽ NOTR., MALO KM	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL KARAVAN	2010	8.690,00	1.LAST., USNJE, NAVI	K0V.SIVA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi	2011	13.490,00	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
RENAULT CLI01.5 DCI EXPRESSION	2002	1.890,00	KLIMA, SLO, MALA PORABA	KOV.SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DIESEL KARAVAN	2010	8.490,00	1 .LAST., ODLIČEN	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORTLINE	2009	9.490,00	1 .LAST., KOT NOV	K0V.ČRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 17. januarja 2014
Šport, šport veteranov
Štajerski	23
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PREMOG (tudi v vrečah), zelo ugodno, in drva (tudi hlodovina) z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in zelo kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1 d, Tel. 051 667 170.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.

»lil»
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KMETIJSTVO
AKCIJA - svinjske polovice iz domače reje 3 €/kg. Kmetija Požega, predelava in prodaja mesa. Naročila na tel. 041 212 408.
DOM-STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI CESTI na Ptuju oddam enosobno stanovanje. Kličite po 15 uri. Tel. 031 544 546.
5 KM IZ PTUJA oddam v najem 2-sob-no stanovanje za 120 €. Tel. 041 207 829.
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero z nekaj opreme. Informacije na tel. 041 764 395.
DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, dam v najem v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079.
NEPREMIČNINE
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Stanovanja na Ptuju Rimska ploščad, 1 sob., gr. l. 1977, IV. nad., 39,2 m2 pov., ob.
okna, PC 39.900 €._
Gregorčičev dr., 1 sob., gr. l. 1961, I. nad., 37,2 m2 pov., opremljena kuhinja, PC 36.900 €. Ul. 25. maja, 2 sob., gr. l. 1989, III. nad., 60,2 m2 pov., opremljena kuhinja, zaprt balkon, PC
65.900 €._
Gregorčičev dr., 2,5 sob., gr. l. 1958, I. nad., 76,6 m2 pov., z balkonom, las. pl. ogr., PC
69.000 €._
V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za ter-
MED PTUJEM in Ormožem prodamo manjšo starejšo hišo, potrebno popravila, na parceli 4400 m2 za 10.000,00 €. Telefon 031 611 559.
RAZNO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM bruna, ladijski pod, opaž. Tel. 051 890 761.
UGODNO prodam cisterno Creina, 2700 l. Tel. 031 504 070.
PRODAMO svinjo domače reje, težko 250 kg. Tel. 041 209 045.
KUPIM kravo ali telico in trosilnik hlevskega gnoja. Tel. 051 336 879.
PRODAM letne pnevmatike, komplet s platišči, malo rabljene 155/70/R13. Tel. 070 270 130.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
PRODAM komplete ali po kosih, poročne birmanske in obhajilne, tudi fantovske obleke (skupaj 150 kosov) za ugodno ceno, samostoječi
šank, komplet nerjaveč s hladilnimi napravami v dolžini 2,70 m, in dvigalo za dve nadstropji. Telefon 031 764 432.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. MosKek, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni.
Petek, 17. januar
9:00 Kog, dvorana KS: Antonovanje 2014, Antonovo keglanje 17:00 Cerkvenjak, avla Doma kulture: ponovoletno srečanje občine Cerkve-njak
17:00 Kog, OŠ: Antonovanje 2014, odprtje razstave risb in fotografij na temo
Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju 18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: Območna revija pevcev ljudskih
pesmi in godcev ljudskih viž 2014, Pozdrav sosedu 1. del, JSKD 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Mediji, izziv za evangelizacijo, gostja večera Romana Kocjančič, voditeljica TV-oddaje Obzorja duha, glasbeni utrinek z Vokalno skupino Glasniki iz Vidma pri Ptuju in p. Janez Ferlež 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske
zgodbe, Ptuj - mesto trte in vina 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CID, zasedba mladih glasbenikov, študentov akademije za glasbo v Gradcu Jazz Robots, hardbop
Sobota, 18. januar
9:00 Podgorci, izpred Kulturne dvorane: 11. Vincekovanje s pohodom, TD Podgorci
10:00 Ptuj, grad: muzejski vikend za družine, Pletemo s prsti
10:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava Lunina vila, za
lutkovni abonma in za izven 12:00 Kog, dvorana KS: Antonovanje 2014, sodelovanje rejcev prašičev v Sloveniji
14:00 Kog, telovadnica in OŠ: Antonovanje 2014, Čurkijada s pokušino,
predstavitev knjige Kuhinja Koga, ponovoletno srečanje vinskih kraljic, društvo Antonovanje Kog 15:00 Stoperce, Dom krajanov: 5. Antonova prireditev, Folklorna skupina KPD Stoperce
18:00 Draženci, dom vaščanov: občni zbor Te-de Korant
18:00 Grajena, Dom krajanov: Območna revija pevcev ljudskih pesmi in
godcev ljudskih viž 2014, Pozdrav sosedu 2. del, JSKD 18:00 Podvinci, gasilski dom: 67. OZ PGD Podvinci 18:00 Spuhlja, gasilski dom: 86. redni občni zbor PGD Spuhlja 19:00 Sestrže, dvorana ŠKD: komedija KPD Lipa Šempas, Vaška betula 19:30 Ormož, Dom kulture: komedija Star fotr, za gledališki abonma in za izven, MCO
21:00 Ptuj, CID: jam session in Matjaž Dajčar trio
Nedelja, 19. januar
9:00 Kog, parkirišče pred OŠ: Antonovanje 2014, srečanje vozil Steyr kluba Kog
10:00 Kog: Antonovanje 2014, slovesna sv. maša z antonovim žegnanjem
10:00 Ptuj, restavracija Gastro: volilni občni zbor Čebelarskega društva Ptuj
16:00 Oplotnica, KTC: stand up komedija Moda pred korakom, bontonolog Saša Zupanek
16:00 Stoperce, Kulturna dvorana: Grajena, Dom krajanov: Območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 2014, Pozdrav sosedu 3. del, JSKD
18:00 Videm, občinska dvorana: premiera predstave Vlada Novaka Dobrodošla miss Agata, gledališka skupina KD F. Prešerna Videm
Ponedeljek, 20. januar
10:00 Pleterje, Kmetijstvo Polanec: predstavitev Agromag, hibridov koruze in
programa pripravkov za varstvo rastlin družbe BASF 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: novinarska konferenca pred premiero predstave Jose Luis Alonso de Santosa Ljubezenske in šaljive slike al fresco, MGP in Zavod Margareta Schwarzwald
Torej, 21. januar
10:00 Ptuj, poročna dvorana MO: javna predstavitev novih evropskih projektov s področja spodbujanja podjetništva in varovanja okolja, čezmejno sodelovanje Slovenija-Hrvaška 13:00 Ptuj, velika sejna soba MO: druga delavnica za pripravo ukrepov v okviru okoljskega programa
Mestni kino Ptuj
Petek, 17., sobota, 18., in nedelja, 19. januar: 16:00 Jelenček Niko 2; 18:00 Ponarejevalec; 20:00 Diana
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 50 ZVEZDIC ZA OTROKE; nastopajo narodno-zabavni ansambli: Štajerskih 7, Štirje kovači, Slapovi in Lojze Slak, ansambel Pogum, Vitezi Celjski, ansambel Slapovi, Navihanke. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša
PRODAM tri bikce simentalce, stare 14 dni, in teličko simentalko, staro 2,5 meseca. Tel. 031 840 282.	MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 150 kg. Tel. 719 23 48.	IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
PRODAM vino, kvinton - mešano. Tel. 740 70 89.	!W?!Wf!tff!lH!TITH DO PONEDELJKA ZJUTRAJ [¡¡miUJ^imjjlUJ DO 9. URE
SPREJEMAM naročila za izdelavo kala-	
nih kostanjevih kolov za vinograd. Tel. 031 788 502.
ROTACIJSKO koso SIP 165 cm prodam. Tel. 041 521 863.
KUPIM bikca simentalca, teže od 70 do 130 kg. Tel. 031 416 548.
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °\04-t3
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
Odšel si tiho, čisto nevede, zdaj si zvezda, ki sveti na nas!
V SPOMIN Stanko Kobe
IZ CIRKULAN 52 A
Težak je spomin na današnji dan, ko smo te pred šestimi leti izgubili. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinesete svečko z lepo mislijo.
Vsi tvoji, ki te imamo radi
Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se tvoj glas več ne sliši. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka, brata, strica
Ivana Verdenika
IZ SLAP 5
4. 8. 1935 t 27. 12. 2013
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za svete maše in nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku Gavdenciju za molitev v vežici in opravljen pogrebni obred, ge. Hedviki za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Danica, sin Marjan z družino
in vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
Marije Kirbiš roj. Krepfl
20. 9.1936-9.1. 2014 Z ZGORNJE HAJDINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter svete maše.
Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka SB Ptuj, gospodu naddekanu za opravljen obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Mir, govorniku in molivcema za opravljeno molitev.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna, srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Franca Holca
IZ ZAGORCEV 46 A, JURŠINCI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in njegovim sošolcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo članom PGD Grabšinski Breg in Gabrnik, nekdanjim sodelavcem Policijske postaje Ptuj, članom SEVER Ptuj, OZVVS Ptuj, DU Juršinci, članom Kluba upok. delavcev MNZ Maksa Perca, Kolektivu Deželne banke Slovenije, vsem praporščakom in govornikom. Zahvala tudi policijskemu kvartetu, pevcem za odpete žalo-stinke, g. Vočini, pogrebnemu podjetju Mir ter g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrazili ustno ali pisno sožalje.
Žalujoči vsi njegovi
Podravje • Upokojenci opozarjajo
Bomo reveže spet pokopavali
za pokopališkim zidom?
Da postaja življenje večine slovenskih upokojencev resnično nevzdržno, ponovno opozarjajo v ptujskem območnem odboru sindikata upokojencev, kjer so pred dnevi skupaj z drugimi napisali že drugo odprto pismo s protestno noto vladajoči in odločujoči slovenski eliti, poslancem in strankam. Ali bo tokrat pomagalo?
Kot pojasnjuje glavni pobudnik obeh protestnih not Edvard Kupčič, so svoje zahteve sestavili in podpisali skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, območno organizacijo Spodnje Podravje, aktivom sindikalnih aktivistov ter ptujskim območnim odborom sindikata upokojencev Slovenije: »V javnem odprtem pismu oziroma peticiji izražamo odločen protest proti odločujoči slovenski eliti in zahtevamo, da pri sestavi nove koalicijske pogodbe ter zakonodaje upoštevajo tudi naše zahteve, kajti življenje upokojencev v Sloveniji postaja resnično vse težje in nevzdržno. Posebej slabo je za okoli 300.000 tistih, ki imajo dohodke pod 622 evrov, če pa k temu dodamo še vse tiste, ki prejemajo minimalno plačo in še manj, pa je jasno, da so dohodki države premajhni, zato je nižja tudi potrošnja in s tem povezane zaposlitve. Povrhu vsega pa je slovenska družba polna korupcije, neurejeno, že skoraj mizerno je zdravstveno varstvo, za vse to pa so krivi predvsem naši poslanci, ki so sprejemali odločitve s poraznimi posledicami.«
In kaj od poslancev pričakujete, kakšne so vaše zahteve?
»Odločno zahtevamo zaustavitev realnega padca pokojnin in podpiramo vse, ki so borijo proti uveljavitvi nepremičninskega davka, saj ta pomeni le še novo breme že tako obubožanemu najrevnej-
Foto: M. Ozmec
Edi Kupčič: »Poslance pozivamo, naj bodo v svojih usodnih strateških odločitvah resnično preudarni, naj se odločajo v korist naroda, ne pa le v korist svoje stranke!«
šemu sloju ljudi. Rešitev je le uvedba kriznega davka, ki bi bil pravičnejši za vse. Polance vprašujemo, zakaj so bili za ukinitev državnih pokojnin, saj so s tem povzročili nove izbrisane, ki so brez pravic in prihodkov. Zakaj so ukinili varstveni dodatek k pokojninam? Če imaš prihranjenih le nekaj sto evrov za svoj pogreb, ostaneš brez varstvenega dodatka, to je nesmiselno in škodljivo, tako kot je nesmiseln odvzem dela pokojnine zaradi varčevalnega zakona, saj vrnitev ni pravična. Nesmiseln je tudi odvzem lastnine za prejeto socialo, zato mnogi raje živijo v hudi bedi in stiski, kot pa da bi prejemali tistih nekaj evrov resnično potrebne socialne pomoči. Ukinja se celo pogrebnina in posmrtnina. Ali bomo reveže spet pokopavali za pokopališkim zidom, njihova trupla pa zavijali v rjuhe? Takšne krivice in nered v državi najhuje
. ... '' \ • .. . >,- . .
__
Foto: M. Ozmec
Življenje upokojencev postaja resnično vse težje in nevzdržno, posebej za okoli 300.000 tistih, ki imajo dohodke pod 622 evrov.
prizadenejo prav upokojence, ki smo za svojo pokojnino redno plačevali državi vse dajatve.«
V nekaterih vaših zahtevah ste zelo konkretni, v čem je torej bistvo?
»Zavzemamo za odločno ukrepanje proti tistim delodajalcem, ki ne plačujejo prispevkov od plač za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo. Odločno smo proti ukinitvi dohodninske olajšave za upokojence po 65. letu starosti, pričakujemo odločno ukrepanje in čimprejšnje sprejetje zakona o zavarovanju oskrbe in pomoči ostarelim, bolnim in nemočnim ljudem. Odgo-
vorne vprašujemo, kje je univerzalni temeljni dohodek, ki naj bi rešil socialo in male pokojnine? Brezposelnost še vedno narašča, mladi strokovni kadri odhajajo na delo v tujino. Zakaj država ne ukrepa? Kje so red in odgovornost v bankah ter gospodarskih in drugih družbah, vse je prerasla korupcija na račun obubožanega sloja prebivalstva, zato so nujni ostrejša kontrola ter odločni ukrepi proti vsem, ki so si pridobili premoženje netransparentno, zagotoviti bi morali tudi ničnost prepisa njihove lastnine na druge. Zaradi vsega tega, predvsem pa zaradi vladavine preveč kompromisov, prevelikega števila strank in istih poslancev smo prepričani, da so nujno potrebne čimprejšnje vo-
litve po večinskem sistemu, z okraji. Čim prej se je treba lotiti ukrepov za ponovni zagon in vzpon nekdaj tako uspešnega gospodarstva, zato poslance pozivamo, naj bodo v svojih usodnih strateških odločitvah resnično preudarni in naj se odločajo v korist naroda, ne pa le v korist svoje stranke!«
Dodati velja, da so povsem podobna stališča in zahteve sprejeli že na sestanku ptujskega območnega odbora sindikata upokojencev in aktiva sindikalnih aktivistov decembra lani. Že tedaj so sprejeli protestno peticijo, v kateri so izrazili odločen protest proti odločujoči eliti s pozivom teptanim in ponižanim ljudem, ob tem pa poudarili: »Dovolj nam je vseh krivic in
nepravilnosti, gremo na ulice za novo pravičnejšo demokracijo!«
»Dvignimo pesti proti pokvarjeni eliti!«
Protestno noto so namenili vladi, vodstvu parlamenta, vsem strankam, ministrstvom in poslanskim skupinam, pa tudi sodstvu in komisiji za preprečevanje korupcije. V njej pa so tudi zapisali, da od vseh navedenih zahtevajo rešitev nevzdržne problematike najkasneje do konca marca 2014. Odločno so se zavzeli za sistemsko rešitev pojava korupcije, ki naj se preganja kot kaznivo dejanje, pri čemer podpirajo vse predloge komisije za preprečevanje korupcije. Zahtevali so tudi takojšnje kaznovanje vseh tistih, ki ne morejo dokazati izvora svojega premoženja, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, tudi njihovim svojcem, ter prepoved opravljanja vseh državnih in javnih funkcij. Zahtevali so zaostritev inšpekcijskega nadzora in kazenske odgovornosti za neplačila v ZPIZ in zdravstvenih prispevkov ter tudi takojšnjo razrešitev vseh menedžerjev in članov nadzornih svetov, ki povzročajo izgube in divje lastninjenje ter kazenski pregon njihove odgovornosti.
Ob koncu pa so zapisali tudi tale zaskrbljujoč poziv : »Zato dvignimo pesti proti pokvarjeni eliti! Kje ste, mlajši, ali nočete živeti v urejeni družbi? Rešitev je le ulica in pritisk na poslance, vladne službe ter vodstva strank! Tudi predsednik republike ne bo dosegel veliko, če se lumparije ne odpravijo, zato je nujno, da smo bolj borbeni, solidarni, predvsem pa enotni!«
M. Ozmec
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA
IS/t I 'ORS,,,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
izberite
najbolj se...
Kava
espresso
Sladica
po izbiri
3,50 eur
Napoved vremena za Slovenijo vsem v zahodni in osrednji
Sloveniji bo deževalo. Meja sneženja bo na območju Julijskih Alp na okoli 800 m nad morjem, tekom dneva pa se bo dvigala. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v severni Sloveniji od 0 do 3, najvišje dnevne od 6 do 12, na severozahodu države pa od 1 do 4 stopinje C.
Opozorilo
Ponoči in jutri zjutraj ter dopoldne bodo sunki vetra predvsem na severovzhodu Slovenije lahko presegali hitrost 70 km na uro. Vetrovno bo tudi drugod.