C C. Postale. -- Esce ogni mccoledi a verier dt — 22 aprile 1927 Posamezna itevilka 25 si of Ink. Ixhaja vsako sredo in petek zjutraj. Sf«ne /a celo leto 15 L. » pol leta 8 » .» četrt leta 4 v Zu inozernstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do* poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperie. ma^gtap ¦ mja*^am ši. 32 V Gorici, v petek 22, aprila 1927 Leto X. Nefrankirana pisma se n* sprejemajo. Oglasl sg računajo po dogo voru in xe plačajo v naprej. - List izdajst konsorcij »Gor. Stra<- žet. — Tisk Katoliške tistkatne v Gorici. Ri» va Piazzuita $t. 18. Uprav& in uredniiivo: ulica Mameli Stew. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 3M. Jiapitallzem ogroža mir. Ko jc svctovna vojna v divjcm klanju sama sebc končala, so narodi priča- kovali, da nastopi doba mini, pravice, svobodc in zadovoljstva. A v resnici glcdajo, kako sc drzave oborožujcjo za novo vojne, kako narasča draginja, kako stiska vcdno liujsa bcda dclovne stanove. Odkod ta čudni poj'av ? Vzrokov jc gotovo več, a glavni vzrok vsaj na socialno - gospodarskem polju je moderni mednarodni kapita- lizem. Izpovcdati moramo žalostno rc- snico, da jc bila zc svctovna vojna vojna kapitalizma. Scveda jc bila za male narode tudi boj za pravico in svobodo, toda gonilna svetovna sila te grozne borbe jc bit kapitalizcm velikih drzav. In ta kapitalizcm tudi po sve- tovni vojni nadaljitjc svojc dclo. Doslcj smo bili vajeni motriti kapi- tal izem lc bolj s stališča industry skill delavccv, kcr so ti dclavci žc od nekdaj občutili pritisk kapitalizma. Toda scdaj ga cutijo bolj in bolj vsi delovni sta- novi, cutijo ga nc lc telesni, tcmveč tudi dusevni dclavci, cutijo ga nc lc posamczniki, tcmveč ccli narodi. Kapi- talizcm scjavlja vcdno bolj kot vscsplo- sna in mednarodna sila. Če hočemo opazovati razmah kapitalizma n. pr. pri nas doma, ni trcbu, da In sit glc- dat v posamezna podjetja. Glcjmo lc, kako jc narastlo štcvilo raznih bancnih podružnic, in čc hočcmo opazovati našo odvisnost od svetovnega kapitalizma, lc opazujmo nihanjc valutc na borzah. Za /capitaIizem so najbolj značilnc tri rcä: gon za profitotn, ki jc gibalo vsega moderne ga gospodarstva, in pravni ali prav za prav brczpravni sredstvi, ki sc po njih v gospodarstvu dejstvuje, svobodna konkurenca in svo- bodna delovna pogodba. Gcslo svobodne konkurencc jc go- spodarski boj! Kdor cencje proizvaja, ta se lažc vzdrži. Ko pa ni mogočc \ vcč znižavaii delavskih piac, nc poda- J Ijšcvati delovncga časa, ostanc v tekmi < v glavncm lc sc eno, in sicer tehnieno \ sredstvo: povečavati podjetja, uvajati nove, vceje in popolnejsc stroje. Zakaj čim večje podjetje, tern manjši razme- roma stroški. Za večja in vecja pod- jetja jc pa trcba več in vcč denarja. Tako zagospodujejo v gospodarstvu banke s svojim kapitalom. Z drugc strani pa, am we sc pro- izvaja, tern večji morn biti trg. Indu- strija mora torejprodirati na ven: iska- ti mora tujih trgov. Tn pa zadenc in- dustrija enc države na industrijo dru- gih držav in prime sc konkurcneni boj za svetovna tržišča. V tern boju zah- tc.vajo podjetja pomoč državnc site. Drzave se začno oboroževati, z armado na suhem in vojnim brodovjem sprcm- Ijajo pohod svojc industrijc, skušajo si otvoriti v manj kutturnih državah nekako monopolno stališčc, skušajo manj razvitc države s posojili posredno zasužnjiti, da bi odpiralc lc njim ali predvsem le njim svoje trgc in oddajale tako njim vecji del morebitnega pro- fita. Ta konkurenca med .državami se pa končno le prcrada izprevrze v očiten, nasilcn boj, v krvavo vojno. Svctovna vojna je bila v prvi vrsfi posledica takega swnkurencnega gospodarskega boja. Tak boj se bije tudi dandanes med raznimi državami ter ogroza člo- vestvu tako potrebni mir. Kapitalizcm zene torej z ncko no- iranjo nujo do krvavih spopadov. Se- veda skuša pri tern fa svoj gon pred narodi prikriti. Ne govori od profitu, temveč o kulturncm poslanstvu, o ra- zma/iu notranjih, spečih moči i. t. d. Naravno pa jc, da se proti te/ strašni, sebični sili probuja vedno vcčji odpor, da vsc narode in njihove najplemeni- tcjše zastopnike vedno bolj prcšinja miscl o miniem, ustvarjajočem spora- zunui med narodi. To misel blagoslavljamo tudi mi. Kaj se gods po svetu? Razmerjc med Italijo in Jutjosla* vijo sc je v teh dneh zopet napelo. Radi Albanije bi se bila morala vr* Siti neposredna potfajanja med Ri* mom in Bcogradom in vsc je upalo, da se bosta obe vladi sporazumeli ter obnovili prejšnje dobre odno* šaje. Tu pa je udarilo nekaj vines. Musolini je dal naznaniti, da se pri razgovorih med Italijo in Ju^osla; vijo ne bo vršila razprava o tiran* ski po^odbi, češ da tiranska po? Lodba prav nie ne brij,fa Ju^oslavi* jo. Italija je sklenila pogodbo z Al* banijo, ki je samostojna in neod* visna država, je po.uodbo pravilno prnjlasila pri Zvezi narodov in ne more sedaj polagati raeunov o tej pojjodbi tretjim državam. Popolno* ma izključeno je zato, da bi se v po^ajanjih med Rimom in Beo<*ra* dom ta pogodba popravljala ali se sploh vzela v razmotrivanje. Ta uradna izjava italijanskcf*a zuna? njetfa ministrstva je razburila du* hove v Beo^radu, kjer pravijo, da so postala pod takimi po^oji vsaka pogajanja med Italijo in Jugoslavia ;o nemogoča. "l'iranska pogodba je vzrok vseh sporov med obema so- sedoma in ako se o njcj ne smemo razgovarjati, potem nimajo bodoee konference med Rimom in Beogra- dom nobenega smisla. V Bcogradn se slišijo vsled tega predlogi, nuj vzame vso zadevo v roke Zveza na- j rodov, ecsar pa zopet ne marajo j sprejeti vladni možje v Rimu. i Tako se je torej razmerje med Italijo in Jugoslavijo zopet zapletlo in na obch straneh je zaeela nova easopisna borba. Delo »Avale«. »II Giornale d' Italia« pise: »Ju? goslovanska vlada razvija sedaj po? torn easnikov in s pomočjo svojih agentov v inozemstvu obsežno dc? lovanje, da bi vplivala ne le na via* de, ampak tudi na javno mnenje Evrope in bi dobila tako podporo za svoje diplomatiene manevre. Do* pisni urad »Avala«, ki |e, kakor znano, dopisni urad jugoslovanske vlade, je prevzel nalogo, da širi dan na dan iz Beograda v vsa glav* na mesta držav dolga brzojavna po* ročila, kjer se zagovarja in brani politika beogradske vladc. To jc vzrok, zakaj najde jugoslovansko stališee v inozemskem easopisju eestokrat večji odmev ko italijan; ski razlogi. Zadnje poročilo dopis* nega urada »Avale« se glasi takole: »Vse iugoslovansko easopisjc piše o novih italijanskih napadih na Ju* goslavijo in se zelo eudi, da ni našla dobra volja jugoslovanske vlade, ki želi priti do sporazuma z Rimom, ugodnega odmeva v italijanskcm tisku.« — List »Vreme« pravi: »Svetovno ^asopisje je pricakovalo že 2 zadovoljstvom, da se spor med nami in Italijo reši mirnim potom, ko je italijanski tisk kar nenadoma začel zopet z napadi in odkril na* novo, kako se Jugoslavia vojaško I pripravlja in oborožuje. Toda naša j drzava se ne euti prav nie prizade* to od teh napadov, ker je bilo raz- merje med Italijo in Jugoslavijo v zadnjih tcdnih predmct rcsnega študija v svetovnem easopisju, ki j ve dobro, da Beograd hoee mir in j da je naredil Beograd vse, da se mir ohrani tudi za v bodoee.« »Giornale d' Italia« odgovarja na tako pisanje jugoslo* vanskih easnikov tako4e: »V Beo- gradu govore o novih italijanskih napadih. V resnici pa ne gre za nove napade, ampak mi nadaljujc* mo le naša stara odkritja. V Beo- gradu trdijo, da je »ves svet pre* pričan, da so naša poročila o obo* roževanju Jugoslavijc le stvor do? mišljije. Odgovarjamo, da svet o ten me ne ve in da se preiskava na lieu mesta ni vršila in sc ne bo vršila le zato, ker se iz Berlina, Pa* riza in Londona ne more tudi z naj>- boijšimi daljnogledi videti, kar se godi na albanski meji. Italija ni nik- dar govorila o tiranski pogodbi, kcr je ncdotakljiva, ampak ie samo na-- zhanila odgovornim vladam nevar« ne politiene in vojaške priprave, ki iih vrši v največji naglici beograd« ska vlada proti politični neodvis* nosti Albanije. Predmet, o katerem je treba razpravljati, je torej jugo* slovansko oboroževanje.« Tako se razvnema žalibog vedno bolj polemika med jugoslovanskim in italijanskim easopisjem, kar le razburja in vznemirja prebivalstvo tu* in onstran meje. Angleški tisk. Toda z jugoslovansko*italijan* skim sporom se ne peča v teh dneh samo easopisje obeh prizadetih dr* žav, ampah tudi vse ostalo easopis* je Evrope. Najvažnejše je, kar pi* šcjo na Anglcškem, ker je Anglija zelo mogoena država in je v zelo prijateljskih zvezah z Italijo. Bese* da Angležev zaleže dancs v Rimu najvee. Posnemamo po »Corriere dclla Sera« mnenje dveh velikih an* gleških dnevnikov. »Daily Tele* graph« (Dejli telegraf) pravi: »Sc enkrat se je pojavila v zunanjih ministrstvih Evrope in v Ženevi (Zveza narodov — uredništvo) skrb, kako sc bo rcšil najnovejši italijansko*jugoslovanski spor radi Albanije. Po spremembi, ki se je zvršila v jugoslovanski vladi, po* sebno pa v zunanjem ministrstvu, se je bojazen raje še poveeala, kaj* ti minister za zunanje zadevc Ma* rinkovie jc baje pri pogajanjih mnogo bolj trd kakor Ninčič in Pe* rič. Z drugc strani postaja bescda italijanskcga in srbskega časopisja vsaki dan bolj grozeča. Kakor se vidi, je dobrohotno diplomatično posredovanje iz Pariza, London^ in Berlina ostalo brez doloenih us* pehov. Pravijo, da hoecjo sedaj v Bcogradu spraviti italijansko*alban* sko pogodbo v Žcncvo (pred Zvezo narodov) in vzdrževati tarn stališčc, da sc Italija nc mara dircktno po* gajati o reviziji tc pogodbe. Verjet* no je pa, da Beograd ne bo dobil zadoščenja v tej toeki, kajti Italiia sc nahaja tudi po mnenju angles* kih juristov na prav trdni pravni podlagi.« Kaj je škodovalo? »Mnogo škode« — pravi list — »so povzročile v Beogradu krive go* vorice, da ima Jugoslavija v sporu radi tiranske pogodbe na svoji strani podporo angleške vlade, do* čim ni angleška vlada storila nič drugega nego da je svetovala na splošno toliko Rimu kolikor Beo< gradu, naj svoje spore odkritosreno in prijateljsko med seboj poravna* ta. Zgodba, da je angleški poslanik v Rimu imel živahen razgovor z gospodom Mussolinijem in da mu jc dclal v energieni obliki oeitkc, ni nič drugega nego zlobna izmišljoti* na nasprotnikov današnjega spo* razuma med Anglijo in Italijo.« Angleški dnevnik Times (Tajms), ki je bil priobčil začetkoma en ela* nek v prilog Italije, jc italijanske* mu stališču bolj neprijazen. List pravi, da se ne da vzdržati italijan* sko mnenje, da je tiranska pogodba bila sklenjena med dvema neodvis* nima državama, v katero se tretja država nc sme vmešavati. Tako sta* lišee je samo juridično pravilno, ne velja pa v političnem življenju. »Ker so Jugoslovani stvarni in praktieni« — pravi Times — »se se* veda bojc, da pomeni. pogodba med dvema sosedoma, od katcrih jc eden zelo moan, drugi zelo šibak, v resnienem življenju nadvlado močnejšega nad šibkim. Scdaj ko jc italijanska vlada odklonila razlo* žiti ali pojasniti pomen pogodbe z Albanijo, se mora jo taki sumi še povečati.« Times pa vendar misli, da tudi Marinkovie ne bo kar ta* ko na lahko prcdložil spora Zvezi narodov, ampak da bo čakal, kcr upa, da najdeta angleška in fran* coska vlada vcndarlc pot k direkt* nim pogajanjem. Francoski glas. Proti Francoskim easnikom, ki pi* šejo ncugodno- za italijansko sta* liščc, nastopa v dnevniku Liberte politik Benvil, ki pravi med dru* gim: »Zveza narodov se bo dobro prcmislila, preden bo vzcla v roke itali jansko * jugoslovanski spor. Njen nastop bo bolj škodoval ko koristil. Med Italijo in Jugoslavijo se vrti prepir okoli naslednje stva^ ri: Italija noče dopustiti, da bi ti* ranska pogodba postala predmet diplomatskih razgovorov z beo* gradsko vlado. Ako nova jugoslo* vanska vlada vztraja pri svojih za* htevah in Mussolini zopet ne po* pusti od svojega stališea, postane polo/aj resen. Potrebno bi bilo za* torej povabiti Srbijo, naj naredi kako žrtev. Toda vsi čutimo, da do* bivajo Srbi, ki imajo med drugimi lastnostmi tudi pogum, drznost in vztrajnost, pobudo in podžig od le* vičarskih strank, ki molijo v vseh evropskih državah k vsem svetni* kom, da bi Mussolini naredil pogrc* šck in napovedal sosedom vojno. To bi bilo seve najboljše sredstvo se iznebiti fašizma, kajti v tern tre* nutku bi postali socialisti vseh de* dežela naenkrat bojeviti in bi zahte* vali oborožen nastop proti Italiji. Iz sovraštva do fašizma pihajo le* viearske stranke čez potrebo v žer* javico. Ncmci zopet nc vplivajo prav nič pomirjcvalno zato, kcr mislijo, da bi evropska vojna bila koristna njihovim ciljem . V resnici jc prav malo vcrjetno, da pride do jugoslovansko*italijan* ske vojne; do vojne bi prišlo le, a* ko bi jo Evropa sama izzvala ali pa Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« ako bi Jugoslavia šla za druge v ogenj po kostanj. Če bi sc kljub vscmu italijansko - jugoslovanski spor izprevrgel v oborožen spopad, bi bila absolutna dolžnost Francije, da ostane nevtralna.« Mi mislimo, da je vojna popolno* ma nemogoča. Slovensko ljudstvo ima lc eno željo in eno voljo, da bi prišlo čim prcj do vsestranskcga in polne''a sporazuma med Rimom in Beogradom. Okno v svet. Novi stiki. Berlinski list »Lokalanzcigcr« pi* še, da je ruski poslanik v Berlinu Krcstinski dobil od svoje vladc na* logo, naj obiščc jugoslovanskega poslanika Balugdžiča. Oba poslani* ka nai bi se porazgovorila, kako vzpostaviti stikc med Rusijo in Ju* goslavijo. Bethlen v Belgradu. Začetkom maja bo šcl mudžarski zunanji minister grof Bethlen v Bel? grad. Skušal bo skleniti dogovor zastran prevoza madžarskega bla* ga preko jugoslovanskega ozemlja v reško luko. Revolucija v Ukrajini. Na romunska tla je pribežalo večjc število ubežnikov iz Ukraji* ne. Pripovedujejo, da so sovjetski vohuni odkrili veliko gibanje za od* cepitev Ukrajine od Rusije. Zato jc vlada bajc mobilizirala čete, ki prav pridno stikajo in morijo prave in namišljcne monarhiste. V Ukra* jincih scveda vslcd tega vre in sc je bati res novih pokoljev. Carski sel. Boljševiki so v Rusiji zgrabili ve* likega kneza Dolgorukova. Knez je potoval po Rusiji že več mesecev po naročilu kneza Nikolaja Niko- la jcviča. Potovanjc je imelo namen dognati, ali so tla v Rusiji že godna za povratek Nikolajeviča, ki se smatra za carja. Zvita buča. Zunanjcga ministra kantonske vlade Chcna štejejo za enega naj* bolj prefriganih ljudi na Kitaj* skcm, ki vlečejo cvropskc velesile za nos. Okoli vclike noči je počila vest, da se je vrhovni poveljnik kantonskih nacionalnih eet Ciang* Kai*Shek sprl z levim krilom v stranki, s komunisti in da je postal diktator; da se bo združil s sever* nim maršalom Tsang*Tso*Linom in da bosta oba s pomoejo Evropejcev tudi očistila Kitajsko od komunis* tov. Zdaj pa pravijo v Londonu, da je vse to bila le zvijaea, ki si jo je zmislil minister Chen, da bi velesi* lam še bolj zmešal štreno. Mogoče i je vse. Radi oslabelosti srca je pa moral koj spet v postelj. Ker ie bolezen nevarna, se priporoča vsem čč. so* bratom v molitev. Zaprti Podbrčani. O aretaciji podbrskih fantov, ki se je izvrsila pred par tedni, smo že parkrat poročali v našem listu. Naj danes še dostavimo, da je bila na velikonoeno soboto sestorica za* prtih fantov izpuščena. V7čeraj so se odprla vrata jeee še šesterim na* šim fantom, tako da so sedaj vsi doma. — Posebna hvala gre gosp. drju Bitežniku, ki se je pri ob* lastvih trudil za zaprte fante. Osebna vest. NaŠ briški rojak Č. g. Darko Mlekuž je na velikonočni ponedeljek v bene- diktinski opatiji Sekovski na Zg. Šta- jerskem kot brat Mihael naredil slo- vesne rcdovne obljube. Iz Lurda. Zbor zdravnikov v Lurdu ie imel pred kratkim svoje glavno zboro* vanje. Na njem je tajnik zbora dr. Eck podal z dokumenti opremljeno poročilo, da je bilo v letu 1926. dvaj* set oseb čudežno ozdravljenih. Je še nekaj vee čudežnih ozdravljenj, toda zdravniška komisija jih še rreiSKuii e. DNEVNE VESTI. Smrt. Veeraj t. j. 22. t. m. oh scdmih zjutraj je umrl v Tupelčah na Kra* su veleposestnik g. Anton Abram, oee drja Antona in inženirja Ed* varda Abrama. Rajnik je bil dolgo* letni predsednik cestnega odbora, podžupan, ud okrajnega šolskega svcta itd. Mir njegovi duši! Družini iskreno sožalje! Imenovanje. Naš rojak g. Slavko Črnigoj iz znane Črnigojeve družine Sv. Križ* Kamnje, je v Sloveniji imenovan za šolskega nadzornika v okraju Ro- gaška Slatina. Čestitamo! Žalosten konec. Na veliko soboto popoldnc so našli v Šempasu obešenega 19 let starcga mladeniea Humarja Silves* tra iz Sempasa. Zaposlen je bil pri g. Mavrieu, trgovcu v Gorici kot krojaški učenec. Kaj je mladega fanta t^nalo v smrt? Žitna komisija. Za člane žitne komisijc za goriš* ko pokrajino so imenovani: prc* i fekt kot predsednik, pokrajinski ' zdravnik, obč. načelniki iz Gorice, Gradiške, Krmina, Ajdovšeine, Tolmina in Idrije; üß. Bratina Mi* ro, Caisutti, inž. Pauletij* kot za* stopniki mlinarjev; i4<*. Tomasini, Giuliani in Valentinčie za peke, dr. Bramo, tr.aovec Orzan in dr. Detal- mo Tonizzo za fašiste. Žalostna \est. V Žabnicah so letos veliko noe žalostno praznovali. Č. gosp. Božo Monkar, župnijski upravitelj ter obenem oskrbnik sv. Višarij, je ne« j varno zbolel. Na cvetno nedeljo je moral prekiniti sv. mašo, da so ga prenesli v župnišče. Prieakoval je z i^otovostjo, da dobi za veliko noč namestnika. Ker La ni bilo, je vstal ' tcr sam vodil kratko procesijo vsta* jenja in imel na praznik sv. mašo. Naše cerkveno petje. Kako je po nekaterih farah s cer* kvenim petjem, si na žalost lahko i najbolje opazil ravno pri velikonoč* ' nih cerkvenih obredih. Dosti je far, kjer niso pevci s kora odßovarjali na duhovnikovo veselo »alelujo«. I Pol prazniene.ua manjka, če lepo petje ne povzdi^ne velieastja hise božje. Tudi ljudje sami to bridko obeutijo. V eni sari je seveda ta vzrok ,v sosednji drutfi, a .i^lavni je ta, da nimamo izvežbanih moei, ki bi zbore ustanovile in jih vodile. ! Organistov pa ni, ker ni zanje pla* ec in pa ker nimamo še orglarskc sole. \ to poklicani, požurite se, da bo po naših cerkvah odmevala poleg skupnega petja tudi lepa slovenska cerkvena pescm! Proces proti Zaniboniju. Pred izrednim sodnim dvorom v Rimu sedi vrsta ljudi, ki so obto* /eni, da so hoteli umoriti Musso* linija in zrušiti fašistovski režim. , To so socialistieni poslanec Zani* I boni, general ("apcllo, ki je vodil v vojski celo armado ob Soei in vee drugih manjših osebnosti. Zaniboni je obtožen, da je hotel 4. novembra 1925 ustrtliti Mussoli* nija, ko je ta govoril zbranim mno* žicam. Zaniboni je bil oblečen y majorja; stal je skrit za oknicamt hotelske sobe, ki gleda na trg in jc meril z izvrstno puško, na kateri ]t bil pritrjen daljnogled, na tribuno, s katere je imel Mussolini govoriti. Hipoma pa so udrli policaji in mi* lieniki v sobo in so čudnega major* ja zgrabili ter vlekli v jeeo. Že isti dan je policija pograbila vse ljudi, ki so bili na sumu, da so imeli zve* ze z Zaniboni jem. Zaniboni svoje namere prav nie ne taji. Mož pravi, da ni mogel vee gledati suženjstva, ki ga mora pre* našati italijansko ljudstvo pod fa* šizmom. Zato je sklenil Mussolini- ja umoriti. Najprej je nameraval zbrati kakih 500 ljudi, ki bi šli v boj. Tisti hip, ko bi krogla prebila Mussoliniju eelo, bi teh 500 mož za* eelo metati roene granate med fa* šistovske zborovalce in vpiti »Žive* la svoboda! Dol s suženjstvom! Nastala bi v vsem Rimu strašna zmeda in fašizem bi se — brez gla* ve — zdrobil. Take erne sanje so se podile Zaniboniju po glavi. Kak* sen zloein! — Kmalu pa je Zanibo* ni videl, da ne bo mogel zbrati lju* di za to strasno delo. Prijatelji so ga zapušeali. Le eden je Zanibonija z\resto spremljal in siccr neki Qua* glia. Ta je bil Zaniboniju svetova* lee in pomoenik. On jc nosil Zani-- boniju pisma, uprizarjal politiene sestanke, prenašal denar za atentat, preskrbel Zaniboniju sobo v hote* lu, z eno besedo, bil je njegov zaup* ni prijatelj, desna roka socialistic* nega poslanca. Gospod Quaglia je bil pa obenem zaupnik policije, ki je sproti prcnašal vse Zanibonijevc naerte policiji. Zvabil je Zaniboni- ja v hotelsko sobo — kakor miš v past. Ko je Zaniboni postavljal ];uško in meril z daljno^ledom na tribuno, se je past zaprla in pre* drzni mož je bil v rokah policije. Quaglia si je s svojim delom nabral velike zasluge za fasizem. Zaniboni pa bo svoj nameravani uinor drago plačal. Državni pravdnik predlaga zanj 30*letno ječo. Enako za gene- rala Capellija. Amerikanski napad. Predvčeranjem so \- Meksiki dr; zni roparji naskoeili neki vlak. Od? vili so traenice, da je lokomotiva skočila s tira. Banditi so vdrli v vo* zove, ki so bili polni potnikov. Po* brali so jim vse, nato so vlak za* žgali. V ])lamenih je našlo smrt 187 oseb. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Sicer pa ni splošno razburjenje dopuščalo, da bi še o tern razmiš* ljali. Nihce ni prišel na to, da bi dvomil o resničnosti Lupinove iz* jave. Ko je komisar zagledal mrtvo truplo, se je spet zavedel službene odgovornosti. Ukazal jc hišo spraz* niti in postaviti stražo pred vrata. Nato si je oglcdal prostor in začel zapisovati. Vaucheray je povedal svoje ime, Gilbert se je branil, izgovarjajoč se,' da bo odgovarjal le vprieo enega odvetnika. Nato je zvraeal krivdo na Vaucheraya, ta spet na Gilber* ta; tako je nastalo medsebojno pre* rekanje v očitnem namenu, da bi vso komisarjevo pažnjo obrnila nase. Ko se je hotel obrniti k Lu* pinu, da bi ga zaslišal, je nemalo začuden dognal, da neznanca ni vee. Popolnoma mirno reče enemu iz* med policistov: »Javite vendar gospodu, da bi mu rad stavil par vprašanj.« Gospoda iščejo. Nekdo ga je vi* del na terasi, ravno ko si je cigareto zvijal, drugi spet so pripovedovali, da je delil vojakom cigarete in da se je potem oddaljil v smeri proti jezeru rekoe, naj ga pa pokličejo, ee bi ga rabili. Klicali so ga, a nihee se ne oglasi. Tedaj prihiti vojak, ki javi, da je gospod stopil pravkar v en coin in da vesla na vso moe odtod. Komi* sar pogleda Gilberta in zapazi, da se je vjel v zanjko. »Držite ga,« zavpije. »Streljajte nanj! K tem*le spada!« Z dvema policistoma plane ven, drugi ostanejo pri vjetnikih. Kakih sto metrov od brega opazijo »gos* poda«, ki mirno pozdravlja s klo* bukom. Zaman sproži eden izmed polica* jev strel za njim. Veter je prinašal glasove neke melodije, ki si jo je gospod v eolnu prepeval. V tern hipu zapazi tudi komisar neki coin v bližini. Brž skoei vanj z dvema možema, dva sta pa do* bila ukaz, naj stražita na bregu, če bi se neznanec skušal izkrcati. Ker je mesec od časa do časa pokukal izza oblakov, je bilo lahko opaziti Lupinove kretnje. Videlo se je, da skuša veslati povprek čez je* zero v smeri proti vasi Saint Gra* tien. Komisar je tudi z veseljcm opazil, da ima boljši coin. V dese* tih minutah so zasledovalci bili že na polovici razdalje. »Sijajno,« pripomni komisar. »Se* daj sploh ne rabimo vee vojakov, da bi ga pri izkrcanju zgrabili. Ko* i maj čakam, da bi tega decka po* j bližje spoznal; ima prav primerno | porcijo drznosti v sebi!« ; Na čudovit naein se je razdalja I med obema čolnoma stalno manj* šala tako, da se je zdelo, da se je ubežnik že udal usodi. Policista sta še bolj napela svoje moči. Se sto metrov raždalje je. »Stoj!« vpije komisar. Sovražnik, čigar sključena posta* va se je dobro videla, se sploh ne gane. Coin je se samo tok zanašal. To je bilo nevarno. Zločinec tace* ga kova bi bil zmožen zasledovalce prieakati in svoje življenje zelo drago prodati. »Vdaj se!« vpije komisar. V tern trenutku se je mesec spet skril. Trijc možje v eolnu se vTŽe* jo na tla, ker so opazili v nasprot* nem eolnu grozečo kretnjo. Čolna sta vedno bližje ... »Pa vendar se ne homo dali mir* no postreljati,« mrmra komisar. »Streljajmo!« Se enkrat zavpije: »Vdaj se, sicer ...« Nie odg ov or a. Sovražnik se ne gane. »Vdaj se ...! Položi orožje ... Noeeš? ... Tern slabše zate . .. Šte* jem ... ena, dve ...« Policista pa nista več mogla ča* kati konca povelja, vstrelita in krepko pritisneta z vesli, da sta čolna eez par trenutkov trčila z boki. S samokresom v roki, s pogledom proti nasprotniku, se drži komisar pripravljen za boj. Dvigne roko: »Čc se ganeš, ti zdrobim lobanjo!« A sovražnik se ne gane. Končno le spozna komisar vzrok tega mir* nega zadržanja na nasprotni strani: coin je bil prazen. Ubežnik se je s plavanjcm rešil. Par ukradenih predmetov iz vile je v čolnu zložil na kup, jih pokril s suknjičem in klobukom, da se je zdelo, ko da bi v eolnu sedela kaka oscba. Z žveplenkami svetee si, so ogle* dovali zmagovalci svoj plen. V klo* buku ni bilo prišite tvorniške zriamke. V suknjiču ni nikakega pa* pirja ali listnice. Vendar so odkrili nekaj, kar bi lahko imelo straho* vite posledice za Gilberta in Vau* cheraya: v enem žepii so našli po* setnico Arsena Lupina. Približno ob istem času ko so po* licaji prciskovali coin in so vojaki z izbuljenimi očmi zrli v temo, da bi videli pomorsko bitko, jc časti* vredni Arsen Lupin stopil mirno na kopno tarn, kjer je bil pred dvema urama. Tarn sta ga sprejela tovariša Grognard in Le Ballu; ob kratkem jima vse obrazlo/i. skoci na avto in se zavije v kožuh. Pri svojem skla* dišču za pohištvo v Neuillyu odpu* sti oba tovariša. Nato pozove avto* mobilnega izvoščka in se odpelje v Pariz do cerkve sv. Filipa du Roule. »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Malo več takta in obzirnostil Na prošeni smo, da objavimo sle- deče vrstice in da prosimo tudi obla- stva, naj jih neprezro: Na velikonočne praznike so trije gospodje naredili izlet v Črni Vrh nad ldrijo. Ker niso mogli, vračajoč se na pondeljek proti pol- enajstiin zvečer s sprehoda od Košev- nika sem, dobiti v gostilni prenočišča, so potrkali pri znancu č. g. župniku, ki jih je gostoljubno prenočil vsvojem skromnem bivališču. Omenjeni gospo- dje so drugi jdan zgodaj hoteli s ko- rijero odpotovati proti AjdovŠčini. Ko čakajo na korijero, jih finančni brigadir povabi na finančno postajo, kjer jih legitimira in jiin javi, da je g. maršal ukazal, naj jih ustavi dokler on ne pride. — Gospodje niso imeli niče- sar proti temu, ker je pač naravno, da je v obmejnih krajih nadzorovalna služba bolj natančna. Čakajo na g. finančnega marešala točno ;i/4 ure. Med tem je že prišla korijera iz Idrije. Go- spodje prosijo marešala, naj pohiti z legitimiranjem, ker korijera ne čaka več kot 5 minut. Ta pa prav vljudno pove, da jih lahko se več časa pridrži. Pri- pomniti je treba, da so vsi trije imeli legitimacije popolnoma v redu in je bilo počasno ugotavljanje identitete po- polnoma neumestno. Med tem Časom je korijera, ki je več ko 10 minut na- lašč čakala, odšla in omenjeni gospodje so morali čakati na korijero naslednje jutro. Na koncu je sicer bilo dosti opro- ščevanja, a pomagalo ki nič, ker so se mogli gospodje komaj ob 8. uri po- sloviti od g. marešala potem ko so morali podpisati izjavo, da niso za pre- nočišče ničesar plačali. Pripomniti je potrebno, da tako po- stopanje krajevnih varnostnih organov kljub osebnim izkaznicam, pač ne bo povzdignilo tujskega prometa v Crnem vrhu. Treba je, da imajo varnostni organi poleg službene gorečnosti tudi dovolj takta in obzirnosti. V znanje najemnikom in hišnim posestnikom. Preiektura nam javlja: Ker je zavladalo v glavnem me* stu pokrajine stanovanjsko po* manjkanje, je potreben organ, ki naj bi posredoval med hišnimi po* scstniki in najemniki, da se izklju* čijo nasprotstva. Zato je ustanovila prcfektura v ta namen posebno po* sredovalno komisijo na podlagi čl. 3. občinskega in deželnega zakona ter čl. 2. zakona o javni varnosti. Namen komisije je pomirjevalno razsojati spore med hišnimi posest* niki in najemniki. V komisijo so bili imenovani gospodje: 1. Lugatain dr. Ivan Maria, sod* nik za predsednika komisije; 2. za zastopnika hišnih posestni* kov v komisiji sta bila imenovana gg. dr. Donati Mario in dr. Cristo* foletti; 3. za zastopnika najemnikov sta bila imenovana gg. Vinci Viktor E* manucl in De Peris Cesare. Za na* mestnika članov komisije sta bila imenovana gg. Sicherle Camillo in dr. Osvaldo. Za veljavnost sej je potrebna po* leg predsednika navzoenost vsaj dveh članov komisije, od katerih mora biti eden zastopnik hišnih posestnikov in drugi zastopnik na? jemnikov. Komisija sme vršiti tudi posel razsod/išča, če sta s tem obe stranki zadovoljni in lahko izdaja obvezne razsodbe. Komisija sme zvati stranke v svoj urad, da .lahko vrši svoj po; mirjcvalni posel. Ce bi stranke ne uvažcvalc pozi* va komisije, naznani komisija ne* poslu.šne stranke prcfekturi, ki bo postopala proti strankam po za* konu. Komisija je pričela svoje delovanie dne 20. aprila in bo imela svoj se* dež pri magistratu. Njeno delova* nje jc omejeno samo na Gorico. Najboljše plačana ženska . Živi seveda v Ameriki in je do* ma v newyorski okolici. Imenuje se R. Green. Pred prilieno 15 leti se je njen mož težko ponesrečil in je postal invalid za celo življenje. Boj za obstanek je morala prevzeti njegova žena. Postala je potnica za neko tovarno ženskih steznikov. V enem letu je dosegla najvišjo razprodajno množino med vsemi potniki. Zato so ji prepustili celot* no organizacijo razprodaje. Sedaj poveljuje armadi 3500 potnikov in potnic, ki morajo vsi delati po nje* nih navodilih, in ima 75.000 dolar* jev ali prilieno poldrugi milijon lir letne place. Skoro da bi se delale človeku skomine. Trgovci z belim blagom. Ljubljanska policija je prišla na sled dvema trgovcema z dekleti. Baje sta že več deklct odpeljala iz Ljubljane. DOBRE IN CENE so testenine »Pekatete«. Dobrc vsled tega, ker se izdelujejo iz pr* vovrstnega zdroba v svežem planin* skem zraku; cenc pa vsled tega, ker , sc jako nakuhajo, tako da jih po* I trebuješ manj od drugih cenejših testenin. Zanesljivo prave v Vl> kg originalnih zavojih. f» Si rite fioriško Stražo Koroški Slovenci v volitvah. Prihodnjo nedeljo 24. t m. se vršijo v Nemški Avstriji volitve v državni zbor (nacionalrat) na Dunaju in v skoro vse deželne zbore, med temi tudi v koro- škega. NaŠi bratje v staroslavnem Ko- rotanu so zato v teh dneh v ognju o- strega volivnega boja, ki bo odločilno vplival tudi na njihovo bodočnost. Že- limo jim prav iskreno, da bi njihovi volivni napori rodili zdrave sadove in jim dali krepko oporo za bodoče delo. Če bi pa njihova prizadevanja doživela trenutno razočaranje, naj jih to ne oplaši. Narod, ki se zaveda svoje zpodovinske in kulturne samobitnosti, ki ima svoje lastno življenje in ga hoče tudi ohra- niti, mora doživeti težke ure preizkušnje, ne mora pa nikdar podleči. Koroški Slovenci gredo v boj samostojno kot „Slovenska stranka". Kot že pri mno- gih prilikah, hočejo pokazati tudi v tem volivnem boju, da se kot samosvoj na- rod še v deželi, ki je zibelka njihovega narodnega pokreta. Vse stranke — in sedem jih je na Koroškem - - vabijo Slovence, da bi jim oddali svoje gla- sove. Zakaj? Da bi utopile slovenske glasove v njihovem nemštvu in potem rekle pred svetovno javnostjo: Sloven- cev, slovenskega naroda ni več na Ko- roškem ! Za Koroški deželni zbor je voditelj slovenske liste župnik Stare v Hodišah, drugi kandidat je dr. Petek, zdravnik v Velikovcu in tretji posestnik Vošper- nik, stara narodna korenina v Podrav- ljah pri Beljaku. Za državni zbor kan- didira „Slovenska stranka" g. župnika Vinka Poljanca, ki je zastopal z drjem Petkom Slovence v deželnem zboru. Proti tej kandidaturi je pa nastopil v zadnjem hipu, ko je rok za spremembo kandidatov že potekel, celovški škof dr. Hester. Po novem cerkvenem zako- niku ima škof pravico odreči svojemu duhovniku dovoljenje za politično kan- didaturo. in škof Hester je prošnjo g. župnika Poljanca zavrnil. Svojo zavr- nitev vtemeljuje škof s trditvijo, da je kandidatura Slovenca v državni zbor „ popolnoma brez koristi" in da je „ kandidatura za duhovnika škodljiva demonstracija". Ljubljanski „Slovenec" pristavlja k tej odločitvi koroškega škofa sledeče: „Tako torej! V zadnjem trenutku tak sovražen nastop proti koroškim Slo- vencem! Kdo se ne spoinni pri tej priložnosti odloka istega škofa, ki ga je tik pred plebiscitom izdal proti pro- stn Randlu v Dobrlivasi in ki je veljal vsem Slovencem v plebiscitnem ozem- Iju ter je škodoval soodločilno nam vsem koroškim Slovencem. Tedaj je bil škof, ki je rodom Bavarec, slabo poučen ter se je pozneje opravičeval... Korak g. škofa drja Hefterja pomeni udarec, ki zoper njega ogorčeno pro- testiramo vsi Slovenci, ker je v škodo vsemu našemu narodu!" Kaj je novega na deželi? Šempas. Ob velikonočnih praznikih smo imeli prav lepo in močno cerkveno petje. Stari Ijudje pravijo, da ni bilo nikdar, takega pri cerkvenih slovesnostih. Delo na polju nam je precej zastalo, ali upamo, da nam bo vreme pustilo, da si obdelamo o pravem času. Menda nismo nobeno leto toliko superfosfata, potrosili kot letos. Šempas ga je kupil okoli 800 stotov. Lep napredek. Bilje. Gospodu Kristilu Sollerju se je zdelo potrebno obregniti se ob dopis ob- javljen v „Goriški Straži" z dne 13. t. m. glede vprizoritve igre „Mlinar in njegova hči" v Biljah. Stvarno ni o- vrgel ničesar, kar je dopis v „G. St." poročal o predvajanju rečene igre. Posredno torej sam priznava poman- kljivosti prireditve. Le dopis se mu je' zdel predolg, ni pa pomislil pri tem da je njegov dopis v „Edinosti" ka- kor pravijo, obsegal cele štiri strani rokopisa same blagohotne kritike o iz- vajanju iste igre v Renčah. Kritiki v „G. St." očita strankarsko strupenost in nestvarnost, dopisniku pa otroško trmoglavnost. Da je bila kritika dovolj nepristranska se vidi tudi že iz tega, ker ni ničesar, karista navaja, stvarno ovrgel. Glede lakastih čeveljčkov na odru pa mu svetujem, naj osebno poizve pri igralki gdč. Pe- ričevi, če niso. bili li njeni črni, izredno svetli, visokopetni in najnovejši modi čeveljčki lakasti ali nelakasti. (Kritik je tudi v dopisu spregledal to-le: V IX. sliki sem pričakoval na pokopališču še groznejših dogodkov, ker sem o- pazil, da se nagrobni spomeniki tre- sejo in pregibajo; bal sem se, da bodo kar mrtvi iz grobov vstajali. Ker je Konrad v svojem prevelikem raz- burjenju križe in spomenike na poko- pališču obračal in premikal). Tudi je bilo napačno v X. sliki, da je Konrad igral obrnjen proč od občinstva, tako da nismo videli njegovega obraza. G. Kristili sam priznava hvaležnost za kritiko v „G. St.", ki mu tudi v res- nici zamore več koristiti pri bodočih prireditvah nego neprimerno in nepo- trebno hvalisanje g. popotnika, dopis- nika „Edinosti". Plave. Na belo nedeljo bo naše prosvetno društvo priredilo prvo pomladansko prireditev z bogatirn sporedom. Prire- ditev bo pri „Mlinarjevih" na pro- stem. Slišali boste petje, šaloigre, de- klamacije in drugo. Pridite! Vogersko. Težki časi so za nas kmete ! Slabo vreme nam nc dopušča, da bi obde- lali vinograde in polja. Krivi smo tudi sami svoje revžčine, ker po nepotreb- nem zapravljamo denar po gostilnah in plesiščih. Toda vendar ne več tako, kakor pred par leti. Začeli smo bolj varčevati. Tudi go- spodarsko bolj napredujemo. Začeli smo gojiti breskve, ljudje vidijo, da tudi sadje doprinaša lepih dohodkov. Trte tudi gojimo po navodilih, ki smo jih dobili na kmetijski šoli v Gorici. Začel je cepiti vsak zase; letos bo približno 40.000 novo cepljenih trt. Lastno zalil-lilnico smo tudi napravili, ; deluje prav dobro, in par dneh bodo že kaljene naše domače trte. Vodovod, ki se je pokvaril vsled naliva je že tudi popravljen. Sedaj je mnogo boljši ka- kor poprej. Vse hiše v vasi si lahko napeljejo vodo, katera je bila zelo po- trebna ob času suše ko ni bilo udo- biti skoraj kaplje vode. Naši ljudje niso zadovoljni in godrnjajo na go- spoda občinskega načelnika zaradi cest, ki jih je dal v najem drugam. Ali ni v naši občini nikogar, da bi spri- jel cesto v najem? Koliko je prinas takih, ki se težko preživljajo in tukaj bi imeli košček kruha. Vsaka občina skrbi najprvo za domače, potem za druge. Čudno je tudi to da se plača iz občinske blagajne za en meter drvi hrastovih stodvajset lir, kar znaša po dvajset lir stot. Vogrin. Lazne nad Čepovanom. Sprcjmi, draga »Stra/a«, tudi od nas enkrat kratek dopis, da ne bo* do ljudje mislili, da smo vsi umrli. Tudi nas pritiskajo gospodarske razmcre vedno bolj k tlom. Sneg je skopnel in smučarji so nas za* pustili. Zopet so se pokazale razo« rane poti, ki pa niso pokončane od par premaknjenih kamnov, temveč c^d grozne lanske pov(xinji. Mero« dajni krogi naj sc zganejo in eim* prej ukrenejo potrebno, da se poti vsaj nekoliko zboljšajo. K zboljša* nju našega gospodarskcga stanja bi gotovo veliko pripomogla ustanovi* tev mlekarne, ker je živinoreja važna panoga v našem gospodar* skem življcnju. Sporazumimo se in pojdimo na delo! Ajdovščina. (SIovo.) — O priliki svojega od* hoda v Jugoslavijo pozdravljam tem potom se enkrat vse drage mj prijatelje ter vse one, od katerih se ! njsem mogel osebno posloviti. Bog j živi! Kolavčič Rudolf. S spodnjega Krasa. Lc))o vreme, prijeten spomladan* ski zrak, najvee pa novica, da se vprizori igra »Polsednji mož« me je napotilo na velikonoeni pondeljek v Tcmnico. — Da ne bi zamudil pričetka igre, sem prav pošteno ko= rakal — toda prišedši na lice mesta, sem bil, na kratko povedano, po= šteno razočaran. Prišel sem skoro pri prvih — ljudstva od nikoder — ! ncko^a sem vprašal, ali se igra j morda iz kakega vzroka ne bo vr* šila? Seveda, se bo vršila, toda, saj vidite, da je še malo obiskoval* cev,« mi rcče. Potem mi pa še kla* verno potoži, da današnjo mladino zanima edino le pies, ne pa pošte* na zabava. — No, saj tako je tudi v resnici! Slišal sem že, kako so rekli starši svojim otrokom: »Lena pies pojdite — ne pa poslušat tiste neumne vcselice!« Zatorej ni euda potem, da je mladina taka, ako jo lastni starši nagovarjajo k slabo^ stim ter sami navajajo k zaprav* ljivosti. Slednjič se je nabralo še precej ljudstva, nakar se je igra pričela. Kakor že vidite iz gornjih besed, ni bil moj namen kritizirati — toda vseeno lahko povdarim, da je bila igra prav izbo.rno podana. Čudil sem se, kako so mogli igralci v tako kratkem času igro naštudirati in se tako vživeti v svoje vloge. — U* pam, da ne bo letos ta prireditev zadnja. Veseličar. Dobrovo. Na velikonoeni pondeljek je do* brovsko prosvetno društvo uprizo* rilo znano ljudsko igro »Rokovnja* či«. Igra je bila dobro nastudirana in dobro podana, ali vsled preveli* kc gneče ni občinstvo, posebno na stojišču, bilo mirno in jc najmanj polovica poslušalcev odšla brez vsakega vžitka, ker ni igre slišala. Društvcniki bodo morali bolj pa* ziti na red in disciplino pri bodočih prireditvah. Z druge strani pa bi , moralo tudi občinstvo vpoštevati ! razmcre in biti bolj mirno, ker si v nasprotnem slučaju le samo sebi šku. — V zalogi imam izdela* ne kuhinjske kotle, škropilnice itd. Alojzij Leban, prej reditelj pri stari kotlariji. Delavnica »Centrale« Gorica — Viale XXIV Maggio št. 2. — Ve* lika dclavnica za moto-cikle in bi? cikle. Gostilno z vso opravo oddam ta* koj v najem. Obrnite se na: Fra= telli Guadalupi, Corso Vitt. Em. III štev. 54. ACQUA DELLALÄBARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiv.i proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklcnica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca« stellanovich, lastnik F. BoIlaBo, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. PODRUZNICA Ljublianslie hreditne banks n lorici ! m Ji Corso Verdi „Trgovslcl Dorrs" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka mn!äS)fmolM) CcntraiB LjuBLlilHS Din. SW) Podružnice in agencije : Brežice, Celje, Črnumclj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Pluj, Prevalje, Rakck, Sarajevo, Slovenjjrradec, Split, Trst. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestnc mere). Nakup valuf, čekov, deyiz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cen.ah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.