Poslušna deklica.
artinčeva Tonika, deklica o (lvanajslili letib, sedela je domii na pragu in čuvala sestrico.   Stariši so bili povabljeni k daljnim sorocinikom v gosti ter so jiarofcili Tontlri, da sc naj otroka skrbno pazi.   OtiSVi so mirno. ker so se smeli zancsti na njo,  d;t bode izpolnila,   kar so jej ukazali. In le poglejte, kako lepo zna Tončka čuvati iu kratkočasiti sestrico!   Ka ko-lenih jo ujčka, poje jej in jo poljubnje. da se jej detotte kar atneji od veselja. Ali zdaj pristopi skušnjava.    Dve soužeDki pridete  k njej  in jo vabite, naj bi žla z njima v sosednjo vas k teti, kder ju čaka dobra južina.   nPojdi," nagovarja jo prva,   jedle bomo  dober kruli  in  sladko ovoSje,  in tudi vino bomo pile; oj to bode veselo!" — ,Ne smem," odvrne Tončka, ,oče in mati sta mi naročila, da se naj doma otroka pazim,  zatorcj ne smera nikamor od doma." — ,Ne brigaj se toliko za to," reie druga, ,otroka naj varuje soseda, vem da bode to rada storila. a ti pnjdi z nama." — rZnam. fla bi soscda to rada storila, ali raoja dolžnost je inrsti otroka, ker sta mi ofe in inati tako naročila," odgovovi TonSka.
BKdaj pa pvideta ote in mali doraov?" vprašite jo skušnjavki, tev jo zaSnota drugače prigovarjati.
nBaje še ie pozno po noči," odgovori Toneka.
rI nii, takrat smo me vže davno nazaj in tvoji stariši niti zoali ne bodo, da si bila iz doma; otroka daj sosedi. oua bode molčala, da ne bosta oče ne mati ničesa zvedela od tega."
171
Zdaj se pa uiiame v Tončki sveta jeza ter reiie: ,Kaj tako me uJita vedve? A\i miijlite, da bi mogla pogledati starišem v lice, če bi me vpražali, ali sem bila ves čas doma? Poborita se proč od mene, za taki prijateljiei ne maram, ki me zapeljujeta k neposlušnosti do mojih dobrih starišeT. Le idita, kamor se varaa ljiibi, jaz z vama nc grem!"
nPa ostani dojaa, da se naj^š otročjega krika," pristavite malopridni deklici ter se jej rogato iz vsega gi-la.
Ko odhajate, vže se je Tončki žalilo, da ni sluisala tovarišic. Ali ko sta jej popolnem izpred oči, bilo jej je zopot lohko pri srci in zopet je bila vesela in mirnn. Še skrbneje se zdaj pazi otroka ter si prizadeva, da bi v dobro voljo spravila nagajivo sestrieo. In res! dete postane rairno ter se zopet veselo igra z njo. — Kako veseli bodo pač stariši, če poizvedo, da je Tončka tako pogurano premagala skušnjavo.
Kmaln po odkodn zapeljivih tovarišic, prikoraka raimo Martinčeve hiše tnjec v lovskej oblcki. Ugleda deklico, postoji pred njo ter jo nagovori: nDeklica! ali bi mi ne mogla priueati malo vode? Zelo sem žejen!"
^Zakaj ne, gospod," odgovori Tončka, Bsam6 ne vem, kdo bi mi ta Hs sestrico podržal."
,Daj jo niBtii ta 6as, jaz jo podržim, da se ti vrneš," reče tujee smijoč se ter vzame otroka v naroeje.
Tonfika ae hitro vrne iz hiše ter prinese tujeu mleka in kruha; mislila si je, da mleko bolje žejo ugasi nego li voda.
Tuji gospod kaj takega ni pričakoval. Zelo se mu dopade obnašanje dobre deklice. Sfde na klop pred hiSo ter z raeljem povžije kruh in mleko. Pogovarjal se je s prijazno deklico to in ono, na kar mu je ona prav lepo odgovarjala. Iz njiju kratkega pogovora jo gospod takoj spoznal, da je dekliea zelo bistroumna, pridna in nepokvarjena. Tako se mu je prikupila, da je sklenil, k sebi jo vzeti. Gospod Strmieki — tako je bilo tujeu ime — bil je jako imovit posestnik. Živel je z ženo in jedino hJerko Milko iu velikem posestvu ue daleč od tcga kraja. Vže davno je želel hSerki Milki, ki je bila Tončkinita let, dobiti dobro tovarišico in prijateljico, ali v njegOTem sosedstvu ni mogel pravo najti. Danes ni -je bila osoda milejša. Obiskal je namreč prijatelja, ki jc irael graSčino tam za gorarai, jedno uro od Martinčevih. Ostal jo nekaj dni pri njeni, da sto skupaj na lov hodila. Tudi danes 8ta bila na lovu. V gozdu pa se Strmieki loči od lovsko družbe ter izgreši pravi pot, Dolgo je blodil sem ter tja po širokem gozdu, dokler ni prišel naposled lačen iu žejeu do MartinčevG hiše. kdcr se je seznanil s pridoo in ljubeznivo deklico Tončko. Iz kratkega pogovora z njo, takoj je spoznal, da so njeni starisi ubožni, in da imajo še reč o(rok, ki so pa vsi le slabo pre-akrbljeni. tilede na te razmere, trduo je pričakoval, da mu bodo radi dali ljubeznivo dekhco v izrejo. Pred lotitvijo podaril jpj je cekin za prijazno po-strežbo, ter dejal, da takoj drugi dan zopot pride, ko bosfa njena roditelja doma.
Toafika je zdaj videla, kako jo je Bog za njeno poslušnost obUo obda-roval. Ali še večja sreea jo je čakala. Zvečer pridejo stariši domov. Veselo jim pripoveduje, kako je bil prišel tuj gospod, kateri jo je prosil za malo vode, a ona mu je dala mleka in kruha, kar so bili inati za njo pripravili. Pripo-vedujc dalje, da je bil gospod zelo prijazen z njo in jej jc pri odiiodu podarij
172
zlat denar. Obljnbil pa jo tudi, da jutri zopet pride. Starišem ni moglo v glaro, kaj da tuji gospod namerava.
Ves srefen se jc gospod Stermifki vrnil k svojenui prijateljn na graščino. Popraševal ga je po okolnostih uboznega Martinea. in prijatelj mu je naštel zgolj dobre lastnosti pošlene kmefkc družine. Drugi dan se Strmički takoj poda k Aiartin&evim ter jih v njih veliko zaeudenje prosi. da bi mu ditli Tončko za tovarisieo njegovej hferki. Stariši se zelo zatudijo tej prošnji tcr ne morejo razumeti, kaj prav za prav tnji gospod misli. Bali so se za dobro in pridno Tou6ko posebno šo zavadi tcga, ker jiin je bil gospod Strraieki popoluoma nczuan človck. Zatorej ne morejo dovoliti tokoj v njegovo prošnjo, ampak izprosijo si nekaj dni v premislck. Po vsestranskem prevdarku izpre-vidgo, da bi bilo za Toniko pač jako dobro. da mu jo dajo. Zvedeli so namreč o gospodu Strmitkein, da je zelo imovit in poSlen gražčak.
Za Toni'ko so zclaj nastopili presrcčni rinevi. Ko je Strmi6ki sližal. da mu stariži ditdo Tončko, prišel je sara s kofijo po njo. Pa6 se je ta dan mDOgo solzft prelilo. Jokali so stariSi, jokali bratci in sestrice, ko se je bilo trcba ločiti od dobre Tončke. Pa tudi sosedo so jokale, ko so joj podajale roko v slovo. Jokala jo tuili Tončka, nckaj oil žalosti, ker se jc bilo trcba ložiti od preljnbih stavišcv, nckaj od veselja, tla jej je ljubi Bog naklonil toliko srefo. Naposlud jo posadii v kotijo in gospod Strmiiki jo srečno pripelje na svojo gračtino. Kako Icpo je bila vzprijeta od gospe Stnnifkove in gospo-dične Milko tcga fara niti popisati De moreui. Saino toliko naj vam še povem, da 80 je ubožna kmečka deklica takuj priknpila gospodični Milki, ter sta se Yes čas svojega življanja Jjubile kakor bi si bile pravi sestri. A tudi njenih stariSev gospod StrmiSki ni pozabil. Poinagal jim je o vsakoj priliki, če je le videl, da jim je podpore treba.
In še več! Ko je poznoje pošten mladenic prosi) za Tont-kiuo roko, dobila je od gospoda Strmickoga lepo in bogato doto. Ker se je Toncka ves čas tako lepo vedla, ker je bila poštona. poslušna in bogoljubua deklica. zatojego.spod Strmicki za njo Uiko skrbel kakor za lastno hčerko Milko. Mladeni6, ki jo je vzel za žeuo, bil je sin jako pošteDOga in imovitoga trgovca iz bližnjega mesU. Tončki, njcnim starišem , iu vsera se je prav dobro godilo ves cas njibovega živJjonja.
Glejte otroei! tako poplačuje Bog take otroke, ki svoje stariše Ijubijo in poslašajo.                                                                                             Fr.O.