172. številka. Ljubljana, petek 31. julija. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta. čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za Četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za uieaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah tn za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., ca ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Pri sodnijah
bode od 1. avgusta naprej uvedena nova postava, Bklenena 16. maja 1874 v državnem zboru. Po tej postavi ne bode več mogoče pravde tako na dolgo zavlačevati, rešenje tako odlašati, kakor je to bilo dozdaj le prepogosto navada. Kavno tako so dozdanje naredbe o pričanji in o stroških za pravde zdatno popravljene, ker sme stranka pri izpraševanji priče zraven biti in celo vprašanje na njo staviti.
S posebno ostrostjo se obrača postava proti čezmernim prelaganjem obroka, proti prodaljšavanju dne rešenja pravde, in zadene tu res v eno sredin pomanjkljivega našega dozdaujega civilnega pravdnega reda. Koliko so storili dozdaj leni ali na videz preobloženi sodniki, koliko pa še nepreveč vestne sorte advokati v prodaljšavanji teka raznib pravd, protivni stranki na škodo in krivico, dostikrat sebi in svoji stranki na kvar. Da se odslej take reči ne bodo mogle tako brezobzirno goditi, za to skrbi nova postava in brez dvombe ustreza želji vseh, ki so pravice iskati prisiljeni.
Ko smo s temi vrstami občinstvo opozorili na novo postavo, katera je predhodnica novega sodskega reda, pričakujemo, da bode eden naših juristov dobre in nove strani te postave strokovnjaško in bolj na drobno osvetil.
Izgledna pravila za pesojilnične zadruge.
(Da\je.)
VIII. Uprava in vodstvo zadruge. §. 18. Zadruga  opravlja  svoje posle
Ms te k«
Kantorčica.
Roman s pogorakega zakotja, (češko spisala Karlina Svetla;  poslovonil Franjo Tomšič.)
Podgajska Genovefa, ti moj bog, ta je znala šivati! Šivala je tako na drobno, kakor Če se proso nasiplje. Ce je na ogel rute ali pa na predprt našila kakšno cvetlico, bila je vselej taka, kakor na vrtu odtrgana. Človek je moral v resnici paziti, da je nij po-duhal, kakor „živo". Ako je pogledal kdo na njene obrobe in njena šivanja, zdelo se mu je, kakor da bi videl samo na vrvico napeljane bisere. Krojač v llodvicah je šival na mašino (dal je pre za njo v Liberci več nego za molzno kravo), ali lepšega dela od Ene ti nega nij mogel dokazati. Človek naj je popraševal v katerem koli mestu, nikjer nij bilo take šivilje. Imela je pa tudi vedno toliko dela, da je komaj izhajala. Pred njo
samoupravno pri sodelovanji vseh zadružnikov. Upravni organi pa so :
1. ravnateljstvo;
2. nadzorništvo in
3. občni zbor zadružnikov.
1. Ravnateljstvo. §. 10.   Ravnateljstvo  obstoji iz ravnatelja, denarničarja, kontrolorja in dveh odbornikov, voljenih v občnem   zboru na eno leto.
Izstopivši udje ravnateljstva se smejo zopet voliti.
§. 20. Ravnateljstvo se ima pri trgovinski sodniji oglasiti, da se posojilnica vknjiži v zapisnik društev, pri čem mu služi v dokaz prepis zapisnika o volitvi, podpisanega po predsedniku občnega zbora in dveh členih zadruge.
§. 21. Ravnateljstvo zastopa posojilnico z vsemi pravicami, njemu v postavi od D. aprila 1873 §§. 15 i. d. določenimi.
§. 22. Ravnateljstvo podpisuje za posojilnico tako, da dva njegova člena pripisujeta svoji imeni k firmi ali napisani ali s pečatkom natisneni.
§. 23. Ravnateljstvo rešuje stvari, spadajoče v njegov delokrog v sejah, pri katerih predseduje ravnatelj.
Za veljavni sklep ravnateljstva je treba, da glasujeta za predlog najmanj dva Člena. O sejah ravnateljstva se pišejo zapisniki, katere navzočni podpisujejo. Svoje sklepe, kakor tudi sklepe občnega zbora ravnateljstvo razglaša z oznanili, nabitimi v pisarnici društva.
§. 24. Dolžnost ravnateljstva je, da skrbi za redno vedenje in reševanje poslov društva, posebno v tem, da se  knjige  vodijo tako,
na mizi je ležal zmirom tak kup nastriže-uega platna, nmoderpolanau in „kotonine", da nij nihče videl dekleta sarn-ga, kdor je prišel v hišo. Se je hotel prepričati, je li Enefa doma, moral je stopiti na prste. Dva tedna pred žeguanjeui se še vleči nij mogla od samega dela. Malokateri dan je minol, da bi se ne bil zamudil dedce Enefi, kako zna z iglo migati. Bil je vlustno njen pred-ded, ded očeta njenega; le zarad njegove malosti, pa nikakor iz zaničevanja sta mu rekla Enćfa in Jeuik „dcdček".
Njega dni šivanje mej ženskami še nij bilo v navadi; malokatera je znala vzeti iglo v roke. Žene in dekleta so samo prele, kadar nij bilo na polji ali v hiši nič druzega početi. Na zimo pa, ko je bil krompir uže pod streho, prišel je krojač v vsako hišo iu šival na debelo in na drobno kar je bilo ravno potrebno; temu prsno srajco za delavnik, drugemu zopet belo za nedeljo, spredaj za vratom z rudečim suknenim srčkom, tej jopo, tej suknjico in oni kikljo in moderc.
kakor to zahteva trgovinski zakonik in da so denar, vrednostne in druge listine varno shranjene in sicer pod dvojnim ključem.
Ravnateljstvo presoja podane prve meni i ce, posuj nje na nje po §. 8 in §. 36 i. d. teh pravil, kakor tudi na zastavljene reči sploh in daje nadzorništvu v skupnih sejah račun od privoljeuih posojil.
Ravnateljstvo si dobiva potrebno in kolikor mogoče nataujčno znanje razmer pro-siteljev za posojilo ali za to, da bi se jim dal kredit, da more podati nadzorništva opravičene predloge o rešenji vloženih prošenj.
Ravnateljstvo nadzoruje blagajuico in zastavljene reči. V dvomljivih iu pravdarskih stvareh ima pravico, postaviti za zadrugo pravnega zastopnika.
§. 25. Koncem meseca decembra ravnateljstvo sklepa račanc od prometa, sestavlja bilanco, ter jo najdalje do sredi meseca februarja predloži nadzorništvu v pregled.
Iz račaua morajo biti razvidni:
1. vsi dohodki in stroški v preteklem letu ;
2. posebni račun dobička in izgub;
3. bilanca o stanji društvenega imetka koncem leta; in
4. število zadružnikov, ki so bili koncem leta v zadrugo vpisani, koliko jih je tekom leta izstopilo in pristopilo , dalje število deležev ob časn sklenene bilance ter koliko deležev je tekom leta prirastlo, koliko je odpovedanih in izplačanih.
§. 26. Ravnateljstvo zastopa posojilnico proti tretjini osebam in uradom, vodi tožbe, daje, zahteva,  sprejemlje in vrača prisege,
Kar je sešil, moralo je trpeti celo leto. Ako se je pa mej tem Časom na ljudeh kaj raztrgalo, pustili so, da je na njih do dobrega razpalo, ter se nič za to ne zmenili, če so cunje od njih visele. Nobenega nij bilo sram hoditi v raztrgani obleki, da, suknjo zašiti, imelo ko je za gospodsko.
Pa to je v tem našem milem JeŠtcdi Še dozdaj na mnogo krajih tuko, samo da ne-Čemo povedati, kje.
„Glej, glej, uže zopet se ml je od tvojega Šivanja moja stara glava zmešala; res ne vem, na katerem svetu sem," pravil je Čestokrat deček. Sedel je v hiši pri peči, od koder je ravno na Enefo gledal, ter „luči cepil", tako tenke kakor 83ine Čiste kvarte. Niti misliti si nij mogoče, da bi bil Jenik take naredil, če se je še toliko trudil. „Nij mi pomagati," je pridejal, moram iti malo zadremat, da se zopet zdramim.
In uže je ležal na peči, kjer se je odel z starim kožuhom ter zadremal za nekoliko časa — nrevež stari". Ril je uže jako Btar,
sklicuje občne zbore in dolo5nje red obravnav
pri u i ili.
Za opravljanje poslov posojilnice gre členom ravnateljstva 6*/« od čistega letnega dobička.
§. 27. Ravnatelj sprejemlje vse spise, doile na posojilnico in podpisuje sam spise, 8 katerimi se društvu ne naklada nikaka zaveza. On se ima vedno prepričati o pravilni delavnosti svojih tovarišev in vsaj vsako četrtleto revidirati blagajnico, ter, ko bi našel kaki pomanjkljaj v blagajnici ali nered v knjigovodstvu, to precej na znanje dati nad-zorništvn.
§. 28. h c nar nič ar oskrbuje vsa denarna opravila posojilnice ter ima o vseh dohodkih in stroških, kakor o drugih bla-gajničnih poslih potrebne kjnige voditi. Vsaki mesec mora ravnateljstvu predložiti pregled zadružnih poslov in računov. S kontrolorjem skupaj sestavi koncem leta bilanco posojilnice.
Denarje iz zadružne blagajnice sme samo izplačati po ukazu, podpisanem od dveh členov ravnateljstva.
Pobotnice o dohodkih v zadružno blagajnico morajo zraven denarničarja še od enega Člena ravnateljstva podpisane biti, da so zadrugi nasproti veljavne.
§. 29. Kontrolor ima voditi  po m a galne knjige in sodeluje pri rednem zaklu-Čenji poslov in blagajnice, pri čem se mora, kakor pri vseh pregledanjih blagajnic, prepričati o njenih postavkih.
§. 30. Če je denarničar ali kontrolor začasno zadržan, da ne more svojih poslov opravljati, nadomestuje ga začasno ravnatelj; kontrolor pa ravnatelja, ako bi le ta zadržan bil.
Če pa je eden člen ravnateljstva stalno sadržan, ali izs'opi iz društva ali nmerje, ima nadzorništvo začasnega namestnika imenovati, katerega podpis se potem pri trgovski sodniji protokoluje.
§. 31. Celo ravnateljstvo, kakor vsaki posamezni člen ravnateljstva sme vsaki Čas po sklepu občnega zbora odstavljen biti. 2. Nadzorništvo.
§. 32. Nadzorništvo obstoji iz G Členov in 2 namestnikov voljenih v občnem zboru na eno leto iz Členov zadruge; vendar se tu Členi ravnateljstva izključujejo.
Bivši členi ravnateljstva smejo zopet izvoljeni biti.
§. 33. Nadzorništvo voli izmed sebe predsednika, zapisnikarja in njune namestnike. Da so njegovi sklepi veljavni, mora pri sejah nadpolovica členov biti uavzočna.
§. 34. Nadzorništvo sklepa o vseh poslih posojilnice, ki nijso prepuščeni sklepu občnega zbora ali ravnateljstva samega, ali samostojno aH pa s pomočjo ravnateljstva.
§. 35. Samostojno sklepa nadzorništvo o stvareh, ki se tičejo delavnosti rav-natelstva ali posameznih njegovih členov.
Nadzorništvo ima glavni nadzor nad upravo posojilnice, pregleduje, kedar koli je treba, računske knjige, gotovino in vse za stavljene reči, ter ima sploh vse dolžnosti in pravice, ki se predpisujejo nadzorništvu po §. 24 postave od 9. aprila 1873.
Nadzorništvo pregleduje letne račune in bilanco ter jih ima saj osem dni pred občnim zborom razglašati. On ima o tem poročati občnemu zboru ter njemu staviti nasvete, kako da se naj letni čisti dobiček razdeli.
Zapisnike o sejah nadzorništva morajo podpisati vsi navzočni členi.
Ravnatelj ali člen ravnateljstva ima pravico, udeleževati se razgovor nadzorništva, če se stvar njega samega ne tiče.
Predsednik sklicuje seje, kedar je to njegova dolžnost, ali kedar tega zahteva ravnateljstvo ali trije členi nadzorništva.
§. 30. Skupno z ravnateljstvom sklepa nadzorništvo v sejah, pri katerih predseduje ravnatelj in mora navzočna biti nadpolovica členov nadzorništva in dva Člena ravnateljstva. Nadzorništvo skupaj z ravnateljstvom:
a) sprejemlje nove zadružnike;
b) sprejemlje in odpušča uradnike zadruge ter jim plačo določuje;
c) določuje visokost obresti od posojil in hranilničnih vklad;
d) odločuje visokost kredita zadružnikov, do katere sme ravnateljstvo posojila posameznim privoliti. Ta kreditni razkazek se ima vsaj vsake tri mesece pregledati in če treba popraviti;
e) odločuje, kako se naj naloži nerablena gotovina, in
f) najetje posojil za društvo.     (Konec prih.)
Politični razgled.
NotranJ« dežele.
V Ljubljani 30. julija. Dekanska konferenca v €mr**flci se nij ustavljala vladi in njeni nameri, dohodke nižjemu duhovenstvu po svoje urediti, da si je koren temu v drugi konfesijonalni postavi o doneskih k religijskemu fondu. Torej dejansko je graška škofija uže konfesionalne postave priznala. Juha se ne jč tako vroča, kakor se kuha in to je prav.
Tudi na JfMamvskewn so „pravnarji* ali zelotni duhovniki naredili razpor v narodni stranki. Grof Relkredi se nij podvrgel klubu in nij šel v državni zbor, kamor so šli drugi moravski narodnjaki. A zdaj vendar zopet kandidira za državni zbor in ga v tem podpira — duhovenstvo; narodnjaki, na Čelu jim dr. Pražak, bodo pa svojega kandidata postavili. — Mogoče, da bode grof Belkredi vendar odstopil in ne miru kalil s svojo „pravnarijo", ki bo med moravske brate tak razkol prinesla, kakor ga je k nam. Kako so pravnarski listi vpili na MladoČehe,u da disciplino razdirajo, a Bel-kredija, grofa, zdaj pa zagovarjajo ! Logika ultramontanska.
Na Češkem, kamor pojde cesar k vojaškim manevrom, pride sam nadvojvoda Albreht, da vodstvo prevzame.
€Jesavica, ki gre na otok Wight Bvoje zdravje krepčat, je potovala 28. t. m. skozi Solnograd. Potem gre skozi Pariz, Havre in Right.
Hrvatski ban Mažuranič je šel v Pesto, da pri cesarji dobi pooblaščenje več zakonov saboru predložiti, kakor: o polit, administraciji, o zdravstveni policiji, osnovo šolski postavi, tiskovni postavi, spremembi kazenskega reda, sodnijsko postopanje v malostih itd. — Torej se vendar lepo in koristno delovanje začne, gotovo v veselje narodne stranke.
Iz srbskega cerkvenega shoda se poroča, da so poslanci sklenili mandate obdržati in da bodo eni baje volili GruiČa, drugi pak Rumuua Ivačkoviča. Drug glas pravi, da narodnjaki o tem nijso še edini. Miletič, ki je bil za to, da poslanci mandate polože, hoče odpovedati se (če so telegrami nemških novin v tej zadevi resnični.)
Otjcrskt* gosposka zbornica bode novo volilno postavo, kadar jo poslanska zbornica dovrši, brez spremembe potrdila.
V1111111<> države.
Iz Rusije se poroča, da bode vojaško novačenje po novi postavi občne vojne dolžnosti še to jesen, in sicer vsaj v novembrn. Po „Golosu" bode število oficirjev vseh
šlo mu je ravno na devetdeseto leto. Pomnil je še reči, da nij verjeti; človek se je moral prijeti za mizo, da bi se groze ne zvrnil, ko je začel pripovedovati. Njemu se je Brnelo vse verjeti na besedo, nikomur in nikoli se nij zlagal. Bil je še od tistih, ki bi ne bili za noben denar in nobeno tukajšnjo slavo, boga razžalili. Taki ljudje se zdaj niti ne rode; pa vendar! Enefa je bila vsa po njem, tudi ona bi ne bila za nobeno ceno božje zapovedi prelomila.
Dedčekovih dnij so bili še strahovje in Ješted poln hostnih žensk, divjih možev, vešč, poldnic in hudih duhov. Strah je bilo glavo ven pomoliti, ko je „ave Marijo" odzvonilo Če je človek o tem le kaj slišal in mislil, nij mogel priti k dihljaju od straha in čuda. Kaj še le ko bi bil sam zraven. Ko bi bil dedček pravil dan za dnevom od jutra do večera in od večera zopet do jutra in to celo leto, še bi ne bil vsega povedal, kar je na tem svetu slišal, našel in izkušal. Nij ga bilo človeka, ki bi ga ne bil radoveden po slu šal, ko je začel. Na j raj ša ga je poslušala
Mrakotova, velika kmetica, ki je imela svoje posestvo takoj v začetku vasi. Rekla je, da se iz desetih bukev ne nauči toliko reči, nego če dedčka le pol ure posluša. Nij se čudila Euefi, da je bila za svoje leta in stan tako modra, saj je bila vedno okolo dedčka. Kdor nij imel pameti, moral jo je po njenih mislih dobiti nehote pri njem, — —
Koliko se mati natrudi in naježi, predno je otrok odrejen; koliko jej daje dela in koliko jej napravlja skrbi, vedno da bi se le z njim pečala. Tu vzame nekaj v roke kar vzeti ne sme, tu nekaj zavrže, tam nekaj obliže, tu zopet leze po višinah ; od božjega jutra do božjega večera nij konca ne kraja opominjevanja in klicanja. Ako hoče imeti človek od tih malih „antekristov" trenotek miru, ne sme prenebati jim kruh mazati. Z Enefo je imela mati malo opravka; komaj se je znala sama ob klopi postaviti, nij več po druzem segla nego po zaplatah in iglah; ko je le te imela, je bil mir pred njo. Sukala je zaplate po svojih ročicah, prebadala je vskriž na vskriž, delala vozel za vozlom
in celega pol dne se zraven tega niti nij oglasila. Dokler jej nijso pošle niti, je mati mogla delati v imenu božjem kar je hotela.
Enefa je videla svojega očeta šivati, ter hotela to delati za njim. Znal je s svojo šivanko počenjati, daj mu bog tam gori večno luč, ravno tako, kot zdaj njegova hči. Bil je izjemen možki krojač, nij šival druzega nego kapice; več si je zraven prislužil, nego pri suknjah. Njegova žena je potovala s kapicami po semnjeh in vselej je poprodala do zadnje, kolikor jih je soboj imela. Kdor je pristopil k njenemu nštantu" in poiskal si kakšno kapico, ta je tudi več odložil nij ter ne gledal po drugi. Kakor jo je dejal na glavo bila mu je prav, plačal je in tako je odšel v njej. Fantje so trdili, da v njegovih kapicah najbolj dopadajo dekletom in stari so se hvalili, da imajo v njih glave kakor v peiji. Vsacemu je znal postreči, kakor pristoji pravemu rokodelcu.
Podgajski nij imel malo veselja s tem, da se je njegova deklica, ki je komaj za j mizo prišla, uže tako šivanja poprijela. De-
vrst v ruBki armadi po novi organizaciji znašalo 34.310 mož, število pušk na iglo, kar jih je nže pripravljenih, je 847.000.
Vra nenstce narodne skupščine odbor za odloženje Hej te zbornice, je sklenil spo-razumevši se z vlado, nasvetovati, naj se skupščina zopet snide 30. novembra t. m. — Denes (četrtek) se skupščina posvetuje o od-loženii sesij generalnih svetov.
Iz Španijo se poroča: 235 ujetnikov od divizije Nnnvillas so Karlisti postrelili.
V angleihi zbornici je tajnik Burke izjavil, da angleški vladi nij bilo oficijalno naznanjeno, da je nemška vlada poslala Bvojo floto v španjsko morje. On pravi, da ima uzrok misliti, da nemška vlada premišlja o o portu ni teti tacega koraka, ki najbrž nema druzega namena, nego varovati nemške državljane. Iz tega je videti, da Angležem nij všeč nemško vmešavanje v španjske zapletke.
Dopisi.
Iz Orimižta. 28. jul. [Izv. dop.] Kakor vam je dopisnik iz Ptuja javil, bili so 19. t. m. Ptujski nemSkutarski možje v naše mestice prišli. To počastenje nij bilo samo vizita brez vsakega pomena, ampak hoja skopčana z visokim poslanstvom. Da pa se je o tej važni ekspediciji dozdaj malo ali skoro celo nič poročalo, krivo je, da je cela stvar — brez vspeha ostala in o delu brez vspeha se navadno ne poroča. Te-le moje vrstice tudi nijso temu namenjene, ampak malo vrednejšemu predmetu, vendar pa hočem toliko še omeniti, da se tem Ptujskim nem škovalcem v prihodnje več gotovo ne bode račilo, pri nas pod imenom navadnega izleta, aranžirati metinga nemškovalnim špekulacijam za ljubo in v prid, kakor so to zadnjič v misli imeli, ker so se grand-blamirali. Uganjka nam je, zakaj je ta „knlturonosna" ekspedicija, pod vodstvom direktorja Fichna in Rod vanj skega BrandBteterja svoje delovanje baš pri nas na meji zadravski in hrvatski začela, kjer se dozdaj poradi čistega iu za naše domače slovensko seme obdelanega polja vsako tuje, najpače pa preko pruske meje poslano zrnee zadušiti mora, čem je opalo. Iz avtentičnih virov doznavam in po začetih pripravah opazujem, da bode se železnica imajoča naše gorice rezati od Dunaja do Ormuža vendar v skorem delati začela. Mi to podvzetje tem bolj pozdravljamo, ker
jal je, iz nje mora biti šivilja o katerej bodo ljudje govorili; in to je tudi vganil. Nij mogel dočakati, da bi jo imel niz šole ven", da bi jo dal v učenje k Pavloskemu mojstru, kateri je bil takrat mej Ženskimi jako razglašen. Katera je hotela imeti obleko za nedelje ali svatbo, nij šla k druzemu nego k njemu. To so dečki za Enefo kričali, ko je šla zjutraj k njemu v delo: ,,Ti učenik, učenik!" in kjer bo le mogli so jo vlekli za škarje, ki so jej visele od pasu pri prtu za trakom, kakor se pristojva redni šivilji. Ona je pa bila pametna; pustila jih je kričati in se za to nij zmenila, misleča si: „Mar mi je sa vas vi razcapanci, jaz bom vsaj kaj znala in z vas tako ali tako ne bode nikoli nič prida!"
Zgovorjeno je bilo, da se bode Enefa nčila tri leta. Ali ti ljubi moj bog: takoj po prvem letu je znal ta „ž'ullik" toliko kakor mojster sam. Urezala in sešila je materi Enefa jopico, kakor bi bila na njo ulita. Kjer je Podgajsko kakošna ženska srečala v jopici, je vsaka takoj oči na njej imela in prvo
bode le-ta cesta trgovino z našim vinom in tudi drugimi produkti pospešila. Ta cesta pojde skozi Mursko ravno polje in sredi Or-mnžkih goric (jaz te gorice zategadelj imenujem Ormužke in ne ljutomerske, ker Or-mužki okraj ima celo tretjino več trsja kot ljutomerski in najžlahtniši vrhi leže v OrmuŽkem okraji) tja do hrvatske meje. Obžalujemo, da še ogersko mlnisterstvo dosedaj nij o tem določilo, da bi se v skorem tudi pripave za hrvatsko stran delati začele. Kroz lepo in bogato hrvatsko za dozdaj še nobena žica ne ide ; zadnji čas je da se tudi tukaj vlak prepelje. Ce pomislimo da Magjari vsakokrat kadar le morejo Hrvatom kljubujejo, bode vam hitro jasno, zakaj še o tej reči Magjarsko ministerstvo nobenega naloga izdalo nij. Ta železnica bode tekla po Varaždinskih njivah in gajih, no do njihovega doma ne pojde. Nij li to kljubovanje? Varaždinci bodo torej primorani narediti si do Ormuža lastno cesto če hočejo si trgovino povzdignoti.
V mojem zadnjem dopisu naperil sera naših očakov oči na nekatere važne točke, in denes jim zopet povem za kot, kje zajec tiči. Naša šola, če igde katera, potrebuje povzdige in razširjenja, pa vendar naši senatorji te krvave potrebe ne morejo videti. Ormužka šola je trirazredna, imajoča le dve male sobane. V sobani prvega razreda so otroci možkega in ženskega spola, kot sardele natrpani, v drugi sobani pa še hujše izgleda, ker v njej učitelj deco drugega in tretjega razreda, tudi obojega spola „mustra." Kdorkoli ima interes za naš mladi narastaj, za njegov telesni in duševni razvitek, pa bode videl, kako ti ubogi otroci eden do druzega stisnuti na pol sede na pol stoje, mej kateremi so mnogi tretjega razreda dvanajsto leto uže davno spolnili, ta mora reči, da se taka šola skoz in skoz protivi, kolikor pedagogičnim tolikor več še sanitarnim načelom. Tukaj je potrebno, da se prvič najde sobana za tretji razred, ki se od drugega ločiti ima, drugič, da se ustroji četrti razred in tretjič, da se saj od tretjega razreda po-čenši otroci možkega spola ločijo od ženskih. Šolski svetovalci in mestni senatorji, dela imate dovolj, da te hude pomanjkljivosti odpravite, v kratkem pokažem vam še hnjše.
kar jo je vprašala je bilo, kdo jo je naredil? Je-li rekla mati da Enefa, nobena tega verjeti nij hotela, mislila si je sama pri sebi, da se hoče mati s svojo hčerjo le tako ponašati.
Ali starši nijso uživali dolgo veselja nad hčerino zmožnostjo in bistroumnostjo ; šla sta oba na en dan v večnost, tisto leto, ko je pomrlo v teh naših hribih toliko ljudi za vročinsko boleznijo. Enefa je šla takrat ravno v petnajsto leto. Oba sta odpotovala z lahko vestjo v večnost; bili sti to od vselej pošteni duši, vsak sosed se je jokal za njima, in mi-loval nju dve sirotki, in starega dedčka, ki je po čudni božji previdnosti gledal za vsemi svojimi otroci in unuki v grob. Enefa in Jcnik sta bila poslednja njegova potomca.
Pogreb tega para je bil ob isti uri; položili so ju v eno rakev. Od daleč so prišli ljudje da bi ju spremili na poslednjem potu. Spustili so ju v zemljo, kakor v živi vrt, grobar jima je postlal celi grob s smrečjem. Pravil je, de je uže črez sto jam izkopal, pa je zraven vselej na svoje delo gle-
Domafce stvari.
— {„Slovenci  in *tvž.
Ker nam nže od mnogih strani dohajajo naročila na to politično knjižico, dajemo na znanje, da se knjižica v soboto začne razpošiljati in se od ponedeljka naprej dobiva pri vseh knjigarjih, h katerimi je „narodna tiskarna" v zvezi. Natančneje pove naznanilo v nedeljskem listu.
— (Pšenica) iz ljubljanskega polja se je te dni v Ljubljano pripeljala, katera je tehtala fdl funtov vagan, dozdaj še ne zaslišana teža za kranjsko pšenico. Sploh je pšenica letos dosti težja, kakor v navadnih letih.
— (Prevožen.) Blizu sv. Petra v sa-vinski dolini je bil bivši učitelj paški 70 let star mož tako nesrečen, da je prišel pod naglo dirjajoči voz in bil prevožen. Nesrečnež je vsled ran uže umrl.
— (Iz 15 leda) se nam poroča, da je v zadnjem času prišlo vendar mnogo tujcev in gostov.
— (Biskup Strosmajer) bode jutri zapustil Slatino iu se vrne v Djakovo.
— (V Krapi no) jo prišel znani škof Jitzik iz Pardubic.
— (Toča.) V Radgoni in okolici na Štajerskem je 24. jul. padala tako debela in gosta toča, da je vinograde popolnem potolkla. Nesreča je tem večja, ako se pomisli, da jo leta 1870 se pridelalo le malo kislega vina, leta 1871 je tudi malo vina bilo, pa še to vse kislo. Leta 1872 nij bilo skoraj nič vina, 1873 k večjemu polovica navadnega pridelka. In zdaj nam je še toča upanje uničila. Tudi Žitna letina tukaj nij posebno dobra.
— („ K a n t o r č i c a.") Pod tem naslovom začenja izhajati večji roman v našem listu, eden najboljših čeških. Rokopis imamo ves v rokah, torej bode izhajal v tem poleten-skem času, ko nij važnega drnzega gradiva, nepretrgoma.
— (BI eiwei80 vi m „Novi ca m") ne bomo odgovarjali. To kar se iz zadnje številke razlega je kakor glas pijanega ali blaznega človeka.
dal, ali takrat pa pre nij videl nič, med kopanjem so mu zmirom lile solze z oči.
Sveta mati božja! Kdor je slišal taČas Euefo pri pogrebu za materjo in očetom tožiti, gotovo tega ne pozabi, kar bode Živ. V cerkveni veži je trgala z nju pokrov, morali so jo s silo odpeljati. Ali ona se nij pustila od peljati, zmuznila se je in bežala za pogrebci na pokopališče. Tam je še le počela. Nikdo še duhovni se nij upal vreči na spuščeno rakev pest persti. Videlo seje, da ngre dekleta za pamet". Gotovo bi bila zblaznela, ko bi bili rakev pred njo zasuli. Celo noč je pri odprtemu grobu klečala, lase si z glave pulila in jih vanj metala, čuda, da še sama nij vanj skočila. Vendar je pa imela pri vsi svoji obupnosti Boga v mislih. Konečno proti jutru se je trudna od joka in mraza zgrudila na zemljo in zadremala na prsti, katera je bila nasuta zraven groba. Ko se je prebudila, se je vendar pustila dedčeku odpeljati domu. Starček jo celo noč prečul zraven nje.
(Dalje prih.)
Razne vesti.
* (Iz Uelgrada) pišejo, da se misli mladi srbski knez oženiti s — prusko prin-cesinjo. Nemka menda ne bode s posebno simpatijo v Srbih sprejeta, da si je, hvala bogn, čas minil, ko so ženske in žeuitvc delale politiko.
* (Čudna pravda) teče zdaj v Bero-linu. Neki fabnški ravnatelj je bil na smrt bolan; zdravniki so svetovali, naj se mu v žile vbrizga kri zdravega človeka. Našel se je res mlad delavec, kateremu so puščali pol maseljca krvi ter to kri vbrizgali v žilo bolnika. Delavec je za svojo kri 100 tolarjev zahteval. Ravnatelj kl juhu tej operaciji umrje, njegovi dediči pa nečejo več, kakor 10 tolarjev plačati delavcu za njegovo kri. Delavec vsled tega toži in sodniki bodo zdaj morali razsoditi, kako visoko da cenijo človeško kri.
* (Strašna povodenj.) Vsled velicega viharja 28. t. m. in povodnje so bile železnice v Pensilvaniji v Ameriki preplavljene in podrte, mostovi odneseni. Mesto Alleghani je deloma pod vodo. Veliko ljudij je konec vzelo. Uže 200 mrličev so iz povodnji izvlekli. V distriktih \Voodsrun in Savvmillrun je potop velik in je 50 osob smrt storilo.
Pitano. Vsea bolrJm moč in zdravje bre« leka
po
in brez stroškov
izvrstni
Revalesciere du Barry
Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstno Rcva-lesciere du Barry srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njuni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo to drago zdravilno brane dvomil in navedemo Bledeče bolezni katero brez porabo zdravila in  brez stroškov odstrani:  bolezni v
želodci, v živcih, na prsah, pijačah, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v dnsiijaku, v mehurji in na ledvici, tnberkole, sušico, naduho, kašelj, neprobavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi , šumenja v ušesih, medlico in bljovanje tudi oh času nosečosti, scalno silo,  otožnost,  sušenje,  revinatizem, protin, bledico.
— Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so so vsem zdra\ihuu zoperstavljuh- :
Spričevalo št. 73.S77.
Veliki Vuradin, 28. februarja 1872.
Samo 2 dni sem užival Kevalesciere. To izvrstno zdravilo jo pri meni, v mojem obupnem položaji čudežo storilo, zaradi česar tc zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpečo človečanstvo imenujem. Izvrstna Kevalesciere me je od nevarnega katara na pijačah in v dušnjaku, od vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katero so vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se moro trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Florijan K o 11 o r,
c. k. vojaški upravnik v pokoji.
Tečnoj 8i kot meso, prihrani Kevalosciore pr. jdraščouih in pri otrocih 50krat svojo cono za zdravila.
V plohaBtih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., t funt 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-t >v 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— iiovaleacioro-liiscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovaleuciero-Chooolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 t*i 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodajo: Barry du liarry A Comp. na Dn< najl, Hi»Uhm4:Ii^;4nh« št. 8, v IJublJnui Ed. Mahr, v IrnUel bratje Oboranzmeyr, v Ina-brukn Diechtl & Frank, v Celovel P. Birn-bachor, v Lomil L u dvig Mtillor, v Mariboru V. K o I o t ti i k .v ML Morič, v Merauu J. B S točk h nus on, kakor v vsoh mestih pri dobrih lo-kdrjih in Bpecoriiskib trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso krnj o po poštuih nakaznicah ali povzotjih
Tujci.
29. julija:
Kvropi«: Drolc iz Laškega. — Globočuik iz Železnikov. — Sveti iz Maribora, — pl. Primavosi okr. glavar iz Italije. — Askonas iz Toplic. — Bock iz Trsta.
Pri Nlonu: Pavlic iz Kadeč. — Waguer iz Dunaja. — Kadcsicb iz Trsta. — Sioro iz Drago. — Hold iz Trsta. — Kaj oni iz London«. — Plant iz Trsta. — VVinzl iz Dunaja. — Gospa Knal iz Kima.
— Simon potnik iz Langerborga. — Brili s familijo* iz Trsta.
l'n Muilčl: Bondy, "VValdman, Neubergor, Oor-ber iz Dunaja. — Zdemšar iz Železnikov. — Oskar iz Češkega. — Langer iz Poganic. — Ilaiman iz. Monakovega.
Pri  KMinorcii  Prorto iz Opavo.  — Berton, Lenac iz Trsta. — RnezeviS iz Novoga Sada. — Schmied iz Dunaja. — Dolenc iz Zagreba. — Schleliert . AmbrožiČ iz Celovca.
V nedeljo 2. avgusta 1874 bodo na
vrtu čitalnične restavracije
na (206)
čast vsem Anam
velika s©aje|a
z vojaško godbo polka Sachson-Moiningen pod vodstvom kapelnika g. Schincl-a
z briljantno razsvitljavo vrta.
7,avetvti tttt H. ut'i.
Pri neugodnem vremenu prestavi se so are j a na prihodnjo nedeljo.
• Zobje in zobovje
s
se brez bolečine nastavljajo, ne da bi se korenine odstranile, zobobol se po usmrtenji živcev odpravi, vse zobne operacijo, kot: plombiranje v zlatu, srebru in drugih masah, pilenje, snaženje in izdiranje zob opravlja zobozdravnik (1*—14)
A. Paichel,
glediščne ulice štev. SO, v I.
nadstropji. Ure od 8—12 in od 2—5.
Učiteljsko mesto
za geografijo in zgodovino na realnem gimnaziji v Ptuju.
Na dež. realnem gimnaziji v Ptuju je z začetkom Šolskega leta 1 h71 ,-, učiteljsko mesto za geografijo in zgodovino izpolniti.
Prosilci za to službo, s katero je zvezana letna plača 1000 gold., s pravico na petkratno v penzijo vštevljivo priklado 200 gold. po kaki na avstrijski javni srednji šoli v lastnosti kot pravi učitelj dostalem pet- in oziroma deset-, petnajst-, dvajset- in petindvajsetletnem službovanji (kvinkvenalne priklade), kakor tudi potezanje aktivitetne priklade 200 gold., — imajo svoje proinje, katere dokazujejo starost, dovršene Študije, dobljenje zakonitih učiteljskih pooblastil za celi gimnazij, znanje jezikov in dozdanje službovanje v učiteljskem stanu, izročiti vsa] do konca avgusta 1874 pri štaj. deželnem odboru. — Definitivno nameščenje se more zgoditi še le po dovršenih treh letih službe.
Uporabnost za učenje nemškega jezika se želi.
Gradec, 25. julija 1874. (205—1)
Od deželnega odbora štajerskega.
s^t      prsni ^ ^   in želodčni krči. \
Ne samo trpečemu človečanstvu, ampak celemu svetu
bodom dokazal, kako so dozdaj neozdravljiva najstrašnejša vseh boloznij
po komični seatavi zelišč stalno odpravi.
Na stotino zahvalnih pisem, kakor tudi premije ti vseh držav evropskih ložo na ogled, naj so tedaj vsi nesrečneži, ki trpo na tej strašni bolezni, upanja in zaupanju polni s specijalnim popisom o nastanji in načinu bolozni obrnejo do spodaj podpisanega.
C. F. Klrchuer,
(202—1) Berlin S\Y., Lindenstrasso 60.
Uradno konstatirano.
6.
8
Doć 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12, 13., 14., 17., 19., 20., 21., 22., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 31. avgusta, dalje 1., 2., 3., 4. in 5. septembra t. 1., vselej od zjutraj ob petih do dveh popoludne se bo v Ljubljani stoječi c. k. topniški polk vadil v streljanju na ostro (s kuglami) na vadilišču pri Vižmarjili, na prostoru pod kantonsko cesto mej Spodnjimi Gtameljni in Cernuskim mostom.
Zavoljo nevarnosti za življenje je v gori imenovanih dneh in urah ljudem prepovedano, stopiti na vadi-lišče mej prostorjem gori imenovanim, katero prostorje bo, dokler se bo streljalo, zaznamovano po naznanilnih stražah; tako je tudi ob tem Času prepovedano, stopiti na kantonsko cesto med Spodnjimi Gameljni in Černuškim mostom, kjer bodo na obeh konceh te ceste tudi naznanilne straže stale.
Strelivo, kar se ga najde, se mora koj izročiti vodniku pri c. k. topniških depositorjih  na ljubljanskem polju postavljenemu, ter se bode dobilo za-nj plačilo, ka-  " ' tero je za to odločeno od cesarskega zaklada.
Vsakateri se pa resno svari, da naj previdno ravna z najdenimi nabasacimi strelivi, katera se še nijso raznesla, sicer utegnejo tistemu, ki jih najde, in drugim strašno nevarna biti.
V Ljubljani 13. julija 1874. (189—3)
Od c. k. deželne vlade za Kranjsko.
Jožef vitez Roth pl. Rotlienhorst.
Dunajska borza 30. julija.
(Izvirno telegraOčno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   69 gld. 90 kr.	
Enotni drž. dolg v Brobru	. 74	n    BO „
1860 drž. posojilo ....	. 108	-   75 ,
Akcijo narodne banke   . .	970	n n
Kreditne akcija ....	234	• r>o ■
London .......	. 110	n    25 .
	8	„   83 „
		b n
	103	»   90 „
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Larituma in tisk -Narodne tiskarneu.