Št 17.
V Gradcu, 1. septembra 1912.	___________61. Letnik.
..Đ6F* 4300 iztiskov. "Sto®
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo
Izdaja c. k. kmetijska
in umno kmetijstvo.
družba na Štajerskem.
List velja na leto 4 krone.	Udje družbe prispevajo na leto 3 krone.	Udje dobd list zastonj.
Vsebina: Vabilo na prvo južnoštajersko hmeljarsko razstavo v Žalcu. — Razglas glede oddaje travinega semenja s svrho povspcševauja pridelovanja traviuega semeua na Štajerskem. — Razglas glede naročbe nove izdaje Brttdersove knjige o spravljanja in pošiljanju pečkatega sadja. — Naša kupčija s klavno živino na zunaj pod vplivom sedanje carinske tarife. — Žužek. — Prva pomoč pri nenadnih boleznih in uezgodah pri živini. — Nekaj besed k bližajoči se trgatvi. — Hmeljska letina 1912. — Ogledovauje hrušk-moštovnic v Linču. —Sejem z žrebci v Feldkirchonu na Koroškem. — Jesensko ogledovanje pincgavske živine s prodajo. —Temeljna postava gnojenja. —Poiskusno gnojenje travnikov na Spodnjem Štajerskem. — O pridelovanju cikorije in ujega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Poročilo o stanju hmelja. — Uradno. — Vposlano. — Zadruga: Puročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila.
Vabilo
na prvo južnoštajersko hmeljarsko razstavo v Žalcu, ki se vrši pod pokroviteljstvom veleblagorodnega gospoda Karola viteza Haupt, grajščaka in hmeljarja v StrauBeneggu, v času od 15. do 22. septembra 1.1. telovadnici novega šolskega poslopja.
Program:
A. Prijava.
1.	Ivdor se želi udeležiti razstave, ktera se priredi v svrho povzdige in povspeševanja južnoštajerskega hmeljarstva, naj to javi društvenemu vodstvu spodnještajerskega hmeljarskega društva v Žalcu, na kar se bodo zglasitelju takoj do-poslali potrebni obrazci.
2.	Prijava je izvršena, bržko je vposlal zgla-sitelj zglasilno in vprašalno polo, ktero je čim najbolj natanko izpolnil, južnoštajerskemu hmeljarskemu društvu v Žalcu.
B. Vpošiljanje hmeljskih poiskušenj.
4.	Od vsake hmeljske poiskušnje, ki se razstavi, se mora vposlati vzorec 2 kg \ zapečatenem zavojčeku do najdalje 10. septembra 1.1. poštnine prosto hmeljarskemu društvu. Za vsako prijavljeno limeijsko poiskušnjo se mora izpolniti posebna zglasilua pola in zaznamovati z isto številko ali drugim znamenjem,'ki je identično z onim na vzorcu. To ozndmenilo pa ne pride neposredno na zavojček, ampak na pOsebni naslovni listek, ki se mu priveSi.'
5.	Zavojčekeza hmeljske vzorce in naslovne listeke da hmeljarsko društvo po žglasitvi brezplačno na razpolago.
G. Vposlane hmeljske poiskuSnje ostanejo last hmeljarskega društva, ki bo porabil morebiten izkupiček v delno pokritje stroškov razstave.
7.	Prepozno došle poiskušnje se ne morejo pripustiti na razstavo.
C. Dopuščanje.
8.	Razstave se lahko udeleži vsak spodnještajerski hmeljar.
9.	Dopuščajo se lc nežveplani hmelji zaduje (1912) letine, ki so se pridelali na Spodnjem Štajerskem od razstavljalca samega s poljskim pridelovanjem (nikakor pa ne s poskusnim pridelovanjem na mali parceli).
10.	Razstavijo se le tiste hmeljske poiskušnje, ktere je spoznala za to pripravne komisija za bonitiranje, ki je sestavljena iz strokovnjakov.
11.	Rezultat bonitiranja in premovanja se objavi na dan otvoritve zastave, in dobi vsak razstavljalec o dobroti hmeljskih poiskušenj podroben odgovor.
12.	Za premovanje hmelja je na razpolago 27 nagrad, in sicer: I. nagrada srebrna državna kolajna poleg 100 K (od razstavnega komiteja) in diploma; II. in III. nagrada po jedna srebrna državna kolajna, poleg še diplome; IV. do XIII. nagrada po jedna srebrna kolajna c. k. kmetijske družbe, razven tega še diplome; XIV. do XVI. na-jgrada pp jedna bronasta državna kolajna in še di-
ploma navrh; XVII. in XVIII. nagrada po 25 K od deželnega odbora; XIX. do XXII. nagrada po 15 iT od deželnega odbora; XXIII. do XXVII. nagrada po 10 AT od deželnega odbora.
Za razstavni komite:
Franc Roblek, Anton Petriček,
predsednik.	poslovodja.
Člani: Anton A n tl o g a, Gotovlje; Karol vitez Haupt, StrauBenegg; Karol Janič, Žalec; Ivan Jeschounig, Arja'vas; Edvard Kukec, Žalec; Franc Oset, Vransko; Florijan Rak, Braslovče; Jožef Širca, Žalec; Avgust Sušnik, Celje; Julij Žiga n, Polzela.
Naanestnika: Martin Ocvirk, Mala Pire-šica; Jernej Radišek, Kaplja. , .
■ ^	• ti*
Razglas •
glede oddaje travinega semenja s svrho povspeševanja pridelovanja travinega semena na Štajerskem.
Pod pogojem, da bode visoko c. k. poljedelsko ministerstvo pritrdilo nadaljnemu povspeše-vanju pridelovanja krme z uvedbo pridelovanja tra-vinega semenja na Štajerskem, namisli centralni odbor v smislu sklepa z dne 9. julija 1912 akcijo glede pridelovanja klaje nadaljevati ua ta način, oziroma jo raztegniti, da bo razven akcije za oddajo travinega semenja v svrho napravljeuja travnikov še tudi oddajal brezplačno potrebna semenja takim posestnikom, kteri hočejo sejati travo in deteljo v to svrho, da se dobi travino in detelj no semenje.
Da se osnujejo nekaka središča za pridelovanje travinega semenja se priporoča, da se prijavi iz jednega in istega podružničnega okoliša več interesentov.
Dovolitev subvencije, t. j. brezplačna oddaja travinega semenja za sejanje trave v to svrho, da se dobi travino semenje, je zvezano s pogojem:
Da se mora nahajati polje v dobrem kulturnem stanu, to je, biti mora dobro pognojeno in brez plevela; nadalje da se morajo prosilci obvezati, da bodo jim vposlane vprašalne pole tekom določenega časa vestno izpolnjene predložili potom podružnice osrednjemu odboru; potem, da bodo izvedli setev in nje oskrbo stvari primerno po jim danih navodilih za obdelovanje ju da bodo dali Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem predkupno pravico za tisto množino travinega semenja, ki je ue potrebujejo za lastne potrebe. Razveu-tega se obveže prosilec, da bo dovolil* vsak čas pristop strokovnim organom, kterim še je poverilo nadzorstvo teh setev, in da se bo ravnal po danih navodilih.
Vzorci za prošnje za naklonjeDje travinega semenja, kakor tudi navodilo za pridelovanje semenja s vprašalnimi polami se dobijo pri c. k. kmetijski družbi v Gradcu, Stempfergasse 3.
Razglas
glede naročbe nove izdaje Briidersove knjige o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja.
P. t. člane c. k. kmetijske družbe opozarjamo, da izide na novo v zalogi družbe brušurica stro-
kovnega učitelja Brlldersa o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja v nemškem in slovenskem jeziku, ktera se dobi koncem meseca avgusta 1912 pri podružničnih načelstvih po 20 vin izvod.
Da morejo podružnice družbi navesti število izvodov te brošurice, ki ga potrebujejo, priporočamo, da se člani že sedaj oglasijo k naročbi te knjige pri svojih podružuičnih načelstvih.
Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Naša kupčija s klavno živino na zunaj pod vplivom sedanje carin-• ske tarife.
Ko so se obravnavala pripravljalna dela za sestavljenje carinske tarife leta 1906, zastavili so naši kmečki zastopniki vse svoje moči in ves svoj vpliv za pomnoženo carinsko varstvo. Bati se jo bilo namreč, da bode nazadoval naš izvoz živine v nemško cesarstvo — ki je največji odjemalec naše klavne živine — ker je Nemčija zvišala carino na uvoz naše živine tjekaj. Umljivo je toraj, da se je morala staviti na drugi strani tudi zahteva, naj se razveljavijo mejne ugodnosti za uvoz živine iz Srbije v našo državo, ki so se dovolile temu balkanskemu kraljestvu v trgovinski pogodbi leta 1892.
V	naslednjih vrsticah bom razpravljal o tem, v kolikor so imela ta prizadevanja uspeh, in kakšne so bile posledice.
V	carinski tarifi leta 1906 so stopile v primeri s poprejšnjo precejšnje spremembe v veljavo; predočuje nam jih naslednja tabela ali razkaznica:
	nora	stara carinska tarifa	
	kron od glave	
voli . .	. . . .	. 60-—	35-71*
biki		. 30-—	9-52
krave 		. 30--	7-14
mlada živina		. 18-—	711
teleta		. 5‘—	357
ovce in koze ....		1-19
jagnjeta in kozlički . .	. 1-50	0-60
svinje		( 1-50 ) { 12-50 1 22-— )	10-71 (7-14
Vlada je utemeljevala	to zvišanje	carine z
ogroženjem naše živinoreje, ktera temelji pred vsem na izvozu živine. Izvoz je do sedaj omogočil vkljub naraščajočemu domačemu konzumnu po-množenje števila živine in obstanek dosedanje cene, oziroma zboljšanje cen. „Vsled zvišanja carine na uvoz naše živine v Nemčijo", pravi nadalje obriiz-ložbeno poročilo, „grozi naši živinoreji velika škoda s tem, da bi zaostala velika množina dosihmal izvožene živine na domačih trgih, in.bi na ta način v tuzemstvu jako padle cene živini." Raz-ventega naglaša poročilo, da so carinski nastavki za živino, ki so bili v veljavi do leta 1906, bili v primeri z vrednostjo živine prav- nizki. Ako zavzamemo stališče zdrave, carinske.politiko, tedaj moramo priznati, da je naravnost potrebno, da se določi carina tako, da primerno .uravnava tudi brez obstoječih prepovedi za uvoz živine.konku-
* Kot mejna ugodnost se je' priznalo Srbiji 4 gld.
renco (tekmo) med domačo in tujezemsko živinorejo. Iz tega vzroka so se zvišali carinski nastavki za uvoz tuje živine v našo monarhijo v smislu želj, ki so jih izrazile kmetijske korporacije in kmetijski sveti.
Splošno pravi poročilo: „Prospevanje naše živinorejo je odvisno pred vsem od naše zemljepisne lege. Veterinama vprašanja, ki so z lego naše državo tesno spojena, so obdala vso Evropo v smeri od severozahoda proti jugoizhodu in v smeri od zahoda proti izhodu takorekoč s celo vrsto jezov, ki delajo prometu z živino velike težkoče. Naša država se mora boriti vsled svoje lege s temi ovirami proti severu in proti jugu, čeravno — kar se splošno priznava — naše ve-terinarne razmere že več let niso dale povoda za upravičene pritožbe, bodisi iz znanstvenega stališča, bodisi tudi iz stališča praktične izvršitve, in sicer tudi ne od strani tujih držav. Vendar pa hudo trpi naša živinoreja v takih razmerah, ker mora računati z nepričakovanimi slučajnostmi in dan za dnevom naraščajočimi omejitvami. Škodo trpi pa tudi naša carinska in trgovinska politika, ki se drži hočeš, nočeš, moraš načela, sunka in protisunka, kajti le v svojo lastno veliko škodo mora izvrševati in uporabljati proti svojim izhodnim sosedom (balkanskim državam) stroge predpise, ktere ji je naprtal njen zahodni sosed (Nemčija).
Kako se bodo tudi tukaj zasukale v bodoče razmere, to je negotovo; toraj je bilo treba poskrbeti za to, da se ta politika, na ktero so do sedaj tako zelo vplivale veterinarne odredbe, reši o prvi priliki tega vpliva in da more promet z živino bolj obravnavati iz stališča varstva s pomočjo carine. “
Zakonodajstvo obeh naših državnih polovic je sprejelo carinske nastavke za živino popolnoma neizpremenjene. Vpeljala se je le pozneje pogodbenim potom tudi carina za težo, in sicer 9 K 40 v za 100 kil žive teže.
Spremembe nemške carinske tarife nam pred-očuje ta-le tabela:	Nemško	cesarstvo
stara	nova
tarifa
vrednost v markah
voli, komad . . .	. 25'50	90'—
biki, „	 9‘-	90‘—
krave, „	................9-—	72-—
mlada živina, komad	.	.	.	5-—	36‘—
teleta, komad................5.—	13-50
svinje (brez praset),	komad	5-—	18'—
ovce, komad................... 1*—	181—
Tudi Švica jo zvišala svoje carinske nastavke za uvoz živine, ki so zlasti pri volih precej visoki (od 15 na 27 frankov od glave). Mejne ugodnosti za uvoz srbske živine so se razveljavile, in po nekterih brezuspešnih poskusih in po kratkem provizoriju (začasnih odredbah) se je sklenila s tem kraljestvom trgovinska pogodba z dne 14. julija 1910, ki je stopila v veljavo dne 24. januarja 1911. V ti pogodbi se je Srbiji za-sigural delni kontingent uvoza mesa v Avstrijo s 15.000 repov goveje živine in 50.000 komadov svinj. Več se je dovolilo Romuniji v pogodbi z našo monarhijo z dne 23. maja 1909, ki je stopila v veljavo s 1. septembrom 1910. Glasom te pogodbe ima ta naša soseda pravico, uvoziti v našo državo v presledkih tekom prvega leta 10.000 repov goveje živine; to število poskoči v letih 1915 do 1917 celo na 35.000. Svinj smo uvoziti iz začetka 50.000 komadov, v zadnjih treh letih pogodbe pa 120.000 komadov in pa 100.000 ovac. Uvaža se zaklana živina, toda po prednostnem carinskem nastavku za živo živino. Proti Rusiji je ostala meja zaprta prej kakor slej.
Kako pa se je razvijala pod temi znatno spremenjenimi razmerami naša kupčija z živino na zunaj ? Da na to vprašanje odgovorimo, treba je zasledovati statistiko nazaj do leta 1901; kajti sicer ne dobimo primerov. Izvoz klavne živine je bil po številu in trgovski vrednosti ta-le:
Izvoz klavno živino
			komadov	vrednost
leta				v 1000 K
1901		•			"T*"*-	• 4'		70.265
1902		4	•	•	4	•	•	* 439.783	9S.108
1903	• •	• •••••	. 379.134	114.505
1904				100.311
1905	• •			88.479
1906				67.919
1907				50.084
1908				n 79.533
1909	• ♦	•	4	4	4	4	4	. 189.455	1? 61.931
1910	i.•		. 132.147	f 51.225
Izvzemši let 1908 in 1909 je izvoz po številu od 1906 znatno padel. Toda imenovani leti s pomnoženo oddajo živine v tujezemstvo sta prav žalostno poglavje v vzreji naše živine. Ta je tako hudo trpela vsled preslabe krmske letine, da so bili ljudje prisiljeni prodati živino za slepo ceno. Zlasti se je prodalo pod vrednost mnogo mlade živine, posebno v Italijo. O resnici te trditve nam spričujejo sledeče številke glede izvoza mlade živine:
«	•	•
•	•	•
•	•	•
povprečno se je izvozilo leta 1901/1905
1906
1907
1908
1909
1910
> Med temi številkami zapazimo takoj, da je bil leta 1908 največji izvoz, in zastonj iščemo jednako visokih številk v naši statistiki glede izvoza mlade živine. Goveje živine splošno in svmj se je izvozilo;
svinj
glav
. 38.851 . 24.509 . 19.423 . 95.998 . 57.634 . 22.010
letih	glav	vrednost v 1000 K	komadov	vrednost v 1000 K
1901/1905	228.347	91.774	7.250	672
1906	126.644	65.420	851	81
1907	91.630	47.305	12.493	884
1908	210.035	75.706	16.731	1.001
1909	147:965	60.359	3.509	356
1910	100.009	50.054	387	39
Pri obeh vrstah živine se kažejo spremenjave, ki pa pri izvozu goveje živine daleko niso tako velike kakor pri izvozu svinj. Naraščanje izvoza svinj v tujino je posebno značilno v letih 1907 in 1908, kar pa je gotovo tudi zakrivilo pomanjkanje piče.
Kam se je izvažala naša živina in pa koliko, izraženo v odstotkih, to nam pove sledeča tabela:
povprečno na leto	Nemčija	Italija Švica druge drž		
1901/1905 . .	. 91*2	13	60	1-5
1906	. .	. 93-5	1-9	3-8	0-8
1907	. .	. 91-3	21	4-5	2-1
1908	. .	. 58-2	30-6	8-6	26
1909	. .	. 65-3	20-4	13D	T-3
1910	. .	. 82-8	7-1	9-6	0-5
Na prvi pogled vidimo, da ima Nemčija za naš izvoz klavne živine velik pomen. V letih 1901/1905, potem leta 1906 in 1907 je šlo več kakor 90% vse naše za izvoz določene klavne živine čez mejo na nemške sejme. — Še le leta 1908 se pokaže čuden preobrat, kajti percentualni del nemškega cesarstva pade na 5 8'2 % in znaša tudi prihodnje leto le 65-3%, medtem ko naraste med istim časom del izvoza naše živine v Italijo od 1*3% na 30-6%, oziroma na 20-4%. Vzrok teh pomnoženih kupov naše živine zastran Italije je bilo pomanjkanje klajil v Avstriji, in pa večja potreba na Italijanskem kakor prejšnja leta. Vsled-tega se je tudi spremenila smer našega izvoza živine, ki je bila prej zmiraj jednakomerna. Sicer pa zavzema Švica med kupci naše klavne živine za Nemškim cesarstvom prvo mesto. Njen odstotek je znašal leta 1909 za časa celo dobe od leta 1906 sem največ 13%.
Medtem ko zunanja kupčija ne kaže velikih sprememb, je slika uvoza popolnoma drugačna. V dokaz nam naj služijo najvažnejše številke uradne statistike.
Uvoz klavne živine je znašal:
leta	komadov	vrednost v 100<
1901	........ 202.029	20.320
1902		33.095
1903		40.723
1904	• ••••4»« 288.781	38.521
1905		44.812
1906		16.072
1907		3.500
1908		4.008
1909		 32.306	3.152
1910		2.431
Že leta 1906 se je v primeri s poprejšnjim letom uvozilo klavne živine za 167.450 komadov v vrednosti 287 milijonov manj, in ta uvoz je v naslednjih letih postal skoro brezpomemben, ker se je Srbiji odvzela v trgovinski pogodbi obmejna ugodnost in so se izdalo posebne odredbe za zaprtje meje.
Ako primerjamo izvoz z uvozom, dobimo naslednjo bilanco naše kupčije s klavno živino na zunaj (-f- pomeni = večji uvoz; — pomeni = manjši uvoz;
le ta		komadov vrednost v 1000 K		
1901 .		82.080	+	49.945
1902 .		187.816	+	65.013
1903 .		93.839	+	73.782
1904 .		2.457	+	61.790
1905 .		—	40.001	+	43.667
1906 .		46.195	+	51.847
1907 .		143.384	+	46.584
1908 .		312.704	+	75.525
1909 .	•	••••44	157.149	+	58.779
1910 .		114.001	+	48.793
Glede števila je bila naša zunanja kupčija le leta 1905 pasivna, to se pravi, uvozilo se je več klavne živine kakor pa izvozilo. Po vrednosti pa smo imeli vseskozi večji izvoz. Bilanca se toraj povprečno ni poslabšala; seveda le na zunaj. V resnici pa je bila združena za naše živinorejce deloma z zgubami, ker so bili prisiljeni, toraj neprostovoljno, prodati svojo živino.
Percentualni delež tujezemstva pri uvozu živine v našo monarhijo je bil ta-le:
Povprečno	Nemčija	Italija	Srbija Črna gora		druge
na leto					države
	v odstotkih vrednosti				
1901/1905	1-5	50	91-0	19	0-6
1906	3-4	9'4	73-4	3-5	10-3
1907	12.7		71	17‘7	136
1908	10-3	Ttl/ O 4-7	67-0	11-2	6-8
1909	18-1	3-4	63-6	5-6	93
1910	37-0	13-3	2-6	3-8	43-3
Največji delež ima Srbija. Ta doseže povprečno v letih 1901/05 ne manj kakor 91 % vrednosti skupnega našega uvoza klavne živine, pade pa leta 1907 na 7‘1 %, ko so se Srbiji odrekle obmejne ugodnosti in v začetku one dobe, ko nismo imeli nobene trgovinske pogodbe s to južno državo. V prihodnjih dveh letih je bil uvoz živine zopet večji, in sicer zaklane živine na podlagi s Srbijo sklenjene začasne pogodbe (od 1. septembra 1908 do 1. marca 1909). Ko je ta provizorij dotekel, padel je uvoz na 2-G0%.
V	ostalem odpade uvoz klavne živine, ki znaša 2'4 milijonov leta 1910, na Nemčijo, Italijo, Črno goro, največji del na druge dežele, med kterimi pride na Švico 15'3 % in na Nizozemsko 25-6%.
V	toliko statistični podatki. Kaj pa sledi iz njih? Da je naša carinska in pogodbena politika imela te učinke, ki smo jih od nje pričakovali, in da toraj nimamo nobenega vzroka, kreniti proč od nje; tudi iz stališča domačih odjemalcev ne. Od uvoza letnih 10.000 ton (tona je 100 meterskih stotov) argentinskega mesa se je pričakovalo, da bo se s tem odpravilo tako-zvano pomanjkanje mesa. To bi toraj bilo 100.0 O meterskih centov mesa ali okroglo 25.000 volov (po 400 kil klavne živine). Naš izvoz te vrste živinčet pa je znašal (vštevši bike);
povprečno leta	izvoz
1901/1905 .................. 108.268 kom.
1906
1907
1908
1909
1910
68.786
49.990
70.457
60.144
53.670
Lahkoča bi bila, zadržati potrebno število teh živinčet dffma, to tembolj ker je zvišala Nemčija carino na uvoz volov — kakor smo videli — od 25 50 na 90 mark od glave. Toda to zmanjšanje izvoza v prid domačega sejma se ne more doseči z nasilnimi sredstvi, ampak edino le s politiko cen, ki nudi prodajalcu vsaj tiste ali še večje ugodnosti kakor tujezemstvo. Toliko kaže naše predstoječe razmotvivanje na vsak način, da se nikakor ne more govoriti o tem, da vzrejajo naši živinorejci nezadostno množino živine.
Hugo Reiuhofer.
Žužek.
Žužek* (nemško K or n k lifer, Kornwurm; lat. Curculio gramih), se najde po kaščah in mlinih; sploh ga ne manjka v prostorih, kjer so hrani žito. Hrošček je 4 mm dolg m l-3 mm širok ter temno-rujave, v mladosti pa bolj svetle barve. Na glavi nosi tenek rilček s prav krepkimi čeljustmi, s kterimi zgrize tudi trda zrna. Ovratnik je kakor posut z globokimi pikicami, progaste pokrovke pa so tako trde, da kar zahrežČi, Če stopiš na žužka.
Žužek prezimi v špratijab in razpokah tramov, če nima miru v žitnem kupu, kjer so je izvalil. Skrivališče pa najde tudi med slamo iu plevami, v razpokah tal, v kašči i. t. d. Iz teh skrivališč se
* V odgovor Da vprašanje g. H. od Velike Nedelje,
zmuzne spomladi ter se razširi in pomnoži v kaščah. Spomladansko, solnce ga je prebudilo iz zimskega spanja, kajti toplota je njegov življenski element. Hrošč za kratko dobo lahko prenese tudi do 60 stopinj vročine. Ker ljubi toploto, vzdržuje se kaj rad na solnčni strani kašč in pekarij. Trditev, da mu je svetloba nevšečna, je neutemeljena. Saj ga lahko dostikrat opazujemo, kako se pride — po zraku ne more letati — iz skrivališč in temnih prostorov gret na solnce.
Samica leže jajca na pšenico, rž, ječmen, pa tudi koruzo. Jajc pa ne leže na zgornjo plast zrnja, ampak kakih 10 cm globoko, to pa ne samo zaradi toplote, ampak zaradi zaduhlosti, ki vlada v kupu. V zrno izdolbe s čeljustmi jamico in položi v njo jajce. Zrnje, ktero je polno teh škodljivcev, je tako toplo, da kar občutiš gorkoto, ako segneš z roko v kup.
Čez kakih deset dnij se izvali iz jajčeka bela ličinka z rujavo glavo, ki še se globokeje zavrta v zrno ter je počasi popolnoma izje, da ne ostane v njem niti mrvice moke, temveč sama prazna luščina in pa v njej črvič. Ta se potem zabubi in meseca julija izide gotov žužek, prva mlada generacija.
Ti mladiči ležejo za štirinajst dni jajca, tako da imamo meseca septembra že drugi zarod, ki je seveda mnogobrojnejši od prvega.
Žužki živijo skupaj v gručah, tako da napravijo v kupu zrnja ogromno škodo. Le pomislite to-le: Dr- Nordlinger trdi, da naleže samica prvokrat 6 do 150 jajčic, drugo krat pa do 6 tisoč, toraj se v resnici ogromno naglo plodi.
Žužku je jako težko priti na sled, ker se na žitu ne pozna, da glojejo črvi na njem. Hrošč se edino-le ovadi s tem, kar sem že zgoraj omenil, da so taki kupi zrnja nekam segreti, kar vešča roka kmalu opazi.
Ubranite se tega škodljivca najlažje s tem, da so žitnice ali kašče zračne in svetle. Skrbite tudi za snago! Odpirajte okna in vrata na kaščah, da zrak prepiše vso prostore. Vse špranjo in razpoke pobelite z apnom!
Polivanje podua v kašči z vrelo vodo ne basne, ker samica leže jajca v zrno. Brezuspešno je tudi polivanje posod za zrnje s skuhauimi bridkimi tekočinami ali z galico. Nič ne dosežeš tudi, če tla poškropiš s terpentinom ali pa z vodo, v kteri si kuhal tobak, brinje, i. dr.
Zatiraj pa žužka s tem, da takoj zmlatiš žito, če ni dobro dozorelo, ali če si snopjo spravil še mokro. Zrnje zlasti pregrobaj in premešaj z lopato meseca julija in septembra, ker se ravno takrat množi žužek. Ako to delo opravljaš spomladi, ne bo ti žal, ker temu škodljivcu ni nič neprijetnejše kakor hladen zrak in prepih. Ne puščaj v kašči kupčekov starega zrnja, pomešanega s prahom!
Dobro bi bilo, če bi položili v kupe zrnja cevi, po kterih pride mrzel zrak; zrnje se ne more segreti, in žušek se ne plodi tako zelo.
Ako imaš v kupu dosti žužkov, moraš zrnje presejati, zalego kolikor mogoče pobrati in sežgati v peči, zrnje pa dati v mlin. Dobro je, če v žitnici tuintam raz položiš cunje, ker se pod njimi radi zbirajo žužki, kakor nas uči izkušnja. Pokladanje starih cap še je uspešneje, če zlasti v zgodnji mrzli spomladi v tako krpo zaviješ vroč kamen ali opeko, kajti toplota žužka posebno vabi in mami. Ko sc jih je precej nabralo, poberi te škodljivce in jih sešgi.
Pokončavati jih moraš posebno spomladi, ko so zbudijo iz zimskega spanja in se spravljajo k ploditvi, drugič v začetku meseca julija, ko se prikaže prvi zarod in potem meseca septembra, ko pride druga generacija.
Dr. Mie stinger, vodja c. k. postaje za varstvo rastlin, nasvetuje to-le: Preduo spraviš novo zrnje, treba je kaščo razokužiti. Kot raz-okuševalni sredstvi se uporabljata anilin o v o olje (Aniliuol) in ogljikov sulfid (Schwofel-kohlenstoff). če so uporablja auilinovo olje, moramo kaščo izprazniti, razpoke in špranjo pa sc morajo, preduo jih zadelamo, namazati z anilinom (1 liter auilinovega olja na 15 litrov vode); stene se pobelijo na sveže z apnom, kteremu smo dodali 1 liter auilinovega olja na 15 litrov beleža. Žužka umoriš, če postaviš plitvo krožnike z uni-linovim oljem v kaščo, koje okna in vrata si dobro zadelal. Ker pa je plin od anilina tudi za človeka strupen, treba je žitnico dobro prezračiti, in se morajo stone dobro posušiti, preduo spraviš v tako shrambo zruje.
Uporaba ogljikovega sulfida ima to prednost, da kašče ni treba izprazniti, toda to sredstvo je zaradi ognja jako nevarno. Plin se jako rad razleti, zato nc hodite blizu z lučjo! Ker je to sredstvo, kakor že rečeno, zaradi ognja skrajno nevarno, se malokedaj uporablja. Če se zrnje nahaja nad stanovanjem ali hlevom, se ogljikov sulfid ne sme uporabljati za zatiranje žužkov, ker je težji nego zrak in toraj lahko prodre v spodnje prostore, kar bi bilo nevarno za ljudi in živino. Ogljikov sulfid so nastavi v nizkih, toda obsežnih posodah po kašči skozi 24 ur; vrata in okna žitnice pa se morajo prej dobro zadelati. Pozneje je treba prostore dobro prezračiti, zrnje pa premešati. Tudi če je v kupih že polno žužkov, sc z uspehom uporablja ogljikov sulfid. Spravi zrnje v podolgovate kupe, na vrh kupov pa posode z ogljikovim sulfidom, 1 meter vsaksebi, čez vse to vrzi plahte! Po preteku šestili ur se mora potem zrnje dobro premešati.
Baje preženemo žužke iz kašče tudi s tem, če zanesemo v njo kup sveže krme.
Da se obvarujete velikega škodljivca, skrbite pred vsem za snago; napravite na žitnicah na nasprotnih straneh dovolj velika okna, ne pa okin-jake; ne odpirajte vrat in oken samo takrat, ko pridete po zrnje v zrnsko klet, ampak zračite jo prav pogostoma.___________	J—š—č.
Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini.
(Dalje.)
Porodna vročica krav.
Bolezen, ktera se je svoječasno prištevala najnevarnejšim in kteri je podleglo toliko in navadno ravno najboljših molznih krav, je porodna vročica krav. Njena nekdanja nevarnost pa je že potekla, ker uporabljajo živinozdravniki že z uspehom razne načine zdravljenja, in tako se posreči skoro vsikdar rešiti pogina živino, ktoro je napadla ta lolezeD, ako se pravočasno začne z zdravljenjem.
Porodna vročica krav se pojavi po storitvi drugi ali tretji dau. Našel pa sem to bolezen tudi že o drugem času kakor po oteletenju.
V	dolini ob Muriei, kjer sem prej deloval, kupijo posestniki, ki se bavijo lc z mlekarstvom, dostikrat od kmetov iz gora jako breje krave, ki se bodo kmalu oteletile, ali pa take, ki so pred kratkim storile in so toraj dobre molznice. Pri teh slednjih kravah sem opazoval v večih slučajih prikazni porodne vročice krav že 8 do 10 dnij po oteletenju. Vzrok ti bolezni jo bil na vsak način ta, da je prišla dotična živina od prejšnjih slabih jaslij k dobri paši in jaslim, polnim dobre klaje. Porodna vročica gre roka v roki z obdelovanjem zemlje in intenziviteto (jakostjo) gospodarskega obrata. V gospodarstvih, kjer je na razpolago dosti bujne mrve, in kjer se peča gospodar z mlekarstvom ter krmi živino v hlevu, so slučaji porodne vročice mnogobrojni.
V	bolj oddaljenih gospodarstvih z bolj eksten-sivnirn (razsežnim) obratom, kjer so živina goni na pašo, pa se pojavi ta bolezen le poredkoma. Tako so se pokazali le posamezni slučaji porodne vročice krav v okraju Obenvolz, ker se živina v teh krajih mnogo spušča na pašo; medtem ko so me poklicali na pomoč v murički dolini gotovo vsako leto po petdeset in še večkrat h kravam, ki so obolele na ti bolezni. V dokaz, da stoji ta bolezen v ozki zvezi z intenzivnim krmljenjem, naj navedem to okolnost, da nisem doživel leta 1008/0'J, ko je bilo znano pomanjkanje krme, niti jeduega slučaja te bolezni, medtem ko sem zdravil pred in po tem času — kakor žo prej omenjeno — vsako leto čez petdeset živinčet.
Tudi kratko pred storitvijo sem opazoval telečjo vročico. Tukaj je bil vzrok razven preobilega pokladanja še ta, da so se krave nekaj dni pred otelctcujem popolnoma izmolzle. Popolno iz molzenj e neposredno pred ali po storitvi jc le prerado. vzrok, da se pojavi ta bolezen.
Krvni naval h kolkovim organom je ob času poroda itak pomnožen. S popolnim izmolzenjem vimena, z odplavljenjein porodne vode in s porodom sploh nastanejo prazni postori, h kterim sili kri, medtem ko primanjkuje drugim udom krvi. Tako si moremo tudi razlagati prikazni otrpnenja, potrebo po spanju ip nezavest živin-četa iu končno povratek normalnih razmer po zdravljenju vimena. Polno vime toraj vravnava
krvni obtok. Vimena toraj ne smemo jako iz-molzti niti pred, niti po oteletenju, čeravno je zelo polno, kajti isto je najboljše varstvo proti nepravilnostim krvnega pretakanja iu porazde-Ijenja krvi na posamezne ude.
Mojo pozornost je posebno zbujala ta okolnost, da so me morali klicati navadno redno zaradi te bolezni takrat, ko se je na naglem spremenilo vreme, če je naenkrat nastalo toplo vreme, ali če se je bližalo neurje. Ta prikazen se da razlagati s tem, da ima vreme vpliv na živčevje. Če je živina neprenehoma zaprta v vročih, zaduhlih in temnih hlevih, če vsako leto vrže tele, jo molzemo do zadnjega dneva pred storitvijo, ako ji pokladamo le puhlo ničvredno klajo, s ktero hočemo doseči mnogo mleka, ali so smemo potem še čuditi, da jc ves njen organizem oslabel? Posledica temu pa je, da neugodno vpliva sprememba vremena na slabe živce. Sicer pa opažamo sličjie prikazni tudi pri ljudeh. Ako nastane nenadoma toplo vreme (široko), se vzdigne nevihta, človek kar čuti, kako mu opešajo živci, in obide ga nekakšna utrujenost.
Znaki bolezni so pri telečji vročici skoro zmiraj jednaki. in če si enkrat videl na ti bolezni obolelo živinče, boš jo drugokrat takoj spoznal. Krava neha žreti; je trudna; se boji se vleči, ker j o navdaja strah, da bi se ne mogla več vstati. Omahuje, kakor da bi bila v križu mrtvo uda. Ako se ne more več držati po koncu, skuša se vleči; ker pa nima več moči, pade na tla. Krava leži potem bodisi kakor navadno, to jo: nogo drži sključene pod se, bodisi jih iztegne od sebe, kakor tudi glavo.
Če bolano živinče leži in počiva na trebuhu, hoče zmiraj glavo naslanjati na prša, kar je značilno znamenje za porodno vročico. Če privzdignemo glavo, takoj jo položi zopet nazaj na stran, če položimo iztegnjeno ležečo kravo na trebuh, takoj hoče zopet položiti glavo na stran. Uho in rogovi so mrzli, oči zaprte, jezik ji moli iz gobca, diha težko in hropeče. Tu in tam skuša vstati, privzdigne naglo glavo, toda pade ji kakor brez življenja zopet na tla, proti jaslim ali zidu; pri tem si dostikrat poškoduje rogove. Nato nastopi popolna otrplost in neobčutljivost. Zivinčetu lahko segnemo v oči, zbodemo z iglo v oko, toda še ne zmeni se za to. Scalnica in blato so ne odpravljata več. Bolezen traja 24 do 48 ur, iu če ne pride pomoč, pogine na mrtvoudu srca.
Nujno se mora toraj priporočati, da se brez obutavljenja pokliče živinozdravnik. Njega zdravljenje te bolezni bo imelo izredno ugoden uspeh. Dokler ne pride živinozdravnik, naj gospodar skuša okrepiti delovanje srca s tem, da namaže živinče z zredščenim terpentino-vim oljem ali kafrovcem po hrbtu in ledju ter jo potem drgne s slamo. Na kolk (ledje) in križ se položi mokra rjuha in čez njo potem razprostre topla volnena odeja.*) Na vsak način opustite vlivanje zdravil! Ker je pri telečji vročici tudi požirak mrtvouden, obstoji nevarnost, da pride zdravilo v dušnik in povzroči pljučno vnetje. Skrbite tudi za to, da no bo glava ležala na tleh, ampak bo vsaj nekoliko privzdignjena, da se zabrani iztekanje želodčne vsebine proti gobcu, ker bi sc je sicer lahko kaj razlilo tudi v sapnik, če leži glava po tleh raz-leknjena. Žival tudi ne sme ves čas ležati na isti strani; toraj jo večkrat predenite!
Zabranjevalna sredstva sledijo iz vzrokov. Priporočam zlasti, da nekaj dnij pred oteletitvi iu nekaj dni potem, ko je krava storila, isti dajate manj klaje. Posebno pa nc smete preveč močno krmiti krav — suholač, ki preveč dobro molzejo. Preveliki dotok krvi k vinemu so ne sme povspeševati s popolnim izmolzenjem siskov. Izprva se odvzame malo mleka in potem še le sčasoma zmiraj večja množina, dokler no pretečejo nevarni prvi dnevi. V ostalem pa skrbite, da dobi živina dovolj svežega zdravega zraku in omogočite živini, da se dovolj prehodi na pašnikih. Boljše kakor vsa zdravila za razne bolezni je jačcnjc zdravja in odpornosti živinčet z naravno vzrejo. Čim bolj naravno redimo živino, jo spuščamo na prosto iz hleva, tem bolj zdrava, krepka in odporna bo, tem bolj lažje
*) Dular Se priporoča, naj se na čelo poklada in večkrat premilij» mrzle ovitke; iz črevesa je treba iztrebiti blato s pooljono roko in potom brizgati vanj milnico (žajteneo), v kteri se raztopi malo soli.
bo skotila, in tem bolj po redkoma se bodo pojavile bolezni pred in po storitvi.	__	Pride še.
Nekaj besed k bližajoči se trgatvi.
Pri nedvomno velikem napredku, kterega opazujemo pri obdelovanju vinske trte po nastopu trtne uši, se je pravzaprav čuditi, da je drugi del vinarstva, namreč kletarstvo ostalo še precej na isti stopnji, na katerej je bilo pred pojavom tega škodljivca.
Marsikteri je sicer dober vinogradnik, a prav slab kletar. Krčevito se drži v tem oziru starih načel, prevzetih od svojih prednikov. Četudi je tu in tam opravičena neka mera nezaupljivosti proti raznim, sodobnim novotarijam, vendar naj ne sega ta mera črez mejo, ktero začrtajo zdrav razum in pa lastne in drugih izkušnje. Nezaupljivost ne sme biti tako velika, da izključi vsak napredek brez pomisleka in morda včasih še sploh le zato, ker to, kar se priporoča, ni zrastlo na zelniku istega, kteremu se priporoča.
Napredek je vsepovsod potreben in če je potreben pri gojenju vinske trte, ni nič manj potreben pri gojenju vinskega pridelka; saj je zdav-nej dognana resnica, da je vinoreja tem dobičko-nosnejša, čim popolnejše je kletarstvo.
Marsikteri vinogradnik se je že prepričal sam, da je kupec sicer občudoval in hvalil njegov lepo obdelan vinograd, a njegovo vino pa imenoval brozgo ali čorbo, ki ima razne okuse, samo vinskega ne in ktere ne more rabiti. Pri slabem kletarjenju se pač pokvari tudi pridelek iz lepega in dobrega grozdja.
Pri dobri volji in pri vpoštevanju na razpolago stoječih navodil in nasvetov bi se lahko preprečili mnogi običajni pogreški in bolezni, ki delajo vina maDj vredna in suh naš narodnogospodarski žep. Da se temu odpomore, se je treba sprijazniti z mislijo, da po stari poti ne gre naprej. Ne sme se pač prezirati onih okolnosti, ki vplivajo na kakovost vina, da ne bo ta odvisna samo od naključja.
In ker imamo že ob trgatvi priliko vplivati na kakovost bodočega vina, je pač važno, da določimo pravi čas trgatve ter da isto izvršimo z največjo skrbnostjo. Posebno važna je pri nas določitev časa trgatve, kajti le premnogokrat se brez pravega vzroka prerano bere. To tudi marsikdo uvideva, a ne vposteva. Znan mi je slučaj, da se je neki vinogradnik, ki je prerano bral in dobil zato pravo kiselico, rotil, da bode postavil v vinograd kamen z vsekanim napisom, kedaj mu je v bodoče iti brat; do prihodnje jeseni pa je pozabil na kamen in na vse skupaj ter je bil eden prvih, ki so pričeli prerano s trgatvijo. Ravnal je kakor mnogi drugi proti boljšemu, lastnemu prepričanju boječ se, da mu par jagod segnije.
Ob času zorenja pa zaleže par dni čakanja veliko, kajti grozdje pridobi vsak dan na sladkobi in zgubi na kislini, mehenice postanejo dan za dnevom tanjše, vsebina jagod pa sočnejša: vse to torej v obilni meri odvaga izgubo, ki zna morebiti nastati vsled tu in tam se pojavljajoče*gnilobe. Kaj drugega je seveda, če gniloba prav močno nastopa; tedaj se lahko vsled čakanja več izgubi, kakor pridobi. V takih slučajih je treba pod-birati, včasih tudi splošno brati. Vendar se taki pojavi dogode že bolj proti pravemu času trgatve. Nikakor pa ni opravičeno, pri nas pričeti s trgatvo pred oktobrom ali žc celo v sredini septembra, kar se je v zadnjih letih po nekod dogajalo. Ni treba ravno posnemati vsakega strahopetca, ki se trese za vsako jagodo in prične trgati, če le vidi kjo kako gnilo ali od ptičev, oziroma muli načeto jagodo, ne oziraje se na to, je-li grozdje zrelo ali ne. Taka prenaglica posameznikov pokvari dostikrat kakovost vin celega okoliša, kajti za prvim pričnejo trgati drugi in marsikteri, ki bi sicer rad še čakal, je primoran tudi pričeti, sicer postane njegov vinograd pribežališče vseh grešnikov, krščenih in nekrščenih.
Bere naj se, kadar je grozdje zrelo in to je, ko prično peceljni leseneti, jagode pa dobivati na solnčni strani rujavkasto barvo, da zgledajo, kakor bi bile opečene. Ob enem postaja listje rumenkasto, kar je znamenje, da mu že pojema slad-kobotvorna moč. To je torej pravi čas trgatve. Nadalje naj se ne trga, dokler je grozdje mokro bodisi od rose ali dežja, ker zamore ta voda zdatno poslabšati pridelek. Le v slučaju, da nastopi dolgotrajno, deževno vreme, ki povzroča močni* gnitje, ne kaže odlašati s trgatvijo, a tudi
ob takih prilikah naj se vsaj počaka, da preneha deževati.
Pri trgatvi je skrbno ločiti nezrelo in gnilo ali drugače bolano grozdje od zrelega in zdravega, istotako belo od črnega posebno tam, kjer kupci ue marajo pri vinu visoke barve. Kjer je mogoče, naj se tudi posamezne vrste trgajo za se.
Skrbno, pravilno odbiranje povzroča res več dela, vendar je na ta način spravljeni pridelek žlahtnejši, ki se da tudi lažje in boljše razpečati; večji trud je torej obilno poplačan.
Sicer pa je mogoče narediti še dobro vino tudi iz gnilega grozdja, ako se ga hitro stisne in mošt natoči v zažveplan sod, da se lahko vsa nesnaga vsede na dno, predno prične vreti. Drugi ali tretji dan, na vsak način pred začetkom vretja, je tako očiščen mošt pretočiti, da se nesnaga izloči, mošt pa prezrači in da izpuhti žveplena sokisliua, ki sicer ovira vrenje mošta. Da se sedaj vrenje pospeši je priporočljivo, dodjati močno kipečega mošta iz zdravega grozdja.
Na enak način bode letos ravnati z moštom tam, kjer se je pozno žveplalo proti trsni ple-snobi, da se izloči med jagodami ostalo žveplo preje, kakor začne vreti, da torej ne dobi mošt okus, oziroma duh po gnilih jajcih. Če bi se še pa vzlic temu pojavil ta neprijeten dull, tedaj je mošt hitro po burnem vrenju razpršeno pretočiti v nekoliko zažveplan sod,, in je tako pretakanje ponavljati v presledkih tako dolgo, dokler ne dobi vino čisti okus. Žveplena sokislina, ki jo spravimo z žveplanjem soda v vino in pa žvepleni vodik, ki povzroča oni neprijetni okus, se spojita namreč sčasoma v vodo in žveplo, ki se potem v obliki finega praha vsede na dno soda.
Druga važna, a pri nas še toli zanemarjena točka bodisi pri trgatvi, kakor pri poznejšem kletarjenju je snaga. Nikdar ni mogoče dovolj opozarjati na dejstvo, da brez snage ni dobrega, stanovitnega, čistookusnega vina. Komaj bi bilo dovolj, da bi se na vse posode, orodje in shrambe vtisnila ali vžgala besedica „snaga", ki naj bi vedno opominjala vsakega, kaj mu je storiti, predno rabi to in ono.
Škafi (vedrice), brente (pute), stiskalnica, kadi, sodi, klet i. t. d.: vse to mora biti pred trgatvo skrbno osnaženo, četudi je tu in tam trda za vodo. Klet je prezračiti, očistiti vseh trohljivih snovij, vmesti in pomesti ter pobeliti, kar se lahko zgodi s trsno škropilnico. Beležu se naj dodene nekoliko bakrene galice, ki zatre razne plesnobe in prhnenje povzročajoče glivice. Zavoljo-tega je pobeliti še s to zmesjo tudi gantare. Če se belež na zidu noče sušiti, kar je v vlažnih kleteh skoraj gotovo, tedaj se priporoča poprašiti stene s fino zmletim gipsom. Posebno lahko se opravi to delo z žveplalnikom.
Priporočljivo je tudi klet, ko smo jo dovolj prezračili, žveplati na ta način, da vsujemo na žrjavico nekoliko žvepla; okna ;iu duri je treba pa dobro zamašiti, da je učinek boljši. Pozneje je seveda klet zopet primerno prezračiti, sicer bi ne bilo obstati v njej.
Slaba, a neredka razvada je tudi puščati ostanke zadnjega stiskanja na stiskalnici včasih do prihodnje trgatve. Ti ostanki se kisajo in povzročajo, ako se stiskalnica prav temeljito ne osnaži, cikanje prihodnjič stiskanega pridelka. Stiskalnico je torej takoj po uporabi in potem pred uporabo dobro očistiti.
Kako je ravnati s sodi, je bilo opisano pred kratkim v tem listu. Omeniti je še, da je pri že-lezju, ki lahko pride pri trgatvi z moštom v do-tiko, skrbno odrgniti rjo s peskom, ker je rja dostikrat kriva, da vino počrni. Iz istih vzrokov je paziti na to, da je železo pri sodovih vraticah na notranji strani dobro zalito s sraoloj.
Zupanc.
Hmeljska letina 1912.
Gospod Adolf Adorno, grajščak na Kalten-bergu blizu Tettnavga na Bodenskem jezeru, je objavil sledeče, jako zanimivo poročilo o letošnji hmeljski letini. On piše: Vsled zelo ugodnega vremena so se hmeljski nasadi, lcteri so bili v začetku meseca julija še precej slabi, tako popravili, da danes lahko računamo na dobro polovico normalne letine. Vendar se še lahko vse spreobrne in predrugači, posebno, ako se mokro in mrzlo vreme zadnjih dni ne zboljša. Glede vremena prihajajo tudi iz Angleškega neugodna poročila. Dobre letine pa se lahko veselijo hmeljski prekupci, pivovarji in celo hmeljarji;
ako bi namreč letošnja letina ne bila obilnejša od lanske, potem bi se cene dvignile do 600 K za 50 kil, kar bi pa le povzročilo pomnoževanje hmeljskih nasadov — v škodo vseh pridelovalcev. Obžalovati pa moramo, da se že oglašajo ljudje, kteri hočejo z vsemi sredstvi znižati cene. Vsled-tega je nujno potrebno, da si hmeljarji in kon-zumenti natančno razjasnijo ves položaj in da se vedo potem izogibati škode. Pred vsem je potrebno povdariti, da je pošla skoro vsa zaloga starega hmelja na trgih in tudi pri pivovarjih.
Razlogi za ta pojav so itak znani. Zelo obilna letina leta 1910 je povzročila, da so se pivovarji preskrbeli s hmeljem za :,/4 sesije leta 1911/12; ako bi tega ne bilo, bi bile cene v pretekli sesiji še veliko višje. To dejstvo nam je porok, da si bodo pivovarji tudi letos preskrbeli zadostno zalogo, s ktero bodo potem vsaj deloma shajali za leto 1913/14 in se tako obvarovali morebitnih, previsokih cen. Od nektere strani se trobi v škodo hmeljarjev in kupcev po svetu, da bodemo imeli letos veliko hmelja; takšna poročila se morajo tembolj obsojati, ker se vendar vsi hmeljarji trudijo, tozadevno objavljati le resnična poročila. Po poročilu cesarskega statističnega urada ima vsa Nemčija leta 1912 27.012 hektarjev s hmeljem zasajene zemlje, od ktere pa odpade še gotovi del na nove nasade, ki pa glede pridelka ne pridejo v poštev. Ako se ti podatki primerjajo z onimi prejšnjih let, vidimo, da je leta 1907 znašala s hmeljem zasajena površina 38.297 hektarjev, leta 1908 35.865 hektarjev, leta 1905 celo 39.511 hektarjev in leta 1910, v kterem je Nemčija producirala 400.000 starih centov, 27.466 hektarjev, toraj okroglo za 540 hektarjev več kakor leta 1912.
To vedeti in si zapomniti je vele-važno za vsakega hmeljarja!
Slične so razmere na Avstrijskem (Ogrska je izvzeta), na Angleškem in deloma tudi v Ameriki. Ako je toraj Nemčija leta 1910 s 27.500 hektarji zemljišča pridelala le 400.000 starih stotov hmelja, je nespametno, če se najdejo ljudje, ki trdijo, da bode Nemčija imela letos pri 27.000 hektarjih pa 450.000 starih stotov hmelja.
Znana hmeljska tvrdka Johann Barth & Solin, Norimberg, javi v svojem najnovejšem poročilu sledeče: Glede uravnave hmeljskih cen ni toliko merodajno vsakokratna množina pridelanega hmelja, ampak v veliko večji meri zaloga starega blaga pri trgovcih in pivovarjih. Ako se izčrpajo stare zaloge, potem se dvignejo tudi cene, ker je povpraševanje in potreba pokritja od vseh strani prevelika in vstrajna.
Danes pa se je povečalo zavživanje piva v vseh deželah, in tvrdka Johann Barth trdi, da se bode v bodoči sesiji rabilo 1,734.000 starih stotov hmelja. Leta 1910 pa se je na celem svetu na 97.711 hektarjih pridelalo le 1,560.000 starih stotov hmelja. Danes pa s hmeljem sa-sajeno površje ni večje. Kdo more toraj z ozirom na navedena dejstva trditi, da bodemo pridelali letos več hmelja kakor leta 1910 ? Po mirnem in resnem premišljevanju pač nikdo! Toraj ne obupajte hmeljarji, in bodite previdni konzumenti. Vsakemu svoje!
Ogledovanje hrušk -moštovnic v Linču.
Avstrijska sadjerejska in pomološka družba na Dunaju, L, Gospodske ulico 13, ter deželni kulturni svet za nadvojvodino nad Anižo v Linču priredita v času od 28. do 30. septembra v Linču ogledovanje hrušk-moštovnic v to svrho, da se doseže enotno poznamovanjc teh sadežev. Tudi mi smo dobili vabilo, naj se udeležimo te prireditve z vsemi vrstami hrušk-moštovr nic, ki rastejo na Štajerskem v posameznih sadje-rejskih okoliših.
Kmetovalci in sadjerejci, ki se udeležijo tc razstave, naj vpošljejo od vsake vrste tudi veje z dobro razvitim listjem in jeden kilogram normalno zraslih sadežev. Prijavi se naj dodene etiketa, na ktero se zapiše poznamovanje vrste (domače), označijo posebni znaki drevesa, starost drevesa, njegova rodovitnost in normalen čas zoritve sadežev.
Premovanje se ne vrši. Na željo se vrnejo vpošiljateljem poslani sadeži kolikor je mogoče,
s pravim poznamovaujem in s poročilom o prireditvi. Prijave so naj naslovijo na: „Poinologen-Gesellschaft, Wien, L, Herrengasse 13kakor tudi na: „Oberosterreichischer Landeskulturrat in Linz.“ Ti korporaciji razpošiljata tudi že natiskane etikete.
Sejem z žrebci v Feldkirchenu na Koroškem dne 15. in 16. septembra 1912.
Trška občina Feldkircken na Koroškem nam javlja, da se vrši dne 15. in 16. septembra t. 1. ogledovanje noriških žrebcev in žrebčekov v zvezi s sejmom z žrebci in žrebčeki. Za to prireditev je na razpolago 1000 K državnih daril, 1500 K deželnih daril in 200 K daril trške občine Feld-kirchen, 100 K društvene hranilnice Feldkirchen in 150 K razstavnega komiteja v Feldkirchnu.
Tekmujejo lahko za darila koujerejci z žrebci in žrebčeki noriškega plemena, ki so sena rodili in vzredili v tostranski državni polovici in so čez 1 leto stari.
Prijavijo se naj najpozneje do 8. septembra v občinski pisarni Feldkirchen; prijava naj vsebuje ime in bivališče konjerejca, jeden barvni znak živinčeta, starost, rod, kakor tudi naznanilo, je-li konjerejec sam vzredil tega konja.
Pozneje prijavljeni žrebčeki se ne sprejmejo v katalog. Obrazci za prijavo se dobe od občinske pisarne v Feldkirchenu.
Jesensko ogledovanje pincgavske živine s prodajo.
Zveza pincgavskih živinorejskih zadrug, ki obstoji iz 6 sodnih okrajev za sodnijske okraje Aussee, Grobming, Irdning, Liezen, Schladming in Murau, priredi v Grftbmingu dne 28. septembra 1012 svojo II. ogledovanje plemenske živine s pravico prodaje. Priguaii se bodo bikeci do % leta stari, in biki z 2 ali 4 kočnjaki, breje in molzne krave, breje telice, mlade telice čez leto stare in teleta od V2 do 1 leta. Prigon traja do devete ure dopoldne; odgnati pa se ne sme živina prej, dokler ni končano premovanje, ki jo v zvezi z ogledovanjem. To ogledovanje nudi živinorejcem pincgavskega goveda ugodno priliko, da si nabavijo prav dober materijal za vzrejo, kajti že prvo živinsko ogledovanje te zveze je dalo najboljši dokaz, kako lepo napreduje vzreja pincgavskega goveda v zvezinem okrožju. Zlasti se opozarja na dokazila o rodu, ki jih naj Zahteva vsak kupec; kajti s tem se kupcem jamči, da si nabavijo v resnici čistokrvno živino pincgavske pasme. S tem živinskim ogledovanjem pa je tudi v zvezi izžrebanje plemenskih telic pincgavske pasme.
Temeljna postava gnojenja.
Spisal L. Stocker.
Kdor dobro guoji, bogato žanje.
Kakor je v hlevu krmljenje živine za uspeli odločilnega pomena, tako zavzema tudi najodličnejše mesto pri poljedelstvu in travništvu reditev rastlin ali gnojenje; kajti vsaka rastlina mora imeti za življenje ravnotako kakor človek in žival potreben živež. Pridelovanje rastlin je najvažnejše sredstvo, s kterim si kmetovalec pridobi kruha, in zato obstoji vse njegovo mišljenje, dejanje in nehanje skozi celo leto v tem, kako bi zvišal rodovitnost svojega polja, svojih travnikov. V dosego tega cilja mu je na razpolago v pravi hranitvi rastlin, to se pravi, v pravilnem gnojenju, najboljši pripomoček. Hoče-li to pomoč izrabiti, mora pred vsem poznati bivstvo stvari, temeljno nauke gnojenja. V najširših slojih kmetovalstva pa vlada strahovita nevednost o reditvi rastlin in v to svrho potrebnih redilnih snovij. Taisti, kteri se smatra v občini za najpametnejšega moža, pa ve in zna dostikrat najmanj.
V še tako priprosti poljski rastlinici je vse mogoče skritega. Ako gospod doktor razkroji rastline v preiskuševališču z vodo, kislinami, vročino ter tem in onim, najde njih sestavine. Kakor se je pozidala hiša iz raznega gradiva, ktero smo morali spraviti na stavbeni prostor, n. pr. kamna, opeke, peska, apna i. t. d., ravnotako je tudi pri rastlinskem poslopju. Tudi v rastlini se nahaja najrazličnejše stavbeno gradivo, to se pravi, raznovrstne redilne snovi. Iz stališča praktika pridejo zlasti v poštev: fosforna kislina, dušik,
kalij in apno. Te pa ravno zaraditega, ker jih navadno najdemo v zemlji premalo, tako da jih moramo nadomestiti od zunaj z gnojenjem. Na-domeščeuje s foslorovo kislino, dušikom, kalijem in morebiti apnom nazivljemo popolno gnoji t e v.
Različne rastline potrebujejo meujaje 6e raznovrstnih redilnih snovij, kakor na primer tudi naša domača živina. Vsaka vrsta živine zahteva svoje posebno krmilo (konj — svinja — perutnina). Ilavnoisto najdemo pri rastlini. Ako manjka le jedne izmed potrebnih redilnih snovij, ali pa je dobi rastlina v premali množini, je pridelek ze slab.
Tukaj velja posebni zakon. Čeravno kmet noče ničesar ali vsaj ne mnogo slišati in vedeti o zakonih, zlasti o kazenskih zakonih, moramo si vkljubtemu natančneje ogledati in razložiti postavo o reditvi rastlin. Ta zakon ni nič nevarnega, ne obremeni nas z novimi davki, ampak nam donaša le hasek. Glasi pa se po Justu pl. Liebigu, glasom ukaznega lista iznajditelja: Pridelek se ravna po oni redilni snovi, ki je ima rastlina na razpolago v najmanjši meri. Da te besede vsakdo razume, hočem stvar natančneje obrazložiti. Za primerjanje in boljše razumevanje bo nam služila kad, ktero bomo krstili z učenim imenom: „Redilnih snovij-mininum*)-kadu. (Glej; sliko!)
Tu vidite naslikane različno dolge doge; tako dogo fosforove kisline, dušika, kalija in apna. Pri dogi fosforove kisline teče voda že čez rob. To je umljivo, saj se iz podobe vidi, da je sodar dogo fosforove kisliue prekratko urezal. Prostornino za vodo določuje — kakor se vidi iz slike — najkračja doga, to jo doga fosforove kisline. Kaj in kako naj počnemo, da kad boljše uporabimo, da spravimo več vode v njo ? Ali naj podaljšamo ostale doge'? Kaj še! voda bi se nam vkljub temu razlivala čez rob. „Najkračjo dogo moramo podaljšati", rekel bo vendar vsakdo. Ge to storimo, povečamo prostornino za vodo in v kad lahko potem nalijemo še več vode. Kako smo stuhtali in scoprali pri kadi z razno dolgimi dogami, da gre sedaj več vode v njo, to nam je sedaj jasno kaj V No, umetnikov nam za to ni bilo treba klicati.
Sedaj pa bomo ta primer prenesli na polje in našli bomo ravnoisto.
Ako se nahaja na polju ali travniku na primer redilne snovi „fosforove kisline" v najmanjši množini, kakor je dostikrat tudi resnica, tedaj določuje ravno fosforova kislina množina pridelka. Visokost pridelka se ne more razlivati čez rob, ravnotako kakor je to bilo pri vodi v gornjem slučaju. Premalo imamo gradiva fosforove kisline, da M se moglo pridelati več rastlinskega gradiva. Če bi tudi pomnožili ostale redilne snovi (pri sliki: doge), in če še v tako veliki meri, ne dosegli bi niti najmanj večje množine pridelka. Še le, ako zvišamo množino fosforove kisline, ako podaljšamo dogo (glej sliko) fosforove kisline, šlo bo v kad več vode, bo pridelek večji, ker se tudi izrabi dušik in kalij. Pridelek se zviša ravnotako, kakor je narasla višina vode v kadi, ko smo podaljšali najkračjo dogo.
*) Latinska beseda minimum — najmanj.
Naslednji primer bo nam služil v boljše razumevanje in razlaganje tega najvažnejšega vprašanja gnojitve:
Polje ima na primer: fosforove kisline za zrast 15 meterskih stotov zrnja, dušika dovolj za zrast 19 meterskih stotov zrnja, kalija za zrast 24 meterskih stotov zrnja in apna v dovoljni množini za zrast 50 meterskih stotov zrnja.
Koliko zrnja bo se tedaj lahko največ pridelalo na tem polju? V najugodnejšem slučaju le 15 meterskih stotov, akoravno je ostalih redilnih snovij za dosti večji pridelek na razpolago. Kakor sem že v prejšnjih vrsticah naglašal, bi se pridelek ne povečal niti za pol funta, če bi spravili na polje še toliko dušika, kalija in apna, če ne pognojimo pred vsem še bolj s fosforovo kislino. Ako smo to storili, če smo podaljšali dogo fosforove kisline, pridela se lahko 19 meterskih stotov zrnja.
če še se naj bolj zviša pridelek, morali bi pognojiti še tudi bolj z dušičnatimi gnojili, tako da bi pridelali 24 meterskih stotov zrnja. Ko smo dosegli to množino, morali bi nadomestiti troje redilnih snovij, četudi v različnih množinah, to se pravi: apna je na polju toliko, da zadostuje za 50 meterskih stotov zrnja, če hočemo zvišati pridelek, morali bi še pognojiti z večjo množino fosforove kisline, dušika in kalija, kajti v zadnjem primeru smo prišli še komaj na 24 q (q = cont).
Razmerje med množinami redilnih snovij je seveda lahko tudi drugačno (mi smo vzeli te številke le za primer!), kajti zemlja ima enkrat te, drugokrat druge redilne snovi v večji množini. Splošno bo ,potrebno, da se oziramo pri gnojenju na vsa troja gnojila, oziroma četvera, namreč fosforovo kislino, dušik, kalij in dostikrat tudi apno, to se pravi, teli gnojil primanjkuje zemlji iu treba jih je toraj dodati. Sedaj, ko vemo, da rastline potrebujejo živeža in tudi kakšnega, hočemo še nakratko povedati, v kterih gnojilih najdejo svoje hranilo*).
Hlevski gnoj vsebuje vse potrebne redilne snovi. Razventega pa tudi zboljša in zrahlja zemljo, ker vsebuje mnogo humusa (brne ali črne prsti). Pri zboljšanju zemlje ga podpirajo še bakterije, kterih ima neizmerno množico. Te bakterije pripravljajo zemljo, so naravnost pijonirji, ki obdelujejo polje. Hlevski gnoj in gnojnica pa je primeroma revna na fosforovi kislini, tako da je treba to redilno snov nadomestiti z umetnim .gnojilom, ki vsebuje fosforovo kislino.
Poleg hlevskega gnoja imajo dandanes v kmetijstvu važno ulogo umetna gnojila. Ne obstoja pa jed n o umetno gnojilo, ampak imamo jih več različnih, od kterih vsako vsebuje navadno le po jedno redilno snov.
Tako imamo umetna gnojila, ktera vsebujejo fosforovo kislino: Tomaževo žlindro in super -fosfat in kostno moko. Od teh troje uporabljajo kmetovalci že od nekdaj v največjih množinah Tomaževo žlindro; ž njo se dosežejo pri vseh rastlinah prav izvrstni uspehi in bogati pridelki. Ne učinkuje pa samo s svojo vsebino fosforove kisline, ki znaša 13 do 20 odstotkov, ampak tudi z apnom, kterega vsebuje kakih 50 odstotkov.
Dušičnata umetna gnojila so: čilski solitar (15 odstotkov dušika), žvieplenokisli amonijak (20. odstotkov dušika). Čilski solitar se naravnost v vodi razkroji in ga rastline lahko takoj vzamejo vase. Žveplenokisli amonijak se razkroji še le v zemlji.
Kalijevi umetni gnojili sta: kajnit (12*4 odstotkov kalija) in 40 odstotna kalijeva gnojilna sol (40 odstotkov kalya).
Žita in gomoljnice zahtevajo popolno gnojenje, ako uporabljamo le umetua gnojila brez hlevskega gnoja, to je, pognojiti jim moramo s fosfornim, dušičnatim in kalijevim gnojilom. Za travnike in deteljišča navadno zadostuje le gnojenje s fosforovo kislino in kalijem.
Dušičnatih gnojil treba za travnik malokedaj, za deteljišče pa sploh ne, ker se navzamejo razue vrste detelje, ktere najdemo tudi na travniku, dušika iz zraka.
Ker navadno nimamo hlevskega gnoja v zadostni množini, in razventega sam ne zadostuje v dosego bogatih pridelkov, uporabljala bi se naj vsepovsod umetna gnojila. S primerno uporabo
*) Ako se morebiti hoče kteri izmed čitateljev še natančneje poučiti o tem vprašanju, naroči si naj knjigo: L. Stocker, „Mittel zur Steigerung von Menge undGtitc der Ernten." Dobi se v knjigarni: Trowitsch und Sobn, Frankfurt a. O,
bo se kmetovalcu posrečilo, dobiti iz polja in travnika dosti več haska kakor dosihnial. Potem ne bodemo samo pridelali več zrnja in spravili več krme, ampak povzdignili bodemo tudi s vsled pomnožene in zboljšane produkcije klajil živinorejo. Kmetovalec bo imel v žepu več cvenka, kterega itak tako zelo potrebuje za drago služinčad In delavce, za razne domače potrebščino in zmiraj Višje davke. Pri vsakem naprednem kmetu naj toraj velja geslo: Uporabljaj kmet umetna gnojila, da Ti polje bogato obrodi in travnik da bogate košnje!
Poiskusno gnojenje travnikov na Spodnjem Štajerskem.
Kmetijsko-kemlčno preskuševališče v Mariboru namerava vpeljati letošnjo jesen poiskušnje gnojenje travnikov, pri kterem bi se naj preizkusil učinek popolnega gnojenja s fosforovO kislino, kalijem in dušikom, in razventega primerjal učinek fosforove kisline v Tomaževi žlindri z učinkom fosforove kisline v izlimani kostni moki. Potrebno za to je poiskusno površje 32 arov, ki se porazdeli v osem parcel po 400 štirjaških metrov. Na vsaki parceli so mora krma po vsaki košnji posebej stehtati in vposlatl po-iskušnje vodstvu preskuševališča v svrho botanične analizo krme in kemičnega raziskovanja. Gnojila se dopošljejo brezplačno in tovornine prosto. Udeleženci, ki mogoče niso nenaklonjeni še povečanemu poiskusu z 12 parcelami iste velikosti (po 4 ar) in si nabavijo na svoje lastne stroške za tu povečani poiskus potrebno gnojilno apno, naj to pri zglasitvi naznanijo. Prijave se naj čim prej vpošljejo.
Kmotijsko-kemično deželno preskuševališče.
O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko.
Kapisal I)r. Julij 01 s c h o w v, plačani docent na c. k. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju In konzulcnt za
rastlinargtvo v c. k. poljedelskem ministrstvu.
(Dalje.)
Vpisnina, lctero mora plačati vsak na novo sprejeti član, znaša 1 A"; navadno teče v rezervni sklad in se ne vrne. Za člane, ki pristopijo pozneje, lahko občni zbor zviša ali zniša vpisnino; tudi se lahko odkaže fondu za nove stavbe ali pa skladu za nove obratne napravo.
Predujemi se dovolijo navadno le na pridelke, ki so se že vposlnli obratišču. Ako pa je zadruga primorana dovoljevati predplačila na bodoči pridelek, smo so to zgoditi le proti primernemu poroštvu in samo v razmerju k dobavni zmožnosti dotičnih članov.
V pokritje zgub, ki so doletele zadrugo, služi rezervni fond, v kterega še tudi tečejo razven že prej omonjenih zneskov morebitni prebitki in konvencionalne kazni.
Za spremembo, dopolnitev ali ruzveljavljenje pravil je upravičen le občni zbor. Tozadevni sklepi so v gotovih slučajih le takrat veljavni, ako glasujejo vsaj štiri petine vseh zadružnikov za stavljene predloge. V manj važnih slučajih se sklepa z večino glasov, toda navzoča mora biti vsaj polovica udov. Ako ne pride potrebno število članov, mora so sklicati tekom 14 dnij drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih članov. Sklepi tega občnega zbora so le takrat veljavni, ako se stavljeni predlogi sprejmejo od najmanj štireli petin navzočih udov. Ta okol-nost se mora izrecno navesti v vabilu na drugi občni zbor.
Prostovoljno razdruženje zadruge so lahko sklene le takrat, ako glasujejo za to vsaj štiri petine zadružnikov. Če ne pride potrebno število članov, skliče se drugi občni zbor, kteri lahko sklene razdruženje zadruge brez ozira na število navzočih udov s štiripetinsko večino. Na to možnost se mora v vabilu posebej opozoriti. Naznanilo razdruženja in likvidacije zadruge se mora izvršiti po določbah zadružnega zakona.
Poravnava prepirov, ki se tičejo razlage posameznih določb pravil in opravilnika, pristoji občnemu zboru. Prepire, ki nastanejo med zadružniki in se tičejo drugih zadružnih zadev, razsoja od občnega zbora postavljeno razsodišče.
Kot prehodno določbo predpisujejo pravila, da lahko izvoli ustanovni prvi občni zbor predsednika za to zborovanje, kakor tudi člane nad-
zorstva in načelstva in tudi izvršuje vse druge pravice občnih zborov, ne da bi trebalo izpolniti določbe pravil glede sklicanja občnega zbora in izvršbe volitev.
Člani prvega načelstva so legitimirani s pravili, poznejši z dotičnimi zapisniki o volitvah.
Zadružne sušilnice Češkega se odlikujejo po svoji posebni priprostosti in primernosti naprave. V konstrukciji so bistveno slične stavbenemu načinu amerikanskih sušinilc, kterega je prinesel iz Amerike na Češko pred kakšnimi desetimi leti kmetovalec J. Součny, doma iz ftibskega. Sušilno poslopje je večnadstropno in vsebuje stroje za pranje in rezanje, naprave za kurjenje in sušenje, ter končno za shrambo suhe cikorije potrebna skladišča. V nektere sušilnice se vpostavijo tudi mlini za debelo moko, ktere lahko proti plačilu uporabljajo zadružniki za drobljenje zrnja.
Stavbeni stroški in stroški za notranjo opravo znašaja najmanj približno 65.000 A, največ 100.000 A, v največih slučajih pa ne presegajo zneskov 60.000 do 60.000 A. Merodajen vpliv na visokost stavbenih stroškov ima, razven posebnosti) krajevnih razmer, pred vsem velikost sušilnice in v nadaljnji posledici tudi okolnost, ali se gre za novo stavbo ali prcnaredbo že obstoječe sušilnice. Slično kakor visokost vseh stroškov je tudi njih porazdeljenjo na posamezne postojanke izdatkov za vsak slučaj posebej drugo. Z ozirom na to, da bi prišle za Štajersko — ako se bodo tukaj sploh postavilo Bušilnice za cikorijo — v poštev vsaj srednjeveliko sušilnice, bilo bi dobro pokazati na primeru, ki je vzet iz prakse, iz katerih izdatnih postajank so sestavljeni skupni stroški, ki so zvezani s stavljenjem in opremo tipične sušilnice te vrste, in kako visokost dosežejo posamezne izdatne postajanke. Glasom seznama izdatkov, ki so je dal pisatelju na razpolago, zDašali so skupni Btroški neke v okraju Pardubice postavljeno sušilnice 64.697 K 44 v) in ta znesek se porazdeli na sledeče postajanke:
Pridobitev stavbišča .... 2090 A 60 v
Nakup: opeke 		6055 -	54 a
apna, cementa in peska 2269 -		78 a
drogov in žebljev . .	508 „	34 a
dovozni stroški 		6484 „	41 a
rokodelska dela: zidarji . . .	5840 „	92 a
tesarji . . .	7006 n	«8 «
krovci . . .	865 „	96 „
kamnoseki .	546 „	43 ,
kovači . . .	1873 „	68 „
kleparji . . .	637 „	78 «
ključavničarji	1555 *	47 „
mizarji . . .	1021 „	10 „
pleskarji . .	183 „	n
steklarji . ,	256 ,	85 „
studenčar . .	257 s	24 „
tlakarji . . .	124 „	60 „
stroški, kar jo bilo več dela .	752 „	n
obzidunje studenca		. 36 «	
zagraja dvorišča		ISO a	56 „
oprema s stroji in inventarjem 24.712 „		90 „
dodatek 		125 „	83 «
tehnično nadzorstvo		900 „	
stavbeno nadzorstvo		400 a	
pristojbine in koleki • . . .	106 „	06 „
Od vkupnih stroškov je toraj odpadlo v tem slučaju na zemljišča 3-23%, na stavbeni materijal in njega dovoz 23’67%, na rokodelska dela 32,53%, na strojno opremo z raznim inventarjem 38’39% in na druge izdatke 2T7%.
Stroški naprave sušilnice so se vobče pokrili z zneski, ki so bili že v pravilih za to določeni, kakor tudi s posojili, katera so zadruge najela pri osrednji zvezi čeških zadrug, pri deželnem jubilejnem kreditnem skladu ali pa pri krajevnih hranilnih in posojilnih društvih, po 4 ali 5 odstotkih. V nekterih slučajih je tudi dovolila dežela in država podpore in brezobrestna posojila v visokosti od 5000 do 14-000 A.
Deželne subvencije se dovolijo le s pridržkom revizijske pravice in pod pogojem, da se pokrije vsaj 30 odstotkov od deželnega odbora priznanih stroškov naprave po opravilnih deležih, ki se morajo vplačati v gotovini, in se dobi ostanek, kakor tudi potrebni obratni kredit na način, ki ne ovira ugodnega razvoja podjetja. Razventega še zahteva deželni odbor zmiraj izkaz, da je pristopila zadruga osrednji zvezi čeških zadrug kot članica, in je češki podbor deželnega kulturnega sveta spoznal usposobljenost obratnega vodje kot zadostno in je odobril njegovo nastavljenje. Pod temi pogoji dovoljene subvencije se izplačajo še le s pri četkom obrata. Glede posojil, ktera dovoli dežela,
se mora omeniti, da so brezobrestna in tekom desetih let vračljiva. Ta posojila se izplačajo po zcmljeknjižni vknjižbi zastavne pravico in predložitvi dolžnega pisma, ktero mora vsebovati določbo, da se smejo obrestovati opravilni deleži, dokler ni popolnoma vrnjeno deželno posojilo, le takrat, ako v resnici izkaže obrat čisti dobiček in ne spravi plačilo obrestij v nevarnost povračila zapadlih posojilnih obrokov. Ako se plačujejo obresti pod drugimi pogoji, tedaj so zadruge dolžne, takoj vrniti celo posojilo, oziroma še neplačani ostanek posojila.
Državne subvencije in posojila so navadno dovolijo še le takrat, če je dovolila že dežela take ugodnosti. Dovoljene subvencije se kar izplačajo, posojila pa še le, ko se predloži dolžno pismo, ki ima vknjižni pristavek in je redno po skali koleko-vano. Subvencionirane zadruge so dolžno, pred ložiti koncem vsakega opravilnega leta izvestje o svoji delavnosti, računski zaključek z bilanco kakor tudi morebitne' ižvide o revizijah. Vsled dogovora s češkim deželnim odborom imajo zemljeknjižne vknjižbe zastavne pravico za posojila, ktera dovoli država in dežela, isto vrsto.
Izročitev cikorijinega korenja se začne v začetku meseca septembra in traja skoro do konca meseca novembra. Ves ta Čas so razdeli v Štiri dobe; prva traja približno od 9. do 16. septembra, druga od 17. do 25. septembra, tretja od 26. septembra do Sl. oktobra in zadnja pa od 1. do 25. novembra. Prevzem cikorijinega korenja se vrši v že prej določenih dnevih, kojih število zavisi od množine pridelanega korenja. Tako je določila neka sušilnica za izročitev korenja 64 dnij, od kterih je odpadlo 7 na prvo, 8 na drugo, 30 na tretjo in 19 na zadnjo dobo. Največje množine korenja se izročijo proti koncu meseca septembra in tekom meseca oktobra, kar pa za sušilnico splošno ni ugodno. Da bi pridelovalce napotile k bolj zgodnji izročitvi, primerijo nektere sušilnice predplačila, ki se dajo za izročeno cikoryino korenje, s tem bolj majhnim zneskom, čim bo\j pozno se izroči pridelek. Tako je dala neka sušilnica predujoma leta 1909 za meterski stot v prvi perijodi 3 A 60 v, v drugi 3 A 40 v, v tretji 3 A 20 v in v zadnji dobi 3 A.
Obrat sušilnic so prične navadno sredi meseca septembra in traja v celem 70 do 86 dnij. Sušilnici izročeno sveže cikorijino korenje se pred vsem opere v nagnjenih, se vrtečih valjarskih bobnih in nato spravi na neizmerno dolgih žičnatih plahtah v rezilni stroj. Zrezano korenje se nato spravi z dvigali v prostore za sušenje, ki so vseskozi opremljeni po sistemu sušilnic za slad. V sušiščih najdemo razven naprav za odvajanje mokrotnega zraku tudi še dvoje ali troje žičnatih pletenin , ki vise druga nad drugo in so napravljene kakor polkne. Sveže razrezana cikorija se pred vsem natrosi na najvišjo pletenino, potem po preteku gotovega časa na tik tje visečo spodnjo in so končno po preteku ravnotistega časa spusti na najbolj nizko visečo žičnato pletenino. Sušenje se začne, ker je temperatura od najvišje pletenino do najnižje zmiraj višja, pri najnižji temperaturi in konča pri najvišji. Sušenje traja v navadnih razmerah 12 do 14 ur. Vlažno vreme kakor tudi hudi mrazovi znatno otežkočijo sušenje in podražijo obrat Kot kurivo so sme uporabljati le oglina.
Število v sušilnici zaposlenih oseb je odtisno od množine korenja, ki se podela na dan. Za obrat večje sušilnice je potrebno razten oskrbnika, tehtničarskega mojstra in mojstra za sušenje še šest pomočnikov za sušenje, ki se menjaje delajo po noči in po dnevu, deset do štirinajst dninarjev, nadalje troje dninaric, ki spravljajo posušeno cikorijo v vreče, in končno še jedno delavke, ktera opravlja delo pri pralnem stroju iu druga dela. Delavni ča3 traja od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer vštevši tri odmore pri delu, ki znašajo skupno do dve uri. Plačila dobi navadno oskrbnik 3 A, tehtničarski mojster 4 A, mojster za sušenje 8 A, moški drinarji 2 A 20 v, in ženske 1 A 70 v na dan. Pomočniki za sušenje delajo po dogovoru in dobijo za vsak metrski stot suho cikorije 28 t>, kar odgovarja dnevnemu zaslužku približno 4 A 83 A
Visokost vnovčenja od članov izročenega cikori-jinoga korenja se razvidi iz diferonce prejemnik in obremenilnih postojank sušilnega obrata. Pre-jemnim postojankam spadajo pred vsem dobljeni zneski za posušeno korenje; nadalje dobički, ki so se dobili pri nakupili in prodajah pridelkov in potrebščin, ki se izvršijo v smislu pravil, in eventualno tudi pristojbine, ktere so člani odrajtali
za uporabo mlinov' za mečko ali debelo moko. Obremenilnim postajankom moramo pred vsem prištevati obratne stroške, potem amortizacijske deleže in končno tudi obresti od najetih posojilnih zneskov. K navedenim prejemnim in obremenilnim postajankam bi bilo treba sledeče pripomniti:
Za posušeno cikorijo dobljene cene so se zadnja leta znatno zvišale. Tako se je plačeval leta 1907 meterski stot suhega pridelka s 16 kronami, temu nasproti leta 1911 z 22 kronami, in v začetku leta 1911 so ponujale tovarne celo 24 K. Dobički, ki se dosežejo pri nakupu in prodaji potrebščin, zlasti cikorijinega semena, se navadno premikajo v jako ozkih mejah, zato pa ne morejo imeti odločilnega vpliva na materijelni uspeli obrata. Isto velja še v tem večji meri od vplačanih pristojbin za uporabo mlinov za mečko.
Zborovanja podružnic.
Podružnica na Slatini. Tukajšnja podružnica prirodi v nedeljo dne 16. septombra 1912 z vlakom, Id odide iz Rogatca opoldne, izlet na deželno kmetijsko Šolo v Št. Jurju na južni železnici. S tem izletom bi naj dobili naši posestniki vpogled v dobro poljano vzorno gospodarstvo, zlasti pa bi naj ogledali udeleženci izleta rauropoljsko govedo, ki se vzreja na tem zavodu. Mogoče to potem napoti živinorejce, da si tudi nabavijo kravo tega plomena. Opozarjamo tukaj na to, da jo veliko važnosti za posamezno kmetovalce v okraju, če se udoložgo tega poučnega in gotovo koristnega izleta. Vabimo toraj vse podružnično člano, kakor tudi okrajne odbornike z gospodi okrožnimi načelniki vred, gospode občinske predstojniko in tudi one, ki še niso udje kmetijsko podružnico ter končno vso prijatelje kmetijstva, da so mnogobrojno udeležijo ekskurzije.
Podružnično načelstvo.
Iz podružnic.
Podružnica na Slatini. Tisti p. t. člani, ki še vkljub pismenemu opominu niso odrajtali članarine za leto 1912, se nujno prosijo, naj to storijo nemudoma, ker si jo stavil podružnični odbor za svojo prvo nalogo, spraviti in zdržati red o gospodarstvu filijalke.	Drofenig, načelnik.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmotijska podružnica je priredila dno 19. maja pri Sv. Juriju ob Ščavnici v gostilni Mar. Trstenjaka predavanje in žrebanje kmetijskega orodja. Najprvo je po otvoritvi shoda po gospodu predsedniku Brezniku predaval gospod P i r s t i n g e r o poletnem delu v vinogradih. Njegova izvajanja so bila precizna, in številni vinorejci so pazno sledili besedam gospoda učitelja. Da njegov trud ni zastonj, sc kaže, da je ljudstvo na številnih podružničnih shodih dobilo veselje in voljo do vzornega vinogradništva. (Mnogo je v tem oziru pri nas storil tudi gospod deželni nadzornik za vinorejo G. Pirhe r). Po predavanju, kojomu je prisostovalo 144 poslušalcev, se je začelo žrebanje kmetijskega orodja. Ker so dobitki bili res sami lepi, se nismo čudili, da jo tekom par minut ležalo vse polno listekov po hiši, a listeki z dobitki so bili trenutno razdeljeni. Navzoči so odšli večinoma radostnega srca na svoje domove. Isti dan popoldne ob dveh je podružnica priredila predavanje z jed-nakim pomenom v vinogradu gospoda Alojzija Krefta v Grabonoškem vrhu. Lepo število vinogradnikov so jo tu zbralo (581 in gospod Pirstingcr je v jasnih besedah razlagal najprej teoretično potem pa tudi praktično po vinogradu, kako se more po lotu z trto ravnati. Končno jo gospod tajnik po kratkem in jedrnatem govoru zaključil za ta dan res dobro izvršene shode. — Dne 16. junija 1912 pa jo naša podružnica priredila gospodarski shod pri gosp. Kar-bašu v Gornji Radgoni. Na mesto gospoda predsednika B r o z n i k a, ki je bil bolan, jo otvoril zborovanje gospod namestnik in tajnik ter podelil besedo gospodu J. Belletu, našemu čislanemu ravnatelju kmetijsko šole pri Sv. Juriju ob juž. žel., kteri nam jo podal jasno sliko o zboljšanju travnikov, njiv, pomenu gnojil i. t. d. Gospodu se za njegov trud še tem potom enkrat prav prisrčno zahvalimo. Za gospodom predavateljem je gospod tajnik govoril jasno o velikem pomenu kmetijske družbe, o našem delu i. t. d. Zatem pa sc je začelo žrebanje kmetijskega orodja. Dobitkov samih lepili je bilo 58 in tudi tukaj se je žrebanje izvršilo hitro. Listki so bili mahoma razodani, in tudi z dobitki so bili vsi zelo zadovoljni. Da se je žrebanje vršilo pravilno in dobro, sta pripomogla gospoda odbornika Zemljič in Korošec. Udje pa so gotovo odnesli prijetno zavest, da po-
družnica ne išče nič drugega ko napredek svojih članov.
Nemec.	Breznik,
Št. lij V Slov. Gor., dne 24. julija 1912. (Zborovanje in volitev novega podružničnega odbora.) Med mnogobrojno udeležbo se je vršilo v nedeljo dne 21. julija zborovanja podružnice v Št. Uju, na kterem se je izvolil tudi novi podružnični odbor. Načelnik podružnloe gospod Reppnig otvori zborovanje in pozdravi gospoda sadjo- in vinorejskega ravnatelja Sticglcr, kakor tude vso zborovalce. Kot prva točka je stala na dnevnem redu izročitev častnih diplom avstrijskega vinarskega društva posebno vrlim viuogradarjem. Diplome so dobili: Gospod Jožef Mayer v Zgornji Kungoti, gospod Ignac Supaničviz Jarenine in gospod J. Krena v Plaču. Izročil jih je gospod ravnatelj Stieglcr in je čestital k temu odlikovanje vsakemu izmed teh odlikovancev. — Druga točka drevnega reda je volitev novega podružničnega odbora. Predno preidejo fcbororalci na volitev, poroča podružnični tajnik Thaller o delovanju podružničnega odbora v protočeni triletni dobi. Nato se jo vršila volitev načelnika podružnice. Gospod ravnatelj Stiegler, kot častni član filijalke, po-vdarja velike zasluge dosedanjega načelnika gospoda Reppnig a, oriše njegovo noumorno delovanje in meni, da si v sedanjem času ne moremo misliti boljšega načelnika, kakor jo gospod Reppnig. Predlog gospoda ravnatelja Stiegler, naj so vnovič izvoli gospod Rupert R o p p n i g za načelnika, se soglasno sprejme. Gospod Reppnig so Bicor zahvali za zo-potno izvolitev, obžalujo pa, da jo no more sprejeti. Za besodo se oglasi podružnični ud, gospod grajščak Olscbowsky, kteri 60 obrača v prisrčnih iu živih besedah na gospoda Rcppniga in ga prosi v imenu vseh navzočih, naj še vendar tudi v nadalje posvoti svojo moči šentiljski podružnici in ne podira hiše, ki jo je sam sezidal. Ko je govoril v istem smislu še enkrat gospod ravnatelj Stiegler, vršilo se je drugo glasovanje, ki je imelo ravno isti rezultat. Gospod Reppnig izjavlja nato med splošno radostjo, da sprejmo mesto podružničnega načelnika. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: Ivan Baumann, Karl Flue bor, Edmund Olschowsky, Frane Thaller in Vlnconz Wi e 6 n e r. Kot odborniki oddaljenih občin so bili izvoljeni: Jožef Hruška, Jožef Mayer, Jožef Pa s-kolo, Dominik P e Id a r, Franc Reiningcr, Miha Cilenšek. Nadalje so bili postavljeni kot zaupniki v posameznih občinah naslednji gospodje: Leopold Ledineg za Poličko vas, Ignac Supanič za W e i g e n (Jarenina), Feliks Skribe za Zgornjo Kungoto, Karl Ornig za Jarenino, Aloiz Gornik za Vosek, Matija Peklar za Št. Jakob, Janez Millner za Pesnico, Aleksander Iloinig za vas Na ranči, Evald Hem-pel za Cirknico, Simon Schmid za Čelnico ob Muri, Franc Kramberger za Kanižo, Vincenc Lorber za Vertiče, Andrej Ivre-mautz za Plače, Juri Mcnbart za Svičino, Jožef Elscbnig za Slatinski dol, Rupert Pircher za Leitersberg, Janez Haberl za Šentilj.— Tretja točka dnevnega reda: Po izvršeni volitvi je predaval gospod vinarski raznatelj Stiegler o ravnokar se močno pojavljajočih grozdnih boloznih in živo nasvetuje vinogradnikom, da sedaj marljivo nadaljujejo s škropljenjem, zlasti pa naj poškropijo grozdje. O ti priliki naglaša predavatelj, da sc vslcd slabega poškropljenja trt izgubijo neizmerne svote narodnega premoženja. Tako so leta 1910 vinogradarji imeli le vsled nezadostnega in nepravilnega škropljenja pri vinskem pridelku škodo za svojih 10 milijonov. Za svojo poučno predavanje je žel gospod ravnatelj Sticglcr splošno odobravanje. Četrta točka: Gospod oskrbnik Jaringhofa jo predaval o kartelih in organizaciji kmetovalcev. Naglaša, da — kakor so raznovrstne kmetovalčovo potrebščine dandanes v kartelu v škodo kmetovalca — bi so ravnotako tudi za to, kar ima na prodaj kmetovalec, moral skleniti kartel. K točki prosti predlogi in različna poročila še govorijo: gospod Franc Girstmayr iz Maribora o zadružništvu in gospod Ivan Bartel o domačih zdravilih za živino. Živinozdravniško knjigo bi naj imel vsak kmetovalec. Dolga debata se jo vnela o različnem mnenju glede nakupa novega vina. Končno so jo sprejel predlog gospoda Girst-mayrja: „Zveza gospodarskih zadrug se naprosi, da postavi ali vzame v najem klet v Št. liju na lahko pristopnem kraju in nakupi tukaj vina od stiskalnice proč.“ Zahvaljujoč se vsem, zlasti pa gospodu Pollaku, ki je prepustil podružnici za zborovanje svoj na novo postavljeni Balon, sklene
vnovič izvoljeni podružnični načelnik Reppnig zborovanje. — Še dolgo so potem ostali zborovalci pri Pollaku in se naslajali na zvokih kmetijske godbe — ki jo ima šenliljska podružnica. Splošno se je občudovala dvorana gospoda Pollaka, zlasti pa jo dopadla novodobna razsvetljava. Upajmo, da bo nam mnogokrat še služila v zborovalno svrhe. Pri znani vrlosti gostilničarja Pollaka se je izvrstno tudi poskrbelo za telesne potrebe v tako mnogobrojnem številu došlih zborovalcev. T..%
Poročilo o stanju hmelja.
Žaleč v Savinjski dolini. (VIL poročilo
južnoštajerskega hmeljarskega društva.) •češuljc srednjezgodnjega hmelja se razvijmo normalno in bo sc lahko prvi letošnji hmelj že trgal v 8. do 10. dneh. Kakovost bo izvrstna, ravnotako množina pridelka, ker se pričakuje prav dobra srednja letina, če ne skoro popolna. —* Razstava hmelja, ki se je nameravala prirediti leta 1911, so vrši letos meseca septembra.	Vodstvo.
Žito ni več snetljivo
če sc rabi
Numa Dupuy & Romp., semenska zamako
Že 29 let z velikim uspehom rabljena proti smrdljivi suetivosti pšenice, sajasti iu prašni koruze, Ječmena, ovsa, krompirja i. t. d. Zavoj za 2 metrska stota semena stane 60 vinarjev, za 1 metrski stot 20 vinarjev. Svarimo pred manjvrednimi ponarejki. — Glavno zaloge t Aleksa Ertla sinovi, G. F. Schubert, Ignac Sohatzl, M.Wein-kopf in Simon Rappel v Gradcu*— Prodaje: Maribor: M. Berdajs; Radgona: F. Kržišnik; Crnurek: Joh. Kollet-nig; Wildon: C. Leitncr; Gleisdorf: Alojz Grogger; Ftir-stenfeld: Alex. Loidl; Alojz Lorcnzoni; Aflcnz: Ed. Mi« chaeler; Lonč: K. Birbaum; Slovenska Bistrica: F. Stiger in sin, A. Pinter, Karl Kopatsch; "VVcis: J. Dellefant ml.; Trofaiach: J. Hofers Nachf.: Ettmisl: Ambr. ZieglersWwe.; Fobnsdorf: A. Pfustcrschmidt; Hartberg: II. Knarr; Lipnica: J. B. Seredinsky; Gnas: Loop. Prcglhof; Stnben«-berg: Ant. Steinbacker; Pollau: Louis Friedrich; K&m-mern: Franz Aigner; Loipersdorf: A. Kolb; Ptuj: Josef Kasimir, V. Schulfink, V. Leposcba. 848—3
Huma Dupuy & Komp.,
Outlay, VIA, Wlndmtihlgasse IIB.
n	—— gggjg	53	mŠmShSmS rji ra	3H as	1 ji
	3ggS}[	Uradno. sl	! 3		I m “ar
15 ^		——iu	j Vojaške dobave.			
C. in k. vojaško oskrbovalno skladišče v Gradcu, Schttrgelgasse 36, nabavlja po ročnem nakupu v času od 15. avgusta 1912 do 28. februarja 1913 900 meterskih stotov rži 900 meterskih stotov ovsa 2800 meterskih stotov krme 720 meterskih stotov nasteljne slame 360 meterskih stotov posteljno slame.
Natančneji pogoji o kakovosti blaga In o izpolnjenju drugih pogojev, ki jih stavijo oskrbovalna skladišča, nadalje o pošiljatvi blaga in o cenah se poizvejo pri vojaškem oskrbovalnem Bkladišču med tednom od 8. do 12. ure. Tudi da radevolje ta oblast na pismena vprašanja odgovore.
Vpogled v tozadevni razglas sc dovoli tudi v pisarni c. k. kmetijske družbo v Gradcu.
Vposlano.
Urad za prodajo strojev pri e. la. kmetij »kt družbi na Dunaju. Ker so kmetovalci opetovano vprašali pri c. k. kmetijski družbi na Dunaju, kjo bi si mogli najboljše nabaviti kmetijsko stroje, bavil se jo osrednji odbor te družbe s tem vpra-čaojom in ustanovil oddelek za dajanje nasvetov v tehničnih zadevah v zvezi s prodajo kmetijskih in gozdarskih strojev. Ta oddelek se je otvo-ril dne 10. avgusta t. 1. in obsega njegovo delovanje na-bavo.vscb mogočih kraotijskih in gozdarskih strojev iu orodij (tudi njih nadomestnih delov), kakor tudi kompletnih obratnih naprav, mlekaren, žganjaren, transmisij, notranjih naprav delavnic i. t. d., nadalje popravke strojev in orodij. Vodstvo tega oddelka so je poverilo več-letnemu ravnatelju dunajsko podružnice tvrdke R. Sack, Lipsko-Plagwitz, gospodu Sigfridu Gerstl. Urad za prodajo strojev bo šel kmetovalcem in gozdarjem vsak čas na roko z nasveti in bo jih zalagal b cenimi stroji in orodji to- in izozemstva in sicer za tisto ceno, kakor bi jih naročili naravnost v dotični tovarni. V to svrbo bo se napravila velika zaloga in trajna razstava strojev, koje ogled se vsakemu interosentu najtopleje priporoča.
Nnlsup m nitja za tolklo. A. Schaffler, Hartberg, Štajersko, nas opozarja na to, da kupi približno 40 vagonov svežega kislega sai(ja (jabolk za tolčenje). Ponudbe se naj vpošljejo na zgoraj navedeno tvrdko.
ZADRUGA

Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz št.
Komisijonelna prodaja sadja na Dunaju.
Naznanjamo s tem, da bo Zveza do nadalje zopet prodajala vsak četrtek in petek na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nji včlanjenih zadrug.
Sadje se prevzame v komisijonelno prodajo na podlagi poprejšnje prijave in pritrditve zastran Zveze. V slednjem slučaju se razven izdatkov v gotovini (tovornimi, izdatki za spravljanje na trg in tržna pristojbina) še odtegne 5% od kosmatega izkupička.
Za skrbno spravljanje in posodo mora poskrbeti zmiraj vpošiljatelj sam.
Prijave, v kterih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake vrste, ki je na razpolago, in nje kakovost, čas, kedaj bi se sadje poslalo, navedba članstva, se naj pošljejo Zvezi.
Poročilo glede blagovnega prometa Zveze.
I.	Melasina močna krmila.
Objavljamo s tem našim cenjenim odjemalcem prodajne cene močnih krmil za bodočo sezono iz tovarne močnih klajil Bruck n. L. c. k. kmetijske družbe na Dunaju in ponujamo dokler je kaj zaloge:
Št. IV melaso iz palmovih tropin 100 hg Jr 15.90, št. I melaso iz palmovih koščic 100 fo/ K 16.10, št. II melaso iz palmovih koščic kokosa 100 lu) JV 16.40 od tovarniške postaje Bruck—Kiralyhida. Pošlje se po želji odjemalca takoj ali koncem meseca julija 1913, ueštevši vrečo, ki se zaračuna s 60 vin; ta se vzame nazaj tekom 4 tednov brez stroškov na južnem kolovoru v Gradcu, ako je v dobrem stanu, po ravuoisti ceni.
Ako se vzame celi vagon, dovolimo pri zgorajšnjih cenah še popusta 25 K.
Ako bi tovarna za močna krmila v Brucku m. L. c. k. kmetijske družbe na Dunaju pred :končno dobo znižala svoje oficijelne cene, dovolimo svojim odjemalcem celih vagonov za krmila, ki še jih niso odvzeli, tudi nižjo ceno.
Če se vzame melasinih močnih krmil manj kakor vagon, takrat ne izvršimo naročila od tovarniške 'postaje, ampak od naših skladišč v Ljubnem, Gradcu in Račjem. Ponujamo ta krmila, dokler je kaj zaloge, po sledečih cenah:
Št. IV melaso iz palmovih tropin 100 hg K 17.40, št. I melaso iz palmovih koščic 100 hg K 17.60, št. II melaso iz palmovih koščic kokosa 100 hj K 17.90, št. VI melasino goščo 100 hg K 19.50 brez vreče, ki se zaračuna s 60 v.
To pa vzamemo za ravuoisto ceno nazaj tekom 4 tednov, ako je v dobremu stanu in se nam vpošlje brez stroškov na južni kolodvor v Gradec. Plačati se morajo krmila takoj.
Zlasti pa moramo opozoriti svoje odjemalce, ki dobivajo melasina močna krmila iz n^ših skladišč v Leobnu, Gradcu in Račjem v manjših množinah, da imamo v teh zalogah cele vagone teh krmil, in toraj daje Zveza tem odjemalcem to blago po nižji ceni, ker jim ni treba plačati visoke tovornine za posamezna naročila od tovarne v Bruck—Kiralyhida.
2.	Bakreno galico,
dobava Zveza, dokler je kaj zaloge, najboljše kakovosti v vrečah po 100 hg po od 15. junija t. 1. veljavni ceni K 64.—; kraj odpošiljatve Gradec, Maribor ali Celje določi Zveza; 100 hg z vrečo vred brutto za netto. Vreče po 50 hg 'se podražijo za 60 vinarjev pri 100 hg. Z ozirom na vedno višje cene moremo imeti razmeroma le majhne množine bakrene galice na skladišču. Priporočamo torej svojim članom, da si jo omislijo čim prej in nam naročila vpošlo, kakor hitro mogoče, kajti ni izključeno, da se bodo ceno še bolj zvišale.
3.	Žveplo.
Ventillato Trezza, najfinejša kakovost, v bombaževih vrečah, po 25 hg, od našega skladišča v Mariboru ob Dravi, 100 hg za 21 K 50 v.
4.	Cene Žita za setev.
Ponujamo, dokler je kaj zaloge: z i ra s k o r ž, sorta petkuška, štajerski pridelek K 27.— zimsko rž, sorta	hanaška	.	.	.	„	27-—
zimsko pšenico, sorta GroB-Bleu	„	30'—
zimskiječmen.....................„	26'—
zimsko grašico...................„	84.—
za 100 hg čiste teže, od graškega kolodvora proč, brez vsakega popusta, plačljivo v 14 dneh po prejemu računa.
Zrnje se oddaje le v vrečah po 50 hg čiste teže, in zaračunamo vreče po jedni kroni, vendar pa jih vzamemo zopet nazaj za ravnoisto ceno, če se pošljejo v dobrem stanu tekom 4 tednov tovornine prosto Gradec južni kolodvor.
Na zahtevanje vpošljemo vzorce.
5- Sol za jed in živino.
Ker so zvišale soline v Aussee pristojbino za nakladanje, se podraži sol od 1. septembra 1912 za 4 vin. pri 100 hg.
6. Cene trijerjev.
Javljamo s tem svojim članom, da je zvišala Zveza nemško-avstrijskih tvrdk za trijerje cene vseh trijerje za 10 odstotkov, ne zaračunajo pa se več v bodoče stroški za spravljanje.
7. Sezamove pogače.
Opozarjamo svoje članice, da je za bodočo sezono le malo oljnatih pogač na razpolago. Pogajamo pa se za veliko množino tega krmila in zaraditega prosimo, da so nam naznani potreba za dobo od septembra 1912 do maja 1913 najpozneje do 10. septembra, da se vemo pri nakupu ravnati.
III.
Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Pregled ponudeb in naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev /,a plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Živinski sejmi v Gradcu meseca septembra in oktobra I9T2.
Sejmi z rogato živino: Dne 5., 12., 19. in 26. septembra; dne 3., 10., 17., 24. in 31. oktobra.
Dva di pred sejmom s klavno živino se vrši sejem z živino za vzrejo.
Sejmi s klavno živino:	Dne 6., 13.,
20. in 27. septembra; dne 4., 11., 18., 25. in 31. oktobra.
Konjski sejmi: v četrtek dne 5. septembra in v četrtek dne 5. oktobra.
Ponudbe:
Oskrbništvo grajščine Steinhof pri Radgoni, 8 mladih bikov, pincgavskih in simodolskih, kakor tudi teh križancev, 6 mesecev do 14/a leta starih, za nadaljno vzrejo. Cena 1 K 12 v za kilogram od mestne tehtnice v Radgoni. Posamezni repi se ne oddajo.
Zadružna vnovčevalnica za živino pri Sv. Miklavžu v Sausalu: 2 lepa plemenska biku muropoljske pasme, 2tyj leta stara, vozita dobro, nista huda, približno 1000 hg, K 1 za kilogram; 1 kravo, mešane pasme, dobro dojnico, vrže koncem meseca julija sedmo tele, vozi dobro; cena po sporazumu.
Jožef Berger, grajščina Hahnhof, Stifting-tal pri Gradcu: 1 bika čiste muricodolske pasme, 15 mesecev starega plemenjaka, čez 600 hg, K 800.
Jožef Heinrich, Hengsberg pri Wildonu: Kravo s teletom, simodolsko križanko, 600 K težko za '620 AT; je dobra molzna krava.
Franc Thorn a, GrObming: mlado kravo gorskih liscev s 3 tedni starim teletom, lepe rasti, približno 580 hg 600 K.
Karl Nauper, pivovaruar in posestnik, Bad Aussee: 1 pinegavskega bika, 1% lota starega, premovanega, rod se more dokazati, 550 hg 680 K.
Oskrbništvo grofa d’Avernas, Neuschloss, pošta Wundschuh, 8 izvrstnih telic za vzrejo, pinc-gavske pasme, 6 do 8 mesecev brejih, 470 do 550 hg težkih, cena za komad 530 do 650 K.
Hugo pl. Balt z, grajščina Hollererhof, pošta Rein pri Gratweinu, krasno kravo, simodolko, približno 800 hg, molze na novo, K 800.
Kmetijska podružnica v Solčavi ponuja: 150 glav podrejenih ovac, 100 glav podrejene živine in 50 komadov lepih ovac za vzrejo, ze-landske pasme; cena 80 v do 1 K za 1 hg.
Dr. Tauscb, Razvanje, pošta Hoče, 1 pinc-gavsko kravo, prav dobrega plemena, po 3. teletu, 540 hg-, 1 pinegavsko telico, 15 mesecev staro, 270 hg, 1 K za 1 hg žive teže.
Naročila.
Viktor Glaser, Ruše pri Mariboru, kupi mlado telico holaudske pasme.
Oskrbništvo Frauneder, Urgentkal pri Brucku ob Muri, kupi vsak čas na novo molzne krave.
Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena.
Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drugače pogodili.
□ I
w
] □
Tržna poročila.


^fčzžj]
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 7. septembra na Ptujski gori* okr. Ptuj; pri Sv. Gorah**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Vojniku*, okr. Celje; pri Sv. Jederti, okr. Laško; v Št. liju**, okr. Maribor; v Slivnici*, okr. Maribor; pri Sv. Vidu pri Ptuju**.
Dne 8. septembra v Gomilici, okr. Lipnica; v Frauenbergu, okr. Liezen; v Oppenbergu, okr. Rottenmann.
Dne 9. septembra v Graden-Piber**, okr. Voitsberg; v Gomilici okr. Lipnica; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Gnasu, okr. Feldbach; v Ilzu, okr. FUrstenfeld; v Rušah**, okr. Maribor; na Spodnji Polskavi*, okr. Slov. Bistrica; pri Sv. Jurju v Slov. Gor **, okr. Sv. Lenart v Slov. Gor.
Dne 10. septembra v Grofi-Kleinu (klavna živina), okr. Lipnica; v Rogatcu (z veliko živino); v Kijflacliu*, okr. Voitsberg; v Leoben*; v St. Mihaelu pri Leobnu (z muropoljsko živino); v Ormožu (sejm s ščetinarji).
Dne 11. septembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Dobju, okr. Kozje; v Imenem, okr. Kozje; v Mariboru*.
Dne 12. septembra na Bregu pri Ptuju* (svinjski sejem); v Gradcu (z rogato živino).
Dne 13. septembra v Dobovi**, okr.Brežice (tudi konjski sejem); v Gradcu (z zaklano klavno živino); v Rogatcu (sejem s ščetinarji)
Dne 14. septembra v Špitalu na Seme-ringu**, okr. Milrzzuschlag; v Ivnici**; v Judenburgu ; pri Sv. Ani na Krempergu*, okr. Cmurek; v Golobinjeku**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Petrovčah, okr. Celje; v Mauternu*; pri Sv. Antonu v Slov. Gor.
Dne 16. septembra pri St. Veita.Voggau**, okr. Lipnica; v Št. Mihaelu pri Leobnu (sejem z žrebeti); v Zdolah**, okr. Brežice; pri Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; v Glashtitte**, okr. Deutschlandsberg; v Šmarju pri Jelšah**; v Gasenu**, okr. Birkfeld; v Weizu**, v Braslovčah, okr. Vransko; v Loki**, okr. Laško; v SOchau**, okr. FUrstenfeld; v St. Štefanu pri Leobnu; v Wald*, okr. Mautern; v Gleisdorfu**.
Dne 17. septembra v Radgoni**; v Kapeli**, okr. Brežice; v Ljutomera**; v Ormožu (sejem s ščetinarji); pri Sv. Petru*, okr. Obenvolz.
Dne 18. septembra v Ptuju (konjski sejem, sejem z govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; pri Št. Jakobu, okr. Bruck.	•
Dne 19. septembra v Oblama, okr. Grfib-roing; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Doberni**, okr. Celje; v Gradcu (z rogato živino); v Stanzu**, okr. Kindberg.
Dne 20. septembra v Liezenu (kopjski
sejem in tudi z žrebeti) v Rogatca (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino).
Dne 21. septembra v Fdhringu**; v Ilzu**, okr. FUrstenfeld; v Ligistu**, okr-. Voitsberg; v Hartberg am Lebung**, okr. Hartberg; v WeiB-kirchenu**, okr. Judenburg; v Lučanah**, okr. Arvež; v Št. Georgen a. Stiefing**, okr. Wildon; v Ormožu**; vPovsredi**, okr. Kozje; v Framu**, okr. Maribor; v Brežicah (svinjski sejem); v Anger, okr. Birkfeld; v Murau**; na Laškem**.
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 12. avgusta do 18. avgusta 1912. Pripeljalo se je 46 vozov s 538 metrskimi stoti sena in 28 vozov s 332 metrskimi stoti slame; sejem je bil slabše obiskan, ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 5*20 do K 6.70, sladko od K 5.— do K 6'60; ržena slama od K 4-— do K 5•—; pšenična slama od K 4-— do K 4-80, ječmena slama od K —*— do K —'—; ovsena slama od K —do K —ježna slama od K do K — *—.
Sejem z rogato živino dne 22. avgusta 1912. Prignalo se je 390 volov, 320 bikov, 560 krav, 21 živih telet in — kopj, pripeljalo se je
—	mrtvih telet, — svinj, — drobnice.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: 4 voli, 103 bikov, 103 krav, — telet; na Gornje Štajersko: 70volov, 30 bikov, 20 krav; Spodnje Štajersko:
—	volov, — bikov, — krav, —■ telet; Trst: — vol, — bikov, — krav, — telet; Predarlber-ško: 15 volov,24 bikov, 25 krav, 10 telet; Swico:
—	yoIov, — bikov, — krav, — telet; Češko: G4 volov, 52 bikov, 243 krav, 10 telet. Moravsko : 6 volov, 20 bikov, 40 krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 100-— do K 108-— (izjemoma KW'Z'—), poltolsti od K 92'— do K 98’—-, suhi od K 86'— do K 90'—; voli za pitanje od K —•— do AT —’—; klavne krave tolste od K 78-— do K 90’—, poltolste ed K 62-— do K 76*—■, suhe od K 50’— do K 581 — ; biki od K 80’— do K 102’—; dojne krave do 4. teleta od K —do K —•—; črez 4. tele od K —*— do K —*—; breje od K —•— do K —’—; mlada živina do 80-— do K 102’—,
Sejem klavne živine dne 23. avgusta
1912. Zaklana živina: 865 telet, 2105 svinj, 10 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1’20 do K 1’40; teleta la (izjemna cena) od K 1 *42 do K 1*50; mlade svinje od K V62 do K 1’68; nemške pitauske svinje od K 1-56 do K 1*60; ogrske pitanske svinje la od A’ 1’64 do K 1*68 4 ogrske pitanske svinje Ha od K 1.54 do K 1-60; mesne svinje od K l-52do K160; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 1.50 do K 1.56; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —’— do K —•—; ovce od AT-.80 do K 1’10; kozlički in jagnjeta od K C’— do K 8’—.
Cena deželnih pridelkov iz štajerskega,
Mesto \\ iiiiUi		et .3 P d) XZJ Ph	1 j	>S3		P d £	: Oves			2 f 53 i M		1 j Proso j	
	M	K I	v	ff|	V	*1	4	*1	V	K\	V I	K	V ‘
Celje ..	50	14	—1	11		15	—	12	—	11	-I	16	—
Ormož..	50	a	1	8	50	8	—	8	—	10	—1	11	—i
Gradec .	50	12	50	U	50	11	95	12	67	LO	70	6	50i
Ljubno .	50	IS	_J	10	50	11	50	13	—	11	H	—	—
Maribor	,50	11	—	10	—	9	—	12	—	10	50	11	50;
Ptiy -..	50	11	25	10	—	9	50	11	—	10	5 Oj	—	—
Inomost	^0	—	—	—	—	—	—	—	—►	—	-1	—	—i
Celovec	50	11	50	11	08	r	—	10	10	—		—	—
Solnograd	50	12	20	10	25		—	12	60	11	30	—	—
Dunaj .	50	12	10	10	05	10	37	10	50	10	35	—	—
Ljubljana .	50 5ft	12	42	10	87	10	60	11	47	9	l°j	—	—
											i		i
	JU												
		3		-o		O ES	O S	o §3		J	§'	i	il
Mesto	.*3					&	o3	a	M	3	'ca		To
		K	V	K	V	K	v	K	v	\k	•	K	v
Celje...	50	17	50	20			5	—	4	-	2	-	1	50)
Ormož .	50	11	50	14		3	■—m	2	60	2	-	1	50
Gradec .	50	12	.	T—		3	05	o	95	0	35			
Ljubno .	50		-	122	—	4	-	3		3	-	2	50
Maribor	50	H	50	;15	50	2 50			—-	O	50	2	—;
Ptuj ..	150		_	—	—	3	50	3	—	3	40	2	30
1 Celovec	|50		T	1	—	—	-		—	—	—		*—
Radgonske parne opekarne
oddajajo trpežno strešno opeko in grapasto	m

votlo opeko za goveje hleve in svinjake, v***
i*o dolgem premišljevanju in mnogih poskusih so nam jc posrečilo napraviti iz žgane ilovice tlako za blevo, s katerimi lahko napravimo vzorno hlovsko tlake. Kor površina teh plošč ni gladka, ampak razdeljena v male kocke, ni mogoče, da bi živini izpodrsavalo in po jarkih med temi kockami se lahko scalnica vodno odteka, vsled česar ostane stelja daljo suha in ohranjena.
Če primerjamo stroška za napravo lesenega tlaka in našega iz lončenih plošč, lončeni ni dražji, ako se oziramo na njegovo veliko prednosti in na
trpežnost.
Kakor se vidi iz slike, so položijo te plošče na lahko podlago iz betona, ki je nagnjena 2‘/a do 3% za govejo živino, 5 do 8% za svinjake.
Hlevski tlak iz gline je pripraven za
■......-v.';.. Na železniški vagon
Osterr. Patent
|S2 41.04-0
hmsssss^
<QUERSCHNITT EINES STALIBODENS
ilOUNG 3 V»
. mzo.
\*** A
Tlak iz takih lončenih plošč je mnogo toplejši od vsakega iz drugega matcrijala napravljenega, ker so plošče votle in prihaja vsled tega temperirani hlevski zrak v tlak, kar na eni strani blaži iz podlage prihajajočo mrzloto in na ta način zabvanjujo preveliko tvorjenje hlevsko pare, ua drugi strani pa te plošče, kor sta zrak in glina slaba prevodnika toplote, no jemljejo živini telesne gorkote, kar je velikega zdravstvenega pomena.
vsak hlev, se lahko osnaži z malo vodo, le parkrat je treba poteguiti z metlo, prihranita se torej čas in materijal z 10 tonami so lahko naloži 150 m2 teh plošč. 1 komad : 5 kg. Na gre 15 plošč. =====
Vzorci lia ponuat>e so na razpolago.
888—24
Ravnateljstvo radgonskih opekaren v Radgoni
fitf* Dobra pitna Toda podaljša življenje! ^9ag
Iskanje In odpiranje vreleln, vodovode stari pod garancijo kot •peelJolKeto:
Prra morarska trornica za rodorode in sesaljke —
Ant. Kunz,
c.iuk. dvorni dobavnik,
IMeilirtta.
Izborna priporočila na razpolago. - Ogled na licn mesta zelo ceno.
181-24 ,
$ -5 'V ^-v $ ^
4»v	%
| Pozor gn>il malovrednim blagom!
f Thomasov« moka I.
je najboljSe in najcenejfie fosfornato gnojilo, ki se lahko rabi vsak čas in pri vseh rastlinah. — iii	Za čistost in za naka-
"P jOčTOo. zano vse')*no fosforjeve lw\ J kisline, raztopile do \OarO/ zadnjega v citronski kislini, kakor za fino "TzuS”' zmleto moko, zaznamo-====== vano S =sg=r—
| štiriperesno deteljico
garantira (jamči) znana in že z nad 30 letnimi, vedno sijajno uspelimi skufinjami glede Thoma-sove moke	65—24
kupčijska pisarna za fosfatovo moko ® čeških Thomasovih tovaren S
Dunaj I., Bauernmarkt 13. /IS
Rodbinam
kot prirojenim ljubiteljicam čašice dobre žitne kave, prijetnega in polnega okusa, služi najbolje Franckova Perl-rž. Prava samo z napisom: Perlro: in : kavnim mlinčkom: kot tvorniško znamko. 281—5
Lovske
puške
z vsemi zabeljenimi posebnostmi, po vsaki ceni, priznano najboljše izdelane in za to tudi odgovarjajoče vsem zahtevam pri streljanju, nadalje pistole, samokrese, brov-ninge in sploh vse v to stroko spadajoče izdelke priporoča po najnižjih cenah že slavno znana tvrdka
s Prva borovljska orožnotovarniška družba =
družba z omejeno zavezo, Borovlje, Koroško.
= Ceniki o orožju zastonj in poštnine prosto. -
Popravila se prevzamejo za najnižjo ceno. 209-12
Oznanila ..Gospodarskimi Glasniku"
dosežejo pri veliki izdaji najdejo razširjatev.
Le Kometov! mlini
so sedaj najboljši stroji za pripravljanje = mečke in moke za pecivo. ==
Kilb (N.-A.), dne 1. februarja 1911.
Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ste nam svoj čas poslali, smo, če bo vedno tako dobro služil, zelo zadovoljni. Ž njim se da namleti v 1 uri 200 leg mečke (Šrota) brez posebnega truda.
Z odličnim spoštovanjem beleži 4 .7/11—24	Kmetijska zadruga v Kilbn.
Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E.i. HELLER, r. z. z o. z., Sandau pri Lipi, Češko.,
Pri jesenskem gnojenju
polja in travnikov naj ne opusti noben kmetovalec, gnojiti razven s fosfati (Tomaževo žlindro, kostno moko ali superfosfatom) zmiraj tudi s
Hajniiom ali 40 odstotno kalijevo gnojilno soljo.
Kot srednje gnojenje se računa na oral == 1600 štirjaških sežnjev, 300 kil kajuita ali 100 kil 40odstotne kalijeve gnojilne soli, ki se kratko pred trošenjem umetnih gnojil pomeša s fosfati.
Da se pravočasno dobijo kalijeva gnojila, se priporoča, jih takoj naročiti.
Pojasnila in brošurice o uporabi vseh umetnih gnojil se brezplačnq dobe pri:
Kmet. pitarnita za paiasnila kalisindikafa
Dunaj, VIII/s Skoda ulice 3.
Landw. Muittsstelle det Kaliptt
WIEN, Vlll/ž.Skodagasse 3.
Vsak kmetovavec
se pouči o za njega neizogibnem
I jamstvenem zavarovanju
- - obrata in o zavarovanju - -
I s proti nezgodam s
■	za sebe in svoje osobje pri
Prvi avstrijski splosni zavarovalnici proti nezgodam na Dunaju.
GLAVNO ZASTOPSTVO V GRADCU, HERREN6ASSE 28 (6ENERALIHOF).
Varnostni zaklad nad 30,000.000 K.
Izplačanih premij nad 5 7,000.000 K. 155—12
Tovarna za gu~ Slkn** mijeve izdelke »ulllu
Dunaj, IX., Frankgasse 1.
.............,— če potrebujete ---■----- ■	—
trake za cepljenje trt, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje peronospore
ali kake druge predmete iz gume, ne prezrite najcenejšega vira pri najtrpežnejših kakovostih.
Nauedena tovarna zalaga tudi Zuezo kmetijskih zadrug.
Naročila sprejema Zveza gospodarskili zadrug v Gradcu, Franzensplalz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu,
Stempfergasse 3.	103-24
Grand Prix na svetovni razstavi v Parizu 1900.
Kwizdov zdravje vračevalni fluid
za konje. 1 steklenica stane 2 K 80
Cez 60 let v dvomili konjišnieah in dirkališenih hlevih v porabi za ojačen j e In okrepčanje odrevenelih kit po naporih i. t. d., omogoča da konji napno vse sile pri drenlngu. Kwizdov zdravje vracevaloi flnid (besede —-	„Kwizdas Rostitutionsflnid“, vinjete in
ambalaže so postavno zavarovane) je le takrat pristen, če stoji zraven ta var-nostna znamka. Dobi so v vseli lokarnah •• *n drogerijah- — Ilustrovani katalogi za-w	stonj iu poštno prosti. — Glavna zaloga:
lil Uinivdo o. in k. avstroogrski. kralj, romunski ■ rano Iv. liwl/Ua, jn kralj, bolgarski dvorni dobavatelj
okrožni lekarnar, Korncuburg pri Dunaju. 205-24
motorji za surouo olje in lokomobile.
Motorji z visokim tlakom.
Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt.
stotino zadovoljivih na- stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej.
prav žc v obratih.----------— -..........-............ ..... —--------------
Ceniki in proračuni brezplačno.
Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole finančne oblasti. Potrebuje malo vode.
štvo Batliri.__________
Heiligenstadterstrafie 83 La.
6
Ilustrovani cenovnik »tov. 393a o mlatilnicah, ročnih, na vit olj in na motor, k tečaji ki so dado okol in lokol mazati, raznih vitljili (gepelnih'i z živalskim pogonom, kosllnlli strojih za travo, deteljo in žitao ohračllnllvih, sonskih In žitnih »r rabi J uh, čistilnikih za zrnje, triljerjih, lušilnikih za koruzo, slamo in krmoroznirah, strojih za repo rezati in pripravljati mačko tor vseh drugih kmetijskih strojih najnovejšib in s conami obdarovanih konstrukcij od
Pb. Mayfarth-a & Co.
tovarnarja kmetijskih strojev z hstno linarno in obratom h kladivi na paro
Đunaj II/,, TaborslraBe šlev. 71.
-------------------—-------—------------------. „ i.	ustanovljeno 1872. 1500 delavcov.
Znatno povečana in najmodernejše opremljena tovarna. Premirana s če* 700 darili.
Zelo še preprodajalci in zastopniki.
Urejuje Franc Holz, tajnik c. k. kmetijske družbe štajerske. — Prevaja na slovensko F. Janžekovič. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. — , Tiska „Leykam“ v Grade