Leto VB., štev. 81 Ljubljana, sobota 4. aprila 1925 PoStnlna pavšal Irana. Cena 2 Din ea ltha|» ob 4. «|irtra|. n Stane mesečno D n «5—; ca inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/L — Telefon itev. j». Nočna redakcija t od 19. ure naprej ▼ Knailovi ul, it. s/L — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 UpravnlStvoi Ljubljana, PreSemova ulica »t. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, PreSetv nova ulica it. 4. — Teleton it. 3S Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček. zavodu: Ljubljana it. 11.841, - Praha čislj 78.180 Wien Nr. toj.uu Ljubli?na, 3. »nrila. Deset in desetletja je v Avsfiji divjal narodnostni boj. Edina država v Evropi, ki se ni upala v svetovvoini vse do leta 1917. sklicati parlament, ie bila Avstrija; saj pi je bila avstrijska državna misel napram zahtevani naci jonalistov v takih neprestanih sporih, da je bilo v Avstriji že pred izl ruhom svetovne vojne malone popolnoma uničeno parlamentarno delovanje, .ako v dunajskem državnem zboru, ka.or tudi v poedinih deželnih zborih. Edina slovanska stranka, ki s-j v Avstriji ni udeleževala nacijonalističnega gibanja, dokler ni uvidela, da je avstro-ogrska monarhija izgubljena, Je bila slovenska klerikalna stranka. Nič je ni motilo, da smo bili Slovenci brez univerze, brez slovenskih višjih srednjih šol in da je dunajski režim potuičeval slovensko mladino stoprav v ljudskih šolah in otroških vrtcih, niti h ni razburjalo. da je bil celo na Kranjjkem notranji uradni jezik državnih uradov nemški, a da so se Slovenci morali neprestano in z največjo požrtvovalnostjo boriti za enakopravnost slovenščine v državnih uradih, v občevaniu s strankami. Slovenske znanosti, literature in umetnosti avstrijska država ni le tre-tirala kot pastorko, marveč jih ie tudi prezirala in direktno zaničevali. Vse, kar tvori vsebino naciionalne Ideie. vss ono. kar bi moglo dati našemu naroda razmaha, je cesarski Dunaj teptal -'n uničeval. Naši klerikalci so bili navzlic temu najbolj servilni sluge dunajskega režima. Bili so mu vedno ob s.:rani za skodelico leče. ki pa tudi ni bila namenjena slovenskemu ljudstvu, mvveč le interesom klerikalizma. Zato vidimo slovenske klerikalce ob Izbruhu in v prvih letih svetovne vojne v taboru črno-žolte cesarske garde, med onimi, ki so bili najstrastneiši voi ni priganjači za zmago nemškegH orožja ter najbolj strupeni sovragi -lovan-stva, zlasti pa Srbov. Sam šk >f Jeglič se je postavil na čelo vojnih hujikačev, blagoslavljal je slovenske mož.? in jim dopovedoval, kako pravična ic vojna proti Srbiji in kako velika onstranska sreča jih bo doletela, ako jih v avstrijskih strelskih Jarkih zadene smrt. V klerikalnem novinstvn je začela divja gonja proti rodnim bratom Slovencem, ki je po najnizkotnejših denutv.ijaciiah končavala z internacijo nacijoialistov ali pa celo z justifikaciio na S.'hem ba-jerju. Na žalost so bili večkrat celo nemški policijski in vojaški orgn.i tisti, ki so ščitili naoredne in narodne Slovence pred klerikalnimi ovaduhi in oro-palicamL Za zmago cesarskega Dunaja in Nemcev so klerikalci storili vse. Z rekvlzi-cijami poljskih pridelkov, živine ln žlahtnih kovin so slekli Slovo toe blizu do golega. Niti enega klerikalca ni bilo, ki bi bil tedaj odprl usta z h. varstvo vitaln;h interesov slovenskega naroda. Da. »naroda* — kakor hočete!... In ko so se v Švici vršile konference zastopnikov zatiranih narodov, ^travno tam nj bilo nobenega slovenskega klerikalca. ki so se vedno izdajali za rj-prezentante Slovencev, marveč so nato v Sloveniii še nojačili delovi tie šoi-jonažne nisarne SLS. ki so jo n t lastno pest etablirali. da dokažeio. kako znaio biti brezobzirneiši v zasledovatiu lugo-slovenskih nacijonalistov. kakor na sama avstrijska policija in soldab-ska. Tako in enako so »varovali* klerikalci interese slovenstva in slovenskega ljudstva v Avstriji. V Jugoslaviji pa sedaj ista SLS dviga zastavo slovenskega naroda, in sicer v znamenju onega naeiionalizma. ki ga je v Avstriji, v službi in družbi tuica sama naihuje pobiiala. čim so ga njeni voditeiii proglasu za smrtni greh. Slovenci so dosegli v okviru jnfoslovenj>ke Jržavo neizmerno več. kakor pa so kiajkoli Samoslovenci v Avstriji saniali. In če že ne vsega, kar tvori možno /seohio slovenske nacijonalne ideje, oa vsaj vse ustavne nredpogoje za nien ne-imeien razvoj. Treba je pogledati samo 6 let nazai. v zadnio dobo Avstrije, oa primerjati takratne in današnje razmere, da se vidi kako ie na celi črti oridob;la slovenska narodna misel vse svoje pravice! V kolikor jih še nima. *.no tega krivi sami Slovenci, odnosno naša usoda maloštevilnosti in zaostale preteklosti. Tudi govor dr. Gosarla v Narodni skupščini to potrjuje. Kajti njegove re-krimjnaciie gosnodarskega značaia niso tipično slovenske in bi iih mogel iznašati muta+is mutnn^is ravno tako Dal-mntinec. Bosanec ali oa Črnogorec. Kie torej leži vzrok, da so klerikalci v Jugostaviii postali taki solosiovenski naciionalisti? Kot državljani nemško-naciionalno - absolutistične monarhiie klerikalci zato niso bili slovenski nacionalisti. ker so bili anaciionahi Slovenci in ker je imel tedai klerikalcem z-^lombo in zaščito na dvoru avstrijskega cesarja, ki je bil no katoliški li-tureiki tudi rimski cesar. Imel je nadalje potubo v avstrijski aristokraciji in ee-neraliteti. Zato in samo zato. ker vsega tera varuštva v iugosiovenski narU- Dveurni sestanek med Pašičem in Pavlom Radičem Nova senzacija za Beograd. — Stališče vlade glede ukinjenja obznane naorani r.:.'Pevcem. Beograd, 3. aprila, p. Danes zvečer je v predsedništvu vlade prosil Pavle Radič ministrskega predsednika Pašira za sprejem. Pašič ga ie takoj snrelel in se ž njim razgovaria! dve uri Ko je Radič odhaja! iz kabineta, ie iziavil novinat-jem. da je bil pri Pašiču zato. ker je smatra! za svojo dolžnost, da intervenira radi tega. ker so njegovi tovariš! še vedro pregan^ni. Beograi. 3. aorila. p. Po obisku Pavla Radiča pri ministrskemu predsedniku Pašiču ie Vaš donisnik doznal, da se je Pavle Radič hotel informirati pri pred- sedniku vlade, kako stališče bo vlada zavzela napram HRSS po izpremembl n:enega programa. Zahteval je, da se ustavi pregamanje in da se omogoči sklicanje seie g'avnega odbora HRSS, kar bi v stvari pomenilo ukinitev obznane. ker se preoovedana stranka ne more sestati k dalu. Pašič le v glavnem iz'avil. da bo vlada svoie postopanje napram članom razpuščene HRSS prilagodila njihovemu bodočemu postopanju. Ako bo HRSS držala svoio besedo. da"o v parlamentu, bo to gotovo vplivalo na nadaljnje ukrepe. Akcija klerikalcev proli radičevcem Reorganizacija Hrvatske pučke stranke. — Ofenziva proti ra-dičevcem na Štajerskem. — Prilagodevanje radičevcev pozitivni politiki. — O vstormv vlado še ni govora. Beograd. 3. aprila, p. V portičnih krogih se je z ozirom na avdijenco Pavla Radiča in na njegov razgovor z mi- nistrskim predsednikom Pašičem poiz-ktiš-^o lansirati vesti, da gre za vstop HRSS v vlado. O tem sedai ne more biti govora. Korak g. Pavla Radiča v imenu HRSS pomen!a normalno prl-lagodevanje do sedaj negativne stranke parlamentarnemu delu. tekom katerega je popolnoma naravno da ostanejo tudi poslanci oooziciie nepresfdno v stikih s člani vlade. Pove dom toh vesti izjavita »Samouprava* v članku »Nepotrebne brige* z ozirom na pranje blokaških listov, da so to za g. Pa-šiča nepotrebne pripombe. Paš!č ri tak politik, ki bi se da! zavesti s trenutnim razpoloženjem in vtisom, temveč ie popolnoma umerjen in m, der politik, kar je v Srbiji popolnoma znano. Povodom teh izjav HRSS g. Puš!č pazljivo pazi na vsak korak in bo vedel izbrati pravo pot. Opozicijonalci so popolnoma rai^ep-Heni ter se nocoj razhajajo domov. Kontakt Pavla Radiča s prcdsedn'k im vlade Narodnega bloka, Paš^a. je razpadajoči blok silno podaril. Zveze med radičevci in ostalim blokom so skr:r.>j prekiniene. Nocoj so odpotovali iz Beograda Korošec, Snaho in Behtren. Pavle Radič bi tudi imel nocoj odpj-tovati v Zagreb, pa Je radi konference -359- s Pašičem svoie potovanje odlo?'' na jutri zlutraj. Kakor doznava Vaš donisnik iz k!eriks!n'h krogov, namerova- 10 k'erika'ci v Sloveniii in na Hrvatskem pričeti akciio proti radičevcem. Unajo, da so radičevci s svojo n-^no vejšo politiko mnogo Izgubili pri sv>. j:h volilcih in misMio, da bo to nvrn prav prišlo. Predvsem n?meravaio reorganizirati Hrvatsko pučko stranko ta borbo proti radičevem. Tudi se zanašajo. da bodo imeli usneh med sedanjimi Radičevimi volilci na Štajerskem. REKONSTRUKCIJA VLADE. Beograd, 3. aorila. n. Danes so se ves dan tvorih kombinacije o rekondstrukci 11 vlade. Ker namerava Pašič prihodnje dni odpotovati na odmor v Dalmacijo, se pričakuie rekonstrukcija kabineta ln imonova"ie poslovne vlade za Jutri, naika«neje pa za nedebo. Razdelitev portfp|!ev med radikali in samostojnimi demokrati je že gotova stvar. AVDI.JENCE PRI KRALJU. Beograd, 3. aprila, p. fta dvoru je bilo danes sprejetih v avdijenci več ministrov. Dobrine sta h;la nri kralju ministra dr. Ninčič 'n Stojadinovič. popoldne ra .Marko Trifkovič, dr. Ninčič in od 17.30 do 18.30 ministrski predsednik Paš!č. Krali se je nato v avtomobilu odnehal na sprehod. Predavanje mariborskega vel. župana v Beogradu Beograd. 3. aprila, p. Na poziv udniže-nja pravnikov SHS je veliki župan -n-«.i-borske oblasti dr. Pirkma'er dospel v Beograd predavat o oblastni samoupravi na temelju vldovdanske ustave. Njegovo ore-davanje je bilo nocoj od'ično obiskano t?r se |e vršila o tem vprašanju dnlga In Inte-resantna diskusija. Prišlo je do zaklj"čka, da Je treba v najkrajšem času Izvesti vi-dovdansko ustavo tud' v onem delu, ki predvideva decentralizacijo uprave, di bi se tako vzpostavilo definitivno ravnotrJje v naših notranjih razmerah. Debate so se udeležili vsi odlični beograjski pravTki. Beograd. 3. aprila, p. Dr. Pirkmaier je danes Interveniral pri generalni direkciji carn radi plačila tlakarine za mesti Maribor In Celje. Demagogi ia opozicije v zakonodajnem odboru Beograd. 3. aprila, p. Nocoj je imel seio odsek zakonodamega odbora za tiskovni zakon. Odločitve ni bilo. Jutri ziutrai se bo sela nadaljevala: na nio jc povablien tudi minister za sociialno politiko Giuričič. Ooozicra je nastoo'Ia z demagoškimi predlogi v svrho reklame ter zahtevala, da se to vprašanje odgo-di ali da se v načelu razpravba na sta-tu. Vladna večina se je postavila na stališče, da se vrši razprava od člena do člena. Seia se bo jutri nadaljevala ter bo minister Gjuričič podal svoj eks-pozč. Delegati opozicije za intemar-lamentarno konferenco v Rimo Beograd, 3. aprila, r. Opozicija je kot de« legate za mednarodno interpariamentarno konferenco v Rimu določila nastopne štiri poslance: dr. Mijoviča (dav), Joca Jova« noviča»Pižona (zemlj.), Vesenjaka (kier.) in dr. Trumbiča (zaj.). mentami in demokratični državi ni in ne bo, odklanjajo sedai klerikalci, ki so ostali to. kar so bili (anacijonalni Slovenci). koncepcijo jugosiovenskega nacionalizma. ker oač meniio. da se bo dala s parolo soloslovenstva vsai še nekai časa vzdržati reakcija m teror politikujoče duhovščine nad slovenskim liudstvom. Naciionalna formula je bila klerikalcem vedno le pretveza, samo orodje za politične cilje Vatikana in njegovih fiiiialk. Vladna konferenca. okmetiiskih kreditih Beograd, 3. aprila, p. Danes popoldne ob 17. je bila ministrska konferenca, ki se je zajela s pregledovanirm načrta zakona o zemljoradniških kreditih. Predložena sta bi« la dva načrta, katerih eden predvideva osnovanje državne zemljoradniške banke, ki bo po svojih podružnicah v vsaki oblasti in po srezkih agencijah kmetom dajala poso« jila. Po novem načrtu se bodo v posamez« nih občinah snovale zadruge, v oblastih pa oblastne zadruge, ki bodo zopet združene v centralni banki. Ministrski predsednik Pašič je bil odsoten na dvoru, kjer je kralju po« ročal o situaciji, ko pa se je vrnil v ministr« sko predsedništvo, je sprejel Pavla Radiča Tako je prišel na ministrsko sejo šele ob koncu. Zato bo ministrski svet jutri dopoU dne ob 9. nadaljeval razpravo o načrtu za< kona o zemljoradniških kreditih. Diplomatski poseti v zunanjem ministrstvu Beograd, 3. aprila, r. Diplomatski poseti so danes bili prav živahni. Angleški po» slanik Young je obiskal pomočnika zuna« njega ministra, Markoviča, in z njim konfe< riral o znižanju vizumske takse med našo državo in Anglijo. Češkoslovaški poslanik Seba pa je zunanjemu ministru dr. Ninčiču predstavil češkoslovaško zdravniško dele. gacijo, ki potuje v Skoplje, kjer bo sodclo* vala na kongresu o malariji Minister Šurmin na potu v Ljubljano Beograd, 3. aprila, p. Trgovinski minister dr. Surmin je nocoj odpotoval v Zagreb in Ljubljano, kje- bo pregledal predmete, ki so pripravljeni za mednarodno razstavo d^-kora,ivne umetnosti v Parizu. Minister bo nadaljeval svojo pot na Sušak, da se na li« c-i mesta prepriča o delih za ureditev su« šaške luke. Sprememba na romunskem prestolu? Dunaj, 3. aprila, s. Iz Bukarvšte javljajo, d*, sc namerava romunski kralj zahvaliti ter odstopiti prertol najstarejšemu sinu Karolu. Povod za to je dala kraljeva bolezen. V vladnih krogih se upirajo temu namenu, ker se boje. da bi se vsled odklonilnega stališča, ki ga zavzema prestolonaslednik Karol pro» ti politiki Bratiuca. morala zunanja politika radikalno spremeniti. Darujmo za sckolski Tabori Marx oflcijelno proklamiran za kandidata republikanskih strank Zadnji poskus zavlačevanja s strani nacijonalcev, — Sporazum o kandidaturi za prusko ministrsko predsedništvo Berlin, 3. aprila, z. Pogajania med republikanskimi strankami za kuono kandidaturo pri drugih predsedniških volitvah so trajala sinoči pozno v noč. Posvetovanja strankinih šefov so .no-rali ponovno prekiniti, da so se voditelji posvetovali s svojimi fraivciiami. ki so zborovale v oermanencu Največ ovir je povzročala zahteva sociialnih demokratov po ministrskem predsedstvu v pruski vladi. Demokrati sj pristali nanjo takoj, odločno pa so so ii upirali centrumovci. ki so men''!i. da si bo s tem prepad med weimarsko koalicijo na eni. ljudsko stranko ia naciio-nalci na drugi strani še povečat. Naposled se je centrum udal in orisu! na to. da voli danes v pruskem deželn-im zboru Brauna. V smislu te^a sporazuma je zadnjič izvoljeni pruski ministrski predsednik dr. H6uker-Aschbotf danes odklonil izvolitev, nakar je bil Brauti res izvoljen. Drugo težkočo je tvorila oseba skupnega kandidata. Sociialisti so vr.ovič iznesli svoje mnenje, da bi bila šir.kim delavskim masam bolj simpatična kandidatura dr. Wirtha. ki ni tako t>a glasu konservativca in klerikalca kako.* doktor Marx. Z vso odločnostlo so se jim pridružili demokrati, ki bi jim bil Wirth tudi ljubši od Manta. od katerega se boje težkoč v kulturnopolitičnem oziru. Ko pa je centrum vztrajal na Marxu, so demokrati in socijalisti napos.cd pristali nanj. Danes dopoldne je kakor bomba prišla vest. da je državni kance. ?.r doktor Luther pozval voditelja vseh -.frank razen obeh ekstremmh (komir.istl in narodni sociialisti) na konferenco, ki naj bi razpravljala o možnosti postavitve skupnega kandidata vseh velikih strank. V krogih weimarske koalicije sj sicer ta predlog smatrali že od početka za intrigo, ki naj bi zavlekla sporazum med republikanci in tako ojača a šanse za Jarresa, kljub temu pa so se kancler-jevemu vabilu odzvali. Tako so se posvetovanj pri državnem kancelariu dr. Luthru udeležili zastopniki vseh strank razen komunisiov in Hitlerjevcev. Sestali so se dvaKrat, dopoldne in popoldne, obakrat brezuspešno. ker so nacijonalci trdovraMo zahtevali da ne sme biti kandidat nihče, ki je na glasu kot odločen republikanec. Da preprečijo intrige, so se sestali šefi demokratov, centruma in socijali-stov zvečer ob 6. k skupr.i seii. na kateri so službeno proklamirali ar. Marsa za skupnega republikanskega kandidata. Berlin, 3. aprila (Avala). Zastopniki so-cljalnih demokratov, centruma tn demokratov. so imeli ob 18. medlrakcljsko sro. Seje se }e udeležil tudi biv?| ksneelar dr. Mara, ki Je obširno obrazložil svoi projtraa. Kakor se doznava Iz krogov srediCk strank. Je bilo soglasno sklenjeno, da ss postavi dr. Mara kot skupni kandidat za predsedniške volitve. Braun zopet oruski ministrski predsednik Berlin, 3. aprila, s. V defelnem zboru j» bilo pri volitvah ministrskega predsednika oddanih 432 glasov. Braun je prejel 220, Peteri 170 ln Pieck 40 glasov. En glas je bil razveljavljen, ena glasovnica je bila prazni:. Ustavna večina znaša 216. Brcun je po!cm« takem Izvoljen za pruskega ministrskega predsednika. Berlin, 3. aprila k. Za pruskega ministrskega predsednika Izvoljeni socijafno demokratski poslanec Oto Braun, ie izvolitev »prejel. Finančna kriza v francoski vladi Večina zbornice odklonila inflacijo. — Odstop finančnega ministra. — Uvedba premoženjskega davka. Pariz. 3. aprila s. Finančni minister Cle-mentel je vsled poteka včerajšnje seje senata. na kateri Je ministrski predsednik Herriot desavurral njegove izjave glede možnosti za povečanje obtoka bankovcev, podal svojo demisljo. Kabinet Je imel sejo, katere so se udeležili vsi ministri razven Clementela. zborničnega predsednika Pain-leveja, zastopnikov vladnega kartela levice in članov finančne komisije, ter je sklenil odkloniti vse inflacijske ukrepe. Ko so zastopniki levice ln finančne komisije zapustili ministrsko sejo, je bilo sklenjeno sprejeti demisijo finančnega ministra Clementela ter predlagati senatorja Demonzleja za njegovega naslednika. Posvetovanja kabineta so trajala do 5. zjutraj. Pod predsedstvom predsednika republike Doumenguea in navzočnosti novega finančnega ministra Demonzie se je vršila danes dopoldne zopet seja finančnega ministrskega sveta, ki je določila osnovne poteze za osnutek glede finančne obnove Francije. Zdi se. da se je vlada odločila, da ne bo dopustila povečanja obtoka bankovcev. temveč bo raje zahtevala od parlamenta uvedbo premoženjske oddaje, katere plačilo b: se razdelilo na deset let. Vlada bo odnehala tudi od novega flskaiičnega ukrepa, kf je predvideval 50 odstot. povišanje dohodninskega davka. V ostalem bo vlada tozadevno šele pozneje storila končnoveljav-ne sklepe. Na zahtevo ministrskega predsednika je bilo stavljeno vprašanje zaupnice, nakar je zbornica s 530 proti 26 glasa-vom odstavila interpelacijo socijalistlčno-radlkalnega poslanca Dalimierija glede de-misi.ie finančnega ministra z dnevnega reda. Kakor se doznava bo predlog o oddaji premoženja že v nekaj dneh predložen zbornici. S tem predlogom si hoče vlada še nadalje zagotoviti podporo socijalistov. VPLIV NA BORZO. Dunai, 3. aprila s. Vsled demisije finančnega ministra Clementela :e deviza Pariz nekoliko padla. Tudi devizi Bruselj in Milan sta vsled padca francoskega franka trpeli. Komunističen načrt za revolucijo v Bolgariji Odkritje bolgarske «čeke». — Revolucija naj bi izbruhnila že 15. t. m. — Organizirana je bila baje od emigrantov v Jugoslaviji Sofija. 3. aprila, s. Ob priliki odkritja komunistične čeke. pri čemur ie bil vodja Borosov na cesti od policijskih agentov, ki so ga hoteli aretirati, ustreljen. so našli nafrt agrarno-komunistič-ne revolucije v Bolgariji Po tem načrtu naj bi se pričel upor v Bolgariji dne 15. aprila Listina je bila izdana od komunistične internacijonale dne 12. marca. Oborožen upor naj bi se pričel v s--verozaoadni Bolgariji. Od Vidina naj bi se izvedel navidezen napad, ki naj bi obrnil pozornost od Vrače, dokler ne bi ta padla v roke upornikov. Tam koncentrirane komunistične čete nai bi nato napredovale za ojačenje čet pri Vidinu. Za upor v Vrači je imela komunistična organizacija pripravljenih 15 bataljonov, čijih jedro bi tvorilo 101) izseljencev, ki nai bi prišli iz Jugoslavije ter dva ooliska topova. To armado naj bi ojačila skupna narodna milica. Pri Vidinu je upala čeka na to, da bo zbrala okoli 7 bataljonov narodne milice. čijih jedro naj bi zopet tvorilo 200 emigrantov iz Jugoslavije. Operacijski načrt je bil izdelan do zadnjih podrobnosti in daje sklepati, da so ga napravile vojaško poučene osebe. -SSS- Rekonstrukciia italijanske vlade Rlra, 3. aorila. s. Po vesiefi iz vta'tJni<; krogov nameravd Mussolini po velikonočnih praznikih rekonstruirati svoj kabinit. Po tem načrtu naj b! se finančno mir!is'r-stvo in zakladni urad ločila ter ustanovilo staro zakiadno ministrstvo, čigar vols..o bi bilo poverjeno kakemu bivšemu demokratskemu parlamentarcu. Govori se tui! o možnosti, da bi se dva bivša liberalni nrnstra vrnila v vlado. Rim. 3 aprila, k. Vojni minister dl Olor-r'o ie včeraj po seji senata »lo-II1 prošnjo za demisijo. Mussolini ga ie pr -sil, naj počaka še 24 ur, da ne b! imela vladi pri današnjih razpravah o budžetu voin«» v zbornici kakih neprllik. Vojni budžet je bil danes diipoidne v zbornici sprejet. Vlado 1* zasiooal finančni minister. Vstaja v Albaniji vimena Podgorica. 3. aprila p. Po vesteh iz Skadra Je smatrati od pristašev Fan Noli-jevega režima uprizorjeno vstajo v severni Albaniji za ndušeno. Sicer se boji tu in tam še nadaljujejo, \-endar pa se vstaši povsod unrfkajo. Večinoma so se 2e razkropili, mnogo jih >e pribežaio tad! na naša ozemlje. V Skadru vlada popolen mir. Od Nemcev inscenirani nemiri v Afriki? London, 3. aprila, s. Kakor poroča «DaiIy Express», je v bivši nemški jugozapadni Afriki izbruhnil upor med domačini. Do» mačini zahtevajo intervencijo Zveze r.aroe dov, ki naj jim izposljuje popolno neod» visnost. Vse vojaške enote južnoafriške unije so bile mobilizirane. List namiguje, da so upor zanetili Nemci «JUTRO» it 81 Dr. Beneš o srednievrop-skih problemih Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je v svojem velikem ekspoze-ju o vprašanju verstva Evrope in stabilizacije miru. ki ga je imel v sredo popoldne v senatnem odseku za zunanje zadeve in katerega vsebino smo na krat ko omenili med telefonskimi vestmi, ba-vil obširno tudi s srednjeevropskimi problemi. v prvi vrsti z avstrijskim problemom. politično arbitražno pogodbo med Češkoslovaško in Poljsko in s po-Iit;ko Male antante Razpravltajoč o finančni sanaciji Av-striie. ki ie eno najbolj težavnih sredme-evrooskih vprašani, je dr. Beneš nagla-Sal. da j? v zadnjem času pričela sicer zopet siliti v osoredie ideja združitve Avstri:e z Nemčijo, ki pa je oo n'ego-vem mneniu neizvedliiva. Pripravliena garancijska pogodba bo namreč pokazala. da vztraiaio vsi interesenti v tem vprašan;u na določilih podpisanih pogodb. Tudi načrti o donavski konfederaciji in carinski uniji so navadna utopita. Edina pravilna rešitev gospodarskih težkoč in problemov novih sred-njeevrooskhi držav ie njihovo tesno gospodarsko zbližanje s trgovskimi pogodbami. ki morajo temeliiti na principih popolne gospodarske in politične suverenosti dotičnih držav. Glede odnošajev s Polisko se bliža nova perijoda prijateljskih odnošajev med obema državama. Trgovinska pogodba med Polisko in Češkoslovaško bo ne samo gospodarskega, ampak tudi političnega pomena. Rešila bo namreč vorašanta tranrita v ugodnem smislu za obe državi Pogajanja glede politične arbitražne pogodbe z ministrom Skr-zynsk'm so končala s popolnim uspehom. Nova pogodba bo likvidirala vsa dosedaj obstoječa sporna vprašania. eventualna novo nastala nesporazumlie-nla Pa se bodo reševata v spravliivem tonu. Arbitražna pogodba med Polisko in Češkoslovaško bo nedvomno dragocena dopolnitev k splošni konsolidaciji in miru Evrope. Predstoječe konference Male antante, ki se bo vršila meseca maia v Bukarešti. se le dotaknil dr. Beneš le s par stavki, ki pa dokazuieio. da se pozicija Male antante v Evropi vedno bolj uveljavita in utriire. Konferenca bo raz-pravltata o vseh tekočih mednarodnih v7>rašan;ih. v prvi vrsti seveda o garan-cii^kem paktu. Med državami Male antante vlada elcde te?a popolnoma enotno stališče. Bodoča konferenca v Bukarešti bo dosedanio politiko Male antante samo še iznova okrepila in potrdila. _ Kaj se godi v Rusiji V zadnjih tednih prihajalo znova neugodnejše vesti iz Rusije. Predvsem se je zopet poslabšalo stanje s prehrano, mnoge gubernije gtadujejo. iavHa se. da je stofisoče Otrok brez zadostnih živil. Po velikih mestih vlada pomanjkanje živil, osobito kruha. Vesti trdita, da je ponekod delavstvo poskušalo štraikati. da so se pred pekarnami vršile demonstracije. da je morala vlada skrčenje dnevne krušne množine opravičevati v posebnih nroglasih. ki pa množic niso pomirili. Trdi se naravnost, da vlada v večjih ruskih mestih popolnoma tako razpoloženje kakor 1. 1917. pred onimi usodnimi revoluciiskimi dnevi in da potavi nezadovoltaosti in nereda spo-mintata na dogodke pred 11. marcem 1917. leta. . , Seveda je težko kontrolirati, koliko se s temi poročili pretirava: da pa je starne prehrane faktično izredno neugodno. tega ne prikrivalo niti sovjetski viri. Vnan:e posoiilo. na katerega stavi sovietska vladi glavne svoie nade. je še vedno le predmet pogatani. ki Pa ne obetaio usnehov: brez posoiila pa sovjetsko gospodarstvo samo vegetira in se nikakor ne more popraviti. Jedro nevarnosti za stabilnost seda-nie situaciie pa je na kmetih. Od tam-kai sicer ne more sovietom pretiti efektiven poraz, toda sovjeti se bojijo vasi baš vsled pasivnega odpora, na katerega zadeneta tamkai vse sovjetske odredbe. Lahko se reče. da obvladuie vso boiiševiško politiko tekom zadniih mesecev skrb za to. kako za vsako ceno pridobiti kmetsko prebivalstvo. Toda vse ne pomaga: odkar sn znane Volimo-Teformne odredhe dale več prostosti nestrankarski"! kandidatom, se je noka-zalo. da velikanska večina vaškega prebivalstva nasprotuje sovietom: celo v naivečiih mestih, kier so kadri komunizma in kjer si prebivalstvo še ne ur>a verjeti v vo':1no prostost, ie glasovalo do 60 % volilcev za nekomunistične nadstrankarie. Iz raznih potavov se lasno vidi. kaK str^h ima sovietska vlada pred eventu-alnim prevratom. Značilna ie odredba, po kateri moralo vsi bivši graščaki ki so izgubili lastništvo rad svoiirni vele-posestvi. a ki so ostali na nnh kot na-jemn'ki. oziroma unravitelil sedal zapustiti svota mesta in se preseliti popolnoma drugam. V vo;ski ie Fnindze po vl?dn:h navodilih dal odstaviti vse po-ve1'n!ke ter votašVe ftmkcilonarje. ki so veltali kot Pristaši Trockega. In nanosVd čudna afera s Trockim sa n!m! ?e da'?e časa se vzdržuielo v iz-vcnriiskem časoP'siu vesti, da je Troc- VI nenadoma lzg'nil iz svoiega bivališča v Kavkaz!'i in da manikaio vsakršne sl-di za n'im: trd'lo se ie. da so ga odvedle sovietske oblasti same ter ga dale na tihem — usmrtiti. Sovietsko poslanstvo v P?gi je sicer naposled te vesti demantiralo. ali obtavilo vendarle, da je Trocki nekam izginil iz Sahuma. la pa se bo vsekakor, ia to kmalu, po- javil v Moskvi Baje Je Trocki brzojavno sporočil vladi v Moskvo, da želi prisostvovati seiam komunističnega kongresa. Ko pa je dobil negativen odgovor. je sklenil odnotovati brez vladnega dovolienta. Odšel je v avtomobilu do Novorosiiska. k;er ie nameraval nadaljevati vožnio z vlakom. Toda od tu neha vsakršna sled za n'im. Trdi se, da so ga tu priieli ter odpel tali. Znano je. da se sovietski vodje silno boje Trockega. Prav tako le tudi znano, da je Trocki izredno energična in borbena natura. Vzr>rlčo tega .ie verjetno, da le res prišlo do offločilnega konflikta med vlado in Trockim. Napačno bi bilo. na temelju vsega tega pričakovati neoos^dnega prevratnega gibanja v Pusljl Nedvomno pa je, da imamo opravit! z resničnimi znaki pričeniajočega propada. Klerikalna sklen'en pod vlado Markovega Protokola, ko so klerikalci krenko podnirali rež'm In pospeševali zakon o ustroistvu vo'ske. ki ie bil soreiet 17. oktobra 1921. Kakor so klerikalni poslanci omogoč'11 kn!uk ter zafurali kredite za bolnice in celo vrsto dnig:h važnih stvari, ravno tako sn tudi takrat, ko se le sklepal zakon o ustrov stvu voiske in o komori, o tel novi obremenitvi leno molčali. Ootovo so mislili da gre za kako votaško »zbornico., ko so čitall v zakonskem načrtu o uvedbi »komore«. Sedai ie začel finančni minister izvatati ta zakon ln vollci SLS nal se svoiim p. t. poslancem prav lepo zahvalijo. da so se leta 1923.. ko so Imeli veliko politično moč v rokah, tako skrbno ^rlsraji za r"v,ove kor'stJ »Slovenec, piše nadalie. da rn; 'ta!o naknadni in Izredni krediti eno militar-do in .Tin milijonov. a pristavlja, da ie ves ta denar potrošila vlada «za čisa volitev, in to vse v krajih »izven ^'o-veniie in Hrvatske.. Finančni m.nister je izjavil, da so se ti izdatki izvršili radi nezadostnega proračuna in novih potreb tudi v čs»su Korošec-Davldovl-čeve vlade. TOerikalci. ki so Imeli v H vladi 4 ministre in so bili deiansko vladarji situacije, bi morali poučiti svoie poročevalce in govornike, zakaj je morala njihova vlada rabiti kredite preko nroračima. Snominiamo se tudi. da so klerikalci v časopisju in po shodih pred volitvami razlaeali ljudem, da le vlada več mlPlard državnega denaria vrirla med volHce. Tudi s'ovenske demokrate so dolžili. ta so kar z milHoni založen!. Sedai na mora sam »Slovenec, priznati, da je vse to bila laž in da sta obe vladi — Davldovideva ln Pašičeva — porabili nekaj nad I mi'iiardo naknadnih kreditov. Sedaj niše »SLovenec. tudi. da se tega denarja v Sloveniji ni nič porabilo. Tako bi mogli zavračati klerikalno demagotriio pri dvanaistinah \oSxo za točko. KlerikaH so nač Izgubili že urav vsak čut za dostojnost, pravičnost in poštenje. Stvarna, objektivna krJMka dvanaistin od strani opozicije bi bita dobrodošla tudi vladnim strankam že radi sestave bodočega rednega ^»računa. Klerikalci na so pokazali, da govorijo le skozi okno In le zato. da bi svoje uboge volilce obdrža'1 v mreži neprestanega demagoštva. Kar nvanla sedaj klerikalna stranka z dvanalstina mi v svojem časopisju, je ljudsko sle narstvo naitrrše vrste, ki pa se Lo maščevalo najbolj na SLS sami 11 nedeljo pomladanska razsfaoa! Oglejte si pariške novosti od 9. dop. do 8. zv. Razstava se dt51 o oseh prosiorib torsiie 11. Šinkovec ras.. K. $ojs Uubliana — Itatfil tri 11*1.11- — Kolesa J. Goreč lik kunlte nilcenfje In na.bolje pri tvrdki Pil*'« Ltabliunske kreditne b»nke In Oosposvetska e. 14. Vsi deli, oprema In pMIUMtllU M Ml«0l» Politične beležke -f Ko Je bil ljubljanski poslanec dr. Anton Korošec ... Stari klopotcl ki jih je pripeltal dr. Korošec Slovencem za velikonočne pirhe iz Beograda, tako> vihalo volilcem SLS nosove, da si »Slovenec. izbira vsak dan koga drugega, na katerega skuša prevaliti grehe tl-grovske politične nesposobnosti in lenobe. Za dr. 2erjavom ie sedai prišel na vrsto že gosp. Ivan Mohorič. k- sicer nI postal poslanec, o katerem na škofov list niše, kai vse bi moral v Narodni skupščini pretrpeti, ako M bil iz-volien. »Slovenec, je mnenja, da se Mohorič »na tihem veseli in je zadovolien. da ni poslanec Ljubi:ane». Liub!>anča-nom pa da ie »prihranieno nrekhmatf poslanca, radi dvanaistin Videti Je. da je prišel »Slovenec, na Mohoriča zato. ker Liubltančani preklintaio dr. Korošca. katerega so sicer Izvolili za svoiega poslanca, on Pa ni smatral za potrebno ln za vredno, da bi Pri dvanaj-sfinih samo enkrat odprl usta v prlog L?ubl'ani. Navzlic temu ra dr. Korošcu gotovo ni žal. da ie Jiubljanskl poslanec: saj vse niegovo delo — dvtgnn-e dret — trata vsak mescc 1? nar minut. Škofov list bi SLS mani škodoval, ako bi ne pisal o liubltanskem mandatu in o g Mohoriču. ker na »bi. in ra »ako. Liubltančani nič ne dajo Zadn'e dvanaistine so bile spreiete. ko Je bil 1'ubltanskl poslanec dr. Anton Korošec. Predvsem ntagova dolžnost bi bila. delati tako Politiko. da bi ga I>bljančanl radi dva-na:stin ne preklinjali r O* nezadovopstvu dr. Korošca razpravi ta tudi beogra'sko »Vreme, v posebnem uvodniku ln se čudom čud', kai je dr Korošec mogel najti v iztavi Pavleta Radiča. kar bi mu moglo dati povod za toliko črnogledo razpoloženje. »Vreme, je z vsem dobrodušiem prepričano da se dr. Korošec ne more jeziti, ako ie Pavle Padi« priznal monarhijo, dinastijo in ustavo, ter se odrekel vseh zvez z Inozemstvom. Ne zre pa »Vremenu. v glavo, da je Korošec zopet proglas!! Slovence za noseben narod in vnovič podčrtal avtonomiio ko vendar isti Korošec leta 1918. in 1919. Slovence ni smatral za poseben narod, temveč je znal prav lepo govoriti o narodnem edlrstvu Srbov. Hrvatov in Slovencev. N'egovi sedanii nazori torej ne more«o biti iskreni ali pa ie no prevratu ligama! htaavščino. N'M eno niti drugo m pohvalro za dr. KorošČev duhovniški poklic. V ostalem — konču!e »Vreme- — nai bo iztava dr. Korošca Se toliko čudna in ne-azum!:iva. vendar notrjuje lasno, da šefi opoziciiskega HoVa nimajo nlfakih zaslug za Iztave Pavl-ta Radia. kar samo veča niihov pomen in jim dale značal snortane konverzile. In ta fakt dokazule trdi. kako napačna ie bita pot. po kateri je Davidov'« hotel kon-so1'd'ratl razmere v naš' državi ter Iz-boršati srbsko - hrvatske odnoiale. Istočasno se je rokaznlo. kako malo odobravata rad:«evsko konverzMo ravno oni. ki so si lo vzeli za »glavni cili. vse svoie dosedinle politične aVclie ter na n'ei osnavljali svoje vrlo »obsežne, načrte. _ ... ,, -f Po avcfiencl Pavleta R^d.ia, »Hrvat. kot oficiielno radi«evsko glasilo prinaša brez posebnih komentariev poročilo o avd!;enct. Zato oa ostali zagrebški blokaškl organi (kakor »lutarnil iist.) kuleio lz avdiience kapital in na-poveduleta koncentracijsko vlado, ne sicer že kar za soboto, temveč tamle enkrat po rraznlkih. S stvarnim uvaže-vaniem avdi'ence kot velevažnega fak-ta v spokoritvi radi«evcev na »Ruef» po informac!'ah iz Beograda beleži med drugim: Razume se. da najnovejši korak radi«evcev pomeni n'č več ln nlc manj kot tenremembo niihove politične fronte Fronta Narodnega bloka ostane še nadalie. Radl«evci so krcnHi svojo pot. in ostala opozIHia z dolgim nosom gleda, kam le zašli. L'resnifu'elo se naše vlziie. ki nas niso zmustlle niti v dnevih, ko so radi«evci bili najbolj napeti M| smo vedno zagovarjali čvrsto politiko, ki bo edina mogla raditfevce spraviti k razuma in razsodnosti. Naša politika je zmagala, ona rodi blagotvor-M plodova Povzročila ie radičevsko kapltulacllo. povzročila avdljenco Pavleta Radija, povzročila bo Se mnoge dobre plodove. Rekonstrukcija vlade bo dokazala tudi intrigantom Iz opozicije, da politika Narodnega btoka ostane nadalje. Od politike memorandumov do včeraišnje avdiience ie bila dolga pot. Mi smo ponosni da ie po naši zaslug! krenila tja. kamor smo Jo mi od vsega začetka uravnavali. -f Konkurenca zagrebškTi paradnih politikov. Med zagrebškimi frankovci ln zaiedničarii Je zadnie čase na dnevnem redu huda konkurenčna borba, kdo se bo bolj prislinil Pašiču. kdo nrel priska-kal v žaklta do njega ln dobil vladni groš. Frankovsko »Hrvatsko Pravo, kar preko zajedmčarskih hrbtov švrka po radičevcih: »če so že nokopali repub liko. to zares ni nikaka škodi. Ka;ti kar so si oni predstavljali pod republ:ko. je bla blazna utopija. Da so priznali monarhijo — to je nekai naravnega, ker hočeio ostati v tel državi. Amnak zakaj so se od Trumb'fa dali zapeljati v jugo-slovenstvo ln framazonstvo. to ie ne-poimliivo!. ... V Interesu zaiedničarjev odgovar'a »Hrvat, z ugotovitvi-o. da frankovci sami smatrajo pometanje z republiko zi enostavno stvar, odkar so sami pomedli z nio in se s svojimi popo-tovanii v Beograd začeli direktno po-nutati Pašifu ki si mora zadovoljno gladiti brado, ako et količkai zanima, kako se bivši zagrebško - republikanski oro-slani nrerlva'o v n-egovl predsobi. -f Kdal se Paši* nasmeh««? Zagrebški »Hrvat, v posebnem člančiču govori o utisih dr. Lorkovi Slavko Mrovlje o predmetu »Gospodarstvo v naii državi.. Predavanje se vrJi ob 3. popoldne Druga nedeljski predavanja sc bila že ob. javljcna. Po svetu — Regijski prestnnasfednlk ▼ Rima. V četrtek Je prispel v Rim belfHskl prestolonaslednik, k| bo ostal par dni «ost Italijanske kraljevske dvojice. Kakor poročalo listi bo ob tej prllHcI objavljena of cljelna r a rok a prestolonaslednika s princeihtjo Ma-faldo, najstarejšo hčerko italijanskega kralja. — Razdelitev proračunskega prebitka * Romuniji. Rumunski ministrski svet Je proračunski prebitek lz leta 1924. r znesku skoro 3 mll jard leiev razdelil sledeče: 815 mlI!)onov za armado. 210 milijonov za Šolstvo, 515 za železnice, 150 za ceste (od teh 100 milijonov za ceste v Besarabiji), 50 za prosvetne namene bi 35 milijonov za »ocl-jalno o, nakar bl bila CeHkoatovaSka pripravliena privoliti v gospodarske koncesij«. Obenem st bodo vrtila tudi pogajanja gledo olajšanja potniškega prometa. _ Nolletova reforma francoske armada odklonjena. »Echo de Parls« poroča, da se jc vrSil te dni v Parizu vrhovni francoski volni svet, ki je razpravljal o Noltetovem načrtu za spIoSno reorganitacljo Iranooska armade ta ga odklonil. Vojni svet se Je izrekel v prvi vrsti posebno proti znižanju vojaškega »iulbovaaia oa uo leto. — Vprašanje InorernsVIh posojil ▼ Angliji. Kakor poročajo »Times«, so angleSki bankirji na željo vlade sklenili, da bodo privolili v biozemska posojila le v slučaju, kadar bo Slo za posojila v »vrho gospodarske obnovitve. — Zvišanje davkov v Franciji. Vlada je predložila francoski zbornici zakonski načrt glede 50 odstotnega zvi-Sanja dohodninskega davka ln o podvojitvi vseh ostalih davkov, razen mezdnih davkov. To zviSa-nje je pa namenjeno samo za eno ali največ dve leti. — Židovska liga Zveze narodov Je bila 2. t. m. osnovana v Pragi za vso češkoslovaško republiko, ki Ima sedaj štiri lige: č» Sko, nemško, madžarsko in židovsko. — Otvoritev židovske univerze v Jeru. zalemn, o kateri smo kratko že poročali je bila 1. t m. Izvršena z velikim pompom. Zastopanih je bBo po deputacijah 34 univerz Iz vsega sveta Si 17 znanstvenih akademij. Univerzo je otvorH lord Belfour. ki je med frenetfčnlm aplavzom začel svoj govor v hebrejščinl Arabci so otvoritev bojkotirali sicer je potekla slavnost v popolnem redu. — Odpokfc Indijskega podkralja. Podkralj IndVe, lord Rer.dtag. je odpoklican in se vrne že te dni v London, kjer ost3ne do 1. avgusta. Njegov povratek, k| se more Izvršiti samo s privoljenjem krone se spravlja v rvezo z napetim pok>*aiem v Indiji. — Visoke šole v Rnstjl. Bolišev ki so ia-našli, da obstoja velika sociialna krivica v tem, da poseča visoke šole večin ma mU-dina buržujskih rodbin. Zato so skleniti, la popravno to krivico in prole:arzir?Jo vist»-ke šole. Preteklo leto so se od'očl i za reduciranje števila akademske omlr.dine, čs5 da država ne more zasigurati vsem študentom po končanih študijah eksistenc--*. Redukcija Je zadela jeveda v prvi vrsti študente, ki niso komun:stl Ko pa so bolj. ševiki uvideli, da komunistični študenti š'n dirajo Izključno samo socljatae rauke, so se uplašill ln odredili sedaj spcciialne ko-mlslle, da še enkrat prečistijo univerze. V teh komisijah pa nI niti enega profesorla in strokovnlaka, ampak sami specljaln! delegati komunisMčnlh organizacij. Iz Primorja • Nova prepoved tloventkih ulnlh kn}!g v tržaški okolici. Didaktični ravnatelj v Na« brežini pri Tratu je poslal podrejenemu uči« tel j stvu odlok, da ne ime rabiti slovenskih učnih knjig pri pouku v Joli. Pri tem novem barbarskem nasilju, katerega mora obsojati vsak trezno misleč človek, ni znano, ali ja 'zšel nagib za dejanje Iz glave didaktične« ga ravnatelja samega, ali pa so se šolske oblasti poslužile njegove osebe, da zopet za« dajo rano pouku slovenskih otrok v njihovi materinščini. Cas bi že bil, da se tako ne* civilizirano postopanje napram Slovenccm končnoveljavno neha. • Smrtna kota. V Šempetru pri Gorici j« umrl upokojeni poštar Peter Brumat, v Tr« stu pa je fatisnil oči jetniški čuvaj v po» koju Vincene Cematič. Pogreb obeh po« kojnikov bo danes, t »oboto. • Izlet na Trnovsko planoto priredi Pla« nin»ko društvo lz Trsta. Izletniki ae odpeljo jo a tržaškega glavnega kolodvora do Ba« tuj v vipavski dolini odkoder odidejo na Kucelj in od tam dalje na Trnovo. • Opera vodnjaku* v poriškem Trgov* skem domu. Na velikonočni pondcljek bo v Gorici premijera Blondekove enodcJan";ke opere »V vodnjaku«. Komad režira g. Bra« tuž, aolistovske In zborovske partije je na« študiral pevovodja Komel, orkester pa bo sviral pod vodstvom društvenega učitelj* Liptoerja. • O pašen tov na tihotapca. Lani ▼ jeseni Jo bil pred goriškim sodiščem obsojen na več let ječe Ivan Krapež iz Gor. Tribušo ob Idrijci. Mož je namreč ustrelil nekega finančnega parnika. ki ga je ralotil pri tiho« tapljenju tobaka iz Jugoslavije. Ker ni mo« ela dobiti oblast tihotapca v roke, je bil Krapež obsojen v kontumacu. Te dni pa so mu pri.ili orožniki na sled. Hoteli so ga do« biti ▼ roke, a Krapež se ie spretno uhranil zalezovalcev, na katere je streljal, tako da so se morali umakniti. Fam pa je izrabil to prožnost, da se je skril v gozd, kjer je iz« ginil v gostem lesu. ^niiii>'iiiHi»\ ečama dohodkov. Castništvo celjske za.nizije je celokupno organizirano v Jugosl. Matici. H koncu je predsednik še omenil vprašanje združitve vseh narodno-obrambnih društev in vprašanj; oreme-stitve glavnega odbora Jugosl. Matice iz Beograda v Ljubljano. Tajniško poročilo izkazuje porast članstva za 39 oseb, tako da šteje sedaj podružnica skupno 320 članov. V minulem poslovnem letu je podružnica priredila lepo uspel «Dinarski dan» ki je dal nad 6000 Din čistega dobička. Na tej prireditvi so požrtvovalno sodelovale narodne gospodične in !dezni-čarska godba, ki je brezolačno eskrbe-la koncert ored kolodvorom. Mid stalne podpornike šteje podružnica zlasti celiske denarne zavode. Blagajna izkazuje 12.724 Din prejemkov in 2724.77 Din izdatkov. Z 'anjkim premoženjem znaša letošnji prebitek 13.922.84 Din. ki se je na deloma že vposlal pokrajinskemu odboru. Za predsednika podružnice ie bil zo pet izvoljen g. R. Salmič. v o-lbor pa eg. prof. Raič. ravnatelj Clrudjn. Šinkovec, ravnatelj Jeršinovič. Zupančič. Jerše in Zdolšek ter gdč. Zupančičeva In M. Grudnova. Namestnikom sta bila izvoljena g. Cimprič in gdč. Omladiče-va, za pregledovalca računov gg. Wutt in Gobec, za delegate za ob^-ii zbor pokrajinskega odbora v Ljubezni pa gg. Salmič. Prekoršek. nadz. V.-avliak. ravnatelj Gruden in Vengust ter gdč. Debelakova. Pri slučajnostih se je razor x/lialo o združitvi vseh naših narodno-obramb-nih društev in o vprašaniu agiliiejš^ga in smotrenejšega delovania Jucod. Ma- Hrasni svileni „Kazak" Jumperji ter bluze najnove;še mode od Din 51-— dalje ravnokar dospeli. Divtle se boste krasoti vzorcev. Franc Lukič, Pred Škofijo 19. ELITfll KINO matica Telefon 124. Danes Najbolj fantastični film te aezlje« Kabinet voščenih kipov Harun al Rašid Emil Jannlngs, Ivan Grozni Conrad Veitft, Jack Razparat Herner Krauts. Pesni'« Wilhelm Dietcrle, Hči .Starega" Olga Belajevr Fantastllna Ilustracija is Sivi j en ja 3 krvotokov Izrečno uspela zelo zanimiva fantastična scenerija Kolotalna Igra fvetovnoinanih filmskih Interpretov. Kabinet voščenih kinov je fi'mskl umotvor svoie vrste, ter se prikazuje v Budapešt! in Parizu s kf losalnim uspehom. Predstave eb: 134., 5., < sS., 9 V nedelje eb: 3., m«\ ki so se že Dorazdelili. Iz blagai.iiŠk^ ga poročila novzamemo. da sta ob-; blagajni, tako blagajna za oremiranje in iz • redna blagajna zaključili s prcb:tkom. K oremiraniu so v izdatni meri Piico.--vali okrajni zastooi ter nekatere »osi-jilnice, katerih imena navaia predsednik imenoma. Poročilo, ki je bilo obSl no '.i vsebine polno, se je vzelo od občnega zbora s pohvalo na znanie. Pri volitvah, ki so se vršile, te bil izvoljen predsednikom zooet Lovj P^-tovar. veleposestnik itd. v Ivanikovcih. podpredsednikoma pa gg. Fric Z;mliič iz Ljutomera ter Fr. Turnšek iz Gorice v Savinjski dolini. Za odbornike so bili izvoljeni zastopniki iz področij posameznih podružnic, ki so na gla^u kot izborni koniereici. Pri slučajnostih se je razvila živa debata o izvozu konj, o kastriran'»j žrebcev. ki so nesDOSobni za plem »nienie. o žigosanju asentiranih konj ter drugih važnih zadevah, ki se tičejo konj^ei \ Predlagali in sprejeli so sc k tem točkam orimerni predlogi. H koncu ie povzel še besedo g. svetnik Zidanlck. ki Je izrazil svoio veselje nad tako ieoim številom delegatov. Ko ie še g. Scbauer izrekel predsedstvu zahvalo za požrtvovalno delo. je zaključil predsednik lepo uspelo zborovanje. Konec velike razbojniške to!*?e h Približno pred enim mesecem je bil vračarski srezki poglavar v Srbiji obveščen, da bo v noči od 25. na 26. februarja neka razbojniška tolpa, ki 'e delala že dolgo beograiski policiii ve«!-ke skrbi, napadla vas Žarkovo m oole-nila nekaj hiš. F.den izmed članov tolpe. ki ga je policija pridobila na svoio stran, je sporočil istočasno tudi ves načrt za izvedbo razbojništva. Alarmirana na ta način, je policija dne 25. februarja t^koj, ko se je zmračilo. nenad> ma vdria v vas Zarkovo. Več orožniških patrulj je bilo odrejenih, da križariio celo noč po vasi in da oazijj posebno na one hiše, na katere bi se po načrta razbojnikov imel izvršiti nanad. Stanj-valcem teh hiš so orožniki ukazali, .aj si čez noč poiščeio varnejša zatočišča. Celo noč je ooliciia tako čuvala v i s. Pričelo se je že svitati. toda o razboi-nikih ni bilo ne duha ne sluha. Iliia Sav-kovič, srezki poglavar, ki jo vodii cv in eksoedicijo. je pričel že dvonvli o resničnosti poročila, katero je dobi'. Cim se je pokazala zarja, je nriče'a postajati pot od Zarkova do Beograd-« vedno živahneiša. Seliaki so gonili živino in nesli živež na beograiski tr-i Psel na pota v Elitni i843a petih ziutni. je ena od zaostalih orožniških skupin zaoazila skupino maski-ranih ljudi, ki ie prišla iz neke zaon-Sčene seliaške hiše. Bilo jih je š- st in vsi so imeli črne maske. Orožniki ?o takoj otvorili o areni in oričelo i« divte streljanje. Razbojniki so se srdito bra nili. Ostali orožniški oddelki so orih?t^Ii svojim tovarišem takoj na pomoč, nakar se je razvila pravcata bitka. Raz-bniniki so se polagoma, korak za korakom umikali oroti bližniemu srozd ■». dočim so jih orožniki skušali obkoliti Videč, da bodo aretirani ali oa vsi ubiti. so razbojniki v kritičnem tr;nufku vrgli od sebe puške, maske in «-p!o!i vse. kar jih je težilo, ter so pričali bežati skoz pozd. Večina se ie res rešila z begom, dva oa sta padla orožnikon v roke. Bila sta to Borivoi Palnlič ;n Ljubomir Zivanovič iz Malega '.Vašia. Pripeljana v zapore sta takoj priznala krivdo in povedala tudi imeni ostalih. Tako ie imela policiia možnost. 'Ia polovi tudi ostale Člane te 'coovske tolpe: Papan'ča. Jankoviča. Kostiča. sina bivšega žunana v Boleču. Mlosa'-ljcviča. sina slovitega hajduka 0!>ra la Nikoliča. Po večiedenskem poizvedovanju so končno prišli v resnici "si / roke pravice. Pri zasliševanju so priznali celo vrsto težkih zločinov. Dne 19. februaria rano ziutrai so blizu Sm dereva ustavili več seliakov in iih n samokresi v rokah prisilili, da so iim izročil ves denar. Nad 30.000 Din jim je padlo takrat v roke. Slična razboi ništva so izvajali ne samo v beograjski okolici, ampak tudi v Banatu. Tako so se dne 25. decembra s čolnom >reoi-liall čez Donavo in v koviljskem srj-zu plenili več seliakov. katerim so odvzeli nad 20.000 Din. Policija domneva, da so ti razbojniki Izvršili tudi razne zločine večjega obsega. med niimi tudi več uboiev. Za to imajo oblasti v rokah že ore;ei do kazov. Med aretovanci so bili vsi ti Donovno kaznovani. Palalič enkrat r ■-lo na S let težke ječe. Z aretadio »eh nevarnih elementov ie prišla oblastim v roke tolpa, ki je mesece in mesece ogrožala prebivalstvo beograjske okolice. Vesti iz Prekmurja Občinske volitve v M. Soboti. V Morski Soboti se splošno pričakuje, da bodo občin« tke volitve kmalu razpisane. Zato Je opa« žati živahnost na vseh straneh. Ker imajo občinski odbori predvsem gospodarske in socijalne naloge, bi bilo semo želeti, da bi bil izvoljen tak občinski odbor, ki ne bi de* lal visoke politike, empak bi imel veselje in sposobnost do pozitivnega gospodarskega dela. V torek, 2. t m, se je vršil v občinski hiši Informativen sestanek gospodarskih in »trokovnih krogov, ki bi nej postavili spo» rarumno listo ra bodoče volitve. Vendar i» gleda, da do tega ne bo prišlo, nmpak tre« ba računati s tem, da bo 4 — 5 list. Sicer pa, kakor rečeno, občinske volitve v M. So. boti še niso razpisane. Vprašanje poljskih delavcev v Prekmurja. Ker je Prekmurje zelo gosto naseljeno, si mora veliko ljudi iskati zaslužka izven Prek« murja. Najljubše je ljudstvu sezonsko polj« sko delo od spomladi do jeseni. Pozimi pa žive od svojega zaslužka. Ker se bliža čas poljskega dela, bi bilo nujno potrebno, da sc pravočasno zasigura čim največjemu šte» vilu prekmurskih poljskih delavcev delo in da s<: reši vprašanje pnlčrjev potom pogodb med p&Ičrji in dclavci tako, da bo vsako iz« koriščanje delavcev od strani palčrjev ne« mogoče. Kolike važnosti je to \?rašanje, ie razvidno iz tega. da je v Prekmurja 13 — 15 tisoč sezonskih poljskih dclavcev. Nov remljarinskl ketaster ze Prekmurje. Ker so katastrske pole v Prekmurju zelo zaostale — še šestdesetih let — se dela nova izmerjava vseh občin. Da se delo pospeši, pride letos in prihodnje leto preko poletja večje število geometrov v Prekmurje. Prekmurske porice. Z zakonom nam je vlada prepovedala saditi samorodeče trte križarke, ki dajejo slabo, po tudi nezdravo vino. To je prav, zakaj naše gorice so izgu« bile dober sloves, odkar pridelujemo tako malovredno vino. Niti domači krčmarji ga ne marajo. Letos so pa mnogi vinogradniki v zadregi, ker ne morejo dobiti amerikan« skih podlag, zemljo za vinograde so pa pri« pravili. Upajmo, da bodo z dobro in vztraj« no voljo popravili kar so prej zagrešili. Pucinci. Zadnja »Morzka Krajina* piše, da se čuie, da bomo morali pri davkih nazaj plačati podporo, katero je dobia naša obči« na pred volitvami od vlade iz fonda za ob« mejne občine. Ne vemo, zakaj se g. St Kii« Danes veličastna premlfera svetovno slovitega filtra Hči gospe Ijarsik Rezervirajte si vstopnice teletonično štev. 730, kalcie dobite brez vsakega taks ija in truda v pisarni Mladini neprimet no. Predstave ob 4„ « 6.. S 8. in 9. " k LJUBLJANSKI DVOR i n o Tetefea 730. har vznemirja radi tega: naj bo lepo miren, kaokr smo mirni mi. Mi ne bom plačali te« ga denarja nazaj, ker vlada tega r.e bo od nas zahtevala. Saj tudi g. Kuharju m bilo treba L 1923. nič nazaj plačati. — V iiti številki se zaganja tudi v »Duševni list», ki ga izdaja naš g. evang. župnik Adam Lutar. Gotovo mu bo dal »Duševni listo primeren odgovor, kakršnega zasluži. Francoski šolski dan v M. Soboti, ki ga je priredila drž. realna gimnazija 26. marca je lepo uspcL Udeležilo se ga je mnogo od» ličnega občinstva, ki je stoje poslušalo fran= cosko himno in zajedno z dijaštvom navdušeno vzklikala: Vrve la France! Nogomet. V nedeljo, 29. marca, je igral S. K. Celje prijateljsko tekmo s soboškim S. K. Mura in zmagal s 5 : 0. Gostje so pc kazali lepo kombinscijsko igro. Mura, ki jo grala prvič s prvorazrednim moštvom, se je odlikovala v obrambi in krilski vrsti in bo imela od te tekme gotovo mnoeo koristi. Napačna vest. V Prekmurju se je raz3!» rila vest. da je madžarska vlada za letos-prepovedala prihod poljskih dclavcev !z na« še države. Ker hodi iz Prekmurja vsako leto 3 — 4000 poljskih delavcev na Madžarsko, bi bil to težak udarec za nje. Kakor sme zvedeli, ta vest ne odgovarja resnici. Francoski krožek v M. Soboti, ki se je ustanovil v decembru l. L šteje 23 članov in se lepo razvija. Vodi ga g. prof. Josip Karba. Dvakrat na teden se vrše konver--zacijski popoldnevi. Krožek uživa posebne naklonjenost francoskega konzulata v Ljubljani. Slovenski kurr. v M. Soboti. Pred kratkim se je ustanovil v M. Soboti pod vodstvom g. J. Karba slovenski kur7., v katerega Je vstopilo ž; 12 članov. Novi člani sc Se lahc ko prijavijo. kakor: kre»ete5 s»»c»e««tce, nog. C. Nedelja, 5. ob 15.: «Rigoletto». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: »Don Juan». D. Sreda, 8.: «Carmen». E. Celj-ko gledališče Nedelja, 5. ob 15.: »Veronika Dcseniška». Mariborsko gledrllšče Sobota, 4.: «Scampol'>». C. Premijera. Nedelja, 5.: »Baron Trcnk». E. (Kuponi.) Pondeljek, 6.: »Trubadur*. B. Odpovedana pveifrtava sVeronflie De-seniške* v Celja. Vsled smrti s. Perca, očeta f. Statika Perca. ki isra v tragediji eno Izmed glavnih vlog. sc mora za jutri v nedeljo, dciočena predstava odi>ovedati. Iz ljubljanske drame. Premijera grške klasične komedije »Lizistrata« se vrši v soboto, dne 4. t. m. Predstava je izven abomnaja. Prva reprlza komedije bo v nedeljo zvečer. — Starlše naše mladine opozarjamo, da se vprizori v nedeljo popoldne ob treh mladinska predstava pri znižanih cenah v ljubljanski drami dr. La-hova narodna igra »Pepeltih«. To je zadnja mladinska nedeljska popoldanska predstava v tej sezoni. V operi se poje ravrrotako ob treh popoldne Verdijeva opera ■»Risoletto« In sicer kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Slovenski kvartet, odnosno njega član!, operna pevca Banovec hi Zupan ter gg. Pečenko in Završan, so znani kot eno naših najidealnejših umetniških udruženj ne le v Ljubljani ampak tudi Izven naSe ožje domovine. Kjerkoli so do sedaj nastopili, osvojili so si vsled svojega umetniškega predna-šanja srca vsesa poslušalstva. V Ljubliani nastopijo zopet v ponedeljek. 6. t. m. v Unioeiski dvorani in sicer na dobrodelnem koncertu Društva Dcčji in materinski dom kraiice Marlie. Nastopijo dvakrat ia sicer P |l| »lijili JjUlU. v I. delu s Foersterjevim zborom »V brez-upnosti« ter Prohazkovo »Moravsko narodno«. V H. delu pa pojo globoko občuteni Mirkov zbor »Jutro«, novo Adamičevo skladbo »Ti in jaz« ter precej moderno Ravnikovo »Kam si šla mladost ti moja«. Občinstvo opozarjamo na Hastop Slovenskega kvarteta. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni Glasbeno mladinsko predavanju v Ljubljani. Jutri v nede'!". dne 5. t. m. ob pol 11. uri dop. se vrši v Filharmonični dvorani mladinsko predavanje ia sicer pod naslovom »Razvoj slovenske pestni«. Celotni spored tega mladinskega predavanja izpolni dr. Kozinov kvartet in učenci njegove pevske šole. Tudi uvodno besedo rovori dr. Pavel Kozina. V sporedu samem pa imamo razvoj slovenske, v prvi vrsti zborovske pesmi od prvih začetkov pa do Antona Poersterja. Zastopan! so na tem sporeda vsi, ki so s hvalevredno vnetno 'm tudi Is-plml uspehi orali ledino naše zborovske literature. Mladino pozivamo, da se v velikem številu odzove vabilu ter z največjo vnemo zasleduje tudi to stran naše kulturne zgodovine. »Kritike« druga številka je izšla. Urednik Josip Vidmar priobiuje v nje.' uvodni članek, v katerem sc bavi z današnjim stanjem ljubljanske drame. OJr» se r.a .'.-eiiav-no gostovanje igralca Hioka Nučiča v »Ohtdlnc ter na nastop gdč. V&e Podgorske v »Izgubljenih dušah«. Obenem tretira vprašanje ruskih igralcev na našem odrn. Anton l^jmic prispeva članek o opernem gledališču in o smernicah, ki bi morale voditi ta zavod. Razprava bi mnogo več zalegla, ako je ne bi Pisec po nepotrebnem zabelil z neargumentiranimi osebnimi napadi. ICarel Doblda objavlja sestavek »Iz stare Ljubiiane«. V njem razpravlja s svojega stališča v stavbnem gibanja pri nas po vojni ter o napakah, ki Jih le pri tem opazoval. A. Sovrč ocenjuje dr. Bradačev prevod Euripidove »Medeje«, Josip Vidmar pa kritizira Jalnovo dramo »Srenja«. Med beležkami najdemo prispevek K. D. o načina prirejanja umetnostnih razstav, istega pisca člane-k o marijonetnem gledališču »Ate-na« v Mladiki, recenzijo uprizoritve Ibse-nove vridefr-ke »Rosmersholm«, zapisek o Hteramo-umetniškem večeru »Novega odra« ter odgovor K. D. Revija se naroča v Ljubljani. Gledališka olica 3-23 (letno 50 dinarjev) rosamezni zvezki pa se dobe po 5 Din v ljubijanskih knjigarnah. Jubilej Peclje Petroviča na zagrebškem odru. Petindvajsetletnica kornedlografa Peclje Petroviča se je praznovala v zagrebški drami zck< iskreno. Vsi prostori v gledališču so bili zasedeni in na odprti sccni ie pozdravil jubiiarja i.a;prcj intu:da>r: dr. Julij Beneški, ki je pisatelju sporočil, da ga Je kralj odlikoval z redom sv. Save III. razreda. V Imenu Društva hrv. književnikov se je oglasil k besedi tajnik dr. Ježič, ki je očrta! Petrovičev razvoj in pomen za jugoslovcnski oder. V imenu igralcev je govoril režiser Tito Strozzi. Po proslavi se jc vršila predstava »Vozla«, kiterega je reži-ral Joža Ivakič in v katerem so igrali glavne vloge: ga. Dimitrijeva, g. Pavič In drugi. Po gledališki predstavi se k vršila prijateljska večerja na čast juijilarju v intimnem krogu slavUeačevIh prijateljev In znancev. Llsztova stafonija »Paast« se bo Izvajala v Zagrebu, v prostorih r'asbcnega zavoda v nedeljo dne 5. t. m. Skladba je napisala za dva klavirja teror soio in moški zbor in je komponlrana na podlagi Goethe-jevega teksta ter se deli v tri karakterne slfke. Prva obravnava Fausta. druga Margareto, tretja pa Mellsta. Na produkciji sodelujejo: dr. Viktor 3eJrkc--"č. prof. Miha-lovich, Stjepan Penič, dr. S;rola ic oralo-rUski zbor iz cerkve sv. Marka Prvo gostovanje basista Zeca t Zagrc-biič Član dunajske državne opere basist Nikola Zcc je gostoval dne 2. aprKa v za-gtebški operi, kjer ie pel v >R^pu iz Serai-la« vlogo Osirana v hrvaškem ieziku. Poteg Zecu so nastopili še: naš rojak tenorist Josip Rijavic, koJora-tarka ga Tinka Vesei-PoUa, ga SMtrič-Seccdi ta Milan Žepe«, »JUTRO* it 8t Domače vesti • Poslanec dr. Pivko se Je včeraj vrnil v Maribor. Danes se mudi v Ljubljani na občnem zboru Slovenske šolske matice In ca predavateljskem večeru Sokola. V nedeljo je na shodih v Rečici ln Mozirju, v torek od 11. dalje bo sprejemal stranke v tajništvu SDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1. • Masarykove proslavo v mariborski oblasti. Minulo sredo so prav svečano proslavili 75 letnico predsednEka CSR Masa-ryka tudi naše narodne Ruše v Dravski Dolini. V dvorani g. Novaka se Je zbralo nad 70 oseb, med temi veliko število tovarniških delavcev, katere Je t izbranimi besedami pozdravil starosta Sokola učitelj Lesjak. O znanstveniku, politiku in narodnemu osvoboditelju češkoslovaškega naroda je v nad enournem govoru poljudno govoril prof. dr. Dolar iz Maribora. Uvodoma je domači pevski zbor ubrano zapel >ByvaIy Cechovč« in ob koncu predavanja več koroških narodnih komadov. Zanimiva predavateljeva izvajanja so med prosto zabavo naravnost vzbujala spomine na perse-kucije Rušanov v letu 1914. — Danes v soboto priredi Masarykovo proslavo Sokol v Gornji Radgoni. — V nedeljo 5. t. m. priredi proslavo Sokol v Križevcih pri Ljutomeru v gostilni %. Hauptmana. Pri obeh proslavah govori prof. dr. Dolar. — Za danes določena proslava v Ormožu je iz tehničnih razlogov preložena na poznejši čas. Pač pa se vrši proslava v večjem obsegu v nedeljo 5" t m. zvečer v Središču v dvorani So-kolskesa doma. Tu predava g. Borko Iz Maribora. Na sporedu so pa tudi pevske in glasbene točke. — V ponedeljek dne 6. t. m. je Masarykov večer v mariborski Ljudski univeizi s predavanjem g. Borka v kazini. Po veliki noči pripravlja slavnostno Masarykovo proslavo Celje pod okriljem Dramatičnega društva, ki bo Izvedlo slavje v Narodnem gledališču. • Povratek naših avljatlkov Iz Češkoslovaške. Dne 1. aprila so se vrnili iz Prage kapetana naie vojske Ivo Suman ln Miroslav Gogala ter dva podoficirja-pilota, ki so se šest mesecev mudili v češkoslovaški avijatični šoli. Po končanih študijah so vsi štirje naši avijatiki Izvršili Krožni polet okoli češkoslovaške republike ter posetill vsa češkoslovaška letališča. Tako v dobi študij kakor tudi na krožnem poletu so češkoslovaški službeni krogi posvečali našim avijatikom posebno pozornost. • Promocija Na graški univerzi bosta danes promovirana za doktorja vsega zdravilstva: znani športnik Stanko Perpar iz L;abljar.e in Milaa Ropaš iz Novega mesta. Cestitamol • Dr. Amalija Širnec na poučnem potovanju. Gospa dr. Amalija Š 1 m e c. predstojnica stalne državne bakteriološke postaje v Ljubljani odpotuje danes za eno leto v poučne svrhe v Pariz, odkoder gre V Ze-diniene države to v Kanado. • Smrtna kosa. V Ljubljani Je nmria ga. Marija Gregor!, roj RanztageT. PokoJ-sica Je bila skrbna mati to dobra gospodinja. Njeno truplo se prepelje iz Ljubljane ▼ Kranjsko goro in potem z vozom v Podkoren, kjer se položi v ponedeljek k večnemu počitku. - V Doba pri St. Vidu na Dolenjskem je preminula v starosti 1/4 let gospa Uršula DremelJ. ljubeznjiva ženska ki ie vživala splošen ugled. Pogreb bo danes ob 7. zjutraj. — V četrtek, dne 2. t. m. ob 11. ponoči je umri na Bregu pri Celju po dolgi, mučni bolezni g. Andrej Pere, občinski tajnik v p., v 76 letu starosti. Po-sr»b se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. ob 4. popoldne s Brega na okoliško pokopališče. Pokojrtk je služboval 21 let kot solicitator v pisarni pok. notarja Baša v Ljutomeru in v Celju od L 1889. pa je bil tajnik občine Ok^Hca Celje. To službo je vršil do leta 19" ko 'e mora! radi rahlega zdravja stopiti v pokoj. Pokojnik je bil vrl narodnjak in odločen naprednjak. ki se tudi v najtežjih časih za dobe avstrijskega gospodstva nI strašil pokazati svojega prepričanja z besedo in dejanem. Zna* so zlasti njegovi boji z nemškimi uradi radi uveljavljenja slovenskega uradnega jezika v okoliški občini Pokojnikom bodi ohranjen časten sporr.in, preostalim pp naše iskrena sožalje! • Iz vo'aške službe. Generalštabnl polkovnik Dušan Simovlč. doslej načelnik Štaba IV. armljske oblast! v Zagrebu, je imenovan za potročnika šefa avijatke v Novem Sadu in zapusti Zagreb v bližnjih dneh Dušan Simovič je bil prvi srbijanskl viš« oficir, ki se je po prevratu pojavil v Zagrebu, obsut s cvetjem ln slavo. Prispel Rigolettom« to Rossinijevim »Sevilskim bFiV Wagnerier »Parslfal« t zagrebški ope-rl.. Kakor smo že Poročali je neredu zagrebškega opernega gledališča, dne10 .n 12. t. m. NVagnerjev «Pars;fa!« ki raja več ur in v katerem nastopita bantonist Knitt L Bratislave ter basist Fl5gl h_ Brnajcot gosta. Partija Kundry je poverjena prvič operni pevki Viki Caletovl MolJferov »Žlahtni meščan« ie Prise začetkom tedna na beograjski oder v reži« Vereščagina Iz Novega Sada, ki Je PO- NOGAVICE-Ki™ ske dlvlzljske oblasti: pozneje kot načelnik štaba armije. ♦ Nenavadno odlikovanje srbskega učenjaka. Dr. Paja Radosavljevlč, profesor eksperimentalne pedagoglje na univerzi v Newyorku, je bi! imenovan za dosmrtnega profesorja na imenovanem zavodu. S tem odlikovanjem, ki se daje posebno priznanje prosvetnega delovanja, si Je dr. Radosavljevlč pridobi! tudi pravico na penzljo !z Carnegljevega fonda. On je prvi Srb, ki je prejel to visoko odlikovanje, ki Je re nogavic z tigom In znamko (rdečo, modro aH »lato) „ključ" je ista kot t'pežnost i tir I h drugih parov. w-»1 m\i m mm si Pozor, gostilničarji! Ako hočete V»»e senčne vrtove koristno izrabiti, si nabavite z« 'ostno število okroglih min, katere imsm r 7S'ogt po konkurenčni ceni. Pr>-pr:faite se sami! 1800-a Prsne Praerstnlk, solofns irla»*»t»o, Ljubljana VII., Celovite« «••»• «• Poticam daje fin in prijeten okns le ».AOMA1' pralek za pec'vo in „ADRIAU vaoilifn sladkor« I737" župne cerkve pri Sv. Lenartu Je ukradel Jože Milotič 3000 Din vredno premrlo zelenkaste barve z rdečimi rožami. V Dol. Maharovcu so udrli pred nekaj dnevi neki Anton Radetič doma Iz Poreča v Ita!»1 Mi'e Jakšlč, čigar podatki so neznan! in 22 letni Janez Jeke v trgovino Mihaela Bana. Vlomilci so odnesli za okrog 500 D'n raznega manufakturnega blaga. Jeke Je bil kmalu nato prijet od orožnikov, dočim sta ostala dva pobegnila ta Jima orožalštvo še nI prišlo na sled. 1 pravega angieSkega svil. flora H00A VICI v vseh modnih barvah po najnižjih cenah se doMjo le v trgovini iracu A. ŽIBEST, Ecnrjresnl frg. Iz Maribora a— Za potovalni fond atlturijentov d" žavne rea.ke v Mariboru Je darovala Mari-borska posojilnica 1000 Din. Srčna hvala! Posnemajte. — Odbor. »Scnuipob« na mariborskem odru. V soboto 4. t in. vprlzori mariborska drama v režiji g. Žcleznika izredno privlačno komedijo D. Nicodemija »Scampolo«, ki jo je prošlo sezono vprizarjalo beograjsko gledališče hi letos zagrebško pri vedno raz- I rodanl Uši. Sploh je bila ta komedija povsod, kjerkoli je bila vprlsorjena, sprejeta s velikim priznanjem. ■— Epidemija škrlatinke. Maribor že dolge mesce trpi pod širjenjem zavratne na« lezljive bolezni škrlatinke. Včeraj so mor«U zopet zapreti peti razred dekliške osnov« ne »ole na Slomškovem trgJ. V bolnici je sedaj 24 bolnikov na škrlatmki iz Maribor«. II pa so jih zadnji č«s že odpustiti zdravih. Pri tej obsežni razširjenosti bolezni je sma« trati še kot srečo, da so umrli med tem s«> mo trije bolniki. Ker pa razsaja bolezen skoro že tri leta. bo treba pač preventivno odredbe poostriti, da se nevarnost razšir« jenja končno omeji Največ je kriva brez« brižnost občinstva. Ponovno so že dognali, da ljudje bolezen prikrivajo pred cblastvt ter je število obolelih v mestu gotovo več« je, kot ga navaja mestni fizikat Informirali i smo se pri zdravstvenem referentu mariboiv _________ . _ _ ! ske okolice ter izvedeli, da tam že več čas« njo nogo tako močno v čelo, da mu Je Piv- , nij0 „beležili nobenega obolenja na škrla« Pri šunko sta se pokvarili tudi obe lokomotivi. Nesreča Je nastala vsled goste m> gle, ki Je ležala ob omenjenem Času tik«, da oba strolevodje nista mogla o pravem času preprečiti trčenja. u— Predavanje t »So««. V društvu «Soča» v LJubljani predava dane« v *ob->-to v salonu pri «Levu» ravnatelj trgovke akademije dr. I- Bfihm, o InteresanM: 'n aktualni tem': »Borba za Sredozemsko morje«. «Sočan!» in prijatelji društva, ne zamudite prlMke biti deležni lepega prrJa-vanla. Začetek točno ob pol 9. url tvc*." Med predavanjem se ne servL-a. Vstop prost. o— Društvo «Atena» Je otvorHo «v.->l' otroško Igrišče s I. aprilom. Vpisovale otrok Je 6. In 8. aprila od 6. do 7 ure zvečer v ortopedskem zavodu v Mladiki. 614 u— Sokolskl gledališki oder no V čn uprizori v nedeljo dne 5. t m. ob 8 url zvečer Izvirno veseloigro: «V Ljubljani :o dajmo«. o— Opombi. Stranke, katerim smo r*- s'ai! knjižico «Vodn'k po LJith'Janl» na vpogled, n'judno prosimo, da blagovolijo 71 sek n?kazatl ali knjižico vrniti — K;»ml;e državnih uradnikov, Ljubljana. Em-^n^a cesta 10. 722 u— TreblJenJs Jarkov. Mestna ob!>a ljubljanska bo oddajala v nedeljo dn? 5. aprl'a ob 2. uri popoldne v šoli na DirJ>» v trebMenie nekatere Javne, odvaj^n*! I like ob barjanskih potih In š»radonih. !n'ere-senti se vabilo, da se te oddaje ude'e*e n— Konl ga Je udaril Ko se Je v srHn konlskl trgovec Franc Prešeren v svte.11 hlevu v Lepodvorskl ulici priblžal m's4* mu konju, ga Je ta nenadoma udaril z za-J Iz Linb!jane . Ljubljanski Sokol (Narodni don.) opozarja brate In sestre ter slovensko Javnost sploh na današnje predavanje bn»* dr. Liudevita Pivka !z Maribora, ki «• vr-šl ob pol 9. url v veliki dvorani Narodn-gj doma. Naslov predavanju Je «Soko'stvo .1 naša nacljonalna borba za ujedlnjenle« ro predavanju se vrši v restavraciji «Zvef!a» članski sestanek. u— 75-letnlco prezldenta T. O. M*sa.-y« ka proslavi filozofska fakulteta v LJnl"i nI v nedeljo dne 5. aprila ob II. ur* dopol-dne v velik! dvorani uaverze s prelivanjem gospoda prof. dr. Franca Vebn «'» nekaterih temeljih Masarvkove filozofe.. Vstop na proslavo Je prost. u— Omejitev prometa na A1ek«anJr»*| cesti. Magistrat razg'ašr»: Ni podUi'. 18, 33, 34 37. 44 45 in 50 cestno - po":> skega reda za me»to -L.iubllano z dn» 4«. septembra 1R97. se prepoveduje z oziram na varnost In neovlranost prometa ni Aleksandrovi ces'i- L: ob vsakem ča««« 1.1 promet s kakršnlmiko'1 tovorn'ml vozi'i a'l transport zelo težkih predmetov; g» nf-tl govejo živino, drobnico, purane It J : 11. vrhntega ob gotovem Ca«« promet r v-rl-li sploh, tudi s koles! ali avtomoVI. ^Ue jahanje In vodenje konj In sirtr: a) od 1. septembra do 31. marca vsak din f dostojneca vedenja. 1 nezgoda. 1 telesa poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek kallenla nočnega miru 4 presVpki cestnega policijskega reda, 1 prest-i->»k prekoračenja policijske ure In 1 priredil-v z godbo brez dovoljenja. Are'aclj| s»3 re !z\tš!1I 2 'n sicer: 1 radi sp'ošnega suma In l radi prostitucije. u— N»b*vl!a1na zzdrng« državnih n »me. ščon-er r LJobHanl vr>b! vse svoje "an na občni zbor, k! se bo vršil v nedeljo 5. aprib ob po! 9. nri dopoldne v Mestnem domu. — Predsedstvo. u_ Drrmskl od"ek Narodne Btaln'"« v Spodnji Slškl priredi v nedeljo dne 5. t n vesclo'gro «V LJubljano Jo da|mo». u_ Na'noreJše bl'-ze. otroške plašne, oblekce priporoča Krlš'oflč-Biičar. 162 i u— Drzmatlčrrt odsek ntprednega društva za koMzeJskl okraj priredi v ned>»o dne 5. aprila ob 20. nri Meikovo dra~o: . c) s; ne tiče voz In avtomobilov, ki morajo ofja 1 h kak! hiš!, katera Ima vhod. uvoz a« od prt'ne za vmetavanje kuriva ob Al-kon-drovl cesti, nada'je ne vozli, k! so v kaki hiši te ceste shranjena In gredo le z dim« a'l domov. Tudi se ne tiče prepoved J«, decev 'n k"n). če Jezdilo oziroma gredo .e v domači hlev na tel cest' aH Iz nlegi kršitelji prepovedi se bodo kaznovali po 5 1" navedenega ces*no - poUcilskega reJa z g'obo do TOO Din ali z zaporom do 11 i^-.I. u— Lovci, pozor! Včeraj Js nentdira preminul zadet od srčne kaol. bto^J Ik nrnistrstva financ g. Fran Bregant. P'KoJ- izdaja za gostilničarja Iz Zagreba. Je ▼ ulice St. 15. n— ?en'Iakobčane. člane Go«porn. Da naši ljudle nisi ravno neduhovltl to ne brez hnmorja to I? ?e znano, samo da včasih posebno mlalš' n-di uganejo kako predebelo. To pot jo .0 za 1. april pogrnn'a!l doslej še ne ir«!e«e-nI šišenski ponočnjak'. V rnčl na 1. april, okrog 1. ure so bili 5ifkarll nenadoma on-bujeni Iz sladkega spanla z alarmom -» požaru. katerega Je nekdo »rob'1 na rog »1 pa z bitjem p'at zvona. Samoumevno, d* Je bilo na ces'l nakrat polno polobleče-ih IJud:, k! so razburjeno povpraševali d-xf drugega, kje bi gorelo. Ta čas le pri1»M do cerkve že tndi stražnik, toda «aprilarl'». katerih n! nihče opazil, so seveda med tem tzglnlll. Razborlenje se Je kmaln poleeir. ko Je stražn k ljudem dopovedal, da so b .1 potegnjeni. In sedal gori samo »e za m! navihancev, katere zasleduje pollr'ir n— Trčenje dveh »trolev ni glavam kolodvoru. V četrtek okrog pol 8. rjutrij sta trčila na tira ob kurilnici na glavre«i kolodvoru dva s'ro|a. Strojevodjema se Po srečnem naključju n' pripe-ilo n'česar ga. pač pa se Je lahko poškodoval že'.".|. škl uslužbenec Franc Molk. ki se Je nahi- znatno znižani ceni. na kar se cenj. .>č'n-stvo nljndno opozarja. Prodaja samo na Aleksandrov! cesti. ™ u— Koncert. V restavraciji In kavifl »Tratnik, vsak večer koncert salonske kapele. Vstop prosi Se priporoča Mirko Tratnik. , , TC7 D_ Opozarjamo na razstavo, k! lo pr-redl v n»dn!Jo v vseh njenih prostorih Stika A. Šinkovec mst. K. Soss. Mestni trg šl 19. Glej današnji 'nseratl . Kolo |ngos|ovens'(1h seHer v I 'nI-liani bo imelo svoj redni letni občni il r na cvetno nedeljo dne 5. aprila ob 15. uri v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. . u— G'as h ohčl-rstra. Prejel' smo: V LJrb'|ani se oomlad najkasneje opazi — pri namestitvi klopi po na-adlh. Tudi leto, Jj i'var že malo zakasnela. Prosimo, pns'a vite nam |!h, vsaj po solnčnih straneh' — 19-ietnl ^trfkl opernega gledi''-'ijoči v Kersn"Vo-na um. 'a «1 lahko prlskrb« na Ime svoje delodili'ke denarja za nove ob'eke. Zato Je šla v ri» ne trgovine In si Izposojah d-nar. Od tf-?ovca Antona Smreka Je Izvabi'« če* 1000 Din In si nsknolla za novet soortne Vure. nogavice, čevlje Itd., z ostankom 01 le «po«roštala. svojega llubčka. Ker p* H le ockla vest se le pred par dnevi odstrelila od doma. NJ-na gosn^d^nja Je med te»n lzvH»1a za nlene go'Ji'f!1e In priiavfla s*var polle'11. V če'rtek popoldne Je bila na/li na S'efka IzsVd-na ravno, prrdno |e m»<-'a v kino «!.!iib'i"n*k! dvor«. Mesto v k'no le morala nato ?tefka k malce dnie«!n predstavi kot s! lo Je zamisMla poo^e'«- u_ 7onet tatvin* r* kolodvor«. P-m-«*-nl kurlač Frane I^JČr.lVar na g'avnem k lodvoro Je pustil v če'r'ek med 22. 'n 71 uro za hloec. ko Je skočil v skladišč: po strojno olje. svoj srknjlč poleg kurVIce na strojn. Ta h'p na le že uporabil n;?ian uzmovič to m« p-bral Iz žepa vso goto.l-no v znesku 831 Din. Kdor ima otroke fcl 0» bo?e n prarnlke om-o oWrči n*' »o slori v na ee-peiM 'rpovtnl FRAN LUKIC, Pred ikefifo 19 Obleka rm aosno4» In dam« • bogati Izberi 5C — —-..... ■ w i j-i v voza, prlklopHenlm za lokomotive. ^Tsa^Sfl Ll I oipeu« io bU z rešilnim vozom v Kupujte srečke za sokolski Tabor Iz Celia e— Nočno lekarniško *b žbo Ima prT;c3« nji teden lekarna «Pri Križu, na Cankarie-vl cestL e— Občni zbor Savinjske podružnico S. P. D. se vrši, kakor smo že Javili, v'soboto ob 20. url v gostilniški sobi Narodnega dima. Rok za prijavo članov ie podaljšan do 1. maja: članarina za L 1°25. znaša 25 Din. Članske legitimacije se J-:be pri g. Vrtovcn v drogeriji »Sanltas« v Celju. e— Mosarykov večer v Celin. Po ve'l- konočn h praznikih se bo vršila v Mestnem gledališču prosiva Masarykove 75-lemice. e— Ura-lnl dan Trgov?ke li obrtnike zbornice llnbljan ke za Cc'Je Je v t>r K dne 7. aprila od 8. do 12. ure v ravna'e'1-skl sobi Javneca skladišča In Prevorne družbe d. d. (Poslopje carinarnice). Iz Trbovcli t— VferpJ je predavala pdč. Zemljanov« Iz Ljubljane v šolskih prostorih na Vodah na tn!o*no o flo«no<1;niskih vpr«šaniih s praktičnimi vzgledi. Obis' ova!ke, okoli 40 po številu, so od 6. do pol 8. rvečer z za ni« manirm godile n'enem'i predavanju in »o »s poslovile od n'e « žrlio. d« bi se kmalu zopet oglasila v Trbovljah. t— V nedtllo 5 t. m. bodo dvignili v f.o« kah nri podružnični cerkvi tri zvonove v zvonik. t— V Dclrvtkem drrmu uprizori tvkajšnj« »Svoboda. 5. t. m. ob 5. pop. «M«sdo». tra« Bedijo ubogega dekleta v dv*naistih scendh, ki Jo je snisa) dr. Aloizij R-mee. Zgodilo se bo prvikrat v Trbovljah, da poeeti upri* zoritev svoje igre njen avtor. t— V ob.w dnlfnl Je pričel voriti zop»t en odprti avtoKminihus, last g. Remioa. trgov« ca Ir Ljubljane, prostora ima za 12 oseb in je dokaj ličen. t— Druitvn ra vrrsfvo otrok Je imelo te dni svoj redni občni zbor. ki se vrši po nravi1;h redno vsake tri leta. Ker ni bil sk'enčen oh 4. pop., se te vršil eno uro ka« sneje v prisotnosti okoli 20 članov, kar ni« Vakor ni v sklad i s pomenom tega d-uštva, ki združuje pod svojim okriljem okroglo 100 otrok. Po poročilu društvenega pred«rd« nika g. VelVaverha, ki Je bilo sprejeto ze'o mrtvo. Je porofala tajnic« gdč. Bonesova, oskrbnica ra dojenčke in matere, nastavlje« na od odH-lk« za socialno skrbstvo v Li- b« liani. Sledil je ie kratek referat blagajnik« Koiene«, k? ie poročal o dohod':'h in stro« |Vih preteklih treh 1-t in prebral imen« re» virorjev. ki so: Ivo Plrskovič. ta mik ravna, telja Pauerja. Zupančič Anton !11, Tlanin. šek Alojz in Kand->č Alojz, vsi triie ndarji. Zadnia dv« nista bila navzoča. AbsolutoriJ je predlagal Zupančič Anton III« ki je bU »oglasno spre i-t. Pri volitvah novec« odbo« r« Je bil izvoljen več?n<^na stari odbor. to. ds brez predsednika Ve1' averha in tajnice Bonesove. Novi odborniki si bodo poraz« delili funkcije n« prvi društveni seji v če« trtek 9. t m. ob 4. pop. v rudniški reaUv. raciji aa Vodah. •JUTRO. št. 81 8 : Sobota 4. IV. 1925; živli enia in sveta Dvignjeni zakladi Po petletnem nanornetn delov? nja potapljačev so dvignili z dna mo'ia ves zlat zaklad angleške ladje «Lajrent:c». ki so jo ootooili Nemci ob i:skem nabrežju. Ladja je nosila 31.093 kea zlata po 1500 funtov šterlingov vsaka. Od njih je ostalo v moriu 'e 27 keo. Ladja leži 18 m globoko in je zasuta s peskom. Potapljači niso vzdrža.i pritiska vode več nego 40 minut. n?ka* so jih vedno morali vleči kvišku. Skora vse kepe zlata so se bile zarile v morsko dno. Potapljači so moraii izstreliti z dinamitom več delov lilie nod vodo. Ta poskus ie omogočil novi izum. neke vrste sulico, ki se spusti v morje ln je v zvezi z galvanometrom. Ko se dotakne ostrina sulice zlata, se odklanja puščica galvanometra v eno stran, če pa se oribliža drugi kovini. oJleti v drugo stran. Razen tega k-.že . Kal. ki ga naredi ouščica. tudi oribližn^. količino zlata. Rešitelji zakladov «Laurentba« so sedaj ustanovili družbo s 50 tiscč funtov šterlingov glavnice. in sicer za novo težjo nalogo. Dvigniti hočejo iz kame-nitega navarinskega zalivr. v °ugo-za-padni Grčiji velikanske zaklade — /lato. srebro in briljante. Y. so se natopili pred 100 leti. ko so uničile leta 1827. združene ruska, francoska in angleška mornarica ori Navarinu turške m egio-tovske ladie. Zgodovina pravi, da 'e peljala samo turška admirala ti ladia do 5 milijonov funtov šterlingov denarja plače voiakom. V neki vr;:l iz us-nia je ležalo 30.000 cekinov. Več ali mani dragocenosti je peliala t«<* vsaka ostala ladia. vseh skunai na !c kilo no številu šestdeset. Celoten n^rrinsll zak'ad cenijo na 10 milijonov funtov šterVngov. Potapljači so že ugotovili, da Iežiio potopljene ladie 20 do 30 m gb^oko ?n so krasno ohranjene. Dno moril orl Navarinu je trdno in delo bo menda lažje nego pri dviganiu zakladov i r eskom in ilovico zasutega «Laurenti;a •« V žrela ognjenika Izletniki iz Neapl'a so si v zadnlem Času poiskali nov cilj: notramost žrela cgmenika Vezuva. Kar se je še nedavno smatralo za izredno smelo počet;e drznih raziskovalcev, to je danes izlet, kakor vsak drugi. I z Neaplja. približno 15 kilometrov zračne črte. je stožec Vezuva videti nekako rloščat. dočim se v resnici v široki vrh spušča skoraj okroglo žrelo. Zrejo ima približno 900 metrov v premeru, globoko pa je nekai nad 200 metrov. Stene, sestoieče iz rahlega pepela ter iz plahti strjene lave. se na znotraj strmo spuščajo v globino, dočim tvorijo na zunai znan ploščati stožec. Na stožcu se vidi. kako si ie deževje v rahlem pepelu izkopalo razrasle struge in struži-ce. ki s odeloma s snegom pokrite, tako da je egnienik precej podoben kakemu kolaču. Na vrhu se še vidi leta 1906. porušeno. nekoliko nižje pa današnje po-slooie Cookove žične vzpentače, Ce se popnemo na rob žrela, je prvi pogled v g'oboko brezdno v resnici grozen. Gledalec vidi skoraj navpično v globočino. Na črno in žolto 'isastem dnu žrela ra se dviga, nekoliko zapadno od sredine, nov sto:'ec. visok približno 80 metrov, ki je močno aktiven ter ob zamolklem grmeniu in rahlem zadrhteva-nlti tal v nedoločnih oreslekih bruha iz sebe mogočne bele oblake nare. ti se dvigajo do 400 metrov visoko ter mečejo v višino celo kot glava debele kose žareče lave. ki jih veter zanaša na stran in ki s tleskom padajo na dno žrela. Desno ob vznožju stožca opažamo mamši oblak dima. ki ga povzroča izbruh nove lave. V pre-šnjih časih se je smatralo za nemogoče, da bi se kdo spustil v ta pekel. dokler se niso nekateri smeli raziskovalci. med mirni sedanii ravnatelj observatorij na Vezuvu, profesor Mal-ladra, odločili za nevarno oodietie. Od tist:hmal se je vsled ponovnih izbruhov lave dno žrela zvišalo skorai za 100 metrov. Našli so v zadnjem času tudi zložne ši doston v notraniost žrela, kateri Ivan PodržaJ: Gosoa Despma Peter Celestin je ostal tisti večer do prijateljevi smrti pri njegovi vdovi, go-spej Despini, da bi jo tolažil v nieni osfimelosti. ako bi potrebovala tolažbe. Ko je služkinja opravila zadnie delo krščanskega usmilienia na pokojnikovem truplu, sta Peter in vdova prižgala luč in jo postavila ob vzglavie mrliške postelje. Peter je bil utrujen in 2aspin. Ze pre šnjo noč je prečul ob bolnikovi po-stelii. »Saj lahko greš. Peter, da se odpo-čiješ! Bo oa Vojka nri meni.» •Nerodno mi ie hoditi sedai tako daleč fn te pustiti brez živega moškega v hiši.» •Vendar ne misliš na strahove! Vsak mora umreti, in žena. ki ie ljubila svojega moža, se ne boji, da bi jo strašil oo smrti!» Petru se ie bridko zasmejalo v srcu. •Vem. da te ni strah, vendar na oi legel kar na divan v jedilni.i. Par uric in dober bom.» »S'iho boš počival.« •Kai to!» Nehala mu je prigovarjati ln mu Je ni nevaren za hribolazce. ki niso podvrženi omotici. In tako ie prišlo, da vodniki danes za pet lir radi peljejo tujca v notraniost ognjenikoVega žrela. Ko prideš na dno žrela, te prešinejo silnj utisl. ki jih nudi narava. Tanki in mrzli višinski zrak se meši tu t vročim zrakom, ki puhti iz tal. Para solne kisline često zapira saoo: pred nami leži lava v vpijočih barvah in v čudnih oblikah: črna. če s? ie šele strdila. svetlo-žolta. če so se kloridi v nekaterih dneh razorhnilf. Tu in tam se no;avl;ajo svet-ložareče razpoke, iz kat°rih se cedi lava s. temperaturo nad 1000 stoplni. Potnik, kj se noda v te podzemske "rostore. mora biti skrahio previden. Ce ni huišega. se mu vsai lahko pripeti, da se mu rrežgefo podplati ra čevl"h. Novi stožec sestoj? iz rahlega penela. Poneti se nani ni mogoče, ker je traino aktiven in snušča skorai neprestano iz svo'"ega žrela cele oblake vroče pare ter bruha od časa do ;*asa žarečo lavo. Kljvb temu na narašča število izletnikov. ki iih prka »i'"na sla vabi v notranjost ognjenika Vezuva. On?ma!Ra prisega Precej nenav?d»n dogodek se Je prl-oetil te dni v Parizu ored *-om!sl'o. ki ima preiskati zadevo z vo!'lnlml fondi, ki so bili na razpolago rastrankam za izdatke v volani kampan'i. Vsi romanci in dmge osebe, ki so bile zarisane, so morale rred lzpoved'o priseči, da bo^o govorile čisto resnico. Na vrsto je prš"! komunist Ra*flns-Duonens. Pred^dr^k ga le odzval. na| nobži prisego. Mož pa se le brani! in iz-■avil: «Kot prepričan komunist mor°m prisegi le na znaka moje stranke. To sta kladivo in srn.« — «Mi ra nimamo ne kladiva in tndi ne sme» je rekel predsednik Rennude!. — «N:č ne d6.» mu ie odgovoril komunistični velvojega moža ustreli'a r sibbranu. Holtz. ki je bil vdan pijančevanj, je Iznil doma celo steklenico ruma. Zena ga je spravila v posteljo, da bi ore^al piianost. Naenkrat ra ie mož skočil iz postelje. Pograbi telefonski aparat in hote! ž njim ženo ubiti. Uboga soproga ie prijela v silo-branu za revolver, ki ga Je Imela snravlienega v nočni omarici. In je v razburjenosti ustrella proti napadalcu. Krogla Je zadela moža v glavo. Vsa iz sebe se ie obnašala Holtzeva ootem ko se je to zgodilo, kot blazna In ie hitela s smrtnonevarno ranienim možem z vozom na rešilno postaio. kjer mu ie žrtvova'a pol litra las»ne krvi v svrho trancfuziie. da bi reš la n'egovn življenie. Ranienec je namreč Izgubil s;Ino mnogo krvi. Vendar so bili vsi poskusi zaman ln mož le kmalu Izdihnil. Zrna se ie takoj no sonrngovi smrti stavila na razoolago noFciii. ki jo le oO-veo'!a v preiskovalni zapor Porotnikf so uvideli, da ie te na posto-rala v silobranu In v silnem strahu in da zato ne more biti odgovorna za svoi čin. ki ga 'e itak hotela takol popraviti, na je že bilo prekasno. Odklonili so vsako doV-azilno postopanje in oprostili ob-toženko. U veruje v bofanstvctmst njenega ustano« vitelja Kalamarčuka. blaznega kmeta. Ka» lamarčuk fanatično pridiguje tvojim priata« ♦cm, naj nikar ne imajo otrok. Pravi, da ao otroci iznajdba hudiča, io da oni, ki imajo otroke, ne bodo nikdar izvcličani Ta propa. Canda proti otrokom ima ie tedaj strašne posledice. Eden Kalamarčukovih z« slepi je. nih pristašev je v napadu verske blaznosti svoje Itiri otroke five seZgal. X Bolična ietja. Oče Je vprašal PeterCka kaj naj mu Jezušček prinese za Božič. «Po. slansko zbornico«. Je odgovoril Peterček. ki je to besedo bogsigave kje slišal in mislil, da gre za kako igračo. »Nemogoče*, Je re» kel oče, »dela preveč ropota!« X Prazniki veselja na Japonskem. P« ▼sej Japonski se prirejajo najrazličnejše za« bave ▼ proslavo obnove pristanišč in mest, U jih je pred poldrugim letom razdejal k a. tastrofalni potres, pri katerem je prišlo če« trt milijona ljudi ob življenje. X Dijaški nemiri na Španskem. Dijald medicinske fakultete ▼ Barceloni so priro« dili v sredo zoper imenovanje novega rek. torja demonstracijo, pri kateri so razaiU uradne prostore rektorja. Policija je mo, rala poseči vmes. nakar se je razvil pretep, v katerem je bilo več Ijrdl ramen n in rr°» cej dijakov aretiranih. Rektor je ustavil pta davanja na mcdicinskl fakulteti x Otroci — hudičeva Iznajdba. Sovjet. sko sodišče v Žitomiru v Voliniji se bo mo« ralo v kratkem baviti s novo vereko sekto. Amiofanova ,.Lizistrata" (K danaSnJI premljerl t L|ub'JanI> Kakor vsak resničen pesnik. Je W1 tudi Arstofanes mlrolluben. Njegove veseMjti-s »Aharnlcl. in «Pt!Ci. ter «MIr» so imele vse lzrazl'o tendenco proti vojni In za m'r, a »pomladi leta 411. pred Kr. Je da! prvič igrati svojo «Lizlstrato» s prav lito tea-denco. Brezkončne vojne In neprestani notrinil zlasti ustavni nemiri so atensko državo Izčrpali. Vse Je hrepen-lo po miru. In temu hrepenenju Je dal Arlstofanes znova pnv dras'lčne«a izraza z «Llz'strato». Toda tudi tako porednega ln smelega. kakr*ne-ten — se pognvorlva!> Kakor v Atenah, tako so štrajkale ženske tudi v Lakedemonu. Položaj Je pnstal tudi ondi neznosen. Zato so odposlali v Atene sla s predlogom: «UdaJmo se laskam In sklenlmo mir!« — Vojni upre vit .-1J zahteva, naj pr'de s tak'm predlogom celo odposlanstvo Lakedemona, da se dogovore. To se zgodi. Llzlstrata posreduje med *dv. ražnikl; vsak mora nekoliko popustirt, m — mir Je sklenjen. ženske priredi nato slovesno pojedino % petjem ln plesom. Po veselic! pa odhijdo možje z ženami lepo domov spat... Komedija Je v originalu (ml smo Stdl dos'ovnl, pesniško zelo nedostatni, a nedvomno skralno vestni nemški prevod fesorja H. Milllerja, konrektorja naum'^-ške stolne gimnaz le v Brockhausovl Izdaji Iz I. !W!1.) si'no smela In v Izrazih visoko Iznndrecana. V starih Atenah 411 le» pn*d Kristom so govcrPI * odra klasično aira\-nost — celo ženske!... Svojega namena pa Arlstofanes nI dosegel z «L'zls'rato». zakal Sele sedem let po njeni premlieri na velikih dlonizllskih slav-nostih. Je bilo pelopone^ke volne kon-c A Atene Je zavzel Lizander ter Jim nalol'. najsramotneišl m'r. Pesnik Je bil moi.vl računskih dvanajstinah je finančni min'ster pooblaščen, da poveri glavnim carinarnicam I. reda, ki imajo centralne carinske b'»ga.-ne, odločanje v prvi Instanci o predmet h, za katere Je po carinskem zakonu in ?ikv nu o občni carinski tarifi kompetentm finančni minister. Kompetenca za to nje ve'ja tudi za področje carinarnic, k; so podrejene centralni carinski blagajni p.i glavni carinarnici. O pritožbah proti ouo.-bam glavnih carinarnic razsoja finančni minister. = Naše inozemsko posojilo. Kakor si poroča, se pogajanja rred Blairovo skupno in Armstrongom bližajo h koncu. Dol-čeno ie že, da se Izplača ostanek 9.6 melona dolarjev, a sedaj se zaključujejo rajanja za Izplačanje nas'ednje rate posoii.a v znesku 25 milijonov dolarjev. = Trgovska In industrijska zbornica v SkopIJu ie na svoji zadnji seji med dr<-irim poudarjala potrebo trgovinske pogoje z Albanijo, obnovitev trgovinske pogoje z Grčijo in ureditev naše proste cone v io-tunskem pristanišču na tak način, da bo odgovarjalo našim interesom. = Prodaja alkoholnih pijač t f»wtJ» origlnatn-h steklenicah. Generalna direkcija posrednih davkov Je z dne 4. febriaris objavila naslednje pojasnilo: Trgovci, ki prodajalo alkoholne pijače v zaprtih orlg.-nalnih steklenicah, morejo na ta na3n predajati poleg drugih pijač tudi žganje, ir pa špirita, ako nimajo za to posebnega d.v> IJenja. Taki trgovci ne smejo sami poliM steklenice. Za dokaz, da Je trošarina na žganje plačana, jim služI račun onegi. ki jim ie žganje prodal. Ta račun mora biti potrjen od pristojnega oblastva. = Trgovinske zveze s Smlrno. V^čia tvrdka v Smlrnl (Mala Azija) žel! stopUi v poslovne stike s kupci zajčjih, lislčiih in , kun Jih kož, nadalje s kupci, ki «e zachnv Jo za uvoz Jedilnega olja, oliv, prrprog smokev, suhega grozdia in drugega. Na-slov tvrdke je na razpolago v Triovski In obrtniški zbornici v LJubljani. = Za Izvoz rib In cementa Naš konn-lat v Varni Je sporočil ministrstvu trgovine ln industrije, da bi se mogle naše os i IJene ribe (iz Dalmacije) prav dobro 'ar-pečavatl v Bolgariji. Bolgarija le uvalt.ii to blago prej iz Rušile, sedaj pa ga uv^ža Iz Holandske. Holandske osoljene ribe imajo visoko cent, pa bi moglo naše bla<*o z njimi prav lahko konkurirati. Pošiljati bi se morale osoljene ribe v Bolgarijo v lesenih sodčkih v teži od 20 do 50 kg. ker ge za lesene sode plača nizka carina. Razen rib bi se mogla v Bolgarijo rrodijatl tudi naš cement in olje. Zal le, da je zarall neugodnih prometn'h zvez rosel »krajno otež-kočen. Naš konzulat v Varni dale o vseh trgovinskih poslih točne Informacije zatl-mancem ki bi se nanj obrnili. = PrHlna poravnava N'šVe trgovale ban'-e. Te dni je bilo otvorjeno poravnalni, postopanje nad NišVo trtrovačko banko. Narok Je odrejen Za 11. maja. = Razdelitev retvacll-ke kvote z« mesec april se Je izvršila ns seji mlnlst^kc-ga sveta dne 29. marca tako-le: ministrstvo saobračaja za tračnice 1.200.000 zlatih mark, za popravo brodov 466.100 zl. mi. k, za s'roške sirvisa v Berilnu lP.im vo"no ministrstvo 500.000. za most pri Sabcn in Belini 3*.ooo. mln!strstvo za nar^no rdriv sh-o 42.573 21, ministrsh'0 za šume ln rul-nike 15.612.65. ministrstvo za pošte (avtomatske centrale ln kablji) 150.000, p-ivzniki hi občine 87.314.15, avtomobil 14.4 0 zlatih mark. = 7an'mlvostl Iz stavbne Industrije Ministrski svet ie odobril te dni licitae'b za zgradbo novega poslopja kontrolnega J delt nI a ministrstva za pošte, za katero 1? Vilo določenih 3,547.5151 Din 95 par. Na lMt-i-cljl dne 23. marca Je tekmovalo 23 tvrdk Najnlžia Je W'a ponudba firme «Fundr-« lz Beograda (2.29«.000 Din), torej 1tl49.«l.«S Din ali 35.23 odst manj kakor sam poračun. Vsekakor Izredno zanimiv in zdrav pojav v stavbni Industriji. = Popravilo proge Beotrrad-OJevgjeH'9 Beoerajska železniška direkc'Ja !e odreli-la. da se na celi progi Bcotrrad - Glev.-Jc-lija izmenjajo tračnice In gniii prigi. Ta izmenjava Je na tej progi že precej potrel-nt. = Nov h pivovarn«. Iz Beograd? p..r>-čajo, da je m'nlster za trgovino in lfdt'5'ri-io dovoin otvoritev nove pivovarne v Va- 1evu- -. . -= Dobave. Direkcija državnega rui"mi v Brezi sprejema do dne 15. t. m. p.->"i"i,'»e glede dobave 50 parov Čevljev za di>vfe ter glede dobave gumbastega mat»rila'-. (Gummiklappen). — Vršile se bodo naslednje oferir.lne licitacije: 23. aprila pri 'n»en-danturl komande Vrbaske dlvlziiske o'1a»ti v Panjalvkl glede dobave «500 kg peK.l--ja ter pri Komandi otočačkega voltec-i okrnsra v Otočncu glede dobave 4100 kz Petroleja; dne 24. aprila pri komandi mes'a v Sisku glede dobave 600 kg petrolej* ter pri Komandi mesta v Gosplču glede ve 1040 kg petroleta; 24. aprila pri Iliek-ciji državnih železnic v Sarajevu glele dobave smrekovih desk: 27. aprila pri poštnem ravnateljstvu v LJubllani glede uV>b.> ve 30.000 kg raznega papirla: pri lnteidan-turi Dravske divlzilske oblasti v LJ tMJjr.' Blede dobave 290.000 kg ovsa. — Pr d-n ni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Prodaja stare vojaške opreme ln raznih odpadkov se bo vršila dne 16. aorila pri upravi oddelka 2 zavoda za lzrad.i /rine odeče v Slavonskem Brodi-. Pred.iijt. i o*'as Je v Trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani na vpogled. = Prodaja živega srebra. žepn:h vžl-gahlk«v. »vllene ikanlne In rut Iz čipk se bo vršila dne 2X airila pri glavni carlaar nlci v LJubljani. Predmetni oglas le v Tt govskl In obrtniški zbornici v LJubljani na vpogled. = Padec tečajev na ameriških elettn h borzah. Koncem marca so tečall v-člne efektov na am«riškrh borzah tekom oai dni padli za 15 do 20 odst. Kot vzrok temu se navaja panika na ži nih borzah ln s tem strah, da bodo ogromne iz-ube po'e» V■■ nih tvrdk beležile tudi banke ln InduitriJ-ska podjetja. = Povišanje carinskega zlatega nadav-ka v Rumunlji. Iz Bukarešte poročajo. Ja se s 4. t. m. poviša z'ati nadavek za carli-ska plačila za eno tretMno, tako d^ se r Čuna za 1 zlati lej 40 (doslej 30) papirnat,t leiev. = Angleško posojilo za avstrijslco kmetijstvo. Z Dunaja poročajo, da je finančt minister dr. Ahrer v ministrskem svefu p i dal poročilo o svojem potovanju v London ter med drugim Izjavil, da se je ženilo posojilo za avstrijsko kmetijstvo. Bnr^e 3. aprfla. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe In v oklepajih kupčljski zaključki). Vrednote: 7% posoiilo 0—«1. 4.5% kranjsko posojilo Iz leta 1917. 0-21. vojna škoda 158—0. Celjska posojilnica 210 —213, Ljubljanska kreditna 235—0, Merkan-ttlna (110), Praštedkma 830-84«. Kreditni za trgovino 190—300, Strojne 122—135, Tr tovlje 410—415. Vevče 1PO—107. Nihag 50-0, Stavbna 265—280. — Blago: les: smrekovi, oziroma ieltrvi hlodi, od 25 cm r-prej medla 45, fco Ljubljana. 3 vagoni (330); je-senovi hlodi, prvovrstni, od 25-40 cm. 2 metra dolžine, fco nakladna postaja 0—600: hrastovi furnirji 40—80 cm debeline, od 2 metra naprej dolžine, popolnoma ravno brez grč, fco nakladna postara 0—12^0; bukova drva, 1 m dolžine polsi^a. polen,- fco meja. 18 vagonov (25); poljski pridelki: otrobi pšenični: domači, srednje debeli, fcc Ljubljana 0-C07J0 drobni polpapirnate pol- Jutne vreče, fco LJubljana 0—205:, tnrščica: promptna, fco sremska postaja 0—170, pariteta Ljubljana 0—213; krompir: rdečkast fco štajerska postaja 0—140. beli fco štajerska postaja 0—125 .rumeni, fco štajerska postaia 0—110. ZAGREB. V efektih: je tendenca nespremenjena. Tečaji bančnih papirjev so v slavnem nespremenjeni. V industrijskih je zaradi dalje znižanih tečajev bil promet živahnejši. — V devizah je nastopila danes slabša tendenca. Blaga je bilo na tržišču dovolj hi so zaključni tečaji napram včeraj zal>cležiU padec. Narodna barka ie Intervenirala ie delno v deviz! na Švico. Promet precej slab. Po borzi je ostala tendenca d&lje slaba In blago se je ponujalo v poedinih devizah na vfsint zadnjih zaključkov. No'iraIe so devize: Amsterdam 2455—2185. Dunaj 856.5—885.5. Berlin 1472.5 —1487.5 Italija izplačilo 254—257, London Izplačilo' 295.5—298.5. Newyork ček 61.5— 62 5 Pariz 317.5-322.5, Praga 182.S-185.&-Cek ' 183—186, Švica 1195-1205, ček 1194-120-1; valute: dolar 60.7—61.7; efekti: bančni: Litorale 59-60, Trgo 16—17, F.s-komptna 105—106, Kreditna Zagreb 105— 107, Hipo 58-59. Jugo 99-100, Lji-b'janska kreditna 235—249, Praštedlona 830—835, Slavcnska banka 72—0. Narodna 0—3600; hidustriiski: EksploaaciJa 42-44, Drava 190 -2 «, Sečerana 640-650. Isls 59—60, Narodna šnmska 30—32. Nlhag 45—5t. Gut-rrarrn 440—445. Slavonija 55—56, Trbovlje —415, Union 400—430, Vevče 100—110; državni:'7% posojilo 61—63, agrarne 29-31 vojna škodz 160—161 J. obračun 161—161.5. BEOGRAD. Tendenca v devizah nekaj miačnejša. Razen Pariza, ki je v borzah oslabel, notirajo skoro vse devize kakor včeraj. Notirale devize: Dunaj 874—875, Berlin 1480—1482, Bruselj 0—317, Budimpešta 0 0861—0.0863, Bukarešta 28.75—29.75 Italija 255-255.5. Lcndon 296.5-297. New-jork 62—62.10. Pariz 319-^321, Praga 184— 184.5. Švica 119S-1199. CURIH. Beograd 8.35. Newyork 518««., London 24.775. Pariz 26.45. MIlan 21.1J, Praga 15.35, Budimpešta 0.0072, Bukarešti 2.40, Soli'a 3.775, Dunaj 73. DUNAJ. Beograd 11.39 - 11.43, Eer"n 168 75 — 169.35, Bukarešta 3.285 - 3 305, London 33.90 - 34. Milan 29 - 29.12. Ncw york 709.35 — 711.85, Pariz 36.281—35 445 Praga 21.025 — 21.105, Varšava 13615 do 135 65, Sofija 5.15 - 5.19. Curh 13i75 do 137.25; dinarji 11.36 - 11.42, lire 29.04 d> 29 24. PRAGA. Beograd 54.375. Dunai 477.125. Rim 138.50, Newyork 33.80, Curih 653 BERLIN. Beograd 6.73. Dunaj 59.03, Praga 1243, Curih 80.8L Sokol S.ikol I. v Ljubljani. M'ad!nski oS«;k napravi v nedeljo dne 5. aprila Izlet moške In ženske dece na Šmarno goro. Vsi P.';a-telji dece In starši se vabijo, da se pr' morje. Jutri, v nedeljo, se otvori v Ljublja« ni mednarodna nogometna sezona, pri ka« teri nastopijo Celovčani kot gostje. Klagen« furter Sp. V. spada med prvorazredne ko« roške klube ter se med njim, Villacher S. V. in KAC. vrše vsako leto ostri boji za pr. venstvo Koroške. Celovčani nastopijo kom« pletni in ojačeni z nekaterimi dunajskimi rekviziti. Na izid te tekme polagajo veliko važnost že radi tega, ker se v najkrajšem času vrši v Celovcu revanžna reprez. tik. ma med Ljubljano in Cclovcem. Ob priliki lanske tekme so Celovčani prijetno iznena. dili s svojo igro ter dosegli rezultat 3 : 2, čeprav se je splošno pričakoval hujši poraz gostov. Z ozirom na to smemo pričakovati zanimiv boj, kajti tudi Primorje bo zasta« vflo vse sile, da se revanžira za svoj lanski 4 : 2 poraz, ki ga Je doživel v Celovcu. Tek« m« sc odigra ob vsakem vremenu na igri. iču Primorj« ter prične ob 15. — Slovan : Primorje rez. Trening predtekma ob 13.30. v slučaju deževneg« vremen« odpade pred' tekma. S. K. Celje : S. K. čakovec. Jutri, v ne« deljo »e vrši v Cakovcu prijatcljsk« nogo« metra tekma med obema kluboma. Velikonočna turneja S. K. Celje v C nt rIco. Dne 12. in 13. t. m. igr« S. K. Celje v Gorici dve prijateljski nogometni tekmi s prvakom Julijske Krajine Assoziazione sportiv« Pro Gorizi«. Celjsko moštvo lab^o spremljajo prijatelji športa, ki dobe polo« vično vožnjo in ev. tudi vizum po znižani pristojbini. Prijave »prejemat« odvetnik dr. Goričan in g. Germ (podružnica Prve brv. itedionice). Plavalna tekcija S. K. Primerja poziv. Ij« rvoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži sestanka, ki se vrši dane« ob 17. v sobi Športne zveze. Narodni dom, I. nadstr. Tekmo Gradec : Zagreb, ki se vrši pri. hodnjo nedeljo v Z«grebu, bo sodil sodnik F«bris. Haik v Rumunlji. Za Veliko noč bo prvo moštvo Hašk« igralo v Or.idea Mar« (Nagyvarad) v Rumuniji. Prvi dan bo Hašk igral proti Adeverulu, drugi dan pa proti reprezentanci mesta. Avstrija : češkoslovaška. Nogometna tekma imenovanih držav se vrii ob priliki kongresa FIFA dne 24. maja v Pragi. Ta tekma bo po več letih prva med obema re« prezent«ncama. Uruguayci v Zagrebu? Kakor poročajo »Novosti*, se je obrnil Gradjanski na pari« škega zastopnika uruguavskih nogomenšev, da bi Club Nacional iz Montevide«, ki se sedaj mudi v Evropi, igral v Zagrebu dve tekmi. Uruguavci so v načelu pristali ni ta so pa kasneje stavili take pogoje, ki jih je Gradjanski moral odkloniti. Za eno tekmo so zahtevali 70 odstotkov od oritto pjiho. da, vsekakor pa jamstvo za minimalno vsv« to 3500 dolarjev, kar znaša po sedanjem tečaju 217.000 Din. Kakor se vidi, je olirn. pijska sjava stopila trm »amaterjem* precej v glavo, čeprav njihovo moštvo od daiei ni več tako, kot je bilo leta 1924. To «e že vidi iz neodločnega 0 : 0 rezultata proti francoski reprezentanci, ki je bila od It tli« janov poražena s 7 : 0. Uruguvci odidejo v kratkem v Španijo. Bomo videli, ali bodo po tam doživelih tekmai šc tako poncsnil Se o tekmi Cambridge : Oxford. Ta ve. slaška tekma, ki je ka' 57:14. 3. Cotts« rell (Angli'»1 57:iW. 4. Allmitt (Ang^ja) 57:39. 5. \Vright (Škotska). Po moštvih so se plasirali: 1. Anglii« (29 točki. 2. !r«ka (91), 3. \V«le» (92), 4. Skotsk« (107). 5. Bd« gij« (216)._________ Izdajatelj In lastnik: «Konzorcif 'Jutru*. Odgovorni urednik: Fran Brozuvič. TUk Narodne tiskarne v LjubljanL Dopisi ST. VID NAD LJUBLJANO. Prosvetni odsek naprednih društev St. Vid » Dravlje vprizori v nedeljo, 5. t m. rusko dramo »Spavaj moja deklica*. Ker je igra vrlo do« bro naštudirana in že po vsebini visoke vrednosti je pričakovati številne udeležbe, da bo čim lepši uspeh. — Za zaključek se« zone pa se bo 19. t. m. vršil velik zabavno« literarni večer pod imenom »Tisoč in ena noč», na kar že sedaj opozarjamo. D. M. V POLJU. Da Polje na vseh poljih temeljito napreduje, ne more nihče zanikati. Dokaz so osobito številni dopisi v zadnjih tednih. Na današnjem programu je zopet cvetka klerikalne pohotnosti. V naše grabež« Ijive roke nam je namreč smuknil prepis dopisa, ki ga je poslala v svoji farizejsko katoliški odkritosrčnosti krščansko»socialna delavska zveza, katere predsednik je Rupert Štefan, predsedstvu Slomškove zveze za ča« sa vlade »zakonitosti, reda in poštenja«. Iz dopisa, ki je bil revidiran od tukajšnjega kaplana Siraja je razvidno, da so bili ti vne« ti verniki, prežeti in poparjeni s krščansko ljubeznijo, pripravljeni, utopiti svojega bliž« njega v žlici blagoslovljene vode. V nasledi njem izročamo prepis dopisa javnosti brez (hljšega komentarja: «P. n. Predsedstvu Slomškove zveze, Ljubljana«Vič: Organiza« cija delavske zveze v D. M. v Polju naj« vljudneje prosi, da se dodeli ljudski šoli v D. M. v Polju učitelj, ki bi vzgojeval ntro« ke v duhu poštenja, t. j., da je pristaš Slom« Jkove zveze. Svojo prošnjo utemeljujemo iz sledečih razlogov: Na ljudski šoli v Polju, kakor tudi v Zalogu je okoli 20 učiteljev in nčiteljic, a niti eden ni našega mišljenja. In tu med delavstvom se že čujejo glasovi, da ne bodo dajali svojih otrok v vzgojo onim, ki so vzgoje sami potrebni. Prosimo pa, da predsedstvo Slomškove zveze vzame na zna« nje, kaj bi bilo z otroci, ako bi prišlo do tega, da jih stariši ne bi pošiljali več v *ok>. To bi trpel narod t celem obsega, ne samo v kraju. Koncu koncev pa pri teh raz« merah ne more priti do drugega, kakor že omenjeno. Prosimo, da predsedstvo upošte« va upravičeno prošnjo liričansko«socialnega delavstva, ki prosi, da se mu vzgoji rod v duhu poštenja. S kršeansko*soclalnim de. lavskim pozdravom. — Rupret Štefan, t. č. predsednik. JESENICE NA GORENJSKEM. Sokol, sko društvo Javornik.Koroška Bc'a je vpri« zorilo dne 29. marca v aoko!ski telovadnici na Jesenicah Spicarjevo simbolično igro «Trig!av». Igra nudi občinstvu mnogo ljub« kih prizorov. Gledalci so bili naravnost gi« njeni, ko je kralj Triglav pripovedoval za« peljani mladini o naših zasužnjenih bratih v solnčni Goriški in tužnem Korotanu. Kra« sen je bil prizor, ko so mladi Sokoliči pred osivelim kraljem strumno izvajali proste va« je. Med odmori so tamburaši zabavali ob« činstvo z lepimi tamburaškimi komadi. Že« limo, da nas Javorničani ie večkrat prese« netijo s kako predstavo. Le žal, da poset ni bil tak, kakor bi bilo želeti DOL. LOGATEC. Jutrišnja vprizoritev «rGo!gote» v Sokolskem domu bo gotovo privlačna za vse ljubitelje dramatikih pred« stav. To posebno, ker bode to krasno delo vp-izorjeno prvikrat na novem odru v So« kolskem domu, kateri razpo'Hga z obilnim prostorom in kompletno razsvetljavo. Zato naj te predstave niVdo ne zam"di: ti'di bratje in sestre iz Gor. Logatca bodo go» tovo obilo oškodovani za trud, ako se p*"* trudijo k predstavi. Začetek točno ob 20. uri. LOŽ. Na dopis v «Jutru» z dne 23. mar« ca, v katerem se dopisnik pritožuje nad škandaloznim stanjem ceste Rakek.Stari trg ter omenja ogromne vsote, ki jih dobivata tukajšnji in cerkniški cestni odbor za vzdr« ževanje cest, odgovarjam kot načelnik cest« nega odbora sledeče.: Lesni trgovci in drigi ne plačujejo za oba cestna okraja 180 Din od vagona izpeljanega lesa kot prispevek za obrabo cest, temveč za loški cestni odbor 35, n cerkniški p« 90 Din od vagona, torej za oba okraja Ie 83 Din. Ložki cestni odbor je dobil L 1924. sledeče zneske ta vzdr že« vanjo cest: izrednih prispevkov 114.461.75 Din, na davčnih dokladah 31.994.95 Din. od glob radi prestopka zoper cestni policijski red 1825 in najemnine 215 Din. skupno to« rej 148.496.70 Din. ali meaečno le nekaj nad 12.000 Din. O tem »e lahko vsakdo prepriča iz blagajniškega dnevnika in pri Gradbeni direkciji ▼ Ljubljani, ki Ima v evidenci vse dohodke in izdatke cestne uprave. Vzrok cestne mizerije, ki je nastopila v povojni dobi po vsej Sloveniji, drugod celo še h tj« še nego pri nas. je iskati ▼ pomanjkanju de« namih aredstev in pa nenormalnih razme« rah, ne pa v brezbrižnosti cestnih odborov. — Ivan Turk. LITIJA. »Brezplačna svetovalna pisarna« ima svoje uradne proatore na Glavnem tr« gu «Pri Mešku» v I. nadstropju. Uraduje se vsako nedeljo in praznik in vsak torek od 10. do 11 ure dop.; ter vsak petek od 3. do 4. ure pop. Tam se dajejo brezplačno na« sveti ▼ davčnih, vojaških in vseh drugih vprašanjih. Dostop ima rsa';do. KRŠKA VAS. Škodoželjnost in nevoičlji. vost cerkljanskih klerikalcev presega vae meje. Že dolgo delovanfe za premestitev tu« kaišnjega poštnega urada v Cerklje, jim pa tudi sedaj ne bo koristilo. Ako jim je v res« niči tako potreben poštni urad. naj si ga Irposlujejo. kot so ga naši predni-ki za Kr« iko vas, ki že obstoji nad 100 let ter je g o. tovo potreben, drugače bi bil ie prej pre« meščen. BREŽICE. Na velikonočni pondeljek dne 13. t. m. se vrši t Brežicah v Narodnem domu ob 9. dopoldne velik obrtniški shod. Poročajo pg. dr. Pretnar in Franehetti ir Ljubljane, Založnik iz Celja in Zadravec iz Središča. Obenem se vrši razstava za aodni okraj Brežice in sicer dne 12. m 13. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Vabimo obrtništvo iz Posavja, da a« vrlevdnega shoda polnoštevilno udeleži. Sodišče I Ljubezniv mol Je Janez PL. 67-le*nl posestak iz Zecmje Hudinje pri CelJ^ Pt-dolženec živi > svojo za 30 let mlajšo ?e.io zadnji čas Jako nesrečno, ker t a muči miSlJiJa. da mu je posta'a nezvesta, d-tsi za to nima prav nobenega povoda. Obd >«• ženec Je postal tekom časa skrajno .»i-rcv Večkrat se Je že dejansko lotil svole žere in so morali priti sosedle, da s*> Jo reMi Is rok suroveža. Dne 8. decembra na |e grozil svoji žen! celo, da Jo bo ustr«t!i In sko se mu to ne pisrefl, da jo bo jKI. Okrožno sodišče v Celju mu je pr!< di'o 10 dni Ječe, ki mu imrda Ubije Ir rlave neupravičeno ljubosumnost ? Radi telefne poikodbe v firbef »e Jc moral zarovarjati pred celjskim okWn'm sodiščem Luka Profenk. 31-letni dehvec Iz Zgornjih OradIS. Obdolženec |e or"Se! dne 2. mvembra pred gostilno Marije fancijoza pri Sv. Florjana v rogaškem oVts ju, kjer se je tako) začel prepir med 'iiim In nekaterim' drrgiml fanti. Kakor so :zpo-veda'1 ranjeni Do'Sak In drunl očlvid 1 se le Drofenik nenadoma okrenil, vrg^' Dal-iaka na tla In kn le ta *onet vstal, ve*k.a» sunil z no*em ne da b' bil rleda'. ka*> so pad'l sunki. Obsojen Je b:l na 6 me.t.vcv težke Ječe. • S Cevllfrsklm nožem Je zabodel 21-M-n| Rudolf ?krrba, delavec v Šoštanju nrto ra Pdvarda Vavrovca. ker ra le baje )ezil s tem, da za Je nekdo Iz njecovc drnž be udaril po licu. Pri tem za Je težko !»:fl v levo spodnjo pllu*no krilo. Svolo h'iJ) jezo si bo lahko sed->J ohladil v tri 'n p«"i mesečn' Ječi v zaporih celjskega okrožnega sodišča. S Prt kofnhatifn Iroruze. Dne 13. ok*obr» so kožuha'! fantle pri Brataniču v Br»?"en koruzo. Med njimi se Je nahajal 2? Vtnl Fvan Zmavc. posestnikov sin. Obdo'ž?n»c Je brez vsakega povoda zagrabil a.'k>'c* Kunela za roko, ca odvedel Iz sobe hi ko Je ta hotel zbežati. udaril po levi roki tako močno s pal!co, da mu Je prelomi* ro> ko. Obdolženec se Je zagovarjal, da «e 't-vršil to dejanje radi tega, ker mu Je laja neki fant rtkel, na) nadene Kunela s&it. Okrožno sodišče v Celju Je obsodilo Zrasv« ca na 6 tednov ječe. S Železniški tatovi. Pred celjskim okrni-nim sodiščem sta se zagovarjala Fra.ic Kumlk, rudar in Franc Lorger, hlspM Ig Hrastnika. Oba sta se vozila dne 24. rov. iz Orobelneja v Hrastnik. Tik po oiVidj osebnega vlaka Iz Zidanega mosta pa ',e zapazil sprevodnik tatvino dveh ok»n»k:k zavez in dveh prožnih jermenov, ki so V3 odrezani. Obdolženca sta se nahaiala vedno na hodnlcu, izdala ju je pa neka vrvica na tleh. Sprevodnik Je stavil oba na odg -vor ter zahteval izročitev ukradenih predmetov. Pri tem le odpel Kumiku suknJiC ter našel v njegovi pojesti stlačeno tavf-. so. Jermen pa Je med tem Kurnik spus'9 na tla. Med preiskavo se je splazil '_jre«T počasi proti stranišču. Ko Je sprevo'n*k odprl vrata, je naš»! tam drago zaveso ie pa manikajoči gonilni jermen. Oba Je izro. čil v Hrastniku orožnikom. Vkljub tem" da je zpsačll obdo'?moa neposredno pri tatvini sta pred sodiščem de!anie odtočno za' nikala. Kurn'k je le ce'o zagovarjal * n*-ko večjo ditžbo, ki Je bale takoj ob or'ho* dii sprevodnik« poskr-kala iz vlaka. O' a tatova s'a dob"s zasluženo kaze«. Kwn'fc Je bil obsojen na 2 meseca, Lorger pa tu J mt-nec težke leče. Ugoden nakup v«*W><'iVn h obla'11 l«.fnr?a Izdelka v razni kakovos'f za pn«node dečke in otroke vam nudi edino le konfakel cVa tovarna Fran Ocrtod* ft C i«., Llablfint, Prenrlčafte se o nirkih rensh W si og'eite bogato zalogo na Er'av6avl čast' S, nasnroti draoiskega gledališča, v neposredni bližini nunske cerkve. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din l'->. Najmanjši znesek Din 10--*. Slamnike fn svilene klobttVe t**r vaikovrftno piroMiko vanj« lil Slomtkova ulica itev. 27 112 Srbohrvaščina ftCa g« ofeba ta neko hitro prpTv ra poHtnl predal St. Ljubi iana, glavna požta. 7541 Fiovlr. Isrrflca »Tretne^a. i 5 5 e nedelie it rrarnike botel «Blel«ki gr-d. na Blea drva. 4—5 vasronov, ae proda na poataJI v Kranju Cena «00 Din varon. — Potmdhe na naslov: Alojilj 7. n p a n č i t, Gorenja va«. Kranj. 7609 Dirkalno kolo novo, fino, M po neodni ceni proda. — Naalov pove uprava .Jutra«. 7730 Mo§ko kolo dobro ohranjeno, ee proda, pove upr. »Jutra*. Nulov 7731 Kočlla?^ H f« treren In »nealjlv. ^r-pime Ko^in.ka torarna L*n>vTjani. Stanovanje v vsiml. 7705 l^nrecnnndpiiftplu vef^o aloven.ke In nemške atenc^afiie. atpre i*o mo^. in faren.toleo deM. «pre>-B!e velijo pod. ietf« v LinbHaTu. Ponn,fbe im nnravo «.lntra> pod i!rrn .TMgovarjajofa.. 7657 r J.-' .fr CTeten, ak.i'emifro ilobra-Jen fant. brez plnfbe. pre fa natakaria. Ponndbe na Brravo »Jnrra. pod *na'*ko .Leto 7707 strojnik tr>i?en tljuiavnifar. 32 let ftjir. ■«rrr v.emi «rri-fevati, ?e'i primerne aluJ.be — rre tad| ra »trojerodjo. K-taiov pove upr. .Jut^a.. m9 Žngovodh liknjen » t r o j n I k. 8S W ,tar. > vefetno pfakw. iVe ,i.'ne?» m<-»ta takoj, izrelbfcn t« («.'! ♦ opekarni (ri-lar-i). Na,lov pove po-drnioiSa »Jutra« t Kari-bora. na Dve svileni obleki Kolodvorski nI. 774» naprodaj it. 5. Model za Izdelovanje cementnih cevi, premera 15 cm, dobro ohranlen. z S apodnjlma in 1 zgornjim Rinrom. ae proda za 1000 lun. Naslov v upravi »Jutra«. 76'0 Majlmo h5S'co i proattm .tanovanjem. kupim. Ponudbe pod «H. na upravo »Jutra*. 7750 Snmct-opeko In ftamot-moko. priporoma f. TToSevar. l.Mibljana. t>n-najaka cesta 86. 76H9 Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo Krpe i smo tudi ta suhe gobe jurske. a Ho Ljablir- 7224 Soa'ni dlvan zofo aH otomano, k ll fd in Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Otomana«. 7678 Srebrne krone ae knpijo. Ponndbe na upr. .Jutra« pod lilro »Krono. 7463 Prazne »t^i lenlce «Odol» kupuje drogerija Anton Kane, ainova. Židovska nI It. 1. 17» KO vnjronov desk od 13 do 50 mm debe'ine. medila naimanl 23 amreko-vp in Jelove. frnnko va-on a'i franko itatiian.ka meia. knnim. Ponndhe na nrravo •Jutra« pod lilro «Xajm*;a cena«. 7615 Tiskarn?§Va oprema j 20—30 vaj:, tramov kc Srk. lirfj In miitrH-f«Ta. • r^ralor, 1 hrzo- tipkalni ?troj n* motor in 1 na roko. vpo ▼ oajholi-Bpin Man J«, pro^a po ugodni ceni Brada FiUpo-▼id. Pakrae. 7627 Obe§a!n^k «a obleko, pe prc»- da. Kje, pove upr. «Jotra». 7758 BfflB. -EIS wm prodala po najni?ji ceni tvr'ka Ger?ak k Komp., Ljubljana, Kongresni Ir-.' 11 774« Hencln motor stabilni, pokončni. 10 IIP. se pro'a ali zamenia ra dmsro b'a?o po do-rovoru. Jakel, Poljanska cesta 13. 7718 Polkr!ta kočija lahka in brek za več oseh. se proda. Naslov pove nnr. .Jutra«. 7624 3 tuc. moških srajc belih, z boljšim in napot Ikrohttenlra opr«*em. ae no nirki ceni (68 T- proda. Pismene ponndbe upravo .Jutra« pod .Srajce 101,. 7640 Pletllni strol It. 10/35, znamke »Veder-iran». se proda. Naslov v upravi .Jutra«. 7787 Moško kolo • uveti^ iko na >večs, ae M 4500 K p r o d a na Mirju, Groharjeva «e»ta ZJ — pri monte od 8(3—7/9, od «'o 12 m. knpim proti takoi-Snii dobavi. Ponndbe opravo .Jutra, r>od »»'ko •TakoJSnj« plačilo«. 7608 Stn?"?o od strola za livilje COe.tein at aro. knpim. Ponndbe na »nr. .Jutra« pod lifro «Stro'«. 7970 Kupim kolo Ponndbe na na.lov: Ore-eor Fi'ter, Biei»eisova St. S m. 76*5 Hiš* v eentmmu me t«, dobro ohranjena, »e po rt?o tni ceni proda. — Ponudbe n» nnravo .Jutra« pod lifro .Posest«. 7742 Eronndstroria h'ša • vrtom, v Ro*nl dolini, ae prn-en! h) po-1 ugodnimi r>!«či'nlml poeoli proda. — Stanovanje kuncu takoj na ra.pota«ro. — Poia«nila daie .Posest«, Sv. Petra e. 24. 77» Proda se h?šn z 8 stanovanii. vl.okopritl.. vrt In dvorišče. —. Pena 73.000 Mn. Kr.iflČ. fltince. Ceeta 9. St. t. Po»edova'ci niso izkijučenL 7620 Onim, ki ISčelo primerna stavb'šča »e nudi eirodne prilika nakar« it parcelacije temliisf ♦ eentmMS In m fiofltefljt L'ubljane. — VnraSanja pod lilro .Parcelacija* aa upr. eJatroa. Kupim parcelo Se »O"oče nalral« na Mirju Ponudbe na upravo .Jutra« pod «R. B.». 7757 Nova hiša v lepem kraju, s proatlm stanovanjem, se proda. — Naalov pove upr. .Jutra*. 7770 Najemnika išče ta majhno posestvo pn Mariboru Lokma«, Maribor. Majstrova 19. 7778 proda se stavb'š5e oh poti v Rof.no dolino, v izmeri 14000 m', event. tndl posamezne parcele. — Pojasnila daje uprava «Ju*'«» 7726 Krasna parcela oh tivolski drevesnici, te ueodno proda. — Vpralati: Ceeta v Bolno dolino 10. 7724 Vila V btlllnl mesta Celja, koma! S minut od kolodvora, v najlepli lepi so dve vili s vrtom, stavhnim prostorom in gospodarskim jy>-.lonjem, radi smrtne-n sln-*»'« takoj ra prodati. — Ob"ekti se sknpno aH razdeljeno odda'o. Pojasnila daie posestnik hotela .Pri polti, v Celju. 7693 Sobica s posebnim vhodom, M takoj edda v Gosposki ulici •t. 10/1. 77; 1 Opremljena soba lena, s separiranlm vhodom. se odda. Naslov pove uprava .Jutra«. 7611 Opremljena soba ae takei poda. K le. pove uprava .Jutra«, 7649 Tirovfno mannfskturo — najbolje vpcUano. v Llnbljtni, se prav utrodno proda. — Ponudbe na upravo «Juf*-a* pod .Priloinost«. 7754 Mrn'š! loknl priprave« ta shrambe «11 skladišče, se tskoj odda. — Naslov pove npr. «Ju*ra*. 7717 Lokrl se odda najem. Nehal« se v sredini mesta in je prinraven za vse posle. Ponudbe pod .Lokal 33« na upr. «Ju*ra». 7715 tft.Ofln K n*irrr»de dam onemn, ki odsroni sta-novsn'e Ž soh In kn*>lnte Ponndbe ne npravo .Jntra* pod llfro .Stanovanje 8'«'» 7625 Sf?"tovj»n!e sob, t vsem komfortom. vili. se ramerra < večlim S. sob Ponu-tbe na upr. ..Infra* eo-1 značko .Zamenjav. S520«. 7559 Zsmenfam stanova nle t 4 sobami za rečje (S—T sob). Ponndhe na unravniltvo .Jutra* not St. S515«. 71SS Mesečna soba se odda t IS. aprilom boljSemu gospodu «a Miri« Groharjeva cesta Uev. 27. 771» Dva uospoda sli rilleka I« I gospodieiii. se sprelmejo na hrano I« stanovanje. — Naslov pov« uprava .Jutra«. 709( Stanovanje lepo. novo, i sobi. kuhinja in pritikllne. «i| samo dve prazni sobi. «d>t«m botjli stranki hrez etrok. Ogleds se ob uedetiah ia praznikih 7884 Sobo mimo In snalno, t s>*tf. razsvetljavo, lil« »ollden eorpod • iS. aprilom. — Ponu'b* ra nnvavo .Jntra* pod «K. VI. 13*. «45 Sobo v.« ©.krbo in hrano, ae odda samo go*no In. KI*, pove oprava .Jutra«. Tt»l Pospod s« »peelfse P« »lafiovanle ali samo na hrano. Cena mrka. Naslov pove sprava TIH I sJutrae, »7» STEGraC? «J«trov» romun m\m kat-reg« akorln.kot napeta vsebin«, prepletena s f«B tastičnlmi rapletlj.Ji od ta četka do kcn.-s ki prin« Sajo nsvdnlenem« čitatelj« t inter-santnim razmotrl vanjem v«sk hlg pre»eae čenja, ki mo fe sledi na očaranje tn kulKtemarlJa 1» zop- t presenečenje tako. da so čitateiji nestrpno priča kovali vsako nadaljevanje reman«. Je jzlel in «e do tiva prt upravi .Jutra* * LJubljani Vsi ki so tra čifall in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ta takoj n a r o č e ia domače knjižnice. Holj zabavati Vas ne nore nobena knli**l Vetsn« st«n« . . . »fl Ms r* Kot drti?ibr.lca ••ristonim k de V s vpelj««* t govini sli druge« pol Jetj« s kapitalom 40 ono D P-evzamem tudi po'rufnleo aH trreviae. event. gf v pemeč M«. re«ie«e nudbe ped .Trgovk«« ne upravo »Jutra«. 7441 100.000 Din posoi'1* ■a arnrnoMnln«, se ičče. Obresti po derovoru. Ponudbe pod mačko .Denar« aa oprav« .Jutra«. 7740 Išče se družabnik s 50.000 T>i« za večlo trgovina na Sp. Stajerrkem. — Popise na po^ruinieo .Jutra« v Mariboru pod lilro «4000«. T77T Dame M n tele poročiti, t nimajo primernega tnanstva, nai s* obrnejo ta posredovanje aa koaresijoniranf biro .Fortuna* v Sarajevu. PrPoiiti tnamke ta o<-govor. 7577 Mhd trgovec Ia po«e.tnik na deiell. ilče izot^rafeno rospodično. ne nad 96 let star«, v avrho fenltve. Predno.t lms'o trgovsko naobrstene. Donl^ sliko In polnim naslovom id .Naobrafena. na upr. .J*tra«. Tajnost častaa zadev«. 7596 Mlad obrtnl't • f»»!o doM^kanoano obrtjo. *t^lj|ro trpoToko na-oliraleno ne nad W let #ta-ro drnfjr©. Pona^he > »liko in polnim naHoTom aa a«r. «Jutra» pod «T.eaitrr ftRS.%* Tajnost tajair^^aa. 7585 Samo 2 dni sobote In ponadiljak se prodajajo po !?red^o nirkih cenah fine usnjate in lalraste torbice p l tvrdlJ Lud. Ooienc, Lfubljana fv Potra ceata 8. Samo Din 15'— prvovrstni šifon za perilo Hodna trgovina H. KENDfl, Ljubljana Mestni trg 17 cnerjjiien fn zanesljiv, sposoben za samostojno delo, samec, med 30—40 let, sa fčče za premogokop v Srbiji. — Ponudbe z dokumenti ter z zahtevo plače je poslati na B. PAVLOV1C, rud. infpner. Pojpga (Už:čka\ tm* Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih ur>ravn:štvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v zneska Din 2'—. Posebno onozaramo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti poš'je naslove od malih oglasov. Vsa vprašan a in prošnie £lr. 7738 Violino dohf« ohranjeno. eno prodam. Naalov povs uprava ne moči se prosi ca ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevko pisče na Aioma Comranjr rod „Lea 1925". 1832-a Plan'no Itvrsten, s* prod«. It«»!.v »pravi .Jutra«, T tsššam Trgovski loka! Pred tiskanje rollnlh del »almoternejlih — |io izvanredni a liki eeal Pred Skotijo IM in Oo«po ali edS. samostojno, ki bi nrevreH knhlnjo v svojo oskrbo. sprelmem Vot drutabn>o b gostilni. Naslov pove one. .Jutra«, 7618 Bfjlttaa« 43 Dia FlFlFlf=1Flf=1Fl rosnodn-r»ednao*n Starejlei«, iičem aa 1-urn« dnevna snfehode. ki M ml bil morstlčaa opora — » •vrh. Ho-e-e avojeea elite. Dopise pod llfro .Ozra»'e* na epraro .Jutra* 7551 Oglaanl n«*d KOPITAR LJUBLJANA, tspova ti •«k»h«le ta trfsvct ia •brtnike »se iaserste sa vse tasefise *» prtjufio priporoča KOPITAR Uit luanmuHHaai v večjem provincijalnetn mestu v Sloveniji pivovrsten kraj r sred ni mesta, na knžilču cest, (7 m široko, 8 m dolgo in 4 m visoko), betonirano, obokana skladišča ca 80 korakov o1 hi?e se vsled «mrti gospodarja proda železninariu. N.i-lančnejši pogoii pod .R. G. K.* na A'oma Company, Lubljana. 1762-a ■•■•■HHSSMMtMI l°3i mi Razpis. Občna St Pave! pri Preboldu odda s 1. majem 1925 gostilno in mesarijo z inventarjem in pritiklin mi vred za dobo treh let v zaktip. Obratni rrostoi so tik farne cerkve na prometnem kraju. Mesarji imajo prednost. Olertalne ponudbe se sprejemajo do 15. aprila. £ aEL □ VELIKI ZEMLJEVID SLOVENIJE Merilo : 1 : 130 000 zs nralc, iole, pisarne in favne lokale, z miaoveiSo politično razdelitvijo Slovenije v okrožja ia z najnove.so Državno mejo je pravkar IzSel. Nenslepljen zerrljevid, sestavljen Iz Sesl listov stane . . . . 120 Din nalepljen na mo*nejSI papir s pismenimi pregibi .... 240 Din nalepljen na platno s palicami 360 Din Zeml|evld se naroča v kriigirni diskovne z;2rage V LJUBLJANI, Prešernova ul. 54 nasproti glavne poŠte Podeželske odre o pozarja mo ia eaMft ip 12 iMi Olu: Scbioterr, Zemlja. Ziv.jenaka ko* me Ji i«, 15 Din, po poiti p »e{, |T«H£a- Osvekar, P«s'adnjl mti Veseloigra, u Din, po poiti 75 p vet. llakart. Županova Mlska. Komedija Vcaall dan ati Matiček aa ftanl. Komediia, to Din, po pUti 1 Din 3 zelo enostavno!* c^hiho-vito, iuonseigneur!» «AIi čuješ, kai govorita?« vpraša Monsoreau slugo. «Ne čuje se semkaj, ali vsaj ne razume. Niti za moja ostra ušesa. Vendar se približujeta, in če bosta nadalie-rala razgovor, se bo slišalo.® «Monseigneur» spregovori Av.ril ly, tu je hrpa kamenja, kakor nalašč napravljena, da se vaša visokost skrije.« «Da, no, počakaj, mcrda bova pa kaj videla skozi špranje zastora?» Vojvoda in d'Aurill5' sta stopicala sedaj kakšnih deset minut sem in tla okrog hrpe kame-va. ali samo na eni strani, ob ulici, da naideta točko, s katere bi mogla kaj videti v hišo. ali zaman. Med tem je Monsoreau besne! nestrpnosti in je večkrat segel po puški. «Jaz da to trpim' Jaz da sem še potrpežljiv pri tem pogledu? Pri tej sramoti' Ne jtz sem grof de Monsoreau in r.e sli-ga tega princa, in če se mi dsvoli približa, mu razstrelim lobanjo! Rene. zapali lunto nt puški!« Sluga stori, kakor mu je vkazano. Vojvoda se vrne v bližino. in ko vidi, da ne bo na ta način ničesar dosegel in ničesar doznal, se hoče skriti za ono gomilo kamen ia, katero mu je popreje d' Aurillv pokazal, ali njegov spremljevalec ga zadrži in opozori, da se je tamkaj pravkar nekaj zasvetilo. »Monseigneur, to je lunta muškete! Pozor!» «A kdo za vraga bi se mcgel semkaj spraviti v zasedo?» «Morda kakšen sluga ali prijatelj Bussyjev? Oddaljiva se, odidiva v sosednjo ulico. potem okrog, vrneva se z druge strani, potem dava znak, in giedala bova. kako se Bussy spušča z okna venkaj Zame n dvoma, da je baš on sedaj pri njej!* .Imaš prav!, pritrdi vojvoda in oba se oddaljita ter vzameta najpreje svoie konje »Glej, sedaj odhajata!« pravi Monsoreau. Ali si ju spoznal » »Seveda, to je vojvoda in spremlja ga d' Aurilly.» «Res -e. No, jaz bom kmalu sigurnejšL Pojdi z menoj!« pravi in odide proti domu. Vojvoda in d' Aurillv sta krenila skozi ulico Sa:nte v athe-rine v nakani, da se z druge strani vrneta v ulico dcs Tour-nelles. Monsoreau pa je stopil v svojo hišo in ukazal, da rr.u pripravijo nosilnico. Sedaj pa se je zgodilo ono, kar je vojvoda pričakoval in s čemer je računal. Monsoreau je gla?>no ukazoval, l.iudje so hiteli po stopnicah. Bussy se je vznemiril in s'Jc-nil, da takoj odide, luč v sobi Dianc je naglo ugasnila, a ok":> se je odprlo, vojvoda in d' Aunily st.i se pojavila baš ta"as na oglu Bastilje in zagledala na oknu Diano, izmed nje in tal pa je na vrvi za hipec nekdo zanihal, se potem naglo spustil na tla in izginil okrog ogla »Milostlvi gispodar, mi bomo prebudili vso hišo!» opozori sluga Monsoreaua. «Kai za to. saj tuka; sem jaz gospodar!« Nosilnica je bila prirejena. Monsoreau pokliče trojico svojih ljudi in se da odnesti v palačo vojvode Anžovinskega. Vojvoda in d' Aurillv sta se po svojem Izletu n3glo vrnila domov in sta prispela malo pred Monsoreauom. ki ie kot vrhovni lovec Imel vedno svoboden pristop k voivodi. Po'av'1 sc ie pri njem na pragu baš oni hip, ko jc vojvoda vrgel klobuk z glave. Toda pred Monsoreauom je stopal naglo komorr.ik ir Sa vojvodi javiL «Gospod grof de Monsoreau?!« klikne začudeno vo'voda in kar videti je bilo. da ga je novica silno presenetila in prestrašila. Kar prebledel je in se plašno ozrl okrog sebe. knkoi da išče pomoč. «Pa. monseigneur, jaz sem!« odgovori Monsoreau sam mir no, sileč se, da obdrži hladno kri pri pogledu na terca človeka, katerega je pred četrt ure opazoval pred svojo hišo. «Za vraga, dragi prijatelj, vi se boste sami usmrtili!« spre- govori vojvoda, ko vidi smrtno bledico Monsoreauovegi žol-tega obraza, in mu naglo ponudi stolico, na katero se Monsoreau skoraj zruši. «Pa saj izgleda, da boste skoraj izgubili za vest!« •Sedaj ne, moram vaši visokosti poveriti preveč važne zadeve. Morda se bom kasneje onesvestil!« »Govorite, dragi grof!« pravi vojvoda in je sam razburjen «Bom, aH ne pred vašimi ljudmi, za njih ušesa to ni!« Vojvoda migne, naj odidejo vsi, tudi Aurillv, kateremu na napravi vojvoda tajen znak, naj se drži v bližini in pozo ruje. «Vaša visokost je dospela pravkar domov?« «Da, kakor vidite, grof!« •Vrlo nerazumno je, vaša visokost, da hodite po noči sani po ulicah?« «Pa kdo vam pravi, da sem po ulicah hodil?« •Prah, ki pokriva vašo obleko, ie svež cestni prah!« •Gospod de Monsoreau, pravi sedai vojvoda z muko in energijo. aii se bavite tudi še s kakšnim drugim poslom, razven z lovom?« •Hm. mislite torej, da vrhu tega špi.ioniram Da, m mscl-gnettr, svet je že tal; len, da je tudi to potrebno. Sicer ne bi izvedel. kaj se godi.« Princ se približa zvoncu, da se ga posluži. če bo treba, in pravi: »Povejte torej, kar imate povedati. Ako dovolite, bom tudi sedel.« •Odveč je ta ironi'a. visokost, napram tako vernemu in udanemu pristašu in služabniku. V tem stanju in v tem času prihajam k vam samo zato, da. vam izkažem uslrgo. Da ser-sedel. mor$£:gneur, se je zgodilo zgolj ker radi fizične nemoči in bolrzni nisem mogel obstati na nogah.« •Uslugo, uslugo?« vprašuje vojvoda »Kakšna je ta usl;iga?» •Monse-gneur, prihajam k vam po nalogu močnega kneza!« •Kralja?* •Ne. vojvode de Gulsea!« •Tako. po n'cgovem nalogu? To je kaj druzega. Pristopite, sedite, povejte!« n« 3c>xxxxxiooacxxx3aoooooaaoooac Dostojevski: BroS. Din -10, vezana Din 52 bicz poštnine. Roman v treh del h, preiof.il Vlsdim rLevs iu se dobi v knjigarni ..tiskovne za ruge' v L ub-iiani, Prešernova ul. 54. (Nasproti g'avne poŠte.) Precblikcvainica Carbcrič-Zavr&n UU3US13 Keitr.l trg 5tev. 7 preobHktrie f'smnlko fn srfene klobuke najtioveiiih rr.«d?Hh in nfniŽith ccrah. UtoUko mcJke klobuke. 151 a Opeka" prvovrstne zidake, priporoča opekama prvo l ,,Emona" d. d. v LjuHjžnl. — Tovar a na Viču (Brdo). — Pisarna v Pr'Jakovi ul 3, pritličje. im-» m «3 8 S i* a k velikonočnim praznikom, ii|iW pf€tffll2£ nai oglaša v JUTRU". za oglas v velikonočni številki JUTRA'čimprei, da ne bo prepozno! Praznična številka JUTRA" izide v 25.000 izvodni nakladi. ikm se V Ljubljani v bližini postaje, po možnosti s industrijskim tirom, vodo, električnim tokom, z pribilžno 1000 m 2 pokritimi nrostort Le pomene ponudbe na d. d. B*Ver A Co Ljubljana 7. dor oglašuje, fa napredni«! mm I. C. M 967 Brer posebnega obvestila. Antonija Bregant snoroča v svojem m Imenu svoj h otrok Stavka, Jutke, Metke,, Lee, Es-ne »n Franceta ter s».ro nikov oretužno vest, di je nien srčno,luoljeni soprog, pre-skibni oče, brat, svak in stric, gospod »regent rran raSunskl svetnik delegacije mlaistr. financ v petek, dne 3. aprila n-aadoma preminul. Pogreb nepozabnega poko nlka bo v nedeljo, dne 5. aprila ob 4. popoldne Iz iriše ?a'osti, Kna-flova ulica 15, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne 3. aprila 1925. Mestni pogrebni uvod » Ljubi; aa'- naznanja Čevlji prvovrstne kakovosti se prodajajo po izredno nizkih conah ter se nudi s tem cenjenemu občinstvu prilika za najugodnejši nakup. P. n. občinstvo se vljudno vabi, da si ogleda v prodajnih prostorih tvrdke novi oddelek s čevlji, zagotavljajoč mu najsolidnejšo postrežbo. Spreime se več dobro Izvežbanlh krojaSkth pomočnikov za vsakovrstna konfek-ciiska dela. — Kavciji zmožni In zanesljivi dobijo delo na dom. Vpraša te pri Konfekcijski tovarni Fran Derenda UUBUMU. Ercoaski ceita i. 1683-. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naša srčnoljubljena, dobra mati, stara mati, tašča in teta, gospa L. Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg IS Izdelovatell dstalhov Na drobno l Na debelo t Zaloga sprehajalnih palls Stari dežniki sa aaaeie »raoUaca;«. Potrti neizmerne žalosti lavljamo sorodnikom, rrijateVem in znarcem. da je premlno'a naSa preljuba mati, stara mati, sestra, t»Sča. teta, 74 letna Uršula Dremell Pogreb bo 4. aprila 1925 ob 7. uri zjntraj. Dob pri Si Vido na Dolanftkaai. 3. IV. 1925. Frane Dremelj, mož. — Frane, Alojz, Anton, s novi. 1*1«. Sedal ie dobro! pravi mat, ka ma le n'e-«va nametns žena tirbet in aev pri LEKARNARJU EUOEN V. FELLER » STUBICI DONJI, Elsatrf 245. Hrtitska. «-» m PlSlEllS imuuiiskl dnra. iDOzeciU ts h, OSlil, llEZij^K IMl dobavlja JUT. IMB KraliaP«tr*trgl,tai.ZU rutu. t>« M .kr«kt elefon It. 080. 15-ieino jsmstvo ■llpopclntitl StOE-|T t5 illiM t*.r«jl • r pc»rulji'lm trsns- 3 fortvjea ((r.beic) a tnoiuf pr.. r:tom ji prlprsr-lt» n il.p>njs, tuuj« kKOj. IL'3. UU3UAK3 | 15-1 !11 Ttletos C!. MO. POTN za prodajo elektrotehničnega ma'erl!a Išče za takojšnji nastop eiekrotehnična vele-KTdka. — Državljan >tvo SHS in znanje »Iovenskega in nemškega iezika v govoru In pisavi pogoj. — Ponudbo z navedbo življenjepisa in sliko 'e vposlati na upravo lista. 1768 a Št 4648-25, ret K. RAZPIS. 1822-a Mestni magistrat razpisuje oddajo slikarskih del pri popravilu treh stopnišč v hiši meščanske imovine. Tozadevna pojasnila ie dobiti v mestnem stavbnem uradu med uradnimi urami do 8. aprila 1925. Mestni magistrat liiibljanalc!, dne 31. marca 1925. roj. Ranzinger v petek, dne 3. t. m., po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula. , . ... Truplo bl» radnlkev sa Slovenije « Ljub« IJani, naznanja žalostno vest, da je nenadoma preminul n|egov avest ln nadvse delaven član, gospod Fran Bregant flnanlni raCmskl svetnik. Pokojnika ar>remimo na zadnji poti v nedeljo dne 5. aprila 1925 16. uri i* h de ialoafl, Knaflova "cv. 15. ODBOR. Stavbni les in drva na lasinem prostoru tik železniške pioge in kolodvora v večjem banaškem mes.u Kovinu ob Donavi z ugodno vodno in železniško zvezo ter bogato okolico se iz proste roke tskol proda. — Podjetje je v cclem dolnjem Banatu dobro vpeljano in za strokovnjake velike bodočnosti. Priporočljivo zlasti za slovenske izvoznike. Potreben kapital Din ! .°00.00C'— do Din 1,500.CKX)*—. Pojasnila daje Srpska banka d. d. Pančevo. t: