I IUUINH MeseCno : U^avni Ure ODBOR DnIŠKI ODBOR KNAFELJ % F,EDAKCIJSKI ODBOR ^ 6°0 IZVODOV kU “UOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKE L LtTNA K O N FE REN C A ■ OOZK- ' W J&i i i i i | V JANUARJU JE OOZK PODJETJA E/EL'- SVOJO REDNO LETNO KONFERENCO. POLEG ČLANSTVA SO BILI VABLJENI IN NAVZOČI TUDI PREDSTAVNIK OBČINSKEGA KOMITEJA, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA ODBORA TER PREDSEDNIK ZifiS-a. Referat je podal predsednik tov. Pintar Alojz in med drugim dejal: Preteklo leto je za ZKJ eno najbolj burnih, najbolj razgibanih obdobij in ima s sklepi IV. plenuma .CK ZKJ za vse nas tudi daljnosežen pomen. Lahko trdimo, da je IV. plenum CK za našo ZK in za vse jugoslovanske narode zgodovinska prelomnica. Četrta seja CK ZKJ je razkrila resne družbene deformacije službo državne varnosti, njene zlorabe v politične namene in ugotovila odgovornost Rankoviča in Stefanoviča kot nosilcev teh družbenih deformacij in upiranja linij ZK, sprejeti na VIII. kongresu ZKJ t.j. boju za samoupravljanje, za neposredno socialistično demokracijo. Plenum je zelo odkrito opozoril tudi na resne pomaakljivosti vodstva ZI, odločno pa je pokazal tudi na pota za odpravo ta-- I kega stanja. Konec je lažne enotnosti v i naših vodstvenih organih ZK, ko so na zunaj v svojih izjavah na kongresih in plenumih zagovarjali sprejeto linijo krepitve samoupravljanja, dejansko pa so s nekateri s svojim delovanjemprav . to onemogočali. Z razkrinkanjem skupine Rankovič - Stefanovič, Id se je v okviru službe državne varnosti tako prevzela, da je uspostavila oblast nad ZK, oblast nad vso družbo, nam je jasno, zor-zaj se niso mogli uveljaviti sklepi kon gresov in plenumov. Šlo je dejansko za -irakcionoško strujo znotraj partije, ki se je na tihem zavzemala za politiko čvrste roke, t.j. administrativni način upravljanja in go spodarjenja, tj. bila struja, ki se politično ni strinjala s samoupravljanjem vsega družbenega življenja. Sestavni del reorganizacije ZK, ki smo ^ jo pri vodilnih organih ZK začeli, mora | biti proces širšega, globljega spozna- | vonja vloge, položaja in značaja ZKJ v sistemu samoupravljanja. \ V praksi se še nismo vsi do kraja otresli starega, razumevanja vloge ZK, ko je partija kot politična sila odločala v imenu delavskrga razreda. To- pa ne ustreza današnji stopnji socialističnega razvoja 11 a'le družbe, ko imamo od podjetij, preko občin, republike in zveze razvit sistem samoupravnih organov. Če sedaj navežem reorganizacijo ZK na ; gospodarsko reformo, . bi želel povdari ; ti, da jo posredni cilj reorganizacije j zveze komunistov ravno ustvaritev pogo— j jev za uspešno sprovajunje gospodarske reforme. Dosedanji uspehi gospodarske reforme v zveznem merilu so, mislim vsa-komur znani. Z, v letu 196^ novospreje- | tim deviznim in kreditnim sistemom, je stopila gospodarska reforma v drugo obdobje, ki bo imelo za jugoslovansko go- i spodarstvo odločilen pomen. i Ne moremo pa biti zadovoljni z aktivno- ^ st. j o nas komunistov v samoupravnih organih in v družbeno—političnih organizacijah v podjetju,- t.j. sindikatu in mladini. Res je, n. pr.: t DS samo en član na>-še organizacije, toda, kot smo že na so— stankih razpravljali in kar povdarj a tudi današnji referat, zato še mi rečeno, da mora vsak na neli način prispevati svoj delež. Naša osnovna organizacija šteje1 danes 41 članov. V letošnjem letu sta dva člana odšla iz podjetja, dva smo izključili, dva člana pa sta na novo sprejeta. Skupaj smo imeli štiri sestaiike s povprečno 64 f udeležbo. V razpravi je tov. Vrečko hotel vedeti, kje se jemlje kritje za izgubo časa pri hvajanju skrajšanega urnega tednika. Po— ; jasnjeno mu je bilo, da v izvršeni reko— j nstrukciji in boljšem tehnološkem aro— i cesu proizvodnje. Tov. Lipnik Jože je opozoril na delovno disciplino kot odločilni faktor v dobi .reforme. Ugodno so ob reformi vplivali prodani izdelki, narejeni po predreforr>-skih cenah. Podvzetih je bilo niz ukrepov ob njenem nastopu, ki so pozitivno vplivali na rezultat poslovanja. Obenem nastajajo vzporedno tudi negativni pojavi. Deformacije se pojavljajo n.pr. pri merilih za nagrajevanje in v podaljšanem delovnem času. Z izvedbo rekonstrukcije in modernizacijo strojev je delo fizičnih delavcev lažje ob povečanem osebnem dohodku.' Napoti bo treba vse sile in efektivno porabiti ves delovni čas za dober uspeh podjetja. Tov. Zajc Bo .jan se je dotaknil skrbi za delovnega jSloveka, t.j. za varnost na delovnih mestih. Treba je do minimuma zmanjšati poškodbe pri delu. Z novo organizacijo zdravstvene službe v letu 1966 smo prvič dosegli, da se je število boleznin znižalo pod republiško povprečje. Delovni pogoji so urejeni, razen t kovinskem obratu in obratu plastikB. I Ing. Jo že 0 ste rman je dalj časa govoril o problemih reforme, ki zadevajo nas vse. Reforma ni samo stvar noltdj vodi- J Inili ljudi v državnem merilu, pač pa vsakega posameznika. Ustvariti je tre- j ba rentabilnost poslovanja, čvrstost dinarja in celo vrsto reformnih ukre— | pov. Ta proces bo daljši in poln težav«I Reforma je odkrila probleme, za katerih rešitev je postavljen zelo težak pogoj, da je namreč treba delati, da je naše življenje blaginja odvisna od našega dela, naših sposobnosti in da se ne moremo več ustcsljati ob tem, da se pitamo z besedami, temveč moramo trgovati in tekmovati z razvitimi deželami in njihovim gospodarstvom. Reforma ni izuO ali experiment Jugoslavije, ampak nujnost srednje razvite države ob’ prehodu v razvitejšo. Naše materialne razmere, ki smo jih ustvarili, so omogočile, da v tej stoprtf. razvitosti stopimo korak naprej, da preidemo v reformo. Cilj reforme je vsekakor pospešitev tehničnega in tehnološkega procesa, porast stag, darda in produktivnosti, t.j. stabilizirati gospodarstvo. V našem primeru sprovajanja ukrepov moramo sodelovati vsi, moramo kolektivne odgovornosti prenesti na individualne ter popolno izkoriščanje delovnega časo itd. Tov. Vidic Jože, član Občinskega komiteja ZIGS iz Radovljice je v daljši debati opozoril na to, da se če sto v osnovnih organizacijah Tli obravnavajo isti problemi kot na samoupravnih organih. Naloga vsakega člana V • v .z / / , organizacije je, da dela z;, razvoj in. : krepitev samouprave. Z nestrpnostjo včasih vnašamo v našo organizacijo nepotre— j bne probleme. Pri sprejemu novih člano-** je izbirati res najboljše člane, Iti ima— : jo za to pogoje. Delovati je treba in pomagati ne samo v podjetju, temveč tudi j na terenu, med množicami. t I i Tov. Knafelj Slavko, predsednik DS jo opozoril, da kontakti s samoupravnimi | organi niso najboljši. Če je že samo en. \ član ZK v sestavu DS-a, bi morali ostnr-! li člani prihajati na zasedanja in kon— j struktivno sodelovati, ker so soje odpr— i te. Kritično je ocenil delo samoupravnih. | organov, dasiravno sam sestav DS ni slab* j Vsem nam manjka širše razgledanosti in ; objektivnosti pri odločanju. Omenil je, j sta dve skrajnosti. Piva, da se vse ! kar se dela v upravi - gleda črno — z no j zaupanjem in druga, da niso nekatere ten I dence od zgoraj vedno sprejemljive« Pri— | prave na zasedanja niso vedno zadovolji— I Ve« Pričakuje se boljSo sodelovanje in | Pomoč, I , 1 I 3W. Dičič. zastopnik, se je dotaknil ! Pomembnosti reklame podjetja za boljši j komercialni uspeh. Obravnaval je odviš— • zaloge materialov kot kritične. j 3-Pv« Potočnik Janez je osve tlil delo mla-j finske organizacije in pomankl jivost ter i n6delavnost. Povod za to je raztresenost I mladincev po širni okolici. I I 3-o.v. Triplat Vinico je obravnaval sprejem j n°vih članov, apeliral je, da se člani I Naročijo na list "Komunist", ki vsebuje I °dliČno gradivo. Apeliral je na izbor I clanov za odbor sindikata. I • 3-2y» Sitar Rok se je dotaknil izkoriščan— | lesa pri predelavi, kjer bi se dalo I Prihraniti dosti denarja. O Ing. Jože Osterman je opozoril na nuj— j no st, da komunisti delujejo tudi izven ! podjetja, na območju, kjer naši ljudje stanujejo in kjer tovarna dela. Povezo—' vati se itd. je s krajevnimi organizacijami, I Tov. Pintar Alojz: Oblika organizacije | Z2 naj bi ostala v podjetju organizira-j nosti, pa bo treba javne tribune, kjer bodo aktivi in posamezni člani obravna— j vali aktualna vprašanja. Treba je dose-j či prevzgojo našega človeka. Tov. Janc Janez apelira na sprejem no— { vih članov in na pogostejše sestajanje i sekretariata. Aktiv naj ostane v podje- j tju, treba pa je razširiti kontakt z organizacijami izven podjetja. Osvetlil | je problem kvalitete izdelkov in _ ro-j kovne zasedbe odprem. Tov. Vidic Vlasta meni, da se posamezni J problemi obravnavajo preveč načelno, pa j še te ne poznamo dobro. Izvolilo se bo I nov sindikalni odbor in odbornika za 13 volilno enoto, snučarije in inštituta za obč. skupščino - zbor proizvajalcev. Na etapi so obravnave novih pravilnikov, kjer naj člani organizacije aktivno sodelujejo. Izvoljeni so bili novi člani sekretariata OOZK Elani — Pintar Alojz — Bobič ing. Andrej — Vidic Vlasta — Dolar Filip — Sitar Rok — Ko sel j .Anton — Petrovčič Janko X S- 1// ci&if ^w v ~ a J " r/ r- r(',:^J A I 28,-januarja sc j-e v nabito polni hali B vršil občni zbor sindikalne podružnice Elan* Blizu 3C0 članov in predstavnikov I uprave, samoupravnih organov, ob, sindr. sveta in družbenih organizacij, je prisostvovalo potekli zbora. Posredujem neka,j izvlečkov iz poročila predsednika 10 tov, Janša; Delo, oziroma problematika,, ki jo je reševal 10? je bila tako raznolika, da jo je kar težko prikazati tako, kot je. V zadnjem času je bilo izrečenih nekaj kritik na račun sindikata,-bolje povedar no, na delo tq„ Ozadje je največkrat drugo, kot si mislimo»Osebno je predsednik 10 SP in obenem predsednik UO podjetja v zadnjem letu bil večkrat v'precepu kaj zagovarj ata, sindikat ali upravljanje podjetja po samoupravni liniji. Čeprav je ž"a dober uspeh dela podjetja oboje potrebno, ni dobro, če je združeno v en:, osebi* 12-oljeni podpredsednik 10 kljub prikazanemu stanju ni hotel prevzeli do_l žnosti predsednika 10» Glavna naloga sindikata je skrb za delovnega človeka. V kakšni obliki se ta da- jo,,le odvisno od materialnih pogojev i podružnice, stanja in moči podjetja, j višine osebnih prejemkov, razumevanje I samoupravnih organov, ki določajo sre— : dstva v te namene v obliki dotacij. ; V kapitalističnem družbenem redu sin-I dikati res nastopajo proti delodajalk. | cem, se borijo za pravice delavcev, za ! višje osebne prejemke, delitev viška [ od ustvarjenega dela; skratka skrb za I delavca. ( ' I . I V sistemu samoupravijanja,kot ga imamo 1 pri nas, se vloga sindikata bistveno ine I nja. Tu sindikat odigrava le politično vlogo. Vlogo organa, ki pospešuje in izobražuje samoupravljalce v upravlja— ; n ju 7, njihovimi lastnimi sredstvi za ; proizvodnjo. Le cilj v obeh primerih ' je enaka skrb za delovnega človeka. : Jamping Selce i Člani našega kolektiva so s posredovanjem SP letovali že šesto leto v cam-pingu Selce c Camping upravlja upravni odbor campinga lesno industrijskih delavcev Slovenije. V campingu je v lanskem letu glede na pogoje, mislim naše montažne hišice, ki so v zolo slabem stanju letovalo v primerjavi na prejš—' nja leta kar zadovoljivo število članov kolektivar I „ . • • ^ Sindikalna podružnica si je ze na zadnji konferenci zadala nalogo, da je treba najti rešite v za udobnejše letovanje naših članov kolektiva. Glede na to, da ni bilo dokončno urejeno med upravnim odborom campinga in hotelom Slaven, ki je odkupil prostor, na katerem stojijo hišice« naša sindikalna podružnica ni mogla iti v preureditev obstoječih hišic =, Po zadnjih obvestilih upravnega odbora campa je za letošnje leto še možno, da j letujemo v Selcah pod istimi pogoji kot v lanskem letu. j 42 urni tednik ; S sprejetjem novega pravilnika o delri>~ J vi osebnih dohodkov'smo uvedli eno r>ro~ j sto soboto v mesecu, V prihodnje se ore-i dvideva postopni prehod še na čjti { dve J prosti soboti, I V organizacijah, v organih samoupravija-i nja in strokovnih službah je bilo in jo ! še veliko govora, kako priti v popolni j 42 umik. Komisija za uvedbo 42 urnika ! ima dovolj dela s samimi izdelavami ala»-: boratov, izpolnjevanjem vseh mogočih ob-j razcev, ki naj bi pripomogli k prehodu I na skrajšani delovni čas. Veliko prioray' sej, razprav je preveč, če gledamo,na kakšni osnovi lahko pridemo na skrajša/- i ni delovni čas. Prva in najvažnejša po-stavka je, da proizvodnja ne sme pasti i izpod sedanjo po vrednosti polne lastne cene pri istem številu delavcev. V kratkem povedano, isto delo izvršiti v krajšem času. Uspeh bo odvisen od nas samih. Čim bolj bomo organizirali in izpopolnili tehnološke postopke dela, organizacijo dela, izkoriščanje strojnih. zmogljivosti, zmanjševali režijo v splošnem, nabaijali ekonomične stroje, izkoriščali polni delovni čas in izboljševali precej zrahlano delovno disci plijio, toliko krajši bo korak do 42 umika. Samouprava Samoupravni organi so kljub večkratni kri-tiki le sposobni odločati o gospodar stvu podjetja. Sestava po izobrazbi in ostalih pogojih je dobra, na večjih se-jah se je pokazalo, da prikazano jim problematiko lahko dobro presojajo. Zna, nje 9 pridobljeno v praksi in utrjeno z raznimi predavanji iz teorije na pose-bnifci seminarjih, je pogoj še za boljše delo samoupravnih organov. >AYV / /• -A- ■V ol-sviru sindikalne podružnice "Elan" deluje že več kot poldrugo leto sindikalno športno društvo, ki je sestavljeno iz 4 sekcij in 2 podsekcij. V celomi gledano, delo društva teče zadovoljivo, kar je zasluga discipline in prizadevnosti članov sekcij ter njihovih vodij. Na drugi strani pa ima velike zasluge pri tem tudi razumevanje sindikalne podružnice,oz. celotnega kolektiva, iti. z odobritvijo letne kvote, namenjene športu, omogoči normalno delo dru štvet. Najštevilnejša in po kvaliteti tudi naj_ boljša je smučarska sekcija, ki že vrsto let predstavlja kot celota enega najmočnejših tovrstnih predstavnikov v drŽEVvi. Sanl^aška podsekcija, ki je registrirana pri smučarski sekciji, zaradi objektivnih razlogov v zadnjem času ni mogla \ zaživeti. I Šahovska sekcija ima 29 članov in je ze ^ 1° O-ktivna. Naši šahisti so se v zadnjih, b I dveh letih udeležili raznih večjih in I manjših tekmovanj. ! V okviru šahovske sekcije je bila v pre I teklem letu stanovijena balinarska pod-I sekcija. Že takoj ob začetku se je ude— I ležila naša ekipa I. občinskega in sin— l dikalnega prvenstva. I V preteklem letu je bila ustanovljena , tudi samostojna sekcija za vodni šport. ! Namen sekcije je bil predvsem nuditi I članom možnost reteacije in ne toliko I vzgoje tekmovalcev. V sekciji naj bi se I pogojilo: vodno smučanje, veslanje in i jadranje. Vodno smučanje je hitro dobi-, lo mnogo pristašev in zlasti pri žens— I kah bodo nekatere posameznice ob prr>-j vilnem treningu lahko začele posegati I po vidnejših me.stih Y\a tovrstnih tekmo— I vanjih. ! Z odhodom nekaterih najboljših igralcev v prejšnji sezoni nogometna sekcija no ; more več zaživeti. V lanskem letu je j bila odigrana samo ena prijateljska to— | kma in tudi za letošnje leto se stanjo i po izgledih, ne bo bistveno izboljšalo, j V planu imajo 2-3 lažje prijateljske j | tekme. I • I -i 1 Stanovanjsko vprašanje I I Zardi znanih težav, gredlje in rekonstru j j kcije proizvodnih obratov, podjetje do | I sedaj še ni vlagalo v družbeni standard i sredstev v taki meri, da bi zadovoljilo I in rešilo vse stanovanjske probleme. Po I drugi strani pa je za večje vlaganje I sredstev v družbeni standard bila tudi 1 zavora v tem, ker ni bil urejen zazidal ■ ni načrt za območje Begunj, kar pa se j na iniciativno in sofinansiranje gospodarskih organizacij na območju Begunj I prav sedaj pospešeno dela. Zavod za ur-I banizem Bled je zadolžen, da do 15» j februarja t.l. pripravi ureditveni na— I črt - zazidalni načrt Begunj. S tem bo-; do doni pogoji za gradnjo stanovanj, to j je individualnih hišic ali gradnje sta- novanj na posameznih kompleksih, ki jih bo organiziralo podjetje. Za najnujnejšo rešitev stanovanjskih problemov jo podjetje do sedaj odkupilo 9 stanovanj, t.j.: 3 stanovanja trosobna 2 stanovanja dvosobna 4 stanovanja enosobna v vrednosti 27,500.000 Sdih i. ' V okviru stanovanje zadruge "Begunj— ščica" gradi stanovanja 20 zadužnikov in so prejeli: ► posojilo od "Elana" iz sklada skupne porabe 28,500.000 Sdin in Stanovanj site ga sklada občine Radovljica 15,540.000 Sdin Podjetje je dodelilo posojilo tudi 35 individualnim graditeljem v znesku 24,350.000 Sdin ✓ Občni zbor je pozdravil tudi predsednik DS tov. Knafelj Slavko in dejal, da je bilo poleg dobrih rezultatov dela sindikata tudi pornankljivosti. Predsednik 10 sindikata je bil obenem tudi predsednik U0 podjetja in član disciplinske komisije, kar ni priporočljivo. Idejna vloga sindikata je bila šibka spričo bistvenih sprememb v zve_z nem obsegu leta 1966. Potrebna hi bila še večja skrb za delovnega človeka že pri obravnavanju internih pravilnikov m / 6 in individualno. Kritika na nepravilnosti v podjetju naj bo iznesena konkretno n organih samoupravljanja. Kritika naj bo tudi objektivna. Le tako bomo kos vsem nalogam5 ki stoje pred nami v letu 1967 v težkem času izvajanja reforme. K besedi se je prijavil predsednik PGD Elan, tov, Mikič Alojz. V prisrčnih in domačih besedah je pozval člane k sproščeni diskusiji, ki je 'mestna le na takem zboru« Opozoril je tudi na nevarnosti požarov in obrambo pred njimi. Predstavnik Občinskega sindikalnega sveta tov, Baloh se je dotaknil novo .delitve članarine in povdaril vlogo sin dikata v socialistični družbi. Medtem je bila sprejeta tudi nova kandidatna lista in izvršene tajne volitve novega sindikalnega odbora. Izvoljeni so bili: Benedik Jože iifertelj Marjan Jagodic Stane Jenstrle Marija Peterman Prane Gašperšič Peter Kralj Ruda Kos Marjan j Legat Marjan j Po zaključku so domači fantje veselo 1 zaigrali in prosta debata se je razvi-! la pozno v noč. O I ZAHVALA Za iTovoletna darila in obisk Članov ko-! lektiva "Elan" se vsem iz srca zahval-j jujem. !■ Družina Potočnikova - Mošnje X V /\ X0 M- K j i \ j.......... —% sprašujemo ? (anonimno) | ! Ali je mogoče, da bi se žensko stranišče ' v baraki uredilo? i Se vam ne zdi, da tako nehigiensko stan- ; je v stranišču kvari ugled tovarne, ker nas obiskujejo predstavniki raznih firm in denarnih zavodov in pri daljših raz- j govorih zaželijo sanitarije? Toaletni papir naj bi bil na voljo | dan! ' i '■ 1 Razmerje žensk napram moškim je 42 s 9 | in smatramo,- da je eno žensko stranisce j "ozko grlo"! | I I Stanja v stranišču čistilka ne more iz- j boljšati, ker je potrebna inštalaterska j roka in pa denarna sredstva! . 0 ! (Op.Ur.): Kaže, da bo res treba nekaj ukreniti! Za tolažbo pa še to s V inštitutu je moških napram ženskam 27 : 7 - kjer je moško stranišče "ozko grlo"! Kje je integracija? 7 Avgust Veithauser % Mk 1 KOMISIJE ZA IZUME IN I TEHNIČNE IZBOLJŠAVE I. PREGLED IZVRŠITVE SKLEPOV ZADNJEGA Zasedanja Pri prigledu sklepov 4. seje se je ugotovilo naslednje! 1. Komisija je prejela do danes 8 vlog za razne izboljšave in 4 prijavo na javni razpis, od katerih so bile■ tri že tudi nagrajene (Janša-Porko-vič, Čufer Filip'in Petrovčič) v skupnem čistem izplačilu 1.271,91 Ndin, ostale pa so še v realizaciji. 2. Glede izdelave pravilnika o izumili in tehničnih izboljšavah še ni bilo nič narejenega. Zato je komisija sklonila, da povabi tov. ing. Šifrerja iz Verige y naše podjetje na sku pni popoldanski razgovor, ker ima omenjeni tovariš po tem vprašanju precej izkušenj. Za organizacijo sestanka je zadolžen tov. Finžgar Miha. j II. OBRAVNAVA VLOG i J 1. Vloga tov, Janša Stanke; I I Tov. Janša Stanko je vložil dne 7. 11. j 1965 leta vlogo na komisijo za izume I in tehnične izboljšave za izum grelnih I gibljivih teles - rulet na dvoetažnih j stiskalnicah. Vlogo je obravnavala že prejšnja komisija in kot nerešeno podedovala sedanja, ki jo je na vseh svojih zasedanjih tudi obravnavala. Ker so je zadeva močno zakomplicirala zaradi predolge dobe in identičnosti avtorja, je komisija sklenila, da da v Našo smu- čino javni ražglas na navedeno vlogo z možnostjo prigovora do 31. decembra 1966 leta. V predvidenem roku je komisija prejela prigovor tov. Janša Stanka. .Zadeva se je morala ponovno obravnavati in je na današnjo sejo komisija povabila poleg tov. Janša Stank o še Vol čanŠek Antona' in Renko Brankota« V prisotnosti imenovanih je komisija po de— taljni obravnavi prišla do naslednjega zaključita: a) "Mehko stiskanje" z blazinami je prenos tov. Janša Stanka po že vpeljanem stiskanju iz leta 1958 z naba^. vo Siemens stiskalnice na dvoetažno stiskalnico. b) Leta 1960 je bila izdelana v podjetju po zamisli tov. Finžgar Miha eno— etažna stiskalnica za lepljenje metalnih smuči s pasnim ogrevanjem spo dnjega modela. Tov. Janša pa je dopolnil ogrevanje z razpoložljivim toplovodnim ogrevanjem zgornjega modela isto na dvoetažni stiskalnici. c) Leta 1960 so jo po zamisli tov. Fin— j Egar Miha izdelala lesena ruleta na enoetažni stiskalnici za lepljenje metalnih smuči (pod točko b), tov, Janša pa je dopolnil leseno ruleto s tem, da jo uporabil aluminijasto ru— j leto z vzdolžnimi žlebiči skozi ka— 1 tere' je si)eljal toplovodne cevi po zamisli, ki se je oblikovala že prod—I hodno na raznih razgovorih (avtor ni j znan). Med ostalim je bilo sporno vprašanje tudi naročanja aluminija za imenovane rulete^akar pa je tov. Ren— i ko izjavil, da je bil material naro- ! čen na osnovi dogovora s tov. Janšem. : SKLEP Za uvedbo in izpeljavo kovinskih rulet j. in vpeljavo toplovodnega ogrevanja pri lepljenju smuči na dvoetažni stiskalni— 8 ci predlaga komisija Upravnemu odboru v odobritev in izplačilo e nitratne nagrade tov. Janša Stankotu v čistem znesku 700 Ndin. .h ! 2. Vloga tov. Hočevar ing, Jurija i --...... ■ ■■ - -' - I 0 izvirni zamisli prihranka na materia-j lu pri embaliranju smuči se ni moglo ob i ravnavati, ker komisija še ni dobila od | tehnične kontrole njenega stališča (za~ I radi ugotavljanja vpliva temperaturo, | svetlobe), itd. 6, 12. 1966 vlogo na komisijo za nagraditev tov. Kralj Udij a v zvezi kvalitetne izboljšave strojnega lakiranja smuči z orkan lakom s tem, da je spremenil dobaviteljev recept mešanja lakov in do segel kvalitetnejše lakiranje ter prihranek na materialu. S S L E P Komisija smatra,' da je predlog premalo utemeljen, po drugi strmi pa bi morale spreminjati,oz. določati razmerja za to določene strokovne službe v podjetjm. 3. Vloga tov. Jerala Vinkota I ; Tov. Jerala je vložil dne 29» 10. 1966 I pismeno vlogo na komisijo v zvezi upora-1' | be tanjših polietilenskih oblog in j glede spremembe konstrukcije sredice, i oboje pri izdelavi metalnih smuči. I ! I S K L E P 1 ; Komisija smatra, da je uvedba polieti-I lenski drsnih oblog od debeline 1,8 na I 1,6 im uvedena na osnovi sklepa strokaf- I J nih služb, deljena sredica pa na podla- | ; gi dolgotrajnih raziskav ih uvedbe stro-j i kovnih služb. Vloga tov. Čufer Filipa j Dne 31. 10. 1966 je vložil tov. Čufer Pilip vlogo na komisijo v zvezi dopolnilnih predlogov pri w -lepljenju smuči, to pregledu predloga po strokovnih službah je komisija zavzela naslednji SKLEP | " ■ -. Predlog tov. Čufer Filipa se za enkrat ! ne osvoji, v kolikor pa se bo pojavila I potreba, se bo ponovno obravnaval. j 5. Vloga tov. Kralj Edija j Tov. Petriček ing. Peter je vložil dne III. OBRAVNAVA VLOG'NA JAVNI RAZPIS Kot je zanano, je bil v eni od prejšnjih številk Naše smučine dan interni javni razpis za ščitnike - ;konic in peta za plastične smuči. Na ta razpis so se prijavili štirje kandidati. Vse prijave z dokumentacijo so bile izročene v proučitev strokovnim službam, od katerih pa je komisija prejela naslednje mnenje: * ! 1, Vloga tov. i/ievlja Brankota ' ' . Tov. lievlja Branko je izdelal dokumentar* cijo za ščitnik peta in ščitnik konice. Pri pregledu tega je komisija zavzela 1 naslednji j S Z LEP Izvedba ščitnika za smuči jo prekompli-cirana in odlivanje iz aluminija v našem primeru ne pride v poštev. C,'/, m L? -\ uf ■Ki. ? ffiiM Avgust ffeithauser 5. SEJ A Cy3? j ! KOMISIJE ZA IZUME IN I : TEHNIČNE IZBOLJŠAVE ; [ • ■ i' I. PREGLED IZVRŠITVE SKLEPOV ZADNJEGA ZASEDANJA •i I, . j Pri prigledu sklepov 4. seje se je ugo— j tovilo naslednje: i ; 1. Komisija je prejela do danes 8 vlog za razne izboljšave in 4 prijave na javni razpis, od katerih so bile■ tri že tudi nagrajene (Janša^-Perko-vič, Čufer Filip'in Petrovčič) v skupnem čistem izplačilu 1.271,91 Ndin, ostale pa so še v realizaciji. j 2. Glede izdelave pravilnika o izumili in tehničnih izboljšavah še ni bi- lo nič narejenega. Zato je komisija sklenila, da povabi tov. ing. Šifrerja iz Verige y naše podjetje na sku I pni popoldanski razgovor, ker ima omenjeni tovariš po tem vprašanju precej izkušenj. Za organizacijo se— I stanka je zadolžen tov. Finžgar Miha. i i ! II. OBRAVNAVA VLOG : -■../" J Vloga tov, Janša Stanič I i Tov. Janša Stanko je vložil dne 7. 11. ! 1965 leta vlogo na komisijo za izume I in tehnične izboljšave za izum grelnih I gibljivih teles - rulet na dvoetažnih j stiskalnicah. Vlogo je obravnavala že j prejšnja komisija in kot nerešeno po-i dedovala sedanja, ki jo je na vseh svo-| jih zasedanjih tudi obravnavala. Ker so j je zadava močno zakomplicirala zaradi j predolge dobe in identičnosti avtorja* i je komisija sklenila, da da v Našo smu- v • . cino javni ražglas na navedeno vlogo z. možnostjo prigovora do 31. decembra ! 1966 leta. V predvidenem roku je komisija prejela prigovor tov. Janša Stanka. I I . Zadeva se je mora,la ponovno obravnavo— ti in je na današnjo sejo komisija po-j vabila poleg tov. Janša Stank^ še Vol ! čanšek Antona' in Renko Brankota« V prd~ .sotnosti imenovanih je komisija po de— taljni obravnavi prišla do naslednjega zaključka: a) "Mehko stiskanje" z blazinami je pre— I nns tov. Janša Stanka, . po že vpeljanem stiskanju iz leta 1958 z naba^- j vo Siemens stiskalnice na dvoetažno stiskalnico. I / I I b) Leta 1960 je bila izdelana v podjet— 'j ju po zamisli tov. Finžgar Miha eno— 1 etažna stiskalnica, za lepljenje me- j talnih smuči s pasnim ogrevanjem spo | dnjega modela. Tov. Janša pa je dopolnil ogrevanje z razpoložljivim toplovodnim ogrevanjem zgornjega modela isto na dvoetažni stiskalnici. I I c) Leta 1960 so je po zamisli tov. Fin— | . žgar Miha izdelala lesena ruleta na I enoetažni stiskalnici za lepljerje metalnih smuči (pod točko b), tov* Janša pa je dopolnil leseno ruleto s tem, da je uporabil aluminijasto ru— j leto z vzdolžnimi žlebiči skozi katere' je speljal toplovodne cevi po zamisli, ki se je oblikovala že pred— ! hodno na raznih razgovorih (avtor ni ; znan). Med ostalim je bilo sporno vprašanje tudi naročanja aluminija za j imenovane rulete^0-kar pa je tov. Ren— ! ko izjavil, da je bil material naro- ! čen na osnovi dogovora s tov. Janšem. ; SKLEP ' i Za uvedbo in izpeljavo kovinskih rulet j, in vpeljavo toplovodnega ogrevanja pri le'pl j en ju smuči na dvoetažni stiskalni- I 8 ci predlaga komisija Upravnemu o&bcru v odobritev in izplačilo enkratne nagrade tov. Janša Stankotu v čistem znes— j ku 700 Ndin. i' » ' . i ! 2. Vloga tov. Hočevar ing, Jurija j ■ - — i 0 izvirni zamisli prihranka na materia- i : lu pri embaliranju smuči se ni moglo ob i i ravnavati, ker komisija še ni dobila od i tehnične kontrole njenega stališča (za- I radi ugotavljanja vpliva temperaturo, ; svetlobe), itd. - I ' " ' ! i ....... ........... Iv 1 3. Vloga tov. Jerala Vinkota ,! ~ 1 I | Tov. Jerala je vložil dne 29» 10. 1966' I I pismeno vlogo na komisijo v zvezi uporab | be tanjših polietilenskih oblog in j glede spremembe konstrukcije sredice, oboje pri izdelavi metalnih smuči. ! ! j SKLEP ■ Komisija smatra, da je uvedba polieti-I lenski drsnih oblog od debeline 1,8 na : I 1,6 mn uvedena na osnovi sklepa strokor- i | nih služb, deljena sredica pa na podla- ! j gi dolgotrajnih raziskav ih uvedbe stro-j kovnih služb. ' i r ! •; . ■) , v f I 4c Vloga tov. Cufer Filipa ! ' ! I Dne 31. 10. 1966 je vložil tov. Čufer j Filip vlogo na komisijo v zvezi dopolni-; I lnih predlogov pri w -lepljenju smuči, j lo pregledu predloga po strokovnih slu- : | žbah je komisija zavzela naslednji I ! "-i j S K L E P I j Predlog tov. Čufer Filipa se za enkrat | j ne osvoji, v kolikor pa se bo pojavila I i potreba, se bo ponovno obravnaval. I I j 5. Vloga tov. Kralj Edija i I j Tov. Petriček ing. Peter je vložil dno j 6. 12. 1966 vlogo na komisijo za nagra- ; ditev tov. Kralj Edija v zvezi kvalite- j tne izboljšave strojnega lakiranja smu- | či z orkan lakom s tem, da je spremenil \ dobaviteljev recept mešanja lakov in do I segel kvalitetnejše lakiranje ter prih— j ranek na materialu. I SKLEP •■.—m« i. Komisija smatra, da je predlog premalo { utemeljen, po drugi strani pa bi morale i spreminjati, oz. določati razmerja za to ! določene strokovne službe v podjetj*. III. OBRAVNAVA VLOG'NA JAVNI RAZPIS i Kot je zanano, je bil v eni od prejšnjih' številk Naše smučine dan interni javni j razpis za ščitnike . jkonic in peta za plastične smuči. Na ta r&zpis so se pri-j javili štirje kandidati. Vse prijave z dokumentacijo so bile izročene v prouči-' tev strokovnim službam, od katerih pa , je komisija prejela naslednje mnenje: * ' 1, Vloga tov. Mevija Brankota j Tov, Mevlja Branko je izdelal dokumentacijo za ščitnik peta in ščitnik konice. Pri pregledu tega je komisija zavzela 1 naslednji J SKLEP Izvedba ščitnika za smuči je prekompli-cirana in odlivanje iz aluminija v našem primeru ne pride v poštev. ; XI ■ \ i_ / 2. Vloga tov. Arh Julija IV. RAZNO Tudi tov. Arh Julij je vložil, vlogo z dokumentacijo za ščitnik konice in peto. Tudi pri pregledu te vloge je komisija zavzela naslednji SKLEP Izvedba predlaganih ščitnikov je težko izvedljiva, po drugi strani pa so bile izhodiščne ideje že znane našim strokovnim službam. Vodiio se še opaža, da se prijave dajejo kfliftisiji po prestalih preizkusih in se iShcvno opozarja vse vlagatelje, da takih primerov komisija ne bo. prejemala, kot že sklenjeno na prejšnjih sejah komisi— je. q '/vi del OD L/ESECA JANUARJA 3. Vloga tov. Kozamernik Stankota . j Vložena borna dokumentacija za ščitnik pete in konice (v eni skici in pregledu)! je hila s strani strokovnih služb in ko-! misije pregledana in nfa. tej crsnpvi prišla do naslednjega / - J' doseženo izplačano SKLEPA , i Predlog tov. Kozamernik Stankota za ščitnik pete in konice smuči za naš primer j ne pride v poštev. | 4» Vloga tov. Čufer Filipa I------------------------------- 1 v j Tov. Cufer Filip je izdelal detalnejšo I dokumentacijo o popolni izvirni zamisli : izvedbe ščitnika konice in pete za smu— ; či, katero so strokovne službe in komi-j sija pregledali in zavzeli naslednji ! S K LEP a) Ščtinik pete smuči ni osvojljiv zaradi preširokega zarezkanega utora na peti in v tem bi preveč oslabili zad-r nji petni del smučke in pa zaradi ote žkočene montaže. b) Izvirna zamisel ščitnika konice po oblikovni strani je dobra. Končne odločitve še ni, ker jo bodo strokovne službe še naprej razvijale. Si UoARIJA TELOVADNO ORODJE -EV2JS2I OBRAT S3D£ARs:a: obrat OBRAT PLASTIKE S-UP1J0 LESNI FCDJETJE 111 110 137 133 103 103 125 122 103 103 114 113 114 113 ZENSKE IN TEK 44. tekaško tekmovanje na 90 km od Salen do I.čara bo po vsej verjetnosti sprejelo na start tudi neko žensko. 23-letna Šve— dinja Anita Johanson posluša dobiti dovoljenje za svojo udeležbo na najbolj priznanem tekaškem tekmovanju na svetu 5. marca 1967. IJ.anovi smučarji so bili v Celju prvi! - S kombijem!? A, DEJANJA ZlVUENJE j ZAVAROVATI PONESREČENCA. I UL3TN0 DIHANJE. j Zaustavitev ; .tako pri me---eenL premiji 5 Ndin zavarovalne vsote sle de e e» Primer \ Član kolektiva se je neugodno ponesrečil in jo boloval 44 dni. Zaradi poškodbe mu je bi.la pr.'.znana 10 % trajna invalidnost, po sedanjem zavarovanju 3 Ndin bi od 'zavarovalnice dobili 310 (dnevjedsk.) 44 (izg,dnevi) -- 136.40 Ndin, + 10 % inv (od 5.230 Ndin) C ' ,00 Ndin: 769.40 Ndin po novom predlogu zavarovanja (5 Ndin) bi od zavarovalnice pod istimi pogoji dobilj cj73 (dntv.odšk.) 44 • (izg.dnevi) = 252,12 Ndin j •h 10 °/o inv, (cd 11.466 Ndii)1146,60 Ndin 1398.72 Ndin Co primerjamo 4i dve vsoti in sorazmerje med vplačanim 3 oz, 5 Ndin, nudi to zavarovanje za 45 fo boljše pogojo; Posebno jo predlog novega zavarovanja pomemben pri poškodbah izven čola (doma, pri športu, itd), kjer bomo po predlogu plačevanja nadomestila za 30 dni dobili samo 60 % od osnove in bi z nadomestilo**! iz kolektivnega z^vare/a-nja skoraj v celoti kril:, to Izgubo.! Poškodb in nesreč jo vodno več, posebno tistili, kjor so pcslodico tožjo ia trajno, zato vsekakor vsoto 5 Ndin raesočno ne bi smelo predstavljati problem. i Novo zavarovanje bi začelo veljati s 1» | februarjem 1967 s plačevanjem prve premije po 5 Ndin 15. marca 1967, za nazaj. I V primeru, da kdo ne bi želel pristopiti I k temu zavarovanju, bo lahko podpisal I posebno izjavo, da se odreka vseh pravic do tega zavarovanja. Enako lahko vsak član kolektiva dobi podrobnejše infoma*-: cije k novemu predlogu zavarovanja pri i varnostnem tehniku in pri tov. Kralj Ne— ! venki v knjigovodstvu osebnih dohodkov. O iSNG-DRAMA V imenu ravnateljstva Drame Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani, se | Vam zahvaljujem >za Vašo pomoč pri organizaciji predstav našega gledališča v Radovljici in na Bledu. Prepričan sem, da smo vsi skupaj naredili dobro deja-1 nje za razširitev naše gledališke kul- i ture. I j Ob tej priliki Vas prosim, da se v na^-šem imenu zahvalite vsem podjetjem Vaše I občine, ki so z denarnimi sredstvi pod-: prla našo skupno kulturno dejavnost. | Upamo, da bomo tudi v prihodnje lahko i dobro sodelovali v Vašo in našo korist. i I I i I Tudi prireditelj, Zveza kulturno pros-i vetnih organizacij občine Radovljica, se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem delovnim kolektivom, ki so s svojo udeležbo na predstavah in z denarnim prispevkom oriogočili nemoteno uresničevanje gledališkega programa. i Upamo, da ste bili z dosedanjimi predstavami zadovoljni. Za prihodnje^ se nam obeta še prav tako pester izbor različnih uprizoritev. Igralski ansa- ! mbli, ki so bili doslej pri nas v go— ; steh, so zelo navdu&eni nad občinstvom ! in prav radi igrajo pri nas, čeravno i I Se zdaleč nimajo takih pogojev in mo— J žnosti kot v dormčih gledaliških hišah. Tri nas so manjši odri, nepri— ! neme garderobe in skromne tehnične možnosti. Marsikaj pa bi se dalo z do— i ! bro voljo in s skromnimi sredstvi še izboljšati. ! i Čeravno so delovni kolektivi pokazali j j polno razumevanje za kulturno akcijo. I in jo tudi do neke mere podprli s pri— ; i spevki, je še, vedno finančni položaj j težak, saj bo potrebno poleg do sedaj : zbranih sredstev kriti razliko nad ; 6 miljonov Sdiii. To pa bo za občino : in za sklad kulturno prosfTetnih dejav— < | nosti v Ljubljani, ki si delita vsak , j polovico dotacije — še znatno preveč, ; Zato bo potrebno še potrkati na vrata delovnih organizacij - zlasti tistih, j ki doslej še niso prispevala ničesar. ! i I i S tem, ko se Vam zahvaljujemo za sode-' lovanje — smo vas na kratko seznanili j tudi s finančnim stanjem in problemi i te akcije. ! i • i i - i ' ! I ' 16 ing. Bojan Marinšek "STROKOVNA KOMISIJA" JE V ENODNEVNEM TESTIRANJU UGOTOVILA DA FIBERGLAS SMUČI PO NEKAJ TEDNIH UPORABE NISO VEČ KVALITETNE. V 3. številki Tovariša, z dne 24. januarja 1967, je bil pod naslovom: Potrošniki CZNG Tovariš so preizkusili za vas',' objavljen test naših smuči. Predno preidemo na analizo vsebine testa, bomo te st v kratkih besedah prikazali bralcemT Samo testiranje je bilo izvedeno s strar-ni slučajno izbranih smučarjev, kot predstavnikov široke mase in s strani "strokovne komisije", katero so med drugim sestavljali: Marjan Jeločnik - profesor na Visoki šoli za telesno kulturoj Bojan Hrovatin - smučarski strokovnjak, itd. Namen testa je bil, da omogoči lažjo odločitev pri izbiri smuči, katere lahko kupijo v vweh naših prodajalnah s športno opremo. In ker so za vsakega potrošnika prav gotovp mnenja in ugotovitve "strokovne komisije" bolj merodajna, se bomo v tem sestavku v glavnem omejili nanje! Ocene so bile naslednje, oz. so posamezni tipi smuči dobili naslednjo oceno: ZELO PRIPOROČAMO - ta ocena ni bila dodeljena nobenemu tipu naših smuči PRIPOROČAMO MANJ PRIPOROČAMO - so prejeli Metal VSL, Metal Star in 01ympic to oceno so prejeli: Fiberglas ter Ski master ME PRIPOROČAJO - pa Jet, Snow Star in j Super slalom. Ocene "strokovne komisije" bodo morda j bolj nazorne, če jih bomo spremenili na šolske. V tem primeru bi izgledal j test približno takole: Odlično — ni bila podeljena ! ocena prav dobro (dobro) - so dobili 3 tipe (komaj še) zadostno - 2 tipa nezadostno - 3 tipi ! Vzroki, da so Piberglas VSL ter Ski master dobili (komaj še) zadostno in Jet, Snow Star ter Super slalom - nezadostno, so po mnenju "fltrokovne ko-misije" med drugim glavni ta, ker smuči niso pravilno dimenzionirane. Pri tej svoji trditvi gre komisija tako daleč, da n.pr, celo trdi, da bi morala biti 01ympic na krivinah za 1 im širša, da so Snov Star v .sred- njem delu za 2 mm preširoke. Na sam test bi želeli podati nekaj nar-ših mnenj in pripomb, ki se dotikajo vprašanja dimenzioniranja in ostalih navedb v testu,: katere pa v našem uvodu nismo omenili '17 Po "Tovarišu"! V f Prvo in glavno je, da si v nobenem primeru "strokovna komisija" ne bi smela dovoliti tega, do napravi vtis na bral- ca. "J da "strokovna" pomeni na področju izdelave smuči. Ta vtis pa vsekakor si- li bralcem s tem, ko tako avtoritatifno ugotavlja, da so te smuči 1 mm preozke, druge 2 mm preširoke, itd. Kako nesmiselne so te trditve, nam pove že dejstvo , da imaj o svetovno znane tovarne smu čifH4MMfe» toleranco od + 0,5 mm do~ - n®1 • Na drugi strani pa trditev "strokovne komisije" oz. njihovih člocnov, da nase smuči nimajo pravilnih dimenzij, meji ze na žalitev. V ilustraci jo naj navedemo, da so sedanje mere naših smuči plod dolgotrajnih raziskav in izkušenj. Poleg tega je bila izdelana tudi samostojna znanstveno—raziskovalna naloga "Dimenzioniranje smuči", katerega je teoretižno dokazala pravilnost dosedanjih preiskusov. Nalogo je sofi-nansiral republiški Sklad Borisa Kidriča in ji dal korJfino oceno akademik prof, dr.ing. Kuhelj. Poleg tega pa kljub večletnemu praktičnemu in teoretičnemu delu nismo sposobni trditi, da je neka smučka 1, oz. 2 mm preširoka ali preozka« To trditev je potrdil tudi naš gost, znani trener ing. Gruber (Avstrija) s tem, ko nam je na naše vprašanje, če 1 mm lahko vpliva na kvaliteto smuči, oz. vožnje, z nasmehom dejal: "Ali mislite milimeter ali centimeter? Razliko 1 nm ne bi opazil noben vrhunski tekmovalec!" Drugo napako si je dovolila komisija že ! s tem, da je napravila netočen opis nar- ; ših smuči, kljub temu, da smo pred sezono razpečali preko 10.000 prospektov s točnimi opisi smuči. Tretjo napako je napravil test s tem, ko ni skušal upoštevati kvalitetnih razlik med raznimi tipi, ki se odražajo tudi v ceni. Vse smuči je ocenjeval po istem kriteriju in od vseh zahteval enake lastnosti. Vsi pa vemo, da je v trgovini vedno tako, da za manj denarja dobiš iranj, oz. slabšo robcy za več pa vež, oz. boljšo. Zanimivo bi bilo slišati odgovor "strokovne komisije", kako, da naj bi ravno pri smučeh to pravilo odpovedalo* l/lorda so pa kljub strokovnosti pre zrli možnost, da so naše cenene JET omu-či za za-četnika enako ali pa še bolj kvalitetne, kot pa za vrhunskega smučarja metalne. Če bi imeli to možnost pred očmi, prav '»gotovo do tega nesmisla ne bi prišlo. Četrti odraz nepoučenosti "strokovne komisije" je trditev glede trdote, smuči za trd sneg ali led. Avstrijski trener ing* Peter Gruber, zvezni trener M. Ma«-gušar, trener C. Praček in mnogi izidi testiranj na terenu trdijo in dokazujejo, da za trd sneg in led niso priporočljive trše smuči, ker le-te odskakujejo in zato odrsavajo. Novi val tendence mehkih smuči se izraža tudi v naročilih inozemskih kupcev in ima vsekakor svoj izvor v razvoju tehnike smučanja in v odkrivanju tistega, česar doslej še nismo vedeli. Torej tudi v tem pregledu ne moremo dati testu drugo oceno kot "prav slabo". I Takih paradoksov je v testu mnogo. Omenili bi samo še enega; \ "Strokovna komisija" .je v enodnevnem- -testiranju ugotovila, da Fiberglas smuči po nekaj tednih uporabe niso več kvalitetne. Vsak komentar bi tukaj bil odveč! Na zaključku naših pripomb ne san test i bi še enkrat povdaril to, da nimamo nič proti kritiki naših proizvodov; naspro-| tno, še dobrodošla nam je. Priznamo tu-' di strokovnost komisije na področju srnu : Čanja in ocen vedenja smuči pri vožnji. Ne moremo pa dopustiti poseganja v samo izdelavo - konstrukcijo smuči in to ta-; ko, da na "prvi pogled" ugotovi napake, ! ki jih celo vrsta strokovnih ljudi (do- ■ nia in v svetu) z večletnim delom ne mo-j re! In končno naši nasveti organizatoi>-jem in izvajalcem testa: I : 1. z nestrokovnimi nasveti ne begajmo kupcev - smučarjev; 1 2. če že testiramo, ne testirajmo firme, ampak smuči različnih proizvajalcev; 3. upoštevajmo mnenje inozemsltih potrošnikov, ki kupujejo vse tipe testi-; ranih smuči (3/4 naše proizvodnje) | 4. test morar.io izvesti ločeno - po ločenih kriterijih za cenene in za dra žje smuči, namenjene navadnim in boljšim smučarjem. 1 ' ' i ; Potrebno je, da vse bralce našega lis-; ta seznanimo še s tem, da nam je prof, ; Jeločnik, ki jo bil član "strokovne kc— ] misije", pred dnevi poslal obširno pis-j mo. Kratki povzetek vsebine bi bil taki ! | Pohvalno je, da je Zavod za napislek go— ; spodinjstva organiziral to testiranje. ! Čeprav sem član te komisije, pa sem bil | presenečen ob branju ocen v Tovarišu, i Presenečen zato, ker ocena zveni kot ne— ; zaupnica smučem, ki uživajo doma in v ! svetu dokajšen sloves. i * v 4 i Čeprav prvi poizkus dati smernice široki masi kupcev smuči ni uspel, je vseeno dobrodošel. Pohvalo zaslužijo, organizator testiranja in tudi tovarna Elan, ki z vedno boljšimi izdelki osva- ja tuja tržišča. Upravičeno pričakuje- j mo, da bo naslednji tost že uspešnej- j ši in pravilno bi. bilo, če bi bil izve den v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom Elan, ki ima na tem področju , največ izkušenj. Prave logične zveze med vsebino tega pisma in ocenami posameznih članov "strokovno komisije" zaenkrat še ne noremo dobiti. Upamo pa, da nam bo že bližnja bodočnost to zvezo jasneje za— i črtala in io bomo tako tudi zlahka v I celoti dojeli. p « O. ■* »3 • V vednost vsem članom našega kolektiva naj pripišemo še to, da so bili že do-< sedaj z naše strani storjeni odločni | protestni koraki. Tako jej tov. ing. Hočevar ustmeno in pismeno posredoval pri z.to odgovornih ljudeh, dočim sta ing, Petriček in ing. Robič odgovorila na tost s strokovno neizpodbitno ute— i moljenima dopisama, katera pa, iz nera-zuinljivih vzrokov, še do danes nista J ■ bila 'V dnevnih časopisih objavljena. | A \' -ZAKAJ SO ELANOVE SMUČI. PRIŠLE OB DOBER "GLAS"? . ZATO, KER JIH TESTIRA LAHKO ŽE VSAK TOVARIŠI .REPUB. PRVENSTVO GOZD AR JEV-LOVCEV-L ES. DEL AVČE V Ing, Bojan Marinšek j 20. in 21. januarja letošnjega leta je bilo na Celjski koči VIII. republiško prvenstvo gozdarjev, lovcev in lesnoindustrijskih delavcev v smučanju. i ■ Predno bi' prešel na opis samega tekmo— : vanja, oz. uvrstitve naših tekmovalcev, bi rad spregovoril š^-^O besed o orgo-| nizaciji. i Organizatorji VIII. republiškega prvenstva so bili tokrat Celjani. Poncnjkan-: ja prizadevnosti in truda, da bi celotna prireditev bila izvedena v čim boljšem - prijateljskem vzdušju, jim vseka-: kor ne moremo očitati. Ravno na račun ; slednje pa so šli'predaleč v tem, da so ! na željo posameznikov celo kršili pro— i pozicije samega tekmovanja, Tako so do— j volili štartati tudi posameznim tekmo— | valcem, ki zato sploh niso imeli pravi-i ce, • * : ; Prvič v zgodovini tega tekmovanja so I bili postaljeni tudi jakostni razredi. 1 V vsak razred se je uvrstilo 30 tekmo-; valcev z ozirom na rezultate prejšnjega i tekmovanja (rezultati iz Krvavca). Skl« njeno je bilo, da vsi tisti, ki nimajo razreda, si ga morajo na novo priboriti. Izjeme so lahko samo dolgoletni tekmovalci na teh prvenstvih, ki so bili v preteklem letu poškodovani in si tako niso mogli pridobiti razreda na zadnjem republiškem prvenstvu„ Tudi tukaj so prireditelji napravili izjemo in dovolili državnemu reprezentantu Andreju Klinarju, da je štartal v prvi jakostni skupini, čeprav po propozici-jah tega tekmovanja ne bi smelo Noviteta tekmovanja je bilo tudi ekipno ocenjevanje in sicer ločeno za ženske in za moške* Pokal je prejela tista ekipa, katere seštevek točk ekip v veleslalomu in v tekih je bil največji. Tudi tukaj so prireditelji napravili veliko napako v tem, da do samega tekmovanja sploh niso vedeli, kakšen sistem tocKovanja bodo vzeli, Tako smo že na sestan tu, katerega smo imeli dan pred tekmovanjem, ne Itako določili sistem točkovanja. Na dan samega tekmovanja, oz, bolje rečeno kratek čas pred podelitvijo pokalov pa smo sistem ponovno spremenili. Vsa ostala organizacija pa je bila zadovoljiva. Med dru gin so uvedli tudi starostne razrede. V prvi razred so spadali tekmovalci do 35 leta, v drugi razred tekmovalci od 35 do 50 leta in v tretji razred tekmovalci nad 50 letomo Tako je bila ra^ glasitev rezul atov in podelitev priznanj dvojna, prvič skupna in 'drugič ločena po starostnih razredih. Tekmovanje se je odvijalo na lepih smu čiščih pri Celjski koč', tropozicije, 'ki bodo veljale za vsa : naslednja tekmovanja. Tako ne bodo več ! posamezni skupi funkcionarjev pred so-| mim tekmovanjem imeli to pooblastilo, | da bodo samovoljno* '<šif§v . ;-'IS ■v ss§p n' ' NAGRADNI SAHOVSKt BRZO-TURNIR POSAMEZNIKOV za leto 1967 !»V Po skoraj dvoletnem premoru je bil odigran 27. januarja 1967 nagradni šahovski brzotumir posameznikov - članov šahovske sekcije za to leto. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev, ^nova JLA in je bilo prestavljeno na ta dan iz prejšnjega razpisanega datuma v tovarniškem časopisu. Zaradi pestrosti in kvalitete samega turnirja so izven konkurenco nastopili tudi sledeči, res kvalitetni igralci -gostje: IJaii Slavko (ŠD Kranj), Harinski Jože (ŠD Lesce) in Hrovat Ivan (ŠD Bled). Vse partije na turnirju so bile odigrane s šahovsko uro, vsak igralec pa je imel 5 minut časa za premisijan-jc. Ure smo si izposodili od ŠD Lesce, ker smo iz prijav računali na množično idele žbo« . Pregled dvokrožnega tekmovanja z vsemi rezultati — tabela? Tek. št. Priimek in ime ; Kat. I0 KROG - - 11, E H 0 G j 1 . lc 2. 1 2 i3 i4 5. r - ■ ll i 6. 1 * - .'■» ,1:| l ^ J- 4 t— C i 3*1 4. 5.! 6„ 1. HARINSKI Jože II. i p t --0 0 11 1 0 1 h n Ilr-ill. 2. MALI Slavko I. 1 2 S i, [ ± Oj 0 Jo 0 1 4i IV. 3. JERALA Vinko . IV, n- .. ,, 0 H i 0 s o| 0 ■“ s 0 j0 f ip 1 ? o 0 VI. 4. HROVAT Ivan III, 1 T J. m r * * i i — i * 1 M 1 ^ 2 §š 0 1. 8 I. 5. PRESTRL Jožef " IX. 0 1 1 j_ 2 ■ m i ' 0 i| i; i ^•4\v m) 1 7i i Ilr-III. 6. KOPAČ Tomaž ' III. —i 0 0 1 0 t . °i ^'1 .°i .... |— oj 0 °5 n 2 ! i . v’ Opomba: Ker se računa rezultat proti zmagovalcu turnirja, je drugo mesto pripadlo Prestrl Jožefu, tretje mesto pa HarinsldL Jožetiu j Iz tega pregleda'je razvidno, da je bila udeležba'naših šahi^tov teko slaba, lab— | ko rečemo prav porazna in vsega obsojanja vredna. Od velikega števila šahi sto-/ v j našem podjetju se je turnirja udeležila le trojica še standardnih igralce'-. Oita j li pa se verjetno.niso odzvali iz več ali manj tehtnih vzrokov« 25 KINO RADOVLJICA i i i i i i l l ! LEPOTA VRAGA - francoski film j 15. 2. 1967 ob 18 in 20 uri ! i j NASVIDENJE CARLI - ameriški barvni film 16. 2. 1967 ob 20 uri j 18. 2. 1967 ob 18 uri | 19. 2. 1967 ob 16 in 20 uri I POD NEBOM MEHIKE - mehiški film j 17. 2. 1967 ob 20 uri I 18. 2. 1967 ob 20 uri | 19. 2. 1967 ob 18 uri I ZAKLAD v LONDONSKEM STOLPU - nemški filnj | 21, 2. 1967 ob 20 uri j 22. 2. 1967 ob 18 uri I | SREČNI UMRO . DVAKRAT - jugoslovanski film | 22. 2. 1967 ob 20 uri | LJUBEZEN V LAS VEGASU - ameriški barvni film j 23. 2. 1967 ob 20 uri 251 2. 1967 ob 18 uri 26. 2. 1967 ob 16 in 20 uri TANKA RDEČA ČRTA - ameriški film 24. 2. 1967 ob 20 tori 25. 2. 1967 ob 20 uri 26. 2. 1967 ob 18 uri VOL ,i.CA - bolgarski film ! 28. 2. 1967 ob 20 uri i , 26 IEMISNST5BJ0VA NEVESTA -'ameriški barv J 1* 3. 1967 ob 18 in 20 uri i PRELUKNJANI DOLAR - ameriški barvni 2.3.1967 ob 20 uri 4. 3. 1967 ob 18 uri 5. 3. 1967 ob 16 in 20 uri ANGELINA — £ranco sko-ital j anski barvni film 3. 3. 1967 ob 20 uti 4. 3. 1967 ob 20 uri 5. 3. 1967 ob 18 uri 7ELIČANSTVENI R0G0N0SEC - italj anski film 7. 3. 1967 ob 20 uri 8. 3. 1967 ob 18 uri ZDČA STRICA TOIviA - nemški barvni film 9. 3. 1967 ob 19 uri 11. 3. 1967 ob 19 uri 12. 3. 1967 ob 15 uri I.IAŠČSVANJE PODZEMLJA - francosko-itali- janski film 8. 3, 1967 ob 20 uri 10. 3. 1967 ob 20 uri 12. 3. 1967 ob 18 uri PIRAT - japonski barvni film II. 3* 1967 ob 17 uri 12. 3. 1967 ob 20 uri I I PREDSEDNIK - sovjetski film 14. 3. 1967 ob 20 uri HRIB IZGUBLJENIH - angleški film 15. 3. 1967 ob 18 ih 20 uri 19. 3. 1967 ob 20 uri j 2RCG LJUBEZNI - francosko-italijanski barvni film 16. 3. 1967 ob 20 uri 18. 3. 1967 ob 20 uri 19. 3. 1967 ob 18 uri i GROF BOBI - STRAH DIVJEGA ZAHODA - av-strijski barvni film 17. 3. 1967 ob 20 uri 19. 3. 1967 ob 16 uri 18. 3. 1967 ob 18 uri . ' Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarni Prehodi morajo biti vedno prosti!