283 ftevllba. v Cetrteb. 3. decemlmi 1908. XLI. leto. tja vsak dan zvečer izvzemal nedelje In praznike ter velja po pOiti prejeman za atitrO^Ogrihi dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vu Joto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt letaJ5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge detel« in Amerik« telolleto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in;po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat _ Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnlstvo je v Knaflovih ulicah št 5. - Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine,^ reklamacije,, oznanila^! j. administrativne|stvariJ Uredništva telefon it 34. Posamezne številko po 10 k, Upravnistva telefon št.[ 85. Prem sod v Proti. Državna oblast se je uklonila zahtevi Nemcev ter se vrgla v prah pred nemškimi burši, proglasivši včeraj v Pragi preki sod. Da-li so bile v Pragi razmere take, da ni bilo nobenega drugega pomočka, da se vzpostavi mir in red, je vprašanje, katerega razrešitev ni težka. Ako bi vlada hotela imeti mir, ako bi hotela, da se poleže razburjenje med masami praškega prebivalstva, bi ji ne bilo treba storiti drugega, kakor prepovedati provokato-rični bumel nemških buršev na eni izmed najobljudenejših in najglav-nejših cest praškega mesta. Da je ta bumel zelenih nemških fantičev prvi in edini vzrok praških nemirov, je jasno vsakomur in menda tudi visoki centralni vladi dunajski. Ako bi merodajni krogi hoteli imeti mir in red v Pragi, kakor zatrjujejo, treba bi jim bilo poseči po najnaravnejšem in najenostavnejšem sredstvu — po odstranitvi vzroka, povoda nemirov. Državnik, ki se zaveda svojih dolžnosti in svoje odgovornosti, bi si niti Irenotka ne pomišljal poseči po tem sredstvu. No, pri nas v Avstriji takih državnikov nimamo. Naši državniki nikdar ne mislijo s svojo gla\o, marveč se dado voditi vselej od drugih, od takih elementov, ki jim je dobrobit države deveta briga. Žalostno, a resnično je, da pri nas v Avstriji ne delajo in ne vodijo politike tisti, ki so v to poklicani, ampak da odločujejo v politiki ne morda zreli možje, temveč nezreli mla^ diči. Politični dogodki zadnjih desetletij izpričujejo, da so nemški burši v državi omnipotentni, da tvorijo tako moč, da se pred njo klanja v onemoglosti celo visoka državna oblast. To se je pokazalo v Badenijevih časih, to se je pokazalo tudi letos! Nemški burši v Pragi so se ka-prieirali, da morajo imeti na Pfiko-pih svoj bumel, dasi so dobro vedeli, da mora to izzvati v češki javnosti skrajni odpor in mora povzročiti pro-tidemonstracije. In res so izzvali burne demonstracije, ki so dan za dnevom pridobivale resnejši značaj. Da bi preprečila te demonstraci- LISTEK. Ust iz zlate knjige ljub-Ijanskesa ženstua. Posvetil Juri Jager za leto 1908. Priznani nas pesnik, ljubljeni naš slavček Juri Jager nam piše sledeče: »V velikih časih živimo, preporod slovenskega naroda je pred durmi, čaka samo, da mu jih odpremo na SteŽaj. Ni čuda, če je nase ljudstvo kakor elektrizovano, če opažamo na vseh koncih živahno giba nje, Če skušajo vsi sloji in >*si spoli naroda vsak po svoji moči ^delovati pri probudnem delu in si pridobiti nevenljivih zaslug za boljšo bodočnost naše očetnjave.In da nočejo zaostati v tem plemenitem tekmovanju v prospeh domovine ljubljanske dame, temu se čuditi, bi bilo že kar žaljivo. Saj vidimo pri vseh narodih v kritičnih časih, v odločilnih trenot-kih ravno narodne dame na svojem mestu: baš kadar že obnemore divja energija moškega, se vzpne z vso lastno ji prožnostjo pridržana sila nežne duše in bodri utrujene čete za nadaljne borbe. Taka narodna dama je bila n. pr. devica orleanska, taka narodna... pa kdo bi jih naštel, nje in pesnike, ki so ovekoveeili njih že tako večno ime! — Naravnost žr- je, je vlada ukrenila vse, samo ne tega, kar bi bilo edino umestno. Ne da bi bila prepovedala bunila, kr.r bi bilo edino naravno, je poklicala na pomoč vojaštvo in čete orožnikov, da ščitijo provokaterje. Tekla je kri, na stotine Čehov je bilo vtaknjenih v ječe, a nemško-na-eionalni burši so pod varstvom in pod zaščito sabelj in bajonetov še nadalje smeli izzivati češko prebivalstvo Prage. Ta modrost avstrijskih državnikov, kdo te naj razumel! Stotina fanatiziranih nemških mladeničev zahteva, da se mu pusti svoboda po Pragi provocirati Cehe, državna oblast se jim ukloni, a ker Čehi ne trpe, da bi se jih na rodnih t Udi provociralo in žalilo, se proglasi nad Prago protiustavno preki sod. Ta preki sod so včeraj popoldne ob 4. proglasih s trobentami in bobni v Pragi in krvnik Lang z Dunaja se je že napotil v Prago, da bo na mestu, če bo treba žrtvam nagle sodbe upihniti luč življenja. Zbiranje, shajanja na ulicah, pozivanje k temu. zoperstavl janje proti naredbam uradnih organov, vse to so zločini, ki spadajo pred preki sod in ki se tekom 24 ur, kaznujejo s — smrtjo. Ne vemo, kakšen položaj je sedaj v Pragi, a ni izključeno, da bi preki sod že ne opravljal svoj krvni-ški posel. Xad zlato Prago se sedaj zagri-njajo črni oblaki, v katerih grohota-jo nirtvaki gavrani. Bratski češki narod je zadelo gorje, telo njegovo krvavi iz težkih ran. Tudi nad slovenskim narodom še vedno visi gorje, zato tem živeje čuti bol, nesrečo svojega brata. V verige prekega soda vklenjena, okovana zlata slovanska Praga naj ve, da si1 ž njo v urah največjih bridkosti čut: solidarnega celokupni narod slovenski, ki se krepko nadeja, da bo iz žrtev, položenih na oltar domovine, vznikla in zasinila nova doba. ko bodo tudi Slovani v Avstriji prišli do svojih pravic in ko bo enkrat za vselej strta tista sila, ki tišči ob tla živelj slovanski! Za to sursnm corda! Nagla sodba v Pragi. D u n a j , 2. decembra. Razglasitev nagle sodbe nad Prago je pr< netila vse politične kroge. Češki poslanci so izjavili, da v takih razmera]] Sploh ni več misliti na zborova- javico bi sipa i slovenski pesnik na svojo glavo, če ne bi plel lnvorik za služnim glavam ljubljanskih dani v tel) časih. Zato sem sklenil (in upam, da bodo moji kolegi v Apolonu posnemati moj dobri zgled), obelodaniti list iz zlate knjige slovenskega Ženstva, da se ne pozabi trudoljnbi-vo in požrtvovalno delovanje onih, ki se odreko vsemu, tudi najpotrebnejšemu, ki stoje, rekel bi, in rečem tudi, kakor en mož, kadar braniti je časti in pravde naroda in jezika svojega. Pa še drugi, bolj praktičen razlog imam, da obelodanim te lavori ke. Vem iz lastne izkušnji-, v kaki zadregi so včasih moški, nevajeni ježe, in zlasti še jež«1; na Parnas, kadar jih naprosi kaka dražestniea — kdo bi se ji ustavljal! - za par vrst ic v album; zategadelj sem se namenil priskočiti siromakom, ki so zabredli v kakorkoli že — večinoma pač po lastni neprevidnosti — v tak neroden položaj, in jim ponuditi par skromnih verzov, (Skromen je pač le gospod Juri Jager! Op. ured.), da si z njimi pomagajo po priliki in potrebi. Preverjen sem tudi, da kak dober nauk, navodilo zlasti mladim ljudem za vedenje proti damam, nikakor ne more pasti na nerodovitna tla. Itd.« Tako gospod Juri Jager. Uredništvo si je v svesti, da bodo blagohotni čitatelji i njemu (to je: gospodu Jurju Jagru) i njemu (to je: uredništvu) samemu hvaležni za objavo teh milozvočnih strun izpod mi- nje državnega zbora. Nemški poslanci kažejo neprikrito zadovoljstvo. Minister dr. Žaček najbrže odstopi. Za jutrišnjo sejo državnega zbora se je bati viharjev, kakršnih še ni bilo v dunajskem parlamentu. Zasedanje državnega zbora se odgodi še ta teden,a odgoditvi bo sledilo kmalu zaključenje. Na parlamentarno rešitev proračunskega provizorija sploh ni več misliti. Praga, 2. decembra. Nagla sodba se je razglasila istočasno po celem mestu. Hišna vrata in gostilne morajo biti zaprte že ob 8. uri zvečer. Pri kazenskem sodišču se je takoj sestavil senat za naglo sodbo. Zvečer je bil po vsem mestu mir ter so bile tudi uiice popolnoma prazne. Dunaj, 2. decembra, V parlamentarnih krogih so prepričani, da je s proglasitvijo nagle sodbe pokopana misel na koalicijo. Pa tudi ze-dinjene nemških strank je postalo zelo dvomljivo. B e r o 1 i n , 2. decembra. Zastopniki 38 nemških dijaških korpo-racij so se odpeljali v Prago — na pomoč nemški ni buršein. Zaman je rektor še na kolodvoru rotil dijake, naj se ne vozijo na vulkanična praška tla. Čemu potrebuje Italija trozvezo ? K i m , 2. decembra. V parlamentu je razpravljal posl. Vali o tro-zvezi. Našteval je škodo, ki jo imajo Italijani od tr oz veze, vendar je dolžnost Italije, da ostane v trozvezi, dokler se dotična pogodba ne razveljavi. Potem se bo trozveza sklepala pod popolnoma drugačnimi pogoji. Med tem časom pa si mora Italija svoje meje in svojo armado tako ojačiti, da bo mogla čimpreje sama odločevati o svoji usodi. Dogodki na Balkanu. Mobilizacija. D u n a j , 2. decembra. (Mede vesti o mobilizacij] enega dela avstro - ogrske armade je izvedel »N. W. Tagbkitt« od merodajne vojaške strani sledeče: Prihodnje dni bo Opa-zovati mnogobrojne vojaške transporte po železnicah, ladjah itd. Prevažali se bodo namreč nadomestni rezervisti k 15. vojn v Bosno. Vojna uprava pa ima tudi pooblastilo, da sme rezini nadomestnih rezervistov, poklicati v aktivno službo tudi I. letnik rezerve. Za sedaj se pridrže v službi le nadomestni rezervisti naj mlajšega letnika, ki so ravnokar dovršili Stedensko vežbanje ter bi sicer morali biti odpuščeni. Nadalje bodo te dni vozili v Bosno novince tistih polkov, ki imajo svoje oddelke v Bosni in Hercegovini. Novinci se namreč vsako leto najprej izvežba-jo doma pri dopolnilnem oddelku. Rezervist pa ni dosedaj noben poklican v aktivno službo. O delni mobilizaciji pa je mogoče govoriti šele tedaj, ako začno klicati rezerviste v aktivno službo. Zarota srbskih dijakov. Budimpešta, 2. decembra. Madžarski časopisi prinašajo neverjetno vest, da se je med srbskimi dijaki v Belgradu sklenila dalekosežna zarota proti Ogrski. Dijaki so namreč prevzeli obveznost, da raz-strele vse mostove na južnem Ogrskem. Na zarotniške sestanke se je vtihotapil ogrski policijski komisar, ki je rodom Srb. In tako je vlada zvedela za vse načrte zarotnikov ter za-stražiia mostove. Pogajanja med Avstro - Ogrsko in Turčijo. Carigrad, 2. decembra. Ofi-cijalni krogi upajo, da se v nekaterih dneh začno direktna pogajanja med Avstro - Ogrsko in Turčijo. Veliki vezir je sporočil časopisom, da so razmere med Avstro - Ogrsko in Turčijo normalne. Oboroževanje v Srbiji. Belgrad, 2. decembra. Srbska vlada je odposlala na Rusko vojaško komisijo, ki je nakupila za nove brzostrelne topove 2000 konj. Konji bi se bili morali poslati v Srbijo preko Rumunske, a rumunska vlada je prevoz prepovedala. Ako bo tudi bolgarska vlada prepovedala prevoz, prispejo konji v Srbijo skozi Turčijo. Angleško časopisje o Balkanu. London, 2. decembra. Vplivni časopisi poročajo, da se je zadnje čase položaj na Balkanu zelo ublažil, in sicer na osebno intervencijo cesarja Prane:«. Jožefa, ki je napravil konec bojeviti politiki prestolonaslednika s kategorično izjavo, da noče da bi si njegovo jubilejno leto motilo z vojno. Ministru baronu Aehrenthalu je baje cesar očital, da mu ni povedal popoldne resnice o tem. kako je vplivala aneksija Bosne in Hercegovine na Evropo. Ministru je cesar dal jasno razumeti, da se mora za vsako ceno ohraniti mir. Posledica temu cesarjevemu nastopu loglnsnegći peresji našega milopojne-ga sla veka. M o t t o: Ves svet se suka okrog klobuka. Zagovor poetov. Juri Jager, Juri Jager, Kam pa hodiš na lov! Rad bi streljal divje race, goske nosiš domov. Kaj si hočeš: slabi časi! Rajši v cokljah, kot bos! fie ni druge perotnine. pa izprožiš na gos ... V album. Saj spoštoval bi narodno damo, če le na g la v i imela bi slamo! Glavo z veseljem domu na oltar, samo klobuka — tega pa nikdar! Tudi v album — če kaže. Nič me ni strah več za naše /anaui stvo. ki ga rodilo ho tako-le damstvo.*) Nauk. Čuj, mladenič in mož, moj zlati uk: predno pozdraviš gospo, poglej nje klobuk! Geslo. Po njih klobukih jih bomo spoznali, po njih klobukih jim čast dajali. * Primeri peto kitico Prešernove zdravice! Ho rodnih tleh. Povest; spisal Fr. Rani (Dalje.) ('inične in brezobrazne besede, ki jih je bil izrekel dr. Brnot, so Marka Kosami resnično razburile. Bil je priča vseh volilnih dogodkov in vs> h pojavov ljudske duše, zasledoval je volilno gibanje mnogo tednov in veselil se je tega, kar je videl, dasi mu je bil dr. Brnot vseskoz ne-sinipatičen in je vedel, da so volilci prevarani, če ga izvolijo. Markova radost je izvirala iz spoznanja, da se v tem strastnem in grdem volilnem boju vendar pojavlja nekaj, kar je trajno in v čemer se zrcali ljudska duša. »Zakaj so se ljudje tako zavzemali za dr. Brnota, zakaj so se tako navduševali zanj, zakaj so šli s tako strastjo zanj v boj t« Tako se je vpraševal Marko, ko je s počasnimi koraki, držeč roke v žepu, obkroževal tisti prostor malega trga, kjer so se ljudje pri pijači razveseljevali. »Kaj je ljudi tako razvnelo, da zdaj kar divjajo in popivajo brezumno* Ali je res to provzročila sama agitacija, ali je to res samo vpliv duhovskega prigovarjanja in onih osem tisoč kron, ki jih je Brnot žrtvoval za svojo kandidaturo f« Marko je dolgo razmišljeval o teh vprašanjih, a si ni vedel dati določnega odgovora. Vrnil se je k svo- je bila, da je avstro - ogrski poslanik grof Pallavicini ostal na svojem mestu. Za spremembo ustave na Nemškem. Berolin, 2. decembra. V državnem zboru so predlagali svobodo-miselci, socijalni demokratje in Poljaki spremembo državne ustave glede odgovornosti ministrov in sicer se naj ta odgovornost raztegne tudi na cesarjeva dejanja, namreč na njegove govore, pisma itd. Jubilejne stounosti mesto Ljubljane. K slavnostni seji so prišli občinski svetniki v praznični obleki polnoštevilno. Sejo je otvoril župan Ivan Hribar s sledečim govorom: Slavni občinski svet! Redek jubilej praznuje danes Njegovo Veličanstvo cesar Fran Josip L; jubilej, kakršnemu skoro ni primere v zgodovini vladarjev. Zdrav in čil praznuje šestdesetletni-co, odkar je v Svoje roke vzel vladarsko žezlo. Z njim vred praznuje ta jubilej ves izomikani svet: vsled redkih Svojih vrlin, vsled dobroti ji-vega Svojega srca, vsled silnih dareev usode, katere je herojsko prenesel in zlasti vsled Svojega strogo ustavnega vladanja, uživa namreč vsesplošno spoštovanje in občudovanje. Zlasti pa narodi te državne polovice praznujejo danes vladarski jubilej Svojega cesarja s čutili hvaležnosti in odanosti. Saj se imajo Njegovemu plemenitemu srcu, Njegovi modri pi evidnosti, Njegovi trdni volji zahvaliti za vse ogromne prdobitve, katerih so deležni postali od leta 1848. sem. Gospoda moja! Z neko pijeteto spominjamo se leta 1848. Narodna IMunlad se je takrat pričela. Res, da se je zgodilo, kakor se to često dogaja tudi v prirodi, da je nepričakovan mraz zamoril nežne, ob žarkih toplega iKunladnega solnca vzklile cvetke, svobode in enakopravnosti; a sveža, topla sapica je potegnila, mraz je izginil in vnovič je oživila priroda, sedaj lepša in bujnejša ko poprej. Sreča pa je bila, da je našla veščega vrtnarja, ki jo je negoval in jo varoval raznih ujm. Ta vrtnar je bil cesar Fran Josip I., in ker nam ji družbi in z začudenjem zapazil, da iniaje tudi drugi enake misli, a jih ne skrivajo ,marveč poskušajo dobiti na t:i vprašanja jasnega odgovora. Komisar pl. Petteg je bil tisti mož v tej dražbi, ki je zastopal stališče, tla je Brnot zmagal samo vsled agitacije in s pomočjo denarja. Odrekal je volilcem sploh vsako pamet. Držal se je pri tem nazorov, ki se jih navadno drže tudi vlade in smatral ljudstvo ia brezumno in brezznačaj-no tolpo. Kdor zna vzbuditi v ljudstvu instinkte mase, tisti je ima na svoji strani,« je pokašljuje zatrjeval komisar PetteR. »Instinkti mase so ka-nibalski, zato se jih more vzbuditi samo z denarjem in z agitacijo. Kaj je ljudem za Brnota! Nič jim ni in nič jim ne more biti. A vendar jih jo spravil pokonci, da so šli zanj v ogenj.« Marko je dolgo časa molče poslušal komisarja. Zadnje besede Pet-tegove so ga bliskoma spravile na novo misel. »Prav ste rekli, gospod komisar! Kaj more biti ljudstvu na dr. Brnotu. Nič, prav nič. Namreč na njegovi osebi. Navdušili so se zanj, ker nosijo v srcu silno neutešno hrepenenje po sreči in ker vidijo v njem tisto eneržijo, ki jih zna tej sreči približati. Agitacija, pijača, denar — to je gotovo podžgalo in razvnelo strasti, a gonilna moč v tem volilnem boju je bilo vendar prastaro hrepenenje po sreči in 15 ga je dalo leto 1848., vzroka imamo dovolj, s tem večjo pijeteto spominjati se tega leta. Težke prilike so bile, ko je Fran Josip I. danes pred šestdesetimi leti zasedel prestol Svojih dedov. Avstrija je bila vsled absolutistične vladavine zaostala in vsled notranjih kriz oslabljena; v enem delu države pa je ustaje dvigala ruso svojo glavo. Mladi vladar ni torej našel zavidanja vrednih razmer. Video nevarnosti in neprilike vsepovsod, lotil se je vladanja trdno zanašajoč se na srečno zvezdo, ki je do tedaj še vedno spremljala Avstrijo in pa na tradicionalno odanost večine svojih narodov. In ta vera ni ga prevarila, — S slovansko pomočjo posrečilo se je zadušiti ustajo ter zopet utrditi zibajoči se prestol. Žal, da je sovražnikom svobode, slikajočim jo za mater revolucije, posrečilo se za nekaj časa v nove suženjske okove vreči narode te države. A to je bil le incident. Topovi, ki so odmevali po ravni Gornje Italije, so pregnali oblake in skoz nje je vnovič posijalo narodom avstrijskim vse-oživljajoče solnce svobode, ki, ako Bog da, nikdar več ne zaide. Mladi nje vladar dal jim je namreč ustavo, katere petdesetletnici se bližamo. In nad to ustavo, s katero je del svoji It pravic odstopil svojim narodom, je čuval viteški vladar, dobro zavedajoč se svetosti dane besede, tako skrbno, da je dobil pridevek: najustavnejšega vladarja. In tako je nastala nova doba, katere svedoki smo, gospoda moja, tudi mi. Ta doba more se imenovati: doba splošnega napredka; doba mno-žečega se blagostanja; doba socialnih reform. Naš kmet, ki osvobojo svojo zahvaljuje plemeniti odločbi svojega vladarja, živi danes življenje, o kakršnem se kmetovalcem dobe preti 1848. letom niti sanjati ni moglo; trgovina, obrt, industrija, procvetele so vsled zakonodajnih pospešil in podpor, katere jim je naklanjalo ljudsko zastopstvo. Splošno blagostanje — o čemer nam priča nenavadni razvoj denarnih zavodov — pa je nastopilo vsled mirnega razvoja zadnjih tridesetih let. Ta doba trajnega miru v zvezi s povzdigo splošnega blagostanja, pa je vplivala tudi na povzdigo umstve-ne sile narodov, na razvoj lepega slovstva in umetnosti, kar vse je v vladarju, čigar dovzetnost za vse plemenito in lepo je splošno znano, našlo najkrepkejšo zaslombo. Mi, gospoda moja! kot zastopniki večjega samoupravnega mesta o tej priliki zlasti ne smemo prezreti, kako kolosalno so se za vladanja cesarja Frana Josipa I. razvila mesta, kako so se modernizovala, kako mnogoštevilne so zdravstvene in humanitarne naprave, ki so v njih nastale. In med zadnjimi ni, gospoda moja! naši skrbi izročena bela Ljubljana, na katere razvoj je v precejšnji meri vplivala državna pomoč, ki smo jo po potresu leta 1895. vsled volje cesarskega jubilarja postali deležni. Naravnost ogromen pa je napredek na polju socialne zakonodaje. Sem spada že deloma razvoj zadružništva. Nadaljnji koraki na tej poti so bili: okrajne bolniške blagajnice, potem zavarovanje zoper nezgode in starostno zavarovanje privatnih trdno zaupanje, da je Brnot pravi mož, pripomoči ljudstvu do take sreče.« »Ali — lepo vas prosim — ti ljudje so vendar popolnoma neinteligentni,« je z vnemo ugovarjal Pet-teg. »Močan gias, drzno čelo in mnogo obljub, pa pijače in denarja in vaši so.« »Ne, ne,« je menil Marko. »Napačno sodite te ljudi. Inteligentni niso in o javnih stvareli razumejo malo — to je resnica. Toda vsak izmed njih čuti. da je sam zase slab, da si sani ne more pomoči in zato dobi tako lahko zaupanje do človeka, v katerem vidi eneržijo in moč. Od tod izvira tudi veliki vpliv duhovnikov. Ta masa tudi želi in hrepeni po ljubezni. Će jim kdo pokaže, da jih ima rad, da jim hoče nesebično pomagati, se ga strastno oklenejo, samo zaupati mu morajo, da je zmožen izpolniti svoje obljube.« »In zdaj so pijani, ne ker imajo pijačo zastonj, marveč ker se zavedajo, da jih Brnot ljubi in da je on tista eneržija, ki jim uteši pradavno hrepenenje po srečif« je pikro vprašal Petteg. »Da, prav zato,« mu je mirno odgovoril Košan. »Pili bi tudi, če bi morali sami plačati. In jaz jih nič ne obsojam, da so danes pijani, ker v takih trenctkih velikega veselja in istinitega navdušenja, ne pozna človek meje, najmanj pri pijači.« »Tolstoj pravi...,« se je oglasil topolski lekarnar, a nadaljevati ni mogel, ker je vsa družba protestirala, da bi poslušala že neštetokrat premleta modrovanja sicer ljubeznivega in povsod priljubljenega lekarnarja. uradnikov. Spomenik aerae peren-nius pa si postavi vladavina cesarja Franca Jožeta I. z uvedbo vsesplošne starostne preskrbe za delavstvo, malo obrtništvo in malo posest. Slavni občinski svet! Ako vse to premislimo, tedaj pač vidimo, koliko vzroka imajo narodi avstrijski, da se današnj dan kar najhvaležnejše in s čutili iskrene odanosti spominjajo Svojega vladarja. Je pa še tudi drug razlog. Fran Josip I. je dal z ustavo Svojim narodom tudi zagotovilo popolne ravnopravnosti. Res je sicer, da Njega državniki niso vedno lojalno upoštevali plemenite Njegove volje in da imajo zato nekateri narodi te države in med temi je tudi naš mili slovenski rod — še prav daleč do popolne enakopravnosti. Toda to naj nas ne moti.. I stava, ki nosi podpis Njegovega Veličanstva Frana Josipa I., nam je i nag na carta. Na njej se zaklada jo naše pravice, katere vkljub vsem niahinacijam k istemu polnopravnemu življenju poklicanih inorodcev z ene in v tradicijah nemškega sistema odgojene birokracije z druge strani, doseči moramo in dosegli bodenio. Zato pa Vas, gospoda moja! poživljam, da današnjemu cesarskemu jubilarju, pod pirate! ju vsega plemenitega, zaščitniku narodov, knezu miru. Njegovemu Veličanstvu Franu Josipu I. z mano vred zakličete: Slava! Slava! Slava! Koncem svojega govora je naprosil podžupana dr. viteza B 1 e i -\v t1 i s a , občinske svetnike M a v e r-ja, Lenčcta in pl. Trnkoczv-j a , tla se mu pridružijo k deputaciji, ki naj gre potom deželnega pred-sedništva izrazit udanost občinskega sveta. — Takoj po slavnostni seji so se peljali občinski svetniki k odkritju cesarjevega spomenika. Tik pred spomenikom je govoril župan Ivan Hribar napram deželnemu predsedniku baronu Sclnvarzu in zbranim korporacijam nekako tako-le: (irožna žalost in skrajni obup polotila sta se prebivalstva ljubljanskega, ko je o velikonočnih praznikih leta 1895. potres tlo polovice porušil mesto. Izselili so se 1 juti je iz svojih stanovanj in niso se upali vračati vanje, ker je odstraševala negotovost, pojavljajoča se v neprestanem zibanju tal pod nogami. Marsikdo je s strahom gledal v bodočnost, zlasti, ko se je oziral po razpoklinah v zi-dovju, ki so pretile zdaj in zdaj razširiti se, vsled česar bi se na kup se-sedlo celo poslopje. Res veliko je bilo sočutje, ki ga je takrat našla Ljubljana, skoro bi rekel po vsem izomikanem svetu in izredna je bila radodarnost, ki se je o tej priliki pokazala; vendar bi to ne bilo zadostovalo, da se Ljubljančanom vrne zopet prejšnji pogum in prejšnja samozavest. Tu pride s cesarskega Dunaja nenadna vest, da je Njegovo Veličanstvo cesar Fran Josip I. se odločil prihiteti v Ljubljano, da se na lastne oči prepriča o poškodbah, ki jih je napravil potres ter da prinese tolažbe obupajočim. Dne 9. maja 1895 je bilo, ko smo sprejemali svojega cesarja, ne s sijajem in s svečanostmi, kakor smo ga sprejemali, ko je* bival leta 1883. med nami. temveč z nemo žalostjo in tihim spoštovanjem na licih, iz katerih je pa vendar odseval čut hvaležnosti in vdanosti, s kakršno se je vedno ponašalo prebivalstvo bele Ljubljane do pre-jasne vladajoče rodovine. In izreklo je takrat Njegovo Veličanstvo pomenljive besede, ki so našle odmev v srcih vseli Ljubljančanov: »Ljubljani se mora pomagati!« — To so bile one besede, ki so dvignile zopet pogum in poživile prebivalstvo ljubljansko, da se je pridnih rok in z upanjem v boljšo bodočnost lotevalo dela ter začelo z nova zidati podrta poslopja. Občinski svet ljubljanski pa je oprt na te zgodovinsko znamenite besede iz ust Njegovega Veličanstva storil sklepe, katerih izvedba je Ljubljani dala novo prijaznejše in lepše lice. Omogočeno je to občinskemu svetu bilo le vsled izdatne podpore države in zato je v znamenje hvaležnosti sklenil, naj se postavi v Ljubljani spomenik, ki naj poznim rodovom priča o plemenitem srcu skrbnega vladarja, ki si ni dal vzeti, da ne bi pribite! med nas v dobi, ko se je zaradi negotovosti, združene z ne-preračunljivimi naravnimi pojavi, vse izogibalo našega mesta. Ko je kasneje leta 1898. praznovala naša država SOletnieo slavnega vladanja cesarjevega, tedaj je mnogo slovenskih občin, da omogočijo Ljubljani kar najbolje izvršiti postavljeno si nalogo in v dokaz ne-omahljive udanosti in zvestobe do dobrotljivega vladarja, sklenilo prispevati k napravi tega spomenika. In prihajali so darovi v večjih in manjših vsotah, kakor je položaj dotične občine omogočeval, iz dežele Kranjske, potem iz Štajerske, Koro-ke in Primorske. Ko je občinski svet videl, da mu je vzpričo vsote, ki je za postavljanje spomenika bila na razpolago, mogoče misliti na oddajo dela, razpisal je natečaj, držeč se načela, da naj imajo samo umetniki slovenske narodnosti pravico udeležiti se ga, da tako slovenski um in slovenska dlan ustvarita umotvor, ki naj izraža čutila slovenskih src. Spomenik stoji sedaj pred nami. Relief, ki ga je izdolbel umetnik na zadnji strani spomenika, izraža v pretresu joči koncepciji grozoto uso-depolnih velikonočnih dni, ko je drugje po svetu praznovalo se vstajenje; v Ljubljani pa je vladalo splošno razdejanje. Na kamnu vrhu reliefa pa glej milo lice vladarjevo, kateri je prinesel tolažbe in pomoči; in ob vznožju genij, črtajoč velike čine, ki se drug za drugim vrste v življenju tega vladarja. Ta spomenik, ki bode krasil Ljubljano, bode torej, kakor sem dejal, dokazilo hvaležnosti in udanosti slovenskega naroda. On bode pa tudi vidni tlokaz onih nežnih vezi, ki vežejo v otroški ljubezni udani in popolno izpolnitev svojih pravic pričakujoči narotl z viteškim vladarjem, ki mu je te pravice žajaničiL Srečni moramo biti, da odkrijemo spomenik današnji dan, ko z narodi Avstrije vred ves omikani svet praznuje eno najredkejših slav-nosti v svetovni zgodovini — slav-nost GOletnice vladarskega jubileja. Razne poklonstvene deputacije so prihajale pred milo lice cesarja; mi pa ne moremo v daljni Dunaj, zato smo se zbrali tukaj, tla se poklonimo liku cesarjevemu, za katerega danes gore vsa čuvstva naša. Blagovolite torej, preblagprodni gospod deželni predsednik, zaukaza-ti, da padejo zastori, ki nam doslej branijo gledati lik. Deželni predsednik baron Doz. S c h w a r z je odgovoril v sledečem smislu: Ljubljanski občinski svet je sklenil v časih tuge in žalosti oveko-večiti spomin na dobrote in dobrosrčnost vladarja s spomenikom. Takrat st> sklenile občine v bratovski edinosti, brez razlike političnega na-ziranja, tekmovati v pomoč bedni Ljubljani. Nato je govoril nekaj stavkov nemško. Slovensko je nadaljeval: Spomenik v tem smislu pomeni jubilejni dar, ker vladarjevega srca ne more nič bolj ganiti, kakor to, ako vidi svoje narode srečne in zadovoljne. Nato je zaklical: »Padi zavesa in odkrij obličje našega pre-ljubljciiega vladarja!« Godba »Slovenske filharmonije« je zaigrala cesarsko pesem.' Župan je pozval občinstvo n kliču: Bog živi in ohrani našega preljubi jenega vladarja! »Živio« in »Slava«-klici. Ob poln 2. uri je bil v hotelo »Union« slavnostni banket, ki ga je priredi] ljubljanski župan z dežele povabljenim županom. — Zastopane so bile tudi nekatere občine izven Kranjske. — Vrsto napitnie je otvori 1 župan Hribar. V svojem govoru je naglasa!, da se je spomenik odkril s pomočjo slovenskih občin vseh dežel. S tem spomenikom se je vsled tega dokumentirala nele ljubezen do vladarja, temne tudi solidarnost slovenskih občin vseh slovenskih pokrajin z glavnim mestom, s središčem Slovenije. Napil je solidarnosti vseh slovenskih županov, naj bi se ta solidarnost pokazala pri obrambi najsvetejšega, za pravice slovenske besedi. Tako se ravnamo po intenci-jah presvitlega vladarja, ki želi ena: kopravnost vsem narodom. Naj nam birokratizem skuša ščipati naše pravice, ne odnehamo, ker končno moramo zmagati. — Drugo uapituico je posvetil župan ljubljanskemu podžupanu dr. vitezu B 1 e i w e i s u , sinu »očeta slovenskega naroda«, ki je že nad o*2 let slovenski zastopnik v občinskimi svetu. Govornik je naglasa!, da je slavljenee prvak pri preosnovi občinskega zastopa, ki je bil vedno neustrašen sin in bojevnik za pravice slovenskega naroda. —- Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s se je zahvalil ter napil najdela vnejšemu vseh županov Ivanu Hribarju. -— V imenu županov z dežele je prvi govoril podžupan iz Vidma pri Dobrepoljah g. Prelesnik, ki je napil ljubljanskemu županu in solidarnosti slovenskih župa nt) v. Za njim je govoril župan iz Zgor. Tuhinja gosp. Hribar, ki je izvajal, da so župani z dežele prišli danes prvič v Ljubljano, da počaste cesarjev jubilej, a obenem pozdravit skupnega slovenskega župana, župana slovenske prestolnice, da se župani spoznajo ter združijo. Govornik je napil ljubljanskemu županu in vzajemnosti slovenskih županov. — Za vzajemnost slovenskih županov so še govorili zastopniki občine Trzin, Črnuče itd. Ko so se gostje iz oddaljenih krajev poslovili,je ostal še zbran ožji krog okoli ljubljanskega župana. Vrstile so se navdušene napitnice, ki so vse izvenele v željo, daj bi preši-njala vse slovenske občine vzajemna zavest za skupno obrambo narodovih pravic. Dasi je bil v veliki dvorani spodaj istočasno velik banket, vendar je bil pri postrežbi najvzornejši red. Nota bodočnost. IX. Znani psihijater prof. F o r e 1 je evaugeljske besede »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« v smislu moderne socialne etike raz-tolmačil tako, da se zdaj glase: »Ljubi človeštvo bolj kakor samega sebe« in »Išči svojo srečo v sreči bodočega rodu«. V smislu tega nauka socialne etike naše dobe je važna dolžnost vsakega posamičnega človeka in — z ozirom na posebne razmere slovenskega naroda — zlasti vsakega Slovenca, skrbeti za to, da bo imel samo zdrave in krepke otroke. Tako se bo pomnožilo število zdravili in jedrnatih ljudi in skrčilo število slabotnih in bolnih. V to svrho mora vsak posamičnik vse opustiti, kar bi utegnilo biti na telesno ali dušno škodo bodočemu rodu. Človek bi mislil, da ljudem že zdrava pamet veleva ravnati se po tem spoznanju. Kaj še! Dan na dan greši na tisoče in tisoče ljudi proti temu temeljnemu predpisu. In kaj so vsi drugi »grehi« proti temu naglavnemu grehu! Prave otročarije! Zibelka zdravega rodu so zdravi zakoni. Dandanes, v. dobi emancipacije, pišejo ljudje vsega vraga o zakonu, o pravicah žene, o svobodni ljubezni in takih rečeh, samo o pogojih zdravili zakonov, iz katerega bi izhajali zdravi otroci, se skoro niČ ne čuje. Krafft-Ebing je v nekem svojem spisu posvetil zdravim zakonom ] »osebno poglavje. Smisel njegovih obširnih izvajanj je naslednji: Prva obveznost, ki jo ima človek proti naravi, ki jo ima po zakonih nravnosti in po dolžnosti napram svojemu nadu je, tla se oženi oziroma omoži samo z bitjem, ki je dobro v antropološkem smislu te besede. Žal, da se proti temu predpisu bijologije in medicinske etike neštetokrat greši, iz nevednosti, iz lahkomiselnosti, iz brezvestnosti, iz lakomnosti in iz gole strasti. Če naj bo zakon srečen in naj izidejo iz njega zdravi otroci, morata biti oba zakonska zdrava, telesno in duševno. Greh proti tem načelom ima strašne posledice za otroke in za starše. Izraz »blagorodje« je v medicinskem smislu globo-koumnegn pomena. Komur je mar lastna sreča in lastno zdravje, naj se nikdar ne poroči s človekom, v čigar rodbini se je na primer pojavila jetika ali alkoholizem ali samo-umori. Iz zakona, v katerem je en član bolan, ne morejo iziti zdravi otroci. V mnogih krajih, v resnično kulturnih draža vab, kjer imajo lju-dje še za kaj drugega smisel kakor za oštarijsko politiko in pijančevanje, se občine in različna društva močno zavzemajo za to. kar priporoča Krafft-Ebing. Zlasti v skandinavskih deželah delajo na vso moč na to. da vsaj jetični ljudje ne stopnjo v zakon. Gotovo je važna pridobitev, da se je odpravila oblastvena samovoljnost, s katero se je svoj čas dajalo in odrekalo dovoljenje za zakon. Takrat se je hotelo na ta način omejevati zakone med revnimi Ljudmi. To je bilo skrajno egoistično in obenem bedast«). Moži in ženi naj se vsak, kdor hoče, samo tla je z d r a v. Ne to. če je kdo iniovit ali reven, marveč < e je zdrav ali ni zdrav, to bi moralo biti odločilno. Kaj ima človeštvo od bolnih otrok bogatih star šev I Ničesar. Za nobeno rabo niso in vsemu svetu v nadlogo. Zdravi otroci revnih staršev so za človeštvo in za slovenstvo tisočkrat več vredni. Zgražali se bodo sicer neka ter niki, če rečemo, da nismo nič preveč navdušeni za popolno svobodo sklepati zakone, a vzlic temu bodi povedano brez ovinkov: Če bi država določila, tla se sinejo ženiti in možiti samo zdravi ljudje, bi storila velepomembno tlelo. Protldemostrnclle pred $$ sođlKem. i 4 m Jože Jarm, hlapec v mestni klavnici, Franc Brglez in Janez Snoj, tesarja, so bili obtoženi, da so dne 20. septembra ob polu 8. zjutraj razžalili dva prostaka 27. pešpolka, M a n d 1 a in Reisu e r j a , k> sta prišla v mestno klavnico kupovat žolč. katerega niso hoteli dati, pač pa ju je nekdo ozmerjal s »Schsveinhun-de von Siebenundz\vnnzigerv<. Neki mesar je vzdignil nož proti njima, drugi pa kladivo. Jože J ar m je izpovedal, da je v družbi s Francetom Brglezom in Janežem Snojem nesel neko korito iz klavnice, ko sta prišla ona dva vojaka. Kakor je njegova dolžnost, je stopil k vojakoma in ju vprašal, kaj hočeta. Ker ne zna niti besedice nem- ški, gotovo ni zaklical vojakoma one psovke. Dr. Ažman: Ali znate kako besedo nemško? Vsi trije obtoženci: Nobene! Kot priča izpove prostak Fried rich Ma n d e 1: Prišla sva z Reis-nerjem po žolč. Pred vrati klavnice nama je Jarni zaklical »preklet zi-benundevaciger, Schwein« ter izpljunil proti nama. Drugih dveh obtožencev ni bilo zraven, videl pa je nesti dva moža korito. Stotnik S c h o e b i n g e r: Prej ste pa rekli, da ne veste nič o njima, ostanite torej pri svoji izpovedbi. Priča potrdi še enkrat, da mu je Jarm zaklical ono psovko. Kot priča zaslišani prostak Jo-sef R eis n e r je izpovedal enako, kakor prva priča in še pristavil, da jima je obtoženec Jarm zaklical tudi »pfui!« in izpljunil. Drugih dveh obtožencev ni videl. Dr. Ažman predlaga, da sodnik zasliši mesarja Ivana Kašteli c a , ki je bil tedaj navzoč, in pa oba obtoženca Brgleza in Snoja kot priči, ker se je obtožba proti njima izkazala kot popolnoma neutemeljena. Jarm je v klavnici že dolga leta nameščen kot paznik, katerega dolžnost je, da pozove vsakega, da odide, ako se ne more izkazati z legitimacijo klavničnega ravnatelja. Vojakoma, ki nista imela legitimacije, je rekel le, da naj se odstranita. Da ima Jarm res to nalogo, lahko izpriča ravnatelj, ki je navzoč, kateri se zelo zanima za celo stvar, ker Jarm kot večletni vestni paznik še nikdar ni storil česa. da bi bila na mestu kaka pritožba Vojaki so neštetokrat prišli v klavnico in ni bilo nikdar kakega nedostatka. Sedaj sta pač vojaka mislila, da jima je res zaklical psovko, dočini ju je v resnici le pozval, tla naj se odstranita. Stotnik Se h o e b i n g e r umakne obtožbo proti Brglezu in Snoju. Funkcijonar državnega pravd-ništva dr. Zupane se protivi zago-vornikovemu predlogu, da bi se zaslišale predlagane priče. Dr. A ž m a n: Psovke so vojakom kar žvižgale okrog ušes, zato je pač lahko, da sta smatrala slovenski opomin Jarmov, tla naj se odstranita, za psovko. Sodnik, sodni svetnik Potrato končno vendarle zasliši Ivana Kastelica, a ta ne ve nič poveda-ti. Sodnik je spoznal nato obtoženca Jarma krivim prestopka žaljenja časti v smislu § 481. ter ga obsodil po § 493. k. z. na dva dn i zapora, Brgleza in Snoja pa je oprostil v zinislu § 259.. *2. k. p. r. Dr. A ž m a n je prijavil vzklic zaradi krivdoreka, javni obtožitelj pa zaradi prenizko odmerjene kazni. Pavel Princ, Železniki uslužbenec, je bil obtožen, da je dne 22. septembra okrog polu 1. popoldne pljunil proti vojaku 27. pešpolka, ki je stal na straži ob vhodu v častniški paviljon pri infnterijski vojašnici. Obtoženec je sicer priznal, da je pljunil, a da pri tem ni imel namena žaliti vojaka. Kot priča zaslišani stotnik Edvard Veith je izpovedal, da je imel tedaj garnizijsko iuspekeijo in mu je prišel neki narednik javit, da je privede! obtoženca na stražnico. Obtoženec je tedaj dejal, tla je pijan in prosil, da bi ga spustili. Poslal je potem po mestnega stražnika, ki je ob t oženca za be 1 e ž i 1. Sedaj v Ptuju se nahajajoči narednik Julius A u e r je izpovedal, da je videl tedaj, dan po tistem, ko se je streljalo v Ljubljani, grede proti vojašnici za seboj nekaj ljudi, ki so klicali »pfuiI« Ko se je okrenil, je videl obtoženca izpljuniti proti vojaku na straži. Prijel je obtoženca in ta je rekel: Kaj hočete, jaz sem pijan. Odvede! je obtoženca na stražnico. Obtoženec je pljunil naravnost na vojaka. O b t o ž e n e e ponovi, da ima pač navado pljuvati, tla je res pljunil, a ne nalašč. Zelo pijan ni bil tedaj. Kot priča zaslišani prostak Jo-hann Skupa priseže in izpove, da je bil tedaj kot ordonaiiea pri vratih Ograje častniškega paviljona. Obtoženec je prišel tlo njega, mu pljunil v lice in zaklical »pfui zibenuml-CVancgar«, Kar je Še drugega zaklical slovenskti, priča ni razumel. Priča ni opazil, da bi bil obtoženec pijan. Priča je bil v službi. Ko je obtoženec pljunil, je nekoliko pljunca brizgnilo priči v lice. Obtoženec zopet zanika, da bi bil imel nameu žaliti vojaka. Vojaki mu niso nič mar. Pljunil je oa tla. Javni ob'ožitelj razširi obtožbo in predlaga, da sodnik obsodi obtoženca zaradi prestopka žalitve straže v smislu § 312. Stotnik Se h o e b i u g e r se priključi temu predlogu. Sodnik, sodni tajnik B u 1 o v e c je spoznal obtoženca krivim prestop- (Dalje v prilogi.) Priloga „Slovensseinn Naroda" St. 283, dne 3. decembra 1903. ka v smislu § 312. k. z. ter ga obsodil na en teden zapora poostrenega z enim postom in enim trdim ležiščem. Stotnik S c li o e 1) i u g e r je odhaja je izrazil upanje, da bo menda vendar že enkrat konec teh neljubih » pij ovalnih « ob ra vnav. Dopisi. Is Gradca. Veselica ženske po-družnioe Ciril-Metodove dr. v Gradou dne 28. novembra t 1. je — kakor doslej vse prireditve te marljive in podjetne podružnice — izborno uspela. Dokaz temu veliko navdušenje, ki je vladalo po vsaki točki bogatega in srečno izbranega programa in animirana zabava do rane zore. Gospa G. Bertuch de Chiurkow (klavir) in go spioa M. No^ ak (gosli) ste v vseh komadih svojega sporeda pokazali svojo izredno muzikalično nadarjenost fin čut in občudovanja vredno tehniko. Moški zbor združenih pevcev „Tabora" in „Triglava" s svojim izbornim baritonistom, katerega smo v 3 samospevih Se posebe" občudovali, je lepo rešil svojo nalogo. Isto velja o igralcih, ki so v ne ravno lahkih vlogah Čehovega „Snubača" pokazali svoje lepe zmožnosti. Rt zija, kakor sploh araDŽma celega sporeda in animiranega plesa sta bila v dobrih rokah Da je bila dvorana nabito polna, bi nam sploh ne bilo treba še posebe omenjati, ker kadar nas vabi naša ženska podružnica smo vedno lahko prepričani, da je za umetniški užitek in veselo zabavo dobro preskrbljeno, in tega smo graŠki Slovenci v sedanjih, za nas tako žalostnih časih prav potrebni. Dnevne vesti* V Ljubljani 3 deoembra. — Demoastrtclle pri snoč njem Obhodu. Ob snoČnem miro zovu godbe „Slov. Filharmonije" je prišlo v našem mestu do hrupnih de monstracij in narodnih manifestacij Udeležilo se jih je najmanj okoli 15.000 ljudi, ki so v sklenjenih vrstah stopali po ulicah kličoč: nŽivela slo venska univerza!" Pele so se slovenske pesmi zlasti „Hej Slovani", „Naprej zastava Slave", „Lepa naša domovina", „U boj, u boj". Semter-tja je nastala taka gneča, da se je bilo bati, da koga pomečkajo ali po hodijo, vendar se ni zgodila nobena nesreča. Ko je godba odšla v hišo „Glasbene Matice", šli so demon stran tj e pred Prešernov spomenik kjer so zapeli gologlavi *Hej Slo vani". Ves Marijin trg od Frisoha do Urbanca in Hauptmanna ter daleč čez frančiškanski most je bil nabito poln demonstrantov. Na željo g. župana Hribarja, ki se je vozd v vozu po mestu in na več krajih govoril, se je množica počasi razšla. Ker so se iz vrst demonstrantov čuli tudi posamični klici: „Živela Praga!" „Živela Srbija!" je bil na Marijinem trgu na nogah ves policijski aparat, ki pa mu ni bilo treba stopiti prav nič v akcijo. Ljudje so se na županovo prošnjo radovoljno razšli. Opomniti moramo, da je bila kazina popolnoma prazna in temna, le dve luči sta brleli v njej. pred njo so pa prezebali trije lajt nantčki 27. pešpolka. Vojaško oskrbo-vališče na Dunajski cesti je bilo kar nabasono orožnikov. V akcijo jim ni bilo treba stopiti. Demonstracija je bila velikanska in impozantna in kar je posebno značilno, ni se zgodil niti najmanjši izgred. — Manifestacijski shod za slovensko vseučilišče bo v nedeljo dopoldne ob polu 11. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu. — Kr a niska hranilnica ne Izplačale vlog. Včeraj smo priobčili popravek, ki nam ga je poslal dr Ferd. Eger, in to samo zato, da danes temeljito obračunimo s tem popravkom. V popravku se naglasa, da Kranjska hranilnica ni izplačala vloge starostne hranilnice, ker ni stranka osebno prišla. Ves ta izgovor je zvi jača. Vsak deležnik ima dvoje bu kvioe, ene se imenujejo starostna hranilnica, druge pa vpisne knjižice. V prve se vlagajo vloge, v druge se pa vknjižujejo starostne obresti. § 11. starostne hranilnice določa doslovno: „Vsak, kdor prinese hranilnične bukvice in pride po denar, velja kot pravni njih lastnik inizplača se mu nanje." Zakaj torej Kranjska hranilnica ni izplačala cele vloge ? Saj jo vendar mora izplačati po pravilih. V tem slučaju je stranka dovršila 55 leto, torej bi Kranjska hranilnica morala izplačati. Popravek je torej glede izplačila Bavit, lažnjiv, in mi le občudujemo drznost nemške gospode, ki misli, da mi njihovih pravil ne poznamo. V stiski 80, to zopet pravimo. Kdor pa se o tem hoče prepričati, naj le za hip stopi V Kranjsko hranilnico, kjer uradniki vsakega kmeta in kmetico poprašujejo, zakaj denar dvigajo, in naj ga raje notri pustijo, češ, da je v njihovi hranilnici ravno tako varno, kakor v Mestni hranilnici. Zakaj se uradniki nemške hranilnioe lažejo, ko to trde, saj ve danes vsak otrok, da se Kranjska hranilnioa z mestno glede varnosti uiti primerjati ne more, kajti pri Kranjski hranilnici je edino jamstvo rezervni fond, pri Mestni pa jamči za vloge poleg rezervnega fonda Še ljubljanska občina z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno silo. Dalje ve vsak deležnik starostne hranilnioe, da s3 v določeni dobi mora tudi vpisna knjižioa izplačati. § 10. vpisne knjižice starostne hranilnioe slove doslovno: „Vaote na računu deležnika starostne blagajne niso pred njegovim dovršenim 55. letom odpovedljive ali iz plačljive." Ta paragraf govori jasno, da pred 55 letom svoje dobe ne dobiš denarja; ako si pa dovršil 55. leto, razpolagaš s svojim denarjem. In dotična stranka je dovršila 55. leto, torej ji hranilnica mora vse izplačati. Nikjer v pravilih pa ni določila, da mora stranka priti osebno po svoj denar ali da mora prineseo imeti pooblastilo. V vseh 16 paragrafih, ki jih ima vpisna knjižioa te stranke, ni tega določila, in je naravno, da mora Kranjska hranilnioa vsakemu deležniku, ki je dovršil 55 leto, izplačati ves denar. A nemška hranilnioa ni izpolnila svoje dolžnosti do stranke, oziroma do prinesoa knjižice. Branila se je izplačati denar. Ko pa ie stranka odločno nastopila in ko je ti nevljudni nemški hranilnici pisala, da jo bode tožila, ako ji ne bi hotela izplačati denarja, tedaj je nemška hranilnica res vse izplačali?, ker se je bala tožbe. Le to je istina. Vse to pa dokazuje, osobito zgoraj navedena paragrafa, da se nemška hranilnioa ne ravna po svojih pravilih in da že radi tega ni javnega zaupanja vredoa. — Kako agitu e nemška bra nilnlca proti slovenskim hranilnicam* Oudan sem bil v nemški hra-uiiaioi, da dvignem neko vlogo. Bil m cesarjevega jubileja za njega visok red Konstatujemo spričo tega dejstvo: 1. Da se ]e z nemške strani javno dolždo Orniga nepoštenih manipulacij in sleparstev, a Ornig se ni upal tožiti, dasi bi se bila obravnava vršila v Gradou, 2. da je Ornig vodil in aranžiral napade in izgrede povodom skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju, pri kateri priliki so bile Slovencem šipe pobite in so bile različni udeležniki rečene skupščine telesno napadeni, tepeni in ranjeni. — Nemško |e govoril pred cesarjem na Dunaju goriški deželni pod-glavar dr. Gregorčič, ki je vodil namesto obolelega deželnega glavarja dr. Pajerja goriške deželne odbornike v avdijenco, ko so se predstavili deželni odbori. Nemško je govoril mož iz dežele, v kateri nemščina ni de že In i jezik. Ali tako ga je naučil njegov zaveznik in gospodar doktor Pajer, ki ob takih prilikah govori nemško samo za to, da se izogne slovenščini. Za Gregorčiča je tako postopanje skrajno škandalozno. (Pajerja ni bilo na Dunaju, kakor smo včeraj poročali, imel je iti, pa si je premislil zadnji Čas). — Trgovci, obrtniki In industriji Iz Maribora in celega okrožja, udeležite se zanesljivo dne 6. t. m. velikega trgovskega in obrtnega shoda, ki se vrši ob 3. uri popoldan v mali dvorani „Narodnoga doma". Spored: 1. Pozdrav. 2. Pomen o veletrgovini in obrti. 3. O slovenskem gospodarskem pomenu v zadnji dobi. 4 Organizacija slov. trgovskega in obrtnega stanu. 5. Slučajnosti. Kot govornika nastopita iz prijaznosti tudi g. Jože lil Čakar iz Trsta, ter g. dr. Gregor Žerjav iz Ljubljane. Slovenski trgovci in obrtniki pokažite torej, da se zanimate za Vašo stvar, ter se brezizjemno udeležite tega ve levažnega shoda. — „Vabilo na Ciril - Metodovo slavnost v Ptuju — pred sod UlJO ' Pred mariborskim c. kr. okraj nim sodiščem bil je danes Rudolf Ha vel k a, trgovec v Ptuju obtožen, ker je imel dne 11. in 12. ki-movoa omenjeno vabilo v izložbi svoje trgovine. Državni pradnik dr. T s c h e o h predlaga, naj se obdolženec kaznuje zaradi prestopka § 28. tisk. zak., ker tega vabila ni pribil na istem prostora, kateraga bi mu bila oblast odkazala. Zagovornik dr. K u-koveo predočeval je sodniji nepra vilnost takega tolmačenja § 23 tisk. zak , poudarjajoč, da mestna policija v Ptuju tudi različnim gostilničarjem ni odkazala prostora, kje smejo vabila v svojih prostorih razobesiti, in, da bi se vsak državni pravnik pred celim svetom osmešil, če bi toiibo naperil proti kakemu gostilničarju. Sodnik o. kr. sodni tajnik S ter g ar se je prepričal o krivdi obdolženca in ga obsodil. Upamo, da ni govoril zadnje besede. — Slovenski lovci, rozor! Od 7. do 15 decembra se bodo pri okrajnem glavarstvu v Kamniku dražbah naslednji lovi: 7. deoembra: Depala vas, Dolsko, Drtija, Jarše; 9. decembra: Ihan, Oešnjioe, Krtina, Krašnja, Loke; 11. decv: Dol, Mengeš, Šmartno; 12 deoembra: Radomlje, Rafolče, Trojana, Spodnje Koseze, Rašica; 15. deoembra: Vodice, Volčji potok in Zalog. Nekaj izmed teh lovov so imeli doslej v rokah Nemci, tako ihanskega in dolskega (Dolsko) in sicer ta dva domžalski Tiroloi. Naša narodna dolžnost je, da dobe slovenski lovci vse love po Slovenskem v svoje roke, zato poživljamo naše lovoe, da se v čim največjem številu udeleže gori omenjenih dražb in si osvoje vse love. Tiroloi bi dolski lov končno izpustili iz rok, toliko bolj si pa prizadevajo, da bi ohranili ihanskega, ki so ga imeli doslej za smešno nizko ceno 190 K. Hoteli so ga imeti brez dražbe, zato so parkrat pisali ihan-skemu županu slovensko pismo — celo slovensko znajo Tirolci, kadar se jim gre za njih korist! — naj ga jim brez dražbanja pusti. Pa ihansko županstvo ni hotelo ustreči želji teh „Heilbruderjev" in odklonilo vsako slepomišenje. Prav je imelo. Zato pa je zdaj dolžnost slovenskih lovcev, da iztrgajo Nemcem iz rok ihanski lov! Ihanski kakor dolski lov sta jako bogata divjačine; poleg zajcev in jerebic je tudi mnogo srn in divjih petelinov (posebno v ihanskem lovišču), fazanov in divjih rac. Zlasti opozarjamo na ta dva lova ljubljanske slovenske lovce, ki imajo prav ugodne železniške /.veze na Dolsko in Ihan in takore koč pred nosom obe lovišči. Na noge torej, ihanski in dolski lov morata priti v slovenske rosel Is pisarne slovenskega gledališča Danes se igra prvič dramatska pravljica nEnkrat je bil..." slavnega danskega pesnika in drama tika Holgerja Drachmanna. Meuda je ta pravljica za odrasle sploh prvo dansko dramatsko delo na slovenskem odru. V soboto, na Miklavžev večer se sploh ne igra zaradi raznih koncertov. V torek, na praznik sta dve predstavi: popoldne ob 3 preds premijere te velike tragedije vršile skoraj izključno operne m operetne predstave. Izredno gosta in mrzla ljubljanska megla provzroča, žal, tudi pri operem osobju prehlajenja in hude n ah ode. Gospa Nordgartova je morala ležati več dni ter je le z največjim naporom prav požrtvovalno omogočila reprizo opere „Z: njski". Takisto sta preblajena že dalje Časa g. Vlček in g. Fiala, a sta vendarle pela, da se ni morala predstava odpovedati. Zaradi prehlajenja med opernim osobjem se je prva predstava opere „Carmen", določena za 3. t. m. morala odložiti; zdravi pevci in zdrave pevke pa pripravljajo že opero „Prodano nevesto" in opereto „Girofle-Girofla". Slavno občinstvo blagovoli te — spočetka vsake zime ponavljajoče se — težkoče vpoštevati, tem bolj, ker osobje doslej vestno vrii svoje dolžnosti! Slovensko gledališče. V torek so peli zopet „Zrinjskega" in sicer je bila predstava prirejena v dobrodelne namene. Kakor vselej je bilo gledališče tudi pri tej predstavi razprodano. Pelo se je prav dobro, zlasti se je zopet odlikoval gospod Vulako vić. Ljudska galerija v Gregorčiče?! Čitalnici. Danes otvorjena druga letošnja serija prinaša sledeče umetnine: Israels: Zapuščena. Ziigel: Ovce na paši. Kalkreuth: Oblaki. Booklin: Igra valov. Uhde: Tobija in angel. Kasparides: Mesečina v gorovju Jan Stanislavski: Poletje. Vojteh Weiss: Franek in Janek. Karel Tioby: Pogreb. Frieseoke: Zajtrk, Samoerger: Obraz. Meunier: Koseo. Welti: Megle. Albert Bartholome: Aux morts. Ra-bens: Sv. Ceoilija. Van Dyok: Boštjan Lerse z družino. Von Eyck: MoŽ z nageljnom. Pontormo: Kardinal Spanoccbi. Rafael: Ivana Ara-gonska. Flemalski mojste*": Sv. Veronika. Marillo: Madona. D iirer: Vitez, smrt in hudoba. Na I i a II. mestnem slov. otroškem vrten so mali obiskovaloi teh zavodov proslavljali na prav slovesen način šestdesetletnioo oesarjevo. Po nagovoru učitelj'ce so zapeli s svojimi nežnimi glasovi ^Slavnostno pesemu, potem pa bili obdarovani 8 pecivom in slaščicami, katere j m je naklonil slavni občinski svet K za ključku slavnosti so zapeli „Cesarđko pesem". Ko so se r*z*li, videl sem same radostne obrazke, v kar se seve pomogli „sladki spominki". Veliko i a na ih rodoljubov no dežellp ki še danes menijo, da Ljubljančani svoje društvene slavnosti, posebno pa tako vrlo zabavne umetniške prireditve, kakor bo prvi filharmo-nični koncert „Slovenske Fil harmonije" oziroma „Glasbene Matioeu to nedeljo, izključno le zase prirejajo. To se jako motijo, zlasti v tem slučaju, ko se gre izrecno za to, da se „Slovenska F.lhar-monijau na viška svo e umetniške vrline predstavi če ne celemu narodu — zato je namreč tudi velika dvorana hotela „Uniona" še premajhna, — vsaj pa vsem zastopnikom širom naše slovenske domovine. Rodoljubi is dežele ! Ca je v Ljubljani kak tuj nemški cirkus, hitite tudi brez posebnega vabila trum orna v Ljubljano. Pokažite svoje zanimanje in vnemo tudi to pot brez posebnega vabila, ko se gre za to, da se prepričate, koliko je Ljubljana v svoji novi dobi tudi na umetniško glasbenem polju napredovala t Banzlogor Je nepoboljšljiv, včeraj je zopot pripeljal brez vsakega pooblastila blago tvrdki Jo s. Droll v Sodnijskih ulicah. Ko se je njegovemu uslužbenou povedalo, da Ranzinger nima prav nobene pravice prevzemati na tvrdko došlo blago na kolodvoru, je ta postal surov in ni hotel razumeti slovenskega jezika. Brez komentarja. »Slovensko plan. društvo" je dobilo iz Kadilnikove zapuščine 2500 kron. i,Planfnskl Vesfnik" bo z novim letom izhajal prvega vsakega meseca. V bodoče bo priobčeval ilustracije, ki bodo ali umetuiške priloge ali slike v tekstu. V to svrho se listu poveča oblika ter se preskrbi boljši papir. Ovitek lista bo iz tršega papirja. Naslovno vinjeto, nanašajočo se na planinstvo, je narisal przaan domači umetnik Prva šte-vdka preosno vanega nPianinskega Vestnika" izide 1 januarja. Urejeval bo list dr. Josip Tominšek Podporno pogreb o društvo c. kr. po sta, k »n brzojavnih uslužbencev v Ljubljani priredi običajni M klavžev večer dne 5 t m. ob 8 zvečer v salonu restavracije gospe Kos pri „Levu", na Marije Terezije cesti S >deloval bo ljubljanski sekstet. Spored: Nastop M klavža z njegovim spremstvom, obdarovanje otrok, godba, srečolov in prosta zabava. Vstop 30 v za osebo, otroci prosti. Predplačila se bodo hvaležno sprejemala, ker je čisti dobiček namenjen zakladu podporno - pogrebnega društva. Punčke v n»rodnih nošah. Na zadoji razstavi „Otrok", — frap^ral vse kroj je in slog — prekrasnih dekliških oblek, — nabranih po svetu vsevprek. — Vabili so tudi njih staski, — in ljubki obrazki in laski, — očesoa, uŠesoa, ročioe — in dra-žestno drobne nožice. — Med vsemi najlepše mladenke — so bile pač naše Slovenke; — in naše slovanske sestrice, — so bile jim vrle družioe. — Tik UrSke gorenjske in Mine. — so ovetle Poljakinje fine — in Čehinje, Srbkinje zale. — T k kneginjic ruskih so stale — Ziljanke z gorenjskimi krili — in bujne, da Bog se usmili! — Med našimi tudi so španske — japonske in italijanske — in seve kineske, angleške, — kazale krasote nebeške. — Sedaj pa, o čujte ljudje: — naprodaj so deklice tč! — Glej sveti Miklavž jih prodaja! — Kdor z dražestmi rad se nastaja, — kdor hoče lep harem po ceni, — naj urno zdaj zanje se zmeni! — Namenjen skupiček njih Čisti — je v naoijonalne koristi! . . . Prodalo punčk v narodnih nošah so prevzele, kakor smo že poročali Lozarjeva, P o d k rajsko v a in Vidma rjeva trgovina. Za narodno delavce. Službe Iščejo trije težaki, trije za sluge ali za raznašalce sposobni možje in tri ženske. Izven enega so bili vsi odpuščeni od „Koslerja". Išče se več sodarjev za v Trst. Poizve se pri pripr odboru „Narodne delavske organizacije v Ljubljani", Šelenburgove uboe št. 1, I., od 6.—7. ure zvečer. Poročil se je gosp. dr. Ivan O mulec, odvetnik v Ormoža, z do-spodičao Pavlo Jarčevo is Ljubljane Iskreno Čestitamo! Državne subvencije. vTe - le obrtne nadaljevalne šole so dobile državno podporo za leto 1908: ona v Postojni 100 K, v Škofji Ljki 440 kron, v Krškem 680 K, v Idriji 350 ki on, v Kranju 250 K, v Šmartaem 650 K, v Metliki 250 K, v Tržiču 200 K, v Radovljici 80 K, v R bnici 300 K, v Novem mestu 1000 K. v Kamniku 640 K, v Št. Vidu 1473 K, na Bledu 157 K, v Cerknioi 100 K in v Ljubljani 1000 K. Vas Griže, občine Vrabce v političnem okraju postojnskem je dobila 4000 K državne podpore za vaški vodnjak. „Sokol" v Spodnji Šiški ima svoj društveni sestanek dne 6. t. m., t. j. v nedeljo popoldne ob 2 v dru Štveni telovadnici. Na dnevnemu redu je: 1 Razgovor radi volitev novega odbora. 2 Imenovanje dveh pregle-dovaloev računov 3. Raznoterosti. Z ozirom na 1 točko dnevnega reda se pričakuje, da se tega sestanka pol-nošteeiluo udeleže vsi bratje. Pričakuje se pa tuli, da pridejo na ta sestanek vsi oni, kateri so prijatelji sofeolstva. Resni Časi Ebhtevajo, da se združimo in pustimo one malenkosti, kateri bi ovirale delovanje društva. Telovadno društvo „Sokol" Vrhniki priredi v soboto, dne 5. deoembra t. L v Čitalniški dvorani .Miklavžev večer" s sledečim sporedom: I. „Sirota". Prizor za Miklavžev večer s petjem. Spisal Fedor Gradišnik. II Slovesni prihod sv. Miklavža z nebeškim in peklenskim spremstvom. Razdelitev daril pridnim otrokom. III. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Pevske točke, ki jih je harmonizira! pevovodja g. Fr. Stoječ, spremlja na klavirju iz prijaznosti gdč. Pavla Gotzl. Vstopnina: Za Člane 40 v. Za nečlane 60 vin. Rodbinska vstopnina (otrooi v spremstvu staršev) 1 EL. — To je v teku enega meseca Že druga priredi tev vrhniškega nSokolau in prepričani smo. da bo slavno obČinst *o, kakor zadnjič, tako tudi takrat napolnilo gledališko dvorano do zadnjega kotička. Posebno pričakujemo obilne udeležbe od strani preprostega ljudstva. V proslavo cesarjevega lubi leja, Ustrezajo Najvišji želji, da se opuste vsaka slavnostna podjetja ter da se porabijo vsa takim namenom določena sredstva neprikrajšano ob čnemu blagru in v dobrodelne namene, sklenil je občinski svet kranjski med drugim, da pristopi mestna občina Kranj „Deželnemn pomoč-nemu društvu za bolne na pljučih" kot nstanovnioa z zneskom 500 K. Nesreča no Jesenicah. V soboto 28 m. m. zvečer je gospa M a-rija Hauptmann ugašala pe-trolejsko svetilko. Petrolej se je vnel, svetilka eksplodirala in gospa Hauptmann je bila v trenotku v ognju. V nedeljo zjutraj so jo prepeljali v bolnišnico. V kočah „Slov planinskega društva 1 je bilo letos 4487 turistov, 683 več kakor lani. V Aljaževem domu je bilo 1045 oseb, v Triglavski koči 701, v Vodnikovi koči 275, v Orožnovi koči 447, v Kadinikovi koči 750, v Kamniški koči 563, v Frisohaufovem domu 342, v Kocbekovi koči 120, v Gornjegradski koči 170 in v Mozirski koči 74 oseb. POZOr Slovenski lOVCi. Te dni pride na dražbo lov domžalske okolice. Vsi prebivaloi te okolice žele, da bi se lov vzel Tiroloem iz rok. Uspeh spretne živinoreje. Kakor se nam poroča je prodal gospod Ivan Končina, veleposestnik in veletržeo v Gorenji vasi pri ZatdČini dva lepa bika prave simentalske pasme stara od 20 do 22 mesecev za 1020 K it Peter pri Novem mestu je kraj, kjer ni ne enega Nemca. V tem kraju živi jermenar L. StariČ, ki pa ima za svoje obrtne potrebščine pisemski papir, na katerem je samo-nemška glava ,Ludwig Starič, St. Peter bei Rudolfawert No. 6. Sattler und Riemer". In na takem papirju dopisuje slovenskim strankam. V kotel vrele vodo je padla v Ofcavcu pri Črnomlju 3 letna Ana Bu tala in se tako oparila, da ni upanja, da ostane pri življenju. NesrOčSi V jetnišnioi v Črnomlju je padla neki Koprivec goreča petrolejska svetilka na tla in se je petrolej užgal. Nespametni ca je hotela z nogami ugasiti goreči petrolej, a se ji je pri tem vnela obleka. K sreči so prihiteli ljudje, ki so udušili ogenj. Ženska je dobila nekaj opeklin na rokah in nogah. Tatovi po tenitovanju V Otovou v Beli krajini so imeli pri Zupančiču ženitovanjsko pojedino. Ko je bijo te konec in so šli domači spat, prišli so tatovi, ki so pokradli 2 uri in nekaj jedil, ki so ostala od ženi-tovanja. Za poškodbami je umrl v celjski bolnišnici kmečki fant Jožef Čepi iz Šmarjete pri Celju. Dobil je poškodbe v pretepu. Uboj. V Ribnici na Koroškem je bil kočar Franc Zupančič zaboden, da je umrl vsled tega. Zaprli so dva kmeta. Umrla |0 v Lindenbergu na Švabskem 24letna gospa Marica L o i s e 1 rojena J e k o v e c. Preje je službovala kot učiteljica v Ljubljani in Domžalah. Prvi „Kinematograf Pathe" prej „Edison11 na Dunajski cesti nasproti kavarne »Evrope" ima od danes do vštetega petka sledeči spored: Razstreseni žongler. (Komično.) Lesna industrija na Norveškem. (Interesantna projekcija, po naravi posneta.) Drvarjeva hči. (Drama v 23. slikah.) Moderni slikar. (Krasna projekcija v barvah.) Ni treba več otrok. (Komično.) Tujski promet v Ljubljani. Meseca novembra t. 1 je prišlo v Ljubljano 4240 tujcev — 352 manj nego prejšnji mesec in 496 več kakor lani meseca novembra. Nastanilo pa se je v hotelu Union Š65, Slon 744, Lloyd 269, Cesar avstrijski 214, Malic 196, Ilirija 162, Južni kolodvor 149. Štrukelj 142, Bavarski dvor 78 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1301 tujec. N«*sreea. Včeraj je pri »Figov-čevi« gostilni 7 roko zadel v okno prostak 17. pespoika Fran Vidic in se pri tem tak > poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v g'amizijsko bolnišnico. Vojaške patrone v Ljubljanici. Ko je včeraj orala v Ljubljanici neka ženska, je nasla v vodi vojaške patrom-. Ko .*o to zaznali nekateri dečki, so.v vodi Še nadalje iskali in našli v nji še 16 ostrih in 13 slepih patron. Ker so se z temi patronatu i igrali, jim jih je neki učitelj odvzel in jih oddal pri mestni policiji. Delavsko gibanje. Veeraj &e je z južnegra kolodvora odpeljalo \ Ameriko 40 Slovencev, 25 Hrvat* v in 30 Macedoncev, nazaj je pa prišlo do 100 Hrvatov i.i Slovencev. V Heb je šlo 60 Hrvatov, v Line se je odpeljalo 25. na Dunaj pa 19 Koeevarjev. Izgubljeno in najdeno. Ključavničarski moj ter g. Jožer Weibl, je našel večjo -šoto denarja iu jo oddal pri magistratu. — Ga. Prvla Pe-statorjeva je "v.gnbila srebrno zapestnico z zlato zaporo. — Šolska učenka Ana Prof lova je našla ročno torbico z manjšo \soto denarja. — G. Ivan Herzog je našel srebrno zapestnico. — Izgubljena je knjiga z notam*. izpred sodifto. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Umor in rop. Na zatožni klopi sedita Miha Zupane, 24 let stari hlapec in Anton S e k n e , 27 let stari oženjeni bajtar, oba iz Cerkelj; obtožena sta hudodelstva roparskega in zavratnega umora in hudodelstva ropa. Dne 23. septembra se je peljal trgovec in posestnik Jožef M u r n i k iz Ljubljane domov v Adcrgas pri Kranju. Obdolženca, ki sta se isto noč mudila v Jenkovi gostilni v Cerkljah, sta ga slišala po vasi voziti. Ker sta dobro vedela, da ima Murni k večjo svoto denarja pri sebi. sklenila sta .vfa ubiti in oropati. Sla sta za vozom, pri Jeriče vem kozolcu je Sekne odlomil kos rante ter dal krajši konec Zupancu rekoč: »če g:a ne boš ti udaril, g-a bom pa jaz.« Zupane je na to skočil k vozu ter udaril urnika, ki je na vozu na slami in detelji spal, s tako silo po prlavi, da je bil takoj mrtev. Rop se jima pa ni posrečil, ker se je konj splašil ter svojega mrtvega gospodarja pripeljal na domače dvorišče, kjer ga je domači sin okoli dveh našel mrtvega. Ia glave se je mrtvecu cedila kri ter je bilo ležišče s krvjo prepojeno. Ker se morilcema rop ni posrečil, vrnila sta se v Jenkovo gostilno, kjer sta popivala brata Miha in Jožef S i p 0 i C. Prvi je imel pri sebi 240 K; ker je nameraval kupiti neko zemljišče, dajal je domačim fantom za vino. Zupane in Sekne sta videla pri Mihi Sipćiču denar, in ker se jima je prvi rop ponesrečil, sklenila sta takoj zvršiti drug-egn. Vlejr-la sta se na dvorišče Jeukove krčme. Kmalu nato jc prišla £>eknetova žena moža iskat, čemur so se navzoči gostje silno začudili, ker so mislili, da je doma. Krčmar je nato šel na dvorišče in spravil Sekneta v hišo, kamor mu je kmalu sledil tudi Zupan. Oba sta se Mihi Šipčicu prav prilizovala; okolu tretje ure zjutraj pa, ko sta se brata Šipčič podala proti domu, krenila sta za njima, v bližini Cešnjevka je pa pobil z zaprtim nožem Zupane Miho Šipeiča na tla, Sekne pa Jožeta. Zupane je nato Mihi vzel denar; 140 K sj je pridr-žal zase, 100 K je pa dal Seknetu. Orožniki so zaplenili 200 K pri obdolžencih. Brata Šipčiča sta bila le i ah ko telesno poškodovana. Sekne priznala tatvino obeh kole.-, Zupane pa dedoma udeležbo taji. A c ba obdolženca sta pr'*:am Lovrencu Cim-žarju in France a: Zupana ^ma priznala atvino kolesa v škodo S bwaj-garja Tudi Wiochoferjevc kolo sta skupno vzela. U'>.»olženea sin si bila dobra prijatelj;', imela sta vedno skrivnostne pogovore ter vedno skupaj tičala. Urno/ in rop eden na drugega zavračata ker pa ne cnfi,nu kot (Internu ne bo pomagala, ker so vse krivde po zasiisauih pričah dovolj .lasno dokazane. Obrodba sledi. Telefonska in brzojavno poročilu. Izgredi na graškem vseuc lišču ^ Gradec i 3. deoembra Danes dopoldne je bila deputacija slovanskega dijaštva pri rektorju, da ga naprosi za dvorano na vseučilišču, kjer bi se naj vršil shod vsega slovanskega gra škega dijaštva in da intervenira radi društvenih desk, ki so jih poškodovali nemško nacionalni dijaki. Rektor je deputacijo hladno sprejel in ji na ravnost povedal, da ne mara sedaj, ko so enkrat jubilejne slavnosti končane, v nobenem oziru ugoditi zahtevam slovanskega dija štva. Ko se je deputacija vrnila v vestibul, je bil poln nemškega dija štva. čim so Nemci sagledali deputacijo, so io naskočili, jo pretepli ter jo iztirali ic univerze. Med slovan- skimi dijaki vlada nepopisno raabur jenje. Slovenski poslanci se prosijo, da se zavzamejo za slovanske graške dijake. Poslanska zbornica. Dana], 3. deoembra. Današnja seja poslanske zbornice se vrši mirneje, kakor se je splošno pričakovalo. Ko je vstopil ministrski predsednik baron Bienerth v zbornico, so ga češki radikale! pozdravili s kliloi: „Morileo, lopov !a Ko se je pokazal ob vrat h nemški minister - rojak doktor Sohreiner, so Čehi klioali: nVen ž njim, ta ne spada na ministrsko klop, ta mož laže.u Nato so se prečitale došle vloge. Poslanec Choo je zahteval, naj se pre Čitajo dobesedno vse interpelacije in druge vloge, kar pa je predsednik dr. Weisskirchner odklonil. Nato se je pričela razprava o proračunskem provizoriju. Prvi je govoril soeialni demokrat dr. Adler, ki je izjavil, da bo njegova stranka izjemoma glasovala za nujnost. Za njim so govorili krščanski sooialee Lang, Slovenec Fon in Češki agrareo Udrzal. Seja Še traja. Kdaj bo prihodnja seja, še ni določeno. Seja „Narodne zveia". Dunaj, 3 decembra. n Narodna z vezau je imela danes sejo, na kateri se je razpravljalo o vseučiliškem vprašanju. Klub se je soglasno izrekel za slovensko vseučilišče v Ljubljani in za priznanje na zagrebškemu vseučilišču položenih izpitov v Avstriji. Nadalje je sklenil, da ne more nikakor pripustiti, da bi se v Trstu ustanovilo italijansko vseučilišče, pač pa je pripravljen podpirati italijanske težoje po vseučilišču v kakršnemkoli drugem mestu. Nato je „Narodna zvezau razpravljala o proračunskem provizoriju. V klubu je opažati močno opozioionalno razpoloženje proti vladi. Radi prekega soda. Duna], 3. decembra, češki poslanci vlože v parlamentu nujni predlog radi odprave prekega soda v Pragi, Sistirana predavanja. Praga 3. decembra. Na češkem vseučilišču so sistirana vsa predavanja. V Pragi je mir. Praga 3. decembra. V mestu vlada popolen mir, da se je nadejati, da krvnik Lang ne bo imel nobenega opravka. Ta mir pa bi se bil lahko ie preje dosegel, ako bi se bil prepovedal bumel nemških buršev. V Bosno. Budimpešta 3. novembra. Ko-respondenčni biro razglaša: Ponoči je odšlo iz Pečuha 1000 vojakov 69. polka v Bilek. Od 34. polka je odšlo 200 mož v Rogatico, iz Mis-koleza pa 400 mož v Dvornik. Ic Loosc je odrinilo 800 mož na srbsko-bosansko mejo. Avstrijska mornarnica. Milan 3. deoembra. „Corriere deli a Serau, jako resen in ugleden list, poroča, da so se pri zadnji težki poškodbi avstrijske vojne ladje „Erz-herzog Franz Ferdinand" izkazale velike konstrukcijske napake. Admiral grof Monteouoooli je dal vsled tega preiskati vojne ladje. Uspeh je bil, da je vojno brodovje v takem stanju, da bi bilo težko porabno za resen slučaj. Več oficirjev, ki jih zadeva odgovornost za to, je zaprtih. To je tudi vzrok, da avstr. mornarnica ni bila poslana v turška vodovja, podpret s pomorsko demonstracijo protest avstr. poslanika zoper turški bojkot. Srbsko črnogorska zveza. Cetlnje, 3. deoembra. (Pos. brz. Slov. Nar.u) Ker so se v zadnjem času širile razne deloma neresnične vesti o srbsko - črnogorski zvezi, sem v prijetnem položaju podati Vam avtentične podatke o tej zvezi. Zveza med obema državama je ofenzivna in defenzivna. Za slučaj, da pride do evropske konference in da se prizna Srbiji in črni gori primerna odškod nina za Bosno in Hercegovino, bo Srbija odstopila tretjino dobljenega teritorija Črni gori. Ako bi pa ne prišlo do konference evropskih sil ali če bi Srbija in črna gora na konferenci ne dobili nobene kompenzacije, se obe državi zavezujete, da bosta istočasno zgrabili za orožje. V vsakem slučaiu pa se proglasi Bar kot skupno srbsko-Črnogorsko pristanišče. — V zadnjem Času se je vrnilo iz Amerike 15000 Črnogorcev, ki so sedaj Že vsi pod orožjem, črna gora je sedaj podobna enemu vojnemu taborišču. Splošno se sodi, da izbruhne vojna še pred novim letom. Slovansko gibanje na Ruskem. Petrograd, 3. deoembra. (Poseb. brz. „Slov. Nar") V dvorani Toni-Ševskega nČilišča je imel pred mnogobrojnim poslušateljstvom predava« nje poslanec Fedor Rodi če v o temi: „ Pomen Busije za slovenstvo". Govornik je med drugim naglašal, da bo padla moralna avtoriteta Rusija med Slovani na ničlo v tistem tre- notku, ko se avstrijskim Slovanom brez podpore Busije posreči izvoje-vati popolno ravnopravnost v državi. Glede aneksije Bosne se je izrazil govornik, da je Busija na noben način ne sme priznati. Vendar pa se to vprašanje mora rešiti mirnim potom in še le v slučaju, da bi bosansko vprašanje ne bilo mogoče rešiti mirno, bo treba poseči po orožju. Bosansko vprašanje je eminentno slovansko vprašanje, zato se ne more reš ti na Dunaju ali v Berolinu, marveč edino v Petrogradu Se iofci povsod! neobhodno potrebno zobno CremS 'idržuje zobe Ciste, bele in zdrave. 1 aHal WtKUnSBBBBK8SSBBKBSB9SL Urnrli so v Ljubljani. Dne 29. novembra: Marija Repar, zaseb- nica, 71 let, Dolenjska cesta 2.—Ana Karbl, snažilčeva hci, 10 let, Gosposke ulice 3. V deželni bolnici: Dne 23. novembra: Ivan Kriinar, hlapec, 30 let. Martin Šandaj, gostač, 74 let. tltne cene v Budimpešti One 3. decembra 1908. T#»r •»•». Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 12 96 Pšenica za oktober 19 9 za fO kg K 1 6 Rž za april „ za 50 kg K 10 89 Koruza za maj „ za 5« kg K 7 58 Oves za april „ za 50 kg K 8 90 ElVfat t. 5 vin. ceneje. ffeteoroiositnc poročil. E Cas opazovanja Stanje " iS baro- i» metra S m C *■ v tntn s 2. 3 megla 9. zv. j 7434 --4 0 sl.szahod 7 zj. j 741 9 —56 slab jug 2. pop. I 739*8 —0 8 si. jj vzhod jasno Srednja včerajšnja temperatura —3"9', norm. 02. Padavina v 24 urah 00 mm S€ Sprejme takoj v trajno delo pri L. Strosu v Idriji 4474 lieblirona soba s posebnim vhodom za enega ali dva dijaka se takoj Odda po zelo ugodni ceni blizu domobranske vc- jaššoioe v Kkunovl ulici Ste v 23, pritličje, levo. 4 22 2 Kratek klavir se ceno proda. Kje, pove upravništvo „Slovcn-skega Naroda". 4468 Živo lisico Jeta staro, vljudno, ki sliši na ime „Zvitka", proda Ivan Robnik, učitelj pri Sv Krita, pošta Zg Sv Kun gota pri Maribora. Ceo a po do dogovoru. 44)9 3 Perje in puh po nizkih cenah« ČERNE Anton Šare * Sr. Petra cesta št. 8. Dobro iiučen trsouskl pomočnik SO Sprejme v trgovino z mešanim blagom Jos Ferenčak v Brežicah ob Savi- 4473 Za takojšnji nastop se sprejme dobro izurjeni trgouski pomočnik meisno stroko pri tvrdki Josip Urek v Kostanjevlot Vojaščine prosti imajo prednost! 4364—5 3Qavjr (mfgnon) se zaradi odhoda proda na Mar. le Ter c žile cesti 26. 4469 mešane stroke, sposoben posebno za manufakturo — krepka slovenska moč — se sprejme pod ugodnimi pogoji. Prta slovenska trgovino Pevc & Koželj v Kočevju. 4 95 3 iščem za takoj ali pozneje. Sem že dve leti poučevala (v krškem okraju). 4283-3 Naslov pri upravništvu nSlov. Naroda". Absolvent Makro ve trgovske Sole, ki ima inteligentno skušnjo, is Će primerne alnibe. Ponudbe pod šifro flMerknrs~ ftcnice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica dri 8sU, Trst drž. žei-5 Beljak juž. žel., (čea Podrožčico). Cjahea fis L|aMlana drs> ^oiodv«?f* 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-oo p»p*idna. Osebni vlak v Kamnik. 7-io zveOer. Osebni vlak v Kamnik .0-60 p«n*ai. Osebni vlak v Kamnik. ph nedeljah Id praanikih do 31. oktobra.) oktobra 1908* leta. PrtaoS m &|a*lleao laft. iaLi «06 zjuttaj. Osebni vlak ia Beljak« r žei^ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržit* 8*34 xjutrai. Osebni vlak iz Kočevja, Stražu Toplic, tfudoiiovega, Grosuplji. H-22 prodp«ldne. Osebni vlak iz Pit.; Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčic in Trbiž, Gorice drž. želi, Jesenic, Tržiča 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevjx Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, 4.-13 p«p»ldno. Osebni vlak Is Be!]ak-juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (Sav Podrožčico) Gorice dri. SeU Trata <žf3 žel. Jesenic, Tržiča 6-eo zvečer. Oseb. vlak iz P*aga, CelOTta Beljaka (čez Podrožčico) jecenlc. 8 37 zveOor. Osebni vlak iz Kočevja. Sirai* Toplic, Rudollovega, Grosuplja. 3-45 zvočor. Osebni vlak Iz Beljaka žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Po£ rožčico) Trata dri. žel. Gorica dri. tm\ Jesenic, Tržiča. li-oo peneoi. Osebni vlak ia Trbiž«, Ct lo«xa, Beljaka (čea Podrožčico) Torta drž. Žel. Gorice dri. žel., Jesenic. Priaod w Linoiiano ari. raioareri o-46 zjutraj. Osebni vlak (a Kamnika, 10-09 predpeidna. Osebni vlak ia Kamnika 6 io zvečer. Osebni vlak ia Kamnika. 909 peneOl. Osebni vlak ia Kamnika.' \ a: ob nedeljah in praznikiii do 3i. oktobra.) (Odhodi in prihodi so označeni v arednj* evroptjskam času.) C. kr. favnatBijstvo državnik železnic v Trstu Gospodinjo izobražena, katera ima veselje do vzgoje otrok, dobra in varčna kuharica, dobi stalno službo. Starost 40 do 50 let Ponudbe a natančnimi podatki pod Vestna gospodinja" na upravništvo „ Slovenskega Naroda". 4953—3 f 4211 (Jos. as^-»m.-»y-l> 3 Oak petek sveže morske ribe Srnncevoll kakor tudi dobro-znani itol. brodetto s polento. Nastavil se je tudi dobroznani eolček od dr. Schmlermflula. Resno ženitna ponudba. Obrtnik, mojster na Hrvaškem Primorju, v kopa-liščnem in zdraviliškem kraju, star 28 let, bi se rad oženil s pošteno, naobra-ženo Slovenko, ki bi imela 2000 K gotovine 4387 2 Le resne ponudbe, če je mogoče s sliko, naj se pošiljajo pod „Resnost" na glavno pošto restante, Rieka, Primorje, Hrvatsko. Tajnost zajamčena. Zahtevajte zastonj ia uanko moj veliki bogato ilustrovani katalog 8 preko 3-0 ■ slikami vseh vrst nikljast h, sre-b-nih in zlatih or, dalje vseh vrst solidae rlat-nioe in srebruir.e, wUsbil jeklenega in nsnja-tega blaga, kadilnih priprav i d po izvirnih 3705 - 5 tvorniških cenah Niklja^ta ura remonto- arka.......K 3 50 Sistem Roskopf pat . „ 4*— Švicarska izvirna Ros kopf pat.....9 b'— Registr. Adler Roskopf nikliasta remon-toarka na s:dro . . 9 7*— Goldinasta remontoar-arka s kolesjem ,Lnn»( in dvojnimi po&rovci n 9 — Srebrna rea ont. s kolesjem ,Gloria( odprto a 8 40 Srebrna remoitoarka z dvojnimi \ okrovci . „ 12 hO Srebrna oklopna verižica z obročkom na vzmet, 15 gr teže........ 2 6 Ruska tnlska nikljasta remontoarka s kolesjem ,Luna( K 1' 50, ura s kukavico K 8 50, bndil-nica K 2 90, kuhinjska nra K 3" . schwarz- waldska ara K 2 50. Za vsako uro 3 leta pismeaeg« jamstva. — Zamena dovoljena ili denar nazni. Prva tvornica za ure Ivan Konrad, c. kr. dvor ji dobavitelj, Most št 667, Češko. Uelik mraz lehko nastane, zato si začasa oskrbite toplo volneno itleti Vzoroo izbornega blaga pošilja franko firma 4334 -2 KAREL KOCIAlf tvornica za sukno o Humpolcl na CeiRem. V korist Ustr. JW. Školske. Razpis službe. Podpisano županstvo razpitnje službo občinskega sluge z letno plačo 800 kron. Službo je nastopiti L januarja 1909. Primerno opremljene prošnje je vlagati do 15. decembra t. I. =— 4471—1 Županstvo Cerknica dne 1 deoembra 1908 Fr. Šerko župan. 4400-2 " - :-- Praktična darila za ® Miklama in $o%ič priporočata Sričar stf«»< ■ ro O) TrdovsbI pomočnik mlad, vešč mešaue stroke, posebno dobro izurjen manufaktnrist, ieli premeniti meato takoj ali pozneje. Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda. 4449 2 Kontorlst lice primerno službe. Ponudbe pod „it. 351' na uprav. „Slov. Naroda". 4296 -3 Pozor! pozor! 50 OOO parov čevljev! 4 pari ce»l|ev samo 6 K 10. Zaradi ustavljenja plačila več velikih tvornic, sem pooblaščen večjo množino čevljev daleč pod izdelovalno ceno spraviti \v denar. Prodajam torej vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, ga loši rano, z močno zbitimi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika. Velikost po štev. Vsi 4 pari po povzetju 6 K 50 h. 4445 -aUSa. j m. zaloga blaga, Krakov 18. poštni predal 20. Zamena dovoljena ali denar nazaj. >tst Najlepši in najcenejši novoletni reklamni KOLEDARJI z okusnim t skom f rme se dobe pri Ivanu Bonaču v Ljubljani. Vzcroe dopošl em na željo brezplačno na ogled. 4320 4 Oddajajo se po skrajni oeni tudi sami bloki! Pozor! Nauk o zdravilih navaja, da se mora zdravemu človeškemu telesu s hrano, bolnemu, malokrvnemu pa v obliki zdravil vsak dan dovajati okoli 5 centlgramov železa, da ostane zdrav. Tri jedilne žlioe = 45 g (vsakdanja poraba} železnatega vina lekarnarja G. PI c c o 11J a o Ljubljani, c ln kr. dvornega dobavitelja obsega 5 ctg železa. Vina Chlna Serravallo i železom (po analizi gosp. prof. doktorja Friseniusa v Wiesbadenu) bi pa nasprotno morali použiti odrasli cel liter, otroci pa pol litra vsak dan, da bi dovedli organizmu enako množino. Pollltrska steklenica Piccolijevega železnatega vina stane 2 kroni, poštni zavojček s tremi steklenicami ter s prosto zavojnino in poštnino 6 K 60 h. Naročila izvršuje po povzetju lekarnar 0. Flccoli v Ljubljani, na Dunajski cesti. 4 52-3 lil v • v davače &a STLife Kw lcy>a davita &a oz>ic arva. hI 4373 3 Ml A 491/8 22 4470 V zapuščino dne 2. septembra t. 1. umrlega Viktorja ol. Warzbacha spadajoči zemljišči vi. št 235 kat. obč. Litija in vi. št. 296 kat. obč. Hotič prodali se bodete potom lavne prostovoljne dražbe. Izklicni oeni sta: Za zemljišče vlož. št 235 kat. obč. Litija 3100 K 296 B „ Hotič 3300 , Draž beni pogoji se lahko upogledajo pri sodišču med navadnimi urami. Narok za dražbo se določuje na 21. decembra 1908, ob 9. dop., na licu mesta. Na zemljiš&h zavarovanim upnikom ostanejo pridržane njih zastavne pravi oe. C. kr. okrajno sodišče v Litiji, odd. 1. dne 21. novembra 1908 10 ali ZO uinurjeu je za prijatelja glasbe majhen izdatek, za gostilničarja pa tisoči kron stanje. V nobenem lokalu bi ne smelo manjkati „Hupfeldovega" instrumenta ki so v vsakem pogledu vzvišeni nad vsakim drugim instrumentom. Ljudje dandanes z veseljem obiskujejo prostore, kjer imajo godbo, zato je nabava glasbila v dvojnem ozira priporočila vredna. L Direktan dohodek za godbo. 2. Haraateb prometa ln Izkupičke. Prospekti zastonj. fuSvik }(upjel5 5. d., Dunaj VL,]Klariahilferstr. 5|? U Evropi nn]ueč]a tvornica klavirskih igralnih instrumentov. 47 prvih odlik. 750 delavcev. 3704-4 : Za pdavža.: Najcenejša in najprimer-::: nejsa darila so ::: albumi za razglednice in : poezijske knjige: ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah ;:: na prodaj ::: Harodna knjigarna Hodna trgovina Pavel liasdić, LJubljana, Prešernove ulice l Svilnato blago, bariuni, piisi ln tenčice Čipkasto blago, naKolanl. Čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine. Jabots, Flctans, damski ovratniki ln kravate. Svilnati in baržunasti trakovi. Posamonterija porte In vrvice, resice, krepince in vrvice za tapetnike. Krepi In flori za žalovanje. Zlate ln srebrne resice, čipke ln vrvice. šerpe iz svile, čipk in volne. Voaiavlee za dame, dekleta In otrobe. Jopice, hlačko, otročje perilo In odeje zn 4285-4 vozičke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za ilvan|ef pletenje ln vezenje. Gumbi In različne Igrle. Različne podloge in potrebščine za krojače in Šivilje Idrijske čipko, vezene čipke ln vložki. Pajcolani ta neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci In potrebščine zn modrce. Grlaoe rokovioe in rokavice aa uniformiranoe pletene, letne in zimske rokavice. Kopalno perilo, dllave, milo tat uatna voda. Krtače za obleko, glavo ln zobe. Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsoiki in žepne rute. Pravo Jftprovo normalno perilo, srajce Tiioot, Jopico In hlače Mrežaste in potne, jopice, srajce, Čepice in pasovi aa šport. Nogavice, naramnice, odeje In blazine za potovanje. Kravate, gumbi za maniete. Za lovce; telovniki, nogovice. rokovioe in dokolenlce. Ogrevalcl za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robe! Narodni trakovi in zastave, narodne Čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd. itd. Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to PustoslemSek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.