uhaja razen nedelj in praznikov ===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. —
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnine proste. ==
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Ste v. 131,
V Ljubljani, torek dne 18. decembra 1917.
Leto i.
K strankinemu zboru.
So*dnugi! Sodražice! Danes teden se ho vršil deseti redni strankini zbor Jugosdov. soc. demokracije v Ljubljani. Zadnji zbor je imela, naša stranica prav tiste dni, ko se je izvršil zna.-ni umor v Sarajevem, ki le direktno zanetil tjjoj^o pripravljamo eksplozijo na evropskem kontinentu. Takrat je šlo le za evropsko vojno, ki se je pa polagoma razširila na ves svet. Vojne razmetre so obustavile domala vse politično delovanje, ki je počivalo nad (tri leta. V proletarskem' političnem boju pomeni ta doba ogromno izgubo dragocenega časa na eni strani, na drugi strani pa je vojna prava vzgojiteljica proletariata, eksperiment, iz katerega se nazorno uči vse človeštvo, kako nesrečne posledice prinašajo obstoječe razmere in kako ■mnogo je treba preurediti y družbi, da se obvarujemo takih nesreč.
Po dolgih treh letih so se nazori človeštva jako spremenili. Dogodki so ustvarili popolnoma drugačno razpoloženje, razpoloženje, ki je mnogo bližje našim nazorom, našemu programu nego >e bilo pred vojno. Vojna je po našem mnenju ustvarila povsem novo svetovno in socialno nazifanje. Naš strankini zbor bo to dejstvo konstatiral ter izvajal konsekvence, ki bodo stremele- v prvi vrsti za tem, da se lotimo zopet domačega praktičnega dela. Ves naš kongres bo torej posvečen organizatarič-nernu delu, in sicer v dveh smereh: prvič, da sami izvedemo v stranki dobro organizacijo in drugič, da korakamo s časom in podpiramo vtse, kar bi utegnilo koristiti interesom svobode v vsakem oziru in kakor se ujema z našimi načeli. Pri tem pa nikakor ne prihajajo v poštev le izključno naši končni razredni interesi, 'marveč tudi sporedne socialne in politične svoboščine, v Avstro-Ojrrski zlasti narodnostne svoboščine, ker te pospešujejo razvoj, urejujejo razmere narodov in s .tem pripomorejo, da se posamezne narodnostne -skupine razvijajo s porodu o. Seveda naše stremljenje v tem pogledu ne more in ne sme škodljivo tamgirati našega razrednega stališča, zakaj naše načelo je in ositane: enakopravnost za vise in v vsakem oziru. Za splošni napredek nam je!
Zanaditega torej, ker se je svetovno nabiranje v tej vojni tako mogočno preobrazilo, je potrebno, da poseže v ta preobrat tudi naša stranka, itn sicer z vso svojo 'energijo, z vso svojo dušo, kar je pa mogoče le z dobro izvedeno iin zavedno organizacijo. Le taka organizacija, strogo konsolidirana, utegne pospeševati naš cilj.
Vprašanje avstrijske internacionale, vprašanje svetovne internacionale so aktualna vprašanja. Toda ta vprašanja so tako jasna, da nam ni treba drugega kakor sodelovati v ta namen, da se internacionala obnovi tako. da bo v soglasju z razvojem razmer.
V dno srca smo prepričani, da je v tem trenutku za naš strankini zbor najvažnejša naloga organizatorično delo, tisk, in živo sodelovanje pri vseh političnih vprašanjih, ki se tičejo slovenskega m vobce proletariata.
Na tem strankinem zboru bo naše geslo: dobra organizacija hi neumorno delo za vse, kar ih-1 proletarsko zavest In pospešuje njega Interese.
Senzacionalna razkritja proti Caillauxu.
V francoski zbornici je bilo pretečeni petek razdeljeno pismo vojaškega guvernerja v Parizu, ki zahteva preklicatnje parlamentarne imunitete posl. Gaillauxa. Pismo se glasi: Tekom preiskav zaradi zvez s sovražnikom, ki jih vo-
LISTEK.
DR. H. TUMA:
>u
Internacionala.
(Dalje.)
Internacionalni delavski kongresi so se vršili potem nepretrgoma leta 1866 v Genevi (Genf), 1867 v Iozanu.
Na tem kongresu je internacionalno delavstvo v prvič zavzelo svoje stališče proti evropejski vojni. Šlo se je takrat za ustanovitev mirovnega kongresa. Delavstvo je od svoje strani izreklo v očigled terni? sledeča načela: vojna teži pred vsem na delavskem razredu, kateremu ne jemlje le sredstva eksistence, ampak ga tudi sili žrtovati svojo kri. Oborožen mir zahteva od truda le nekoristno delo ter veže produktivne sile. Mir je prvi pogoj splošnega blagostanja. Ne moremo pa mini utrditi drugače, nego s socialno ureditvijo, katera odstrani nasprotje med produktivnim in izkoriščajočim razredom. Bistveni vzroki vojne so 'Uboštvo in gospodarsko nesorazmerje. Ni dovolj, da se razpustč vojske, ako se ne uvede pravičnost v produkcijske razmere. Mirovni kongres se mora toraj zavzeti za:
1. odpravo stalnih vojs3$,
2. emancipacijo delavskega razjeda od srospodstv* kapitala,
HAPUU, at 131, 18. decembra 1917.
tlijo sedaj civilna in vojaška sodišča, so bila skoro pri vseh obdolžencih razkrita številna Caillauxova pisma, iz katerih izhaja jasno, da so obstojale med njim in obdolženci tajne zveze. Pisma, ki so bila zaplenjena tekom preiskave proti Bolu, so posebno obtežilna. CailLaux poživlja v pismih med majnikom 1916 in julijem 1917 neprestano Bola, naj se zglasi pri njem, ker se mora razgovoriti ž njim o celi vrsti stvari, o katerih da mu ne more poročati pismeno. Ta pisma dokazujejo, da sta imela Caillaux in Bolo med seboj zaupnosti, ki sta jih prikrivala s tako previdnostjo, da je sum popolnoma upravičen. Vojaški guverner govori nato o odnošajih med Caillauxom in Almereydo in konstatiira, da se je pisemsko občevanje med obema nadaljevailo tudi leta 1917, ko je že odbila ura pravičnosti. Caillaux je v pismih odobraval gonjo Almereyde v »Bonnet .rougu« in imel sploh velike simpatije za ves okoliš Alme-reyde. Vojaški guverner spominja nato na zadevo Cavallini, s katerim je imel Caillaux sestanke tudi v Rimu. Akcije Caillauxa v Rimu so vsekakor zelo sumljive. Predlogu za dovolitev kazenskega zasledovanja Caillauxa so priložene listine, iz katerih izhaja, da je stopil Caillaux decembra 1916 v Rimu v stike z ljudmi, ki so v vsakem oziru sumljive, ne samo zaradi njihovih nevtraldstičnih nazirainj ampak tudi zaradi njihovega germanofilstva. Trije izmed njih so bili sokrivci Cavallinija. Caillaux se ni bal uprizarjati ni v navzočnosti važnih oseb v Rimu zločinsko propagando. Pojasnjeval jim je, da se nahaja Briandov kabinet pred padcem in da bo brezdvomno nadomeščen s Clemenceaujem, čigar kabinet da se bo za-mogel držati le s poostritvijo vojne. Toda vsled novih vojaških naporov naglo izčrpana Francija ne bo mogla nadaljevati vojne preko spomladi 1917, nakar bo prevzel vlado on in sklenil mir. Italija da se mora torej pripraviti na sklenitev posebnega miru z Nemčijo. Svet da se bo čudil nad ugodnostmi, ki da jih bo dovolila Nemčija Italiji m Franciji, kajti vse vojne stroške bosta morala nositi Rusija in Balkan. Srbija da bo izginila, kar je čisto prav, enako 'tudi Rumunija. To je sicer nesreča, vendar pa je boljše, da jo plačo Rumunija. Kakor hitro bo podpisan mir, bo sklenila Francija zvezo z Italijo, Nemčijo- in Špansko proti Rusiji in Angliji, ki ste pravi sovražnici imenovanih držav. Predlog za dovolitev kazenskega preganjanja se končuje z besedami: Iz vseh navedenih dejstev izhaja zadosti vzrokov za sumničenje Caillauxa, ki je deloval tekom vojne za razpad naših zvez in s tem podpiral sovražnike.
Bern, 15. decembra. Lionski listi poročajo iz Pariza: Početkom današnje seje poslanske zbornice je Caillaux nagloma stopil na govorniško tribuno. Izjavil je, da ni bil navzoč v zbornici, ko se je prečitaj*predlog, naj se razveljavi njegova parlamentarna ununiteta, in da bo v prihodnjih dneh raztrgal 'lažnjivo mrežo, katera se je naperila proti njemu. Caillaux izjavi končno, da bo ministrskega predsednika, ki ni navzoč v seji, pozval na razgovor.
Pariz, 15. decembra. Parlamentarni preiskovalni odsek je zaslišal danes poslanca Caillauxa.
Vislice in ječe.
V proračunskem odseku so obravnavali v soboto proračun justičnega ministrstva. Pri tej priliki je govoril sodrug Seitz sledeče:
Kljub amnestije sedi še na tisoče oseb v ječah na podlagi odredeb protiustavnih izjemnih sodišč. Justiični minister je priznal sam, da je od julija 1917 po krivici pridržanih več sto oseb v preiskovalnem zaporu le zraadi tega,
ker še niso sestavljena. pristojna porotna sodišča. V času, ko so bila protiustavno odpravljena porotna sodišča, niso namreč imeli niti prvotnih por-otniških izkazov v evidenci. Naj-brže so mislili, da bo trajala era Hochenburger-Schauer večno. Avstrijski narodi imajo le eno misel: Maščevati se nad justičnimi zločini zadnjih let in rešiti žrtve. Tako misli sedem narodov in velik del Nemcev. Le neka višja plast Nemcev misli v svoji zaslepljenosti,, dia bodo vislice in ječe trajna opora njihove oblasti. Toda prej ne bo miru, prej ne bo obnovljena Avstrija v državnopravnem oziru, dokler se ne ustvarijo garancije, da se izpremeni država v pravno državo. Najvažnejša državnopolitična vprašanja se rešujejo v parlamentu s slučajnimi večinami, celi narodi stoje v najskrajnejšem nesprotstvu prott vladi le zaradi pravne kršitve, pod katero trpe. In v takem času, ki zahteva hitrih političnih odločitev, se razgo-varja justični minister s svojimi učenjaki o doktorskem vprašanju, če učinkujejo odredbe po § 14 ex tune (iz takratne dobe) ali ex nune (iz sedanje dobe). Socialne demokrate obkladajo s sumničenjem, da nastopajo za obnovitev pravnih raz-mer le zaradi procesa Frica Adlerja. Ali že davno pred atentatom so se borili socialni demokratje proti tem razmeram in nikdar ne bodo odnehali v tem boju. Res je, da misli na stotisoče državljanov, da bi bil Fric Adler od porotnega sodišča oproščen. Ce je tako domnevanje pravilno ali ne, vseeno nastaja vprašanje: Zakaj ne pride Fric Adler pred pristojne sodnike? In enako vprašanje zastavlja na tisoče državljanov za ogromno število zaprtih. Tudi uradniška vlada nima pravice, da bi bila brez vse uvidevnosti za politični pomen jusitičnih zakonov in spora z gosposko zbornico. Dolžnost justičnega ministra je, da predloži parlamentu program, kako misli dvigniti pravico, tako globoko zatirano v absolutistični dobi, kakšne garancije hoče podati za zgradbo pravne države, v kateri se priznava neodvisnost pravnih razsodb od uprave in zlasti od vojaških poveljstev in da se obnovi določba državnega osnovnega zakona, da se ne sme nikogar odtegovati od rednega sodnika.
Politični pregled.
»= Iz gosposke zbornice. Gospoška zbornica je imela v sdboto plenarno sejo. Z ozirom na okolnost, da se dogaja nebroj nezgod z malimi, zlasti Browningovimi revolverji, je zbornica odobrila Eiselsbergov predlog, naj se nakup takih revolverjev znatno omeji. Potem se je vršila debata o ustanovitvi ministrstva za socialno oskrbo. Dr. Klein je naglašal nujno potrebo, da se problemu srednjega stanu posveti polna pozornost. V tej zadevi je pomoč države neobhodno potrebna. Srednji stan se sam ne more braniti proti tendencam modernega gospodarstva. V dirki med plačo in ceno bo plača vedno zaostajala. Oskrba mora biti izločena iz draginjskega procesa z zadružno zvezo med konsumom in produkcijo. Stanovanjske troške bo treba urediti na podlagi občekoristne gradbene delavnosti. Ko so govorili še minister dr. Mataja, graf Kielmansegg in poročevalec dr. Exner je zbornica zakonsko osnovo glede'ustanovitve ministrstva za socialno oskrbo nespremenjeno sprejela. Gosposka zbornica je nadalje pritrdila začasnemu podaljšanju nagodbe z O-grsko ter predlogam glede oskrbe civilnih vojnih poškodovancev in njih svojcev ter glede varstva vojnih beguncev. Dan prihodnje seje se naznani pismenim potom.
— Nagla sodba v Bosni odpravljena. Vrhovno armadno poveljstvo je' preklicalo naglo sodbo 'v Bosni in Hercegovini, ki je bila tam v 1 veljavi od 26. julija 1914.
3.	stvoritev zveze svobodnih držav v’celi Evropi.
Kongres v Braselu 1868 proglasil je pravico narodov, da se upro šiloma oblastvom, ki pripravljajo in napovedujejo vojno in posebno izreka, da naj delavski razred v svrho zapre-čenja vojne opusti delo.
Ti internacionalni sestanki so bili vzrok, da se je leta 1869 na kongrasu v Eisenahu konstituirala socialdemokratična stranka nemška. Takrat sta Liebknecht in Bebel izjavila: »samostojna nemška socialdemokratična stranka se mora ustanoviti, ker je poleg internacionale narodna organizacija neobhodno potreibna in bi cela internacionala brez le-te ostala sama s^ca«. Peti kongres je sledil v Baselu leta 1869, na katerem se je sprejela resolucija glede skupne strokovne organizacije. Šesti sledil je v Haagu leta 1872, kjer se je naglašalo nujnost skupne svetovne politične organizacije. Na sedmem kongresu v Genevi leta 1873 bilo je potreba razgovora o notranjem razmerju internacionale same. S tem kongresom pričenja razpadati prva stara internacionala.
Ta zgodovinska dejstva nacionalisti popolnoma prezirajo in vendar pojasnuje evidentno razmerje med inifernacionalizmom in nacionalizmom: internacionala bila je vzrok, da se te ustanovila prva in naposled najuglednejša organizacija delavstva v narodni skupini ene države. Substrat politične organizacije mora biti edino Je konkretna socialna skupnlna ali že ve^ zana v državi ali v narodu.
Ze na VI. kongresu pokazalo se je nasprotje med najodličnejšima zastopnikoma internacionale Marksu in Bakuninu. Posledica je bila, da se je centralni organ internacionalnih kongresov generalni svet preložil od bivališča Marksa v Londonu v New-Yonk. Prva internacionala ni imela stvarne podlage v konkretnih socialnih skupinah držav in narodov, radi tega je morala razpasti. Prva internacionala predstavljala je pred vsem misel, da je delavstvo na .sebi sposobno izvršiti boj proti kapitalizmu, ne glede na narodne in državne razmere. Ideja direktnega boja dela s kapitalom, emancipacija dela, ne potem zakonodaje marveč iz sile delavcev samih. V prvi internacionali je bilo najrazličnejših socialističnih in revolucionarnih struj. 2e na prvem sestanku na razstavi v Londonu bili so francoski’ delavci pripadniki Pro-udhona, angleški Owena. Z Marksem pristopili so ostanki komunistev (struja Blanqui in Babeuf)., Diktatura proletariata naj bi stopila na mesto zakonodaje. Ov/enisti odklanjali so vsak komunizem in vsako silo-, šteli so le na akcijo strokovnega združenja. Proudhonisti so odklanjali vsako intervencijo države, ter so hoteli izvesti ves delavski boj potem medsebojne pomoči. Kolektivisti (Vida!) zahtevali so zopet naj država postane lastnik tal in produ-cijskih- sredstev. Simonisti zahtevali so odpravo vsake zasebne last. Država naj bi imela tri funkcije: umetnosti, znanstva in industrije. Delavci kot nositelji industrije bi bili nastav-Ijenci države. Država bi pdstala vsemogočna.
=> Nemško sporočilo Angliji. Angleški minister za vnanje stvari Balfour je izjavil v spodnji zbornici na neko vprašanje, da je prejela angleška vlada septembra 1917 od Nemčije s posredovanjem nekega nevtralnega diplomata poro-v čilo, da bi bila nemška vlada vesela, ako bi za- ' mogla podati angleški vladi kako sporočilo o miru. Angleška vlada je odgovorila na to, da je pripravljena, da sprejme vsako poročilo nemške vlade in da se posvetuje o njem z zavezniki. Nato nismo dobili nobenega odgovora in tudi nobenih drugih uradnih poročil o tej Stvari. — Wolffov urad pripominja k temu: Začetkom septembra je prejela nemška vlada s posredovanjem neke nevtralne države vprašanje glede nemških vojnih ciljev. Iz kakovosti poročila je bilo domnevati z vso sigurnostjo, da je bilo izvršeno vprašanje sporazumno z angleško vlado in s privoljenjem njihovih zaveznikov. Nemška vlada je bila načeloma pripravljena, da odgovori na vprašanje,
S posredovanjem neke nevtralne države je izrazila mnenje, da bi enostranska razglasitev nemškega stališča bila obvezna za nemško politiko. Odgovor potom kakega zaupnika je bil torej umestnejši. Vsled nadaljnega razvoja dogodkov pa je prišla nemška vlada do prepričanja, aa niso nasprotniki ukrenili nobenega koraka, da omogočijo tak neposreden odgovor. O pripravljenosti angleške vlade, da sprejme vsako poročilo nemške vlade, je bila obveščena nemška vlada šele s poročilom Balfourja. Nadaljni koraki v tej stvari z nemške strani niso bili ukrenjeni.
= Romunska vlada odstopila. Romunski ministrski predsednik Biatianu je podal kralju demisijo skupnega kabineta. Vzrok demisije je baje v odgovoru iz Washingtona in Londona v katerem se Rumuniji ne prikriva, da v sedanjih razmerah pomoč R munski ni mogoča.
= Boljše vikl mohamedancem .Pravda*, glasilo boljševikov, je objavila oklic vlade bolj-ševikov, ki »zagotavlja mohamedancem popolno versko svobodo in jih poziva, naj podpirajo re-volucjsko vlado. Perziji so zagotovili, da bodo precej, ko se končajo vojne operacije, odpoklicali ruske čete. Vse mohamedance v orientu so pozvali, naj se takoj otresejo jarma evropskih zatiralcev.
=* Vojni cilji entente. Iz Londona se poroča : Parlamentarna komisija strokovnega kongresa ih vodstvo delavske stranke sta, sklenili zahtevo, da naj angleška vlada v najkrajšem času v določnih izrazih avtoritativno očrta vojne cilje zaveznikov. Strokovne skupine in delavske stranke so na dan 28 decembra sklicane na zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o vojnih ciljih. Diie 29. decembra pa se bo kongres bavil s problemom prehrane.
= Italija In usoda sporazuma. Italijanski minister Nitti je zastopniku lista »Chicago Daily News« izjavil: Usoda četverosporazuma se bo odločila o Italiji. Kajti če bodo izločene Italija, Rusija in Rumunska, potem je Francija izgubljena. Italija ne potrebuje 250.000 mož za dve leti, ampak 500.000 mož za prihodnja dva meseca. Italijanska armada je bila preslaba za •ogromno fronto; treba pa je predvsem kruha in premoga iz Amerike. Nitti da je vedno izjavljal, da neče navajati številk, ker so številke »neprijetne«.
*= Kaledjln aretiran. »Socialdemokraten" poroča iz Stockholma, da je dobil boljševiški poslanik v Stockholmu, Vorovski. brzojavko iz Petrograda, da so aretirali Kaledjira v bližini Moskve.
• «— Japonci niso v Vladivostoku. „Progres de Lyon“ poroča iz Washingtona: Ameriški konzul v Vladivostoku deraentira izkrcanje japonskih čet v Vladivostoku.
— Volitve v ustavodajni zbor. (Agentura.)
Na severni fronti je bilo izvoljenih 8 boljševikov in en Ukrajinec. V okraju Krasnojarsk so dobili socialni revolucionarci 23.622, boljševiki 9875 in kadet je 214 glasov. V Rostovu so dobili boljševiki večino glasov.
Louis Blance in pozneje Lassalle sta bila za združevanje delavcev v zadrugah s pomočjo države, da bi potem konkurence izrinili produkcijo kapitalizma. Fourier zopet zahteval je, da mine vsa individualna trgovina, naj se vežejo direktno producentje in konsumentje. Zveza med kapitalom, delom in talentom bi bila podlaga državi v svobodnih občinah. Na kongresu v Braselu 1868 in Bazelu 1869 sprejela so vsi protidržavljanci ime kolektivisti. Marks in Engels imenovala sta se komunista. Kolektivizem bil. je federalističen in anarhičen. Federalisti so bili posebno Italijani, Francozi in Španci, ter so se polagoma, razbili na majhne skupine v polen anarhizem. Konečni razpor prve internacionale izvršil se je radi vprašanja taktike ali naj delavstvo pride do zmage potom dejanske sile, akcije, ali pa v posameznih državah potem združevanja in meščanske revolucije. Ko so se komunisti in Marks ločili, ie ostala internacionala, izgubila svoj pomen. Marks in Engels povdarjala pa sta skupnost delavske organizacije v boju proti razredni države sile v svrho, da se delavstvo polasti državne oblasti in potem pridobljene oblasti človeško družbo uredi tako, da bo produkcija skupno last delavska. Na vprašanje, kaj se postavi na ruše-nine stare države, konstatiral je Marks, da naleti proletarijat na konkretne pojave človeške družbe, ki se izražajo na zemlji v gospodarstvu in v narodu v kulturi.
(Dalje prih.)
dl
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 131.
Dnevne beležke,
— Begunska »podpora«. Vredno je, da izve širša javnost, kako lajšajo avstrijske oblasti bedo beguncev, kitko čvrsto jih podpirajo v nezakrivljeni nesreči. Za primer navajamo učiteljico begunko z Goriškega, ki dobiva dnevno reci in beri osemindvajset vinarjev begunske podpore! Mesečne plače dobiva 150 kron in poleg tega še 8 K 40 vinarjev begunske podpore, s itemi dohodki naj živi v teh časih stanu primerno! Razdeljevati take podpore, to je brutalno zasmehovanje nesrečnega človeka v največji sitiski. Taka »podpora« je najbrže tudi eden izmed pripomočkov, da se neguje patriotizem. Kadar bo ta učiteljica razlagala otrokom v šoli, kako naj ljubijo domovino, jo bo najbrže precej dušilo in besede jej bodo tekle prav go-ffcovo gladko.
— Odprava pisemske cenzure. C. kr. poštno ravnateljstvo razglaša : Radi izločitve celega tukajšnjega uradnega okrožja iz poštnega prepovedanega območja, prenehajo za naprej v tuKaj-šnjem okrožju vse za tako ozemlje obstoječe posebne poštne omejitve. Potemtakem se smejo pisma v tuzemstvo, v c. in kr. zasedeno ozemlje in v Nemčijo od sedaj naprej predajati zaprta. Ravnotako so zopet dovoljena v prej omenjene smeri pismena naznanila v vrednostnih pismih in zavitkih ter na odrezKih poštnih spremriic in po štmh nakaznic.
— Pritožbo »Slovenske Matice1* je zavrnilo državno sodišče na Dunaju z utemeljitvijo, da je roman „Gospodin Franjo“ političen in da je prekoračila „Maiica“ z izdajo tega romana prekoračila svoj delokrog, ker ,Matica" m politično društvo.
— Glasbena Matica priredi jutri ob pol 8 zvečer koncert v veliki dvorani hotela BUni( n“. Koncert izvajata hrvatska koncertna pevka Maja pl. Strozzi in koncertni pianist Bela pl. Pečič. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici št 54. Na večer konceta pri blagajni.
— Umrl je včeraj v Ljubljani Anion Terste-njak, kontrolor Mestne hraniluice ljubljanske.
— Strankini zbor Jugoslovanske soc. demokratične stranke se bo vršil dne 26. in 27. t. m. v mestni posvetovalnici v Ljubljani Določene delegate, ki se še niso priglasili, prosimo, da se takoj priglase.
— Vrhniški vlak ima menda izmed vseh vlakov v Avstriji najbolj čuden vozni red. Nekaj dni vozi, potem naenkrat preneha in Vrh-ničanje so odrezani hipoma od prepotrebne zveze z Ljubljano. Živila, ki so namenjena z Vrhnike in okolice v Ljubljano in drugam, zastajajo in se pokvarijo. Pretečeni teden je zmrznilo 42 vagonov krompirja na vrhniški po-sitajii, ki je bil namenjen za Trst. Železniška uprava varčuje povsod tam, kjer ni treba. Naj rajše omeji promet s salonskimi in posebnimi vlaki, pa naj vzdržuje proge, ki so v splošno korist. V imenu prizadetih poživljamo železniško upravo, da uredi reden in stalen promet na vrhniški progi.
— Trst brez plina. »Lavoratore« poroča, da preti Trstu nevarnost, da bo brez plina, ker se je ustavil dovoz premoga. To bi bilo naravnost katastrofalnega pomena za Trst, ker rabijo skoraj po vsem mestu plin tudi za kuho in seveda nimajo priprav, da bi nadomestili kurjavo s plinom s kakšno drugo. 17.000 otrok, ki dobiva sedaj brezplačen zajutrek, bi bilo hipoma brez zajutreka, vsa industrijska podjetja bi morala ustaviti obrate, na tisoče družin bi bilo bretz tople hrane.
— Prodaja pečenega krompirja. Kakor časopisi poročajo, je dunajska občina prepustila ornim osebam, ki imajo svoje stojnice za prodajo pečenega kostanja, potrebno množino " krompirja proti kupnini 20 vinarjev za kilogram. Te osebe se morajo zavezati, da pečen krompir srednje velikosti ne bodo prodajali dražje kot po 6 vinarjev komad. Ali bi ne kazalQ posnemati itudi drugod dunajski vzgled?
— »Svobodo*, glasilo hrvatske socialne demokracije v Zagrebu je ustavila oblast. Ustanove takoj nov list „Pravda\
— Vesele božične praznike in srečno novo leto voščijo iz italijanske ravnine vsem našim Čitateljem in čitateljicam: Gregor Tomšič, četo-vodja, Ivan Proselc, četovodja; Jan Stejskal, če-tovodja; Konštantin Peršič, desetnik; Franc Ra-puš, poddesetnik; Franc Vrabl, poddesetnik; Anton Sluga, poddesetnik; Karl Sušič, poddesetnik; Bartolo Rebula, poddesetnik; Anton Lorenzut — vsi pri divizijski pekariji 28, vojna pošta 391.
Vojna.
Dunaj, 17. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na vzhodnem bojišču premirje. Na italijanskem bojišču med Brento in Piavo smo ujeli zapet 400 Italijanov. Italijanske napade smo zavrnili. Ob Piavi artiljerijski boji. Stotnik Brumowski je izvojeval svojo 27. zmago v zračnem boju. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 17. decembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Na južnem bregu Scar-pe in na posameznih mestih južnozapadno Cambrai živahen ogenj. Močan artiljerijski ogenj pri St. Ouentinu. Tudi pri St. Michele in v Sundgau zelo živahen topovski ogenj. — Na
ruski fronti nič novega. — Na macedonski fronti med Vardarjem in Dojranskim jezerom so bolgarske čete zavrnile angleški napad. — Lu-denaorlf.___________________________
Zadnje vesti.
Pogodba o premirju na ruski fronti.
Dunaj, 17. decembra. tKor. ur.) Pogodba
0 premirju, sklenjena m poapisana 15. oeoem-bra v bre&t-JutovsKu mea najviisjun armaanun vodstvom Avstro-ugrske, Memaje, lioigarye in i urcije na em strani m Rusijo na drugi strani, se glasi:
Med pooblaščenimi zastopniki najvišiih armaamii ivoostev Avstro-lig rake, Nemcue, boagarije in i urcije na eni strani in Rusije na drugi strani se sKiene sleuece' premirje, ua se doseže trajen, za vse ueie časten mir:
I. Premirje pričenja 17. aecemora 1917 ob 12. opoiane m traja uo 14. januarja 1918 dvanajstin opolune. biranke, ki siuepajo pogoooo, so upraivdoene, da oupovedo premirje 21. dan s seueniiunevnim rokom. ■Ce se to ne zgodi, traja presnarje avtomatično dalje, dokler ga ena izmed strank ne odpove s sedemdnevnim rokom.
II. Premirje se razteza na vse'bojne sile na 'kopnem in v zraku imenovanih v lasti na kopni fronti med Črnim morjem in Vznoonim morjem. Premirje nastopi hkratu tudi na rusKo-turških bojiščih v Aziji. Pogodbo sklepajoče stranke se zavezujejo, da ne ojačijo med premirjem število čet na imenovanin irontah in na otokih Moon-išunda ne glede na razvrstitev teh čet in na njinovo številnost in da ne izvrše na teh frontah nobenega premikanja čet kot pripravo za ofenzivo. Daije se zavezujejo pogodbo sklepajoči, da ne izvrše do 14. jinuarja 1918 na fronti med Ornim morjem in Vzhodnim morjem nobenih operativnih premikanj čet; premikanje je dovoljeno le, če se je že začelo v trenotku, k o j e pr em i r j e po Opisano; k ončno s e. zav ezuj ej o pogodbo sklepajoče stranke, da ne zbirajo nobenih čet v lukah Vzhodnega morja vzhodno od 15. stopnje dolžine vzhodno od Greenwicha in v lukah Ornega morja, dokler traja premirje.
lil. Kot demarkacijske črte na evropski fronti veljajo obojestranske najprednejše ovire lastnih postojank. Te črte se smejo prekoračiti le pod pogoji številke 4. Tam, kjer ni sklenjenih postojank, velja obojestransko za demarkacijsko črto ravna črta med najplodnejšimi zasedenimi točkami. Prostor med obema črtama je nevtralen. Prav tako so tudi plovne reke, ki ločijo obojestransjke postojanke, nevtralne in-je plovba po njih prepovedana, izjema je le, če gre za pogojeno trgovsko plovbo. V odsekih, kjer so pozicije daleč nairazen, določijo demarkacijske črte kar najhitrejše komisije za premirje (številka 7). Na rusko-turških bojiščih v Aziji določita demarkacijske črte in promet preko njih (številka 4) obojestranska najvišja poveljnika.
IV,. Da se razvijejo in utrdijo prijateljski odnošaji med narodi strank, ki sklepajo pogodbo, se dovoli organizirano občevanje čet pod sledečimi pogoji:
1. Občevanje je dovoljeno za parlamen-terje, za člane komisij za premirje (številka 7) in njihove zastopnike. Ti vsi morajo imeti izkaze od najmanj enega zbornega poveljstva oziroma od zbornega komiteja.
2. Na vsakem odseku ene ruske divizije je dovoljeno organizirano občevanje na dveh do treh mestih. V to svrho se napravijo sporazumno z nasproti sestoječimi divizijami občevalna mesta v nevtralni zoni med demarkacijskimi črtami; ta mesta se označijo z belimi zastavami^ Občevanje je dovoljeno le podnevi, od solnčnega vzhoda do solnčnega zahoda. Na občevalnih mestih ne sme biti hkratu nikdar več^kakor 25 pripadnikov vsake stranke brez orožja. Izmenjatva vesti in časopisov je dovoljena. Odprta pfisma se smejo oddajati za odpošiljanje. Prodija in izmenjava blaga za vsakdanjo rabo je dovoljena na občevalnih mestih.
3. Pokopavanje padlih je dovoljeno v nevtralni zoni. Natančnejše določbe izdajo vsakokrat obojestranska divizijska ali višja službena mesta.
4. O povratku odpuščenih pripadnikov armade ene_ dežele, ki so doma na drugi strani demarkacijske črte, se odloči šei'e pri mirovnih pogajanjih. Semkaj spadajo tudi pripadniki poljskih čet.
5. Vse osebe, ki proti določbam 1 do 4, prekoračijo demarkacijske črte nasprotne stranL ke, se pridrže in vrnejo šele ob sklepu miru ali o,o odpovedi premirja. Pogodjbo sklepajoče stranke se zavežejo, da pouče svoje čete s strogimi povelji in natančnim poukom o tem, da izpolnjujejo čete občevalne pogoje in o posledicah kršitve teh pogojev.
n ^ P V0J,n' na niorju se določa sledeče: 1.
1 remirje obsega Orno in Vzhodno morje vzhodno od 15. stopnje dolžine od Gremvicha in sicer vse tam se nahajajoče pomorske in zra-uie vojne čete pogodbo .sklepajočih sitrank. ulede premirja v Belem morju m v ruskem obrežnem vodovju Severnejša ledenega morja bodeta sklenili nemško in rus ko pomorsko vojno vodstvo v medsebojnem Si oorazumljenju po-
seben dogovor. Napadi na trgovske in vojne ladje naj po možnosti v tem vodovju že sedaj prenehajo. V ta poseben dogovor naj se sprejmejo določila, 'ki naj preprečijo, da bi se pomorske vojne sile pogodbo sklepajočih strank spopadale na drugih morjih. 2. Napadi na morju ali iz zraka na luke in obrežja drugih pogodbo sklepajočih strank bodo na vseh morjih prenehali. Prepovedano je tudi, da bi v lukah, ki so zasedene od ene stranke, pristajale ladje druge stranke. 3. Prepovedano je, da bi se preletale luke in obrežja drugo pogodbo sklepajoče stranke, isto velja glede demarkacijske črte na vseh morjih. 4. Demarkacijske črte tako a) v v Črnem morju: od svetilnika pri Olinci (izliv Sv. Jurija) do rta Jeros (Trapezunt); b) v Vzhodnem morju: od otoka Ropo čez zapadno obrežje Wormsa do Bogskaer in od tam do Svenska Hogar. Natančna določitev črte med VVormsom in Bogskaerom se prepušča komisiji za premirje v Vzhodnem morju s pristavkom, da je ruskim pomorskim silam ob vsakem vremenu zagotovljena ena vožnja v allandsko Jezero. Ruske pomorske vojne sile ne bojo prekoračile demarkacijske črte proti jugu, pomorske vojne sile zaveznikov ne proti severu. Ruska vlada prevzame poroštvo, da se bodo pomorske vojne sile entente, ki se ob pričetku premirja nahajajo severno od demarkacijske črte, ali bi pozneje tje dospele, zadrže ravno tako kakor ruske pomorske sile. 5. Trgovina in trgovska plovba v morskem okrožju, označenem v štev 1, odstavek 1, je svobodna Določila za trgovino in naznanilo varnih pomorskih cest za trgovske ladje se prepuščajo komisijam za premirje v Črnem m Vzhodnem morju. 6. Pogodbo sklepajoče stranke se zavežejo, da v dobi premirja ne bodo izvršile nikakih priprav za voine operacije na morju.
Vi. Da ne pride do nemirov ali neljubih dogodkov na fronti, se ne smejo izvrševati vaje z ii fanterijskim učinkom bližje kakor 5 km, z arteljerijskim učinkom bližje kakor 15 km za fronto. Vojna z minami na kopnem preneha popolni ma. Zračne bojne sile in baloni morajo biti v okrožju 10 km š roke zračne zone za lastnimi demarkacijskim' Mami. Dela v postojankah za najpred nejšimi ž čnimi ovirami so dovoljena; dovnliena niso dela ki bi služila kot predpriprave za napade.
VII. Ko prične premirje, se snidejo komisije za premirje (zastopniki vsake države, udeležene na dotičnem frontnem mestu); te komisije prevzamejo izvedbo vseh vojaških vprašanj o izvrš tvi pogojev za premirje v dotičnih okn žjih. Te komisije so:
1. Riga za vzhodno morje.
2. Dvinsk za fronto od Vzhodnega morja do D^ine.
3. Brest - Litovsk za fronto od Dvine do Pripjata.
4. B rdičev za fronto od Pripjata do Dnjestra.
5 Kol< Švar.
6 Fosconi za fronto od Dniestra do Črnega morja; meje med komisijami 5 in 6 po obojestranskem sporazumu.
7 Odesa za Črno morje.
Te komisije dobe neposredne telefonske zveze brez kontrole za zvezo z domovino. Zveze zgrade v lastni deželi do srede med demarkacijskimi črtami dotična armadna vodstva.
Tudi na rusko turških bojiščih v Aziji se urede take komisije sporaiumno z obojestranskimi vrhovnimi poveljniki.
VIII Pogodba o počitku orožja z dne 3 decembra 1917 in vse doslej sklenjene določbe o poč tku orožja ali premirju na posameznih frontnih oddelk h se razveljavijo s to pogt dbo za premirje.
IX Pi godbo sklepajoče stranne prično takoj s pogajanii za mir, ko se podpiše ta pogodba.
X. Lhajajoč iz načela o svobodi, neodvis nosti in teritorialni nedotakljivosti nevtralne perzijske države, sta pripravljena turška in ruska naiV'šja armadna vodiva, da odtegneta s' oje čete iz Perzije Čim prej stopijo ta vodstva i p< rzijsko vlado v zvezo, da urede podrobnosti o izpraznitvi in vse odredbe, potrebne za Utrditev onega načela,
XI. Vsako pogodbo sklepajoča stranka dobi en izvod te pogodbe v nemškem in ruskem jeziku, ki jo podpišejo pooblaščeni zastopniki.
Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem.
Dunaj 17. decembra. Za prihodnjo sredo sklicani delegacijski odsek za vnanje zadeve najbrže ne bo imel seje, ker bo minister vnanjih zadev grof Czernin odpotoval v Biest Litovsk, da se udeleži mirovnih pogajanj z Uusijo.
Berlin 17 decembra. Državni tajnik dr.pl. KOhlmann se poda v Brest Litovsk, kjer bo vodil mirovna pogajanja z Rusijo.
Srbija za mir.
Basel 17. decembra. .Morning Post" poroča: Srbska vlada je predložna v soboto kolektivno zahtevo vladam entente, glede premirja in mirovnih pogajanj na vzhodu in na Balkanu.
• ««
Aprovizacija.
Premog za X. okraj se bode prodajal pri g. U 'gerju v skladiščih Kranjske stavbene družbe in sicer na štv. 3 dne 20 decembra, na štv. 4 dne 21. decembra.
Uradniške skupine dobe meso v cerkvi sv. Jožefa v sredo, 19. t. m. p< poldne. D ločen je tale red: od pol 2. do 2. prva uradniška skupina
štev. 1 do 200. od 2, do pol 3. prva uradniška skupina št 201 do konca Od pol 3. do 3. druga uradniška skupina, od 3 do pol 4. tretja uradniška skupina, od pol 4 do 4. četrta uradniška skupina. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 m četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Prosimo, da se ravnajo stranke po označenih urah in da ne prihajajo ne prej, ne pozneje kakor je treba.
Meso na rumene in rdeče Izkaznice A
dobe stranke v sredo 19 t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 4. do tričetrt na 5. Prosimo, da se ravnajo po označenih urah in da ne prihajajo ne prej, ne pozneje kakor je treba.
Krompir za V. okraj dobe stranke V. okraja pri Miteisnu v sredo 19. t. m. četrtek 20 t. in v petek 21. t. m. Določen je tale red: v sredo od 2 do 3 popoldne št. 1 do 100, od 3 do 4 št. 101 do 200, od 4 do 5 štev 201 do 300 V četrtek dopoldne od 8 do 9 štev. 301 do 400, od 9 do 10 štev. 401 do 500 od 10 do 11 št.' 501 do 600, popoldne od 2 do 3 štev. 601 do 700 od 3 do 4 št. 701 do 800, in od 4 d3 5 št. 801 do 900. V petek dopoldne od 8 do 9 štev. 901 do 1000, od 9 do 10 štev. 1001 do 1120 in od 10 do U štev. 1120 do konca. Vsaka oseba dobi 15 kg, kilogram stane 30 vin.
Sodrugi! Sodružice!
V zmislu organiz-rcijsl^ega pravilnika sklicujemo na 25. in 26. dec. t 1. v Ljubljano
redni strankin zbor
z dnevnim redom:
1. Poročila a) tajništva; b) blagajne. Poroča sodrug Josip Pctejan
2. Politični položaj — poroča sodrug dr. H. Tuma
3 Organizacija in taktika — poroča sodrug MelhijO' Cobal.
4 T sic — poroča sodrug Anton Kristan.
5 Delavstvo v vojni: a) aprovizacijsko delo — poroča sodrug Anton Kristan; b) socialna zakonodaja — poroča Josip Kopač.
6 Volitev izvrševalnega odbora.
7. Raznoterosti.
Zastopnike na strankin zbor imajo pravico odposlati: a) vsaka krajevna organizacija po enega do 50 članov in za vsakih daljnih 100 članov po enega; b) vsaka okrajna organizacija po dva; c) vsaka deželna organizacijapo dva. — Organizirani sodrugi posameznih industrijskih skupin imajo pravico poslati iz vsake dežele po dva zastopnika; volitev teh odposlancev posreduje okrajni odbor. Kraji, kjer so ženske organizirane smejo poleg sodtugov voliti tudi sedružice za zastopnice.
Predloge je vposlati vsaj 14 dni pred zborom izvrševalnemu odboru na upravo »Napreja* v Ljubljani.	Izvrševalni odbor.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Uubljani.
:E
t
ED GE
v Zagorju ob S.
reg. zadr. z om. por.
Zadruga J« najboljše aprovlza-cljsho mesto, ki preskrbljuje z vsemi potrebščinami svoje Hane po na najugodnejših cenah.
lian konsumnega druitva lahke postane vsakdo.
Vstopnina In deleS sta razme« roma majhna.
Deiel se lahko odplafuje v rokih.
IH
Občno konsumno društvo v Idriji
registr. zadr. z om. zav.
Trgovina s Špecerijskim manu-fakturnim in konfekcijskim bla~ gom, obuvali, opojnimi pijačami.
= Pisarna v Idriji štev. 446. ——=
Prodajalne:
Centralna v Idriji.
Podružnice:
Na Brusovšu in Podgorami v Idriji in v Spodnji Idriji,
Lastna posestva, valjčni mlin. Pristopnina znaša 2 K, delež 40 K.
—• DelnISka glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti	LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA	Rezervni fondi okroglo K 1,500.000. Kupuje in prodaja vse vrste
	= Foslovnica c. -kr. avstrijske razredne loterije. = Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (tč. v Ljubljani) in Celju.	vrednostnih papirjev, financira
ugodnemu obrestovanju.		«— aprovliacijske kredite —•
K