Ce se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.
Murska Sobota, 9. februar 2006, leto LVIII, št. 6, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,30 evra)
Vreme
Pretežno oblačn občasno tudi son
Sklenjena pogodba za izgradnjo odsekov
Maribor-Lenart in Lenart-Spodnja Senarska
Pogodba vredna več kot enajst milijard
sni. 12-Pogovor z Markom Šoferjem, direktorjem Holdinga Gorenje na Dunaju
Mirko Bratuš, dobitnik nagrade Prešernovega sklada
Navadno nenavad-
Smo vez med upravo In prodajnimi
Gorenje ostaja na svetovnih trgih uveljavljena blagovna znamka - S štiriodstotnim tržnim deležem v Evropi se po prodaji med tovrstnimi izdelovalci uvršča na četrto do šesto mesto - Intenzivno se podaja na nova tržišča
ni kipi
Tudi v banki lahko kupite ponarejen denar
Nekatere valute ne poznajo državnih meja, zato je možnost razpečevanja takšnih ponaredkov neomejena - V Pomurju lani enainštirideset primerov unovčeva-nja sumljivih kovancev in bankovcev
Turneja ministra Zupana po pomurskih srednjih šolah Kakršno koli zaposlitev je težko dobiti
Vos novi naslov za vozila Audi PORSCHE MARIBOR
Šentiljska c.128 a, tel.: 02/ 65-40-334,040/ 950-950
str. 7- Nafta Lendava še vedno brez novih nadzornikov
Janaf poplačan, toda pravico išče na vrhovnem sodišču
str. 8 - Velik posek v Frlmovem gozdu?
Strojna sečnja razburila Goričance
NAROČNIK
Ivan Petovari je bil v Nemčiji pleskar leta Samo da lahko pomaga ljudem
2
AKTUALNO
9. februar 2006 - VESTNIK
Občina Križevci Priključitev na kanalizacijo obvezna
Svetniki občine Križevci so na zadnji seji v prvem branju sprejeli Odlok o pogojih za obvezno priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in ga podali v desetdnevno obravnavo. Občina Križevci že nekaj iet gradi kanalizacijsko omrežje in letos naj bi ga priključila tudi na komunalno čistilno napravo.
Ko bo izgradnja kanalizacijskega sistema končana, bo postala njegova uporaba obvezna, če bo le dana možnost za priključitev Uporabnik si bo od jaška s pokrovom do stanovanjskega objekta na svoji parceli moral zgradil priključek sam in v skladu z navodili upravljalca kanalizacijskega sistema V osnutku že omenjenega odloka pa so določene tudi pristojbine za priključitev na novo javno kanalizacijsko omrežje. Tako bodo lastniki stanovanj v stanovanjskih blokih za priključek plačali devetsto evrov, gospodinjstva v zasebnih stanovanjskih hišah pa naj bi plačala 1800 evrov. Gospodinjstva, ki imajo dejavnost z do dvema zaposlenima, naj bi plačala 2100 evrov, gospodinjstva z dejavnostjo z od tremi do desetimi zaposlenimi ter gostinski lokali z do sto sedežev 2600 evrov, gospodinjstva z gospodarsko dejavnostjo, v kateri je zaposlenih od deset do največ dvajset delavcev, ter gostinski lokali z nad sto sedeži naj bi plačali 3450 evrov. Vsi ostali naj bi plačali 600 evrov za vsako populacijsko enoto.
Vanja Poljanec
Oddana glavna gradbena dela za 7,8-kilometrski avtocestni odsek
Pogodba vredna enajst milijard tolarjev in pol
Sklenjena pogodba za izgradnjo odsekov Maribor-Lenart in Lenart-Spodnja Senarska
Pri Svetem Juriju ob Ščavnici je Družba za avtoceste Republike Slovenije, Dars, d. d., z najugodnejšimi ponudniki na mednarodnem javnem razpisu v ponedeljek sklenila pogodbo za izgradnjo zadnjega 2,8 kilometra dolgega avtocestnega odseka Maribor-Lenart in 2,2 kilometra dolgega dela trase avtocestnega odseka Lenart-Spodnja Senarska.
Pogodbena vrednost izgradnje obeh odsekov znaša enajst milijard tolarjev in pol. Najugodnejši ponudniki, združeni v skupni nastop - SCT Ljubljana; Primorje Ajdovščina in Cestno podjetje Maribor - pa bodo imeli za izgradnjo pet kilometrov dolgega odseka na voljo dvajset mesecev časa od uvedbe izvajalca v delo.
Sicer pa bodo pri Darsu po besedah Abdona Peklaja, člana uprave Darsa, proti koncu februarja začeli s postopki javnega naročanja tudi za preostali del še ne oddanega odseka od Lenarta do Spodnje Senarske in od Spodnje Senarske do Coge-
tincev: »Cogetinci-Vučja vas pa je že v postopkih javnega naročanja. Terminsko bodo ti odseki končani do 2007., deli avtoce- , stnih odsekov od Lenarta do Lendave pa do 2008. Pomemb
Podpis pogodbe za izgradnjo odsekov Maribor-Lenart in Lenart-Spodnja Senarska med naročnikom Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, Dars, d. d., in najugodnejšimi ponudniki, združenimi za skupni nastop - SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina in Cestno podjetje Maribor
no je, da imamo za odsek Beltinci- Lendava že izdelano projektno dokumentacijo, začeli pa so se tudi postopki za odkupe zemljišč.« Peklaj dodaja tudi, da že pripravljajo dokumente za raz
pis za oddajo del, a da bo začetek postopka nekoliko kasneje, kot je predviden zaradi določenih soglasij, saj se bo ta odsek financiral iz kohezijskih skladov, a to naj ne bi spremenilo
letnice izgradnje, ki ostaja 200&
Pince - Lendava
Zgodba odseka Pince-va je dvojna. Del odseka je žcf postopku javnega naročanja W razpisi so že bili objavljeni t^” v slovenskem kot evropske’” uradnem listu. »Drugi odsek, odsek A, pa je v postopku javne ga naročanja, v pritožbenem d” lu. Kot veste, se ponudniki p”" tožujejo, zato težko konten’” ram. Uprava je predlagala, da s” postopek javnega naročanja p0, novi, potem ko je ministrstvo h finance razveljavilo navodila” tem, katere dokumente motaj” priložiti tuji ponudniki. Dape novno izbiramo izvajalce, s P” novnim odprtim postopkom, vendar se je eden od ponudn” kov ponovno pritožil, takoda moramo to ponovno reševali.' pravi Peklaj in na vprašanje, ”” se je pritožilo isto podjeti” (konzorcij podjetij Alpne Maf reder in Cestno podjetje Ma1” bor op p), odgovarja: »Da, is1” podjetje, zato res ne vem, kdaj bo ta zgodba končana «
Vanja Poljanec, foto: N.*
Na turneji se je minister Zupan ustavil tudi v pomurski srednji šoli
Kakršno koli zaposlitev je težko dobiti
Kaj je v Evropi zanimivo za naše srednješolce in kaj Evropejce zanima pri nas
Vlada Republike Slovenije si prizadeva mlade spodbuditi, da bi se vpisali v tiste študijske programe, ki jim omogočajo zaposlitev, zato se želi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan do konca februarja sestati z vsemi dijaki zadnjih letnikov srednjih šol. S pomurskimi dijaki se je sešel v telovadnici Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti v torek.
Namen Zupanovega obiska je bil, dijake seznaniti z letošnjim razpisom za vpis v visokošolske ustanove, z zaposlitvenimi možnostmi in prizadevanji slovenske vlade za povečanje vpisa na tehniške in naravoslovne smeri. »Želimo, da se dobro informirate. Odločitev za poklic je težka in vas bo spremljala vse življenje. Vplivala bo na vaše nadaljnje družinsko življenje, na vašo kariero, tudi na vaše otroke
Ker biti nekaj, zaslužiti, biti član družbe v državi, ki tvorno in aktivno prispeva k njenemu napredku, je seveda odgovorna naloga, zato menimo. da se morate pozanimati tudi o tem, kje boste dobili zaposlitev, kako boste zaposleni,« je dijake nagovoril Zupan. Dodal pa je še; »Ker smo sedaj v skupnosti držav, ki se imenuje združena Evropa, je jwmembno tudi, kaj je v Evropi zanimivo za vas in kaj Evropejce zanima prt nas.«
Družboslovje
Do velikih razlik prihaja med družboslovnimi in naravoslovnimi poklici. »Za družboslovne poklice, kot so ekonomisti, pravniki, kulturologi, sociologi, antropologi, komunikologi, novinarji in mednarodne dejavnosti, je največ kandidatov. Treba je
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan: »Sedaj vidimo, da so ceste na tem koncu res slabe, saj smo toliko časa vozili za tovornjaki, da smo prišli pol ure prepozno. Sicer pa smo prišli dijake informirat o njihovih možnostih. Želimo, da se kar najbolje informirajo o poklicih. Ne delamo posebej reklame za naravoslovje, mi delamo reklamo za to, da se informirajo o vsem.«
povedati, da je tukaj zelo veliko neskladje. V Evropi je v povprečju takšnih študentov ena tretjina, štiriintrideset odstotkov, v Sloveniji pa jih je nekaj manj kot polovica.« Ta težava je po Zupanovih besedah v našem okolju že od leta 1990, ko je bilo teh študentov 38 odstotkov. Ker od takrat ta odstotek narašča, prihaja do prenasičenosti s temi poklici.
»Vsakemu, ki si je izbral tak poklic, želimo vso srečo. To so lepi poklici, nočemo, da bi vas prepričevali, naj jih ne greste študirat. Želimo le, da se vprašate, ali ste res tako zagnani, da boste v konkurenci najboljših prišli do dela. Tukaj je konkurenca najhujša. Za tako delovno mesto je bistveno več kandidatov, kot jih je recimo pri kakšnih drugih poklicih. Samo to je tisto, kar morate razčistiti v sebi.«
Naravoslovje
V Sloveniji je na tem področju nekaj manj kot pet odstotkov študentov, v Evropi pa enajst. »V Sloveniji imamo na tem področju resne težave, saj nam teh kadrov primanjkuje. Želimo, da bi se Slovenija uvrstila med tista območja, kjer je več teh kadrov. Da bi v področje, ki je osnova za vse tehnologije, vključili več bistrih mladih ljudi«
Sicer pa, kot je povedal minister Zupan, se bo vsak od dijakov, ki bo končal študij, srečal s spoznanjem, »da je kakršno koli zaposlitev težko dobiti.
Vsak začetek je izjemno težak. Res pa je, da je v naravoslovju nekoliko lažje dobiti zaposlitev«
Vanja Poljanec, foto: N. J., V. P.
Andrej Kranjec, maturant gimnazije Murs^ Sobota: »Premišljujem o naravoslovni srt^ Predvsem zaradi boljših možnosti zaposli pa tudi zaradi tega, ker mi takšne stvari ležijo. Meni osebno je pomembno, da imel veselje do tega, kar bom študiral. Bolj to, ali bom našel zaposlitev ali ne. Že iz pfiP0 vedovanj drugih študentov slišim, da je enostavno pretežak, če se odločiš samo di možnosti zaposlitve. Če te tisto ne veseli f ne zanima, v karse usmeriš, je majhna nost, da boš študij tudi končal.«
VESTNIK
Izdaja: Podjetje ra informiranje, d. d.. M. Sobota
IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Hana Rituper Rodež, Andrej Bed ek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji), Nataša h11 (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: jurska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n, c. 538 17 10,538 17 40 (novi na rji Ves*” Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 5381711. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3.900,00 sit (16,30 evra), letna naročnina 15.600,00 sit (65 evrov), letna naročnina za naročnike v tujini 37.500,00 sit (157 evrov), J*;, naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500,00 sit (48 evrov), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,30 evra), celoletna naročnina za internetno Izdajo 12.400,00 sit oz. 52 evrov, transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki 0000247884 Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju pfo,a j Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.100 izvodov Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@pinf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi vestnik@p-inf.si, wwwstran: httpiZ/m vesl”
VESTNIK-9. februar 2006
AKTUALNO
3
Prešerna proslava slovenskega kulturnega praznika Za osebno svobodo in svobodo letenja
Nagrajenca Prešernovega sklada in slavnostna govornika sta opozorila na čedalje večje omejevanje kulturnih ustvarjalcev
Prešerno tudi v Lendavi
V torek, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, je bila prireditev tudi v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi.
Osrednjo prireditev je organizirala Občina Lendava, v kulturnem programu so se predstavili mladi kulturni ustvarjalci iz vrtca, osnovne, srednje in glasbene šole, prireditev pa so povezovali člani lutkovne skupine Pupilla.
k  -’f- sveži in slovenski proslavi v režiji Janeza Burgerja, ki seje sklenila s Kekčevo pesmijo in petjem ' navzočih, so sodelovali pevki Ditka Haberl in Ana Dežman, Fake orchestra, orglarTomaž Sevšek, *salci in Orkester slovenske policije.
Mirko Bratuša prejema nagrado Prešernovega sklada za leto 2005 za razstavo v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes,
in Milan Dekleva za življenjsko delo na področju literarne ustvarjalnosti. Presenečenje je bila tudi sama prireditev, saj je bila povsem drugačna od dosedanjih, k čemur je veliko prispeval Matjaž Farič kot član upravnega odbora.
»Želimo si sodobno, dinamično, sproščeno prireditev, ki bo izpričala ustvarjalno domišljijo in svetovni potencial slovenske kulture,« je povedal predsednik upravnega odbora Dušan Jovanovič, preden je prebral poročilo o delu in podelil priznanja nagrajencem. Poleg kiparja Mirka Bratuše iz Negove so jih prejeli še pianist Bojan Gorišek, igralka Nataša Barbara Gračner, pisatelj Milan Kleč, lutkovni ustvarjalec Silvan Omerzu in pesnica Maja Vidmar.
Karpo Godina je vse obiskovalce proslave presenetil s kratkim filmom o svoji generaciji Kako se je kalilo jeklo in zaželel sebi in vsem svobode letenja. Milan Dekleva pa je opozoril na vzvišen monolog kapitala, in da so »v diktaturi, kjer je človek izrabljtva stvar dobička, pesniki izguba, umetniki pa nepotreben deficit... v samoti, razlomljenem hlebcu neba in zemlje, je treba zasejati seme osebne svobode
Bernarda B. Peček, foto: Nataša Juhnov
Slavnostna govornica na prireditvi je bila avtorica knjig za otroke in mentorica gledališke skupine na lendavski dvojezični osnovi šoli I Ogla Paušič, ki je poudarila pomen vključevanja mladih v kulturno ustvarjalnost. Županova priznanja za ustvarjalnost na kulturnem področju je lendavski župan Anton Baiažek letos izročil štirim dobitnikom, to so vodja lutkovne skupine Pupilla in predsednica KD Pupilla Sabina Šinko. Rimskokatoliški župnijski urad Lendava (priznanje prevzel župnik Tomislav Santak), Kulturno društvo Zarja - Hajnal Gaberje (priznanje prevzela predsednica društva Elvira Vaupotič Goncz) in Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc iz Murske Sobote.	J. Ga.
’ Cankarjevem domu v Ljubljani je bila ' Predvečer slovenskega kulturnega Panika osrednja proslava, na kateri so Podelili Prešernove nagrade in nagrade  ^šernovega sklada. Letos je bilo kar «ekaj novosti.
je bila, da sta Prešernovi nagradi prejela । Jrdva ustvarjalca, in sicer Karpo Godina za živ-^ko delo na področju filmske ustvarjalnosti
^ošnja voditeljica proslave igralka Nataša Matja-, •' kreaciji Alana Hranitelja je čestitala leto-nagrajencu. Nataša in Milan Vincetič sta Jela nagradi na lanski prireditvi.
Mirka Bratuša so spremljali njegovi najožji, partnerka Sandra, svakinja Marija in brat Zdenko. To je bila že njegova tretja nominacija, kar je svojevrsten rekord. Zadnje čase se ukvarja predvsem z ureditvijo novega ateljeja v Vodicah, pripravlja pa se tudi na novo junijsko razstavo v Španiji.
To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen...
Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili tudi v ljutomerski občini, na njej pa je župan Jožef Špindler (skrajno desno) podelil Miklošičevi priznanji Robertu Semeniču s Spodnjega Kamenščaka (na fotografiji levo) za delovanje v amaterskem gledališču in Jasni Branki Staman iz Stročje vasi za opazno delo v kulturi in knjižničarstvu. Dobitnik Miklošičeve nagrade 2006 je likovni umetnik Vladimir Potočnik. Posebej zanimiv je bil recital poezije Toneta Pavčka To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen..., ki gaje režirala Cilka Jakelj. Tone Pavček je bil na prireditvi tudi slavnostni govornik. V. P, foto: N. J.
V Radencih dom starejših občanov s sto dvajsetimi posteljami
Gradila ga bo družba Dosor
Pr°iekta zna^a dvesto in m partnerja občina Radenci “ypo Alpe - Adria Bank Consultants
$ 2^enc*h bodo gradili dom za starejše Iju-ter-r sto dvajset oskrbnih mest in v ka-r,ru,'l - b° ZaPos*en*h petinpetdeset delavcev, hoj bi začeli še letos, vseljiv pa bo pri-Družba Dosor, d. o. o. ( Dom sta-°^anov Radenci), ki sta jo v polovičnem v|a Ustanovila Občina Radenci in zasebni '' Hypo Alpe -Adria Bank Consultants, je ' dobila državno koncesijo za institucio-thn. v.arstvo starejših. Njena vloga je bila med pri te" 4 obranimi ocenjena z največ točkami, n P* bilo pomembno tudi to, da je Up-^ota t,,ota Gornja Radgona med sedmimi ' Aveniji, ki še nimajo doma.
dejSj “ 1 J°žc Toplak je na tiskovni konferenci in B111. ga po objavi novice klicali številni ljudje pote.	11 zadovoljstvo, saj se je občina za dom
i>d ki । 199H Ti im-Sečko, predsednik razpis" 7:1 Rtadnjo doma, pa je poudaril, da je bil Zel0 ^toven, rok za pripravo projekta pa 1 Opravila ga je zadruga Kooperativa, da( j ' Pa k v imenu pripravljalna projekta pove-''n tC,D s°dčlovalo več zunanjih stroko-t. ’ njimi tudi direktor ljutomerskega Šunko.
Aa se v Radencih že dlje časa pripravljali m pred dvema letoma prišli celo ž hovo , mest° načrtovanih gradenj v državi, so se ^Hle j51!0 možnosti za gradnjo povsem spre' rei so domove gradili v deležu 70 od
stotkov država, 30 pa lokalna skupnost, lani pa je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve razpisalo podelitev koncesije, za katero so se lahko potegovale le pravne ali fizične osebe. Občina je tako morala na hitro poiskati partnerja, svetniki pa so septembra na izredni seji potrdili ustanovitev mešane družbe Dosor, d. o. o., ki bo tudi podpisnik koncesijske pogodbe. Partnerja sta se dogovorila, da bosta v podjetje vložila vsak po 200 milijonov tolarjev, ker pa je vrednost projekta 1,2 milijarde tolarjev, se bo družba zadolžila za 800 milijonov tolarjev, posojilo pa bo dom odplačeval dvajset let. Komunalno opremljeno zemljišče v velikosti 1,2 hektarja, ki ga bo občina vložila v podjetje (zemljišče je za avtobusno postajo ali v bližini dijaškega doma), je po cenitvi vredno 100 milijonov tolarjev, Še toliko pa bo dobila s posojilom, ki ga bo odplačala v treh letih, partner pa bo ob svežem denarju, ki ga bo vložil v podjetje, ovrednotil tudi svoj vložek v znanju. Partnerja bosta torej še pred podpisom koncesijske pogodbe morala dokapitalizirati družbo oziroma rešiti lastninska razmerja.
Zaradi zasebnega kapitala po zagotovilih sogovornikov bivanje v domu naj ne bi bilo dražje kot v novejših javnih domovih, saj so pri pripravi finančnega načrta upoštevali cene, kot jih za domsko oskrbo določa ministrstvo. Čeprav bo lastnik doma in upra-vljalec gospodarska družba, ki bo poslovala po principih javnega zavoda, in čeprav gre za dejavnost, ki ni visoko dobičkonosna, naj bi se projekt poplačal v sedemnajstih letih. Da je tako, dokazuje dom v Ormožu, ki so ga zgradili na povsem enak način in ki je že tretje poslovno leto končal s presežkom.
Majda Horvat
Na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za podelitev koncesije za institucionalno varstvo starejših je prišlo devetnajst vlog. Popolnih je bilo osem, koncesija pa bo podeljena le štirim, Domu starejših Radenci, Zavodu sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju (60 mest), Domu sv. Jožefa iz Celja (60 mest) in ljubljanskemu Zavodu župnije Trnovo (60 mest). Za koncesijo seje potegoval tudi zavod župnije Beltinci, vendar je bila vloga zavrnjena kot nepopolna. Pridobljena koncesija pomeni, da mora dom, čeprav v zasebni lasti, pri opravljanju dejavnosti upoštevati veljavne normative in standarde, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa mu priznava plačilo zdravstvenih storitev. Omejitev pri podeljevanju koncesij zasebnim vlagateljem so torej sredstva zdravstvene blagajne.
Vedno ste si želeli voziti teirnološko dovršen avto.
Ford Focus z 1.4 I 80 KM Duralec motorjem, klimatsko tiapravo, protibiokimim zavornim »••teman ABS. štiiimt varnostnimi blarinami m radiom s CD predvajalnfcom že 1 3.190.000 tolarjev
FordFocus
Avto Rajh
Jeruzalemska 1, Ljutomer, Tel.: 02/584 99 60
Avto Rajh PE Murska Sobota
Bakovska ul. 2, Murska Sobota. Tel.: 02/522 39 40
je simbolna. Ponudba v«|e do 31. menca 2006.
Poraba - kombiniran ne&ln vožnje 4,7 - 9.31/100 km EmlsN® COt. 125 • 224 g/km.
LOKALNA SCENA
9. februar 2006 - VESTNIK
Otvoritev obnovljene telovadnice rakičanske kmetijske šole Športna vzgoja odslej še privlačnejša
Telovadnica rakičanske kmetijske šole, ki je bila že dotrajana in celo nevarna za uporabo, je bila obnove nujno potrebna. Tako so pred leti končno prišli v investicijski program šolskega ministrstva in jo lansko jesen začeli ob navijati. Po dobrih treh mesecih je telovadnica dobila precej drugačen videz in bo nared za uporabo po današnji slavnostni otvoritvi.
Kot pravi ravnatelj Štefan Smodiš, so zamenjali električno in vodovodno inštalacijo, centralno napeljavo, okna in obnovili strop. Pridobili pa so še nekaj uporabnih površin, saj so usposobili še eno sobo za fitnes in prostore za druge potrebe športne vzgoje, kot so prhe, slačilnice, soba za testiranje ipd. Obnovili so tudi parket, oplesk in druge površine. Ob tej priložnosti so nakupili
Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Stara Gora
Festival bo tudi brez društvenih prostorov
Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Oldtimer je na svojem občnem zboru pregledalo delo v preteklem letu in si zadalo plan aktivnosti v tekočem letu. Prioritetna naloga je restavrirati podarjen traktor in izpeljati festival kmetijske tehnike. Težava je prepoved vožnje za tovorna vozila na prireditve.
Osnovna dejavnost društva je zbiranje, obnova, restavriranje in varovanje premične kulturne dediščine - starodobnih vozil, kmetijske mehanizacije, opreme, orodja, pripomočkov in gradiv. Društvo je imelo pred kratkim občni zbor, na katerem so predstavili svoje delo v preteklem letu. V razpravi so sodelovali ugledni gostje: predsednik Zveze SVS Urban A. Demšar, predstavnik turistične organizacije Jože Čuš, predstavniki petih sorodnih društev, lokalne skupnosti in drugi. Društvo šteje trenutno 74 članov, vsi so lastniki starodobnega vozila, imajo pa tudi dva častna člana. Certifici-ranih imajo 98 vozil, od tega je 44 traktorjev. 10 avtomobilov, 34 motornih koles in 11 stabilnih motorjev. Najstarejše vozilo, ki ga imajo, je traktor Alles iz leta 1930, najstarejše Puhovo kolo (lastnik Edi Vuk) je iz leta 1909, motorno kolo Chepel je iz
Dijaki so v obnovljeni telovadnici pripravljali otvoritveni program.
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema na prepihu
Članu mlade družine letno sto šestdeset evrov državne subvencije
tudi nekaj nove športne opreme. Ta predvsem temeljita notranja obnova je stala okrog trideset milijonov tolarjev, pri Čemer je bilo šolsko ministrstvo glavni investitor, nekaj sredstev pa je prispevala tudi šola. »Menimo, da bo pouk Športne vzgoje odslej potekal v boljših razmerah in da bomo dosegli tiste cilje, ki jih ta predmet zahteva,« pravi Smodiš. Dodaja pa, da to še ni konec investicij, saj v drugi fazi načrtujejo zamenjavo strehe na telovadnici. Prav tako si želijo, da bi se ob njej uredilo asfaltno igrišče, tako da bi oba objekta, skupaj z že obstoječim travnatim nogometnim igriščem, tvorila rakičanski Športni center, ki bi bil uporaben za vsa društva in druge športne navdušence iz tega kraja. Kot pravi ravnatelj, pa Še vedno niso dvignili rok od ideje o novi in večji telovadnici, o kateri se govori že vrsto let in naj bi jo uporabljali skupaj s sosednjo zdravstveno šolo.
Sicer pa so na rakičanski kmetijski šoli'v obdobju zadnjih petih let obnovili tudi druge šolske prostore, ki jih ni malo, saj upravljajo devet zgradb, v katerih poteka predvsem pouk, tako praktični kot teoretični. Med drugim imajo vse dostop do spleta in primerno učno opremo Prav tako so obnovili upravno stavbo z dijaškim domom, kmalu pa bodo v njej uredili še sedež novega visokošolskega programa menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja. Razmišljajo tudi o naravni ureditvi okolice, pri čemer bi bili različni rastlinski vrtovi tudi kot poligoni za praktični pouk dijakov v programu vrtnarski tehnik, kamor bodo letos vpisali tretjo generacijo.
Besedilo in foto: C. K.
V nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, v katero se je doslej vključilo 83.000 ljudi, se obetajo precejšnji premiki. Zaradi čedalje ugodnejših bančnih ponudb naj bi nacionalna stanovanjska varčevalna shema izgubila svoj pomen, zato je vlada pripravila spremembe.
Pravijo, da bo po novem varčevalna shema namenjena izključno reševanju stanovanjske problematike, torej le tistim, ki bodo varčevali za nakup stanovanja ali gradnjo hiše. Tako bo lahko varčevanje trajalo tudi več kot deset let. Bodo pa premije poslej manjše, saj je država doslej za vsako leto varčevanja primaknila en mesečni obrok, po
leta 1934. Nekaj članov društva se ukvarja bodisi ljubiteljsko ali profesionalno z restavratorstvom in konservatorstvom.
V preteklem letu so pripravili delno s pomočjo Ministrstva za kulturo dve odmevni prireditvi. Na prvi so predstavili delovanje društva z razstavo sto dvajsetih traktorjev in druge kmetijske tehnike v sodelovanju s sorodnimi društvi tudi iz Avstrije in Madžarske. Obiskovalci so si lahko ogledali etnološki muzej in mlin na veter na Stari Gori. Prikazali pa so izumirajoče domače obrti, kot so kovaštvo, kolarstvo, vr-varstvo, pletenje košar, ročno mletje zrnja idr. Drugo organizirano srečanje v juliju je bilo namenjeno motornim kolesom, avtomobilom in motorjem z bočno prikolico. Udeleženih je bilo 73 vozil s spremljevalci. Predstavili so turistično pot po Prlekiji in okolici. To je bila premična razstava starodobnih vozit izkraja v kraj.
Člani so se s svojimi vozili udeležili dveh srečanj v Avstriji in na Madžarskem, še prej pa so se predstavili na občinskem prazniku občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Na izobraževanje so v Ljubljano poslali dva člana za tehničnega komisarja, ki sta si pridobila licenco za certifici-ranje in ocenjevanje starodob
novem pa bo le polovico tega zneska.
S spremembami Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi pa se uvajajo tudi subvencije za mlade družine. Do subvencije bodo tako upravičene vse mlade družine, ki si prvič urejajo ali gradijo prebivališče, finančno pomoč pa bodo dobivale osem let. Prva štiri leta bo vsak član družine prejel sto šestdeset evrov, naslednja štiri pa sto evrov. To naj bi veljalo za vsako
Varčevalcu v enem letu ne bo treba plačati vseh dvanajstih mesečnih obrokov, temveč le deset. Ge varčevalec po preteku roka za plačilo, ki ga bo z opozorilom določila banka, ne plačal manjkajočih obrokov, bo varčevalna pogodba prekinjena. Premija, ki jo je varčevali prejel po vsakem letu varčevanja v višini mesečnega vplačila, bo poslej le polovična.
nih vozil. Edi Vuk je komisar za motorna kolesa, Srečko Šijanec pa si je pridobil certifikat za traktorje. V društvu delujejo tudi športni funkcionarji. So eno redkih društev, ki so si uredili popoln register starodobnih vozil, ki jih imajo člani društva. Organizirali so ekskurzijo z ogledom dveh muzejev in izlet končali z obiskom prijateljskega društva Oldtimer Soteska ter ogledom čebelarskega doma na Brdu. Jeseni pa so se udeležili setve »zlatega zrna« na Stari Gori, ki jo je organiziralo TD.
Po besedah predsednika društva Alojza Slekovca je za društvo na j več ji problem prevoz kmetijske tehnike in vozil na srečanja in razstave po Sloveniji in v tujino, kar jim je tudi največji strošek. Ob koncu tedna pa je običajno prepoved vožnje tovornih vozil, da bi svoje eksponate lahko prepeljali v kraj organizatorja prireditve. Težave imajo z društvenimi prostori, pri Čemer jim ne prisluhne domicilna občina. Dobro sodelujejo z gasilci PGD Stara Gora, ki so jim odstopili svoje prostore za delovanje.
Upajo, da težave njihovega dela ne bodo ustavile, saj so si zadali kar precejšnji plan dela za tekoče leto. S svojimi vozili se bodo udeležili razstave in pro
mlado družino, kjer vsaj en otrok še ni šoloobvezen, ne glede na to, ali varčuje v shemi ali ne.
Po tem predlogu zakona bi lahko mlada družina, ki ima enega ali več otrok, pogoj pa ne bo le en otrok, ki bo moral biti mlajši od šestih let, ampak tudi dohodek na družinskega člana, ki ne bo smel presegati polovice povprečnega dohodka v državi, prejemala to subvencijo največ osem let. Štiričlanska družina bo tako v osmih letih
mocije ob občinskem prazniku ob jurjevem, nato bo Festival kmetijske tehnike, ki bo trajal kar nekaj dni. Pričakujejo rekot dno število razstavljale e v in udf ležencev, ki si bodo ogledali d" nološko razstavo, prikazali ji11 bodo stare kmečke obrti, Fdfo stvene eksponate iz pretekle^ stoletja, konkretno restavrator sko delo na traktorju in avtomobilu Tatra, v sklopu festivala p1 bodo pripravili izobraževalni seminar na temo obnove stara-dobnikov in njihovega čara Fe stival se bo končal z vseslovenskim srečanjem okltimerjev nJ Stari Gori 29. julija s panoramskimi vožnjami, razstavo in bol' šjim sejmom predmetov te vrste. Upajo, da bodo pridobili'’ tem letu lastne prostore, prot! jeseni bo strokovna ekskurzij1' ob koncu leta pa martinovanje Izziv vsem ljubiteljem starodob" nih vozil pa bo razstava (15- iu' lija), ki jo bodo organizirali sk11' paj s kolegi iz madžarskega kraja Pech (VACH - Veteran auW club Hungarija).
Predstavili bodo Štirideset avtomobilov, in to izključno sani» do letnika 1940. Prioritetna Oj loga pa je, da do festivala restavrirajo podarjen traktor njihove-ga častnega člana Ludvika Koc' za.
S.L>
prejela 4.160 evrov. Letos naj bl se za subvencioniranje prijavi 3.400 mladih družin, kar pofof ni skoraj 400 milijonov tolarji iz proračuna, čez dve leti pa9 ta znesek znašal že dobro o11' lijardo tolarjev.
Novela spreminja tudi ob^ stne mere na varčevalni in p° sojilni strani. Po novem bo goče varčevati od pet do de^1 let, ne pa zgolj pet ali deseti1, kot je bilo doslej.
Milan
Učence in starše vabimo na informativne dneve, ki bodo v petek, 10., in soboto, 11. februarja 2006, ob 9. uri.
Ponujamo naslednje izobraževalne programe:
• VRTNARSKI TEHNIK • KMETIJSKI TEHNIK •
* POMOČNIK KMETOVALCA
Vpis svetujemo učencem, ki imajo veselje do dela v naravi, jo varujejo in raziskujejo. Izobraževalni programi vključujejo nova znanja iz podjetništva, ekonomije, informatike in razvoja turizma na podeželju ter vrtnarstva.
Dijaški dom naše šole omogoča bivanje dijakom Srednje zdravstvene šole in Srednje kmetijske šole.
Vse informacije dobite pri Saši Kerčmar po tel.
štev. (02) 530 37 50 alt 051608 300.
POSEBNA PRILOŽNOST:
diplomanti lahko nadaljujejo s študijem management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki ga izvaja Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru na dislocirani enoti v Rakičanu.
Računsko sodišče zadovoljno z ukrepi puconske občine
Svetniki občine Puconci so se seznanili s porevizijskim poročilom o popravljalnih ukrepih občine, ki ga je v imenu Računskega sodišča Republike Slovenije podpisal generalni državni revizor Igor Šoltes.
V revizijskem poročilu o poslovanju občine Puconci v letu 2003 je namreč računsko sodiš-
če občini izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja Ker ena razkrita nepravilnost ni bila odpravljena med revizijo, je sodišče v revizijskem poročilu podalo zahtevo za predložitev odzivnega poročila. Nepravilnost je bila v dejstvu, da občirla za ustanovitev Družbe za razvoj trženja v turizmu Naša vas, d. o. o., ni imela podlage v statutu, ker le-ta
ni omogočal ustanavljanja pravnih oseb zasebnega prava. Tako je župan občine Ludvik Novak 30 novembra 2005 izdal odzivno poročilo, kjer je navedeno, da je družba po svojem pooblaščencu pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti vložila predlog za začetek stečajnega postopka. Le-ta pa se je nad stečajnim dolžnikom po določitvi sodišča začel 10.
novembra 2005. Na isti dafj občina dopolnila svoj statu11 določila, da lahko v skladu2  konom ustanovi pravno oseb zasebnega prava.
Ti postopki so zadovolji* čunsko sodišče, saj je ocenil*' je odzivno poročilo, ki ga jes r dpisom in pečatom potrdil pan Novak, verodostojno. So^ če na podlagi opisa opravlje” dejanj in predložene doku«*^ tacije prav tako meni, da je P dobilo zadostne in ustrezne v kaze, da lahko poda oceno o1 ( dovoljivosti izkazanih ukrep1’ obeine Puconci za odpravo H pravilnosti.
VESTNIK -9. februar 2006 LOKALNA SCENA
Nova glasbena šola bo!
1538 kvadratnih metrov
Projektno-gradbena dokumentacija je končana, čakajo le na parcelacijo zemljišča
Med večjimi investicijami, ki se jih bo spomladi lotila Mestna občina Murska Sobota, je tudi gradnja nove glasbene Sole na območju nekdanje Jeklotehne v Cvetkovi ulici. Projektno dokumentacijo je Studio Kalamar, d. o. o., 7e končal (stala je 6,7 milijona tolarjev), ven--ar jo bodo lahko predali po izdelani parcela-trji zemljišča na območju, kjer je nekoč stala Jeklotehna in kamor je občina pred leti - po obnovi stare tržnice v središču mesta - preselila tekstilno tržnico.
Gradnja nove glasbene Šole je v mestu Murska Sobota več kot nujna, saj poteka ta čas učenje različ-nih instrumentov na več lokacijah. Zgradba, ki je v zadnjih desetletjih nosila ime »glasbena šola«, je v denacionalizacijskem postopku vrnjena lastnikom.
Vrednost gradbenih del je 383 milijonov tolarjev, Pr»jekt pa bo sofinancirala tudi država, in sicer v tnesku 44,4 odstotka ali 170 milijonov tolarjev. 1 klež Mestne občine Murska Sobota je 127,8 milijo-na farjev, delež drugih enajstih občin pa 85,2 mi-I'Nha tolarjev.
’Razrez stroškov med občinami in državo je na-na podlagi povprečja števila šoloobveznih otrok ' letih 1995-2002 iz šolskega okoliša glasbene šole spravna enota Murska Sobota). Pri izračunu deleža d*žave so posamezne občine iz EU Murska Sobota
Končan dveletni projekt v Veliki Polani
Z aktivnostjo in samo stojnostjo do znanja
soboto so na OŠ Miška Kranjca Velika Pola-končali dveletni projekt Skriti zaklad z na-' ^otn z lastno aktivnostjo in samostojnostjo 10 Vnanja.
. ^r°jekt je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in ’ RS v okviru aktivnosti z naslovom Pot do kako-11', ReiU nosilka je bila ravnateljica velikopo-osnovne šole Marija Horvat, koordinatorka in Ja projekta pa Sanja Šimonka. Kot mentorji so z zu ° del31' velikopolanske osnovne šole, kot [o partnerje pa so vključili tudi predavatelje fi-PriT5^e ^Ru*lete Barico M. Požarnik, dr. Cirila , , in J r | ms Kalina pa tudi Občino Velika Pola-nekdanjega župana Andreja Lebarja. Drugo leto OŠ f "?l pro)ekta 50 sem Jim Pridruž*li tudi učitelji z ranceta Prešerna Črenšovci in OŠ Turnišče.
dn, |°8rani Predstavitve dejavnosti v zadnjih dveh stavit'° dnevu odprtih vrat v soboto s prerija h 'h projekta za strokovne delavce, starše in dru-fazte *te $^11 je praktični prikaz dela z učenci v tie ■, u'' devetih skupinah: integrirano delo, meto-" ^ovalnega učenja, recipročno branja, Paukova
EKO les Šalovci ln zdravstveni dom
V Šal
Salovc tVC^ dopro 'et0 deluje podjetje EKO LES skih J’ Hairing, d. o. o, ki ima sedež v bližini občin-Podjef^Storov' ltlftls številko Šalovci 162. Direktor ^arel Krajcar, sicer doma iz Beltinec, ki pa ših inf " 11 očrtih podjetja ni želel dajati podrobnej-bo l!" ■ Obljubil je, da bo zgovornejši takoj, ko Zato J, J ^inančno konstrukcijo projekta. Nam je pa občjn 'Aleksander Abraham pojasnil, da sicer nitj 0 n Podjetje poslovno ne sodelujeta in da sam da pa; ai^no ne ve. s čim se EKO LES Šalovci ukvarja, Pet^u ।'oi^1 k na občinski svet naslovilo vlogo s vbnega ’ * bi mu občina dodelila pravico do sta-n r ^jlžča. za katero se zanima (okrog 45 arov).
rotna 1StlJ naj bi zgradili zdravstveni dom ozi-^karr1(. ^lOre Za potrebe zdravnika, zobozdravnika in ',J’' podi^ en ^i^t si občani Šalovec želijo, vendar ^obit a'	izpolnjevati določene pogoje,
^desijo. °llenia *n šele nato bo občina podelila Pa tnOta opravljanje dejavnosti. Zasebni zdravniki ' 'O rr:,, '11 Pridobiti dovoljenje Zavoda za zdrav-PTo|tkit,Vflrovanie- Družba RATING je že izdelala cako pa na| bi bil i n' znani interesenti ^>3?dejavnost. Zdaj morajo le še pridobiti ' ^čna sredstva.
Bernarda B. Peček
Takšna bo podoba nove glasbene šole v Cvetkovi ulici. Ker je to slepa ulica, bo treba poskrbeti za parkirišča, še prej pa tekstilno tržnico preseliti na novo lokacijo.
ponderirano upoštevane glede na delež šoloobveznih otrok v skupnem povprečnem številu otrok v teh letih Kriterij za delitev stroškov med občinami pa je povprečje števila dejansko vpisanih otrok v enakem časovnem obdobju. Ta kriterij so do sedaj akceptirale vse občine razen občine Moravske Toplice,« je sporočil Štefan Cigan. Soboška občina ima sredstva za gradbena dela in projektantski nadzor predvidena v
strategija, sodelovalno učenje, metode PV3P, metoda debate pri pouku, problemski pouk pri matematiki in uporaba IKT pri pouku. Predstavitev pa so končali s prireditvijo v počastitev slovenskega kulturnega praznika z ogledom razstave o aktivnostih in dejavnostih šole.
Nosilka projekta in ravnateljica šole Marija Horvat je povedala, da so bili med cilji projekta iskanje aktivnih oblik in metod dela, ki bodo učence motivirale za samostojno in aktivno učenje, učence preko učnih vsebin učiti kompleksnih bralnih učnih strategij za boljše razumevanje in zapomnitev naučenega ter povečati motivacijo, hitrost in razumevanje prebranega. Prizadevali so si tudi utrditi samopodobo in samozaupanje v lastne sposobnosti in spodbuditi različne oblike pomoči in prosocialno vedenje med učenci.	J. Ga.
Priprave na predsedovanje Slovenije v letu 2008
Ogled dvorca v Rakičanu in gradu pri Gradu
Pomurski gradovi niso primerni za večja protokolarna srečanja, bodo pa vsekakor zanimivi za oglede, izlete in delavnice
V petek, 27. januarja, so si predstavniki Protokola Vlade Republike Slovenije (ga. Grobovšek in ga. Molk) in Ministrstva za kulturo (g. Zupan in g. Rožič) ogledali tudi primerne lokacije za organizacijo prireditev in srečanj ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji v letu 2008. Po ogledu dvorca v Rakičanu, ki je last občine Murska Sobota in je bil v glavnem tudi obnovljen s sredstvi EU, so si ogledali tudi grad na Goričkem, ki je v lasti države oziroma Ministrstva za kulturo.
Kakor so nam uradno sporočili iz Protokola Republike Slovenije, skrbi za organizacijo in pripravo ustreznih lokacij pododbor za logistiko, ki ga vodi Ksenija Benedetti. Pododbor je tudi že določil variante lokacij za večja srečanja, ga Benedetti pa hkrati poudarja, da je primernih lokacij v Sloveniji izredno malo: »Potrebni so namreč velika dvorana za zasedanja (za trideset ljudi za mizo in tristo ljudi za njimi ter prostor za najmanj deset prevajalskih kabin), prostor za tiskovno središče, prostor za
Imo-Real prav tako čaka na parcelizacijo zemljišča ob Cvetkovi ulici, kajti v bližini zemljišča, kjer bo zgrajena glasbena šola, želijo graditi tri stanovanjske bloke oziroma »vila bloke v zelenju« s po štirimi stanovanji v eni etaži, skupno pa bi dobila Murska Sobota šestdeset novih stanovanj.
občinskem proračunu in v načrtu razvojnih programov za prihodnja leta, gradnja objekta površine 1538 kvadratnih metrov pa je predvidena v letih 2006-2007. Poleg učilnic naj bi bila v novi stavbi tudi koncertna dvorana in prostor za učenje plesa (baleta).
Bernarda B. Peček
Šolarji so se pri aktivnostih posvetili tudi metodi debate pri pouku.
tiskovno konferenco, prostor za trideset sekretariatov in prostor za kosila. To je le v grobem, seveda. Za manjša srečanja pa je možnosti malce več, v tem primeru bodo ministrstva sama določala lokacije za svoja srečanja na nižji ravni, ko ni tako veliko prostorskih in logističnih zahtev.«
Tudi direktor JZ Krajinski park Goričko Janko Halb je potrdil, da je na gradu sprejel vladne in ministrske predstavnike, ki so si ogledali vse obnovljene prostore, preverili bližino gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti ter prometne povezave. Pri Gradu sicer ni hotelov, je pa velik sodoben turistični center v Moravskih Toplicah, prav tako pa imajo prenočitvene zmogljivosti v Murski Soboti. Gostje iz Ljubljane so tudi zelo nazorno povedali, da grad za organizacijo večjih protokolarnih zadev ni primeren, bo pa primeren za razne predstavitve, oglede arheoloških izkopavanj, obiske energetskih točk, izlete po tri-deželnem krajinskem parku in podobno, je prepričan Halb.
Bernarda B. Peček
Robert Graj, samostojni podjetnik (geodetske storitve) iz Murske Sobote: »Pred davnimi leti je Armstrong na Luninih tleh dejal: Majhen korak ža človeka, a velik za človeštvo. Lahko rečem, da je
korak skozi vhodna vrata naših novih poslovnih prostorov res samo majhen korak, za naše podjetje pa zelo velik.« Klavdija Grkman Zrim, direktorica Zvezde Diane: »Da. Pa naša kuhinja normalno funkcionira, Šefinja je Marta Časar. Prejšnji šef se je vedno pritoževal, da njegovi ljudje v kuhinji niso do
volj dobri. Pa sem mu rekla: Vi ste šef, vi ste krivi, če vaša delovna sila ni dobra. Ko je šel, so delali drugi dobro dalje in hrana je dobra. No, morda nam manjka kakšen specialist.« Marko Šefer, direktor Holdinga Gorenje na Dunaju: »Po kakovosti se izdelki bele tehnike različnih blagovnih znamk ne razlikujejo veliko. Vsi moramo zagotavljati kakovost, saj imamo sicer težave z ga
rancijami, servisiranjem in podobno. Drugače pa je s ceno, ki je odvisna od uveljavljenosti posamezne blagovne znamke in je od države do države različna. Izdelki blagovne znamke Gorenje dobro kotirajo na trgih v Skandinaviji, v državah na območju nekdanje Jugoslavije ter na Češkem in Slovaškem, me
dtem ko se na primer v Nemčiji in Avstriji
uvrščajo v nižji kakovostni razred.«
Tomaž Horvat, odbojkar: »Tam sem obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, potem sem se zaradi študija angleščine in matematike na Pedagoški fakulteti preselil v Maribor, ker nameravam
postati učitelj. Ko sem bi na pedagoški praksi in sem vstopil v razred, so me učenci sprva debelo gledali, saj v višino merim kar dva metra in tri centimetre, in so se prestrašili, če
prav sploh nisem strog. Ko pa so me malo
bolje spoznali, so ugotovili, da se za to »fasa
do« skriva povsem normalen človek.« Edita Žitko: »Lažje pride kamela skozi Ši-vankino uho kakor bogataš v nebesa, kajti navezave na materialno nas priklepajo k tlom in resničnega življenja ne moremo uzreti, ampak gledamo sence samih sebe in konice svojih čevljev. Le tisti, ki je pripravljen Življenje izgubiti, ga bo dobil. In diagnoza rak prinese take izkušnje. Če začutiš svojo pot in začneš svojo Nalogo živeti, je to smrtonosna bolezen, kajti umre tvoj ego. In njegov pogreb je rojstvo Človeka.« Ivan Petovari z Gibine, pleskar leta v Nemčiji: »Z odraščanjem brez staršev dobiš drugačen pogled na starše. Smo bili otroci, ki smo imeli vse, kar včasih ni pravilno, saj lahko začnemo to izra
bljati. Vendar sem ponosen na svoje starše, ki so me pripravili do tega, kar sem sedaj. Bili so mi so vzgled na moji življenjski poti.«
G OS PO D A RSTV O 9, februar 2006 - VESTNIK
Na borznem parketu
V ospredju delnice družbe Autocommerce
Posebno pozornost slovenske borzne scene so v preteklih dneh pritegnile delnice družbe Autocommerce, ki so v drugi polovici januarja letošnjega leta začele kotirati v borzni kotaciji. Kotacija delnic omenjene družbe ne predstavlja nobenega presenečenja, kajti bila je že dolgo napovedana in pričakovana. Poznavalci borznega dogajanja so ugibali o začetni ceni delnic, ki so jo tudi večinoma pravilno napovedali, dobesedno nihče pa ni
Štefan Kerčmar
pričakoval takšne rasti enotnega tečaja, kot se je zgodila. Družba je začela kotirati pri vrednosti dobrih 6.300 tolarjev. Enotni tečaj se je v slabih desetih dneh okrepil za 92 odstotkov, kar je pomenilo, da smo bili priča enotnemu tečaju dobrih 12.000 tolarjev.
Kot se je izkazalo, je bil to zaenkrat maksimalni doseženi enotni tečaj. Torej, kdor je stavil na rast omenjene družbe, je v nekaj dneh kar lepo odebelil svojo denarnico. Po omenjeni rasti pa je sledila hladna prha za vlagatelje, kajti zadnji dan minulega tedna se je zgodil zdrs vse do minimalnega nivoja oziroma tečaja 9.060 tolarjev. Povprečen enotni tečaj zadnjega dne minulega tedna se je oblikoval na ravni 10.660 tolarjev. Omenjena rast je res veliko presenečenje še toliko bolj, če pogledamo v delniško knjigo največjih delničarjev družbe, kjer vidimo, da je struktura lastnikov družbe večinoma že konsolidirana. Zopet lahko samo pritrdimo razmišljanjem, da so dogodki na borznem trgu večinoma nepredvidljivi, kar pa daje trgovanju na borzi še poseben čar. Osrednji indeks slovenskega borznega trga SBI 20 se je minuli teden nagibal v negativno smer, kar v številkah pomeni zdrs v višini enega odstotka pri aktualni vrednosti 4.590 indeksnih točk. Vodilna družba v omenjenem zdrsu je bila družba Intereuropa, katere delnice so se pocenile za 4,1 odstotka pri aktualnem tečaju 5.099 tolarjev. V podobnem slogu se je trgovalo tudi z delnicami družbe Luke Koper, ki po zdrsu za 3,5 odstotka trenutno stanejo 6808 tolarjev Družba Petrol je objavila za letošnje poslovno leto skromno rast prihodkov in posledično temu tudi ustrezno manjšo rast dobička, kot je mogoče pričakovala širša javnost. Zato ni nobeno presenečenje drsenje enotnega tečaja v negativni smeri. Zadnji teden so se delnice družbe pocenile za 1,4 odstotka pri aktualni vrednosti 68 963 tolarjev. Odstotek tržne kapitalizacije je izgubila družba Gorenje, katere enotni tečaj delnic se je oblikoval pri 5.414 tolarjih. Za Četrtino odstotka so se tudi pocenile delnice domačega trgovskega giganta Mercator, katerih enotni tečaj se je oblikoval na ravni 37-041 tolarjev. V pozitivnem območju so se gibale delnice farmacevtske družbe Krka - 4,5-odstotna podražitev pri enotnem tečaju 118.408 tolarjev. Na prostem trgu ni bilo nobenih bistvenih sprememb, indeks investicijskih družb PIX je izgubil 0,45 odstotka pri tekoči vrednosti 3.995 indeksnih točk.
Na razvitih tradicionalnih delniških trgih smo bili v zadnjem obdobju priča rastočemu trendu, ki sedaj kaže že nekatere znake zastoja. Torej mislim, da trenutna negativna korekcija evforijo iz preteklih tednov nekoliko ohlaja in zmanjšuje nekatera zelo optimistična pričakovanja. Vsaka negativna korekcija pa je lahko tudi začetek novega negativnega trenda Malce bo treba počakati na čistejšo sliko dogajanja oziroma na konkretnejšo napoved prihodnjega dogajanja. Zadnji teden je osrednji borzni indeks nemškega borznega trga DAX 30 zdrsnil za 0,3 odstotka in je oblikoval svojo trenutno vrednost na ravni 5.657 indeksnih točk. Vodilne v rasti so bile delnice družb proizvajalca gum Continental in letalskega prevoznika Deutsche Lufthansa, katerih delnice so se podražile za 5,7 odstotka. Razočarani pa so lastniki delnic jeklarskega giganta ThyssenKrupp, katerega delni ce so se pocenile za 6,3 odstotka.
Za konec še ugotovitev, da na domačem borznem trgu ni pričakovati bistvenih sprememb, torej še naprej trgovanje v negativni smeri. Na tujih delniških trgih pa je zelo velika verjetnost, da se bo nadaljevalo trgovanje v negativni smeri.
Prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno tudi podjetja, v katerem je zaposlen. Članek ne daje nakupnih in prodajnih priporočil Dodatne informacije po tel. št.: 041 798 466 ali po e-mailu: st e fan k e rc m ar@s vetza va ro va n j.si.
Štefan Kerčmar, strokovni svetovalec za kapitalske naložbe
predstavnika. Jaz pravim, da je kader dober.«
Vi tudi niste gostinski kader, imeli ste najete prostore v Diani za vadbo fitnesa in ste potem, kot pravite sami, po spletu naključij postali direktorica. Kako ste se usposobili za ta poklic?
»Kar nekaj knjig sem morala prebrati. Imam pa podporo zaposlenih v podjetju, ki imajo bogate izkušnje in me na vse napake takoj opozorijo Na srečo je imela Radenska fantastičen sistem spremljave, to obvladajo, podatki so ažurni.«
Mnogi se sprašujejo, kako da ste zaposlili kader, ki Je moral oditi zaradi sodnih postopkov iz Term 3OOO. Kako sojih sprejeli zaposleni?
»Eden je odšel že po prvem tednu, drugi je dobil odpoved pred dvema tednoma, tretji pa še dela v prodaji. Dokazali mu zaenkrat niso še čisto nič. Sicer pa kanček dvoma ostaja vedno za vse, nikoli ne veš, ali je kdo stoodstoten. Če
Inženiring Graj v Sončnici
Leta 2002 je začelo delovati v Murski Soboti zasebno podjetje Inženiring Graj, ki je registriralo za svojo osnovno dejavnost delo z bazami podatkov (geodetske storitve). Najprej je bil zaposlen samo lastnik Robert Graj, sedež podjetja pa je bil karv domači hiši. Potem je bilo čedalje več dela, zato je bila potrebna dodatna delovna moč (zdaj jih je zaposlenih že pet) pa tudi prostori so postali pretesni. Po dveh letih poslovanja so se preselili v druge prostore v ulici Staneta Rozmana (stanovanjski blok). Minuli petek pa je bila slovesna otvoritev novih prostorov v poslovno-stanovanjski hiši Sončnica v Gregorčičevi ulici. Tu imajo sedaj tudi vso najsodobnejšo opremo - GPS sistem, računalniški sistem in geodetsko tehnologijo. Okrepili so tudi poslovno sodelovanje s številnimi gradbenimi podjetji v Pomurju in tudi z več občinami v naši pokrajini. -J. G.
Klavdija Grkman Zrim, prva soboška »gostinka«
Lahko strežejo vsem, od klošarjev do vlade
Prizidek se bo imenoval Hotel Dobray, stari Dobray pa bo ostal Zvezda
V maj 2004 sega začetek službe direktorice Zvezde - Diane Klavdije Grkman Zrim, po rodu iz Domžal. Začela je z bo gračijado. Napovedovali so ji največ tri mesece... pa je vzdržala. Trdi tudi, da se z g. Markom Slavičem dobro razume. V začetku marca bodo odprli prenovljen hotel ob spomeniško zaščiteni stavbi, kjer je tudi uprava družbe Zvezda Diana. V hotelu bo trideset sob in šestdeset ležišč, po otvoritvi pa bodo dozidali še recepcijo. Prav tako bodo spomladi nadaljevali z obnovo fasade na starem objektu.
Ste osebno zadovoljni z doseženim v letu in pol vašega direktorstva?
»Osebno da, mislim pa, da bi morali še več narediti. Nisem si predstavljala, da je toliko nekih starih grehov, starih stvari, ki jih je bilo treba urediti. Kadrovskih sprememb je bilo veliko Težko je najti dober kader, ljudi, ki hočejo nekaj narediti. Nekaj zaposlenih je še takih, ki kljub letom delajo z voljo, ampak ta občutek pripadnosti pogrešam pri mladem kadra«
Veliko jih je odšlo, npr. pri Lovenjaku je vaš kader?
»Da. Pa naša kuhinja normalno funkcionira, šefinja je Marta Časar. Prejšnji šef se je vedno pritoževal, da njegovi ljudje v kuhinji niso dovolj dobri. Pa sem mu rekla: Vi ste šef, vi ste krivi, če vaša delovna sila ni dobra. Ko je šel, so delali drugi dobro dalje in hrana je dobra. No, morda nam manjka kakšen specialist.«
Dober kader se kupuje!
»Ja, kader se kupuje, prav gotovo. Menjav je bilo veliko, potrebovali bi vsaj štiri dobre kuharje in štiri dobre natakarje.«
Kako ste zadovoljni z lanskim poslovanjem?
»Hitra ocena: boljši smo od prejšnjega leta. Veliko smo investirali tam, kjer smo morali. O številkah rajši še ne bi. Finančni rezultat je boljši, kot je bil prej.«
Torej so vaša prizadevanja za popestritev vsakodnevne ponudbe in pridobivanje gostov obrestujejo?
»Kažejo se rezultati. Trudimo se narediti vse, kar se da. Smo eno starejših gostinskih podjetij, imamo tradicijo in znanje. Naši ljudje lahko postrežejo vsem, od največjega klošarja do najvišjega vladnega
Klavdija Grkman Zrim, direktorica podjetja Zvezda Diana: »Želimo si, da bi marca lahko začeli graditi tudi pri Diani. Treba je še dokončati načrte. Dodatni prostori za ponudbo sprostitve v Diani so nujni. Toda to je investicija, vredna 1,2 milijarde tolarjev. Papir prenese vse. Kandidirali bomo na razpisih za sredstva evropskih strukturnih skladov. Moja vizija je bila, da bi povezali Diano in Zvezdo z nekakšnim malim parkom. Za prihodnost obeh hotelov je to nujno. Jaz bom naredila vse, karje v moji moči, da bo uspelo.«
ni kriv, sem mu dala drugo priložnost. Lahko se zgodi vse mogoče. Zagotovo ga zaposleni niso sprejeli kot bi koga drugega «
Kaj se bo imenovalo Dobray, stara stavba, kije bila nekoč hotel Dobray in je pod spomeniškim varstvom, ali nov vijolični prizidek?
»Vem, da se je Dobray imenoval stari hotel, tu, kjer sva sedaj, so bile hotelske sobe, zato so tu še te peči. Novi prizidek bo postal Hotel Dobray ravno zaradi navezave na zgodovino. Zvezda ostane tam, kjer je, hotel pa se bo tržil kot Hotel Dobrav. Tako smo se odločili. Če bi šli prav vse spreminjat v Dobray. tudi ne bi bilo pravično, kajti restavracijo Zvezda poznajo vsi, hotel pa je bil kot Zvezda zelo kratek čas. Z marketinškega vidika se mi zdi to dobro.«
Tudi barva je »malo drug# na«. Boste vztrajali pri W močni vijolični, se vam dr* štvo ljubiteljeva stare Soboti še ni oglasilo?
»Ne. zaenkrat ne Spomenica*' so mi nekaj pisali pa na inšpeW sem bila zaradi te barve ... MtU poživi ...Takšno smo izbrali int^ šna bo morala nekaj časa osti*1 Znotraj pa je hotel fantastic^1 Namen barve pa je, da vsak, ki P0, de sem, vidi, da je nekaj druga«'
Vrt ostane takšen, kot je?
»Vrt je tako ali tako občinski, k11 mi sicer ni jasno, zakaj in kako7D so tudi ti ljubi kostanji - zac^1 obrezovanja sem jih lani slišala0^ župana, ker nismo prosili sogla^ ... na vrtu bi morda lahko nared® kakšen lesen podest, da bi bil® vse skupaj malo višje in enako 1' pa jc spet velika investicija.«
Tisti zunanji »sank«, ki je teč za okolico, mora biti leto zunaj?
»Ja, ker je spodaj vsa inštalacij* Lani smo hoteli nekaj premika11’ pa se je uničila hidravlika in st«® imeli za več kot milijon tolarji Škode.«
Zaradi tega »sanka« post?* žba ni bila hitrejša!
»Gre za nov način strežbe. Evropa dela tako, naročanje pomoči dlančnikov. Tisti prosti kjer je bila igralnica, je zdaj sp* naš, a še ne vemo, kaj bo tam Zvezdica pa je od nekoga drur ga, pa nihče ne dobi dovoljenji obratovanje, tako da mislim, bo tudi to naše Ne vem, zakaj to sploh prodali «
Govori se tudi, daje Di^ že prodana?
»Ja, marsikaj se govori. Toda enkrat od nas ni še nihče zah«** kakšnih bilanc. Načrti so velik* tudi, če pride drugi lastnik, moral s tenu objekti nekaj nai"^1 ti, takšni, kot so v središču Murska Sobota, ne bodo prežiš' Čeprav mi to trenutno Še dobtC tržimo, saj jc zasedenost Diane** deminšestdesetodstotna. če prišel zunanji partner, npr-tU| veriga, ki bi skupaj z nami vlili* pa bi bili najbolj veseli «
Bernarda B.
Svet knjižnice na podlagi 17. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS št. 87/01) in 12včlena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lendava - KbnyvtarLendva (Uradni list RS 8/04)
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA javnega zavoda KNJIŽNICA LENDAVA
KONYVTAR LENDVA
Za direktorja je lahko imenovan kandidat/-ka, ki poleg splošni pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje: - ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične sme"' - ima pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodstvenih del'*1' - sposobnost organiziranja in vodenja dela, - aktivno obvlada slovenski in madžarski jezik, - obvlada osnove računalništva, - pozna dejavnosti na področju knjižničarstva.
Direktor vodi tudi strokovno delo knjižnice, zato mora izpolnjevati pog°Je za strokovnega delavca knjižnice.
Kandidat za direktorja mora predložiti program razvoja dejavnosti zavo^ za mandatno obdobje.
Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje petih let.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev mora kandidat P'r' ložiti v 15 dneh po objavi razpisa Svetu knjižnice, Glavna ulica 12,922s Lendava.
Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o rezultatih v 8 dneh po izbiri.
VESTNIK - 9. februar 2006 GOSPODARSTVO
Komunala Radgona, d. o. o., dobila prvega direktorja
Enajst za Vrzela, za Petroviča le trije
Letos obnova ljutomerskega poletnega kopališča Fundacija za šport štiriindvajset milijonov
»Res ne vem, zakaj politična stranka SDS prenaša svoje težave na naš občinski svet«
Že lansko leto konec oktobra je imenoval gornjerad-gonskl občinski svet tričlansko komisijo, ki naj bi izvedla javni razpis za imenovanje direktorja podjetja Komunala Radgona, d. o. o., in izbrala pravega kandidata za to pomembno funkcijo. Komisija, ki so jo sestavljali Bernarda Hari, Dragan Kujun-
in Stanko Sakovič, je dobila na svoj naslov štiri pro-
Miroslavu Petroviču iz Kral-ievcev in Danijelu Vrzelu iz Gor-"!e Radgone je dala komisija ena-u ocene in sta bila po njenem TT|ricnju oba primerna za direk-torski položaj. Na tretje mesto je komisija uvrstila Zvonimirja Kle-reočiča iz Gornje Radgone, na potrto pa Bogdana Rakovca iz ^ntilja. Občinski svet je tako iz-b'rai ie med dvema kandidato-lL Petrovičem in Vrzeiom. Ne-'/’en svetniki so negodovali, zakaj je komisija izbrala dva I J‘||lidau, na; bi jim pripravila e cf> predlog, ki bi ga oni potr-ali zavrnili.
SDS odločno proti Vrzelu
Prva je svoj glas oziroma glas stranke SDS, kakor je povedala, pojasnila Marta Njivar, Vrzelova strankarska kolegica. Dejala je: »Naša stranka ne podpira Vrzela, saj smo njegovo delo v stranki ocenili kot neprimerno in smo že prosili za njegov odstop.« Po mnenju Njivarjeve Gornjerad-gončani od Komunale veliko pričakujejo in v SDS menijo, da Vrzel tej nalogi ne bo kos.
Nad obrazložitvijo, ki jo je podala Njivarjeva, je bil zgrožen Milan Kurbus: »Res ne vem, zakaj politična stranka SDS prenaša svoje težave na ves občinski svet in nas s tem obremenjuje.« Dodal pa je še, da je treba dati priložnost domačemu kadru: »Ne ponovimo napake stare Komunale, ko smo strokovnjake uvažali od vsepovsod, domačemu kadru pa nismo dali priložnosti, da bi se dokazal Zakaj bi odločali o nekom, ki ga ne poznamo, če imamo tukaj človeka, ki ga poznamo in vemo za njegove dobre lastnosti, poznamo pa tudi njegove napake.« Vinko Rous je bil mnenja, da bo imel težko nalogo vsak, ne glede na
Danijel Vrzel, novi direktor podjetja Komunala Radgona, d. o. o.
to, koga bodo podprli: »Sicer pa smo imenovali nadzorni odbor, ki lahko v primeru slabega vodenja Komunale posreduje in direktorja tudi odstavi.«
Kdo je za tajno glasovanje?
Ivan Kajdič je povedal, da bi se, glede na to, da se komisija ni odločila le za enega kandidata, spodobilo, če bi jim kandidata predstavila programe, ki sta jih priložila prošnji, kajti občinski svet sedaj nima možnosti, da bi ugotovil, kateri kandidat je pri
mernejši, saj enega skorajda ne poznajo. Kajdič je hkrati predlagal, da bi izvedli tajno glasovanje, čemur je odločno nasprotoval Andrej Ritlop. Ta je namreč prepričan, da je vsakega »dovolj v hlačah, da Vrzelu ali Petroviču v obraz pove, kaj si misli«.
Tako so svetniki na koncu z javnim glasovanjem na mesto direktorja javnega podjetja Komunala Radgona, d. o. o., postavili domačina Danijela Vrzela, in sicer je zanj glasovalo kar enajst članov občinskega sveta, za Miroslava Petroviča pa le trije,
Vanja Poljanec
02496-0092393969
Bo manjkajoči denar zbrala občina?
Ljutomerski svetniki so se na decembrski seji odločali o načinu obnove poletnega kopališča v svojem mestu. Izbirali so med dvema predlogoma, in sicer, da z obnovo začnejo v tem letu, če bo denar za obnovo primaknila še Fundacija za šport, ali jo preložijo na prihodnje leto, če tega denarja ne bo. In Ljutomerčani so na javnem razpisu uspeli, saj je svet Fundacije 23. januarja izdal odločbo, po kateri bodo namenili za obnovo poletnega kopališča v Ljutomeru 24,7 milijona tolarjev.
Čeprav je bil prijavljeni projekt po znesku pridobljenih sredstev med najuspešnejšimi, so dobili zanj bistveno manj denarja, kot so na občini pričakovali. In kaj sedaj? Da bi že odobreni denar izpustili iz rok, bi bil greh, zato pa bo za obnovo kopališča treba pripraviti nov finančni načrt in zanj od občinskega sveta spet dobiti soglasje. Seveda ne gre pozabiti, da so pred vrati lokalne volitve in bo obnova kopališča priročen politični talon. Spomnimo, da je ljutomerski občinski svet decembra lani sprejel sklep da bodo letos začeli s prvo fazo obnove, ki zajema širitev strojnice in obnovo bazena, zanjo pa bi po projektni dokumentaciji, ki jo je pripravilo podjetje Makro 5 iz Kopra, potrebovali 270 milijonov tolarjev. Finančni načrt so si zamislili tako, da bi 30-odstotni delež (81 milijonov) primaknila Fundacija za Šport, razliko pa bi občina pokrila z najetjem posojila v znesku 54 milijonov tolarjev, evropskim denarjem in denarjem iz neposrednih regionalnih spodbud ter s prijavo na razpis ministrstva za šolstvo in šport. Če občina tega denarja ne bi uspela dobiti, bi ga za dokončanje prve faze v celoti zagotovili v občinskem proračunu za leto 2006. Ga bodo res? Vprašanje, na katerega bodo kmalu morali dati dokončen odgovor občinski svetniki. Sprejemanje proračuna je namreč pred vrati.
M. H.
prostovoljne prispevke nakazujte na račun:
Turniškl Planiki državna subvencija
Zaposleni spet vsi delavci
Nafta Lendava še vedno brez novih nadzornikov
Janaf poplačan, toda pravico išče pred vrhovnim sodiščem
na 'rta bo vlada ne	imenovala čla-
Nafta /Ori,ega sveta družbe Za ur ' se je izkazalo I’^ena Drago šif' Hu*: ' '*‘l 1 Šimonka in Jože tl,^katera jebilosliša-jena ' '' koalicijsko uskla-pa na’ bi mest0 «lan Sl * 'ka uprave zasedel h,. " raa8- Radovan Žer-Poved-Stlflb ,M*ecU* odna-itadzr/ ° zamenjavi članov dava 4 r'K sveta Nafte Len-b”a pred Mih 't*a<1no potrditev. Po ”*dAnh'h Za?di nesoglasij Sonj 4^^°“ šdhcetn in Dra-^džor?^1”’oba SDS-Novi ^sta h lT ^do torej svoja *** za»edli šele po stranke o v nadzornem
^lo Žalik v Geoterm
J*	preSe'
Cveto 7 ?'rektor Nafte Lenda-Mtsko Zasedel jedirek-^eien’ hčerinski družbi ^^oterm, registri-Celjskega m ' 1,1 Pr'dobivanja ze-plina in ekološko sana
cijo vrtin. Ta je v letu 2004 ustvarila 722 milijonov tolarjev prihodka, od tega 318 milijonov z ekološko sanacijo vrtin, njena poslovna usmeritev pa je izraba geotermalne energije. V državnem proračunu je za projekt sanacije vrtin, ki ga izvaja Geoterm (začel se je financirati leta 2001 in se bo končal 2011), letos predvidenih 277 in prihodnje leto 264, v letu 2008 pa še 63 milijonov tolarjev.
Janaf poplačan, pravico išče na vrhovnem sodišču
Poslovni izid Nafte Lendava kroji poslovanje njenih petih oziroma šestih hčerinskih družb. Za leto 2005 podatki še niso dokončni, »generalno pa lahko povem, da so vse družbe poslovale v okviru poslovnega načrta, razen Nafte Petrochem, ki bo zaradi velikih sprememb cene plina poslovno leto 2005 končala z rdečimi številkami«, je napovedal Cveto Žalik. Nafta Lendava je v zakonitem roku poravnala tudi vse obveznosti po prisilni poravnavi, tako tudi 1,2 milijarde Janafu, kar je bil, tako Cveto Žalik, za družbo velik
finančni zalogaj, ki pa je bil predviden v načrtu finančne reorganizacije in zato ni prišlo do večjih finančnih težav.
Kljub poplačilu Janafa po prisilni poravnavi (20-odstotni delež terjatve) le-ta ni odstopil od tožbe, s katero zase zahteva enako obravnavo, kot jo je imela za deset milijard vredno terjatev Republika Slovenija. To pa je solastništvo v družbi. Po pravnomočnosti prisilne poravnave februarja lani je Janaf pri vrhovnem državnem tožilstvu uspel z zahtevo po presoji varstva zakonitosti pred vrhovnim sodiščem, vložil pa je tudi ustavno pritožbo. V pritožbah se sklicuje na 433. člen zakona o gospodarskih družbah, ki govori o tem, da družbeniki v primeru stečaja ali prisilne poravnave od svoje družbe ne morejo zahtevati vračila danega posojila, če bi kot dobri gospodarji družbi sami morali zagotoviti lastni kapital. V primeru, da bo pritožbam Janafa ugodeno, bo ta v Nafti Lendavi pridobil pomemben lastniški delež, in to v Času, ko se ministrstvo za gospodarstvu pogaja za njeno prodajo v paketu z deležem države v Petrolu.
Ponovno Petrolov dolg do Lendave
Predstavniki ruskega Lukoila so si decembra Nafto Lendava že ogledali, gospodarski minister Andrej Vizjak pa sedaj čaka na njihovo ponudbo. Nekateri mediji so že poročali, da bi ministrstvo najraje videlo, da bi Rusi Petrol dokapitalizirali, denar iz dokapitalizacije pa bi Petrol namenil oživitvi Nafte Lendava. Petrol se do Nafte Lendava nikoli ni obnašal kot dober gospodar, tudi ko jo je vzel pod roko, da si je lahko nadel naziv »naftna družba«. Bil je in ostal le trgovec, zato bi se ob sedanjih vladnih idejah nekdaj prvi možje Petrola prijemali za glavo Toda Petrol je Lendavo zapustil, ne da bi poravnal svoj dolg, pravzaprav mu ga tudi ni bilo treba. Sporazum o zagotavljanju možnosti za sanacijo Nafte Lendava, ki sta ga maja 2002 podpisala za Petrol Janez Lotrič in za državo Tea Petrin, Petrolu za napovedanih 9 milijard tolarjev vlaganj ni nataknil zanke. Za nove dejavnosti je namreč Petrol postavljal nemogoče zahteve državi in celo lokalni skupnosti, na primer postavitev rezervoarjev po predhodno sklenjenih primernih dolgoročnih najemnih
pogodbah za skladiščenje, zavaroval pa se je z naslednjim določilom v pogodbi: »Petrol ima v primeru spremenjenih okoliščin ... pravico brez obveznosti odstopiti od izvajanja teh dejavnosti.«
Rafinerija še v oblakih
Ne glede na to, kako se je Petrol izmuznil obveznosti do Lendave, je ključno vprašanje, ali je vladno pričakovanje nove rafinerije v sedanjih okoliščinah realno? Rafinerijo bi s surovino oskrboval Janafov naftovod od Vir ja do Lendave, katerega zmogljivost je 2 milijona con ali 20 odstotkov več, če bi ga opremili z močnejšim prečrpavanjem. V Lendavi bi torej lahko postavili manjšo rafinerijo, ki pa po mnenju nekaterih poznavalcev ne bi bita gospodarila Za primerjavo, rafinerija v Sisku, za katero je že sprejet načrt posodabljanja, letno predela 2 do 2,3 milijona ton, njene zmogljivosti pa so 6 milijonov ton. Zato lahko z zanimanjem pričakujemo informacije o tem, kakšne pogoje bo v svoji ponudbi za Nafto Lendava sploh dal Lukoil.
Majda Horvat
Državni denar zavarovan z bančno garancijo
Na borzi dela med brezposelnimi ni nobenega delavca tur-niške Planike, saj so se po slabem mesecu prekinitve zaradi stečaja vsi vrnili na delo. Novi lastniki, oče in sina Meindl ter slovenska partnerja Martin Žil-nlk in Benjamin Fugina, ki so v stečajnem postopku kupili obrat, so namreč ponovno zaposlili vseh 255 delavcev, s tem da od države lahko pričakujejo finančno podporo za 238 delovnih mest. Denar bo novemu delodajalcu, Planika proizvodnja in trgovina z obutvijo Turnišče, nakazan, ko bo predložil zahtevano dokumentacijo.
Zavod za zaposlovanje je sredi januarja z novim delodajalcem sklenil pogodbo o finančni podpori v višini 600 tisoč tolarjev za delovno mesto. Denar bodo zagotovili iz sredstev aktivne politike zaposlovanja oziroma programa za spodbujanje zaposlitev težje zaposljivih oseb. Za državno subvencijo je po novem zahtevana garancija banke, delodajalec pa je po pogodbi dolžan delavce zaposliti za eno leto.
Čeprav je delodajalec napovedoval in so delavci pričakovali sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, jo sedaj podpisujejo le za eno leto, torej le toliko časa, kot je obveza za pridobitev državne subvencije. Novi lastniki, ki so turniški tovarni ta čas zagotovili obilo dela, turniškega župana pa spet vprašali, ali bi bil pripravljen prodati občinsko zemljo, na kateri stoji proizvodna hala, so torej pri zaposlovanju ubrali varnejšo, sicer pri delodajalcih danes običajno pot zaposlovanja, ki pa delavce pušča v negotovosti.
M. H.
1
8
(IZ)BRANO
9. februar 2006 - VESTNI!
Barometer
Daniel Vrzel je postal direktor radgonske komunale.
Janez Podobnik, minister za okolje, je pri pojasnjevanju pogojev za izdajo koncesije Dravskim elektrarnam zavedel javnost s pojasnilom, da gre za pretočne elektrarne, v resnici pa gre za akumulacijske elektrarne.
Ludvik Novak, župan občine Puconci, je uspel odpraviti napake pri poslovanju občine, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče.
Jože Toplak, župan Radence, je skupaj s partnerskim podjetjem iz Ljubljane pridobil koncesijo za gradnjo doma za starejše.
Jože Špindler ljutomerski župan, je trdno odločen, da bo ljutomersko kopališče letos obnovljeno, za kar že ima finančno konstrukcijo. Brez dvoma dobra poteza za občane.
Velik posek v Frimovem gozdu?
Strojna sečnja razburila Goričance
Uzasebnem gozdu avstrijsko podjetje seka drevesa in pri tem uporablja dokaj neznane stroje
Gorički gozdovi dobivajo nove lastnike, ki se odločajo za nakup gozdov iz takih in drugačnih razlogov. Če jih ne izkoriščajo, so zgolj nepremičninsko breme, če pa
so v njih kakovostna velika drevesa, lahko z načrtno sečnjo vsako leto pridobijo dokaj dober zaslužek. Takega mišljenja je tudi novi lastnik okrog osemdeset hektarjev gozdov v Občini Šalovci, podjetnik in državni svetnik iz Gančan Marjan Maučec.
Stebelna drevesa je prodal avstrijskemu podjetju, ki je pred dnevi začelo s sečnjo na približno enajstih hektarjih. Kdor je opazil dogajanje v Frimovem gozdu, se je verjetno začudil nad načinom in obsegom sečnje.
Avstrijci namreč ne podirajo dreves s klasičnim žaganjem, ampak uporabljajo pri sečnji posebne stroje, opremljene s hidravličnim in iz kabine upravljanim dvigalom, ki ima lahko do-
2. februar, svetovni dan mokrišč
Funkcija mokrišč za življenje in razvoj
Gornji naslov, ki je geslo letošnjega svetovnega dneva mokrišč, je še posebno primeren za vsa prizadevanja nevladnih organizacij v Pomurju, da bi ubranili reko Muro pred načrtovano gradnjo elektrarn.
Čez 300 somišljenikov in gostov iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške se je v organizaciji dru
seg od šest do enajst metrov. Na dvigalu je nameščena procesorska glava, s pomočjo katere strojnik pri tleh prime drevo, ga odreže, položi na tla, potem pa ga s pomočjo dveh valjev poti
sne skozi procesorsko glavo. Pri tem deblo oklesti, hkrati pa tudi razreže na želene dolžine. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Murski Soboti Štefan Kovač je potrdil, da je takšna sečnja (tako po načinu kot velikosti) v Pomurju resda novost, da pa so že sami najeli take stroje, ko so sekali večjo količino dreves v Črnem logu O poseku pa je povedal: »Mi smo sedaj v Evropi in na evropskem
i t ।»%	SMC SUHOMONTAtNA GRADNJA SISTEMI KNAUF, RIGIPS. ARMSTRONG ADAPTACIJA MANSARD SPUŠČENISTROPOVI ZASTOPSTVO ZA ARCONT PRODAJA IN MONTAŽA PVC OKNA - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA	Robert Koiar,». p. Mladlnika 13 9250 Gornja Radgona tal./faks: 02 5611132 GSM: 041 539 204
štva Tabrih zadnjo januarsko nedeljo družno podalo na dolgi pohod ob reki Muri.
Reka Mura je del biosfernega rezervata Donava - Drava - Mura, ki ga je 1997 leta predlagalo združenje Euronatur in ga podpri Unesco.
Celotni tok reke Mure v Sloveniji je bil rudi predlagan za varovanje z Naturo 2000.
Čeprav bodo v prihodnje kupci lesa v pomurskih gozdovih tudi tujci, bodo pri sečnji moral1
u p oštevati gozdno-gospodarske načrte Zavoda za gozdove R Slovenije.
trgu, zato sta takšen odkup lesa in njegov odvoz v Avstrijo normalna. Vse poteka po dogovoru, o vsem smo obveščeni, prav tako vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Janko Vojko. Opozoriti smo jih morali, da je teoretično sicer res dovolj samo dogovor z lastnikom gozda, ki jim je prodal drevesa, vseeno pa se morajo v praksi dogovoriti tudi
»Glede na to, da naj bi po ramsarski konvenciji mokrišča dobila status globalne pomembnosti, bi lahko bila Mura sestavni del čezmejnega rezervata, ki se razteza iz Slovenije na Hrvaško in Madžarsko,« je poudaril David Reeder iz WWF, Donavsko-karpa-tski program.
Bernarda B. Peček
V zasebnem gozdu v Šalo-vcih avstrijski kupci lesa podirajo drevesa s sekalnimi stroji, ki drevo posekajo, položijo na tla, oklestijo in razrežejo na želene dolžine.
Posekana drevesa odvažajo s specialnimi gozdarskimi zgibnimi traktorji.
z zavodom. Tudi v Avstriji je tako, da mora imeti lastnik gozda svoj načrt in tudi pri nas morajo pripraviti in upoštevati gozdnogospodarski načrt. Gospod Lej-ko je naredil odkazila v skladu z
Uspešni poslovni rezultati Engrotuša
Sedaj že več kot dvajsetodstotni tržni delež
V preteklem poslovnem letu so v družbi Engrotuš, ki i®1' precejšen tržni delež tudi v Pomurju, ustvarili 108,6 milO? de tolarjev prometa, kar je za petino več kot predlani.
Tudi promet na zaposlenega iz leto v leto narašča in je lani šal 171 tisoč evrov na zaposlenega, kar uvršča družbo med najta^P" šnejše v Evropi. Lanski čisti dobiček družbe je bil 3,5 milijard« larjev in se je v primerjavi z letom prej povečal za trideset ® stotkov. Ob uspešnosti poslovanja pa stabilnost in konstanto®" razvoja podjetja dopolnjujejo tudi z naložbami, saj so lani v iZ8j* dnje in adaptacije vložili 17,8 milijarde tolarjev ter uresničili thjj dvajset večjih gradbenih projektov. S tem pa se je povečal tudi trt1
delež Engrotuša, ki naj bi sedaj znašai že več kot 20 odstotkov Tudi v letošnjem letu načrtujejo rast in širitev prodajne mreže ** ,
v Sloveniji kot tujini z investicijami v Sloveniji v vrednosti 22 rndil, tolarjev in 38 večjimi projekti, načrtujejo pa dvajsetodstotno rast meta. Letos bodo v skladu z naložbami in rastjo podjetja odprli ' novih delovnih mest in tako imeli skupno skoraj 3.400 zaposleni^1'
L®*
Prejeli smo
Ni samo provizija...
Še marsikaj drugega bi lahko zapisali v odgovor na članek narkege. Peček v Vestniku dne 05. 01. 2006, ki se ni prepričal# » ■ sničnosti podatkov, kijih je posredovala lastnica Piitre gospa '	..
Kot sindikalni predstavnik železniških delavcev se čutiti žnega, da pojasnim, kaj pomeni nespoštovanje železniških pn' ’, sov, kot se je to dogajalo v primeru z go. Vukotič, saj ne samo 3,5 milijona, ampak mnogo večji znesek. O delu zaposli pri potniški blagajni pa, kolikor vem, nimajo pripomb nadr^P zaenkrat tudi potniki ne, in ne da bi jih imeli vi (ga. Peček). ra ne vozite z vlakom, kaj šele Rada Vukotič, ki nikoli ne železničarka, saj marsikateri potnik vzdihne: »Oh, samo daje
Anton Radh*
gozdno-gospodarskim načrtoJ1 ki ga je potrdilo Ministrstvo * kmetijsko, gozdarstvo in preht* no oziroma upravna enota,«
Taka strojna sečnja, ki so lotili avstrijski kupet, je v EvroP1 normalna, pri nas pa je ne p«1 namo verjetno rudi zato, ker il*1* jo gozdovi tako veliko lastnik®* Najem strojev je namreč z«10 drag, zato se za majhne sečfr ne splača Bi pa prišlo takši10 delo v gozdu v poštev, če b*1-lastniki organizirali in dogovo'1' li o prodaji in sečnji. To je veliko lažje, saj so organiziran** dve društvi: Društvo lastnik®* gozdov Prekmurja in Dru^ lastnikov gozdov Prlekije.
Bernarda B. Peč«*
VESTNIK^februar 2006_____________________________(IZ)BRANO 9
Komentar
Ne vemo skoraj ničesar...
Le Stare listine in posamezni stavbni deti so govorili, da skrivnostna in vase zaprta celota najbrž skriva Še veliko odgovorov in bo nekoč lahko razkrila povsem nove plati preteklosti. Tako so zapisali avtorji nove knjižice o poteku obnovitvenih del in mo-tebitnem stavbnem razvoju gradu v Gornji Lendavi. O njej dolga leta ni vedel nih-•' nič - le domačini so vedeli, da je tu nekoč živela gosposka pa potem ruska V0Jska, pa daje bil grad tisočletje dolgo povezan z delom in življenjem tukajšnjih hudi, V Ljubljani o njem niso vedeli sko-taj nič. Ne v času Jugoslavije, prav tako pa tudi ne v času samostojne Slovenije. Čanje je to »ogromna gmota«, primerna za »seciranje«. Prav gotovo imajo več podatkov o njem na Madžarskem, v budim-Pestanskih arhivih in muzejih. Kako da ^J? Slovenija vseeno lotila obnove? Ob-n >va se ni začela zaradi gradu, njegove ,fragocenosti in pomena za državo! Do obnovitvenih del ni prišlo zaradi obnove stavbe, temveč zaradi dogovora, da bo grad sedež - središče trideželnega krajin-^ga parka. To si pač morajo priznati VM- Pobude so sicer bile, toda odločitve, ua bi uradno raziskovali stavbo struktu-ni in celotni grajski hrib, ni bilo. Grad so Ustavno premalo poznali. Njegova naj-večja »napaka« je, daje preveč oddaljen od Ljubljane. Ali pa so se morebiti bali, da bodo najdbe tako dragocene, da bo grad prav zares postal zelo pomemben - ne le *aradi velikosti in 365 soban...
Tako pa se je vsa leta obnavljalo le toliko, se je zaščitilo, toda večji zneski so začeli ^hajatt trie ar £L', Pa še tu je bil problem ^ati tistih potrebnih nekaj milijonov za ki biga morala prispevati Slovenija.
Munal* okrepi obrambno sposob-* vaS®9a organizma, zaradi česar se ta ko učinkoviteje spopade z virusi preh-^»iflilpe.
J^UNAL* bo pomagal zaščititi vaš onga-h tako lahko preprečil razvoj gripe ,. pr®hlada, če ste že bokii, pa boste ob pomoči lahko hitreje okrevali.
je naravno zdravilo, izdelano Iz « cvetoče zeli ameriškega slamnika, ka-n'9a učinkovitost je dokazana s številnimi ^inni študijami.
r olroks, starti od H 1st sk»mah v, specializiranih trgovinah.

5,5 milijona evrov denarja, predvsem evropskega, je bilo v zadnjih, recimo desetih letih vloženih v obnovo gradu pri Gradu. Koliko od tega za raziskovanje? Skoraj nič. Pokrajinski muzej Murska Sobota je dobil pred leti nakazanih milijon sedemsto tisoč tolarjev. Šele v zadnjem denarnem vložku iz strukturnih skladov je nekaj denarja načrtno namenjenega tudi raziskavam.
Zakaj tako, ko pa vsi prizna vajo, da je to neraziskano področje z veliko skrivnostmi? Nekdo bi pač moral to zahtevati ali vsaj predlagati. Je to Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora, ki je vsa ta leta opravljal nadzor nad potekom obnove? Verjetno. Prav tako bi se na Ministrstvu za kulturo pristojni morali zavedati, kaj pomeni le obnavljati »strnjeno gmoto zgodovine« in ne raziskovati. Če so pri gradnji avtoceste postavljali pogoj, daje treba pred začetkom gradbenih posegov najprej obvezno opraviti arheološke raziskave (ki so prav i Pomurju prinesle presenetljive rezultate in našo pokrajino predstavile v povsem drugi luči) in če so takšne zahteve tudi pri novogradnjah povsod tam, kjer je mogoče z arheološkim izkopavanjem priti do novih odkritij in spoznanj, bi nekaj podobnega morali zahtevati tudi pri takšnih obnovitvenih delih, še posebej, ker je ta stavba v Pomurju. In ker Je na robu slovanskega ozemlja. In tudi zato, ker ga namerava Ministrstvo za kulturo predati v upra vljanje Ministrstvu za okolje in prostor.
Bernarda B. Peček
c
IMMUNAL*
učinkovitejša zaščita za vaš organizem
Čedalje hitrejši način življenja, vedno več stresa, vedno manj zdrava prehrana, vedno manj gibanja ... vse to vpliva na vedno večjo željo po skrbi za naše zdravje in nas sili, da storimo nekaj dobrega, kot radi pravimo, »za naše telo in dušo«. Vendar, kaj stoji za to Izjavo oz. željo? Strokovnjaki bi temu rekli, da skrb za naš imunski sistemi
Imunski sistem deluje nepravilno zaradi motenj, na katere lahko vplivamo in jih odstranimo - stres, neprimerna prehrana, način življenja... le redke so prirojene okvare, na katere ne moremo vplivati.
Kaj je imunski sistem...
človekov organizem se vsak dan spopada z različnimi mikroorganizmi In drugimi telesu tujimi snovmi. A le zdrav organizem se s pomočjo učinkovitega imunskega sistema ubrani večine le-teh, če pa je obrambna sposobnost organizma oslabljena, postane telo občutljivejše za okužbe.
Imunski sistem pri večini ljudi svojo nalogo opravlja učinkovito. Njegovega delovanja ne čutimo, občutimo le posledice, kadar ni učinkovit. Tudi pri ljudeh, ki so v splošnem zdravi, je delovanje imunskega sistema včasih oslabljeno. Takrat se telo težje bori proti škodljivim snovem in postane občutljivejše za okužbe, zaradi česar pogosteje zbolevamo, okužbe potekajo z več zapleti in trajajo dlje časa.
.... in kako deluje?
Delovanje imunskega sistema je zapleteno, vendar je njegova strategija preprosta: sovražnika mora najprej prepoznati, nato aktivirati obrambne celice in ga končno napasti. Najpomembnejše celice imunskega sistema so bele krvne celice, ki jih je več vrst in imajo različne vloge Ene od njih so velike bele krvne celice, ki jih imenujemo
i v mi upriMbo natunčno pmixnltc navwlih)! O tvuy. ni|ii in nifrli m iih niši iRil i se pusvciujti : zdi avnikom;ill farimvx'vloin
Več prostora za dejavnosti romske zveze
Barometer
Miran Blagovič, direktor Se-grapa, ki je tudi lastnik Bio-term Moravci, v termah ne bo začel graditi hotela. Razlog naj bi bili neurejeni prostorski akti, verjetno pa dampin-ške cene gramoza Darsu, ki komaj pokrivajo stroške.
Pred dnevi so na sedežu Zveze Romov Slovenije v Murski Soboti v kletnih prostorih »Žute kuče« slavnostno odprli nov, večji prostor v velikosti šestdeset kvadratnih metrov. Ta bo primeren za konference, sestanke, seje, različne delavnice, izobraževanja ipd.
Mnogi so se strinjali, da je tak prostor zveza nujno potrebovala, saj so se različni gostje in novinarji ob tiskovnih konferencah in drugih prireditvah stiskali v manjši konferenčni sobi. Tako ima zveza sedaj štiri prostore: poleg novega še eno pisar
1
Zakaj je zdrav imunski sistem vedno bolj »in«?
makrofagi. Požirajo mikrobe, tujke in druge snovi. Tako dejavnost strokovno imenujemo fagocitoza.
Phagocytosis
Dario Varga, dramski igralec, ostaja še naprej eden ključnih akterjev v priljubljeni tv-nani-zanki Naša mala klinika.
Marija Horvat, ravnateljica polanske šole, je uspešno končala projekt Pot do kakovostnega učenja.
no, prostor, kjer deluje romski informativni center, z enim prostorom pa razpolaga še društvo Romani Union, ki je bil prav tako obnovljen in ob tej priložnosti odprt Ureditev prostorov je stala okrog deset milijonov tolarjev, investitor pa je bil Urad za narodnosti pri vladi Republike Slovenije Njegov direktor Janez Obreza in murskosoboški župan Anton Štihec sta imela to čast in nove prostore tudi predala namenu. Otvoritev so s krajšim kulturnim programom popestrili še romska skupina Halgato band in plesalci,
C. K., foto: N. J.
Boris Vlaj, občinski svetnik v občini Puconci, doma iz Vada-rec, opozarja, da v tej občini živijo državljani prvega in drugega reda. »Urbani del« s Puconci in okolico je oproščen nekaterih dajatev za obremenjevanje okolja, medtem ko krajani drugih naselij vse to plačujejo in teh prispevkov ne bodo mogli koristiti za izgradnjo infrastrukture zaradi velikih stroškov.
Če imunski sistem deluje s polno močjo, nas ubrani pred večino povzročiteljev. Utrujenost, slaba prehrana, telesni in duševni stres, zdravljenje z nekaterimi zdravili ter določena fiziološka stanja in starost pa imunski sistem oslabijo. Bolezenski povzročitelji se namnožijo in kmalu se nas loti bolezen. Z oslabljenim imunskim sistemom večkrat zbolimo tudi za gripo in prehladom, z okrepljenim pa se jima lahko izognemo
Kako pomagamo imunskemu sistemu?
Imunski sistem si lahko okrepimo sami, med drugim tudi z nekaterimi zdravili rastlinskega izvora, npr. s škrlatno ehinacejo, katere učinkovitost so dokazale številne raziskave. Zdravilo s tako učinkovino je Immunal, ki vsebuje suh sok iz sveže cvetoče zeli škrlatne ehi-naceje {Echinacea purpurea L). Učinkovine, ki jih ehinaceja vsebuje, zvečajo število belih krvničk in okrepijo njihovo fagocitno delovanje. S tem pospešijo odstranjevanje mikroorganizmov, ki so vdrli v telo IMMUNAL deluje protibakte-rijsko, protivirusno in protivnetno.
Immunal krepi imunski sistem in s tem preprečuje nastanek gripe in prehlada. Če se bolezen vseeno pojavi, so simptomi blažji in hitreje okrevamo.
Cveto Žalik, direktor Nafte, se pripravlja na umik z direktorskega mesta Nafte. Postal naj bi direktor odvisnega podjetja Geoterm, ki mu je dobro postlano s proračunskim denarjem za sanacijo vrtin. Hkrati mu država omogoča pobiranje odškodnine za uporabo vrtin z geotermalno energijo.
10
KULTURA	9. februar 2006 - VESTNIK
Priznanja ob prazniku kulture v Lendavi
Podelili štiri
Navadno nenavadni
priznanja za ustvarjalnost
kipi Mirka Bratuše
Na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Lendavi, ki je bila v torek, so podelili tudi Štiri županova priznanja za ustvarjalnost v kulturi. Priznanja so dobili:
Sabina Šinko, ki je vodja lutkovne skupine Pupilla iz Lendave in predsednica KD Pupilla. Priznanje so ji podelili za uspešno vodenje lutkovne skupine Pupilla, s katero so mladi lutkarji dosegli zavidljive uspehe v Slovenije in tujini ter predstavili kulturno ustvarjalnost mladih lendavske občine tudi širšemu občinstvu.
Rimskokatoliški župnijski urad Lendava (župnik Tomislav Šantak) za prizadevanje in ohranitev sakralnih objektov v občini ter posebej za prizadevanje pri nakupu novih orgel v cerkvi sv. Katarine v Lendavi, s katerimi je Lendava veliko pridobila tudi na kulturnem področju.
Kulturno društvo Zarja -Hajnal Gaberje za pestro in uspešno delovanje v kulturi, saj pod okriljem društva deluje več sekcij, ki dosegajo s svojimi nastopi in predstavitvami lastne ustvarjalnosti velik odmev. Predsednica društva je Elvira Vaupotič Goncz.

prostovoljne prispevke nakazujte na račun:
02496-0092393969
Mag. Franc Obal iz soboške Galerije prejel nagrado za življenjsko delo MO Murska Sobota Skozi plejado razstav
Sabina Šinko
Franci Just
Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc iz Murske Sobote za bogato založniško dejavnost ter pripravo in izdajo Monografije Občine Lendava, ki je velik prispevek k prepoznavnosti in promociji mesta Lendava in drugih krajev v občini. Urednik založbe je Franci Just.
J. Ga.
POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO
Razstava Navadnih kipov bi bila lahko postavljena na katerem koli koncu sveta
Z nenavadno izvirnostjo, umetelnostjo pri obdelavi različnih materialov in umetnikovim poznavanjem fizikalnih in kemičnih lastnosti različnih materialov je Bratuša dosegel povsem samosvoj likovni nagovor.
Razstava Navadnih kipov bi bila lahko postavljena na katerem koli koncu sveta. Pomensko pa niso navadni Bratuševi kipi, ampak svet, v katerega so postavljeni.
Mirko Bratuša s svojimi kipi vedno znova preseneča, ne glede na to, da je ravno presenečenje tista kategorija, ki jo pričakujemo, seveda ob kakovosti njegovih del. Bratušev smisel za humor je sarkastičen, tako da tisti, ki je spričo njegovega humorja prizadet, še najlažje govori o posrečeni duhovitosti nje* - govih skulptur, saj se za tem nekako najlažje prikrije umetnikov skrbno pretehtani in nekompromisni razmislek, ki ne prizanaša nikomur Pri njegovih kipih gre za izredno redek preplet duhovitosti in resnobnosti, v katerem se lahko zgodi tudi to, da obe stanji zamenjata svoji mesti. Resno postane smešno in smešno postane resno. Sicer pa v njegovem kiparstvu ne najdemo nobene lahkotnosti. Lahkotna je samo veščina, s katero se umetniku posreči obdelovati in združevati različne materiale. Javni spomeniki, ki jih naredi Mirko Bratuša, dobijo po mnenju Jureta Mikuža položaj, kakršnega je v vsaki družbi od nekdaj imel tujec, ki se je zaradi svoje nepripadnosti domačinom zdel čuden in je zato prej vzbujal občutke strahu, zavračanja in sovraštva kot pa dobrodošlice in prijaznosti. Ob tem je seveda treba še enkrat poudariti, da so tisti javni spomeniki, ki jih je naredil Mirko Bratuša, prvovrstne umetnine, ki bodo likovne kritiki tudi v prihodnje navdihovale in jih nagovarjale k interpretacijam. Le z veliko te
žavo ali s popolnim pomanjkanjem sentimenta pa lahko ob njih kdo ostane popolnoma brezbrižen. Spomnimo se, da Murska Sobota nekega izjemno kakovostnega javnega spomenika nima, imajo ga Žena vije in kar nekaj jih ima Gornja Radgona, čisto vsi pa so delo Mirka Bratuše. Bratu sevi Navadni kipi, ki jih je prvič razstavil leta 2003 v Galeriji Murska Sobota, so postavljeni visoko nad očišče, na vodovodna »kolena«, ki imajo enako funkcijo, kakršno so včasih imele konzole, na katere so postavljali skulpture svetnikov ali ustanoviteljev cerkva. Eden od teh kipov predstavlja reminiscenco na kip sv. Jakoba, ki danes stoji na konzoli drugega jugozahodnega slopa romarske cerkve na Ptujski Gori Pri Bratuševem kipu povsem izgine blaga gotska S li
nija, kontrapost se spremeni v statično držo arhaičnih starogrških skulptur. Edino, kar nam pri Bram-ševem kipu kaže na sv Jakoba, je svetnikov širok okraj ni klobuk, ki pa se zdaj povsem zlije s telesom in z njim ustvari nezgrešljivo falično formo. Namesto popka je umetnik skulpturi vstavil konveksno lečo železničarske svetilke, ki tako dobi funkcijo konveksnega ogledala. Na ta način odseva celoten, a močno popačen galerijski prostor in tako vzpostavlja z njim posebno komunikacijo. Leča, ki ima vlogo konveksnega ogledala, nas spomni na uporabo dejanskih in naslikanih ogledal v staronizozemskem slikarstvu 15. stoletja. Zaradi Van Eyckove slave konveksno ogledalo ni postajo le neizogiben pripomoček v delavnici vsakega slikarja, pač pa pred v sem izredno priljubljen motiv. Neki sodobnik je zapisal, da v konveksnem ogledalu človek bolje vidi druge stvari kakor samega sebe. Uporabljali pa so ga tudi kot vohunsko ogledalo, saj s popačenjem tako skrči prostor, da ga je mogoče vsega naenkrat zajeti v zrcalni po-
Mirko Bratuša, Navadni kipi, 2003 (Galerija Murska Sobota, 2003)
vrsini. Navadni kipi so s kabli priklopljeni na elektriko in znotraj napolnjeni z vodo, ki s pomočjo elek-tromotorčkov kroži po skulpturah. Bratuševi kipi postanejo podobni čudežnim kipom, ki jokajo, se potijo ter tako ali drugače nagovarjajo in prepričujejo gledalca o svojih čudodelnih sposobnostih Električni kabli, ki prosto visijo s skulptur, pa postanejo podobni vrvicam, s katerimi so v srednjem veku cerkveni pomočniki premikali roke kipov in cevi, po katerih je v primernem trenutku iz ran ali oči kipov pritekla kri. Seveda s to razliko, da umetnik ne čuti nobene potrebe, da bi te kable - vrvice pred opa zovalcem - skril. Mirko Bratuša s svojimi Navadnimi kipi ali Svetniki, kakor jih neobvezujoče imenuje, vso stvar preobrne. Njegovi kipi zelo očitno razkazujejo to, kar je nekoč bilo skrito, tako da kabli postanejo ne le funkcionalni, ampak tudi sestavni deli skulptur. Navadni kipi držijo v rokah cevi, po katerih je napeljana elektrika, ki s pomočjo elektromotorčka omogoča kroženje vode. Nenavadni
kipi jokajo, se potijo, proizvajajo čudne zvoke ali p enostavno, kot to lahko ** dimo v primeru skulptur kenguruja z bizarnim našlo vom Rizi-bizi, brizgajo ro do v lastno vrečo. Kljub vsemu temu početju pa vadni kipi ne čutijo not* ne potrebe po komuni^' ciji z gledalcem. V svoji S* mozadostnosti se počutijo zelo varne in prav nadnafl' vno pomembne. Vendor jih, kar je še ena oblika Bt^ tuševega humorja, kot zelo ranljive definirajo ravno k* bli, s katerimi so priključi ni na elektriko. Ti kabli, k' so zasnovani kot del skulp । ture in prav ekshibicionistično razkazujejo Navadne kipe, simbolično rečeno, ohranjajo pri življenju. TJ' ko se nam Navadni kip1 razkrijejo kot bolniki, ki50 priključeni na infuzijo^ na različne reanimacijsW
aparature. Hkrati pa je ta, kar jim daje življenje, tudi sitnb°l
njihove ujetosti. Nenavadni kip*
nas spomnijo na antično legendo0
Dedalu, ki jc »oživil« svoje kipe tako da je nekdaj v prazno srepel odprtine modeliral in poslikal, nj( hove ude pa razgibal ter premaknil iz prejšnjih togih položajev. Zaradi tega se je zdelo, da se kipi prem1' kajo. Po Dedalovem zgledu so zače . li nastajati kipi, ki so spominjali n*1 živa bitja, saj se je zdelo, da hodijo in gledajo. Nekateri antični ceor*' tiki pa so celo trdili, da znajo skortl govoriti, in so jih opisovali kot a*' tomate. Aristotel poroča, da je 0^ dal »oživil« lesen Afroditin kip tako da je vanj vlil živo srebro. Platon PJ je pisal, da dajejo ti kipi zelo moČJl* vtis gibljivosti in da hodijo; zato ji*1 je treba privezati ali uklenici, ^1 drugače pobegnejo. Bratuša v s^ kipe ne vlije svinca, ampak vod° Voda v notranjosti kipov povzro^ klokotanje, ki spominja na nerazJ' tnljivo govorico, ki Navadne kiN definira koc avtomate. Kabli, ki jl111 dajejo življenje in moč govora, hkrati tudi njihove verige
Robert Inhof, foto; D *
Za vse, ki poznajo utrip soboškega kulturnega življenja in posebno Galerije, je ta nagrada nekako samoumevna, saj gre za osebnost, ki je na področju umetnostne zgodovine in galerijskih dejavnosti opravila izjemno veliko in raznoliko delo, kar poudarja tudi obsežna utemeljitev predlagatelja. Sveta Galerije Murska Sobota.
Kot prvi dosežek navajajo uspešno ustanovitev galerije, kar v manjšem mestu ni lahko delo, avtorstvo in soavtorstvo mnogih samostojnih in skupinskih razstav s strokovnimi zapisi v katalogih, postopno sestavljanje stalne zbirke, Jugoslovanski bienale male plastike, Evropski trienale male plastike, raziskovanje naše arhitekturne dediščine 19. in 20. stoletja, članstvo v uglednih ustanovah, kot je recimo Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani na področju umetnostnih ved.
Sam pravi, da je nagrade za življenjsko delo vesel, saj ob njej prepoznava, kaj vse je naredil v teh letih od leta 1974 naprej. Ves ta čas je stremel za tem, da
bi slovenskemu občinstvu predstavil umetnike, ki so se tu rodili ali pri nas živijo, in upa, da mu je to s plejado razstav tudi uspelo. Posebno prelomnico je pomenilo leto 1980, ko so se preselili v novo galerijo Tega leta so se začele sistematične predstavitve naših umetnikov od najstarejših do najmlajših, na primer od Vrečiča do Boharjeve. Dosežek, o katerem govori s ponosom in ga imenuje naš prepoznavni znak, je Evropski trienale male plastike - edini pri nas in redek v Evropi. Pa tudi sicer soboška Galerija sodeluje z drugimi državami, z Madžarsko,
Nemčijo, Slovaško, obnoviti pa želijo tudi nekdanje stike z Avstrijo. Posebno ljuba mu je tudi stalna zbirka, ki se dopolnjuje z vsako razstavo, pri kateri odkupijo kakšno sliko. Mnogostranskost strokovnih interesov se kaže tudi v zanimanju za arhitekturo, tudi tukaj je z nekaterimi objavami oral ledino: Arhitektura v obdobju 1900-1941 v Murski Soboti, Delež arhitekta Laszla Takatsa pri izgradnji mesta Murska Sobota ter magistrsko delo Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Načrtov ima seveda še veliko, v prihodnosti, pravi, se namerava posvetiti izdajanju monografij - prva bo predstavitev kiparja Ferenca Kiralya.
B. B. L„ foto: N. J.
VEČER primorata! umrle«
od 14. februarja vsak torek
Miklošičeva nagrada 2006
Likovnik Vladimir Potočnik
Vladimir Potočnik se je rodil 8. marca 1943 v Gradcu. Študiral je na ljubljanski Akademij*! za likovno umetnost in študij končal leta 1967. Njegovo prvo delovno mesto je bilo na Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru, kjer je poučeval likovni pouk. Po nekaj letih dela na tej šoli se je zaposlil na Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer, kjer dela še danes.
S svojimi likovnimi razstavami je začel že leta 1967 v Mariboru in razstavlja še danes. Vzporedno z njegovim zelo uspešnim pedagoškim in umetniškim delovanjem v domačem okolju je pomembno tudi njegovo obsežno delo v likovni ljubiteljski kulturi.
Sredi šestdesetih let se je pridružil ljutomerskim likovnikom ter postal uspešen in prizadeven mentor amaterskim likovnim ustvarjalcem, ki delujejo v Kulturnem društvu Ivana Kaučiča Ljutomer. S svojim znanjem je prispeval h kakovostnemu napredku posa-
meznikov in sekcije in je Še danes strokovni vodja likovne sekcije. Vedno je pripravljen pomagati pri organizaciji likovnih delavnic in razstav.
Ravno Vladimir Potočnik je bil eden od pobudnikov, ki so leta 1972 na otvoritvi razstave Umetnost delovnemu človeku Prlekije v Križevcih pri Ljutomeru ugotovili, da bi bilo treba v Ljutomeru zgraditi galerijo, ki bi bila poimenovana po ljutomerskem rojaku, aka
demskem slikarju Anteju n jaku.
S svojim delom v šoli se Pot01 nik Še vedno tudi razdaja za rt111 de Že večkrat je skupaj z učent organiziral številne razstave • strokovno usmerjal mlade nadJt jene likovnike, med katerim' * danes nekateri že priznani ume niki.
Potočnikovo trdo delo mi ’’ na skrb za ohranjanje umetno*'1 domačem okolju nista ostala sid* Javnemu skladu Republike Slo1^ nije za kulturne dejavnosti -močni izpostavi Ljutomer, Kul'* nemu društvu Ivana Kaučiča tomer in Mariji Prelog iz Ljutom ra, ki so Vladimirja Potočnika l1^ dlagali ljutomerskemu občini mu svetu za Miklošičevo nagG^ v'
VESTNIK - 9. februar 2006
KULTURA
11
Mirko Rajnar razstavlja v soboški Galeriji
Za podobami sveta je mirna in tiha svetloba
Tako je vsaj videti, ko vstopimo v svet Mirka Rajnarja, ki je v soboški Galeriji postavil na ogled vrsto osupljivo lepih podob različnih formatov, ponavadi dip-illiov, slik, ki spominjajo na našo pokrajino, pa nekako niso od tega sveta. Za barvnimi ploskvami, ki le nakazujejo resničnost, proseva skoraj mistična svetloba in vzbuja občutek, da je to tista dežela, v kateri bi lahko kot meglica lebdela tvoja <taša - takrat, ko boš že na oni strani. Raj-nvrjvvc slike dobesedno vabijo k miru in daljšemu gledanju, da ne bomo rekli zre-»ju, zato je najbolje hoditi in se ustavljati ničil njimi, ko ni nikogar drugega.
Slikar domačin se je v soboški Galeriji s samostojno razstavo pojavil že tretjič, z njego-vim likovnim izrazom so se doslej ukvarjali umetnostni zgodovinarji Robert Inhof, Janez Balažič in Franc Obal. Slednja sta avtorja predstavila na tiskovni konferenci. Franc Obal je Pojasnil, da gre za opus del, ki so nastala v za-njih šestih letih, slikarjev razvoj pa da označuje prevladovanje čistih likovnih elemen-"" ki so zamenjali poprejšnjo ekspresivno fi-Buraliko. Gre za novo, intimno občutje nara-'f novo raziskovanje, osebni pogled.
Janez Balažič je Rajnarja označil kot izjem-r^IU slikarja, katerega slike človeku obetajo Možnost presežnih spoznanj, če le stopimo v njihovo energetsko polje. Slike da so popol-• > vse je urejeno po meri, številu in teži, je še Navedel svetopisemski izrek Pričujoče sli-^tjeve Študije narave je označil kot arkado prepredenost panonskih pejsažev, za govore na robu med materialnim in duhov-
Halgatu priznanje mestne občine
nim, so skratka slike, ki nam pomagajo ohraniti vero v duhovno moč našega časa.
Slikar sam je govoril o težavah ustvarjalnega procesa, o dolgi poti do realizacije podobe - pri njem so korenine v diptihih iz začetka devetdesetih let. Svojo slikarsko pot je začel s kopiranjem starih mojstrov in v bistvu še vedno izhaja iz renesanse in baroka. Zahvalil se je vsem, ki so mu tokrat pomagali, saj je koncipiranje razstave timsko delo, velik napor, posebno na začetku. Pomembna pa se zdi tudi njegova izjava, da želi razstavljati in slikati v Soboti, da res želi biti domači avtor, saj nikjer drugje ne bi mogel delati.
Ob tej izjavi pa se je samo ponudilo mnogo vprašanj o tisti drugi plati, slikarjevi eksistenci nasploh. In tiskovna konferenca se je končala z zanimivim, vendar črnogledim pogovorom o materialnem položaju slikarstva in slikarjev, seveda akademskih v današnji družbi, na kar bi se kazalo opozarjati. Črnoglede misli pa je gotovo razgnala večerna otvoritev, ko je prišlo gledat slike »svojega« slikarja več kot sto ljudi, odprl pa jo je mag. Franc Obal. Ta nas je tudi opozoril, da bo vodstvo po razstavi 22 februarja, ko bo na voljo tudi katalog, ki ga pripravljata z Janezom Balažičem.
B. B. L, foto: J. Z.
Priznanje mestne občine Murska Sobota je tokrat dobila skupina Halgato band za uspešno delo v kulturi, saj je v nekaj letih delovanja dosegla visoko kakovost ter s svojimi nastopi prisoevala k razvoju kulturne dejavnosti v občini, prav tako pa tudi k promociji tovrstne glasbe in pomurske regije.
Halgato band je vokalno-instru-mentalna skupina, ki izvaja tradicionalno in avtorsko glasbo, navdihnjeno s panonskimi razpoloženji. Skupino sestavljajo Jože Kovač Uri (violina in vokal), Saša Ostojič (harmonika in vokal), Milan Ostojič (kitara in vokal) in Oton Makovec (kontrabas in vokal). Avtor glasbe je Milan Ostojič, avtor aranžmajev Saša Ostojič, kot avtor besedil in kreativni svetovalec pa sodeluješ skupino še pisatelj Feri Lainšček. Jože Kovač Uri stanuje v Satahovcih, drugi člani pa prihajajo iz Brezovec in Razkrižja. Člani skupine so se združili leta 2001, ko so začeli s skupnimi vajami, naslednje leto pa Že s prvimi nastopi. Leta 2003je skupina izdala zgoščenko in kaseto z naslovom Komi de ravnica bejla, na kateri so izšle skladbe z besedili v
prekmurskem narečju in romskem jeziku. Druga zgoščenka z naslovom Orkester za poljube je bila izdana lani, in sicer v koprodukciji Založbe kaset in plošč RTV Slovenija in Založbe Franc - Franc.
Nova zgoščenka Orkester za poljube prinaša osem novih skladb z besedili v slovenskem jeziku, na njej pa so tudi tri zmagovalne skladbe s Festivala narečnih popevk. Halgato band je namreč na tem festivalu osvojil različne nagrade s skladbami Skuza, Violina in Ravnica.
Skupina nastopa po vsej Sloveniji in tudi zunaj meja. Oomevnejši nastopi so bili na pustnem karnevalu na Ptuju in na mednarodnem srečanju etno skupin v Portorožu. »Mi smo skupina, ki igra z dušo in nikogar ne posnema. Zato smo tako drugačni od drugih,« je zmagovalno kombinacijo razkril Jože Kovač Url.-T. K.
Nagrade mestne občine podelil podžupan
Srednja slovesnost v mestni občini ’ ■' ■ Sobota je bila v torek zvečer v graj-• N dvorani. Slavnostni govornik je bil bwcip -u Dane Katalinič, ki je tudi dMati nagrade in priznanja letošnjim nagrajencem: ravnatelju Ga-*enje M. Sobota mag. Francu Obalu, ‘"Pini lialgain t.-ih n gledališki sku-P'hi Se fele, v imenu katere je nagrado "’evzela Natalija Vukan. Scenarij in ra"rj portretov nagrajencev in slo-je pripravila Duša Škof. V kul-
1J programu sta nastopila flavtist ^oljal in kitarist Damjan Stani-
Po slovesnosti, ki jo je vodila Ga-Grant# Peurača, je v preddve-Baovorane obiskovalce zabaval na-Halgato band. T. K., foto: T. K.
•jkojj
Učitelji igrali za učence
Priznanje MO Murska Sobota za uspešno delo v kulturi dobila gledališka skupina Se fele s IV. osnovne šole
prireditev ob kulturnem prazniku v Gornji Radgoni sta organizatorja JSKD in občina tako s progra-hašo ?ir ■ uglasila čustveno in domovinsko. Pozdravni nagovor podžupana Dušana Zagorca je opozoril na ''I n, '' ut|jeno identiteto v evropskem prostoru, izrazil hvaležnost vsem, ki so ktemu v preteklosti prispevali, ter ■-o«x>!n1n' ^eitibne obletnice v občini: Trstenjakovo leto, devetsto iet Negove, petnajst let od vojne za Slovenijo... ^šema , Cilka Dimeč Žerdin, pedagoginja in pisateljica, pa je lepo in vzneseno govorila o naši ljubezni do staga ’ ')e bl1 tako za življenja kot po smrti za vse Slovence združujoč simbol narodnega obstoja. Kulturni program, * dm Prav,la TamburaŠko društvo Drotmantraši s pevko Julijo Klanjščak in dirigentko Simono Pirc ter Komorni zbor j'”1 Je Prič 8ertko ^anJ° Rantaša, je povezovala voditeljica Norma Bale, z dvema recitacijama Prešernovih pesmi pa se dietno n- , ^dran Petrovič. Dolgotrajni aplavz polne dvorane je nagradil prizadevanje Izvajalcev, pogostitev za Pa je pripravil aktiv kmečkih žena iz Apač. B. B. L, foto: J. Z.
Projekt knjižničarke na tej šoli, Natalije Vukan, s katerim je hotela motivirati učence s posebnimi potrebami za branje knjig, se je izkazal za več kot uspešnega in tudi posnemanja vrednega.
Celoletni projekt, ki se je dogajal v knjižnici ob branju zgodb Čarovnika iz Oza, je prerasel v predstavo, v kateri so učitelji zaigrali za otroke, strokovno pomoč pa jim je ponudila režiserka Duša škof. Simpatično igrico, ki prinaša sporočila o dobroti, ljubezni in pogumu tudi za tiste, ki v življenju stojijo malce ob stra
ni, si je ogledalo več kot 1500 otrok, igrali pa so jo ob različnih priložnostih v zadovoljstvo majhnih in velikih gledalcev.
V predstavi so poleg voditeljice projekta sodelovali Še učitelji Silva Benkovič Pintarič, Mirjam Bregar, Edita Koren, Darja Lovrec, Lili Miloševič, Eva Sarjaš, Jožica Stanko, Andreja Zjuko Rožna in Izidor Zadravec (vsi na fotografiji).
Priznanja se veselijo tudi zato, ker tovrstne pozornosti bolj redko zaidejo v šolske zbornice. Sicer pa, menita sogovornici Natalija Vukan in Lili Miloševič, jih je najbolj osrečilo to, da so otroci resnično uživali. Za Natalijo je bilo največje priznanje, ko se je zagrnila zavesa in so otroci začeli prepevati Po lepi rumeni potki k čarovniku z Oza gremo ... in s tem pokazali, da so predstavo resnično sprejeli. Lili pa je dodala, da je projekt zahteval izjemen vložek in energijo, da je
pri njem v bistvu sodelovalo tako vodstvo kot celoten kolektiv - nadomeščali so recimo učitelje, ki so bili na vajah in vse so naredili sami. Bilo je naporno, a taksno priznanje je lahko motivacija tudi za druge šole - je priznanje timskemu delu učiteljskega kolektiva, ki je bil pripravljen nekaj narediti za dobro otrok. Najlepše je bilo, da so se učitelji približali učencem -jim gotovo postali bolj simpatični, ko so jih spoznali v vlogi Strašila, Pločevinke .... s tem so stopili v njihov otroški svet.
Dosežen pa je bil tudi prvotni namen, pravita učiteljici. Raven branja in pisanja se je dvignila -knjižnica je vedno polna, kolektiv se je povezal in ugotovili so, da izpolnjevanje učnega načrta v šoli ni vse, možno je narediti še veliko več. In če je uspelo njim, zakaj ne bi tudi drugim?
B. B. L,, foto: N. J.
12	INTERVJU	9. februar 2006 - VESTNIK
Pogovor z Markom Šeferjem, direktorjem Holdinga Gorenje na Dunaju
Smo vez med upravo in prodajnimi firmami v tujini
Gorenje ostaja na svetovnih trgih uveljavljena blagovna znamka - S štiriodstotnim tržnim deležem v Evropi se po prodaji med tovrstnimi izdelovalci uvršča na četrto do šesto mesto - Intenzivno se podaja na nova tržišča
Holding Gorenja na Dunaju, ki ima v lasti hčerinska podjetja na Dunaju, od sredine letošnjega januar ja vodi Marko Šefer. Šefer je na tem delovnem mestu zamenjal Ivana Vitežnika, ki je bil direktor holdinga trinajst let, zdaj pa se je odločil, da svoje mesto prepusti mlajšim. Marko Šefer je bil od novembra 2001 njegov pomočnik, v družbi na Dunaju pa je zaposlen od leta 1998. Delniška družba Gorenje GA je ena od redkih slovenskih gospodarskih družb, ki je s svojimi izdelki uspela prodreti in se ohraniti na tujih trgih, blagovna znamka Gorenje pa se na področju bele tehnike na svetovnih trgih uspešno kosa z drugimi uveljavljenimi blagovnimi znamkami velikih svetovnih proizvajalcev.
Kakšni so položaj, vloga in poslanstvo holdinga, ki ga vodite?
Holding Gorenja na Dunaju je firma, ki združuje Gorenjeve prodajne firme v tujini. Je hčerinska družba Gorenja GA, d. d., ki je njen stoodstotni lastnik, holding pa je neposredni ali posredni lastnik Gorenjevih prodajnih firm v tujini. Trenutno imamo v tujini petindvajset prodajnih firm in pet predstavništev, vendar se to število nenehno spreminja. Takšna oblika organiziranosti sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je Gorenje začelo širiti svojo prodajno mrežo v tujini. Ustanavljanje firm v tujini je bilo takrat oteženo, zato je Gorenje na Dunaju ustanovilo holding. V bistvu je bila to avstrijska firma v lasti Gorenja, ki je odkupila vse firme, ki jih je Gorenje že imelo v tujini, brez težav pa je ustanavljala nove firme. Prvi val ustanavljanja teh firm v zahodni Evropi sega v Čas pred petindvajsetimi leti, drugi val se začne v devetdesetih letih po razpadu vzhodnega bloka, ko so nastajale Gorenjeve firme v teh državah, vzporedno pa tudi v državah na območju nekdanje Jugoslavije. Za časa skupne države je Gorenje tu že imelo svoje firme, vendar jih je večino izgubilo in jih je bilo treba ustanoviti na novo.
Holding na Dunaju v sodelovanju z matično delniško družbo v Velenju želi zagotoviti optimalno povezanost centralnih funkcij matične družbe z mrežo poslovnih enot v tujini, sam pa kot lastnik in pooblaščeni upravljalec samostojnih pravnih subjektov izvaja organizacijski, kadrovski, pravni in finančni nadzor nad posamezno
družbo. Prav tako sooblikujemo strateške cilje teh družb in nadziramo izvajanje operativnih nalog, smo pa tudi finančni holding skupine Gorenje, saj skrbimo za optimalno financiranje mreže poslovnih enot v tujini. .
Pomeni, da večji del prodaje izdelkov Gorenja poteka ob pomoči vaše prodajne mreže, kar pa seveda zahteva ustrezno kadrovsko zasedbo.
V naši prodajni mreži je zaposlenih okoli 650 ljudi, ob pomoči te mreže pa Gorenje letno proda za 600 do 700 milijonov evrov izdelkov, kar je pri milijardi evrov prometa pomemben delež. V holdingu na Dunaju nas
je zaposlenih osem, po posameznih prodajnih mestih pa je to število različno, odvisno od trga in organiziranosti. Tam, kjer se ukvarjajo s prodajo na drobno, je število zaposlenih večje, presega tudi številko sto, v družbi Gorenje Italija, denimo, pa je zaposlenih le osem ljudi.
Gorenje je ena naših redkih blagovnih znamk, ki se je uveljavila in ohranila na evropskem trgu. Kako ji je to uspelo?
K temu je prav gotovo prispeval razpad Jugoslavije in jugoslovanskega trga, kjer je bilo Gorenje dobro pozicionirano. Poiskati je bilo treba nove trge in pri tem je bilo Gorenje uspešno.
Zdaj je s svojimi izdelki v številnih državah, rezultati pa so od države do države različni. Enkrat smo uspešni v enih, drugič v drugih državah, prav naloga našega holdinga pa je, da ta nihanja usklajujemo in da se dohodek na koncu konsolidira, da ti udari ne vplivajo neposredno na matično družbo v Velenju.
Kje poteka proizvodnja izdelkov Gorenje?
Gorenje ima svojo proizvodnjo organizirano v Sloveniji in na Češkem, Gorenje je namreč na Češkem kupilo družbo Mora Moravia in tam zdaj letno izdelajo 450 tisoč gospodinjskih aparatov. Mora Moravia je bila s svojimi izdelki navzoča in prepoz
navna na trgih Češke, Slovaške, Madžarske in Rusije, zato na teh trgih blagovno znamko Mora ohranjamo, preostale zmogljivosti te češke družbe pa delajo za blagovno znamko Gorenje. Proizvodnjo bomo širili tudi v druge države, saj je že letos načrtovana gradnja tovarne za izdelavo hladilnikov v Valjevu v Srbiji, naslednje leto pa naj bi v Rusiji zgradili tovarno pralnih strojev.
Izdelki Gorenje se po kakovosti lahko primerjajo z izdelki drugih blagovnih znamk. Kaj pa po ceni, so primerljivi z drugimi?
Po kakovosti se izdelki bele tehnike različnih blagovnih znamk ne razlikujejo veliko. Vsi mora-
Marko Šeferje po končani gimnaziji, ki jo je obiskoval v Murski Soboti, nadaljeval študij eko* nomije v Gradcu, nadaljeval postdiplomski študij na univerzi na Dunaju in v Minneapolis^ ZDA, kjer je tudi magistriral. Eno leto je delal kot asistent pri revizorju Johannu Smolka na Dunaju, nato pa seje preselil v pisarno holdinga Gorenja na Dunaju, kjer je od leta 1998 2001 opravljal posle notranjega revizorja, novembra 2001 pa je postal pomočnik direktorja vtem holdingu. V letih 2000-2001 sije na Avstrijskem inštitutu za revizorstvo na Dunaja
mo zagotavljati kakovost, saj imamo sicer težave z garancijami, servisiranjem in podobno. Drugače pa je s ceno, ki je odvisna od uveljavljenosti posamezne blagovne znamke in je od države do države različna. Izdelki blagovne znamke Gorenje dobro kotirajo na trgih v Skandinaviji, v državah na območju nekdanje Jugoslavije ter na Češkem in Slovaškem, medtem ko se na primer v Nemčiji in Avstriji uvrščajo v nižji kakovostni razred.
V vasi prodajni mreži poleg blagovne znamke Gorenje tržite še nekatere druge.
Gorenje trži štiri blagovne znamke: Gorenje, Korting, Mora in Sidex. Slednja se uporablja
predvsem v Franciji, te glavne blagovne znamke pa imajo še svoje podznamke. Sedemdeset odstotkov proizvodnje prodamo pod temi blagovnimi znamkami, medtem kot tridesetodstotni delež proizvodnje predstavljajo izdelki, ki jih naredimo za druge blagovne znamke. Gorenje, na primer, izdeluje pralne stroje za družbi Bosch in Quelle pod njuno blagovno znamko, pod našo blagovno znamko pa nekatere izdelke izdelujejo tudi drugi. Vsi namreč ne izdelujemo vseh izdelkov, vsak proizvajalec pa mora trgu ponuditi celo paleto izdelkov. V Gorenju ne izdelujemo pomivalnih strojev, zato jih za nas pod našo blagovno znamko izdelujejo v Boschu. V Gorenju prav tako ne izdelujemo malih gospodinjskih aparatov, to, kar ponudiš trgu, pa je odvisno od tega, kakšen tržni delež imaš na določenem trgu. V Sloveniji, kjer ima Gorenje 70-odstotni tržni delež, pod našo blagovno znamko prodajamo vse, od malih gospodinjskih apa. ratov do televizorjev in pralnih strojev. Zato pa v Avstriji, kjer je Gorenje (e ena od Številnih blagovnih znamk, prodajamo le velike gospodinjske aparate, kot so
hladilniki, pralni stroji, štedilniki.
Kakšen tržni delež ima Gorenje na evropskem trgu? Gorenje proda letno okoli tri milijone različnih gospodinjskih aparatov in s tem dosega na evropskem trgu štiriodstotni tržni delež. Med tovrstnimi izdelovalci smo nekje od šestega do osmega mesta.
Gorenje svoje izdelke prodaja po vsem svetu, svoje trge pa nenehno širi.
Izdelke Gorenja je mogoče najti praktično po vsem svetu, saj veliko izdelkov prodamo tudi zunaj Evrope. V Združenih državah Amerike je izdelke iz Gorenja mogoče dobiti pod lokalnimi blagovnimi znamkami,
marsikje pa pod blagovno zna®' ko Gorenje. Prodajamo jih v A*'' straliji, odprli smo predstavni štvo v Šanghaju, odpiramo paj£ prodajno firmo v Dubaju, ki h0 pokrivala države v Perzijske!0 zalivu. Največjo priložnost^ prodajo naših izdelkov pa vifi mo v državah nekdanjega vzt^ dnega bloka, zato širimo svop prodajno mrežo v Rusijo, na sko, Ukrajino, Kazahstan in * kam. Na že uveljavljenih trgH1 pa iščemo nove tržne niše, namenjamo posebno pozorni novim privlačnim oblikam ših izdelkov in nekaterim novi111 izdelkom, denimo izdelavi hl^1 Inih vitrin.
Za dosego vseh teh ciljni1 potrebna tudi v asa oseb^ angažiranost. Prostega • sa prav gotovo nimate ■ no na pretek.
Po prevzemu direktorske ram cije sem seveda prevzel še veti0 odgovornost za to firmo in uresničitev ciljev, ki smo sl i11 zastavili. Sam sem neposred^’ odgovoren predsedniku upr^ delniške družbe, ker preko dinga na Dunaju tečejo tudi podporne funkcije do pro^ nih firm v tujini, pa moram1 zadeve usklajevati še s člani aP rave, ki so odgovorni za mezna področja. Že doslej bil veliko odsoten od doma, sem bil v lanskem letu kar
dvajset dni na službeni poti.vS' prodajne firme v tujini im4*'11 cer svoje direktorje, ker sem r neposredno nadrejen, pa jih * ram tudi obiskovati. Pribil dva dni tedensko sem v pH*’’ holdinga na Dunaju, tri dni ■ na službeni poti, čeprav I®1* stanovanje na Dunaju, pa S” rajda vsak konec tedna priha|s11 v Radence. Tu sem obdržal & jo družbo, saj imam tu prijaj iz otroških in srednješolskih v Radencih pa sem tudi pr£^s
I
*

dmk potapljaškega kluba. I
Ludvik K°vS
VETIIIK-9. februar 2006 KMETIJSTVO
13
Društvo vinogradnikov Goričko
Skrb za kakovost in promocijo goričkih vin
Društvo, ki je med najstarejšimi v Sloveniji, ima za sabo dve desetletji uspešnega delovanja
Lani 15. decembra je minilo natanko dvajset let od ustanovitve Društva vinogradnikov Goričko. Kot je v uvodnem nagovoru na ustanovnem občnem zboru dejal Ernest Novak st., eden od pobudnikov za ustanovitev društva, so vinogradi v tistem Času ponovno postali ponos prekmurske pokrajine, društvo pa so ustanovili zaradi izobraževanja članov,
V dvajsetih letih delovanja je društvo upravičilo svoj obstoj in
Le redka vinogradniška društva se lahko pohvalijo s svoji-011 prostori, DV Goričko pa ima svoj vinogradniški dom. Ideja ° lastnem domu seje porodila že kmalu po ustanovitvi dru-leta 1989 so vzeli v najem propadajočo kmečko hišo v ^novcih in jo obnovili, po desetih letih pa so poleti 1998. Vinogradniški center Goričko v Ivanovcih tudi uradno odprli.
nKgova osnovna naloga ostaja M naprej izobraževanje svojih anov, preko njih pa tudi širše-| J okolja. V zadnjem času namenjajo posebno skrb predv-naravi prijazni pridelavi. Da k izobraževanje vinogradnikov Iodilo sadove, pa potrjuje kako
vost prekmurskih vin, ki tudi na velikih vinskih ocenjevanjih posegajo po najvišjih odličjih.
Ernest Novak ml., ki goričkim vinogradnikom predseduje že petnajst let, je prepričan, da so vsi ti rezultati plod načrtnega dela društva, ki je v dvajsetih letih pripravilo več kot sto štirideset strokovnih aktivnosti, ob klasičnih strokovnih predavanjih tudi praktične prikaze rezi vinske trte. Slednje so v zadnjih dveh letih popestrili še s tekmovanjem za najboljšega rezača v okviru društva, ki bo že letos
prerasio v regijsko tekmovanje. Še več skrbi namenjajo kletarjenju, v tem času je dvesto dvajset vinogradnikov končalo tečaj za stekleničenje vina, ki je eden od pogojev za pridobitev dovoljenja za uradno stekleničenje, registracijo za stekleničenje
vina pa ima osemintrideset članov društva.
Gorički vinogradniki so doslej v okviru društva pripravili že dvajset vinskih ocenjevanj, pred desetimi leti pa so pripravili regijsko ocenjevanje za prekmurskega prvaka. To je bilo prvo regijsko ocenjevanje v Sloveniji in je postalo tradicionalno. V dvajsetih letih so v okviru društva ocenili 3.665 vzorcev vin svojih članov, po besedah Ernesta Novaka pa se je kakovost teh vin iz leta v leto izboljševala. Na prvem ocenjevanju so ocenili le devetintrideset vzorcev vin, ki so dosegli povprečno oceno 16,33 točke, v letu 2004 pa so dali vinogradniki v ocenitev že dvesto dvajset vzorcev in dosegli povprečno oceno 17,94 točke.
Po neuradnih podatkih je v Prekmurju 1.300 hektarjev vinogradov, v register pa je vpisanih le dvesto pet hektarjev. Novak pravi, da se je v zadnjih treh letih v register pridelovalcev vin vpisalo le dvesto petdeset vinogradnikov s tridesetimi hektarji vinogradov, vzrok za to pa je po njegovem nov zakon o dohodnini, ki obdavčuje tudi to dejavnost.
Prekmurska vina se po kakovosti lahko kosajo z najboljšimi slovenskimi vini, je prepričan Ernest Novak, ki že dobrih petnajst let predseduje goričkim vinogradnikom. To potrjujejo številna najvišja odličja, ki so jih prekmurski vinogradniki prejeli za svoja vina na velikih vinskih ocenjevanjih.
Skrb za kakovost ostaja tudi v prihodnje med prednostnimi nalogami društva, več pozorno-
Društvo vinogradnikov Goričko se uvršča med najstarejša tovrstna društva v Sloveniji, na območju Pomurja pa je pred njim delovalo le Društvo vinogradnikov Jeruzalem - Ormož. 0 množičnosti priča število članov, saj je v društvo včlanjenih dvesto sedemdeset vinogradnikov, včasih pa jih je štelo tudi več kot šeststo. Med tem so namreč v Prekmurju nastajala nova društva in vinogradniki so se vanje vključevali v domačem okolju. Zdaj v Prekmurju deluje že enajst društev vinogradnikov.
sti pa bodo namenjali novim oblikam izobraževanja. V pridelavi bodo skušali čim več površin vključiti v ekološko pridelavo, medtem ko so se številni vinogradniki že vključili v integrirano pridelavo. Zal pa subvencij za tovrstnd pridelavo ne morejo uveljavljati vinogradniki z manjšimi površinami.
Ernest Novak je prepričan, da prekmurska vina po kakovosti ne zaostajajo za vini drugih slovenskih območij, žal pa so vinogradniki nepovezani in zato tudi ne nastopajo enotno na trgu. Z organiziranostjo se ne bodo ukvarjali, saj društvo po njegovem ne more biti nosilec organiziranosti.
Stvar vinogradnikov je, da se podjetniško organizirajo, zato razmišljajo o ustanovitvi organi
zacije pridelovalcev, v okviru katere bi lahko skupno nastopili na trgu. So se pa posamezni vinogradniki s svojimi vini že leta 2001 vključili v blagovno znamko Diši po Prekmurju, doslej pa jim je bilo podeljenih že 45 tisoč znamkic. Te se podeljujejo le za kakovostna vina, za pridelavo tovrstnih vin pa se v Prekmurju odloča vedno več vinogradnikov.
V lanskem letu se je sedemdeset prekmurskih vinogradnikov tudi uradno odločilo za pridelavo sto sedemdeset vrhunskih vin, za kar so potrebni ogledi in potrditve kakovosti pred trgatvijo, Novak pa je prepričan, da bo večina teh vin tudi zares vrhunska.
Ludvik Kovač, foto: Natalija juhnov
avanja kmetijske svetovalne službe pri KGZS - zavod MS
i?c^2006
Kraj Motvarjevcl
Lokacija	Ura	Ukrep
gostilna Puhan	9.00 KOL
_______________________Področje
Ohranjanje kolobarja - osnovni tečaj
’ 2.2006
Puževci
G.Radgona
gostilna Šiplič 9,00 ZEL Ozelenitev njivskih površin- nadaljevalni tečaj gasilski dom 9.00 VV0 Pokritost tal na vodovarstvenem območju
G.Radgona
gasilski dom 9.00 IVG
^4
' 2.2006 Križ, pri Ljutomeru kulturni dom v Križevcih 9.00
M. Sobota dvorana KGZS - Zavod M. S. 10.00
2.2006 Križ,pri Ljutomeru kulturni dom v Križevcih 9.00
Integrirano vinogradništvo -prehrana vinske trte in smernice gnojenja
Prašičereja - dvodnevni seminar o reji, razmnoževanju in zdravju prašičev
FFS - Varstvo rastlin - obnovitveni tečaj
Prašičereja - dvodnevni seminar o reji, razmnoževanju in zdravju prašičev
Občni zbor Sadjarskega društva Pomurja
Društvo uresničuje svoje poslanstvo
Tradicionalno ocenjevanje žganih pijač in sadnih vin
Odranci dvorana Občine Odranci 9.00
l? 2.2006
Tešanovci
kmetija 9.00
IPL Integrirano poljedelstvo - nadaljevalni tečaj Dom, družina, dopolnilne dejavnosti
Križ, pri Ljutomeru kulturni dom v Križevcih 9.00 PAS
^2.2006
^2006
Ljutomer
Odranci
Starešinski Vrti
Reja avtohtonih in tradicionalnih ___________pasem domačih živali
dvorana SEGRAP-a 9.00 IVG	Integrirano vinogradništvo-
prehrana vinske trte In smernice gnojenja
gostilna Bogdan 10.00
Dom, družina, dopolnilne dejavnosti
kmetija Veberic 9;00 IPS
Integrirano sadjarstvo
Na nedeljskem občnem zboru Sadjarskega društva Pomurja so ugodno ocenili delo društva v minulem letu, saj so vse zastavljene naloge uresničili. Iz poročila predsednika društva Vlada Smodiša je razbrati, da društvo uresničuje poslanstvo, zaradi katerega je
bilo ustanovljeno, saj je tudi v lanskem letu organiziralo več strokovnih predavanj in praktičnih prikazov, skrbi pa tudi za družabno življenje svojih članov.
Društvo je lani za Člane organiziralo dva strokovna izleta. V Avstriji so obiskali sadjarsko kmetijo in si ogledali tamkajšnje
nasade, podoben program pa so pripravili tudi za obisk na Hrvaškem. Uspela je razstava starih sort sadja, ki so jo pripravili na Smodiševi sadjarski kmetiji v Otovcih, ogledalo pa si jo je veliko učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol ter sadjarji iz različnih krajev Slovenije in tudi tujine.
Petinpetdeset let Čebelarske družine Petra Dajnka Gornja Radgona
Kdo bo poskrbel za zdravila?
Radgonski čebelarji organizatorji četrtega praznika slovenskih čebelarjev
društvo Petra krJ '. ^Ornia Radgona, v ka
L ' vključenih sedemln-tos lndtsci čebelarjev in leni^ ^huje petinpetdesetlet-te, • e^vanja, je pripravilo kmi Občni zbor.
1,1 ^tev^ni gostje so na p . Prl njihovem članu
Mva predsednik dru-Mij 1. ''lh" Korošec, so pono-najstjr ' sv°jih vrstah dva Je^i ^Sa čebelarja, šestino-ka petnega Antona Nova-' do,ga leta predsed-s'' in sedemindevetde-Franca Časarja, ki ob l vedno čebela-'dieJo ''' Pojema. Društvo je Preteklem letu številne
aktivnosti, ki so jih izvajali v korist vseh članov društva. Poudaril je tudi dobro sodelovanje s strokovnjakinjo za čebelarstvo v Pomurju Lidijo Matavž, dr. vet. med., ki si prizadeva, da bi čebe-
larjem s strokovnimi, tudi praktičnimi, nasveti pomagala pri zatiranju bolezni Njeno hitro in strokovno posredovanje je bilo odločilno, da se v preteklem letu iz Nasove in Grab, kjer so ugo-
tovili gnilobo čebelje zalege, ni razširila v okolico. Kakor v vseh čebelarskih društvih Pomurja, tako je tudi na njihovem območju največja težava pri zatiranju varoje. Čebelarji so menili, da bi morali preparat za zatiranje te nevarne bolezni uvažati za vse čebelarje v Sloveniji. Seveda bi morali zagotoviti uvoz učinkovitega zdravila, ki ne bi puščalo sledov v medu Kot se je pokazalo, dosedanje zdravljenje z raznimi kislinami ne daje pravih rezultatov. Nekateri Čebelarji trdijo, da bi lahko s slabim načinom zatiranja varoje uničili čebele in tako tudi čebelarstvo.
Govorili so tudi o pripravah na praznovanje četrtega praznika slovenskih čebelarjev, ki ga bodo pripravili v organizaciji Čebelarske zveze društev Pomurja, CD Petra Dajnka Gornja Rad-
gona in Čebelarske Zveze Slovenije 21. maja na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Predsednik ČZDP dr. Stanko Kapun je predlagal, da bi ob tej priložnosti podelili tudi priznanja čebelarjem Pomurja, ki bi ga podeljevala ČZDP. Prizadevali si bodo, da bi se to priznanje poimenovalo po radgonskem čebelarju Petru Dajnku. Čebelarji so bili kritični do cen medu, ki jih določa Medex. Kritizirali so čebelarje, ki premalo cenijo domači med. Čeprav so se v ČZDP dogovorili, da naj bi kilogram pakiranega medu prodajali po enotni ceni tisoč tolarjev, se vsi čebelarji ne držijo dogovora. Čebelarji so pohvalili delo čebelarskega krožka na OŠ Gornja Radgona, ki ga uspešno vodita Jože Matavž, dr. vet. med., in učiteljica Dragica Voreš. Kljub prizadevanju pa jim ga ni uspelo ustanoviti na OŠ Apače. Na zboru so bili veseli tudi sprejema petih novih članov v društvo.
Besedilo In foto: Ludvik Kramberger
Že tradicionalno je postalo ocenjevanje sadnih destilatov in sadnih vin, ki je bilo konec prejšnjega tedna. Sedemčlanska strokovna komisija pod vodstvom Esada Šabanoviča je tokrat dobila v ocenitev 83 vzorcev različnih pijač, od tega največ domačega Žganja, 64 vzorcev so dali v ocenitev člani sadjarskega društva, 15 vzorcev so poslalivoce-nitev avstrijski pridelovalci, komisija pa je prejela v ocenitev tudi štiri vzorce iz Porabja. Kakovost ocenjenih pijač potrjuje število odličij, saj je kar 27 vzorcev prejelo zlate medalje, 51 jih je bilo srebrnih, dva pa so nagradili z bronasto medaljo.
Sadni vrt, ki je bil nekoč ponos Sadjarskega društva Pomurja, je bil lani skoraj pred propadom, po besedah predsednika pa bo že maja letos dobil novo podobo. Del ograje so že uredili in imenovali posebno strokovno komisijo, ki bo skupaj s člani upravnega odbora društva poskrbela za sanacijo vrta Ta naj bi v prihodnje postal genetska baza, v njem pa bi vzgajali predvsem stare in pozabljene sorte sadnega drevja.
Ludvik Kovač
14
IZ NAŠIH KRAJEV 9. februar 2006 VKTMII
Salezijanski zavod Veržej seje odločil za obnovo zadnjega dela marijanišča. Gre za obsežna gradbena dela, ki sojih zaupali Proizvodno gradbenemu podjetju Ljutomer. Gradbinci so doslej že odstranili več kubičnih metrov lesa v notranjih prostorih, uredili pa bodo nove strope, instalacijo idr. Pri obnovi so priskočili na pomoč s prostovoljnim delom tudi nekateri posamezniki, prav tako pa zbirajo prostovoljna sredstva. J. Ž.
Iz KS Lipovci
Ponosni na doseženo
■
V krajevni skupnosti Lipovci je 303 gospodinjstev, število volilnih upravičencev z glasovalno pravico pa je 895- Ob tem so našteli 146 ali 12,9 odstotka starejših krajanov nad 65 let.
V minulem letu so opravili vrsto nalog, povezanih z upravljanjem premičnega in nepremičnega premoženja v lasti krajevne skupnosti ali beltinske občine, ki jim je dano v uporabo (ceste, vodovod, javna razsvetljava, razni objekti, oprema itd.). Prav tako so skrbeli za pospeševanje društvene dejavnosti, organizacijo ali sodelovanje pri organizaciji raznih prireditev.
In katere so najpomembnejši rezultati? V zazidalnem področju v bližini šport o o-re kreacij skega centra so dogradili cestno infrastrukturo za dostop do zazidalnih parcel lastnikov. Vzdrževali so vodovodno omrežje in zgradili »bajpas« pri hišni št. 167 A. Pri kapeli so namestili betonski vodnjak ob že napeljanem vodovodnem priključku. Prav tako so sprejeli odločitev za priklop vseh stanovanjskih hiš v bližini železniške postaje na javno vodovodno omrežje. Na glavni vaški ulici, ki je dovolj široka, so postavili ustrezne talne oznake, ostale vaške ceste pa so sproti vzdrževali.
Pohvalijo se lahko tudi s povezovalno potko med dvema vzporednima ulicama pri vaškem domu in z gradnjo podaljška javne razsvetljave za postavitev npve ulične svetilke pri športnorekreacijskem centru. V mrliški vežici so postavili nove talne obloge (tekače), v fazi izdelave pa so novi kropilniki. Vsem društvom v krajevni skupnosti so pomagali s finančno dotacijo.
Milan Jerše
Zimske radosti na Gornjih Slavečih
Dobrodušni in marljivi Goričanci znajo poskrbeti tudi za zimska presenečenja. Tako so na Gornjih Slavečih postavili 5-metrskega snežaka in uredili tudi smučarsko progo, kjer se lahko smučajo mladi in stan. Ob progi obratujeta dve vlečnici, tja pa prihajajo celo smučarji iz okolice M. Sobote. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bodo tamkaj pripravili smučarske skoke in spust z vrečami, razmišljajo pa tudi o tekmovanju v veleslalomu teden dni kasneje. J. G.
Ivan Petovari je bil pleskar leta v Nemčiji
Samo da lahko pomaga ljudem
Je človek, ki je v svojih 35 letih preživel in napolnil svoje življenje skoraj do vrhunca - Ne samo, da je videl veliko sveta, se veliko naučil delal je tudi svari, v katerih je našel sebe in v njih tudi užival
Rojen v družini petih otrok kot četrti po vrsti je zaradi dela staršev v tujini odraščal pri babici na Gibini. Tako je v domačem slovenskem kraju končal osnovno šolo, šolanje pa je nadaljeval na srednji gradbeni šoli v Mariboru.
»Z odraščanjem brez staršev dobiš drugačen pogled na starše. Smo bili otroci, ki smo imeli vse, kar včasih ni pravilno, saj lahko začnemo to izrabljati. Vendar sem ponosen na svoje starše, ki so me pripravili do tega, kar sem sedaj. Bili so mi so vzgled na moji življenjski poti.«
Po končani šoli je opravil pripravništvo in odslužil vojsko, potem pa ga je pot začela voditi v tujino, kjer si je nabral veliko življenjskih izkušenj.
Najprej je preživel pet let v Mtinchnu, kjer je delal kot pleskar. V njem je neizmerno užival.
To ga je z njegovo delovno skupino pripeljalo tudi do priznanja najboljših pleskarjev leta v Nemčiji. Pravi, da je bil to vrhunec njegove pleskarske kariere. »To je poklic, ki mi leži in ga opravljam iz srca.«
Po vrnitvi iz tujine je začel delati kot zasebnik. Bil je tudi na enoletnem delu v Rusiji.
Je zelo deloljuben. Nrmu težko iti kaj pogledat in svetovat v nedeljo, med tednom pa ga potegne kaj tudi na »žur«. »Škoda pa je, da se pri nas dogajajo stvari izključno ob koncu tedna.« O sebi še pravi pravi, da je komunikativen veseljak in da ni rad v središču pozornosti.
»Veliko mi pomeni, če me ljudje gledajo od znotraj, ne od zunaj. Nimam rad zahrbtnih ljudi in se najbolj bojim prevar.«
Prelomnice njegovega življenja
Največja prelomnica y njegovem življenju se je zgodila v letih 1999/2000, ko je imel toliko dela, da je moral stranke začeti zavračati, kar pa je vodilo v konec njegove zasebne dejavnosti. Trenutno dela kot natakar, kjer je vedno obkrožen z ljudmi, da jih lahko proučuje, se z njimi zabava ... Pravi pa, da je poklic pleskarja njegov življenjski poklic, ki ga ne bo nikoli zapustil. Trenutno si je vzel le malo predaha in sedaj opravlja svoj hobi,
Ivan Petovari z Gibine je nekaj posebnega.
Zelo uživa v igranju nogometa, pikada in biljarda. Rad tudi pleše. Že kot otrok je spremljal sestre, ki so plesale v folklorni skupini po Slovaškem, Madžarskem ... Tudi on že pet let pleše pri folklorni skupini na Razkriž-ju
Ker je Človek, ki mora vse preizkusiti in se prepričati na svoji koži, se je začel ukvarjati
tudi z manekenstvom (kot model). Nekaj časa je bil dokaj uspešen, vendar meni, da slovenski trg ni dovolj razširjen, da bi ta stvar lahko tekoče delovala in prinesla dovolj zaslužka
Veliko je potoval in se naučil več tujih jezikov. Tako govori ruščino, nemščino, angleščino in hrvaščino. Ker mu jeziki zelo ležijo, se bo gotovo naučil še kakšnega.
Njegova posebnost je »čuden besedni zaklad«, v katerega velikokrat vstavlja besede iz raznih jezikov, ki jih obvlada, in z njimi tudi v najhujših trenutkih spravi vse v dobro voljo.
Katja Kodba, foto: K. K.
Veržej: 33 milijonov za nakup opreme
V poslovno-stanovanjske® objektu v Veržeju, ki bo narti letos, bodo uredili tudi prosto re za ambulanto splošne medicine in zobno ambulanto. Vb namen bo potreben nakup 0» tranje in osnovne medicinske opreme v obeh omenjenih ara bulantah, za kar je občinski svet že prižgal zeleno luč. ¥# dnost investicije znaša po prc jektantskih cenah v letu 2006 dobrih 22,2 milijona tolarjev?' letu 2007 pa blizu 11,2 inilij*’-na tolarjev Polovico potrebi' ga zneska bo zagotovilo Mi# strstvo za zdravje na podlag1 javnega razpisa za prijavo investicij. Preostala polovica denarja pa bo zagotovljena proračuna Občine Veržej. naložba je vključena tudi v tli črt razvojnih programov # obdobje 2005-2008, insic« za leti 2006 in 2007.
M J
Radenci: dražji pokopi
Z letom 2006 so se v občin1 Radenci za okrog ž.S-odstodd povišale cene storitev in 4s' lug na pokopališčih v Rade11' cih in na Kapeli. Tako je noj cena za vzdrževanje pokop3' lišča 3.263 tolarjev, najemni" na za enojni grob pa 2.905 [Ck i larjev. Za družinski grob ll treba odšteti 4.205, za najč^ nino za žarni grob pa 2.9D’ tolarjev. Poleg tega zaračuna vajo uporabo mrliške veži^ 6.179 tolarjev na dan, upotJ' ba mrliškega vozička pa $taflc 2.823 tolarjev. Podražitev^ nanaša tudi na najemnine2S večji grob (5.616 SIT) in •' grobnico (8 164 SIT). tem ko je treba za soglasje postavitev spomenika na pelskem pokopališču odšte£l 7.028 tolarjev, bodo Raden^" ni morali za soglasje za p^scS vitev spomenika s temelje1” za družinski grob plač3’1 25.661 tolarjev, za soglasje postavitev spomenika s ter^ Ijem za žarni in enojni pa 18.332 tolarjev.
V starejši skupini otrok, ki obiskujejo vrtec v Puconcih, so se pogovarjali o zimskih športih. To je bila priložnost, da otroci spoznajo tudi hokejista na ieduZorana Crnkoviča in Boštjana Vukana. Oba sta se oblekla v hokejska oblačila, ki sojih otroci lahko prijemali in si jih tudi oblačili, če so želeli. Zelo veseli in ponosni so bili, da so se lahko s hokejistoma tudi fotografirali. J. G.
Objekta ni, a stoji
Ob osnovni šoli na Srednji Bistrici so si pnvrženci nogometa uredili igrišče in ob njem zgradili tudi slačilnice, ki so v pi4* ( slabem stanju. V vodstvu NK Bistrica nameravajo letos slačilnice s pomočjo Občine Črenšovci obnoviti. Problem pri teh’" je, da objekt ni nikjer vrisan, torej je črna gradnja, so med drugim ugotovili na seji občinskega sveta. Za obnovo in ogrevanja bo treba zagotoviti okrog 5 milijonov tolarjev. Dela nameravajo opraviti večinoma člani kluba, predvsem s stovoljnimi akcijami. Za nogometni klub Bistrica bo to velika pridobitev, kajti ob prvenstvenih nogometnih tekma*1, tamkaj zbira veliko obiskovalcev. Nogometni klub Bistrica tekmuje v pomurski nogometni ligi in žanje lepe uspehe. J ■
VESTNIK-9. Wuar 2006 IZ NAŠIH KRAJEV	15
Krajevna skupnost Dolga vas
Urejanje pločnikov
Juha v skupnem kotlu in bogato družabno življenje
Ko je Gabriela Sobočan Pred tremi leti prevzemala vodenje krajevne skupnosti wiga vas, je ta štela 686 duš, anes pa jih je petindvajset roanj. Pretežno madžarska obmejna vas, z nekaj slovenskimi družinami blizu mejnega prehoda, se tako kot mnoge vasi stara.
tani so povabili na srečanje krajanov, starih šestdeset let in 'eč, kar 182 ljudi, vitalnosti pa ne daje niti bližnja Lendava. ir« dela ostajajo mladi, čeprav s končano srednjo šolo, malo možnosti za ponovno zaposlitev P1 imajo tudi delavci, ki so pri Petdesetih po stečaju podjetja * i kot presežni delavci ostali ' °ma. Kljub temu vas vse bolj mestni stil življenja in v vasi metov, ki bi redili živino, od an’’ ko je hlev izpraznil še za-QnJi, ni več.
Poroke lahko preštejejo na Prste ene roke, na leto pa se jim r°<lita dva otroka, kakšno leto ^iveč pet. Rodnejše so romske ^•ne, ki pa uradno spadajo v ’olgovaške Gorice. S tem, ko so ' amdi odlagališča odpadkov ^maknili katastrsko mejo, je 7^ romsko naselje razdelila na ■'1 dela, tako da je v Dolgi vasi "a Papirju ostalo le pet oziroma . st romskih hiš. »V bistvu jih 7 Vstopam, z njimi delam in ’' ste|em k svoji skupnosti,« je , 'Vedala predsednica krajevne 5 uPnosti in lendavska občin-^etnica Gabriela Sobočan.
^jub neugodnim demograf-jm kazalcem v vasi še vedno v^5 vrtec, in sicer kot enota /Sojno-izobraževalnega zavoda dava. Sedaj še ima dovolj vpi-
Predsednica krajevne skupnosti Gabriela Sobočan: »Vrata vaškega doma so odprta za vse.«
Krajevna skupnost zaman opozarja ministrstvo za okolje in
sanih, vendar je problem, ker romski starši svojih otrok vanj ne vodijo. »Zato si v krajevni skupnosti prizadevamo, da bi spodbujali in ozaveščali starše, da pripeljejo otroke v vrtec, saj če ga enkrat zapremo, ga bo težko ponovno odpreti,« je povedala sogovornica. Šoloobvezni otroci obiskujejo osnovno šolo v Lendavi ali Genterovcih, slednja pa je zanje organizirala tudi prevoz.
Krajevna skupnost, tako kot vse, prejema denar za svoje delovanje, vzdrževanje vaško-gasil-skega doma, športnih objektov, javnih površin in vaških cest iz občinskega proračuna, za večje naložbe pa se vodstvo dogovarja z občino. Ena takih je gradnja kanalizacije, za katero je vsako gospodinjstvo prispevalo takratnih tisoč mark, petsto po plačniku pa so dodali iz sredstev sa
moprispevka. Omrežje je pri njih že v celoti razpeljano, razen
društvo Janija Feherja s pevskim zborom in skupino za ročna dela, gasilsko društvo, Gabriela Sobočan pa je še posebno zadovoljna, da je dejavno mladinsko društvo. »Ponosna sem, da smo mlade ponovno zbrali v društvo in da jih lahko pritegnemo k različnim aktivnostim v vasi,« je dejala. Delavnih jih je petnajst, kadar pa gre za skupno stvar, jih
Zlatoporočenca Sreš iz Križevec pri Ljutomeru
poprime trideset, še vedno pa lahko računajo tudi na pomoč študentov. Krajevna skupnost je odprla vrata vaškega doma tudi Romom. V njem vadi folklorna skupina Romano jila, več tednov pa so imeli tudi delavnice za romske otroke. Krajevna skupnost pa se je prijavila tudi na razpis za računalniško opremo in jo dobila, spletne povezave s svetom pa so seveda najbolj veseli mladi. V vasi deluje tudi NK Olimpija Dolga vas in v so-
Te dni sta ponovno stopila pred oltar domače cerkve Franc In Emilija Sreš iz Križevec pri ljutomeru. Franc se je rodil pred šesti nsedemdesetimi leti v Melincih In se po poroki na novem domu ukvarjal predvsem s kmetovanjem. Rad se spominja mladostnih časov, ko je v rojstni vasi ročno izdeloval in žgal opeko. Sodeloval Je tudi pri gradnji obrambnih nasipov pred poplavami reke Mure in • ob kanalu v Dokležovju. Delal pa je tudi v gradbeništvu v raznih krajih po Sloveniji in Hrvaški. Žena Emilija, ki ima za seboj sedeminsedemdeset križev, je ob kmetovanju gospodinjila in skrbela za vzgojo otrok. Predvsem pa je bila dobra kuharica. Še sedaj kljub letom v krušni peči speče kruh, prieške gibance in še kakšno dobroto. V zakonu so se jima rodili otroci Franc, Marija, Jožek, Emil, Cvetka m Mirko, imata pa tudi vnuke Petra, Tadeja, Sandro in Blaža, ki jima je ob zlati poroki zaigral na harmoniko. Sta člana Društva upokojencev Križevci pri Ljutomeru. Ob jubileju sta ju obiskala in obdarila tudi župan Občine Križevci Feliks Mavrič In podžupan Ozvald Tučič. J. 1
prostor na razpadajoč in nevaren dimnik nekdanje opekarne in na sto ton opilkov, ki jih podjetje v stečaju še vedno ni od-
Veržej: za 16 odstotkov dražji odvoz odpadkov
S programom ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Veržej za leto 2006 so opredeljene tudi nove cene zbiranja in odvoza odpadkov, s čimer je soglašal občinski svet. Za gospodinjstva veljajo letos v povprečju za 15,9 odstotka višje cene zbiranja in odvoza odpadkov. Pri tem pa te podražitve ne vsebujejo takse za obremenjevanje okolja in davek na dodano vrednost. Po novem bodo v individualnih zgradbah morala gospodinjstva za posodo do vključno 120 litrov plačati 1270,97 tolarja mesečno, za 160 litrsko posodo 1393,94, za 240-litr-sko 1649,33 in za posode večje od 240 litrov 2407,99 tolarja mesečno. Poslej jih bo enkratni odvoz komunalnih odpadkov z vrečko do 160 litrov (povečana količina odpadkov) stal 461 tolarjev, v skupnih večstanovanjskih objektih (stanovanjski bloki), kjer je skupna posoda za zbiranje odpadkov, pa 2407,99 tolarja za kubični meter. Pri tem je osnova za izračun mesečne količine odpadkov 167 litrov. Tudi industrijska podjetja in drugi porabniki bodo morali odšteti 2407,99 tolarja za kubični meter odpadkov.	Milan Jerše
Upadanje članstva
^toporočenca Režonja iz Renkovec
,.. ‘‘iskani krogu sla te dn praznovala zlato poroko Jožef in Barbara ,0Ječ • Renlwvec' Večino svojega življenja sta delala na kmetiji. Jožef, bi| j).? 1 ^933, Je bil dejaven v krajevni skupnosti Renkovci, nekaj časa je Slan v nekdanji Občini Lendava, član Kmetijske zadruge Turnišče in odbora hraniIno-kredltne službe. Žena Barbara, dekliško bosve[ |°j*18,8 1935> Je doma skrbela za dom in družino ter se predvsem ve;>e| 1 a vzgoji otrok. Življenje sta dala sinu Francu in hčerki Mariji. V veliko 'oko , Pas°jima njuni štirje vnuki Renata, Saša, Marko in Katja. Zlato po-•• lrhela v domači renkovski kapelici. J. Ž.
delovanju s krajevno skupnostjo so lani uredili okolico slačilnic, vodnjak in položili tlakovce, načrtujejo pa tudi obnovo slačilnic. »Trudimo se, da bi v krajevni skupnosti ohranili društveno in družabno življenje, kot je v vasi vedno bilo,« je povedala Gabriela Sobočan. Ponašajo se lahko tudi s petimi, včasih celo šestimi kulturnimi prireditvami na leto, tradicionalnim pustovanjem in vaškim praznikom, lani pa so obudili običaj postavljanja mlaja. Na ta dogodek so prišli ljudje prav od vsake hiše, za vse pa je bila v velikem kotlu skuhana juha iz svinjskih nogic, dimljenih krač in fižola.
Majda Horvat
kratko - Murska Sobota
Živj, ^nlih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije daSe . "Turju 122.483 ljudi (v letu 1985 133.482). To pomeni, v Stevi'° Prebivalcev Pomurja v 20 letih znižalo za 10.999. polletju se je število prebivalcev v Pomurju bii ° 234. Sicer je po statističnih podatkih med sedanjiku l- V 4 Pomurja tudi 781 takih, ki živijo v tujini, doma pa stari 4qV n’ * evidenci prijavljenih. Pomurci smo v povprečju ^tav s J4 Povprečna starost vseh Slovencev pa je tačas 40,4 11 da so moški v Pomurju stari povprečno 38,9 leta, v ^2,5 P« 38,7 leta. Ženske v Pomurju so stare povprečno "i. j, * ' Sloveniji pa natanko 42 let. Zasledili smo tudi poda-50 Pomurcev starih med 95 in 99 let, v Sloveniji pa je v pJr'h 1280 ljudi. Več kot sto let je v Sloveniji starih 117 ' "Turju pa so trije. F. KI.
L
stranilo.
v eni ulici, kjer je treba narediti še hišne priključke. V naslednjih letih se bo krajevna skupnost potegovala za gradnjo pločnikov. Projekti za določene odseke so že pripravljeni, dela pa naj bi izvajali v naslednjih štirih letih Občina jih je lani podprla tudi pri odkupu dveh zemljišč, saj so tako lahko začeli urejati hudourniški kanal.
Posebno bogastvo krajevne skupnosti je razgibano društveno in družabno življenje. V vasi imajo nov in lepo opremljen vaško-gasilski dom, ki je odprt za vse, ki potrebujejo prostor za osebna in družinska praznovanja ter za društvene življenje. V vasi aktivno delujejo kulturno
Na občnem zboru Planinskega društva Ljutomer so pregledali delovanje v preteklem letu in sprejeli programske smernice. Med drugim jih je zaskrbelo upadanje članstva, ki je v primerjavi z letom 2004 kar za dobro četrtino (70) manjše. Trenutno je 185 članov - 106 odraslih in 79 mladih. Bistveno manjše je zlasti zanimanje mladih za tovrstno aktivnost, morda so razlogi tudi finančni. V društvu deluje pet vodnikov A-kategorije, žal pa imajo le enega mentorja z licenco. Delo z mladimi je zadovoljivo, še zlasti aktivni so v vrtcu in OŠ Križevci ter Cezanjevci (pod vodstvom mentorice Klavdije Mihorič). Najštevilnejši in najbolj dejavni so na Cvenu, kjer mlade planince vodita mentorja Marija Nonkovič in Stanko Žunič. Društvo je lani organiziralo izlete (8) in pohode (11) z zadovoljivo člansko udeležbo. S podobnimi aktivnostmi bodo nadaljevali tudi letos, saj sta v vsakem mesecu predvidena vsaj en izlet ali pohod, vseh skupaj jih bo 23. Pester in zanimiv program dela je bil sprejet tudi za mlade planince. Ob koncu občnega zbora so podelili priznanja Planinske zveze Slovenije. Pohvaljena sta bila kolektiv hotela Jeruzalem Ljutomer in Branko Smodiš, srebrne častne znake PZS so prejeli Vera in Davorin To-polinjak ter Stanko Žunič, v akciji mladi planinec pa je dobil zlati planinski znak Samo Smodiš. N. Š.
Osnovno šolo Gornja Radgona sta pred dnevi obiskala dr. Eduard Fasc-hing, ravnatelj gimnazije Borg iz avstrijske Radgone, in tamkajšnja profesorica Elizabeta Novak. Predstavila sta dejavnost njihove gimnazije in ob tem poudarila, da gre za manjšo šolo, kjer se med seboj praktično vsi poznajo in je vsak dijak pomemben dejavnik. V primeru, da se za kako dejavnost odloči vsaj pet dijakov, se program izvaja, saj ga plača država. Šolanje je brezplačno. Tudi knjige so za dijake brezplačne. Kot smo prav tako zvedeli, Gimnazijo Borg, ki bo v šolskem letu 2007/2008 praznovala 40-letnico, ta čas že obiskuje osem dijakov z območja radgonske upravne enote. Jeseni bi lahko oblikovali tam celo prvi razred, v katerega bi bili vključeni izključno slovenski dijaki, seveda če jih bo dovolj. Šola Je pripravljena sprejeti prav vse, ki bi se za to odločili. F. Ki.
16	REPORTAŽA	9. februar 2006- VESTNIK
Stanovalci bivalne enote v Križevcih so trli orehe in luščili fižol
Kot topel družinski dom
Nekateri si krajšajo čas tudi z igricami na računalniku
Sedeli so za mizo ter vneto trli orehe, pobirali jedrca iz lupin in luščili fižol. Ta ko je šlo skozi njihove roke že nekaj vreč orehov in fižola.
V Križevcih pri Ljutomeru in okolici lahko večkrat srečate na prostem isto skupino ljudi, ki pešačijo ali kaj delajo, ko je zunaj dovolj toplo. Razen ene(ga), ki jih spremlja, nobeden ni domačin, ampak so v resnici stanovalci Doma Lukavci oz. bivalne enote v Križevcih. Enota deluje v stanovanjski hiši, ki so najeli od tamkajšnjega župnišča. Te dni so nas povabili, naj se jim pridružimo pri čiščenju orehov in luščenju fižola.
Morali bi videti, kako veseli in navdušeni so bili, ko smo vstopili v sobo, kjer so sedeli za mizo in vneto delali, kar je bilo predvideno. Eni so trli in čistili
Zvonko Horvat in njegova najboljša prijateljica Julčka. Najraje sedita skupaj, se družita in se dobro se razumeta.
orehe, drugi pa luščili fižol. Vmes so se pogovarjali in zabavali. Zvonko Horvat je kmalu vstal in nam pokazal, naj ga fotografiramo. Je tudi nekaj govoril, a nismo razumeli. Škoda.
Animatorka Erika Farkaš nam je pojasnila, da Zvonko, ki je doma z Goričkega, v glavnem razume, kar mu kdo pove, njegova govorica pa je nekaj posebnega. No, vseeno se brez težav sporazumevajo z njim. Za to priložnost, ker je vedel, da bomo prišli od časopisa, pa se je še posebej lepo napravil in si nadel tudi kravato. Animatorka Erika nas je tudi seznanila, da gre za skupino osmih stanovalcev Doma Lukavci, ki so bili razporejeni v bivalno enoto v Križevcih. Vodja enote in hkrati animatorka je Anica Antolin, animatorki pa sta še Dorica Belec in Mihaela Lendvai. Ena takšna njihova enota (Deteljica) deluje tudi v Ljutomeru.
TV, računalnik...
Gre za stanovalce, ki so k njim razporejeni iz različnih krajev Slovenije in so sposobni živeti zunaj zidov Doma Lukavci. Sami na primer kuhajo, pomivajo posodo, perejo, čistijo, delajo na vrtu (letos ga bodo uredili), nabirajo regrat ali kaj drugega za solato, urejajo okolico svoje bivalne enote, kidajo sneg idr. Pri vsem tem jih seveda spremlja in pomaga ena od animatork. Dokaj pogosto prihajajo na obiske k njim starši ali svojci in drugi gostje, skoraj vsak dan pa jih obišče tudi tamkajšnji župnik.
Imajo tudi televizor, ki ga radi gledajo; še posebej so med njimi zelo priljubljene nadaljevanke. Prav tako imajo računalnik, s pomočjo katerega se nekateri zabavajo ob igricah. Najbolj strasten pri tem je Alojz Krajnc iz Moravec v Slovenskih goricah. Skoraj ves čas je vključen radio in večkrat sc zgodi, da kdo zapleše. Ob praznovanju rojstnih dnevov pa je to običajna praksa Z velikim veseljem se podajajo tudi na sprehode po okolici.
Alojz Krajnc iz Moravec v Slovens^ goricah je najspretnejši pri računalniških igricah, še bolj ga veseli i^3 človek, ne jezi se. Tudi trenje orehov mu je šlo zelo dobro od rok.
Brigita Sabo iz Dolge vasi je v biva1' ni enoti zelo zadovoljna s preh ra no ■' rada gleda televizijo, posluša gl^' sbo po radiu in se pogovarja z dni' gimi stanovalci.
Po vsem, kar smo lahko videli in šali, smo dobili občutek, da je takšna bivalna enota za ljudi, ki jih je življenj4 tako ali drugače prizadelo, venda^ nekaj lepega in prijetnega, nekaj, jim nadomešča topel družinski dom-
Besedilo In f°[<) Jože G™
Milijoni evrov za obnovo gradu
Prva pisna predstavitev
Jože Curk, Marlenka Habjanič in Igor Sapač so avtorji prve publikacije	j
o stavbnem razvoju gradu na Goričkem, ki jo je financirala Občina Grad
Občina Grad se lahko pohvali s kar nekaj publikacijami, s katerimi je poskrbela za promocijo svojih dragocenosti, predvsem gradu in arhitekta Plečnika. V petek so v Pokra
jinski in studijski knjižnici M. Sobota predstavili novo publikacijo, ki je sicer po obsegu najskromnejša, toda na j dragocenejša. Predstavitev je vodil župan Daniel Kalamar, vsebino knjižice pa sta predstavljala soavtorja Marlenka Habjanič (z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor), ki je nadzornica obnovitvenih del, in Igor Sapač, kasteolog iz Arhitekturnega muzeja Ljubljana. Glavnega tekstopisca Jožeta Curka zaradi starosti ni bilo na predstavitvi.
Grad v Gornji Lendavi je prav gotovo nastal že v 12. stoletju, saj je bil sedež ene od petih kronskih posesti v obmejnem pasu, priključenih madžarski državi med leto
ma 1088 do 1091. V tisočletje dolgem življenju in gospodarjenju na Goričkem so bili lastniki tudi Ha-holdi, Amadeji, Szechyji, Batthya-
niji, Nadasdyji pa Szechenvji ter med obema svetovnima vojnama v prejšnjem stoletju industrialec Geza Hartner iz Murske Sobote. Že ta lastniška zgodovina jc dovolj zanimiva za proučevalce, kaj šele nje
Igor Sapač (soavtor in kasteolog) in Branko Kerman, arheolog v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, ki ježe opravil začetne raziskave, si bosta lahko izmenjala izkušnje in spoznanja o najd bah najstarejšega osrednjega grajskega stolpa, ki naj bi bil sredi sedanjega dvorišča. Oba pa z nestrpnostjo pričakujeta rezultate
letošnjih raziskav, ki bodo potrdile ali ovrgle nekatere dosedanje teze. Seveda, če bodo rezultati raziskav in najdbe ostali tam, kjer so jih našli - v domači regiji.
gova zidana stavba, zato se zdi skorajda neverjetno, da do sedaj gorički grad ni bil deležen podrobnejših raziskav. Čeprav je bilo do sedaj pripravljenih že dvaindvajset projektov za pridobitev sredstev za
obnovo, so šele v zadnji projekt, s katerim so pridobili sredstva iz evropskih strukturnih skladov, vključili tudi raziskovanje. Publika cija, ki jo je financirala Občina Grad, je prvo delo, ki je sicer nasta
lo sredi še nedokončanih obnovitvenih del in ki na strokovni način podrobneje predstavlja stavbni razvoj gradu. V imenu avtorjev se je županu Danielu Kalamar ju zahvalila za to možnost Marlenka Habjanič, ki je še povedala, da se delo spomeniškega varstva običajno konča s poročilom o opravljenem delu in člankom v strokovnih revijah. Predstavila jc potek obnovitvenih del: šele 1985. leta so z določenimi posegi preprečili nadaljnje propadanje, v letih od 1993 do 1996 so temeljito obnovili severni trakt, v letih 1999 in 1998 je bil grad izbran za sedež tridežel-nega parka, uspeli so pridobiti sre dstva programa Phare, uredili palacij in štiri sobane, leta 2000 so uredili jugovzhodni trakt in dvorišče,
2001. leta pa čelno fasado, zvonik in knjižnico Najzahtevnejša je bila obnova severnega dela, in to zaradi dragocenih najdb, ki so jih našli
Marienka Habjanič: »Naj večji uspeh bo, če bo grad znova zaživel in postal center
političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, si-cerso lahko taki kompleksi predvsem veliko breme lastnikom in vzdrževalcem.«
med obnovitvenimi deli, zato so leta 2005 spreminjali projektno dokumentacijo. Letos so vključena tudi arheološka izkopavanja na dvorišču. Čeprav je bilo za obnovo goričkega gradu do sedaj porabljenih že 5,5 milijona evrov, dela pa so potekala pod nadzorom mariborskega spomeniškega varstva, do sedaj ni bilo večjih raziskav. Pokrajinski muzej Murska Sobota, ki so ga predstavljale! omenjali, je prejel za raziskave zgolj 1,7 milijona tolarjev, zato je soboške muzeal
ce, ki so se udeležili predstavitve, zanimalo, zakaj mariborski zavod za spomeniško varstvo do sedaj ni predlagal obsežnejših raziskav in
V drobni knjižici z na slovo111 Grad na Goričkem (stavO1" razvoj) je veliko dragocen^ podatkov in posnetkov P°' teka obnove ene največ grajskih stavb v Srednji pi. Po končani obnovi bo rjetno potrebna dopolnj^
ponovna izdaja.
kje so najdbe (gotski portal, ’1*“ vina, kosti), ki so jih našli med * novo. Prav tako so prepričan11 bi morali v nadaljnje prouČeva^ vključiti že ugotovljena dejstva _ so se avtorji predstavljene pub| U cije morali opirati na pisanje sc*^ lavcev soboškega muzeja, pa 1 ( čajo tudi navedeni viri na ko** brošure.
B. B. Peček, foto; N. Juh11
VESTNIK -9 -februar 2006	KRONIKA
17
V Pomurju lani enainštirideset primerov unovčevanja sumljivih kovancev in bankovcev
Tudi v banki lahko kupite ponarejen denar
Papirnati in kovani denar je še vedno eno najbolj razširjenih plačilnih sredstev - Nekatere valute ne poznajo državnih meja, zato je možnost razpečevanja takšnih ponaredkov neomejena
Si lahko predstavljate, ka, k, ko pridete v banko, po-s*u$ate zamenjati denar, Petsto evrov, ki ste J*n pred časom kupili prav v banki, pa vam povedo, 'a je bankovec sumljiv, po ^8ej verjetnosti ponarejen? finalu nato pride po vas po-_,cija in vas odpelje na zasli-sanK> saj ste osumljeni kriminalnega dejanja. Denar l?”11 seveda zasežejo in poš-Jelo na strokovno preiska-In če se izkaže, da je dear res ponarejen, vas po "radni dolžnosti tudi prija. jo na tožilstvu, kjer vas ča-a kazenski postopek.
Primer iz Murske Sobote
1'tav takšno izkušnjo je pred ^’tkim doživela ena od strank, '>e Je oglasila v podružnici Noe ljubljanske banke v Murski boti z željo, da bi ji zamenjali , bankovce po petsto evrov, ''° bili sicer po njenih trdin k 1 in shranjenih potrdilih o ' uPu valut kupljeni v pod-^‘ci Abanke v Murski Soboti.
’■ smo seznanjeni, je omenje-a franka medtem zahtevala od 4? '	11 kupila evre, od-
, "^nino v višini zaseženega । nkovca, vendar so ji odgovori-J^gativno. Med drugim so v Sovoru navedli, da imajo vz-dobro kontrolo za Hvanje ponarejenega denar' Jato obstaja le minimalna ""M da bi ji res prodali po° ^nkovec za petsto ev-Q. nli na policiji so omenje-d' povedali za možnost, . ° staja določena minimalna ^nost, da banka proda ali ku-ta^Gnareien denar in da so za Žar Pr*mere celo zavarovani.
a 1 tega se je odločila, da bo,
K°nčan postopek imenovanja sodnikov porotnikov
Dvesto sodnic in sodnikov porotnikov
'" tetbodo skupaj s poklicnimi sodniki odločali o kazenskih in civilnih zadevah
ku ^Oranl murskosoboške s] Vorane >e pretekli te-priseglo dvesto kov g" n sodnikov porotnik končan po-he^^J^novanja tretje ge-PoroJ/.’ sodnic in sodnikov ča v okrožnega sodiš-Soboti, ki bodo k' skuPaJs P0" vilnih I' Sodniki odločali o ci-Ua je'n ^zenskih zadevah.
enak n l sodnika porotnika Pouda ‘Ai,Lni nm sodniku, sta Predaj a lako Boris Štampar, bbom ' višie8a sodišča v Ma-Pf«ase 1 U"J' Branko Palatin, burskikožnega sodišča v b01' P°	m pa rje vi h
nikov n s°dni sistem od sod" bo^' °r°lnikov pričakuje, da Oclzvali vsakemu vabilu
če ji vseeno ne priznajo odškodnine, sprožila sodni postopek zaradi tega, ker ima shranjena dokazila, da so bili bankovci kupljeni v banki. Poleg zneska v višini petsto evrov bo zahtevala tudi odškodnino za duševne bolečine in dobro ime.
Splošna slika
Da bi dobili podrobnejšo sliko, kako je glede ponarejanja denarja oziroma unovčitve le-tega v Pomurju, smo se oglasili pri tiskovnem predstavniku Policijske uprave Murska Sobota Jožefu Prši.
»Proizvodnja in razpečevanje ponarejenega denarja predstavljata za vsako družbo nevarno kriminalno dejavnost, ki je zato inkriminirana v vseh kazenskih zakonih sveta. Kot kriminalna dejavnost brez nasilja ima ved
Število obravnavanih kaznivih dejanj ponarejanja denarja v obdobju od leta 2001 do konca leta 2005
2001	2002	2003	2004	2005
37	29	58	61	30
in da bodo: »Z zdravim razumom, svojimi življenjskimi izkušnjami, poštenostjo in nepristranskostjo pa tudi s svojimi
no večji razmah in prevzema oblike mednarodno organiziranega kriminala. Kljub vedno številnejšim varnostnim elementom, ki jih emisijske ustanove uporabljajo pri zaščiti pravega denarja, je z razvojem tiskarske industrije in tudi računalniške tehnike vedno lažje ponarediti denar, tako daje primeren za množično razpečevanje,« nam je najprej povedal Jožef Prša.
Praksa kaže, da ponarejevalci običajno ponarejajo bankovce srednjih vrednosti. Teh je tudi največ v obtoku, pozornost uporabnikov do njih pa manjša. In kako se je gibalo število teh kaznivih dejanja v zadnjih petih letih v Pomurju?
Iz statističnega prikaza unovčenega ponarejenega denarja je zaradi uvedbe evra v Evropski uniji v letu 2002 viden upad unovčenih ponarejenih nem
specialnimi vedenji prispevali k hitremu in tekočemu sodnemu postopku ter seveda pravilnemu koncu,« Hkrati se od sod
ških mark, medtem ko je v naslednjih letih viden porast unovčenih evrov.
Večji primeri
Zanimalo nas je, kateri večji primeri v zvezi z unovčevanjem ponarejenega denarja so bili v zadnjem petletnem obdobju na območju policijske uprave Murska Sobota.
»Obravnavali smo slovenskega državljana, ki mu je bilo na enem od mejnih prehodov na območju UE Lendava ob kontroli najdenih sedem ponarejenih bankovcev (1 x 1.000 in 6 x 500 DEM), ki jih je nameraval vnesti v našo državo in jih nato spraviti v obtok kot prave. Na območju UE Gornja Radgona smo obravnavali skupino mladoletnikov, ki je s pomočjo računalniške tehnike doma izdelovala ponarejene bankovce po 1.000 in 5.000 tolarjev, od katerih jim jih je uspelo nekaj unovčiti. Pri tem smo zasegli bankovce in opremo, s katero so bankovce izdelovali. V sodelovanju s PU Maribor
nikov porotnikov pričakuje, tako Štampar, da bodo s svojim zglednim vedenjem zunaj sodne dvorane prispevali k boljšemu ugledu sodišča, ki je v zadnjem času zelo omajan, predvsem zaradi sodnih zaostankov.
Branko Palatin, predsednik okrožnega sodišča Murska Sobota, je povedal, da so ravno sodniki in sodnice porotniki tisti državljani, ki so neposredno povezani z izvajanjem sodne oblasti, in da se tudi na murskosoboškem sodišču trudijo, da bi zagotavljali sojenje v razumnih rokih in posledično zmanjševali sodne zaostanke. V imenu vseh dvestotih sodnic in sodnikov porotnikov je prisegla sodnica porotnica Darinka Pucko.
V. P„ foto: V. P.
smo uspeli odkriti osebo, ki je na območju UE Gornja Radgona unovčila več ponarejenih bankovcev za 16.000 tolarjev. Pri hišni preiskavi pa smo mu zasegli še sedem ponarejenih bankovcev za 10.000 tolarjev. Na območju UE Murska Sobota smo obravnavali združbo, ki je izdelovala ponarejene bankovce Afriške unije. V tej zvezi smo sodelovali tudi s tujimi policijami, saj so se ponarejeni bankovci Afriške unije pojavili tudi v državah EU (Belgija, Francija), kjer so bili tudi unovčeni. Pri tem smo zasegli večje Število ponarejenih bankovcev (XOF) Afriške unije in pripomočkov, ki so jih uporabljali za izdelovanje ponaredkov. V sodelovanju z avstrijskimi policisti, ki so nas obvestili o unovčitvi ponarejenega bankovca za 500 EUR v Bad Ra-dkersburgu, smo odkrili storilce, ki so izdelovali ponarejene bankovce za 500 EUR na območju UE Lendava. Pri tem smo prav tako zasegli opremo, s katero so bankovce izdelovali, in tudi več ponarejenih bankovcev za 500 EUR. In še nekaj takšnih primerov bi lahko našteli,« je odgovoril Jožef Prša.
Statistika tudi govori, da stranke poskušajo unovčiti ponarejene bankovce predvsem na bencinskih servisih, v trgovskih centrih in na večjih prireditvah, kjer je ponavadi več ljudi, tako da izkoristijo nepazljivost zaposlenih zaradi gneče. Manjkrat se pojavijo v institucijah, kot so banke in menjalnice.
Kako delajo ponarejevalci in kako prepoznati ponaredek?
Glede načina ponarejanja bankovcev ugotavljajo, da prevladujejo ponarejeni bankovci, izdelani s pomočjo računalniške tehnike, in sicer z brizgalnim tiskalnikom (ink-jetom), sledijo ponaredki, ki so izdelani z ovset tiskom, in ponaredki v obliki fotokopije. Na vseh ponaredkih se nato poslužujejo dodatnih tehnik (sitotisk, vroči tisk, slepi tisk) za imitacije zaščitnih elementov in znakov.
Ponarejen denar je možno prepoznati po debelini in zvoku
Pregled unovčenega ponarejenega denarja po valutah v obdobju od leta 2001 do konca leta 2005
VALUTA	2001	2002	2003	2004	2005
DEM 5 (kovanec)	5				
DEM 10	1				
DEM 50	1				
DEM 100	4	4			
DEM 200	4				
DEM 500	5				
DEM 1.000	2				
USD 100	9	9	6	7	3
ITL 50.000	5	1	1		
ITL 100.000	4				
EUR 1 (kovanec)					2
EUR 2 (kovanec)				6	1
EUR 20					1
EUR 50		2	14	10	4
EUR 100			1	3	
EUR 200			7	5	11
EUR 500					3
XOF 10.000				300	
SIT 100					4
SIT 200	1				1
SIT 1.000	1	1	8	5	7
SIT 5.000	1	1	’2	4	3
SIT 10.000	4	4	19	16	1
DEM = nemška marka, USD - ameriški dolar, ITL - italijanska lira, XOF -afriški bankovci, EUR - evro, SIT - slovenski tolar
papirja, vgrajeni varnostni niti in varnostnih vlaknih, vodnem znaku, tisku (kombinacija ravnega in globokega), številkah in črkah.
Kaj nas lahko čaka, ko bomo imeli tudi v Sloveniji evre?
»S prehodom na evre je pričakovati, da se bo v obtoku denarja pojavilo več ponarejenih bankovcev v evrih, in čeprav se bo iz obtoka umikala domača valuta, se bodo še vedno pojavljali tudi domači ponarejeni bankovci. Glede uvedbe evra bi želeli že vnaprej opozoriti na primere in dejstva, s katerimi so se srečevale države EU v letu 2002 ob uvedbi evra. Kot smo že omenili, se bo domači denar (SIT) ob uvedi evra v letu 2007 začel umikati iz prometa, in sicer ob plačilu s tolarji bo vrnjen znesek v evrih, tolarje bo možno v evre zamenjati v bankah, menjalnicah idr. Iz izkušenj in primerov, ki so jih obravnavale policije po Evropi, bi omenili način delovanja posameznikov. Nekateri so prihajali na domove in se izdajali za uslužbence bank na terenu, ki skrbijo za to, da ljudem, predvsem starejšim, prihranijo pot in čakanje v dolgih vrstah v bankah. Ponudili so jim, da lahko svoje prihranke, ki jih imajo doma, zamenjajo v evre kar na domu Ob takih priložnostih so imeli seveda ti posamezniki ponarejene izkaznice, s katerimi so se izkazovali za uslužbence bank, ponarejene obrazce o menjavi valute in seveda na koncu ponarejene evre. Obstaja možnost, da bodo storilci poskušali s svojim načinom delovanja tudi po telefonu in elektronski pošti, pri Čemer se bodo prav tako predstavljali za uslužbence bank, pri tem pa ljudem ponujali menjavo denarja v evre in v ta namen zahtevali oz. prosili številke bančnih kartic, Številke transakcijskih računov, kar pa bi seveda s pridom izkoristili in izpraznili transakcijski račun tistega, ki bi iz nevednosti ali neprevidnosti take številke nekomu zaupal.«
Treba bo torej biti zelo previden.
Jože Graj
Po naših znanih poteh
Turistične prireditve
Puconci - V sredo, 15. februarja, ob 18. uri bo v večnamenski dvorani v Puconcih v okviru akcije Živimo zdravo predavanje o pripravi jedi iz kaj.
Kadovci - V soboto, 11. februarja, organizira Planinsko društvo Matica Murska Sobota v okviru akcije Gremo skupaj varno v gore Valentinov pohod po Goričkem od Radovec do Doliča.
Murska Sobota - V Pokrajinskem muzeju si lahko ogledate razstavo ročnih del z naslovom Hetiške tkanine in vezenine.
Rakičan - V petek, 10. februarja, ob 9. uri in v soboto, 11. februarja, ob 10. uri bodo na Kmetijski šoli Rakičan informativni dnevi o visokošolskem strokovnem študijskem programu management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki ga razpisuje Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru.
Negova - Ob nedeljah organizira v Negovi Turistično društvo Negova - Sp. Ivanjci pohode Za zdravo življenje. Zbirajo se ob 14 uri pred gradom v Negovi in se odpravijo na dve uri hoje po okolici,
_____________________________________I
Ob Muri po Murski šumi
Bogastvo Murinih mokrišč
Štiristo udeležencev - tudi iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske
V nedeljo se je okrog štiristo pohodnikov podalo na pot po Murinih mokriščih skozi Mursko šumo. Pohod je organiziralo Društvo za ohranitev kulturne in naravne dediščine Tabrih.
vrica - so se pohoda udeležili tudi predstavniki naravovarstvenih organizacij iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske, torej držav, skozi katere prav tako teče reka Mura in imajo prav tako težave z izginjanjem mokrišč.Iz Avstrije so se okol-
navanja njihovih funkcij v preteklih desetletjih območja, katerih površina se je najbolj drastično zmanjševala. Ugotavljajo, da je uničenih polovica mokrišč, s tem pa tudi rastlinsko in živalsko bogastvo in pestra krajina počasi tekoče
tudi Cerkniško jezero. Območij, ki'1' polnjujejo merila, pa je še kar nekih med njimi tudi poplavno območje reki Muri in njenih rokavih.
Ob tem so se pohodniki spomnili, je generalna skupščina Organizacij® združenih narodov leto 2006 razglasi za mednarodno leto puščav in dezetk fikacije (širjenje puščav). Sprejelo0
Lani v Pomurju skoraj milijon prenočitev
To Je več kot dvanajst odstotkov vseh turističnih prenočitev v Sloveniji
Po podatkih, ki so jih zbrali v Pomurski turistični zvezi in jih je predsednik zveze Štefan Dravec predstavil na nedavnem 14. srečanju turističnih delavcev Pomurja, smo imeli v Pomurju leta 2005 skoraj milijon turističnih prenočitev.
Pohodniki so se odpravili na pot izpred Logarnice v Murski šumi.
Čez Muro se pri Podturnu tokrat ni bilo mogoče zapeljati? brodom.
Pripravili so ga ob svetovnem dnevu mokrišč, ki je povsod po svetu 2. februarja, tokrat pod geslom Funkcije mokrišča za življenje in razvoj. Letos so si izbrali organizatorji za pohod - potem ko so v preteklih letih organizirali že kar nekaj podobnih pohodov po Murin ill mokriščih - od glavnih pomurskih cestnih tokov nekoliko oddaljena Murina mokrišča ob meji s Hrvaško v Murski šumi, ki je prav v kljunu slovenske kokoši med madžarsko in hrvaško mejo. Ob organizatorjih iz Slovenije - Društvo Tabrih, ki ga vodi Franc Žižek, in Društvo za zdravo življenje iz Lendave Ma-
jevarstveniki pripeljali z dvema avtobusoma. Zbrali so se pred logarnico v Murski šumi in se nato podali na okrog trinajst kilometrov dolgo pot po kljunu slovenske kokoši ob mrtvicah Mure ob meji s Hrvaško. V programu je bilo tudi, da bi prečkali Muro z brodom v Podturnu in obiskali ekologe na drugi strani meje, vendar zaradi zaledenele reke to ni bilo mogoče. Po vrnitvi v logarnico je bilo druženje v organizaciji Ferenčako-ve kmetije.
Površina mokrišč se zelo zmanjšuje
Mokrišča so bila tudi v Sloveniji zaradi negativnega odnosa ljudi in nepoz-
vode, obrežno rastje, poplavni logi, močvirski travniki in vmesna polja. Ob 2. februarju prav zato naravovarstvene organizacije in drugi ljubitelji narave opozarjajo na vrednost mokrišč, ven dar človek Še vedno posega v režim voda, kar povzroča spremembe in nadaljnje izginjanje mokrišč. Njihov velik pomen je se posebej zaradi naravnega zadrževanje voda, sposobnosti čiščenja voda, bogatenja podtalnice in ohranjanja življenja nasploh
V Sloveniji sta na seznamu svetovno pomembnih mokrišči Škocjanske jame in Sečoveljske soline, predlagano pa je
odločitev, da se povsod po svetu pon13 ga preprečevati širjenje puščav, za10 pozivajo vse države, mednarodne org* nizacije in organizacije civilne družic da se pridružijo aktivnostim za OZ**®' ščanje javnosti o problemu dezertifi^' cije in degradacije tal Najpomembnd ši cilj je razširiti sporočilo, da dezef®‘ fikacija resno ogroža človeštvo, nasul* pa zaradi podnebnih sprememb in gube biotske raznovrstnosti. Zaradi gradacije tal sta prizadeti tretjina meljske površine in približno milijarda ljudi v več kot sto državah.
J. Ga., foto: Adolf Pe|1
Vendar pa tudi letos te številke nismo presegli, kar smo si že pred leti zastavili za cilj, saj so v po murskih zdraviliščih, mestnih hotelih, kampih, apartmajih, na turističnih kmetijah in pri zasebnih sobodajalcih zabeležili natančneje 950.000 prenočitev. To je več kot dvanajst odstotkov vseh turističnih prenočitev v Sloveniji. Skupno trenutno pomurski turizem razpolaga s 5 600 ležišči, kar se bo letos spet povečalo. Našo pokrajino je lani obiskalo 350.000 izletniških gostov, v zdraviliščih in termalnih kopališčih pa so zabeležili več kot 1.480.000 dnevnih kopalcev.
Termalna zdravilišča v naši pokrajini so imela tako lani 26,4 odstotka prenočitev vseh sloven skih zdravilišč, med vsemi prenočitvami v pomurskih termalnih zdraviliščih je bila polovica prenočitev gostov iz tujine. Povprečni čas bivanja turistov v Pomurju je 4,5 dneva in je približno en dan več od povprečnega časa bivanja turistov v Sloveniji sploh. Lansko leto pa je bilo tudi kar precej naložb v turistično gospodarstvo Pomurja, s tem pa se je tudi povečalo število zaposlenih v turizmu.
J. Ga.
Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
Lep
Bavarski gradovi 18372 0/bus
29.900
LTO Prlekija Ljutomer izdala turistični katalog
Izdelki natečaja za prleški spominek
Tržni znamki Jeruzalem Slovenija in Krajinski park Jeruzalemske gorice
Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer je na tiskovni konferenci v županatu mestne hiše v Ljutomeru predstavila rezultate natečaja za prleški spominek 2005 in turistični prodajni katalog za leto 2006Jeruzalem Slovenija.
Direktor LTO Prlekija Ljutomer Andrej Vršič je povedal, da so natečaj za avtentični prleški spominek razpisali oktobra, na natečaj pa se je prijavilo sedemnajst izdelovalcev s 26 spominki. Vsak izdelovalec je bil omejen na dva spominka. Natečaja so se udeležili samostojni podjetniki, ljudski obrtniki, turistična društva in drugi iz občin vse od Gornje Radgone do Ljutomera in Ormoža. Z odzivom in prispelimi izdelki so bili v komisiji, ki jih je ocenjevala, zelo zadovoljni.
Ocenjevalni komisiji je predsedovala diplomirana etnologinja iz Ljutomera Anja Serec Hod žar, drugi člani pa so bili iz upravnega odbora LTO Ljutomer Prlekija. Ocenjevanje so opravili decembra, pri tem pa so se osredotočili na avtentičnost izdelka, kar je vključevalo tudi avtentičnost materiala, povezanost s Prlekijo, kakovost izdelave, uporabnost spominka in posebno všečnost ocenjevalcu. Prvi nagradi so podelili dve, in
Direktor LTO Prlekija Ljutomer Andrej Vršič (levo) je predstavil nekatere projeKte.
Duhaj 179.900
Rodos
Hotel Africa 2* rnaj/70/NZ 84.900
Opatija
* Vita Dubrova 3*
do 5-3/2D/POL
14.980
Hurgada
Club Jasmin 3*
232J7D/AI
141.360
Tunizija
Sol Belima 3* rrw7D/Ar 89.900
8
SONCEK 080 19 69 www. sonch e k-cocti
TUI potovalni center
SONČEK
Slovenska 52 02 521 4192
MURSKA SOBOTA
Na natečaj je prispelo šestindvajset prleških spominkov, nagradili so štiri.
sicer za »gujdeka« (prašiček), ki so ga izdelali v Lončarstvu Žuman v Ljutomeru, lončarski izdelek z več nameni, v katerega se lahko dajo zaseka, maslo ali kaj drugega. Prvo nagrado pa je dobil tudi Unikat -Milan Belec iz Železnih Dveri, ki je izdelal kelih iz gline. Tretjo nagrado so podelili podjetju Agropro Ormož za darilno steklenico bučnega olja, četrto nagrado pa je prejela Cvetka Krabonja iz Podgorcev za domači sadni kruh v zanimivi embalaži. Pri nekaterih izdelkih je komisija pogrešala obrazložitev, čemu vse je izdelek namenjen Vsak udeleženec natečaja pa je dobil informacijo, kako bi lahko svoj izde-
lek še izboljšal Prvi štirje so dobili denarne nagrade. Nekatere izdelke tki prodajajo v prostorih TlC-a na Jeruz^ mu in Ljutomeru. Eden od ciljev jekta je, izdelovalcem ponuditi več nl° žnosti za trženje svojih izdelkov.
Predstavili so tudi prodajni ka^W za leto 2006, ki so ga izdali v štirih ie zikih in natisnili v 10 000 izvodih : tem projektu so kandidirali na rDP1 za sredstva Slovenske turistične org*®1 pr zacije skupaj z Razvojno agencijo ' lekija in z Javno razvojno agencijotlD čine Ormož za trženje turistične p°®d dbe s katalogom Polovico projekt* vrednosti 2.640.000 tolarjev je zag°t0 vila Slovenska turistična organizaC'l*’ polovico pa triindvajset ponudnik0’' ki se predstavljajo v katalogu
Izdali so ga v petih jezikih, ob sldV£,r skem še v italijanskem, nemškem.®' vaškem in angleškem. Podoben so izdali tudi lam, vendar je bilo takt* njem le enajst ponudnikov, kar pomef“' da se je število le-teh povečalo za več • sto odstotkov. Ponudbo v njem pa Pr® stavljajo pod blagovno znamko lem Slovenija. Za Slovenijo še vedn0^ dijo na tržni znamki Prlekija, za tujin0 P uporabljajo znamko Jeruzalem Slove®™ Vključili pa so še eno blagovno zna'1®’ s katero se bodo pojavljali in prom0’’ /£ li, in sicer Krajinski parkjeruzale®’। gorice, saj so opazili, da postajajo kfa|1^ ski parki na sejmih in drugih promo0^ čedalje zanimivejši za obiskovalce. J® ■ povedal Vršič. V katalogu je ob zen^ du, ki gosta usmerja v prleške kraj®1 ob zanimivem fotografskem gradN11 precej informacij o termah, hotelih, 'I’ tmajih, sobah, turističnih kmetij ali,' a točih, vinskih kleteh pa tudi o nar®' in kulturnih zanimivostih v teh kraj®1.
VESTNIK.9. februar 2006____________________________ŠPORT
19
Slovesna razglasitev najboljših športnikov, športnic in društev ŠZ Ljutomer
Laskavi naslov strelcu Rajku Robniku, rokoborki Mihaeli Čirič in
Karate sekciji TVD Partizana Ljutomer
športna zveza Ljutomer ter ob-
Ljutomer in Veržej z roko v roki že vrsto let skrbijo za razvoj spona na tem območju, kjer se letno v to dejavnost vključuje več •tor 4.000 udeležencev. Slovesna Uglasitev že 36. izbora najbolj-Scga Športnika, športnice, persPektivnega mladega športnika ■ 1 športnice, športnega društva ln šolskega športnega društva je 1 a v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. Na slovesnosti, ki so jo s ^ojirn nastopom popestrile mla-; flavtistke Tuti fruti, so sprego-^ili predsednik ŠZ Ljutomer
Vogrinec, ljutomerski žu-' " Jožef Špindler in tajnik ob-nt Veržej Bojan Ferenc, med ^sti pa sta bila tudi član 1O ' 'Opijskega komiteja Slovenije '”anko Žnidarič in načelnik t Ljutomer Tomi Nemec, »portnik leta 2005 je postal
koborka Mihaela Čirič, članica Rokoborskega kluba Ljutomer. V letu 2005 je sodelovala na evropskem Članskem in svetovnem prvenstvu za mladinke. Dosegla je tudi več zmag na domačih in mednarodnih turnirjih. »To priznanje mi veliko pomeni, saj je potrditev mojega dobrega dela in treningov v vseh teh letih,« je povedala.
Za njo je karateistka Sara Bol-kovič, članica karate sekcije pri TVD Partizanu Ljutomer. V letu 2005 je zasedla 2. mesto na državnem prvenstvu v borbah za mlajše kadetinje in zmagala na močnih mednarodnih turnirjih v Žalcu in Sevnici, Tretje mesto je pripadlo igralki namiznega tenisa Klavdiji Gider, članici namiznoteniške sekcije TVD Partizan Ljutomer in stalni igralki ekipe Ljutomera v 2. slovenski namiznote-
Priznanja tudi šolskemu športu in perspektivnim športnikom
Med šolskimi Športnimi društvi je prvo mesto zasedlo ŠŠD Ivana Cankarja Ljutomer. Učenke in učenci se udeležujejo vseh razpisanih medobčinskih šolskih športnih tekmovanj, ki jih je bilo v letu 2005 kar 30, sodelovalo pa je več kot 1.600 šoloobveznih otrok. Na drugem mestu je ŠŠD VIZ Veržej, na tretjem pa ŠŠD OŠ Mala Nedelja. Posebno priznanje za dolgoletno delo v športu je prejel Andrej Škerget, ki je že vrsto let znano ime v lokalnem okolju in širše. Dolga leta se ukvarja s športnim ribolovom kot tekmovalec in trener. Bil je trener in vodja državne reprezentance v sladkovodnem športnem ribolo
vu, član tekmovalne komisije in strokovnega sveta Ribiške zveze Slovenije ter član skupščine Olimpijskega komiteja Slovenije. Kar 12 let je opravljal funkcijo predsednika Športne zveze Ljutomer
Perspektivni športnik je Luka Prelog, Član Karate sekcije TVD Partizan Ljutomer. Maja 2005 je osvojil zelo zaželjeno dvojno krono, postal je namreč državni prvak med mlajšimi kadeti v katah in borbah. Naslovoma državnega prvaka je dodal še naslov pokalnega zmagovalca med mlajšimi kadeti. Zelo uspešno je nastopal tudi na mednarodnih turnirjih, kjer je osvojil 10 medalj, od tega štirikrat prvo mesto.
Drugo mesto pa so si razdelili mladi nogometaš Matej Pučko, zelo perspektivni član mlajše selekcije NK Veržej, ki je bil v okviru akcije Rad igram nogomet izbran za najboljšega igralca, strelec David Feuš, član SD Mesto Ljutomer, ki je dosegel zelo lepe rezultate v streljanju s standardno zračno puško med pionirji, in košarkar Miha Dominko, perspektivni član košarkarske, sekcije TVD Partizan Ljutomer, ki tekmuje v 2. slovenski pionirski ligi. Za najperspektivnejšo športnico so izbrali igralko namiznega tenisa Tino Matjašič. Kot Članica namiznoteniške sekcije TVD Partizan Ljutomer je v kategoriji mlajših kadetinj na 19. mestu v državi po rang lestvici Namiznoteniške zveze Slovenije in stalna igralka ekipe Ljutomera v 2. slovenski figi. Druga je igralka namiznega tenisa Jasmina Kotnik, perspektivna članica namiznoteniške sekcije TVD Partizan Ljutomer, tretja pa judoistka Katja Karba, članica judo sekcije TVD Partizan Ljutomer, ki je na državnem prvenstvu starejših deklic zasedla 2, mesto med starejšimi učenkami
Milan Jerše
Smučarski skoki
Zmaga odšla na Ptuj
Športno-rekreacijsko društvo Gornji Slaveči je organiziralo v nedeljo že 6. smučarske skoke. Nastopilo je kar 56 tekmovalcev Med 19 osnovnošolci je zmagal Benjamin Skledar (Dolič), ki je skočil najdlje -17 m. Drugi je bil Tilen Solar (D. Slaveči), 16,5 m, tretji pa David Ke-rec (G. Slaveči), 16,5 m. Najmlajši tekmovalec je bil 7-letni Rok Potočnik iz Dolnjih Slaveč. Med 15 mladinci je zmagal Tomaž Šeruga (Pečarovci) s skokom 20,5 m pred Danijelom Fickom (Grad), 19,5 m, in Danijelom ForjaniČem (G. Slaveči), 19,5 m. Med 22 člani je bil najdaljši Matej Kostanjevec (Ptuj) z 20,5 m, kar je tudi najdaljša daljava dneva. Drugi je bil Kristijan Slamar (G. Slaveči), 20 m, tretji pa Aleš Gomboc (Pertoča). Najstarejši je bil 44-letni Franc Čuš (Polenšak).
V ekipnih skokih za osnovnošolce in člane je nastopilo 8 ekip, v katerih so bili po trije skakalci. Pri osnovnošolcih so zmagali Majstri iz SRD Gornji Slaveči (Skledar, Steši, Kerec) pred ekipo Orle od Grada (Potočnik, Ficko, Kerec), pri elanih pa Jacksi iz Polenšaka (Kostanjevec, Čuš, Matjašič) pred ŠD Mladost Pertoča (Gomboc, Sukič, Ivanič) in ŠD Mladost iz Miklavža pn Ormožu Atraktivno zanimivo tekmovanje so končali tekmovalci v spustu z vrečami po doskočišču skakalnice. V mešani konkurenci je med 40 tekmovalci zmagal Andrej Fartek (G. Slaveči) pred Boštjanom Matjašičem (Rotman) in Zvonkom Čušem (Bratoslavci), jetrci pa je bil Uroš Recek (Kuzma). Najpogumnejši so se preizkusili še z »dogami« (ukrivljene deske iz lesenega soda). Nastopila je tudi glasbenica Marina Huber s Zdenkom.
Milan Jerše, foto: J. Z.
Nočni skoki v Prosečki vasi
Klub malega nogometa Prosečka vas je pripravil nočno tekmo v smučarskih skokih. Nastopilo je 33 tekmovalcev, zmagal pa je Zvonko ČuŠ iz Bratislavec, ki je imel dva najdaljša skoka Člani: 1. Zvonko Čuš (Bratislavci), 2 Boštjan Matjašič (Rotman), 3- Aleš Gomboc (Sv. Jurij), 4. Danijel Strahan (G. Slaveči), vsi po 18 m, 5. Roman Šeruga (Prosečka vas), 17,5. Mladinci: 1. Bojan Skledar (Dolič), 2. David Kerec (G. Slaveči), oba po 15,5,3- Kristjan Kerec (Vidonci), 14,5 m. T. G.
E* Ha’k° Robnik. Je član j ^esto Ljutomer, s katerim ze-Jt 8Pe$no tekmuje v 1. državni *'gi- Zasedel je 2. mesto nilt prvenstvu posamez-., ” Dosegel je dve zmagi na u natodnih turnirjih v Avstriji te.na ^vaškem, na katerih so ^1^^^tui1* nos*lc‘ olimpijskih ran i rrenutno je na 4. mestu lestvice 1 državne strelske lig-!? na ’ mestu posameznikov ’ 1 dežel (Slovenija, Hrvaš-»Rezultati, kijih do-km 01'	so res iz-
Pte'	pri skoraj 40 letih
n Nobenkrat namreč tov, '	manj od 590 kro-
na,- P°ve<Lal ob podelitvi priz-odlični strelec iz Pristave.
SJ(h rugem mestu je karateist TVij p član karate sekcije iTtiz»n.i Ljutomer. V letu 2 mestu na mli-državnem prvenstvu v Pot^n|' borbe do 70 kg. Žal je je ,i; Cedila poškodba, tako da v^ona namenjena okre-bo j ’: seveda upamo, da nas raz^^jj^i
s svojimi do-Tn v prihodnje.
vav J1 I« rokoborec Niko Hor-Muton ^' Rokoborskega kluba V letu 2005 je osvojil Rt 11(' L r/ avnega prvaka in dose-^dn " 1 zma8 na domačih in huv *'bdnit| rokoborskih tek-h ®il je tudi udeleženec Rvg evropskega prvenci <
!'ortnicah je najboljša ro-
niški ligi. Dosegla je tretji rezultat druge slovenske namiznoteniške lige (12 zmag in le tri poraze).
Med športnimi društvi so največ glasov prisodili Karate sekciji TVD Partizana Ljutomer. Ekipa si je v letu 2005 po poškodbi najuspešnejšega tekmovalca Sama Preloga z mladim rodom tekmovalcev uspešno začela nabirati izkušnje in uspehe. Skupno so osvojili 150 kolajn, od tega 14 na državnih prvenstvih. V svojih vrstah imajo tri državne prvake, ki so po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije uvrščeni med kategorizirane športnike mladinskega razreda.
Drugo je Strelsko društvo mesto Ljutomer. Že vrsto let je standardna ekipa prve slovenske strelske lige, kjer trenutno zaseda 5. mesto na lestvici. Vse bolj so usmerjeni v delo z mladimi strelci, kar počasi postaja sestavni del letnih programov društva. V društvu imajo enega Športnika državnega razreda po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije - združenja športnih zvez.
Na tretjem mestu je Kasaški klub Ljutomer. V letu 2005 so izpeljali 8 kasaških prireditev, bili so organizator vseh državnih prvenstev, in sicer slovenskega kasaškega derbija, državnega prvenstva triletnih kasačev in in državnega prvenstva dveletnih kasačev. Posamezna tekmovanja si je ogledalo več kot 1 500 gledalcev.
Tenis
S slovenskim zmagoslavjem ni bilo nič
S slovesno otvoritvijo, na kateri so spregovorili direktor turnirja Primož Starčič, podžupan občine Radenci in predsednik organizacijskega odbora Zlatko Mir, direktor Term Radenci Milan Hojnik in predstavnik Teniške zveze Slovenije Fredi Raj-her, se je v TC Radenci začel glavni turnir Junior Cup - Terme Radenci za svetovno teniško lestvico mladink in mladincev do 18 let. Tako so bili Radenci že drugič gostitelji najboljših mladih igralcev tenisa.
V 1. kolu je Zoran Golubovič (Winner klub Hotiza) preskočil prvo oviro in premagal solidnega Hrvata Dina Salopeka s 7:6 (5) in 6:0. Uspel je tudi Beltin-čan Tomislav Ternar (Branik Maribor), ki je z 2 : 6,7: 5 in 6 : 4 ugnal 5. nosilca, Avstrijca Ni-colasa Reissiga. Golubovič je bil uspešen tudi v osmini finala. Z zmago 6:2,6:3 nad prijateljem, Hrvatom Tiborjem Simičem, se je uvrstil v četrtfinale. To pa ni uspelo Temarju, ki ga s 6:4 in 6 : 6 (4) ugnal Hrvat Pavič. Sicer pa je pripravil na j več j e presenečenje uvodnega dela tekmovanja Hrvat Goran Rožič, ki je izločil prvega nosilca, rojaka Ve-drana Šiljegoviča s 7:6 (1), 7:5.
Žal je bilo četrtfinalno
srečanje z Miloslavom Mečirjem usodno za Goluboviča. Po hudem boju je slavil Slovak z 1:6,6:3 in 6: 4. V polfinale so se uvrstili še Goran Rožič (Hrvaška), Slovenec Grega Teraž po zmagi nad Hrvatom Pavičem in Nemec Klef-takos, ki je ugnal drugega nosilca Jukiča iz Hrvaške. V polfinalu je Mečir z 1:6,6:3,6:4 premagal Rožiča, Teraž pa s 6:3,6:7 (5), 6 : 2 Kleftakosa. Zmagovalec med fanti je postal Miloslav Mečir (Slovaška), sin še slavnejšega očeta, ki je bil na svetovni lestvici leta 1989 osmi. S 6:4,7:5 je premagal Slovenca Grego Teraža iz Mojstrane.
V dvojicah se je Zoran Golubo-
Jasmina Kajtazovič
vic skupaj s Hrvatom Tiborjem Simičem brez boja prebil v 2. krog tekmovanja. Tu ju je s 6:2,3:6,6 : 0 izločil hrvaški par Pavič - Rožič. V finalu sta prepričljivo zmagala brata Bedene iz Kopra, ki sta bila s 6: 2,6: 2 boljša od avstrijskega para Dshandshgava ■ Weihs. Med mladinkami pa je slavila sloven-sko-poljska naveza Mohorčič • Zagorska, ki je s 7 : 5,6 :1 ugnala Nemko Killi in Avstrijko Toljan.
Pri dekletih se je prva v finale uvrstila Jasmina Kajtazovič (Otočec), ki je gladko s 6:2,6:2 ugnala favoritinjo in prvo nosilko Dijana Nakič iz Velenja. V drugem polfinalu je Mariborčanka Tadeja Ma-
Miloslav Mečir
jerič z 2 : 6, 3 : 6 izgubila proti favorizirani Nemki Killi. Slednja, ki se je na glavni turnir prebila kot kvalifikantka, je bila v finalu premočna za obetavno Jasmino Kajtazovič iz Novega mesta in zasluženo zmagala s 6:2,6: 3- Tako ni bilo nič s slovenskim zmagoslavjem, a so vsi pokazali veliko borbenost in odlične igre na celotnem turnirju. Zadovoljstvo je izrazil tudi direktor turnirja Primož Starčič: »Prvi razlog je, ker smo letos dobili za rang višji turnir, kar pomeni, da je bila zato udeležba številčnejša in boljša. Končno število igralk in igralcev je bilo 150. Drugi razlog pa je, da smo skupaj z mednarodno in slovensko teniško zvezo organizirali zelo kakovostno prvenstvo, ki omogoča slovenskim mladim igralcem preboj v svetovni tenis « M. J., foto: J. Z.
Primož Starčič
20
SPORT
9. februar 2006 - VESTNIK
Kegljanje
Igralke Nafte rešile pomursko čast
12, krog 1. slovenske A-lige za moške: Radenska - Iskracmeco 2 : 6 (3398 3484). Zmagala sta Borovje (592) in Šebjanič (556). 12. krog 1. slovenske B-lige za ženske: Radenska - Eta 2 : 6 (3108 : 3223). Zmagali sta Kaučič (545) in Tibaut (582). 12. krog 2. slovenske lige vzhod za moške: Miklavž - Nafta 7 :1 (3152 : 2983). Edino točko je priboril Zadravec (546). 9 krog 2. slovenske lige vzhod za ženske: Nafta - Fužinar 5 : 3 (3089 :3036). Zmagale so: Ščap (580), Varga (523), Sapač (508) Igralke Nafte so četrte, le dve točki za vodilno trojko.
12. krog 3. slovenske lige vzhod (moški): Fužinar - Radenska 8 :0 (3378:3160). Radenska III pa je doma igrala neodločeno 4: 4 s Pre poljem Najboljši domačini so bili: Ružič (554), Najžar (551) in Iskra (534).
M. J., F. B.
Judo
Bogata bera mladih Prekmurcev
V Oplotnici je bilo državno prvenstvo osnovnošolcev, na katerem je sodelovalo 157 tekmovalcev iz 35 slovenskih šol. Vidno vlogo so imeli tudi obetavni prekmurski tekmovalci. Največ medalj, in sicer šest, je pripadlo Sobočanom. Na najvišji stopnički sta stala Uroš Kavčič (do 50 kg) z OŠ lil v Murski Soboti in Karin Kerec (do 52 kg) z OŠ I Murska Sobota. Štiri tretja mesta pa so osvojili Rok in Rajko Ropoša, Luka Barber (vsi OS Bakovci) in Veronika Dogar z OŠ Turnišče. Bronasti medalji sta osvojila tudi Jon Jerebic (KBV Lendava) z OS Beltinci in Katja Kavaš (JK Lendava) z OŠ Turnišče.	M. J.
Karate
Odlični Sobočani
V nedeljo je bil v Limbušu mednarodni turnir v katah in športnih borbah, ki se ga je udeležilo 280 tekmovalcev iz 42 slovenskih in hrvaških klubov. Tekmovalci karate kluba Rofix Murska Sobota so zasedli kar pet prvih mest, in sicer ml. kadet Aleš Kuronja, ml. dečko Blaž Lebar m ml. deklica Silvija Rajnar v katah ter ekipno ml. dečki (Blaž Lebar. Sebastijan Koltaji, Sara Rogan) in ml kadeti (Aleš Kuronja, Grega Konkolič, Jan Berden). Druge so bile st. in ml. deklice ter ml. kadetinje, tretji pa Jan Berden. Bronasto odličje so dobili tudi Jan Jurkovič, Filip Španbauer in Stanko Klemenčič (vsi karate klub Radenci). Mladi Sobočani so se izkazali tudi v 2. kolu osnovnošolske lige v Selnici ob Dravi. Zmagali so: Daša Flisar, Grega Benko, Tina Novak, Jan Peter Bernjak, Sebastijan Koltaji, Jasmina Hajdinjak, Kaja Casar, Silvija Raj nar. Blaž Lebar, Aleš Kuronja, Damjana Hajdinjak in Miloš Golubovič. Poleg tega so zasedli še 11 drugih in 12 tretjih mest.	M. J.
ŠD Gerllnci
Ne držijo križem rok
Na začetku leta so člani ŠD Gerlinci na letnem občnem zboru izvolili novo vodstvo in pripravili program aktivnosti. Društvu je vse od ustanovitve uspešno predsedoval in ga vodil z veliko odrekanj Avgust Gutman. Po petnajstih letih so vodstvo društva pomladili, in sicer so bili na najodgovornejše funkcije izvoljeni: Dušan Bonifarti za predsednika, podpredsednik je postal Gregor Holsedl, blagajničarka Tončka Iskra in tajnik Robert Vogrinčič.
V načrtih za leto 2006 so si zadali ureditev dokumentacije v zvezi z lastništvom športnega centra in posodobitev le-tega. Ob igrišču za mali nogomet in asfaltiranem igrišču za odbojko želijo dograditi še igrišče za odbojko na mivki In stezo za balinanje ter posodobiti igrala za otroke. Prvo nedeljo v juliju bodo že 15. organizirali malonogo-metni turnir. Člani in simpatizerji društva si želijo tudi ponovne vključitve in tekmovanja moštva v medobčinski ligi malega nogometa.
M. J.
Pikado
Šarika premagala Malibu
Vil. krogu lendavske pikado lige ni bilo večjih presenečenj. Mogoče preseneča le gladka zmaga Šarike v derbiju proti drugouvrščenem ekipi Malibu ja s 3:0. Z to zmago si je moštvo Šarike povečalo možnosti tudi za končnega zmagovalca lendavske pikado lige. Prav tako je zmago dosegel tretjeuvrščeni Tropicano proti moštvu Kvatro Gal.
Izidi 11 kroga: B. W. C. - Tiffani 3 : 0 (9 :7), Kiki - Mladost 0: 3 (5 : 11), Tropicano - Kvatro Gal 3 : 0 (16: 0), Šarika - Malibu 3 :0 (9: 7).
F. H. M.
Bogdan trikrat sedemnajsti
V nemškem Hofu je bil evropski EDU-rang turnir, na katerem je nastopilo 157 tekmovalcev in 67 tekmovalk. Pri moških je zmagal Avstrijec Burger, na odlično 5. mesto pa se je uvrstil Damir Lukač (F1 Dokležovje) Simon Bogdan (Top-Gun Grlavaj je bil 17. Tudi drugi dan je bil Simon Bogdan 17, zmagal pa je Srb Mensur Sujlovič. V dvojicah sta Simon Bogdan in Suzana Stjepanova (Češka) zasedla 17. mesto. Na evropski rang lestvici (1126 igralcev) je prvi Avstrijec Burger, Simon Bogdan pa je 19.	M. J.
Atletika
David Horvat državni mladinski prvak
V Linzu je bil drugi del državnega prvenstva v dvoranskih krožnih tekih. Z naslovom državnega mladinskega prvaka se je v teku na 800 m izkazal David Horvat Davor Gregorinčič je bil drugi na 3000 m, Matej Fujs četrti in Primož Sreš peti (oba na 800 m).
Pred tem so Člani AK Pomurje na mitingu na Dunaju, kjer so sodelovali atleti iz 11 evropskih držav, postavili nove osebne dvo-
ranske rekorde. David Horvat na 400 m (50.67), ki je med starejšimi mladinci zasedel 2. mesto, Davor Gregorinčič na 800 m (1:58,83), ki je zasedel 3- mesto med mlajšimi mladinci, in Tina Jureš na 200 m (25.75), kjer je med starejšimi mladinkami zasedla 2. mesto, na 60 m (8.03) pa je bila tretja. Gregor Kranjec je z letošnjim najboljšim dvoranskim rezultatom na 200 m (23.64) zasedel med starejšimi mladinci 5.
Hokej
Članska prvaka Pliva in Triglav
Zmagovalno moštvo Plive. Foto: J. Z.
V Murski Soboti je bilo končano 15. državno prvenstvo v dvoranskem hokeju. V obeli članskih konkurencah so petič osvojili naslov državnih prvakov hokejisti Plive (Lipovci) in hokejistke Triglava (Predanovci). Na zadnjem turnirju je ekipa Murske Sobote presenetljivo gladko premagala državne podprvake, igralce Triglava, toda zaradi medsebojne zmage so tretje mesto zasedli hokejisti Moravskih Toplic. V ne deljo bo v Murski Soboti mednarodni dvoranski turnir v hokeju za dekleta, kjer bodo nastopile
Badminton
Horvat in Pešehonov državna prvaka
V Ljubljani je bilo državno pr venstvo v članski konkurenci. Lep uspeh so dosegli člani BK Mladost Lendava, saj sta si v tekmovanju moških dvojic Miha Horvat in Denis Pešehonov priborila naslov državnih prvakov. V dramatičnem
ekipe iz Hrvaške in Slovenije. Moški ekipi Leka in Triglava bosta v soboto, 11., inv nedeljo, 12. februarja, nastopili na turnirju inter lige v Budimpešti.
Rezultati zadnjega turnirja DP v Murski Soboti - člani: Pliva - Murska Sobota 6 : 1 (2 : 0), Triglav - Moravske Toplice 3 :2 (1:1), Murska Sobota -Moravske Toplice 3 : 3 (1:2), Pliva -Triglav 7 :3 (5 : 2), Triglav - Murska Sobota 3:8 (2:3), Moravske Toplice - Pliva 2: 4 (0:1). Vrstni red: 1. Pliva Lipovci, 27,2. Triglav Predanovci, 15, 3. Moravske Toplice, 4. Murska Sobota, obe po 5 točk. Članice:
Triglav - Moravske Toplice 7 : 0 (3 : 0). Vrstni red: 1. Triglav, 9,2. Moravske Toplice, 0 točk. Mladinci: Pliva -Triglav 3 :2 (1:1), Moravske Toplice - Predanovci 1:4 (0 : 2). Vrstni red: 1. Pliva, 18, 2. Triglav, 12, 3. Predanovci, 4,4. Moravske Toplice, 1. Kadeti (U-14): Triglav - Moravske Toplice 5 : 1 (1 : 1), Moravske Toplice -Pliva 3 : 0 (1: 0). Vrstni red: 1. Triglav, 12,2. Moravske Toplice, 6,3. Pliva, 0. Mlajši kadeti (U-12): OŠ Puconci - M. Toplice 0 :2 (0 :1),Triglav - Predanovci 2:1 (1:0). Vrstni red: 1. Triglav, 16, Predanovci, 11,3. OŠ Puconci, 4,4. M.Toplice, 3.
Tonček Gider
finalustaz2 : 1 (15 : 12,7:15 in 15 : 10) premagala dvojico ljubljanske Olimpije Andreja Poharja in Miho Šepca ml. Miha Horvat je v mešanih dvojicah nastopil z Majo Kersnik (Olimpija) in se uvrstil na 5. do 8. mesto.
V ženski konkurenci sta v dvojicah Nika Koncut in Iva Lukač zasedli 3 mesto. V posamični konkurenci je Iva Lukač končala tekmovanje na 5. do 8. mestu, Nika Koncut pa na 9. do 16. mestu.
F. B.
Odbojka
Poraz spremenili v zmago
V 17. krogu 1. DOL za moške so igralci Pomurja Galexa Mira na domačem parketu po dramatičnem zaključku s 3: 2 (22, 20, -20, -20, 13) ugnali ekipo Marchiol Prvačina.
Pomurje Galex Mir: Dačovič 10, G. Horvat 23, Flisar 2, Novito-vič 3, Kovačec 1, Čeh 4, Marič 16,
nosti, toda z bojevito igro so uspeli nadomestiti veliko prednost gostov in se naposled veselili zmage.
Drugi izidi: Prevent Gradnje IGM - Calcit Kamnik 3:1, Olimpija - Fužinar Metal Ravne 0 : 3, Salonit Anhovo - Krka 3 :0. V naslednjem krogu igrajo Sobočani
A. Grut 12, P. Horvat, B. Grut. Pri gostih so največ točk dosegli: Furlan in Paliska (po 20) ter Komet (18).
Potem ko so Sobočani rutinirano dobili prva dva niza proti moštvu Marchiol Prvačina, je kazalo na njihovo gladko zmago. Toda v tretjem nizu je prišlo do preobrata, saj so gostje z uspešnimi menjavami preobrnili rezultat v svoj prid. Podobno je bilo tudi v četrtem nizu, saj so igralci iz Prvačine povedli takoj na začetku in vod stva več niso izpustili iz rok. Domačini so delovali nemočno tudi v odločilnem nizu, saj so ves čas
zaostajali. Pri izidu 7 : 11 je kazalo, da nimajo več nobenih mož-
doma z Olimpijo.
Salonit	18	15	3	43
Prevent	18	14	4	41
Pomurje	19	12	7	35
Prvačina	18	8	10	27
Krka	18	7	11	24
Kamnik	18	6	12	18
Fužinar	18	8	10	17
Olimpija	19	1	18	6
Beltinci klonili v Rušah
14. krog 3 DOL vzhod za moške: Turbina - Beltinci 3:2(15,-20, -20, 15, 1 5), čeprav so Bel-tinčani vodili z 2 : 1 v nizih in so imeli zaključno žogo, Ljutomer -Vuzenica3:0(15,22,25) Vrstni red: 1. Beltinci (28), 2. Poljčane, 3. Fužinar Metal II (oboji po 24),
4. Turbina (20), 5 Ljutomer (14).
14. krog 3. DOL vzhod za žen-
mesto, Primož Sreš pa je prvič v dvorani tekel na 200 m (24 48) in zasedel 5. mesto med mlajšimi mladinci. Na mitingu v avstrijskem Schilettnu je zmagal st. mladinec Štefan Maučec (50 m ovire), druga sta bila st. mladinec Denis Hamier (50 m ovire) in ml. mladinka Monika Trost (50 m), na mitingu v Novi Gorici pa je v skoku v daljino zmagal Robi Kreft.
Milan Jerse
ske: Sonimex Radenci - ŽOK Puconci 3 : 2 (-23,-20, 21, 19,7), DRŠ Murska Sobota - Krovstvo Borovnik 3 : 0 (15, 12,19). Vrstni red: 1. Nova KBM Branik II (42), 2, Kajuh Šoštanj (38), 3 DRŠ Murska Sobota, 4 Dravograd (obe po 32), 8. ŽOK Puconci (16), 9. Sont-mex Radenci (14). Pari 15. kroga: DRŠ Murska Sobota - Kajuh Šoštanj, Vuzenica - Sonimex Radenci, ŽOK Puconci - Prebold.
Milan Jerše
Hokej na ledu
Rokomet
Pomembna zmaga
Milleniuma
Rokometašice Mil leni utna^ Sv. Jurija so v 17. krogu 1 slovenske B-lige gostovale v Mah boru in premagale ekipo 8* nika s 24 : 23- Bolj zbrano U učinkovito so zaigrale v Malije van ju in dosegle četno zm1, go. Najboljše strelke: ŠijarB l'1 Rajh 6, Ajlec 3, Karba 2. LG
Košarka
Zmaga z Banexom
17 krog 1. B SKL za moške Banex Safcol - Radenska CrO' tiv Sobota 70 : 75 (11: 23,27 15. 10 : 19, 24 : 18). Soboč^' so na gostovanju v Slovenski Bistrici v prvi četrtini pove^ kar z 12 točkami razlike, polčasu pa so imeli le 2 točk1 prednosti (38 : 36). V tretji ft trtini so Sobočani razliko večali na 11 točk, ob koncu p-spet popustili. Strelci: Ka^ 18, T. Novak 13, Maje 10, M 9, Dominko 8, Šuran 6, Bralk* vič in Pok po 4, A. Novak 3.
Na lestvici vodijo Hops! žela z 32 točkami pred TnglJ' vom in Novo Gorico, po 31' Radenska Creativ Sobota (2^ pa je osma. V naslednjem KU gu igra doma s Celjskim KK V derbiju boljša Radgona
V nadaljevanju prvenstva1' pomurski košarkarski lig'* igrali; KOŠ Središče ob Dravi' Lindau Lendava 63 : 72, Bel^' ci - Ljutomer 73 : 77, Goftis Radgona - Isyp Šalovci 1^ 85.
Strelstvo
Tišinčani in Ziško
Pri Svetem Juriju ob ŠčaV^ je bil 5 turnir Lige treh deze' zračno puško. Ekipno je ‘in‘ galo SD Kolomana Flisarja 7^ na s 1760 krogi pred SD lenbor Brezje (Hrvaška), 17“ in SD Štefana Kovača Turnih 1751. Člani SD Jezero Dobft*' nik (1724) so bili šesti.
Posamezno: 1. Dušan (Tišina), 594. 2. Gorazd Koc^ (J.Jurkovič), 593,3- Rajko«0" nik, 592, 4. Miroslav Turk Ljutomer), 590, 5. Robi Mat' ’ ja, 588, 6. Gregor Maučec (1* ( Turnišče), 586,9- Drago Per*^ (Tišina), 584, 11. Franc 582,19. Franc Car, 574, 26.1^ ko Horvat (vsi Dobrovnik), *
Učinkovita igra Ledenih strel
I p
V soboto je bilo 2. kolo MHL (lige za prvaka). Srečali sta se ekip1 denih strel in HK Bee team, nasprotnik iz zgornjega dela lestvice ■ ■ prve minute so Sobočani močno pritisnili, toda po rahli terenski moči so povedli gostje. Po prejetem zadetku so hokejisti Ledenih še bolj pritisnili na vrita nasprotne ekipe, vendar se do polčasa rezd ni spremenil. Takoj v nadaljevanju pa so Ledene strele izenačile, k11^. zatem pa povedle. Po velikih priložnostih na obeh straneh so gostK' . načili na 2:2 Takrat se je tekma še bolj razplamtela, pri čemer uspešnejši borbeni in požrtvovalni Sobočani, ki so zmagali s 4 2
ci:Jure Gajšek, 2, Jurgen Petrič in Miran Skale
I
VESTNIK-9. februar 2006
ŠPORT
21
Nogomet Žilavec spet v Fazaneriji
Čeprav se je Denis Žilavec že Pred časom pridružil treningom nogometašev Mure 05 in le iskal nov klub v tujini, je le malokdo pomislil, da bi se fah-•o nekdanji igralec beloruskega P^oligaša MTZ Ripa vrnil v Fa-^nerijo. In vendar se je to zgo--*io zadnji dan zimskega prestopnega roka. Da gre za zelo Pomembno okrepitev murskosoboške tretjeligaške ekipe, ne ’Wiva tudi trener črno-belih Slobodan Durič.
Medtem so igralci Mure 05 gostovali v Varaždinu in z 1:4 0) klonili proti hrvaški pr-v°ligaŠki ekipi. Spodbudno pa oa so Sobočani presenetili z Ze,o dobro igro in v prvem pol-povedli z evrogolom Prett-^ia Tako je bilo vse do 66. ^mute, ko so gostitelji, ki so na-f °P^' brez reprezentantov Ša-ar>oa, Benka in Posavca, uspeli cnaČiti. V končnici pa so po vilnih menjavah, pri čemer ’bile usodne zlasti prekinitve, Sostitelji uspeli doseči tri zadetke.
^di igralci Mure pa so po 10 r> igri z 0 : 1 izgubili z Alu-ln,jem v Kidričevem. Edini za-etek je v 44 minuti dosegel V'W.	M l
^kometni klub Pomurje se prebuja
Zaceli tako rekoč iz nič
। ^kometni klub Pomurje po že d neusPeSn> avanturi s člani Ve leti uspešno nastopa v /finski konkurenci. To mo-tCL° Usedlo v ligaškem delu m ji v irm delu Slovenije ° tretje mesto. V kategoriji ln dečkov A (letnik 1991 "o bili sedmi, starejši B (letnik 1992 in mlajši) pa $ '1 tekmovanja so se medtem v k0n(*njC0> kjer 5e Bga za končno uvrstitev.
^^rejši dečki A (letnik 1991 in tekmujejo za končno uvr-"d mesta Med ekin'"'°' Mubljani premagali liki h ^tnu kier 'Braj° naraščaj-f,f znane ženske rokomet-Posr ipe’ Z rezultatom 35 : 19. A ^ava Pomurja: Erik Kapun ^ve|J-'’ ^enis Sraka 1, Matej 5> Gorazd Utroša, Luka
Nogomet
Rekordna udeležba na seminarju
Območno društvo nogometnih trenerjev iz Lendave in območna organizacija trenerjev iz Murske Sobote sta bila organizatorja seminarja za licenco B in C v Gančanih. Seminarja se je udeležilo rekordno število 125
Mali nogomet
Soboški zdravniki prvaki
Zdravniško športno društvo DOC iz Murske Sobote je pripravilo 12. odprti mednarodni turnir. Nastopilo je šest ekip iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije, prav toliko pa veteranskih ekip. Na hkratnem državnem prvenstvu slovenskih zdravnikov, ki jih
S tekme soboških zdravnikov. Foto: J. Z.
Premzel 2, David Gerič 3, Gregor Benko 5, Marko Jankovič 5, Primož Raj 7 (kapetan), Tilen Bogdanovič (vratar), Matija Jerič 7, Samo Bojnec, Tine Barber.
Ekipa RK Pomurje
trenerjev iz obeh zvez, ki so bili s predavanji zelo zadovoljni. Licenco B je pridobilo 55 trenerjev, licenco C pa 70. Na predavanju je bila prvič tudi ženska, in sicer trenerka NK Serdica Marjana Jef-tič. Predavali so Matjaž Jakopič,
čaka julija v Italiji nastop na svetovnem prvenstvu, je zmagala Murska Sobota pred Mariborom in Celjem. Na odprtem turnirju, skupno z veterani, je bila najboljša Podravina iz Ludbrega, ki je v finalu premagala Old Boys iz Murske Sobote z 1 : 0. Posebna
RK Pomurje je nato v Murski Soboti z visokim rezultatom 48: 14 premagalo ekipo RD Alples iz Železnikov. Najboljši strelci pri
Pomurju so bili Marko Jankovič z 11 goli, David Gerič, 10, in Primož Raj, 7. RK Pomurje: Erik Kapun (vratar), Denis Sraka, Matej Šavel, 7, Gorazd Utroša, 2, Luka Premzel, 3, David Gerič, 10, Gre-
Drago Kostanjšek, Silvo Pugelj in Dragan Dimič. Delo nogometne šole je predstavil Boris RadoŠ, delo nogometnih centrov MNZ Murska Sobota in Lendava pa oba inštruktorja.
F. H. M,
žirija je za najboljšega vratarja izbrala Nevenka Herenčiča, za igralca pa Antona Havajiča (oba Podravina).
Rezultati četrfinale: Doc Za
greb - Nafta Lendava 2 : 0, Old Boys - Maribor 4:1, Finting MS -DOC MS 2:1, Podravina - Makar-ska 2 :1. Polfinale: Doc Zagreb -Podravina 1: 2, Old Boys - Finting 3 :0. Finale: Old Boys MS -Podravina 0:1.
T. G.
Nogomet
Trije porazi Nafte
V drugem srečanju na pripravah v Medulinu so Lendavčani izgubili s solidno madžarsko prvoligaško ekipo Pecs z 1 :2. Edini zadetek za Nafto je dosegel Jože Benko (30). Lendavčani so nekoliko bolje igrali v nadaljevanju, ko sta zapravila lepi priložnosti za izenačenje Srša in Peter Gerenčer. Še vedno za moštvo nista nastopila Cifer in Cipot, ki trenirata po posebnem programu.
V tretjem srečanju so igralci Nafte ponovno izgubili z minimalnim izidom 0 1. Tokrat jih je ugnala novosadska Vojvodina. Naftarji so prikazali dobro igro v obeh delih srečanja in zapravili nekaj lepih priložnosti za izenačenje (Srša). Lendavčani so na srečanju nastopili v prvem delu z enim moštvom, nakar je trener Rob v nadaljevanju dal priložnost še drugim igralcem. Vojvodina je povedla v 55. minuti po odbiti žogi vratarja Lendavčanov.
V zadnjem pripravljalnem srečanju pa jih je ugnalo tretjeuvrščeno moštvo Srbije in Črne gore Voždovac z 1:0. Edini zadetek jev 35. minuti dosegel Marinkovič. Lendavčani, za katere nista nastopila Cifer in Cipot, so zamudili nekaj priložnosti za zadetek.	F. H. M.
gor Benko, 7, Marko Jankovič, 11, Primož Raj, 6 (kapetan), Tilen Bogdanovič (vratar), Samo Bojnec, 1, Tine Barber. 1.
Ekipo kot trenerja vodita Milan Bogdanovič in Vojko Kuhar. Z ligaškim tekmovanjem bosta ekipi starejših dečkov A in B nadaljevali marca.
Milan Jerše
Invalidski šport -Sobočani
v vodstvu
V Ljubljani je bil 3- krog v igri z zvenečo žogo za slepe in slabovidne Slovenije. Sobočani so z 10:4 premagali Laško, s 5 : 4 Zagreb in s 6 : 10 izgubili proti Kockarjem. Kljub temu so Sobočani, za katere so nastopili Maučec, Potočnik, Vogrinčič in Pirc, vodilni z 12 točkami.
A. T. Kos
Mali nogomet
Poraz vodilnih Renkovec
Vil. krogu zimske lige Turnišča je prišlo do velikega presenečenja. Vodilni Renkovci I so doživeli presenetljiv poraz 2: 4 s Cicibani 1825. Najvišjo zmago je dosegel Elbo proti Medžimurskim dečkom (11:1). Največ zadetkov pa je padlo na srečanju Sunčence - Renkovci II (11: 10). Vodstvo na listi strelcev je ponovno prevzel Aleš Ritlop (Renkovci II) pred Boštjanom Zelkom in Kristjanom Zadravcem.
Drugi izidi: Bele vrane - ODNS Kiki bar 2 : 5, Črne vrane - ND Nedelica 8:2, NK Turnišče ? Gremlin 6:9.
F. H. M.
V finale ekonomska šola In gimnazija
V športni dvorani OŠ III v Murski Soboti je bilo polfinale srednješolskega tekmovanja za dijakinje. Zmagala je Ekonomska šola Murska Sobota, ki se je skupaj z Gimnazijo Murska Sobota uvrstila v finale srednješolskega državnega tekmovanja dijakinj v malem nogometu. Rezultati: Ekonomska šola MS - 1. Gimnazija Celje 5:1. Gimnazija MS - Poklicna in srednja ekonomska šola Slovenj Gradec 3 1, Ekonomska šola MS - Poklicna in srednja ekonomska šola Slovenj Gradec 5: 0, Gimnazija MS - 1. Gimnazija Celje 4:1, Ekonomska šola MS - Gimnazija MS 1:1, Poklicna in srednja ekonomska šola Slovenj Gradec - 1. Gimnazija Celje 2 : 0.
M. J.
Mladi Veržejci prvi v Gradcu
Mladi nogometaši Veržeja (U-13) so zmagali na mednarodnem turnirju v Gradcu. Sodelovale so ekipe iz Hrvaške (Inter, Zaprešič), Slovenije (Krka, Maribor, Ljubljana, Veržej) in Avstrije. Iz treh predtekmovalnih skupin so se v končnico uvrstili Inter, Maribor in Veržej.
Najuspešnejši so bili igralci Veržeja, ki so premagali Mariborčane z 2 : 1, s Hrvati so igrali 0: 0 in osvojili zmagovalni pokal. Matej Pučko (Veržej) je bil najboljši strelec turnirja s 5 goli
V ljutomerski športni dvorani pa je bil turnir za dečke (U-14). Nastopile so ekipe iz G. Radgone (Arcont), Kidričevega (Aluminij L, II.), Ptuja (NŠ Poli Drava), M Sobote (Mura 05), Maribora (Železničar), Lendave (Nafta), Slivnice, Veržeja in Ljutomera (NŠ Oxigen L, II.). Rezultati končnice: za 5- mesto Oxigen I - Slivnica 4:2, za 3- mesto Aluminij I - Mura 05 2:0, za 1. mesto Aluminij II - Drava 5:1.
N. Š.
Remi Marincev
Rezultati 12. kroga v 2. slovenski ligi vzhodi Živex Loka - Marti-nišče Codex 6:1, Marinci VešČica - Benedikt 5 :5, Napoli Intelsat Pernica - Cerkvenjak G Anton 2: 2, Hrastnik - Bioterme Mala Nedelja 7:0, Miklavž - Slovenske Gorice 5:5- Vrstni red; Živex Loka, 28, Miklavž, 27, Pernica, 26, Cerkvenjak, 21, Marinci Veščica, 14, Slovenske Gorice, 13, Hrastnik, Martinišče Codex in Benedikt, po 11, Bioterme Mala Nedelja, 8.
N. Š.
^koborba
Domačinom kar sedem državnih naslovov
Mpta^01^0 dru^tvo Sobota je v j^ v’0' športni dvorani OŠ I $ty0 Soboti državno prven-$loD, Rokoborbi grško-rimskega ’Hu ^.^ete in člane. Sodelo-’ Umovalcev iz 9 sfo-klubov
'tlr|. saj smo od dekat M, j'' <:*nnaslovov osvojili ^gih	tekmovalci iz
taj0 ž "Ubov, ki marsikdaj trenilo,« je V5e bolj napreduje-^otnačih '''1 Zadovotini trener Loborcev Rade Bali: Mitšag0Va*ciso namreč posta-55 kg), Matej 8-11	6(5 kg), Jure Kuhar
;	Dejan Šernek (do
Sedmak (do 120 "»ina V konkurenci ter Do-^|1R,ORri,,ec (do 63 kg) in detih Vi (d°100 kg) pri ka-^jezm loriji Članov do 74 Val MariL8al Bostjan Holc (Zeleni noor),
Jure Kuhar in Niko Horvat v borbenem
Še preostali zmagovalci med kadeti: Boban Miletič (do 50 kg), Žiga Pepel (do 54 kg), oba Šparta-nec Žalec, Tibor Tenko (Hoče) do 58 kg, Aljaž Wagner (Razva-
prijemu. Foto: J. Z.
nje) do 69 kg. Ramadan Hasani (Maribor) do 76 kg in Evgenij Stojanov (Žalec) do 85 kg.
Od drugih pomurskih tekmovalcev se je kadet Andrej Fajs
(Sobota) v kategoriji do 58 kg uvrstil na drugo mesto, kar je uspelo tudi Francu Topošku (He-rkul Križevci pri Ljutomeru) v kategoriji do 100 kg, njegov klubski kolega Danilo Jesenik pa je bil v kategoriji do 76 kg tretji. Med Člani pa je Ljutomerčan Sašo Smolkovič v kategoriji do 74 kg zasedel tretje mesto.
Videli smo nadvse zanimive in atraktivne boje. Slovenski reprezentant Jure Kuhar je v polfinalu premagal mladega ljutomerskega tekmovalca Nika Horvata, ki bo letos sodeloval na mladinskih uradnih prvenstvih. Skupaj z Davidom Ivaničem (Sobota) sta si razdelila 3. mesto. V finalnem dvoboju pa je Kuhar premagal Razvanjčana Petra Kmetca, ki je tudi mlad tekmovalec in je lani sodeloval na mladinskem EP v Murski Soboti. »Vsako leto je konkurenca močnejša, zato sem v finalu osvojil
zlato medaljo šele po težkem boju,« je dejal Kuhar.
V kategoriji do 96 kg se je izkazal Dejan Šernek, ki je v finalu premagal izkušenega Nusreta Hasani j a iz Maribora. Dvoboj je končal z atraktivnim metom, Čeprav je zaostajal za štiri točke. »Presrečen sem ob osvojitvi državnega naslova. Moj nasprotnik je bil zelo težak in močan, s tehniko pa sem dokazal, da sem v svoji kategoriji trenutno najboljši v Sloveniji,« je pripomnil Šernek.
V kategoriji do 120 kg je Mitja Sedmak v finalu ugnal izkušenega tekmovalca Iz Razvanja Iva Žižka. Oba sta dobila po en set, v tretjem odločilnem pa je Mitja končaj člansko DP z atraktivnim metom. »V finalu sem dobil nasprotnika, ki ima nekaj več kilogramov kot jaz. Zato me je precej namučil in sem se moral zelo potruditi za zmago,« je priznal Sedmak. Njega in druge slovenske rokoborce čaka aprila EP v Rusiji in septembra SP na Kitajskem. Milan Jerše
Ledava prva v Rogasovclh
Končano je bilo zimsko prvenstvo občine Rogašovci. Med 10 ekipami je v odločilni tekmi za prvo mesto ŠD Ledava iz Serdice premagalo KMN Večeslavce z 2: 1, izgubilo pa 0 : 2 z Goričanko iz Rogašovec. ŠD Ledava je za tretji zaporedni naslov občinskega prvaka dobilo v trajno last prehodni pokal. Najboljši igralec je bi) Kristjan Fartek, vratar pa Boštjan Nemec. Vrstni red: I. ŠD Ledava Serdica, 22,2. KMN Večeslavci, 3-NK Goričanka Rogašovci (oba po 19), 4. NK Serdica 17, 5. KMN Rogašovci 16.
T. G.
Petrol brez poraza
Rezultati zimske lige ŠZ Križevci: Prevozi Jelen - Križevci 3 6, Petrol Stanjko - LO-KO 4 : 3, Zetor servis Vučja vas -Rock’n’roll 2 : 5, MRD - Tlakovanje Hanžekovič 2 : 2, Bar Milena - ŠD Berkovci 1 : 3, Kak-pa.com - Veterani MBA 4: 5. Vrstni red: Petrol, 27, Veterani MBA, 22, Kakpa.com in LO-KO, po 18, Rock’n’roll, 17, Križevci, 16.	M. J.
22
MULARIJA
9. februar 2006- VESTNIK
Mrzla zima
Zunaj danes je mrzlo, upam, da jutri ne bo tako.
Listje rumeni, meni pa se zdi, da že zima k nam hiti. Ko snežinke padajo z neba, meni se delati nič ne da, raje gledam, kako padajo na tla. Otroci zunaj kepajo se, od mraza tresejo se. Snežak pred hišo stoji.
in kriči:‘Kam se vam tako mudi?« Otroci ga ne poslušajo in ga ne ubogajo, zato snežak se od žalosti stopi in zima iz naših krajev odhiti.
Napisale:
Valentina Zelko, 8. b, Petra Fratar, 8. b, in Aleksandra Kavaš, 8. a, OŠ F. Prešerna Črenšovci
Snežak
Naredimo veliko kepo, naredimo srednjo kepo in naredimo še majhno kepo.
Prinesemo tudi lonček in za nosek še korenček.
Nuša Cipot, 4. b, OŠ Puconci
Hišica za pingvinčke
Otroci imajo radi sneg. Seveda niso izjema tudi otroci skupine Zajčki, ki obiskujejo vrtec na Tišini. Ker je v hladnem vremenu sneg zamrznil, nismo mogli narediti sneženega moža, radi pa bi naredili nekaj drugega. In iz snežnih kock smo zgradili trdnjavo! Ker je bito v njej premrzlo za otroke, smo jo poimenovali Hišica za pingvinčke. Njih prav gotovo ne bo motil mraz.
Jasmina Koren in Petra Skalič, Vrtec Tišina
Marinka in zvezde
Ko Marinka spet zaspi in ji mama sladke sanje zaželi, se Marinka že pojavi na zvezdi pravljični. In tam v Marinkinih sanjah že zvezde jo pričakajo, da igrale bi se z njo in si pravljice pripovedovale, prav tako si svet z neba ogledovale.
Ko pa sanje izginejo, se Marinka prebudi v svoji sladki postelji. Maja Špilak, 3./8, OŠ Odranci
Družina pozimi
Oče spi, mama sedi, hčerka se smeji, brat pa dolgo v noč bedi.
Vsak večer mamo skrbi, nezadovoljno se drži, ker nikakršnega poštenega dela več ni. Hčerka pa se smeji, ker da para ji ni. Brat v računalnik strmi, s katerega seže kadi, babica pa modro molči.
Maja Tibaut, 8. b/9, OŠ Črenšovci
Tabu beseda
Tabu ...ta beseda je neznana reč, saj o njej ne vem preveč.
Nekaj pa že dolgo v meni tli, zakaj o tem neradi govorimo mi.
Ljubezen, to je prava stvar, ko po poti se sprehaja mladi par. Zakaj o tem molčali in tiho bi bili, saj ljubezen v srcu si želimo vsi. Zakaj droga bila bi tabu beseda, ko pa bila bi zelo vesela, da pravi čas odpravimo pasti in oddahnemo si od teh skrbi.
Manja Mlinarič, 5, b, OŠ Turnišče
Tabuji- prepovedane stvari
Učenci OŠ II v Murski Soboti smo imeli v torek , 24. januarja: 16. otroški parlament, na katerem smo tokrat govorili o tabujih - prepovedanih stvareh. Govorili smo o odnosih med ljudmi, o ljubezni, o alkoholu , o spolnosti; imeli smo razne ankete, odigrane prizore in še bi lahko naštevali.
Vse predstavitve so bile zelo poučne in mislim, da je vsak izmed nas izvedel nekaj novega. Poslušali smo vse predstavitve, zame so bile še posebej zanimive predstavitve višjih razredov, ki so imeli zelo izčrpne informacije. Seveda smo poslušali tudi učence iz nižjih razredov, saj se še živo spominjamo, s kakšno tremo smo se soočali takrat. O tabujih smo govorili in poslušali predstavitve dobri dve uri. Enotni smo si bili, da tabujev ne bi smelo biti. Želeli bi se odkrito pogovarjali o vseh temah, ki nas zanimajo ali pa nas težijo.
Osebno meje pa presenetil rezultat ankete mojih sošolcev, ki menijo, da se o tabujih ne bi smeli pogovarjati, saj smo še premladi. Mislim, da bi tudi mi otroci na vsa vprašanja, ki nas zanimajo, morali dobiti odgovore, pa če smo še tako mladi. Jezi pa me, ko se odrasli pogovarjajo o čem in to pred nami skrivajo z obrazložitvijo, da to ni za nas, ker smo premladi. Na parlamentu je bito precej govora o drogah in kajenju, ostal pa mi je grenak priokus, da v anketah in prikazih nismo bili tudi popolnoma iskreni.
Odkrito bi se morali pogovarjati o smrti, spolnosti, ljubezni, bolezni, telesnih hibah, veri, rasi, drogah, zasvojenosti nasilju doma in v šoli vsepovsod, z vsemi, ki jim zaupamo in ne samo na parlamentu. Zame je bil parlament pozitivna • izkušnja, saj je oblika demokratičnega dialoga za demokracijo mladih.
Samo Zavašnik, 7. a, OŠ II Murska Sobota
Misija poljub (detektivka]
Učenci smo si vedno želeli, da bi v šoli dobili kavč, kjer bi lahko mirno posedali, se pogovarjali, brali...
Nekega dne pa se nam je želja izpolnila. S svojimi prijateljicami sem si prišla v šolsko knjižnico izposodit knjigo za domače branje. Šle smo do police, kjer je bila ta knjiga, nato pa zagledate nekaj novega. Bilje čisto pravi velik kavč, postavljen v kot knjižnice. Namesto da bi si vzele knjigo, smo odhitele do kavča, se usedle in začele pogovarjati. Čas je hitro minil in vse moje sošolke so se morale odpraviti nazaj k pouku. Jaz sem imela takrat eno uro prosto, ker sem čakala na plesne vaje. Ker je bilo za mano že sedem napornih učnih ur, sem na tistem udobnem kavču kaj hitro zaspala. Ne vem, kako dolgo sem spala, ampak kar naenkrat sem se zbudila. Ne, ni me zbudil šolski zvonec. Zbudila meje bližina nekega fanta, ki meje poljubil.
Srž ko sem odprla oči, sem le še videla vrata knjižnice, ki so se zaprla. Nekaj časa se sploh nisem mogla zavesti, kaj se je zgodilo. Iz zasanjanosti meje predramil hrupen šolski zvonec. Odpravila sem se na plesne vaje. Zaradi tega dogodka nisem mogla niti plesati, zato sem se med odmorom opravičila, da se ne počutim dobro, in odšla domov. Zve čer meje poklicala prijateljica in me vprašala, kaj je bilo narobe, da nisem ostala do konca plesnih vaj. Povedala sem ji. kaj se mi je pripetilo. Bila je zelo presenečena nad tem. Nekaj časa sva se še pogovarjali o tem dogodku, nato pa končali pogovor. Pozneje sem še premišljevala in se odločila, da bom raziskala, kdo meje poljubil.
Naslednji dan sem v šoli pregledala urnik našega osmega razreda in urnik devetega razreda. Urniki mi nič niso pripomogli k odkritju, kdo meje poljubil. Saj so fantje iz osmega in devetega razreda še vedno imeli pouk. Prešinila me je misel, ali je bil morda kak fant iz nižjih razredov. Pa sem se spomnila, da so peti in šesti razredi v šoli v naravi, drugi pa na izletu. Tako je dan hitro minil in bil brezuspešen, pri odkrivanju, kdo meje poljubil. Pa nič zato, sem si mislila, saj so za raziskovanje še drugi dnevi. Minil je že en teden, pa nisem odkrila niti sledu o fantu, ki me je poljubil. Prišel je spet dan, ko sem dobila ta poljub. Pomislila sem, da se bo mogoče fant danes spet prikazal, zato sem se udobno namestila na kavč v knjižnici in zaigrala, kot da spim. Čez čas sem zaslišala počasno odpiranje knjižničnih vrat. Neki fant se mi je počasi približeval. Nisem ga mogla prepoznati, ker je imel preko glave poveznjeno lepo rdečo kapo s puminim znakom. Spet mi je podaril vroč poljub. Nisem se premaknila. Delala sem se kot, da dalje spim. Ko je odšel iz knjižnice, sem mu počasi sledila. Skoraj bi ga izgubila izpred oči. Prišla sem do šolskih vrat in ga končno videla v celoti. Nikoli si nisem mislila, da bi me ta fant kdaj poljubil. Bil je lep kot grški bog. Zdaj sem vedela, zakaj se vsa dekleta sučejo okrog njega kot mačke okrog vrele kaše.
Življenje je večen boj
Vsak dan se srce bori, za vsak trenutek vojne zaživi, življenje je boj, je polno ovir, ni enega dne, da bil bi mir.
Vsak trenutek za srečo, ljubezen se borim, vseeno večkrat na koncu izgubim, boj življenja se ne konča, življenje pač ni pravljica.
Ko nekaj drugega odide stran in ne pride nazaj niti en dan, takrat ti je za večno žal.
Larisa Recek, 9. a/9, OŠ Cankova
Bil je fant iz sosednje šole H hodil na našo šolo v glasbeno soft kjer se je učil igrati na kitaro. BN sem že enkrat zaljubljena v njega,a si nisem hotela graditi hiše na sku, saj sem vedela, da mu nisem všeč. Ko se je s svojim motorji odpeljal, najverjetneje domov, sef" hitro šla raziskovat dalje. Odpravila sem se k njegovemu učitelju kita^ in ga prosila, ali mi lahko pove, kM vse ima ta fant pouk v glasbeni šol' Učitelj je opazil moje zaljubljene in mi je napisal na listek, kdaj ima pouk. Srečna, ker sem spet* bila neki podatek, sem odvihra^ svoji prijateljici Nini. Prosila semi* za pomoč. Ker je poznala mnoŽ1 fantov iz njegove šole, sem jo pr* la, naj poizve, ali ima dekle. Naslf d nji dan, to je bilo v četrtek, je pf|Sl3 moja prijateljica Nina k meni lo novico. Izvedela je, da nima leta. Tako je v meni zažarelo uP3 nje. Po zaslugi njegovega učitelja^ kitaro sem vsaj zdaj tudi vedela, ima poleg srede pouk v glasbeni šd tudi v petek. Četrtek je kaj hitro nil. Naslednji dan pa je bit zame kaj velikega. Šolske ure so minev* rekordno hitro. Prišla je 14. ura. ma sem si pripravila načrt, kako bom pokazala, da vem, daje ort sti, ki mi daje poljube. Sedaj je6 čas, da ga izpeljem. Zunaj sem tak0 dolgo čakala pred šolskimi vrati, * kler se ni pripeljal s svojim mo* jem do šole. Ko je prišel, sem odš13 v knjižnico, kjer sem ga počakal da spet pride in mi da poljub. In je prišel. Točno čez pol ure. Kot v* no, je tudi sedaj počasi in tiho pal do mene. Z na pol priprtimi0^' sem ga gledala. Bilo mi je čudn0, zakaj ima svoje roke zadaj, sajji11^ do sedaj vedno imel v žepih trer rke. Pristopil je in se usedel P01^ mene. Začel meje božati po I«5^ Ko me je tako že nekaj časa bo’° se je previdno sklonil k meni, mi pravil lase za uho in me nato - ’ veste kaj, poljubil. Bila sem vsa t* in nisem vedela, kaj naj storim. mu poljub vrnem ali naj se grefll dalje skrivalnice. Hotela sem niti poljub, ko je kar naenkrat v5,a Vse v meni seje podrlo. Mislila da bom spet morala čakati en13 den, da mu bom vrnila poljub. pa seje vse preobrnilo. Pred obrazom je počepnil, zraven po|0i lepo rdečo vrtnico, se sklonil k n* . in me še enkrat poljubil. Takrat mu pa poljub vrnila. Ves je Pre^ del in me pogledal s svojimi toP, rjavimi očmi. Povedala sem md, °' že od drugega poljuba vem, kd°Je Vprašal meje, ali bi hodila z Moj odgovor je bil jasen in kra* »Da.« Odvrnil mi je, da sem pravan ziskovalka. Pohvale sem bilavd* la, saj sem morala mnogo preis^ in raziskati, da sem se prikopa13 zdajšnje situacije. Nato sva se P° si z roko v roki odpravila do njefi0^ ga motorja. Ko sva počasi hodi|3'_a mimo prišla tudi moja prijat^1 Nina. Njen nasmešek mi je P°k3^. da je vesela, da sem končno z ziskovanjem »Misija poljub« PriS do zaključka.
Jaz in Niko sva počasi priš* njegovega motorja. Usedla sva ; nanj in se odpeljala na lep ov® travnik. Usedla sva se na tla. j kitaro in mi zaigral lepo umiti6^. pesem. Počasi sem se mu Prl?L zala, medtem ko je igral in ga bro, drugo pa ni več za vas. TuK3J$ seveda zgodba ne konča, saj sv3 vedno skupaj in uživam v zvenu f' gove kitare.	j
Marija Sarjas, OŠ F. Prešerna Črenš^
i
VESTNIK -9. februar 2006 NA SCENI 23
V rezidenci ameriškega ambasadorja
Kaj se Slovenija in Amerika lahko naučita druga od druge
Ljutomerska gimnazijca Matej Šomen in Luka Žnidarič med najboljšimi desetimi
Ameriška ambasada v Sloveniji je vseh trinajst šol pri nas, ki imajo evropske oddelke, razpisala tekmovanje v poznavanju ameriške in slovenske kulture. Da bi dijaki čim več ^skovali in se česa tudi naučili, so m dali naslov Kaj se lahko Amerika in Slovenija naučita druga od ™ge. Kar precej dela in iskanja Podatkov na različnih področjih je potrebno, da so dijaki lahko na-s*i Primerno temo.
Na razpis ameriške ambasade je pri-$pe 0 šestdeset esejev iz vseh trinajstih ' Med njimi je štiričlanska komisija, ki '1 i° sestavljala dva tuja in dva sloven-a učitelja, izbrala deset najboljših. Teh eset je ocenila še komisija trinajstih citeljev - tujih in domačih. Laskavo ' r^o mesto, do prvega mu je zmanjka-‘ ■ ena točka, je zasedel Matej Šomen iz ^ninazije Franca Miklošiča Ljutomer, 'Špeh ljutomerske gimnazije pa je do-P° nit še Luka Žnidarič z osmim mestom.
Dijaki so pisali o domoljubju, ki je v er’ki trdnejše kot v Sloveniji, o dru-^nskih vezeh, ki so trdnejše v Sloveniji, Nošenju orožja oziroma zakonu o ^®zju v Ameriki, o šolskem sistemu, _ av«tvenem in socialnem zavarovanju, ^nju v šolah, begu možganov, človeko-Pravicah, o medijih in podobno.
J ^rado so dobili prvi trije preno-2 tačunalnike in še - skupaj z mento-C* Liano Mihelič in starši sta se Matej
‘ vcst b| । v rezidenci ameriškega asadorja Thomasa B. Robertsona v '*Uni. kamor je bilo povabljenih le boljših deset. Vanja Poljanec
Matej Šomen (na fotografiji levo) in Luka Žnidarič (skrajno desno) z ameriškim ambasadorjem Thomasom B. Robertsonom
Matej Šomen iz Murske Sobote: »Jaz sem v eseju pisal o kmetijstvu in genetsko spremenjeni hrani. Pisal sem o tem, kako je povprečna velikost ameriških kmetij dosti večja od slovenskih. Pri njih je ena kmetija na primer velika tristo hektarjev, pri nas pa recimo tri. In to posledično vpliva na izobrazbo kmetov. Pri ameriških kmetijah majhne napake lahko povzročijo velike spremembe in tako so ameriški kmetje večinoma bolj izobraženi kot naši. Slovenija bi se od Amerike na tem področju lahko naučila, da bi podpirala učenje in izobraževanje kmetov. Pisal pa sem tudi o tem, kako so Američani najprej genetsko spremenili semena, potem pa hrano in je javnosti niso podrobno predstavili. Veliko ljudi posvetu zatoniti ni vedelo, kaj je genetsko spremenjena hrana. Mislili so, da je to slabo in škodljivo za zdravje, In te hrane niso sprejeli. Tukaj bi se lahko Amerika kaj več naučila od Slovenije, ker se pri nas te stvari bolj promovirajo.«
Luka Žnidarič, Stara Nova vas: »Jaz sem se dotaknil zdravstvenega zavarovanja. Pri nas imaš zavarovalnice, ki b' večinoma poravnajo vse stroške za operacije, zdravila na recept in podobno. V Ameriki pa imajo zavarovalnico, ki jim krije največ 15 odstotkov vseh zdravstvenih storitev. Zato v Ameriki ljudje ne gredo k zdravniku in hodijo več v službo, niso toliko na bolniškem dopustu, saj več varčujejo, na primer če bodo storitve potrebovali za kaj resnega. V bistvu tudi če so, ne smejo biti bolni, saj država na njihovo zdravje ne da nič oziroma zelo malo. Američani se seveda s tem ne strinjajo, in ravno ko je nastajal moj esej, so bile v Ameriki zaradi tega demonstracije. Pri nasje več zavarovalniških polic, ki krijejo skorajda vse zdravljenje, in ljudje pri nas se s tem strinjajo, so zadovoljni, v Ameriki pa tega ni. Od nas bi se lahko naučili, da bi bolj gledali na ljudi, uvedli določene davke, tako kot j ih imamo pri nas, in podobno. Mi se od Amerike, vsaj kar se tiče zdravstvenega zavarovanja, ne moremo naučiti ničesar.«
Znanje in informacije na manj formalen način Društvo Voter za prepih znanja
Društvo za prepih znanja in informacij Voter, ki ima sedež v Murski Soboti, je bilo ustanovljeno pred dvema letoma, od takrat pa so že izvedli kar nekaj projektov za mlade
Pobuda za ustanovitev društva, katerega predsednica je Simona Horvat, je nastala ob srečevanju znancev, ki so imeli podobne poglede na mladinsko problematiko v Prekmurju. Doslej so izvedli že kar nekaj projektov in delavnic, katerih namen je, ponuditi mladim v Prekmurju čim več znanja in informacij na drugačen, manj formalen način, jih spodbuditi k razmišljanju, motivirati k aktivnejšemu delovanju v lokalnem okolju in jih spodbuditi k povezovanju na regionalni, državni in mednarodni ravni.
Pri organizaciji projektov in delavnic sodelujejo z drugimi društvi, zavodi, mladinskimi klubi ter osnovnimi in srednjimi Šolami. Med projekti, ki so jih letos izvedli ali jih še izvajajo, so bile aktiv- nosti za spodbujanje prostovoljnosti med mladimi v Pomurju z naslovom V prostem času sem prostovoljec/prostovoljka, ki ga je sofinancirala mestna občina Murska Sobota in so ga izvajali od septembra do decembra. V poletnih mesecih julija in avgusta so organizirali počitniško delavnico za mlade Televizijske delavnice, v sodelovanju z OŠ Beltinci so pripravili raziskovalno-predstavi-tveni projekt Denarnica ali bankaš? in projekt Kdaj in kje govoriti narečno oziroma knjižno, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo. V sodelovanju z OŠ Fokovci, OŠ II Murska Sobota in Gimnazijo Murska Sobota so spomladi pripravili raziskovalni in predstavitveni projekt Enakost med spoloma - da ali ne?, ki ga je sofinanciral Urad za enake možnosti RS. V sodelovanju z Gimnazijama Ljutomer in Murska Sobota so pripravili soočenje debaterjev na javni prireditvi z naslovom Uvedba evra je za našo državo prednost, ki ga je sofinanciral vladni Urad za informiranje. Izvedli so tudi štiri javne tribune v sodelovanju s pomurskimi osnovnimi in srednjimi šolami z naslovom Imam problem ter Novinarski krožek na Gimnaziji Ljutomer, oboje v sodelovanju s TV AS iz Murske Sobote. V naslednjih mesecih pa bodo izvajali projekt Naučimo se javnega nastopanja, ki ga sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
J. Ga.
Vaše pesmi
Več kot tisoč vpisnih mest manj kot lani
'*^aj novosti tudi v pomurskih šolah
se v ne^ai časa se govori o tem, da vil0 ’	vsako leto znižuje šte-
^^'•enerv; ki končujejo osnovno bansko leto se je namreč to žal p 1	prejšnje leto zni-
“^i več kot dva odstotka.
Rlcde na lansko leto kar za odstotke. Temu trendu mi 1,0 ^ole s svojimi razpisni-ki pa jih je še vedno do-Vs< novince.
končuje v Sloveniji osnovno c- l" učenk in učencev, ki bodo ‘k an<lidirali na 26.418 vpisnih na' srednjih šolah. Tudi letos so girn 'ntstrstvu zmanjšali delež vpisa v Y’k ter tehniško in strokovno jk,v_ zaradi popularizacije pa ga i ’ ’ mesta v programih poklicne-p^taževanja.
Podatkih murskosoboškega zavo-
M
nagrajenci spletnega mesta Prazniki.net je bilo tudi devet avtorjev iz Pomurja
Nagrajeni avtorji pisem plavali
-
1 1 ProJekt podjetij Microsoft
*n B4Contact pod ime-^04 /^Lki.net, ki je nastal leta t* mnenju avtorjev ob "Ma, cta presegel vsa pričakova-Projekta je» približati ^iti **Wt mladim in jim omogo-^hko ■'tehnologije, s katero 'r' ki> ,Zra*ai° svojo ustvarjalnost ^*^nic sl°venskih šol, vrtcev in ,e uspelo, da je nekomercialno
da za šolstvo v Pomurju osnovno šolo končuje okrog 1207 učencev, ki bodo imeli na voljo 1214 vpisnih mestih. Srednja Šola za gostinstvo in turizem v Radencih razpisuje po en oddelek za vpis v triletna programa kuhar in natakar ter po en oddelek v štiriletnih programih gostinski tehnik in turistični tehnik
Dvojezična srednja šola v Lendavi je letos za model izvajanja sorodnih programov na narodno mešanem območju razpisala dvaindvajset prostih mest, kjer traja program tri leta. Po en oddelek pa razpisujejo tudi za štiriletna programa strojni tehnik in ekonomski teh« nik ter dva oddelka v programu gimnazije.
Gimnazija Murska Sobota že vrsto let razpisuje 180 vpisnih mest v programu gimnazije in 20 v programu športne gi
spletno mesto lani zabeležilo 92.878 obiskov. Obiskovalci so lahko do 23. decembra objavili novoletna pisma Božičku in dedku Mrazu, v zadnjem tednu leta pa najboljša pisma tudi ocenili. Po besedah urednikov spletnega mesta se je v slabem mesecu dni v poštnem predalu nabralo več kot devetsto pisem avtorjev vseh starosti iz vse Slovenije. Po končanem ocenjevanju je spletno mesto prvih sto pisem, ki so prejela najvišjo skupno oceno, nagradi
mnazije. Tudi na Gimnaziji Franca Miklošiča iz Ljutomera ni sprememb in je za program gimnazije razpisanih 120 vpisnih mest, za program predšolske vzgoje pa 28 mest. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota bo letos v triletnem programu bolničar - negovalec razpisala 26 vpisnih mest ter 112 vpisnih mest v štiriletnem programu tehnik zdravstvene nege.
V tri programe pa bo letos vpisovala Srednja kmetijska šola Rakičan, in sicer 20 dijakov v dveinpolletni program pomočnik kmetovalca ter po 28 dijakov v štiriletna programa kmetijski tehnik in vrtnarski tehnik.
Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota je razpisala za dveinpolletni program obdelovalca kovin 20 vpisnih mest, za triletni program skupnega modela izvajanja programov v strojništvu pa 26 mest. Po en oddelek razpisujejo tudi v drugih triletnih pro-
lo z dvema vstopnicama za kopanje. Med nagrajenimi je bilo tudi devet avtorjev pisem iz Pomurja, ki so se v spremstvu staršev ali prijateljev udeležili posebnega kopalnega dne v vodnem mestu Atlantis v Ljubljani.
Uredniki spletnega mesta http:// www.prazniki.net upajo, da bodo letos lahko izpeljali še več podobnih projektov, ki bi spodbujali kreativnost mladih.
Matjaž Korenjak
gramih, kot so: mizar, elektrikar elektronik ter šivilja - krojač. Slednji se bo izvajal le, če se bo do 24. marca prijavilo najmanj 26 kandidatov. V štiriletnih programih pa bo prostora za en oddelek strojnih tehnikov, en oddelek elektrotehnikov elektronikov in dva oddelka elektrotehnikov računalništva. Ekonomska šola Murska Sobota pa je za triletna programa administrator in prodajalec razpisala 52 oziroma 26 vpisnih mest, za štiriletna programa ekonomska gimnazija in ekonomski tehnik pa 60 oziroma 56 vpisnih mest.
Programske novosti, ki so jih bile deležne pomurske srednje šole, sta programa oblikovalec kovin in orodjar, ki se bosta izvajala na lendavski dvojezični šoli, ter programa kuhar in natakar, ki se bosta izvajala namesto skupnega programa gostinskih del na radenski srednji gostinski šoli.
C. K.
Avtor pisma je Blaž Lipnik
Snežinke padajo
Snežinke padajo z neba, v beli obleki se krasijo, ples svoj v vrtincu vrtijo.
Ujete v dlan po kapljicah polzijo. Kot sreča se stopijo, brez sledi na zemlji se izgubijo.
Spet druga snežinka pade v dlan, kot nova sreča prileti, prijazen pozdrav podari.
Snežinke padajo...
Suzana
Sorodna kri
Nekaj vleklo meje k tebi, da zapolnim prazne vrzeli v moji zevajoči duši in najdem topel kotiček si, udobje, srečo, ljubezen za dni, ki preostali so še mi. Pri tebi našla sem vse, s teboj lahko smejem se, čeprav težko mi je, ob tebi pozabim skrbi, še bolečina ne boli, ker ti znaš me potolažiti. Zato ti moj angel si, moja sorodna kri, ko gledam ti v oči, ki polne so nežnosti, me sreča spreleti in jaz kot žejna goba pijem jo iz tvojega roba.
Sonja
Vaša čustva
Kakor jutro v dan se zlije v Čisti rosi mladih dni, tebi naj na licu sije smeh vesel in ljubezen naj živi. Jasno ti bo. Kakor zarja vrh planin naj ostane ti tudi zame v tvojem srcu lep spomin.
Jožica
24
DOBRO JE VEDETI
9. februar 2006 — VESTNIK
Gojenje kalčkov
Medtem ko si večina od nas v teh zimskih mesecih zelenjavni del jedilnika zapolni z nakupljeno zelenjavo ali z zelenjavo iz domače ozimnice, so nekateri iznajdljivejši in si sami vzgojijo kalčke. Kalčki so nežnejši deli, gojeni pri enokalični-cah, z bogato vsebnostjo različnih hranil, ki prinašajo v našo kuhinjo paleto okusov: od sladkega pa do pikantnega oz. začinjenega okusa. So redka hrustljava zelenjava, ki jo je možno gojiti tudi v stanovanju.
Kalitev semen pomeni, da pride do prekinitve globokega počitka semena (dormance) in da se ponovno vzpostavijo fiziološki procesi v embriu, iz katerega požene kalček. Medtem ko seme nakaljujemo, v njem potekajo različni procesi: zmanjšuje se vsebnost ogljikovih hidratov, maščob in fitinske kisline. Povečuje se pa vsebnost beljakovin, encimov, vitaminov, mineralov in balastnih snovi. Posledično se poveča prebavljivost v našem organizmu.
In kako pripravimo kalčke?
Najprej izberemo zdravo nerazkuženo seme, ki ga kupimo v trgovini s hrano.
Postopek nakaljevanja semena:
- Pomembno je namakanje semena, zato ga damo v toplo prekuhano vodo. Zagotovimo, da sta v prostoru dovolj svetlobe in primerna temperatura (20 °C).
- Čas namakanja semena v prekuhani vodi je odvisen od vrste - 4 ure: redkvica, lucerna, lan, sezam; 10-12 ur: grah, fižol, soja, pšenica, ječmen, rž, koruza; 16 ur sončnica. Po namakanju vsebuje seme 70-80 odstotkov vlage, volumen se poveča.
- Izberemo primerno stekleno posodo - kalilnik. Po namakanju seme spiramo pod tekočo vodo in vložimo v kozarec (stekleno posodo prekrijemo z gazo ali drugo tkanino, ki bo zraku omogočala, da pride do semena),
- Kaleče seme spiramo in odcejamo skozi tkanino. Posodo obrnemo naokoli in pustimo, da voda odteče. To naredimo 2- do 3-krat na dan. Volumen semena se med nakaljevanjem poveča za 2- do 6-krat Zrna morajo biti med nakaljevanjem riavlažena, ne smejo pa biti v vodi, ker pride do pomanjkanja kisika in gnitja.
- Čas nakaljevanja je 5 do7 dni, dokler se kozarec ne napolni z gmoto belih niti s svetlo zelenimi lističi. Jemo tako seme kot kalček. Kalčki semen vsebujejo vitamine skupine B, vitamine C, D, E in K ter folno kislino, nikotinsko kislino in biotin. Med klitjem se v kalčkih zelo poveča količina vitaminov, največja koncentracija vitaminov je med 50 in 96 urami klitja. Kalčki pa ne oskrbujejo našega telesa samo z vitamini, ampak tudi z železom, kalijem, kalcijem magnezijem in cinkom. Kalčki vsebujejo mnogo balastnih snovi, ne vsebujejo pa škroba, zato imajo nižjo kalorično vrednost od večine sveže zelenjave.
Hranljive in zdravilne lastnosti kalčkov so bile znane že v antičnih časih, uživali so jih Kitajci, Inki in Azteki. Danes jih pogosto uživajo še himalajska plemena, ki slovijo po zdravju in dolgem življenju, in mnogi športniki, ki s pšeničnimi kalčki nadomestijo primanjkljaj železa v telesu Poskusite Še vi,
Martina Varga
H C J M U
www.pomurske-lekarne.si
Dieta pri sladkorni bolezni
Sladkorna bolezen zajema več presnovnih bolezni, katerih skupna točka je hiper-glikemija (povišana raven sladkorja v krvi). Do te pride zaradi pomanjkljivega izločanja insulina in/ali njegovega pomanjkljivega delovanja. Čeprav poznamo dva tipa sladkorne bolezni, pri katerih se zdravljenje razlikuje, uporabljamo glede prehrane enaka priporočila. Najnovejša priporočila pri sladkorni bolezni ne svetujejo kake posebne diete, pač pa zagovarjajo enak princip prehranjevanja, ki naj bi se ga držali vsi ljudje.
Vzdrževanje normalne telesne teže
Povišana telesna teža je tesno povezana s povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo tipa dve in povečano nevarnostjo za nastanek srčno-žilnih obolenj (srčni infarkt, možganska kap, angina pektoris).
V preteklosti se je veliko govorilo o pozornosti pri prehrani z ogljikovimi hidrati (OH). Novejša dognanja se ne omejujejo le na OH, pač pa na vse, kar zaužijemo. Prvi razlog je, da imajo predvsem maščobe precej višjo energijsko vrednost, še pometpbnejše pa je dejstvo, da se tudi beljakovine in maščobe med presnovo pretvorijo do glukoze ter tako vplivajo na raven le-te v krvi.
Za vzdrževanje normalne tele-
S K E L
K A R N E
razkrivajo zdravilne skrivnosti
E
sne teže je poleg diete zelo pomembna tudi redna telesna aktivnost. Le-ta naj traja vsaj pol ure dnevno. Priporočajo se hoja ali tek, kolesarjenje, plavanje in aerobika.
Šest osnovnih priporočil zdrave prehrane
Uživajte redne obroke hrane
Ta nasvet je za bolnike s sladkorno boleznijo še pomembnejši, saj tako onemogočimo prevelika nihanja krvnega sladkorja. Zaradi okvare glukostatičmh mehanizmov je to nihanje pri sladkorni bolezni veliko izrazitejše in zato tudi nevarno. Svetujemo torej uživanje hrane v treh do petih manjših obrokih na dan, najbolje vedno ob približno enakem času.
Zmanjšajte vnos hrane, bogate s sladkorjem
Živila, ki vsebujejo Škrob, kot so krompir, testenine, kruh, riž in druge žitarice, sproščajo energijo in glukozo počasi, saj se morajo prej prebaviti. Hrana z veliko enostavnega sladkorja (glukoza, saharoza) se zelo hitro absorbira in tako povzroči hiter dvig koncentracije glukoze v krvi. Zatorej čimbolj omejimo uživanje slaščic.
Zmanjšajte vnos maščob
Iz maščob lahko telo presnovi precej več kalorij kot iz OH ali beljakovin. Zato je zmanjšan vnos maščob pomemben pri ohranjanju želene telesne teže. Prav tako s tem vzdržujemo nivo hole
sterola v krvi ter tako znižamo verjetnost srčno-žilnih obolenj. Petkrat na dan zaužijte sadje in zelenjavo
Tako boste zaužili nujno potrebne vitamine in minerale. Prav tako pa taka prehrana dokazano zniža krvni tlak in varuje pred obolenji, kot so srčno-žilna. Zmanjšajte vnos soli
Pri odraslih naj vnos soli dnevno ne bi presegel šestih gramov (ena čajna žlička). Pri tem se moramo zavedati, da je večina zaužite soli »skrita« v hrani, kos kruha recimo vsebuje 0,5 g soli. Zmanjšajte vnos alkohola
Bolnikom s sladkorno boleznijo uživanje alkohola ni strogo prepovedano, hkrati pa seveda ne smejo pretiravati. Priporočljivi najvišji odmerki so dve enoti alkohola na dan oz. 14 enot na teden za ženske in 21 enot alkohola na teden za moške (ena enota alkohola je npr. 250 ml piva ali 125 ml vina). Seveda pa je treba čez dan popiti dovolj drugih tekočin (navadna voda ali nesladkani čaji).
Pravilna prehrana je eden od dejavnikov, ki vplivajo na dobro obvladovanje sladkorne bolezni. Drugi so še: redna telesna vadba, osebna higiena (diabetično stopalo), samokontrola in seveda redno jemanje zdravil. Ob upoštevanju teh nasvetov se bolniku s sladkorno boleznijo bistveno izboljša kakovost življenja in zmanjša možnost nastopa akutnih oz. kroničnih zapletov.
Bojan Madjar, mag, farm.
Z magnezijem nad PMS
Skoraj pri vseh raziskal težav pred redno mesečno k' vavitvijo so strokovnjaki t| tovili nižjo vsebnost mag”' zija v telesu. Dnevna ročljiva količina tega tiling la je 300 miligramov.
Veliko ga je v zeleni soh" in sveži zelenjavi. Sto gram0’ janeža vsebuje le štiriind^ set kalorij, s čimer zadovoljil tretjino dnevnih potreb
Za oči in dušo
Opremljanje otroške 5°^ je lahko precej .naporno ne zaradi pomanjkanja idej11 ponudbe, ampak zaradi v# in pestre izbire ljubkih stvl® ki prebudijo otroka v nas
Poleg osnovnega pohiš^ in igrač se lahko v sobici M mlajšega člana družine d3. dejo predmeti, ki jo naredi1' prijaznejšo, hkrati pa so I”4' uporabni.
Hrana za plodnost
Manjše motnje plodno’11 lahko včasih odpravimo spremembo prehrane.
Zaradi prevelike teže"1' podhranjenosti ima mn«?' ženske hormonske moril4, zaradi katerih njihova plo^ obdobja niso v enako meri1 presledkih.
Pri nekaterih ženskah p3’ motnje menstrualnih cikiu^ povezane s prehranjevalni111, navadami. Ugotovili so, da in” jo tiste, ki uživajo malo stnih snovi in so nagnje^ zaprtju, povišanje estrog^, ske vrednosti, kar ne vpi*'1 ugodno na zanositev.
Čaji - vir zdravja
Čaj velja že od nekdaj za krepčilni napitek, ki si ga pripravljamo ob različnih priložnostih. Posebej sedaj, v zimskem času, radi posegamo po njem. Preventivno ali za samozdravljenje. Ob pravilni uporabi so lahko čaji, pripra vljeni iz učinkovitih zdravilnih rastlin, vir zdravja. Preprosto jih je pripraviti, oskrbijo pa nas s polnovrednimi snovmi.
Čaj je pijača, ki jo lahko pripravimo na različne načine: s popar-jenjem, prevretjem, zavretjem, prelitjem oziroma namakan jem različnih delov rastlin, kot npr: posušenih cvetov, listov, nadzemnih delov, korenin, plodov, sadežev, semen ali suhega sadja. Zdravilne čaje sestavljajo zdravilne rastline, ki vsebujejo učinkovite sestavine: eterična olja, alkaloide, flavonoide, grenčine, Čreslovine, saponine, sluzi, vitamine, minerale . Po novejših dognanjih so mnoga zelišča tista, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema ter vzpostavljajo naravno odpornost organizma.
Smiselna je uporaba tako zdravilnih čajev kot tudi zdravilnih čajnih mešanic. Mešanice so kompozicija učinkovin, ki so sestavljene po natančnih pravilih in so namenjene lajšanju nekaterih tegob. V mešanicah večinoma prevladuje ena zdravilna rastlina, katere učinkovine določajo delovanje Čaja, medtem ko snovi iz pomožnih rastlin krepijo njeno delovanje, ga zaokrožujejo, izboljšujejo okus in naredijo prijetnega za uživanje. Vendar največkrat ni smiselno kombinirati več kot pet vrst rastlin. Pomembno je tudi, da so v čajni mešanici
le tiste zdravilne rastline, ki se po svojem delovanju dopolnjujejo in potrebujejo enak način priprave. Ker so rastline tudi učinkovita zdravila, moramo z njimi ravnati odgovorno. Držati se je treba navodil in predvidenega trajanja uporabe.
Zdravilne rastline seveda ne morejo nadomestiti sintetičnih zdravil. Si pa za lajšanje ali zdravljenje blažjih težav privoščimo čaj iz zdravilnih rastlinje prvi korak do umiritve, sprostitve in boljšega počutja.
Zdravilne rastline, ki pomagajo pri zdravljenju prehlada in gripe (povzeto po knjigi Janeza Vidmajerja: Zelišča, čaji in kozmetika), so: slezenovec, žajbelj, lipa, evkaliptus, bezeg, timijan, šipek in brin.
Slezenovec - pomirja kašelj in zdravi prehlad
Čaj - poparek (vodo zavremo in zlijemo po pripravljenih zeliščih, premešamo, pokrijemo in pustimo stati deset minut): 15 gramov cvetov in listov poparimo s pol litra vode. Pijemo v majhnih požirkih po eno veliko skodelico dvakrat do trikrat dnevno.
Mešanica žajblja, lipe in evkaliptusa - pomaga pri zdravljenju virusne gripe in prehlada s temperaturo
Čaj - poparek: s skodelico mleka poparimo 30 gramov žajbljevih listov, 50 gramov cvetov in listov lipe ter 20 gramov evkaliptusovih listov Dnevno popijemo po 3 dobro segrete in z medom sladkane skodelice napitka.
Poleg zdravilnih vplivov raz ličnih čajev naj nam bo pitje čaja tudi v užitek. Prepustimo se njegovi toploti in uživajmo.
F, C.
Sprejemanje lastnega telesa
‘‘Ugotavljam, da takrat, kadar zares ljubimo, sprejemamo in priznavamo sebe natančno take, kot smo, vse v življenju deluje.« Louise Hay
»Če ste eden od redkih in srečnih ljudi, ki svoje telo že doživljajo tako popolno, kot je, z vsemi njegovimi šibkimi in močnimi točkami, ste že usvojili spoznanje o sprejemanju. Če pa kateri koli delček vas samih verjame, da bi bili srečnejši, če bi bili vitkejši, čvrstejši, svetlejših las, močnejši, ali če mislite, da bi vam kakšna druga telesna sprememba pomagala čarobno spremeniti vaše življenje na bolje, potem je potrebno, da spoznavanju vrednosti resničnega sprejemanja posvetite še nekaj časa,« je prepričana dr Cherie Carter Scott. Zavedati se je treba, da je telo za posameznika lahko dobrohotni vodnik ali križ, ki ga nosi vse življenje. Odvisno od tega, ali svoje telo sprejemanja ali ne
Nekateri ljudje obsojajo svoje telo. Telo jim je barometer lastne vrednosti. Stremijo za iluzijo, idealom, ki so si ga ustvarili v zvezi s svojim telesom. Za uresničitev iluzije si prizadevajo na vse krjplje in za vsako ceno. Po besedah dr. Cherie Carter Scott je oblika telesa tista" s katero se kajemo svetu, in zato je pogosto način, kako določamo sami sebe in pogosto tudi drugi nas. Način, kako gledamo na svoje telo, je neposredno povezan s tem, kako usvojite nauk sprejemanja.
Če postavljamo telesu ostre obsodbe, mu omejujemo obseg doživetij. Se vam je zgodilo, da ste zaradi sodbe o tem, kakšni ste videti npr. v kopalkah, perilu ali kakšnem drugem oblačilu, zamudili kakšno doživetje. Ste kdaj odložili določene dejavnosti na čas, ko boste videti drugačni, popolnejši. Popolno sprejemanje telesa bi vsakomur od nas dopustilo, da bi polno sodelovali v življenju
Sandra se je med nosečnostjo močno zredila. Po porodu ji je ostal, po njenih prepričanjih glede na njeno postavo, prevelik trebuh. Prepričana je bila, da bi bilo njeno življenje polnejše v vseh vidikih, Če ne bi imela trebuha, s katerim je bila bitko. Čeprav si je z vajami, kremami in prehrano prizadevala odpraviti trebuh, se ta ni preobrazil, zato se je zaobljubila, da ga bo imela rada. Vsak dan mu je posvetila nekaj minut pozitivne pozornosti Telovadila je. ga masirala in ob tem zbrano pošiljala sporočila o detnem in nato popolnem sprejemanju. Sčasoma je začela ceniti trebuh m vlogo, ki mu je bila dodeljena. Trebuh se je odzval in se začel utrjevati. To pa ne pomeni, da se je spremenil, da bi ga
sprejela, marveč se je odzval na njene želje, ker j'^ sprejela. Obstajajo dokazi o povezavi med umom 111 lesom. Zato je sprejemanje lastnega telesa potne”1^ tako za dobro čustveno počutje kakor tudi tdcS, zdravje. Sprejemanje sebe vpliva na ohranjanje ga telesa in uma. Dr. Cherie Carter Scott v knjigi 3 pravila za srečno življenje trdi, da ko sprejemate natanko takšno, kot je zdaj, se premikate v pravi s1* Resnično sprejemanje nastopi, ko lahko sprejn>el^ cenite svoje telo tako, kot je prav zdaj, in ne čutite ( da bi se morali spremeniti, da bi bili vredni Ijo^' . nekoga - še najbolj svoje lastne. Sprejemanje JaStt* telesa ne pomeni, da si ne smemo prizadevati, ■ telesa pričakujemo najboljše in poskušamo to ures11,, ti. Prenehati moramo kritizirati, obsojati in svoje telo, in to kljub temu, da nismo najbolj zdriv’ privlačni. To pomeni, da mora težnja po izbolj^', sebe izhajati iz ljubezni do sebe, ne pa občutka W . mernosti. Imeti moramo radi vsak košček svojeg31 sa. Če ga ne morete ljubiti, ga spremenite, če p3 morete spremeniti, ga sprejmite takšnega, kot je- r
Pot za učenje sprejemanja je po besedah dr 1 ■ Carter Scott takale: »S prepoznavanjem, da to, k" preprosto je, in da leži ključ, ki odklene ječo san’0 sojanja, v vašem umu. Lahko nadaljujete bitko s niči o vašem telesu tako, da se zagrenjeno pnt0^S in se pogrezate v podcenjevanje sebe, ali pa op19 zelo prefinjen, a močan duhovni korak k sprejeri91 Naj bo eno ali drugo, resničnost ostaja enaka >1 ' manj c ali zavračanje lastnega telesa ima težo le ■' um; vaše zaznavanje ne ve, kakšno je dejansko vaše telo. Torej, zakaj ne bi namesto bolečine Čanja izbrali zadovoljstva sprejemanja’ Izbira je ' _
Mag. Simona Šarotat^"
VESTNIK - 9. februar 2006 DOBRO JE VEDETI 25
Prenos mobilnih številk
S 1. januarjem je mogoč prenos mobilnih številk od obstoječega operaterja do novega, ki si ga bo izbral uporabnik. Ta bo zahtevo podal pri novem operaterju, ki bo od starega zahteval odobritev, ta pa bo moral odgovoriti v petnajstih dneh. Prejšnji operater bo v treh urah predlagal datum prenosa Številke in bo za to zaračunal 2.500 tolarjev. Največja sprememba, ki jo je predlagala agencija za pošto m elektronske komunikacije, je uvedba jasnejšega opozorila za uporabnike ob klicanju prenesenih številk. Namesto sprva predvidenega zvočnega signala bo zdaj uporabnike na klic v omrežje drugega operaterja opozarjal govorni vmesnik z ustreznim obvestilom.
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
Okvirjanje slike
Stranka je dala v trgovini narediti okvir J® sliko, za kar je morala ob naročilu plača-11 stroške materiala. Ko se je čez teden dni yttila, je ugotovila, da nima računa za pla-®aterial, tako da je morala le-tega Pečati še enkrat. Sprašuje nas, ali lahko zahteva vračilo denarja?
Naročnica storitve je dolžna dokazati, da je Material že plačala. Če je plačala z gotovino, bo 0 morala dokazati z računom, če pa je plačala nPr- s čekom ali kartico, pa to lahko dokaže tudi na drugi način (izpisek iz banke, slip od kartice N Svetovali smo ji tudi, da naj se pogovori z 0<*govorno osebo v trgovini in povpraša, ali je ° Pri njih stalna praksa, da mora stranka mate® Plačati vnaprej. Ce je tako, bi lahko rekli, da •' z za določeno potrditev, da je material dejan-že plačala, sicer njenega naročila ne bi izvr-V nobenem primeru pa to ni dokaz, zato bi , 1 najboljše, da poišče račun, in tako dokaže, material zares plačala. Uradne ure v piv Murski Soboti: telefonsko in osebno ^etovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 1?. ' v petek osebno svetovanje po predhodnem “»ročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota.
Andrej Čimer, predsednik ZPP
Melike tablete učinkovitejše
, za psihološki učinek: velike tablete učin-e kot majhne, kapsule bolje kot table-’se najprepričljivejše pa so injekcije. To so <s°tovili lekarnarji, ki so primerjali identične ’nkovine in njihov učinek.
^ločajte se spontano
Nenačrtovan obisk kina, konec tedna na kme-> ki slovi po dobri domači hrani - trenutne so največkrat dobre, sreča pa vas mar-ai čaka tam, kjer je ne pričakujete.
^lata za sla«okusce
2	glava redečega glavnatega radiča,
V** ®kvl belgijskega radiča, 200 g moto-čj^ ' ’ glavnate solate, 200 g kuhanega stroji In 4 rezine gosjih jeter
nhx °maka: 2 žlici vinskega kisa, 5 žlic °lja, 1 čajna žlička gorčice, sol in
Sq|
gijsj.jat° očistimo, operemo in odcedimo. Bel-dolgem narežemo na tanke fileje, Ntta lac^ *n glavnato solato na koščke, gosja J 111 tanke lističe. Solato in fižol zmešamo v V kjs e(*L Posebej pripravimo omako v skledici. stepa/atne^amo malo soli, gorčice in počasi med ^lato z metl*co dodajamo olje. Tik preden le|!'rt'N|cnioz omako, Še popramo. Solato po-010 po krožnikih in potresemo z lističi
Pričevanje ozdravljene rakaste bolnice
Skrito globoko v duši
□esede mode
Prav na božič pred sedmimi leti sem zatipala bulo v levi dojki in si morala priznati, da sem zbolela za rakom na prsih. Danes, po sedmih letih, stojim z vsem svojim bitjem v življenju in pogumno uresničujem vse svoje želje in si zastavljam vedno nove cilje, ki jih tudi uresničujem.
Vsako leto pa se oglasim pri svojem zdravniku na onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer me pregledajo, naročijo kompletne krvne preiskave in slikajo dojke, naredijo mamografijo. Bolniki, ki so preboleli raka, ostanejo pod kontrolo svojega zdravnika, če bi se bolezen morebiti ponovila. Večina bolnikov z rakom se teh pregledov zelo boji. Sami bolezni namreč še niso sprejeli. Zato se z boleznijo ne morejo uspešno boriti.
Moja srečanja z mlajšim simpatičnim kirurgom so vedno nekaj posebnega. Vsakič, ko se srečava, sva vesela, ker sva oba zmagovalca: on, ki me je uspešno operiraj, in jaz, ki sem bolezen premagala. Vsak pacient namreč intuitivno čuti in ve, ali se je bolezen pri njem ponovila Njegovo dobro počutje in zunanji videz sta vsakemu zdravniku edino vodilo. In jaz vsakič stopim v njegovo ordinacijo nasmejana, polna energije in pozitivno naravnana.
Žal se večina bolnikov Še dolgo časa počuti bolna, tako fizično in še bolj psihično. Njihov dan se začne in konča z mislijo na bolezen. In bolezen se res
(
Pasti pri izbiri Inštruktorjev
Pred izbiro inštruktorja poskusite pridobiti čim več informacij. Koliko časa inštruktor že poučuje in kakšni so njegovi rezultati? Kakšna je njegova formalna izobrazba? Ali ima ustrezna priporočila? Pozna učni načrt predmeta, ki ga poučuje? Ali ima pedagoške sposobnosti in zna otroka spodbuditi k učenju? Bo delal z vašim otrokom individualno ali ga namerava vključiti v skupino? Kako bo spremljal napredek? Ali lahko dokaže svoje navedbe - ne verjemite na besedo! Kaj ponuja za ceno storitve?
ponovi. Zato ni povsem neutemeljeno trditi, da je eden od vzrokov za nastanek raka tudi naše psihično počutje, kako znamo obvladovati stresna stanja in se čustveno odzivati na vse, kar se dogaja okoli nas, kar doživljamo v svojih srcih in kar se nas dotakne v najbolj skritih kotičkih naše duše. Upanje, ki takemu bolniku ostane, pa ni dovolj, da bi končno ozdravel. Proces ozdravitve je predvsem odvisen od nas samih, koliko smo kot osebnost zreli in koliko smo se pripravljeni spreminjati in ponovno učiti o sebi. Vsi, ki so kdaj resneje zboleli, in še posebej bolniki, ki so preboleli raka in ozdraveli, se morajo najprej zavedati, kaj so v svojem življenju počeli narobe. In tako, kot smo zboleli, lahko tudi ozdravimo. Vsakemu bolniku je dana možnost, da ozdravi. Vendar veliko bolnikov ne ve, kako. Kje sploh začeti, kako se spopasti z boleznijo in s samim seboj.
Ko sem premišljevala, da bi o tem pisala in s tem opogumljala druge, sem morala najprej odpraviti vse dvome. Ali sem sama že dovolj trdna in pripravljena, da o tem pišem, in kako se bo na moje pisanje odzivalo okolje, v katerem živim. Zdaj, ko so v meni dozoreli vsi dvomi, lahko o tem pišem in ozaveščam druge bolnike in posredno tudi vse ljudi. Rak je namreč večplastna bolezen, kajti ne zboli samo telo, ampak predvsem duša človeka. In oboje je treba zdraviti, če želimo ozdraveti.
Razbijanje tabujev, zmanjševanje strahu pred to boleznijo, odpiranje naših src in duš, povezovanje v skupnih izkušnjah, delitev skrbi in bolečin ter zmanj-
Obnova tonerjev
Ko opazite slabšo kakovost izpisa, vzemite toner iz tiskalnika in ga rahlo pretresite. Prah se bo po tonerju razporedil in natisnili boste Še kar nekaj strani.
opečenih gosjih jeter. Zraven ponudimo francoski kruh ali toast.
Fižolova kremna Juha
200 g suhega fižola, 40 g suhih jurčkov, 80 g masla, 1 čebula, 1/2 litra perutninske juhe ali jušne osnove, 2 lista žajblja, sol, poper ter 2 rezini kruha brez skorje in žlica masla
Fižol preberemo, splaknemo in stresemo v posodo s hladno vodo ter pustimo, da se namaka čez noč. Eno uro pred pripravo juhe namočimo jurčke v vodo. Čebulo narežemo na drobne kocke. Prav tako narežemo na kockice kruh. Namočeni fižol dobro odcedimo. Na maslu rahlo prepražimo narezano čebulo, dodamo fižol in dolijemo perutninsko juho. Začinimo z žajbljem, soljo in poprom ter kuhamo tako dolgo, da je fižol kuhan Proti koncu jurčke dobro ožmemo, damo v juho in vse skupaj kuhamo še nekaj minut. S paličnim mešalnikom pripravimo fino kremno juho.
Krušne kockice hrustljavo prepražimo na žlički masla in jih ponudimo kot jušni vložek v vroči fižolovi juhi.
Svinjski zvitki s kislim zeljem
4 svinjski zrezki po 150 g, 2 čebuli, 250 g kislega zelja, sol, poper, 1 zelena paprika, 100 g
sanje trpljenja v skupnih prizadevanjih za bolj zadovoljno in zdravo življenje vseh in ne samo bolnikov z rakom, je tudi skrb ne samo nas, ki smo se spopadli s to boleznijo, ampak vseh, ki živimo v neki skupnosti, kjer smo na različne pačine povezani in kjer se moramo začeti odkrito pogovarjati tudi o takih temah. Seveda moramo najprej premagati strah. Strah v sebi, pred samim sabo in strah pred okoljem, v katerem živimo. Gre za ozaveščanje ljudi z izkušnjami posameznikov, ki si upajo o raku javno govoriti in tako posredno pomagati drugim.
Pred svojo bolečino in trpljenjem pa tudi srečo in veseljem, da smo ozdraveli, se ne smemo zapirati vase in dovoliti, da nas, po domače, pobere, ampak vztrajati za ozdravitev in za življenje. Ko bomo premagali svoje strahove, svoje stiske in predsodke, se bodo pogovori o raku ali aidsu zdeli primerni za klepet v vsakem lokalu v Murski Soboti. Zato pa potrebujemo moč, ki nam je ne morejo dati drugi, ampak mi sami, ki smo se upali spoprijeti s svojo boleznijo, jo premagati in o njej govoriti drugim, brez strahu in sramu.
Vesela bom, če se boste odzvali na moje pisanje in me obogatili s svojo izkušnjo. Pomembno je predvsem, da bomo upali biti ljudje, ki smo se borili z rakom, ki je bolezen kot vsaka druga, ozdravljiva. In če bomo pogumni, se bomo lahko bolniki, ki smo preboleli raka, srečevali v skupini za samopomoč in si tam še dodatno utrdili vero v življenje, v ljubezen in ju tako obogateni posredovali drugim.
Cilj je pot, je rekel Nejc Zaplotnik.
Jasenka Hrebak
mesnate slanine, 4 žlice moke, 2 žlički paprike v prahu, 2 dl osnovne omake
Na vročem olju zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo kislo zelje, sol in poper, premešamo, prilijemo četrt skodelice vode in dušimo 30 minut. Na maščobi posebej prepražimo kocke slanine, dodamo na rezance narezano papriko in dušimo približno 5 minut. Zrezke dobro potolčemo, po njih razdelimo dušeno zelje in papriko, zvijemo in spnemo z zobotrebcem ali ovijemo z nitjo. Zvitke nato povaljamo v zmesi moke, paprike, soli in popra ter jih na segreti maščobi dobro popečemo. Prilijemo osnovno omako in vse skupaj pokrito dušimo tako dolgo, da so zvitki mehki.
Krompirjeva zloženka s šunko
600 g krompirja, 300 g šunke, 100 g čebule, 80 g naribanega edamca, 0,5 dl olja, 4 dl jogurta, 4 jajca, česen, majaron, sol, poper, olje za praženje, margarina za model
Krompir skuhamo, odcedimo in ohladimo. Ohlajenega olupimo in grobo naribamo, začinimo z majaronom, soljo in poprom. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo in dodamo na rezance narezano šunko in peteršilj. Ognjevarno posodo namažemo z margarino, dno prekrijemo s polovico naribanega začinjenega krompirja, potresemo s praženo šunko, prekrijemo z drugo polovico
r Darila v rdečem
Valentinovo se z naglico približuje in s tem tudi misel na najdražje. Naj bo to marketinška poteza novega sveta ali kakor koli že, lahko jo sprejmemo z drugačne plati. Presenečenje ni le v že pripravljenih Valentinovih darilih, temveč v naši domiselnosti. Velikokrat taka darila potrebujejo čas, da zorijo v naši glavi, vendar je potem presenečenje mnogo slajše.
V rdečem
Rdeča je povezana z ognjem in krvjo, skratka z močjo.
Ne moremo spregledati, da ima ljubezen na neki način moč, saj vpliva na najpomembnejše odločitve v življenju. Ni torej čudno, da so darila za Valentinovo čedalje po-
gosteje v živo rdečih odtenkih ali kraljevsko škrlatni. Če darilo sploh ni v teh barvah, pa ga ponavadi zavijejo v rdečo. Sama barva tako že govori, za katero priložnost je darilo
Nakit zanjo in zanj
Ponudba nakita za Valentinovo je velika, saj sam praznik ponuja, da marsikateri osebi lahko povemo, česar si mogoče ne bi upali. Nakit je že iz zgodovine povezan s čaščenjem, zaupanjem in zavezo. Kot tak govori naše želje namesto nas. Mnogi se odločijo celo za nakup zaročnega prstana, saj jim dogodek mogoče olajša prvo zadrego.
Srčno
*	srce 'e eden 0(i bistvenih
*	elementov, povezanih s tem
- dogodkom. Povezan je z naši-Ar mi čustvi in deluje pozitivno bodisi kot vzorec na bluzi ali kot obesek na verižici. Če nas bodri tudi v najtežjih trenutkih z mislijo ha najdražje, je vloga več kot dobrodošla.
,	Tatjana Kalamar Morales
Mraz sproži glavobol
Po ugotovitvah nemškega združenja nevrologov zimske temperature pod ničlo lahko povzročijo glavobol. Najbolj ogroženi so ljudje, ki trpijo za migrenami, in bi zato morali vedno nositi pokrivala. Mišice v glavi se ne vetru in mrazu skrčijo in zato lahko povzročijo napad migrene. Mišice se spet sprostijo s pomočjo toplote in nežne masaže. Če pa se pojavi dejanski napad migrene, bolečine ne ponehajo tudi več ur. Blage napade lahko zdravimo z zdravih brez recepta, medtem ko v hujših primerih pomagajo le zdravila na recept. Toda zdravil proti bolečinam naj ne bi nikoli jemali dolgo brez zdravniškega nadzora.
Migrene so ena od najpogostejših nevroloških bolezni. Njihova pogosta spremljevalca sta občutljivost za svetlobo in slabost, sprožijo pa jih lahko stres, alkohol ali celo čokolada.
krompirja ter zalijemo z zmesjo jogurta in jajc. Po vrhu potresemo z naribanim sirom in pečemo pri 170 ‘C približno 25 minut. Pečeno zloženko ponudimo kot prilogo, lahko pa tudi kot samostojno jed
Skutni kolač
150 g zamrznjenega listnatega testa, 500 g manj mastne skute, 100 g pšenične moke, 4 jajca, 60 g masla, 80 g rozin, 0,2 dl češnjevca, tortni model
Pečico segrejemo na 180 $C. Listnato testo razvaljamo v okroglo ploščo v velikosti modela. Razvaljano testo položimo v tortni model. Testo večkrat prebodemo z vilicami in pečemo približno 15 minut, nato ga ohladimo. Za nadev damo skuto v posodo za stepanje. Rumenjake ločimo od beljakov. Skuti dodamo najprej rumenjake, nato pa moko in druge sestavine, razen rozin in češnjevca. Skuto dobro zmešamo z ročnim mešalnikom. Iz beljakov stepemo trd sneg ter ga z rozinami in češnjevcem vmešamo v skutno maso. Z maso napolnimo model, površino lepo zgladimo in pečemo približno eno uro pri 170 °C.
Ko se kolač nekoliko ohladi, ga vzamemo iz modela in narežemo na primerne kose (oblika trikotnika) ter potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo.
26
F'tiEJELI SMO/ OGLASI	9.februar2006- VESTNIK
Veliki regijski dogodek
Po prebiranju članka Veliki regijski dogodek brez novinarjev, objavljenega v Vestniku, sem kot novinar spletnega medija So-botainfo.com in študent, ki je med imenovanimi predstavniki civilne družbe v Razvojni regionalni svet, primoran javnosti podati svoj pogled na napisano v omenjenem komentarju Bernarde Balažič Peček.
Vprašanje, ki ga je novinarka zastavila županu Mestne občine Murska Sobota Antonu Štihcu in ob tem povsem deplasirano razmišljala, kako se je g. Štihec kljub bolniškemu dopustu lahko pripeljal h Gradu, bi moralo biti dejansko namenjeno spletnemu mediju Sobotainfo.com, Napaka v naslovniku je sprožila val dilem in vprašanj ob tem komentarju. Kontaktni podatki spletnega medija www.sobotainfo.com so javno dostopni na internetu in ne razumem, zakaj se novinarka z vprašanji ni obrnila neposredno na avtorja članka na Sobotainfo.com. Taka reakcija bi bila povsem kulturna in v skladu z medijsko prakso Kar ste napisali, se mi zdi žaljivo do avtorja članka na Sobotainfo pa tudi medija, ki bi od starejših kolegov prej pričakoval pomoč kot morebitne insinuacije.
Ker pa ima javnost pravico vedeti, kaj je ključ uspeha www.sobotainfo.com pri pridobivanju informacij, si vprašanje kar sami postavimo, če nam ga niste hoteli ali znali postaviti vi. Torej: »Kako ima lahko Sobota info že v petek celostransko poročilo o seji Sveta regije?« Pridobivanje informacij spletnega medija www.sobotainfo.com je zgolj v domeni posameznih novinarjev, ki dosledno varujejo anonimnost svojih virov. V novinarskem prispevku je pomembna verodostojnost napisanega. Za tem trdno stojimo. Ker pa nismo nikoli zavračali sodelovanja, bi z veseljem delili informacijo o seji Sveta regije tudi s spoštovano novinarko in avtorico prispevka, kot smo jo delili z nekaterimi drugimi mediji. Sicer pa je bilo celotno gradivo seje Sveta regije dostopno na spletnih straneh Regionalne razvojne agencije več kot teden dni pred sejo tudi novinarjem. Od sklica seje pa do njenega začetka pa smo imeli novinarji več kot dva tedna časa, da si pridobimo vse potrebne informacije. Strinjam pa se z avtorico, da bi sklicatelj RRA Mura moral na sejo Sveta regije povabiti tudi novinarje. Posebnost našega spletnega medija je, pridobiti in bralcem posredovati informacije čim prej, saj naši bralci od nas pričakujejo ažurnost. Informacija, ki na spletu ni sveža, je brez vrednosti. Zato sodelavcem ni nikoli žal Časa za napor pn iskanju in zbiranju gradiva, čeprav delajo prostovoljno.
Tudi diskreditacija imenovanih predstavnikov nevladnih organizacij se mi v navedenem komentarju ne zdi korektna. Vsaka od
Starši, če želite, da vaša hčerka uspešno konča šolanje, potem jo vpišite v
DIJAŠKI DOM LIZIKE JANČAR MARIBOR
DI^KI MM LIZIKE |AN(AR
Titova 24a, 2000 Maribor, tel.: 02 300 46 00, faks: 02 300 46 77 e-p ošt a: ta j n is tvo.d d-m b Ij @g uest. a rnes. si
Najdete nas na spletni strani: www.d-iizjan.mb.edus.si.
Pokličite nas po telefonu 02/300 46 00, pišite.
Pričakujemo vas ob informativnih dnevih, v petek, 10. 2. 2006, ali v soboto, 11.2. 2006, na Titovi cesti 24 a v Mariboru.
Ml IMAMO VSE TO, KAR IMAJO DRUGI, IN ŠE VEČ!
Osnovna šolal Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 32, Murska Sobota
Osnovna šola ll Murska Sobota, Cankarjeva ulica 91, Murska Sobota
Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova ulica 73, Murska Sobota
Osnovna šola Bakovci, Poljska ulica 2, Bakovci, 9000 Murska Sobota
obveščajo starše, da bo
VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV v 1. razred osnovne šole
v ponedeljek, 20.2.2006, od 12. do 18. ure, v torek, 21.2.2006, od 8. do 14, ure in v sredo, 22. 2.2006, od 8. do 14. ure na Osnovni šoli I Murska Sobota, Osnovni šoli II Murska Sobota in Osnovni šoli III Murska Sobota.
Na podružnični šoli Osnovne šole II v Krogu bo vpis šolskih novincev v četrtek, 23.2.2006, od 12. do 16. ure.
Na Osnovni šoli Bakovci bo vpis šolskih novincev v ponedeljek, 20.2. 2006, od 8. do 14. ure in v torek, 21.2.2006, od 8. do 16. ure.
Na podružnični Šoli Osnovne Šole Bakovci v Dokležovju bo vpis šolskih novincev v sredo, 22.2.2006, od 12. do 16. ure.
Vpisujemo otroke, rojene leta 2000.
Starši vpisujejo otroke v skladu 7 določenim šolskim okolišem, ki je izobešen na vsaki osnovni šoli in na vseh enotah vrtca.
Zaradi ugotavljanja točnosti določenega podatka prosimo, da s seboj prinesete identifikacijski dokument (osebno izkaznico ali potni list).
nevladnih organizacij je lahko predlagala svojega kandidata v Regionalni razvojni svet. Dokumentacija je na voljo na spletnih straneh RRA Mura in tako bi lahko dobili svoj prostor v Regionalnem razvojnem svetu tudi, kot pravi novinarka, kulturniki in humanisti ter po novinarkinem mnenju pravi predstavniki nevladnih organizacij. Tako s(m)opa bili imenovani:Janko Halb, Jožek Horvat - Muc, Mitja Podgajski, Damijan Jaklin, Cvetka Sreš in Danilo Šipoš. Nalašč sem naštel vse imenovane, saj se je sporočilo v komentarju gospe Bernarde Balažič Peček nanašalo na vse. Če bi zopet moral biti naslovnik kdo drug, pa bi lahko tak poskus znova označil za morebitno insinuacijo.
Mitja Podgajski, študent Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru
Mura: bomo izpustili priložnost?
Z vstopom v Evropsko skupnost (EU) je Vlada RS morala sprejeti precej določil, ki jih mora izpolnjevati vsaka država članica EU. Na področju naravovarstvene politike sta temeljni dve direktivi - Direktiva o pticah (79/409/EGS) in Direktiva o habitatih (92/43/ EGS). Obe direktivi nalagata državam članicam EU opredelitev posebnih območij, namenjenih varstvu določenih ogroženih, ranljivih oziroma redkih vrst ptic, živali, rastlin in habitatnih tipov. Viri ta območja skupaj oblikujejo mrežo posebnih varstvenih območij, imenovano Natura 2000. Slovenija je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. list RS št, 49/04) 28. 4. 2004) uvrstila po Direktivi o pticah 24 % ozemlja, po obeh Direktivah skupaj pa 33 % ozemlja v Naturo 2000, kar nas uvršča na sam vrh držav EU. Na to moramo biti ponosni, saj imamo ohranjene nekatere res zavidanja vredne naravne vrednote, o katerih naši severni in zahodni evropski sosedje lahko le sanjajo.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je za uvrstitev med posebna območja varstva po Direktivi o pticah izdelalo strokovno projektno nalogo in predlagalo tudi reko Muro. Predlagano območje je zajemalo rečno loko Mure od mejnega prehoda Trate do tromeje med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, vključno z vlažnimi travniki med Dolnjo Bistrico in Malo Polano ter Polanski in Črni log. Mura je v nacionalnem in mednarodnem pogledu izjemno pomembno območje za številne vrste ptic, ki mu z desetimi kvalifikacijskimi vrstami gnezdilk z Direktive o pticah v Sloveniji ni para. To so: čapljica, črna štorklja, bela štorklja, srše-nar, grahasta in mala tukalica, vodomec, srednji detel, belovrati muhar in pisana penica. Omeniti velja še druge tukaj gnezdeče po-
Počitnice
male ali velike?
Za vsakovrstne počitnice, potovanja ali izlete smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden Kredit takoj tudi do 5 milijonov z dobo odplačevanja do 5 let in brez stroškov odobritve. WWWJlkbfTLSi	(((* 08017 50)
"Kredit takoj"
■^.Nova KBMd<l.
Razprodajne cene smo obdržali
adidas Ali:
in DODATNO ZNIŽALI za ■20%
ho
- izbrana zimska oblačila za šport in prosti čas priznanih in ekskluzivnih blagovnih znamk
- obutev za tek in nogomet adidas, Mizuno, NIKE in reebok
Dodatni popust na razprodajne cene velja od 9. do 28. februarja za izdelke v zalogi prodajaln INTERSPORT. Popusti se ne seštevajo.
5 Dragi zaljubljenci in vsi „ ki vam je pri srcu praznik
2 romantičnih duš! Predap'1 tn
2 se bomo plesnim užitko111 kajti v goste bomo povabi11 plesni par, srčkano plesnfl skupino. Pridite in St skup*1 z nami ogrejte srce!
membne selilske vrste, kot so na primer breguijka, mali martinec kobiličar, plašica itd. Po Uredbi o posebnih varstvenih območji ima na reki Muri kar 30 gnezdilk status varovane vrste. Varstveno pomembne vrste ptic ob reki Muri naseljujejo različne habitatu nekatere so vezane neposredno na rečno strugo, druge na razlik habitate rečne loke in vlažnih travnikov.
Vlada RS je z »lepotnima« popravkoma sprejela reko Muro v & turo 2000. Izrezano je bilo območje od mejnega prehoda Trateč Radenec, čeprav je Avstrija na njihovi strani Mure razglasila močje Nature 2000 in je ohranjenost in pomembnost habitatov od Trat do Radenec enaka kot od Radencev dol vodno. Izrezan je bd tudi črni log, eden največjih sestojev nižinskega poplavnega gozde pri nas ter pomemben življenjski prostor mnogim pticam in dri gim živalskim vrstam. In zakaj je prišlo do teh izrezov?
Dobili bomo avtocesto čez Črni log. Verjetno ni naključje, da Čri> log ni bil razglašen za območje Natura 2000, saj so veliki negativni vplivi avtocest na naravo dobro znani. Precej jasno je, da bi v primeru ustrezne presoje vplivov takšnega posega na varstvene cilji območja Natura 2000 sprejeto varianto avtoceste težko zgradili
Hidroelektrarne na reki Muri
Vlada RS je pred novim letom sprejela Uredbo o koncesiji rabo vode za proizvodnjo električne energije na reki Muri. Verigo hidroelektrarn naj bi posta vili od Sladkega Vrha do Veržeja, delno na območju, ki je bil izrezan iz predloga za območje Natura 20$ (do Radenec), delno pa celo na uradno razglašenem območju M' ture 2000 od Radenec do Veržeja.
Države članice EU morajo glede na določila Direktiv na območjih Natura 2000 preprečiti slabšanje stanja habitatov varov# nih vrst in njiho vo vznemirjanje, če ima to pomemben vpliv na cilje Direktiv. Države članice EU morajo zagotoviti ohranjanje ugodnega varstvenega statusa varovanih vrst oziroma vzdrževanj1 stabilnih in vitalnih populacij teh vrst. V primeru Mure od Trat 2' Radenec in Črnega loga Sloveniji tega ne bo treba, saj ta del območja kljub predlogu DOPPS ni bil sprejet v Naturo 2000.
Kakšne bi bile posledice takšnega ogromnega posega za varščino najpomembnejše vrste ptic in njihove habitate vzdolž Mid1’ lahko sklepamo iz ekoloških zahtev posameznih vrst in sprememb rečne dinamike, ki bi jih povzročila gradnja HE. Tipične vrste naravnih vodotokov, ki naseljujejo najožji pas vzdolž reke in nujno potrebujejo za svoj obstoj ohranjene elemente naravne rečne dinO mike, so vodomec, breguijka in mali martinec Prvi vrsti gnezditi rovih, ki jih skopljeta v erodirane, nezaraščene rečne bregove, dri-ga pa potrebuje za svoj obstoj obsežna prodišča. Te strukture so11 primeru gradnje HE obsojene na propad, s tem pa tudi omenjeni vrste. S spremembo režima talne in podtalne vode bi se spremenila tudi vegetacijska sestava, kar bi neposredno vplivalo na vrstno s# stavo in gostoto ptic. Najmanj zato je gradnja HE s stališča Natri1 2000 nesprejemljiv poseg v območje reke Mure.
Gospodarstveniki nam obljubljajo »koristi«, ki jih bomo dobili * gradnjo HE. So te koristi resnične? Postavlja se vprašanje, ali Mura sploh zadosten vodni pretok, da opraviči gradnjo HE samo •• tega vidika, kaj šele, da opraviči izgubo enkratne naravne danofh V Zahodni Evropi, tudi že v sosednji Avstriji, potekajo renatuf0' cijski projekti vredni milijone evrov, s katerimi skušajo delno f,T praviti napake iz preteklosti (hidromelioracijski ukrepi, zajezil itd.) in dobiti nazaj vsaj majhen delček naravnega habitata, kt n je tam nahajal pred nespametnimi posegi v prostor Pri obljubah ° novih delovnih mestih ne povedo, koliko bo teh delovnih mest. ' ■ trditvah nekaterih naj bi se podtalnica po izgradnji HE dvignil kar bi bilo v korist kmetijstvu, vendar izkušnje iz preteklosti ( hidroelektrarne na Dravskem polju) in Avstrije (HE na zgorhj1 Muri), kažejo drugače. Pri obljubah o razvoju sonaravnega tur& ma sije pametno postaviti vprašanje, kaj si bo evropski turist W ogledal (in plačal): voden ogled betonske HE ali enkraten, nard^ ekosistem reke Mure.
Ne ponovimo napak naših severnih in zahodnih evropskih sM? dov in ohranimo Muro takšno, kakršna je! To je tista prava pfl ložnostza ljudi in naravo!
Željko Šalamun, Stara Nova 'Jl
Servisiranje in predaja akumulatorjev Banner 041 505 707 AvlNleklrtka Mirjan Horvat i. p. Vlito* *
V INTERSPORT
Doma po Sloveniji, prvi v svatu.
PRIREDITVE V HEBRUiUlJU
Sobota,. 1 L februar ob 5 3Pt,rl
^Valentinovo
www.vestnik.si
fddjttltH infrmnlrBnle', Ul. Biti. NcvakB 13, WuriW a
K
VESTNK
REKA V PALESTINI
MODEL AVTA CHEVROLET
AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA
RENATA TEBALDI
NASA PESNICA (META) JANEZ MENART
ŽENSKA FRIZURA
AVTOMATIZIRANO VESOLJSKO PLOVLO
OBLIŽ IZ CINKOVEGA OKSIDA INKOVSKI BOG SONCA
FRANCOSKO-NEMŠKI SLIKAR
PAMELA ANDERSON
TRAVNATA POKRAJINA V JUŽNI AMERIKI
POSLANEC LDS (PAVLE}
IZOBRAŽENEC TEHNIŠKE STROKE
MAŠČOBNO TKIVO PRI GOVEDU
NEKDANJI FRANCOSKI SREBRNIK
RIMSKI KRALJ
NAŠA NEKDANJA MANEKENKA (ANKA)
NETO-REGISTERSKA TONA
SL VNETJE V USTIH
KRISTUS
PRENOS LASTNOSTI NA POTOMCI
(TOM|
ANIMATOR STSIN-BACH^R NAŠ EPSKI PESNIK
REKA V GRUZUI
KONEC POLOTOKA
ŽIVILSKI TRG
JEZUSOV PRIVRŽENEC
HRVAŠKI DRAMATIK CAR
KONRAD ADENAUER
ŠTEFAN HAJDINJAK
AMrock RUSKA
KRAJ V PORABJU
VEDA O VESOUU
NOGOMETNI KLUB
KITAJSKA UTEŽNA
BELGUI
TRČENJE
URADNO
IZ AH. TV SERIJE
ORNELLA MUTI TEZEJEV* REŠITELJICA
ptiCja
•USTA"
^ŠKO naselje v gorskem Kotarju
CUNJA ZA OVIJANJE Stopal
ANTIČNI BEOTIJEC
ANTON AŽBE
DIETRICH ECKART
PODOBA GOLEGA TELESA
NAŠ ATLET (URBAN}
NAVADE (STAR,)
VNETJE BEDRNEGA ŽIVCA
POLKROŽEN
MORSKI
ZALIL NAS PISEC
IFRAN;
PESTUNJA V RUSKEM OKOLJU RIŽEVO Žganje
NAVPIČEN DROG NA ___LADJI
GL MESTO PARAGVAJA
MOZOLJ
LUKA V KALIFORNIJI. ZDA
ČRT
kucna pomoč
INDUSTRIJ« SKA RASTLINA
SRBSKO MOŠKO IME
OGRAJEN PROSTOR ZA BOKSANJE
NAŠE
MORJE
DUŠAN ČATER
MORSKA PLAŽA
NEKDANJI TURŠKI VEUKAŠ KOŠČEK SUKANCA
RIMSKA BOGINJA
NEVAREN ZAMAŠEK _VKRV1 IZMIŠLJOTINE
TEPEC NA KOROŠKEM
VRSTA VRBE
GENERALNI SEKRETAR
OVEN
ILOVICA
OŽINA HA MALAKI
TRAVNAT SVET V
SR. EVROPI
IRONIČEN PISEC
AMERICIJ
POKRAJINA V JZ. NIGERIJI
ZNAK ZA ENAKOST
PEVKA MAKOTER
URH ČEHOVIN
KRALJ ŽIVALI
EGIPTOVSKI POLOTOK
IGRALKA
NAJETJE
GRENAK ZELIŠČNI LIKER
ANGLEŠKA POVRŠINSKA MERA
DIRIGENT HUBAD
GRAFINJA VOGELNIK
za varno vožnjo
.	15. novembra lani je treba v Avstriji voziti s
‘ žganimi zasenčenimi lučmi tudi podnevi. Poli-1 bodo tiste, ki ne bodo upoštevali zakona, spr-a opozarjali, po 15. aprilu 2006 pa tudi kazno-■ Za kazen bodo morali odšteti najmanj pet-Vozniki morajo imeti vse leto na vozi, । Pegane luči v enajstih evropskih državah: na 'riškem, v Estoniji, na Finskem, v Islandiji, v La, 'j' n.i Norveškem, Švedskem, Hrvaškem in v SloNa Madžarskem to velja le zunaj naselij, v '1 Pa na avtocestah in hitrih cestah. Jeseni in p „,ni* P» je predpisana uporaba luči tudi na "Mem, Češkem in v Litvi.
Nagrajenci Vestnikove križanke
Nagrade za izžrebane reševalce
V)
O p
G’j
ONA: Okolica si bo napačno razlagala va-'	še aktivnosti - vendar je tako še najbolje -
“ , se vam vsaj ne bodo vmešavali v vaše Posle. Včasih je treba obdržati skrivnost zase, ker se tako najlažje uresniči zastavljeni cilj. ON: Ostal vam Je bridek spomin na preteklost, ki vam Še vedno od česa do časa zagreni kakšno urico. Poskušajte poza-bfti pretekle dogodke in se raje posvetite sedanjosti, ^er vaš čaka še veliko prijetnih doživetij, y ONA: Nečemu se bo treba odreči, zato pa boste veliko pridobili nekje drugje. Prijatelj vam bo sicer naklonjen, toda vpra-sanjeje, kako dolgo še. Vsekakor bi bilo dobro, če hi poskrbeli za izhod v sili, kije vedno dobrodošel. ON: Pustite času Čas in se ne ubadajte preveč z rispotrebnim premišljevanjem. Raje se posvetite konkretnim dejanjem, ki vam bodo prinesla tudi konkretne rezultate. Za kaj takšnega je sedaj več kot ugoden čas.
ONA: Glede finančnih zadev bodite kar-seda samozavestni. Ne nasedajte paničarjem, ki vas obdajajo, ampak zau-
Pajte le sebi in svojim sposobnostim. Za ljubezen boste morali poskrbeti kdaj drugič, saj vam bo enostavno zmanjkalo časa. ON: Pokazali boste, da n|ste kar tako, zaradi česar boste deležni hvale. Vse skupaj bo vplivalo na dogajanje drugje, čeprav ^sa takšnega niste pričakovali. Prav zato se boste 'ženitno zabavali.
ONA: Če se boste prepustili osvajalčevim
$
cm
CM
§
Cl
komplimentom, se vam obeta prav zani-
miv konec tedna ob prijetnem klepetu. Respite pa raje kar doma, saj bo še veliko drugih Priložnosti. Edino tista vaša tirna... ON: Prijateljica ■'" bo odprla oči, čeprav se tega ne boste takoj 2avedali, šele postopoma boste spoznali, da Je Svot okoli vas precej drugačen, kot ste sl ga zami-s|jali. Veliko lepši, predvsem kar se tiče ljubezni...
Rešitev: ptičja krmilnica, krmišče, srna
1.	nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič
Lizika FORJAN, Lipovci 267,9231 Beltinci
2.	nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Časar
Tilka Strehar, Cankarjeva 15, 9231 Beltinci
3.-7. nagrada roman Minette Walters, Ledenica
Iris Krpic, Kuzma 19 b, 9263 Kuzma
Sara Benkič, Beznovci 38,9265 Bodonci
Katarina Gabor, Trnje 83, 9232 Črenšovci
Vera Habjanič, Lendavske Gorice 631, 9220 Lendava
Jožefa Poredoš, Panonska 58, 9231 Beltinci
LEV ONA: Še vedno vam ne bo šel iz spomina nekdo, ki ste ga nedavno od tega grobo zavrnili. Pokličite ga in zgladite storjeno napako. Kdo ve, mogoče pa iz tega nekoč
še nekaj bo... ON: Uspelo vam bo spremeniti svoj odnos do partnerke, ki je to od vas že kar nekaj časa potrpežljivo pričakovala. Zamere iz preteklosti bodo kar naenkrat pozabljene in ponovno bo vse v najiepšem redu.
ONA: Začudilo vas bo spremenljivo obnašanje osebe, pri katehete bili do sedaj vajeni zanesljivosti in stabilnega značaja.
Vse skupaj bo sicer precej sumljivo, vendar boste na koncu prijetno presenečeni. ON: Pošteno boste presenečeni nad ravnanjem svoje partnerke, ki bo začela kazati tisto plat obraza, kije do sedaj niste bili vajen). Toda nikar ne skrbite, saj boste nad spremembo nadvse navdušeni.
ONA: Ali je res treba, da vam mora partner vedno znova dokazovati, da je vaše ljubosumje popolnoma neutemeljeno.
Malo več zaupanja v njegovo zvestobo ima lahko samo pozitivne posledice. ON: Krasno se boste zabavali, saj boste spoznali osebo, ki je kar ne boste mogli spustiti izpred oči. Izkoristite teden do popolnosti, saj bo za resne zadeve čas tudi kdaj kasneje.
S| ONA: Ta teden lahko pričakujete Izpolni-। tev vaših pričakovanj na ljubezenskem 1 področju, saj so zvezde povsem na vaši strani. Pustite se zapeljati in spoznali boste tudi tiste strani svojega partnerja, ki so vam bile do sedaj skrite. ON: Prijeten dogodek vam bo popestril »vroče« dneve, ki so pred vami. Treba bo kar precej spretnosti in znanja, da vam bo uspelo postaviti stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašajte na nekoga drugega...
N
° d (O KO
* ® o ?
b ® c ra S
■Q M
N <0 >N C
MS* ONA: Svoj čas boste večinoma posvetiti j svojemu srčnemu izvoljencu, ki bo nad to ’ odločitvijo več kot navdušen. Povedala si bosta veliko stvari, ki so bile do sedaj neizrečene, in si tako oba olajšala svojo dušo, ON: Ujeli se boste na sladke besede, ki pa ne obljubljajo kdo ve kakšne zanesljivosti. Premislite še enkrat, preden se podate v nekaj, iz česar ni videti zanesljivega izhoda. Predvsem pa pazite na svoje načeto zdravje.
m
ONA: Nastopil je idealen čas, da si opo-morete od preteklih poslovnih naporov.
saj se vam bo po n udi I a p rliožn ost za p ri-jeten izlet v dvoje, in to z osebo, ki vam že dalj časa buri domišljijo, ON: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boste sprva ogorčeni, nato pa vam bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar pa si bodo kar hitro razjasnili novo situacijo.
ONA: Po nepotrebnem hitite in se vznemirjate, kajti časa imate več kot dovolj. Ste v zelo ugodnem obdobju, zato ni nikakršnega razloga za paniko. Umirite se in si dobro
odpočijte, zadeva se bo iztekla prav tako, kot si želite. ON: Napovedan obisk vam bo prinesel veliko več, kot ste sprva mislili in kot ste sploh lahko pričakovali. Seveda v pozitivnem smislu, predvsem v zvezi z nekdanjo ljubeznijo, ki vam še vedno ne gre iz vaših sanj...
ONA: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar vam nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat ste jo odnesli
poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetite malo boljši preventivil ON: Lahko bi malo bolj popazili na svoje zdravstveno stanje, saj se vam lahko zaradi bolezni izjalovi marsikateri načrt, ki bi ga sicerz lahkoto uresničili. Poslušajte nasvet starejše osebe - obrestovalo se vam bo.
1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag Branislava Belovič, 2, nagrada knjiga Bougžegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična.
Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 17. februara 2006.
Rešitev:
Ime in priimek:
Naslov:
J
Brat Džouži
Pred ten kultumin svetkon Je Beleki sousidprpovidavo, kak njemije tou čudno, ka je Prešernof Franček napij-so tak tenko knjigico pesmi, pa je naš tak velki pesnik. Pa njemi je Bela raztolmačo, ka je nej tak važna kvantiteta, liki je bole pomembna kvaliteta. Te ga je pa sousid pijto, kakša je razlika med tema besedama, ka se obe j začneta na »kva*, čije tou kaj v zvezi z močvirniki. Je pravo Bela, ka je tou rejsan pred pogosti pojav v tiston konci naše domovine, je pa tildi pri nas do-stakrat tak po pregovori - mnogo hrupa za nič. Ka je s svojimi pesmimi dosta povedo te naš pesnik, je dokaz tildi v ton, kaje ena od njegovi pesmi zeta za himno. Samo je škoda, ka slavimo pesnikovo smrt, namesto ka bi se veselili obletnice njegovoga rojstva. Pa sije Bela na vse tou tak spopejvo:
K a mi proslavlamo te dni, naj z nami Mozart zdaj živi, pred leti un se je roduu, ka z muziko/bi z nami buu.
Tu pri nas še slavimo tou, Prešeren je nekoč nan mrou. kak či veseli bi zdaj s ten napravili kulturni den.
Naš narod nekaj pač slavi, gda sto merje ali se rodi, čije veseli, ka je mrou, naj s ten kulturni svetek bou.
28 O TEM IN ONEM/OGLASI 9. februar 2006 - VKTHU
V Crenšovcih soglasno in brez spreminjevalnih predlogov
Svetniki niso dobili po sto tisoč tolarjev nagrade
V minulih letih je bilo tako rekoč vedno precej napeto in tudi polemično, ko so svetniki črenšovske občine razpravljali in potrjevali občinski proračun, letos pa je bila ta točka manj »vznemirljiva« - Tokrat niso imeli spreminjevalnih predlogov in vsi so glasovali »za«
Menja, pripombe
Tako svetniki iz krajevne skupnosti Črenšovci kot tudi iz KS Bistrica, tisti, ki so razpravljali pred glasovanjem o sprejemu letošnjega občinskega proračuna, so poudarjali, da je le ta kakovostno pripravljen, zato nimajo spre-minjcvalnih predlogov. Slišali pa smo mnenje (Štefan Gyurica), da bi morali nameniti več sredstev za oskrbo z zdravo pitno vodo. Župan Anton Tornar je odgovoril, da se bo občina Črenšovci vključila, čim prej bo to možno, v sistem pomurskega vodovoda. Gre tudi za državni projekt, s katerim bo Slovenija pridobila sre-
Zadolženi zaradi vodovoda
Na 23. redni seji Občine Hodoš v četrtek, 2. februarja 2006, sta bili najpomembnejši točki dnevnega reda obravnava predloga in sprejem zaključnega računa za leto 2005-
Vseh prihodkov so imeli okrog 95 milijonov tolarjev, odhodkov pa 113,5 milijona tolarjev. Do zadolževanja je prišlo, kakor je povedal župan Ludvik Orban, zaradi nujne gradnje vodovoda. Člani občinskega sveta so načeloma podprli predlog avstrijskega podjetnika, ki bi želel na Hodošu zgraditi »bioelektrarno« in v ta namen išče primerno lokacijo. Povabili so ga, da svoje načrte podrobneje predstavi na eni od prihodnjih sej, šele nato se bodo odločili, ali bodo to alternativno podjetniško idejo podprli.
B. B. P.
Namizni tenis
Težka zmaga Sobočanov
V 10. krogu 1. SNTL za člane so pomurski predstavniki dosegli dve zmagi in doživeli en poraz. Pri Sobočanih je bil zaradi šolskih obveznosti odsoten Bojan Ropoša, zato je dobil priložnost najboljši slovenski mladinec Tomaž Roudi, ki jo je dobro izkoristil. V tekmi proti Melaminu iz Kočevja so Sobočani povedli s 5 : 2, nato pa je nepričakovano izgubil Gregor Kocuvan proti tretjemu igralcu gostov. Sobočanom je zmago priboril 17-letni Roudi, ki je v dramatičnem dvoboju premagal drugega igralca gostov Voduška v petem setu na razliko. V nasle-
Nogomet
Zmagovalca Rudar in Aluminij
NK Turnišče je bil gostitelj tekmovanja mladih nogometašev do 8 let v okviru akcije Rad igrani nogomet. V prvi skupini je zmagal Rudar Velenje pred OŠ Pod goro, NŠ Poli Drava in Nafto, v drugi pa Aluminij pred NK Turniščem, OŠ Polana in ONŠ Tabor. V nadaljnji krog tekmovanja sta se uvrstili zmagovalni ekipi Rudarja in Aluminija. Za najboljšega igralca so izbrali Marka Panikvarja (Aluminij), najboljši strelec (7) pa je bil Ivo Balažič (NK Turnišče). M. J.
dstva za njegovo izvedbo iz evropskega investicijskega sklada, kar je že zagotovljeno.
Kanalizacija je končana, zdaj druge naložbe
Pa letošnja občinska vlaganja? Zdaj, ko so končali s projektoma za gradnjo kanalizacijskih sistemov v KS Črenšovci in KS Bistrica ter z zgraditvijo čistilnih naprav, so lahko v večjem obsegu na vrsti druge potrebe. Tako so vključili med investicijske odhodke in transferje obnovo odseka lokalne ceste Dolnja-Srednja-
dnjem krogu gostujejo v Križah.
Jesenski prvaki lendavčani so na gostovanju v Mengšu domačinom oddali le en set. V naslednjem krogu gostu jejo pri Kerni v Puconcih. Ravno Pucončani so zamudili veliko priložnost, da osvojijo na gostovanju proti petkratnim državnim prvakom Mariboru vsaj točko, Če že ne obe, Manjkal je spet delež državnega reprezentanta Mitje Horvata, ki je nepričakovano dvakrat izgubil. Odličen je bil Mirko Unger z dvema zmagama, žal pa tretji igralec Nenad Stojanovič ni imel možnosti za kakšno zmago in tako je priložnost za presenečenje splavala po vodi.
Sobota - Melamin 6:4 (Roudi - Vidmar 3: 0, Koščak - Vodušek 3 : 2, Kocuvan - Smrekar 0 : 3, Koščak - Vidmar 3 : 0, Roudi -Smrekar 1 : 3, Kocuvan - Vodušek 3 : 0, Koščak ■ Kocuvan - Smrekar - Voduešk 3 : 2, Koščak -Smrekar 1:3, Kocuvan - Vidmar 2 :3, Roudi - Vodušek 3 : 2); Edi-gs - LM-KO Lendava 0 : 6 (Avbelj - Plohl 0: 3, Orešnik - Šur-bek 0: 3, Vida - Lasan 0.3, Orešnik - Plohl 1:3, Drljača - Lasan 0 : 3, Vida - Šurbek 0 : 3); Maribor Finea - Kerna Puconci 6:4 (Škafar - Unger 1 : 3, Komac -Stojanovič 3 : 0, Zafoštnik - Horvat 3 : 2, Komac - Unger 3 : 0, Škafar - Horvat 0 : 3, Zafoštnik -Stojanovič 3 '■ 1, Komac - Škafar -Unger - Horvat 2 : 3, Komac -Horvat 3:2, Zafoštnik - Unger 2 : 3, Škafar - Stojanovič 3 :0).
Solidne so bile tudi pomurske drugoligaške ekipe: Vesna - Sobota II 0 : 6 (Roudi 2, Fridrih 2, T. Ropoša 2); Tempo - Kerna II 5 : 5 (Škraban 3, Gider, Škraban -
Gornja Bistrica v višini 50 milijonov tolarjev, dokončanje del na cestnem odseku Žižki-Črenšo-vci (33,5 milijona), adaptacijo in prizidavo vrtca na Srednji Bistrici (24 milijonov), ureditev pločnika v Črenšovcih (23 milijonov), sanacijo ceste Črenšovci-Trnje (20 milijonov), obnovo kulturnih dvoran v Žižkih, Trnju in na Gornji Bistrici (skupaj 10 milijonov), sofinanciranje obnove župnijske cerkve v Črenšovcih (10 milijonov), nabavo gasilske opreme (6,2 milijona), sanacijo jarkov na območju Trnja in Žižkov, projekt Razvojni program podeželja - III. faza, prostorsko projektno dokumentacijo in obnovo slačilnic Nogometnega kluba Bistrica (po 5 milijonov) ter projekt Romski most v višini 25 milijonov tolarjev, s katerim je Občina Črenšovci uspešno kandidirala na razpisu programa Interreg, ki ga je izvedlo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ob koncu seje je Štefan Gyurica navzoče seznanil z govoricami v javnosti, češ da so svetniki dobili po sto tisoč tolarjev nagrade ob koncu uspešno izvedenih projektov za zgraditev kanalizacije v KS Črenšovci in KS Bistrica, kar pa ni res.
Jože Graj
Gorčan); Tempo - Sobota II 2 : 6 (Roudi 3, Fridrih 2, T. Ropoša); Vesna - Kerna II 6 : 4 (Škraban 2, Gorčan, Škraban - Gorcan); Gorica - Krov. Rakuša 6 : 4 (Solar 2, Puhan, Solar - Puhan); Škofije -Krov. Rakuša 4 : 6 (Puhan 3, Solar 2, Solar - Puhan); ženske: Robis - Kerna 6 : 3 (Železen 2, Vukan); Elektronika - Kap. Broker 6: 2 (Gider, Gider - Matjašič); Robis - Kap. Broker 6 : 1 (Gider); Elektronika - Kerna 6 : 3 (Železen 2, Matis).
Največji mednarodni uspeh Roudija
Na 11. mednarodnem spominskem turnirju Janosa Molnarja za kadete in mladince v Budimpešti je nastopilo 260 igralcev iz 10 držav Evrope. Konkurenca je bila izredna, izvrstno pa je pri mladincih zaigral Roudi, ki se je nepričakovano uvrstil v finale. V zaključnih bojih je premagal madžarska reprezentanta Vajdo in Les-skoja, oba s 5: L v finalu pa je z 1 : 2 izgubil z Madžarom Kristo-nom. Osvojeno drugo mesto je njegov največji mednarodni uspeh. Fridrih se je uvrstil v finalno skupino in nato izgubil v 1. krogu, Škraban pa je končal v predtekmovanju. Pri kadetih se je Žibrat uvrstil v finalno skupino, kjer je premagal Šveda Ekdahla s 31:1, Madžara Zakarja pa s 3 : 2. V četrtfinalu pa je izgubil s prvim nosilcem, Madžarom Kosi bo z 0 : 3 in na koncu zasedel peto mesto. Na 27. Jakhlovem memorialu v Zalogu je odlično drugo mesto pri ml. kadetih osvojil Ervin Železen, Tomaž Pelcar se je uvrstil med osmerico, Gorazd Horvat pa med najboljših 16. M. U.
Zgodilo seje...
Med prvim in šestim februarjem se je zgodilo na pomurskih cestah devetnajst prometnih nesreč, v katerih se je ena oseba poškodovala, vse druge pa so se končale le z materialno škodo. Pomurski policisti so v tem tednu obravnavali še štiriindvajset kaznivih dejanj, petnajstkrat pa so morali posredovati zaradi kršenja javnega reda in miru.
Ga je kdo videl?
Prometna nesreča, ki se je zgodila v Kupšincih, se je na srečo končala le s premoženjsko škodo. Zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu sta z vzvratnimi ogledali zadeli dve vozili. Neznani voznik osebnega avtomobila Renault 5, rdeče barve, iz murskosoboškega registrskega območja, po tistem, ko je zadel drugo vozilo, na kraju nesreče ni počakal, ampak je nadaljeval vožnjo v smeri Murske Sobote. Njegovo vozilo je poškodovano po levem vzvratnem ogledalu, Kdor bi kar koli vedel o pobeglem vozniku ali poškodovanem vozilu, naj to sporoči policiji.
Zmanjkalo jim je koruze
Na Goričkem so policisti zalotili domačine pri nekoliko nenavadni tatvini. Iz lovskega krmišča so ukradli približno osemdeset kilogramov koruze, ki so jo lovci v teh mrzlih zimskih dneh namenili divjadi.
Tihotapili cigarete
Na mejnem prehodu na Hodošu so slovenski in madžarski policisti pri skupni mejni kontroli na osebnem avtomobilu tujega državljana opazili določene predelave avtomobila. V vozilu med sedeži in prtljažnikom je bil odkrit posebno prirejen prostor za tihotapljenje, v katerem so našli 3656 cigaret znamke Mari boro. Celoten postopek sta prevzeli madžarska policija in carina.
Skočili sta si v lase
Dokaj energično pa sta se v majhni vasici na lendavskem koncu prijeli tašča in snaha. Izmenjali sta si nekaj sočnih žaljivk, potem pa sta se še prerivali. Obe sta se pomirili, ko so na kraj dogodka prišli policisti.
Tri drevesa in dvesto tisočakov
Na gozdni parceli pri Gomilici je neznanec požagal in odpeljal tri akacije. V Ocinju je do sedaj neznani storilec vlomil v nenaseljeno zgradbo in iz notranjosti odtujil več tehničnih predmetov: različno orodje, kolo znamke HARO, radiokasetofon in agregat v skupni vrednosti dvesto tisoč tolarjev.
V. P.
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh.
Novaka 2 b,
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.
motoma vozila
HONDO CRX ESI. 1,6,16 V. letnik 1994, s servisno knjigo, prodam. Tel.: 031 426 473. m24665
GOLF 1,4, CL, letnik 1996, rdeč, dobro ohranjen, 1. lastnik, redno servisiran, prodam. Tel,: 041579 024. m24668
MERCEDES C 180 T karavan, letnik 2002. prodam. Tel.: 070 873 320. m24675
FIAT TtPO, 1,8 i, letnik 1993, dodatno opremljen, prodam. Tet: 041208236. m24687
živali
ŽRE8IČKA, starega 9 mesecev, prodam. Tel.: 031 590 596 ali 553 10 46. m24673
posesti
V Lendavi prodam 18 let staro hišo. V kupnino vzamem tudi stanovanje. Tel.: 070 506 854. m24633
V Radencih, poleg bifeja, oddam v najem poslovni prostor, 100 m1, z urejeno infrastrukturo. Tel.: 041 838 403. m24634
ENOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote prodam. Tel.: 041 636 447. 0124635
STAVBNO PARCELO v Gornjih Slavečih, v sklopu kmetijskega zemljišča, s skupno površino 71 arov, prodam. Tel.: 555 11 02 m24644
TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti. 76 m1, II. nadstropje, prodam. Tel: 041 758 700. m24653
KUPIM vseljivo hišo, staro do 30 let, na relaciji Murska Sobota-Turnišče. Teu: 041 758893. m24671
DVOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote, 43 m2, prodam. Tel.: 041204 259. m24678
LEPO UREJEN VINOGRAD. 800 trsov. 14 arov, na vrhu Strehovskih goric, prodam. Tel.: 579 11 02. m24684
kmetijska mehanizacija
SEJALNICO BECKER in čelni nakladalnik prodam. Tel.: 031650 743. m24629
TRAKTOR ZETOR 72 45, s prednjo hidravliko, kardanom, letnik 1992, prodam. Tel.: 031260 047. m24642
DVA PRŠILNIKA, 33.0 in 4001, halirko Panonija za oglate bale prodam. Tel.: 545 1481.m24648
PLUG IMT, visok klirens. dvobrazdni, 12-colni, obnovljen, prodam. Tet.: 041 795 507. m24660
TRAKTOR DEUTZ FAHR, DX 6,30. 115 KM, letnik 1989,3600 ur, kompresor, p red oj e zavore, 40 KM, ogrevana kabi-
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE
UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a
Tel: 02 55 69 046. GSM: 041 712 586
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ, s. p.
Ravenska c./MRLIŠKA VEŽA. 9231 BELTINCI
Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641 148
' V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL.: 02/52317 01
Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske politi kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja
Tel: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 345
KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci
KOMUNALA
Javno podjetje, d. d. »•, Koplllikl ul. 2, MlisksSulMU
KOMPLETNE POGREB NE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 3C km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443
na. in kombajn Class Mercator 60, s 6-4 lindrskim motorjem Mercedes, 3 m širim,! mulčerjem, prodam. Tel.: 04187314 17124655
KUPIJO RABLJENE TRAKTORJE, OBRAČALNIKE, CISTERNE, KOSILNICE BCS INTROS' LNIKE HLEVSKEGA GNOJA. Tel,: 0415l! 539. m24661
TRAKTOR URSUS 35 KS, generalno obnovljen, prodam. Tel.: 041 950 324 m24674
VILICE ZA DVE OKROGLI BALI in deskoH sneg prodam.Tel.: 041 596 234. m246S
STEYR 8130,4x 4,115 KM. ugodno P« dam. TeL: 041 647 079. m24677
ŽITNO SEJALNICO, širine 3 m, prodam. 041543 684. m24682
_______________________________. ——_ MLIN ZA ZRNJE, žitno sejalnico, obračalni plug, mlin za siliranje koruze, trosilniki3 umetno gnojilo, trosilnik za hlevski gnoj enoosno ali dvoosno prikolico in prikolit0 za prevoz živine prodam. Tel.: 558821® m24685
kmetijski pridelki
SUHO KORUZO, zrnje, skladiščeno v sil®11 SKZ Klas v Križevcih pri Ljutomeru, proda* Tel : 587 1L I2.m24638
1000 kg ovsa prodam. Cankova 69, Is1 031 365 965. m24658
razno
GUME, rabljene, ohranjene, od 12 do L®'11 zimske in letne, kos od 2.500 SIT dalj*-Boh, d. o. o., Pokopališka 39, Ljubija1131 tel,: 0L 540 46 77 ali 040 234 9^ m24564
AKCIJEV LES, 3 in 4 m dolga debla. deW“‘ ne 12 cm, ravne, kupim, TeL: 031 061. m24654
PRIKOLICO 2A AVTO s poviški prodal* Tel : 031 894 511. m24659
PREDNJE VERIGE ZA TRAKTOR IMT57T 9,5 do 24, kupim, tel.: 031 825 31® j m24669
delo
ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA » poslimo samostojne stavbne kleparje-vce m tesarje. Mulec & Co., družba za st°’ tve, proizvodnjo in trgovino, d. n. o. Zim^ 51, Stanko Mulec, 2242 Zg. Koren3 m24639
storitve
? Prepustite se sp in si olajšajte if' . težave. Nevezan1
IMATE MORDA HUDF BOLEČINE v zape^" in dlaneh zaradi ukleščenega živca? Ali lečine v plečih in križu nim rokam terapevta pravite tudi druge
osamljenim pa posredujemo primero6^ partnerja za resno zvezo ali občasna Si* Čanja.,Zdravilni dotik« Majda Šiftar, Čemelavci, Gederovska 14, M. S., tel/^ 1428,041 285 615. m24666
D. E. POGREBNIŠTVO
telefon: 02 S213700
UREDITEV DOKUMENTOV
OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
UREJANJE ZELENIC
PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRt’1'
VESTNIK - 9. februar 2006
29
Ni te na pragu niti v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo.
V SPOMIN
8. februarja mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra in sorodnica
Marija Novak
Iz Sebeborec 31
Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, položite cvetje in prižgete sveče.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
V SPOMIN
Te dni mineva Štirinajst let od takrat, ko smo se poslovili od našega
Jožefa Sijarta
iz Dolnjih Slaveč
Hvala vsem za položeno cvetje in prižgane svečke njemu v spomin.
Hčerka Marija in vnuk Štefan
Že deseto leto na tvojem grobu sveče gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo.
V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča.
V SPOMIN
Mariji Buček
iz Sotine
Njeni najdražji
Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 74 letu nas je zapustila naša teta
Elizabeta Sabotin
iz Gančan
, ' N>leči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, I ^tini, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu ^•tku, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene, j	nam pa Izrekli sožalje.
hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam in pevcem za pete žalostinke. govorniku za besede slovesa in Pogrebništvu
Hv i
ala tudi za pomoč osebju Zdravstvenega doma Beltinci in internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu.
Žalujoči njeni najbližji
J1 m »j ii murm at n »■ tr», ww mU»ma town
------------------------------------------------------------------
objavo v Vestniku aprejamamo vsak delavnik do 15.30. za objavo v če-
—	■'oddati oglas v ponedeljek do 15,30.
Osmrtnice
Hital' °EUasi - d0 Bo me)|w, 7e500
in zahvale za fizične osebe
2 kolx7cm-16520.00sit
2 kol xBern -19.880.00alt
2 kol x 9 cm-21.240.00 sit
2 kol x 10 cm • 23.600.00 sit
''sak naslednji znak
*	ds a p, - dodatek
u '•< % ’ tisk - dodatek ' 2 er6®10*v upravi
PO	2 kol x 11 cm 25.960,00 sit
Bo	imajo 2° % popusta. Dodatek za fotografijo 4.000,00 sit. Vse
imajo vračunan 20-odstotni ddv.
Oh, kako Čas beži, Že eno leto te med nami ni. Nam ostala je bolečina in solza večnega spomina.
V SPOMIN
11. februarja bo minilo eno leto od takrat, ko ni več med nami Valterja Lančaja
iz Sotine 83
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi tvoji najdražji
Vse odhaja kot večerna zarja, le spomin nate in delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
Mineva pet let od takrat, odkar ni več med nami
Franca Flisarja
od Grada
Z ljubeznijo vsi tvoji
Ostala je praznina, v naših srcih bolečina. Zato ti svečko prižgemo in ti večni mir zaželimo.
V SPOMIN
12 februarja bo minilo žalostno leto od takrat, ko smo se zadnjič poslovili od dobrega moža, očeta In dedija
Kolomana Cifra
s Kukeča 13
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
Žalujoči vsi njegovi
Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihem zimskem Jutru nemočen si za vedno nam zaspal.
ZAHVALA
V 82. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in svak
Geza Car
Iz Pozna novec 26
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Posebej hvala osebju doma starejših v Rakičanu za vso oskrbo. Hvala g. župniku Ludviku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi, sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo vedno ostal
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat
Aleksander
Horvat
iz Središča 19
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke in nam izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem GD Središče, gospe Silviji za besede slovesa in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali.
Hvala tudi vsem, ki ste mu pomagali, ga obiskovali in tolažili med boleznijo.
Žalujoči njegovi najdražji
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 72. letu nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila draga žena, mama in sestra
Danica Sukič
roj. Čontala iz Radovec 71
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete Žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Posebna zahvala je namenjena sorodnikom in sosedom. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Vsak večer se tu na zemlji bo glasil večerni zvon, a na nebu Bog nebeški zvezdic bo prižgal milijon. Takrat milo se ozrite iz doline solz v nebo, skozi zvezdice večerne bom jaz gledal na zemljo.
V SPOMIN
15. februarja bo minilo leto dni od takrat, ko si nas po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil, dragi mož, oče in dedek, Štefan Lutar iz Žižkov 28
Dolgi so dnevi brez tebe in osamljene poti v naravo, kamor si tako rad zahajal.
Hvala vsem, ki se s spominom v srcu ustavite pri njegovem grobu
Žena Marjeta, hčerka Alenka z možem Ivanom ter Nina in Ivo
Skozi vse življenje boriti si se znal niti zbogom nisi rekel, roke nam podal.
V nedeljskem popoldnevu tiho si zaspal, srce tvoje ostalo je pri nas, ne vzame nam ga niti čas.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil ljubi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat
Pavel Bajec
z Vaneče 49
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem Policijske uprave Murska Sobota, čebelarskemu društvu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala pevcem, godbi, govornikom in pogrebništvu Banfi. Vsem Še enkrat • iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji najdražji
,	Že leto dni te zemlja krije,
v grobu tiho, mimo spiš. Srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
Žalost in spomini so stalni spremljevalci na naši življenjski poti, po kateri moramo hoditi brez tebe, dragi sin, brat in sorodnik,
Kalman Dervarič iz Bodonec 21
katerega življenje se je moralo končati pred enim letom, 4. februarja 2005, v 56, letu starosti.
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje se je naučiti živeti brez njega.
Hvala vsem, ki se z molitvijo ali lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
UGLASI
9, februar 2006 - VESTI
B
U K E V
— S"O F“T"L
Brezplačna tel. števčk— 080 19 55
Zidarstvo - Fasaderstvo in izolacije zidov, strojni ometi Jože Horvat, s. p.
Filovci 110,9222 Bogojina, tel., faks: 02 547 10 14, GSM: 041 631
tel. stanovanje 02 547 13 00
OBQ
CEO-V RTI NA, D. O. O.
' ObtAo uliar 'la. MIHJD Kunta Sabu, teh/faks: 02 530 06 70, GSM: 041
I Izdelavo vrtin in vodnjakov zo zajem podzsmnib vod, piezaraetrični!] in panikovalnik vrtin, geomehanika, tišmje vodnjakov
ehitite pomlad!
8 POMLADANSKI POPUST
za pohištvo iz masivnega lesa program Tara in La Piazza, ter notranja vrata bukev softline Prodajna akcija bo potekala od 9. do 23. februarja 2006
N E
* do razprodaje zalog
MURSKA SOBOTA, Šavel center, Cvetkova 2. tel.: 02 521 38 72
lipbled
K Pesem gozda v vašem domu
MEDIAFINKOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana
UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV
PE LENDAVA: 031 797 715. 031 589448
AHR
”* Fnndsrube
Hauptman 7, 8490 Radiwntart
■SECOND HAND SHOP. KOMISIJSKA TRGOVINA
pOwiatoiM, električni aparati, Mklt. iptrtal rektizKl
PON,-PET.: 9’ -12* in U" IS' SOB.: ^-12*

NUDIMO:
dvo in troposteljne sobe s kopalnicami, pestro brano - tudi dietno
in vegetarijansko
visok učni uspeh in pomoč pri učenju telovadnico, fitnes, strelišče, namizni tenis, biljard,
2 računalniški učilnici, knjižnico
naša bližina - vaša varnost
DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR SMETANOVA ULICA 67, 2000 MARIBOR
TEL: 02 234 8150, FAKS: 02 234 81 70 ravnatelj@d-dddrava.tnb.mss.edus.sl
http://www.d-drava.mb.edus.sl
HIPOTEKARNI KREDITI IZ TUJINE PO ZELO UGODNI OBRESTNI MERI
Stanislav Svenšek, s. p., Križevci 87, 9206 Križevci
Tel.: 041 704 99»
GOTOVINSKA POSOJILA IN POKUPI POSOJIl]
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
KURILNO OLJE, PREMOG
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA!

POMURSKO DRUŠTVO Ž* CEREBRALNO PARALIZO
prostovoljne prispevke nakazujte na račun:
02496-0092393969
DACIA
NA OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠEGA VOZI^j
PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL.; 02 52130 0«
B ona fin, d. o. o ■, Slove nsk a 2 7,1QQQ Ljut>i j ;
Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico
Osnovna Šola III Murska Sobota namesto cvetja za pok, mamo Marije Gerenčer - 12.000; Marija Raduha, Finžgarjeva 31, namesto cvetja za pok. Jožeta Sapača - 5.000; Mateja Šinko Kosednar, Gedero-vci, namesto cvetja za pok Marijo Ratnik - 4.000; Alojz Švec namesto cvetja za pok. Kolomana Bcrta-lanica - 5.000; Jože Hari, Sodisin-ci. namesto cvetja za pok. Marijo Ratnik - 4.000; družina Štefana Smodiša iz Rankovec namesto cvetja za pok. Kolomana Bertalaniča - 10.000; družina Branka Banfija
iz Rankovec namesto cvetja za pok. Kolomana Bertalaniča -10.000; družina Kozar, Martinje 14, namesto cvetja za pok. Ano Rogan izTrdkove - 5 000; Kol o m an Pintarič, Noršinci 19, namesto cvetja za pok. Kolomana Bertalaniča - 5.000; 171. brigada Mure Murska Sobota namesto cvetja za pok. Andreja Kodilo - 6.600; Ivan Gabor namesto cvetja za pok Kolomana Bertalaniča - 10.000, družina Kranjec, Martjanci 28, namesto cvetja za pok. Kolomana Bertalaniča iz Rankovec - 5 000; Franc
Štefanec namesto cvetja za pok. Kolomana Bertalaniča - 5 000; Info-net Kranj, d. o. o., namesto novoletnih voščilnic - 30.000; Zorica Kerčmar, Ciril-Mctodova uk, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Ludvika Štefaneca - 4.000; Mirko in Gabrijela Šabjan iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Kristino Gerenčer - 10.000 sit
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.
Prispevke zbiramo na račun št. 01100-6030278282.
Splošna bolnišnica M, Sobota
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
POSREDNIŠTVO
KURILKO
Tel.: 54 59 280
POREDOŠ, s. p., Srefovcl 69a, 9201 Puco^,
Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
LOGAN
Zakaj bi kupili rabljen avto, če si lahko privoščite novega?
BODITE LOGIČNI.
VOZITE LOGAN KENWOOD
Klimatska naprava, servo volan, električni paket in radio CD Kenwood že za 1.865.000 SIT.
z-----------
3 LETA garancije ali 300 000 Rm
-_________
(«*o8010 8l) www.dacia.si
DACIA
groupe Renati1
VESTNIK - 9. februar 2006
NAPOVEDNIK
31
Spored radia Murski val
Napoved prireditev
UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648 KHz
PETEK 10. februar - 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, '»nona, Marjan • 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž -W.15 Petkova tema - 09.00 Poročila - 09.10 TV As. 'elax - 09.45 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 'uročila - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Za-Wjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -3.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predsta-^Jimovam - Od petka do petka - 14.00 Poročila -
■05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17. 00
Pednja poročila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje - 18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri)
9 15 Mladi val - glasba za mlade, vaša razmišljanja ' fajL Staša) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Ugasni televizor, večno zeleni Bojan Peček - 24.00 SNOP ^!TA1 H-februar - 05 00 Dobro jutro! - 09.15 Mali "oasi - giba buba fc>aja, Dokležovje • 10.00 Poročila -
05 Obvestila - 10.30 Potepanje - 11.00 Poročila -( i 15 pMepajte se z nami -12.00 Poročila BBC - 12.05 p * 12.30 Nagrada tedenskega sponzorja - 13.00 ^ročila-13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.05
*estila - 14.15 oddaja tedna Kako parkiramo? (Na-J’sa Brulc Šiftar) - 15.00 Literarni drobci - 15.30 °godki in odmevi- -16.15 Napoved sporeda - 17.00 pednja poročila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40
• agjasj- 19.00 Poročila-19.15 Najlepše želje s česti-‘ y in pozdravi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Slove" °<i kdaj lepote tvoje! Bojan Rajk - 24.00 SNOP ^EDElja, 12. februar - 05.00 Dobro jutro! 07.00 ruga jutranja kronika! - 07.30 Panonski odmevi, od-J| o porabskih Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel in
duhovna misel pomurskih duhovnikov - 08.30 Za* ^9 00 Izbor pesmi tedna - 09 30 Srečanje jurskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja; Bomo do *' e*ektrarne na Muri? Branko Žunec in vse strap 537 17 10 n _ £2.30 Poročila - 12.35 Obvestila -
J 0 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13-30 Cesti- Na narodni farmi - 19.00 Poročila - 20.00 n)a poročila - 20.05 Samo za vasi Nova oddaja ' • in violinista skupine Posodi mi jur ja Sama "’•dne- 24.00SNOP
^^ELJEK, 13. februar - 05 00 Vedro v dobro ju-iriha, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja. Marjana
414
^0 Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz
srednji val 648 kHz
narodnozabavne glasbe NAŠEGA SRCA
> &'vjakrl - Vandrovci
j 'Mim in ljubljen sem - Dori J the! sem jo rad - štirje kovači V n	klinton - Štrk
vdkwt in babici - Založnik
^LOGA:
H botn na okence potrkal - Modrijani Mezen v naju še vedno gori - Rubin
^IVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE ^brarnsov čardaš - madžarski ples št. 5 -
. ^ttrabant
dlani-Jasna
4 / J *1 lepa moja ljuba - Torpedo Band
1	~ Maja Seršen
'ojena - Energy
- K
- m- *r deklico - Halgato Band ^Marija - Daniel
L • $ Nagrado (kaseto) glasbene založbe Mandarina iz Ljubljane prejme Aleš Blškup, j Sablncl 44 b, Ljutomer.
,rM -'i.f11' kuP°ne pošljite do ponedeljka, 13. febru-vala j, *’ na naslov: Murski val. Utica arhitekta No-
19000 Murska Sobota, za glasbene lestvice,
{^Pon Št. 6 - glasujem za skladbo
cUsm
I------------------------------------- —-------------------
| Delimo vstopnice za kino
Muha in Pajek sta film režiserja Davida Cronenberga. ki ste ju največkrat navedli. Našo nagrado dobi Jasmina Gregorec, Kobilje 24 a, 9227 Kobilje Če-| stitamo! Naslednje nagradno vprašanje je:
Kdo Je Viggo Mortensen?
Kupon št. 6 - Odgovore pošljite do torka, 14. februarja, na naš naslov: Vestnik, Ulica 1 arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koies@p-lnf.si I
J l_____________________________________________________________________________1
Sukič - 09.15 Internetna anketa - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto! Drugi športi... • 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20,00 Zadnja poročila - 20.05 Brez okvirjev, Rajko Stupar - 24,00 SNOP
TOREK, 14. februar - 05.00 Vedr<£ v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - Besede, besede - 09 00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema ■ 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11 00 Poročila - 11.15- Kratki stik -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13-00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP
SREDA, 15- februar - 05 00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet ■ 08.45 Džoužijevo pismo -09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Župan na obisku -10.30 Mali oglasi - 1100 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro-z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 1915 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mtirsko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP
ČETRTEK, 16. februar - 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič -0915 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC - 12,05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14,00 Poročila - 14,15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročita - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 1915 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24.00 SNOP
Kino
Murska Sobota
Četrtek, 9. februarja: ob 18.00 ameriška komična kriminalka Norčije z Dickom in Jane (Jim Carrey, Tea Leoni, Alec Baldwin, r.: Dean Parisot), 20.00 ameriška vojna drama Marinec (Jake Gyllenhaal, Chris Cooper, Peter Saarsgard, Jamie Foxx, r.: Sam Mendes)
Petek, 10. februarja: ob 18.00 Marinec, ob 20.15 Norčije z Dickom in Jane
Sobota, II. februarja: ob 16.00 ameriška animirana fantazijska avantura Čarovnik Howl in gibljivi grad, ob 18.00 Marinec, ob 20.15 Norčije z Dickom in Jane
Nedelja, 12. februarja: ob 16.00 Čarovnik Howl in gibljivi grad, ob 18.00 Norčije z Dickom in Jane, ob 20.00 Marinec
Ljutomer
Sobota, 11. februarja: ob 19.30 ameriško-nemška grozljivka Satanov klan (Sid Haig, Bill Moseley, William Forsythe, r,: Rob Zombie).
Nedelja, 12. februarja; ob 17.30 in 19-30 ameriška romantična komedija Kot v nebesih (Reese Witherspoon, Mark Ruffalo, r: Mark Waters)
Gornja Radgona
Filme bodo predvajali le občasno!
LENDAVA
11. februar ob 18. uri:
Kapošvari Csiky Gergely Szinhaz: Lill Barono (opereta)
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
V sredo, 15. februarja, ob 18. uri bo v Pokrajinski in Študijski knjižnici predavanje Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije z naslovom Za ptice najvrednejša območja v severovzhodni Sloveniji. Predaval bo Luka Božič
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji Murska Sobota je do 28. februarja na ogled samostojna razstava Slike (2000-2005) akademskega slikarja Mirka Rajnarja.
- V Galeriji PAC je na ogled razstava Ultra Light avtorja Dareta Birse iz Lendave.
- V Pokrajinskem muzeju sta na ogled Stalna muzejska razstava ter Hetiške tkanine in vezenine (slednja do aprila).
- V MIKK-u je na ogled razstava plakatov, ki so nastali ob napovedih koncertov in predavanj v MIKK-u
GORNJA RADGONA
V galeriji kulturnega doma je na ogled likovna razstava ob slovenskem kulturnem prazniku.
BELTINCI
V gradu je na ogled razstava Bibe v svetu barv, ki so jo pripravili otroci vrtca Beltinci.
PUCONCI
V večnamenski dvorani so do konca zime na ogled dela 225. samostojne pregledne razstave Štefana Horvata,
LENDAVA
- V sinagogi je na ogled spominska razstava Impresije ... Slikarji Srečku Kosovelu Razstava je odprta do 4. marca vsak delavnik med 12. in 16. ter ob sobotah in nedeljah med 9. in 13- uro.
- Na gradu je na ogled razstava Zgodovina topništva od 15. do 17. stoletja.
- V hotelu Lipa je na ogled razstava Lipa skozi čas, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo - Muzejem Lendava, akademskimi slikarji in ljubiteljskimi slikarji Drusty.a upokojencev Murska Sobota.
LJUTOMER
V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba
KRPLLVNIK
V etnografskem muzeju je poleg stalne na ogled tudi razstava Kmečka opravila na fotografijah in značilna vinska klet s stiskalnico.
LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi hiši je na ogled razstava Kovček/Der Kof-fer. Projekt sta koordinirala Emil Krištof in Gerhard Pil gram.
JESENICE
V Kosovi graščini je na ogled razstava Na prelomih tisočletij, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Murska Sobota.
LJUBLJANA
Na Veleposlaništvu Republike Madžarske (ul. Konrada Babnika 5) je na ogled razstava cikla Štirje letni časi likovnega umetnika Zoltana Gaborja iz Lendave,
ŠOŠTANJ
V Mestni galeriji (Trg bratov Mravljakov 7) je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Dubravka Baumgartnerja iz Lendave.
ZAGORJE
Do 20. februarja je na ogled razstava umetniških del likovne kolonije Izak Lipovci 2005, ki jo je pripravilo Društvo Aquila Lipovci.
Napoved prireditev
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek, 13. februarja, ob 17. uri bo v grajski dvorani virtualna lutkovna predstava Palčica avtorja Hansa Christiana Andersena v režiji Roberta Waltla in v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane.
FILM
MURSKASOBOTA
V torek, 14. februarja, ob 18. uri bo v MIKK-u Mik-kov filmski brlog.
KONCERT
MURSKASOBOTA
V petek, 10. februarja, ob 21 uri bo v MIKK-u koncert skupine Zeus Faber (Karlovac, nu metal). Glasbo vrtita Jason in Jerinho.
ČERNELAVCI
V soboto, 11. februarja, ob 18. uri bo v vaškem domu koncert Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača.
LJUBLJANA
V sredo, 15. februarja, ob 19. uri se bo začela v Festivalni dvorani tradicionalna Bujta repa, ki jo pripravlja Klub prekmurskih študentov. Igrali bodo: Vlado Kreslin in Mali bogovi, Mlada beltinska banda, Boardwalk Casino, Moira s skupino in DJ Berti.
DOGODEK
TEŠANOVCI
V soboto. 11. februarja, ob 9 30 bo pred vaško-gasi-Iskim domom začetek 3 pohoda ob kulturnem prazniku.
VELIKA POLANA
V soboto, 11. februarja, ob 18. uri se bo začel v dvorani doma krajanov redni občni zbor Kulturnega društva Miška Kranjca Velika Polana.
RADENCI
V soboto, 11 februarja, ob 20. uri bo v restavraciji hotela v Termah Radenci tradicionalna glasbena, plesna in dobrodelna prireditev 11. noč penine. Nastopili bodo Rebeka Dremelj. Babilon 5 in humorist Pepek z brega. Program bo povezoval Boštjan Romih.
RAZKRIŽJE
V nedeljo, 12. februarja, ob 13. uri se bo začel pred kulturnim domom 4. letošnji pohod v okviru programa Živimo zdravo.
MURSKA SOBOTA
V sredo, 15 februarja, ob 15. uri bo v Galeriji likovna delavnica za predšolske in mlajše otroke.
Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico
Družina Holcman s Tišine namesto cvetja za pok Marijo Ratnik iz Gederovec - 5.000; dolgoletni prijatelji Ludvik, Helena, Ljubči, Stefan, Giza in Angela namesto cvetja za pok. Jožeta Vilda iz Murske Sobote - 17.000; Štefan Makoter iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok Kolomana Bertalaniča -5.000; družina Casar iz Bogojine namesto cvetja za pok. Kolomana Bertalaniča - 5.000, družina Zadra-
vec iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Kolomana Bertalaniča - 5.000; družina Stefana Pintariča iz Noršinec namesto cvetja za pok. Kolomana Berta-laniča - 10.000; Viktor Obal iz Rankovec namesto
cvetja za pok Kolomana Bertalaniča - 5.000; ob iz-
gubi dragega očeta, tasta, dedka, brata, sorodnika, soseda in prijatelja Kolomana Bertalaniča so darovali: hčerka Gizela z možem Alojzom - 10.000, brat Janez z družino iz Borejec - 10.000, Irena Božič iz Brezovec - 5.000, družina Andrejč • Mataj iz Sodiši-nec - 5.000, Ema Goričan iz Polane - 5.000, družina Fras iz Polane - 10.000, Žita in Hans iz Gradca -10.000, družina Kološa - Kranjc iz Polane - 5.000, družina Dajčar iz Vanče vasi - 5.000, družina Kutoš iz Vanče vasi - 5 000, družina Bagaroš iz Vanče vasi - 10.000, družina Krančič iz Rankovec - 15.000, družina Vučkič iz Rankovec - 10.000, družina Sinic iz Vanče vasi - 10.000, gostilna Majcen iz Rankovec - 5.000, družina Lukač iz Kroga - 5.000, družina Cigut iz Borejec - 15 000 in družina Domiter iz Krašč - 5.000; Marjan Maučec z družino, Gančani 80, namesto cvetja za pok. Franca Forjana iz Gančan - 5.000; Marjan Maučec z družino, Gančani 80, namesto cvetja za pok. Štefana Norčiča iz Gančan -
5 000; Moto klub Veterani Murska Sobota namesto
cvetja za pok. Kolomana Bertalaniča - 10.000; Joco z družino iz Murske Sobote namesto cvetja za pok.
Kristino Gerenčer iz Murske Sobote - 15.000; dru-
žina Janeza Malačiča iz Murske Sobote namesto
cvetja za pok Ano Benčec iz Borejec - 5.000; nekdanji delavci namesto cvetja za pok. mojstra Kolomana Bertalaniča - 21.000; družina Kutoš - Papič namesto cvetja za pok. Ano Benčec iz Borejec -
10 000 - Ivan Sušeč iz Podčetrtka, prispevek za porodnišnico - 15.000 sit.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282.
Splošna bolnišnica M. Sobota
JURKA
enota
srečni
priimek:
ste vilka.
pošta.
Poletno
I Na nov poseg v Muro so se za / celi pripravljati med športni / Tako je predvideno prestruktuf' I ranje kluba v kajaku na divjih vodah v kajak na mirnih vodah. Z izgradnjo elektrarn se bO Mura umirila. Z dvigom podtalnice trse bo razširila možnost vadb ■r bo mirujoča voda za Irenmgdb I stopna že v domačih kleteh.
Očitno bo na levem bregu Mure ' treba ustanoviti medobčinska zgodovinsko komisijo, ki bo št enkrat ugotovila, da so se ključni dogodki za priključitev Prekmurja k matici zgapih na relaciji Beltinci-Ljutomer in ne v Murski Soboti.
prodajni
2^0,3075
/ Po prenovi soboškega Škofij" / skega kapitlja se ve, kot trnju ’ dobro obveščeni vin, za nje&’ vega prvega stanovalca. Ge prav izhaja iz sedaj še skupne mariborske škofije, pa ni po P*" reklu ne z levega m ne z ctesnt" /I ga brega Mure, naj pa bi bil redovnik.
^omostnoremu naročniku, ki sena časopis naroča PRVIČ
. 09601 15446,90 351,6866 200,6408 i
Kmečke klobase so med kupci v Hanžekovičevih trgov! nah čedalje bolj priljubljene.
Ulica:
Poštna številka. Davčna števca: Datum:
k^stesenajboljna pekovi vici«, uiica^ ijenosalo nagradili.
Predsednika vlade je zadel sreni infarkt in odpeljejo ga v bolnico. Naslednji dan mu prinesejo telegram: »Parlament vam želi hitro okrevanje s 57 glasovi za in 33proti.«
Očetovstvo
Blondinka pravi prijate slim, da sem noseča.« Prijateljica: »In kdo ji očka?«
I	** *
Vaneča je bila po informacijah I iz okoliških goric priča zgodo-j vinskemu dogodku, ki bo zof I namoval prihodnost Slovenije j Gromovniški nastop velikeg-/ Kacota v vaneškem domu bet- i I cev, ki je začel negovati tesne 1 stike s svojim članstvom, naj bi odločilno vplival na predsednika države dr. Drnovska. Taje • takoj po omenjenem nastopu I vzel svojo izkaznico iz zamrze- r valnika in oznanil, da ji je potekel rok trajanja, ter ustanovil novo gibanje,
* * *
Blondinka: »To je pa tako, kot da bi jaz tebe vprašala, od katerega zrna fižola v pasulju si pr-dnila!«
r	* * *
/ Graški konji, namenjeni prt
I vozu zunanjih obiskovalcev tP / ričkega parka, bodo dobili, k111 j kaže, svojo ambulanto za nefd ■ I in zdravje. Ambulanta bo zarit- f | dena z ustreznim strokovnih i , kadrom in organizirana po v»> j I ru dunajskega dvora. Lipica do / sega prenizko raven.
I	* * *
| Resen kupec soboških Mural# tov, ki se selijo iz središča Murske Sobote za.tovamiške ograja naj bi bila Španska žara, kisih i svojo prodajno mrežo tudi v j veniji m ki kiju b Aziji vztrajas svojo proizvodnjo tudi v £rr^‘ I
Naročnino želim plačevati [obkroži] a] po položnici - letno	b) po položnici
_____________^ui Ktobas skrbi Drage Nemec, ki nam je povedal, da so narejene na tradicionalen način z značilnimi začimbami. Pri tem sta pomembni tudi kakovost svinjskega mesa pa tudi kakovost drv, s katerimi se jih dimi. To so akacijeva in bukova drva, pomembne pašo tudi izkušnje pri delu, ki jih Drago gotovo ima, saj to dela že devetnajst lor t. j-a;—'■
I	* * *
/ Po tem, ko je radgonsko sod#-I če na vseh instancah dokazalo-/ da mvnan - part»memanu> / mtmtBga v Radencih ni bito , menito, ampak cafo nevarno / druge udeležence v promet' j j Plemeniti išče nove poti jraS'"1 ' l bodno gibanje v piemen tgh I stanju pod vplivom modre । I kinje. Ob prometnega min#^ ■ / naj bi zahteval, da vzporedno -1 ob avtocestnem križu od vhd' I
rodnih dežel do Ljubljano tg^ di vzporedne, javnemu pi bhb' I tu nedostopne poti, ki mu W11, omogočale gibanje v plemeh' tem stanju in brez kontrole	/
gove plemenite modre krvi.	I
Fata je prišla k zobozdravniku, slekla krilo in hlačke, sedla in razširila noge.
Zobozdravnik: »Gospa, jaz nisem ginekolog, zgrešili ste nadstropje!«
Fata:»Včeraj ste mojemu Muju namestili protezo, zdaj pa mi jo lepo spravite ven!«
za robljenje prtov z območja Prekmurja.
Pogoja: lasten s. p. in lastno prevozno sredstvo . Delo na domu.
Prijave pošljite na MTT TEKSTIL, d. o. o., t kraljeviča Marka 19, 2000 Maribor, s pripisom ŠIVILJE.
Lekarna
Janez vpraša v lekarni: »Imate kaj proti kašljanju?«
Lekarnarka: »Ne. Lahko kašljate, kolikor hočete.«
Nogomet
11. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri m 12 minut, zašlo pa ob 17. uri in 21 minut. Dan bo tako dolg 10 ur in 9 minut. 13. februarja ob 5, uri in 45 minut bo na nebu nastopil ščip.
.iverec s Petanjec je |	bila zelo presenečena, ko je v
časopisu Vestnik zagledala zlati trak, kar je pomenilo, da bo trak lahko zamenjala za toliko klobas, kolikor let ima.
Naša nagrajenka je stara petinsedemdeset let, zato so ji v Hanžekovičevi mesariji v Veržeju tudi podarili toliko na tra- i dicionalen način narejenih i kmečkih klobas, ki so tudi med I
Marija Kerec s Petanjecje bila nagrade zelo vesela kupci vse bolj priljubljene. Ve stnik, v katerem je bil zlati trak, je kupila v Radencih in pravi, da časopis večkrat kupi, včasih pa ga prebere pri hčerki, ki ga ima naročenega.
nakupni
238,8699
Zelo jezikava pacientka v ordinaciji: »Gospod doktor, kaže, da ste pozabili name, že pet minul Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, smejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsakteden bomo ohi-
z H«icKa na tradicionalen, naraven način, kot so to delali že pred mnogimi desetletji.
Kmečke klobase je Mariji izročila šefinja proizvodnje Renata
sedim z iztegnjenim jezikom!« Zdravnik: »Ne, nisem pozabil, samo recepte bi rad v miru napisal!«
Pomota
K Mesarič, ki je povedala, da je za kmečko klobase j med kupci precejšnje zanimanje, enako pa tudi za £ mnoge druge njihove izdelke. Na klasičen, tradicionalen način delajo tudi prleško »tiinko«, krvavice j vseh treh vrst in mnoge druge izdelke, ki jih lahko kupite v njihovih enajstih trgovinah po Pomurju pa tudi v drugih mesnicah in trgovinah. Izdelke vključujejo tudi v ponudbo njihovih štirih gostinskih lokalov. Podjetje Mesarija Mirko Hanžekovič danes zaposluje petdeset delavcev, proizvajajo pa več kot sto različnih mesnih izdelkov, in sicer tako, da stare domače recepture oplemenitijo s tehnologijo in znanjem v pravo pravljico domačega okusa, pri čemer se trudijo, da bi domače metode dela čim bolj ohranili in s tem tudi izvorno vrednost izdelkov.
.-32,5969 ^9543
J 53,5450 349,5828 1224406 '
POLONA
VILIJEM
MARIJA DAMIJAN KATARINA VALENTIN
Vestnikov zlati trak za Hanžekovičeve klobase
Petinsedemdeset kmečkih klobas Mariji s Petanjec
9. februar, četrtek
10. februar, petek
11. februar, sobota
12. februar, nedelja
13. februar, ponedeljek
14. februar, torek
5. februar, sreda
J. Ga.
VANSKwVICI lobrn »«!-
država EMU
srednji
2394887 . 324950 , 0,9572
*54,0070
^0,6347] 200,0407 ’
majica
»sthik
■ Ukradel
1 nakupovalni vrečki
I Zelo inovativen je bil ta-1 tič, ki je voznici, ko je na I parkirišču trgovskega cen-I tra v Ljutomeru počasi peljala vzvratno, odprl zadnja vrata in ji ukradel dve nakupovalni vrečki s prehrambenimi artikli. Po dejanju je 1 stekel v noč, policisti pa za k njim še poizvedujejo. i
NAROČAM VESTNIK za najmanj
ozn. vi
EUR
1 wasi	hrk	191
I Madž,	. UUF	348
Švjea	-Lss^	7561
V. Brit		gbp	826
ZDA	USD	840