WiIä XXXI, številka 11, 28.maj 1999 ft ORNJESAVINJSKI ISSN oasi-amo 9 770351814014 dsedniR državnega zbora na obisku v bok Tema meseca: Za varno in prijetno vožnjo M Zadruga mozir j e 1 z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. UUBUANSKE MLEKARNE * SIR GAUDAR 799,90 * LEDENA KAVA 1 L 132,90 * JOGURT ŠE PA ŠE S ČEPOM PLASTENKA 245 ml 89,90 * NAMAZ - LAHKI TAMAR 140 g 149,90 CEUSKE MLEKARNE * SLADOLED SLADKI SEN 1000 ml 349,90 * LCA JOGURT NAVADNI 59,90 * LCA JOGURT SADNI 72,90 * LCA SIR PRODIETIČNI180 g 189,90 ^ZADRUŽNE TRGOVINE^ l VEDNO Z VAMI ÄKCUSKA PRODAJA V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH Z ŽIVILI OD 28.5.1999 DO RAZPRODAJE ZALOG KOŠAKI MARIBOR * MELJSKA KLOBASA 600 g * PIŠČANČJA KLOBASA 300 g * MARTINOVA KLOBASA 329.90 kom 139.90 kom 449,90 kg CEUSKE MESNINE * PIZZA ŠUNKA * MAXI KLOBASA * FRANCOSKA KLOBASA 300 g 699.90 kg 899.90 kg 249,90 kom * PIVO CELJSKI GROF PLATO 24/1 PLOČEVINKE 0,5 * VINO JERUZALEMČAN * ANDREJEVO VINO - MARIBORSKE ŠKOFIJE * COCA COLA 21 * SOK JABOLKA 11 2.599,90 299.90 299.90 279.90 129.90 * KUMARE 650 g * MEŠANA SOLATA 750 g 159.90 279.90 DEVIZNA POSOJILA Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah z rokom vračila do enega leta. Pogoje je, da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke. Izhodiščna obrestna mera znaša 6-mesečni EURIBOR + 2,28 za nemško marko, kar trenutno znaša 4,872%, s klavzulo o prilagajanju. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 854-251, int. 220 in 223. 70 ) banka velenje ^ S Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ^■ST _J radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU OSREDNJA TB^m03wium ISSN 0351-8140 X\x\ Sxv\ \V\\ \\\\ Leto XXXI, št. 11,28. maj 1999 Izhaja vsak drugi petek . Ustanovitelj: \\v\V\v\ \VV\U Skupščina občine Mozirje Izd^jatetf: vC\N Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, , telefon: 063/83-90-790, telefon in Faks: 063/83-90-791, -žiro račun 52810-685-13016 • Glavni in odgovorni urednik: - Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjcan,; AleksanderNx/x-Videčnik, Ciril Som, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard, '\\\0 Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor , Pečnik, Manija Sodja-Kladnik, Franjo j Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo. Vesna - -Eanjevič, Kmetijska svetovalna služba, .Zavod .za gozdove V \\ Sxxv NV x \ \\ Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik \ Računalniška obdelava: Tbniaž TJcjkS\\UUX\\\' 'vav !\V\ Trženje:'; s\->.\ \\'\\ \\\\ \\x Helena Kotnik; mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: ,\ Savinjske novice\'\\ -Savipjska cesta 4, 3331 Nazarje . Telefon: 063/83'90-7u6;<\ Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta:\\\\\\ savinjske.novice@si01,net' ^nteri^^X N\S\ \\\v x\\\ http//:www.sa\rtaj-novioasp:sl\\\^ tiena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Tisk: IGEA dn.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo ,\\\ najkasneje: osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva, zeibXv^U\\ informiranje,RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje Časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. \\\v\ Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračampi\ \\Xv \\\\ Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. V'\\ '\^\\ Odpovedi sprejemamo za naslednje \NX\ \\\\ Skoraj v strogi tajnosti so se prejšnji teden na Venišah sestali župani občin zgornjega in spodnjega dela Savinjske doline. Tema (govorili so o regijskem povezovanju)je bila “prevroča”, dabisi pri tem želeli navzočnost medijev, saj je regionalizacija Slovenije še zelo nedorečena. Kljub temu se o njej mnogo govori, zlasti v Celju, Savinjski in Šaleški dolini, kjer obstajajo vsaj tri možne variante oblikovanja bodoče regije. Prva predvideva ustanovitev velike celjske regije, ki bi na severu mejila na Avstrijo, na jugu pa na Hrvaško. Druga varianta predvideva ustanovitev savin-jsko-šaleške regije, kakršno sedaj pokriva velenjska območna gospodarska zbornica, po tretji verzijipa naj bi se tej regijipriključila tudi spodnja Savinjska dolina, ki bi se s tem “rešila” celjskega objema, v katerem ji grozi podrejen položaj. Prav slednjega se vse občine najbolj bojijo, da bi namreč v regionalnem merilu igrale le stranske vloge brez pravega vsebinskega vpliva na odločanje- Iz enakega razloga so zaskrbljeni tudi v Velenju, kjer si kar ne znajo predstavljati svojega mesta v veliki celjski regiji. Regije bodo v prihodnosti še kako pomembne, saj v Evropski uniji potekajo razvojni programi prav na regionalnem nivoju. In ker bogovi vedno najprej ustvarijo brado sebi, obstaja bojazen, da se bo podobno godilo tudivbodočih regijah. “Le kakšno bo regijsko središče, katerega največje podjetje je bolnišnica?” se sprašujejo Velenjčani in hkrati pozivajo Zgornjesavinjčane k izdelavi skupnega razvojnega programa. Medtem seveda hitijo tudi v Celju. Regionalna razvojna agencija je denimo že takšna institucija, ki ima ambicijo pokrivati celoten prostor “bodoče ” regije. Morda je tudi napovedana ukinitev velenjske podružnice agencije zaplačil-nipromet oziroma njena transformacija v ekspozituro celjskepodružnice del tega procesa. Kakorkoli že, župani razdrobljenih zgornje- in spodnjesavinjskih občin se ogrevajo za povezovanje na principu enakopravnosti, bojijo pa se, da bo odločitev o številu in mejah regij v Sloveniji politična, ne pa strokovna. IZ VSEBINE: Savinjsko-šaleška območna zbornica: Regija še brez razvojnega programa...............4 RTC Golte: Požar spremenil stečajni načrt?.................4 Milan Kučan z gospodar -stveniki: “Slovenska industrija z'; vstopom v EU ne bo crknila”...............5 Obrtna zbornica Mozirje: Spremenjeno ime...... Solčava: Država naj ustvari pogoje za preživetje odročnih krajev.................9 Občinski svet Nazarje: Večj a telovadnica zä\N rekreacijo občanov...10 Turistično društvo Rečica ob |)pto izvrstnih želodcev..............11 Radio Celje: Radio, ki se sliši takorekoč povsod................12 Logarska dolina: Sto let Alojza Poličnika.............16 Zgodovina in narodopisje: Iz življenja dninarjev.... 21 Tema meseca: Za varno in prijetno vožnjo.................22 Nazarje: S športom proti drpgf... 34 Kronika: Požar v Žekovcu........36 NASLOVNICA Tri generacije Poličnikovih ob Alojzovem 100. rojstnem dnevu GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje Regija še brez razvojnega programa 21. redna seja upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje, ki je bila v četrtek, 13. maja, je minila v znamenju pregleda gospodarskih gibanj v regiji v minulem letu. Enotna ugotovitev članov odbora je bila, da je gospodarstvo sicer stabilno, vendar brez potrebnega razvojnega zagona, poleg tega pa na nivoju regije ni usklajenega programa, ki bi bil osnova za razvoj posameznih gospodarskih panog. Rezultate gospodarjenja v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini je predstavil direktor območne zbornice mag. Božo Lednik. Po njegovih besedah se gospodarska struktura regije v minulem letu ni bistveno spremenila. Predelovalna dejavnost ustvari 45 odstotkov vseh prihodkov, v sektorju malega gospodarstva pa prevladuje trgovina. Zaposlenost se je lani povečalazaodstotek, vendar je na območju Upravne enote Mozirje še vedno višja od državnega povprečja. Pozitivno je dejstvo, daje bil čisti dobiček večji od čiste izgube, katere glavnino je “pridelala” Termoelektrarna Šoštanj, sledi pa ji Smreka Gornji Grad. Obseg investicij se je povečal, število gospodarskih družb pa se je umirilo. Predsednik upravnega odbora zbornice Borut Meh je menil, da so predstavljenirezultati gospodarjenja za slovenske razmere dobri. Donos na kapital je sicer še vedno skromen, nekoliko pa se je povečala tudi zadolženost. Anton Vrhovnik (Glin Holding Nazarje) je na Mehovo vprašanje, kaj se obeta kmetijstvu z ustanovitvijo kmetijsko-gozdarske zbornice in vstopanjem Slovenije v Evropsko unijo, odgovoril, da je zbornica vsekakor potrebna, vendar je tema okrog njene ustanovitve preveč spolitizirana. Vrhovnik vidi težave v kmetijstvu predvsem v predelovalni industriji, kjer je združevanje nujno potrebno, glede vstopa v EU pa meni, da se slovenska delegacija ne pogaja dovolj odločno za prehodno obdobje. Mirko Strašek (KLS Ljubno) je dejal, daje bruto dodana vrednost, ki jo dosega gospodarstvo v regiji, prenizka v primerjavi z Evropo, povečuje se razkorak med gospodarstvom in negospodarstvom, država pa se premalo obnaša kot ekonomski sistem. Po njegovem mnenju bi se morali tudi zaposleni v podjetjih bolj zavedati, da gre za oster boj za preživetje. Velenjski župan Srečko Meh je izrazil prepričanje, da je treba nujno pristopiti k izdelavi skupnega razvojnega programa in se pri tem odločiti, ali se bo delal na nivoju savinjsko-šaleške ali celjske regije. Tudi na področju turizma so nujni konkretnejši dogovori. Izpostavil je še vprašanje zaposlitve za 1.200 velenjskih študentov, ko bodo le-ti končali šolanje. Sekretarka velenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Mira Videčnik je povedala, da sindikati spodbujajo delavce pri aktivnem iskanju zaposlitve in hkrati izrazila zaskrbljenost nad stopnjo brezposelnosti v Zgornji Savinjski dolini. Člani upravnega odbora območne gospodarske zbornice so enotno ugotovili, da so gospodarski rezultati sicer ugodni, vendar ne dajejo potrebnega razvojnega impulza. Letos sta se v regiji že zgodila dva stečaja (Tovarna usnja Šoštanj in RTC Golte), nepredvidljive pa so tudi posledice uvedbe davka na dodano vrednost. Regijamoračimprej izdelati svoj razvojni program. Ker se mandat sedanjim organom območne zbornice izteka, so medtem že stekli potrebni kandidacijski oziroma predvolilni postopki. Sprejet je bil tudi pravilnik o podeljevanju priznanj in diplom za inovacije ter na njegovi podlagi javni razpis. V zaključnem delu seje je stekla še razprava o napovedanem statusnem preoblikovanju velenjske podružnice Agencije za plačilni promet. Slednja naj bi postala ekspozitura podružnice v Celju, ekspozituro v Mozirju pa naj bi ukinili. Člani up- ravnega odbora so tem nameram Ministrstva za finance ostro nasprotovali, saj gre za povsem neracionalno potezo v času postopnega prehoda plačilnega prometa z agencije na poslovne banke. Ob tem se postavlja tudi vprašanje visokih stroškov vseh pravnih subjektov v Zgornji Savinjski dolini, ki bi poslej morali za vsako transakcijo (izjema so podjetjaz urejenim elektronskim plačilnim prometom) na pot v Velenje. Franci Kotnik RTC Golte Požar spremenil stečajni načrt? Pred mesecem dni smo že poročali, da rekreacijsko-turis-tični center na Golteh po dolgih letih životarjenja čaka stečaj. Okrožno sodišče v Celju je predlog za uvedbo stečajnega postopka na Golteh prejelo že novembra, in sicer od Komercialne banke Triglav v stečaju, marca letos pa je o tem obvestilo tudi RTC Golte. Sodišče je stečajni postopek uvedlo pred tremi tedni in za steča-jnegaupraviteljaimenovalo Zvonimirja Kristjana Mirta. Le-ta je ugotovil, da je podjetje krepko zadolženo (neuradno za okoli 260 milijonov tolarjev), žiro račun pa ima blokirano že več kot 900 dni. Precejšnji del premoženja RTC-ja naj bi bil zastavljen. Zvonimir Mirt se je nato sestal s predsednikom stečajnega senata varnostobjektaslabo poskrbljeno, poleg tega pa lastnina RTC Golte od letošnjega februarja dalje sploh ni bila zavarovana. Takšne razmere naj bi vplivale na spremembo njegovega prvotnega načrta vodenja stečajnega postopka, koje predvideval oddajo premoženja družbe v najem in nemoteno obratovanje rekreaci-jsko-turističnega centra. Ne glede na to je bilo z Zavarovalnico Pogorišče v Žekovcu: kdaj se bodo v tem objektu lahko spet okrepčali turisti? (foto: Ciril Sem) sodnikom Matevžem Žugeljem, direktorjem Golt Marjanom Prelogom in Marjanom Skorniškom, direktorjem podjetja CSA Sport inženiring iz Velenja, ki je imelo v zadnjem času v njemu hotel na Golteh. Dogovorjeno je bilo, da Prelog Mirtu preda vse posle in dokumentacijo, toda prejšnjo nedeljo zvečer je na spodnji postaji nihalke v Žekovcu izbruhnil požar. Stečajni upravitelj je ugotovil, da je bilo za protipožarno Triglav dogovorjeno zavarovanje objektov, premija naj bi bila plačana iz kupnine za družbo, poleg tega pa je organizirano tudi dežurstvo na zgornji in spodnji postaji nihalke. Upniki RTC Golte imajo dva meseca časa za prijavo svojih terjatev do družbe, narok za preizkus terjatev pa je razpisan za 15. septembra. Franci Kotnik Srečanje Milana Kučana z gospodarstveniki Slovenska industrija z vstopom v Eli ne bo “crknila” V sklopu obiska v Velenju se je predsednik republike Milan Kučan v torek, 18. maja, srečal tudi z gospodarstveniki savin-jsko-šaleške regije. V skromno odmerjenem terminu je sicer zmanjkalo časa za temeljitejšo izmenjavo mnenj, kljub temu pa je bilo srečanje po mnenju obeh strani koristno. Predsednikov gostitelj župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je na začetku srečanja izpostavil najbolj aktualne in pereče probleme: nedorečeno regijsko povezovanje, slabe prometne povezave z Ljubljano in ostalo Slovenijo in relativno visoko brezposelnost. Direktor savinjsko-šaleške območne zbornice mag. Božo Lednik je Kučanu predstavil tukajšnji gospodarski prostor in rezultate, dosežene v preteklem letu. Savinjsko-šaleško gospodarstvo predstavlja štiri odstotke zaposlenih v Sloveniji in ustvari približno toliko prihodkov. Po dodani vrednosti je regija pri repu v državnem merilu, je pa celotni dobiček večji od celotnih izgub. Kljub relativno ugodnim rezultatom v regiji ni pravega gospodarskega zagona. Direktor velenjske območne enota zavoda za zaposlovanje Srdan Arzenšek je prikazal stanje na področje brezposelnosti, ki trenutno dosega stopnjo 13,4 odstotke, kar je pod republiškim povprečjem. Izpostavile veliko število invalidskih podjetij (14) in opozoril, da v prihodnje za zmanjševanje brezposelnosti ne bodo dovolj le delavci zavoda za zaposlovanje, ampak bo potrebno sodelovanje delodajalcev, šol, inšpekcijskih služb in ostalih. Milan Kučan se je v uvodnem delu svojega razmišljanje ustavil ob problemu, da se danes marsikdaj interes katere od političnih strank enači z interesom države. Leto in pol pred novimi parlamentarnimi volitvami se očitno že začenjajo priprave nan- suverenost držav. Klasične suverenosti sicer že zdavnaj ni več, zdaj je na tehtnici tudi relativna suverenost. Ugotovitev, da savinjsko-šaleška regija ne ustvarja dovolj za nadaljn- nem položaju je danes soseda Madžarska, ki je na široko odprla vrata tujemu kapitalu, zato zanjo sedaj lobirajo vsi, ki so vanjo vložili svoj denar. “Slovenska industrija in rudarstvo z vstopom v Evropsko unijo ne bosta crknila,” je Milan Kučan neposredno odgovoril na vprašanje Franca Žerdina, direktorja Premogovnika Velenje, “vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če Slovenija v EU ne bi vstopila.” Za članstvo v uniji po Kučanovem mnenju obstaja kar nekaj tehtnih razlogov, nenazadnje tudi skupna varnost, stabilnost in skupni razvoj združbe, ki naj bi se nekoč imenovala Združena Evropa. “Datum vstopa v EU je pomemben predvsem za nas, saj je od nas odvisno, kdaj bomo imeli svoj prostor primerno urejen. Boj kratek bo ta rok, bolj močan je lahko naš pritisk za sprejem v unijo,” je še dejal Kučan in od tem povedal, da želi Slovenija hkrati z vstopom v EU tudi v njeno monetarno unijo. Ob koncu svojega razmišljanja se je predsednik republike zavzel za ponovni razmislek vlade o številu kosovskih beguncev, ki jih je pripravljena sprejeti Slovenija, saj se po njegovih besedah vrednote neke države merijo tudi po stopnji solidarnosti. Franci Kotnik . Milan Kučan v družbi direktorja območne gospodarske zbornice mag. Boža Lednika (foto: KF) je, žal pa Slovenija tudi po osmih letih samostojnosti nima izdelane jasne vizije svojega položaja v Evropi. Sedanja vojna na Balkanu je postavila v ospredje novo vprašanje: ali imajo v mednarodnem merilu prednost človekove pravice ali ji razvoj, je predsednik države komentiral z dejstvom, daje za razvoj potrebna tehnologija, za obvladovanje tehnologije pa znanje. Slovenija velja za precej zaprto državo glede vlaganja tujega kapitala, kar za njen položaj na svetovnih trgih ni dobro. V povsem nasprot- Gorenje Velenje Postati najbolj fleksibilno podjetje na vseh področjih delovanja “V tem trenutku še ne moremo trditi, da smo enako profdirani kot družbe v kapitalizmu,” je dejal predsednik uprave delniške družbe Gorenje Jože Stanič na začetku tiskovne konference, ki so jo v Velenju pripravili v torek, 11. maja. Po njegovih besedah sta se v lanskem letu za družbo zgodili dve pomembni prelomnici: opravljena je bila ustanovna skupščina po lastninskem preoblikovanju, delnice Gorenja pa so bile uvrščene na odprti trg ljubljanske borze. Članica uprave Marija Miheljak je povedala, da so lani v Gorenju prvič izdelali več kot dva milijona aparatov v enem letu. Proizvodnja se je povečala za devet, produktivnost pa za deset odstotkov. Prodajase jevletu 1998 količinsko povečala za osem, vrednostno pa za enajst odstotkov. Med najpomembnejšimi trgi je naprvem mestu Nemčija, nadrugem Hrvaška in na tretjem Francija. Zadolženost se je zmanjšala za 17 odstotkov, kar je vplivalo na boljšo likvidnost. V lanskem letu je bilo v Gorenju zaposlenih povprečno 4.230 delavcev, od katerih se jih je dodatno izobraževala več kot polovica. Posebno skrb namenjajo tudi varstvu pri delu in zdravju zaposlenih z izvajanjem preventivnih zdravstvenih pregledov. Ker postaja skrb za okolje izločitveni dejavnik konkurenčnosti, v Gorenju uvajajo sistem ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. Certifikat nameravajo pridobiti v letošnjem letu. Lanskoletne naložbe so znašale dve milijardi in pol tolarjev, v letošnjem letu pase bodo povzpele na 7,9 milijarde, saj bodo v Gorenju zgradili novo tovarno hladilne tehnike vskupni vrednosti 7,7 milijarde tolarjev (od tega v letu 1999 4,3 milijarde). S tem se bo dnevna ka-pacitetaproizvodnje povečalas 3800 na 5600 aparatov oziroma milijon 300 tisoč aparatov letno (leta 2000). Skupina Gorenje, ki jo tvorijo matična delniška družba Gorenje v Velenju, enajst družb Gorenja po Sloveniji in 25 družb Gorenja v I9 tujih državah, je v lanskem letu ustvarila 101,8 milijarde tolarjev konsolidirane prodaje, kar pomeni 11,2 odstotka več kot v letu 1997. Čisti dobiček je znašal 1,8 milijarde tolarjev inje bil kar za 40 odstotkov višji kot leto poprej. Po letošnjem poslovnem načrtu bodo v Gorenju izdelali 2,1 milijona gospodinjskih aparatov, kar pomeni štiri odstotke več kot lani. Rezultati poslovanja v prvih treh mesecih leta 1999, ko so prodab 511 tisoč velikih gospodinjskih aparatov, potrjujejo, da je poslovni načrt uresničljiv. Član uprave Gorenja Franjo Bobinac je predstavil strateško usmeritev Gorenjaza prihodnjih pet let (izhajajoč iz leta 1998), ki predvideva 36-odstot-no rast prometa - manj v osnovni dejavnosti bele tehnike in več vostalih dejavnostih. Tako naj bi bil leta 2003 skupni konsolidirani promet v Skupini Gorenje 134 milijard tolarjev. Evropaostajaglavni trg bele tehnike Gorenje tudi v prihodnje, čeprav nenehno iščejo nove priložnosti na nekaterih hitro rastočih trgih v Aziji in Južni Ameriki. Glede na intenzivno globalizacijo proizvodnje in trgovine, združevanje Evrope in nastajanje nove trdne valute so v Gorenju zelo oprezni in pripravljeni na spremembe. Želijo postati najbolj fleksibilno podjetje na vseh področjih svojega delovanja. Franci Kotnik Območna obrtna zbornica Mozirje Spremenjeno ime ob zaključku mandata skupščine Ob koncu štiriletnega mandata se je v četrtek, 13. maja, sestala skupščina Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice. Temeljito je prevetrila svoje delo v minulem obdobju in ugotovila, da je bilo veliko postorjenega, kljub temu pa ostaja veliko dela tudi za organe zbornice v novi sestavi. Iz poročila, ki ga je na zasedanju skupščine podal predsednik zbornice Franc Benda, je bilo razvidno, da je bila njena dejavnost zelo široka in pestra. Zbornica je aktivno sodelovala pri ustanovitvi Zgornjesavinjskega podjetniškega centra, vključila pa se je tudi v celjski regionalni garancijski sklad. Kot organizator oziroma soorganizator je nastopila pri pripravi srečanj županov zgornjesavinjskih občin z direktorico republiškega sklada za razvoj malega gospodarstva, s predstavniki ministrstva za malo gospodarstvo in z vodstvom Obrtne zbornice Slovenije ter poslanci celjske regije. Zbornica je skupaj s sekcijo tekstilcev organizirala zelo kakovostno in odmevno modno revijo Modni tokovi v Zgornji Savinjski dolini. V sklopu dnevov koroških Slovencev v Zgornji Savinjski dolini se je izkazala sekcija lesarjev, ki je rojakom iz Avstrije prikazala del sodobne tehnologije, s katero razpolagajo njeni člani. Sekcija frizerjev je bila aktivna predvsem na področju izobraževanja, medtem ko se je sekcija gostincev ubadala predvsem s kategorizacijo objektov in uvedbo davka na dodano vrednost. Sekcijaživilcev je v fazi pomladitve, a je kljub temu dejavna, sekcija avto-prevoznikov pa se je največ angažirala na področju uveljavljanja pravic svojih članov, pri čemer so bile uporabljene tudi skrajne metode (zapora cest). Aktivna je tudi sekcija upokojenih obrtnikov, poglavje zase pa predstavlja športna sekcija, ki pod vodstvom Zlatka Vitanca dosega izjemne rezultate na regijskem in državnem nivoju. Franc Benda je omenil tudi prizadevanja zbornice na področju izobraževanja, sprejemanja internih aktov in posodabljanja opreme. Obnovljena sta bila tako dom obrtnikov kot kovačija v Mozirskem gaju. Obrtna zbornica je ob 20-letnici Gaja prejela posebno priznanje Občine Mozirje, ob tej priložnosti pa je bil predsedniku republike Milanu Kučanu podeljen kovani kipec sv. Valentina. Skupščina zbornice je nato potrdila sestav tega organa za obdobje 1999-2003 in določila datum prvega zase- danja, ki naj bi bila 27. maja. Na tej seji so preddvidene tudi volitve predsednika za omenjeno mandatno obdobje. Poleg obravnave in sprejema zaključnega računa zbornice za leto 1998 in finančnega načrta za leto 1999 so člani skupščine potrdili predlagano prispevno stopnjo članskega prispevka za letošnje leto. Le-ta ostaja nespremenjena glede na lansko leto in znaša 2,65 odstotka od zavarovalne osnove, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ v višini dvakratnega zneska članarine, izračunane za najnižjo zavarovalno osnovo. Pravne osebe plačujejo mesečno članarino v višini 2.200 tolarjev. Skupščina je sprejela tudi spremembe in dopolnitve statuta zbornice, na podlagi katerih se njena firma sedaj glasi: Območnaobrtnazbor-nica Mozirje. Sprememba je bila sprejeta na pobudo Obrtne zbornice Slovenije zaradi poenotenja imen vseh območnih zbornic, ki so vpisane v enotni register s pooblastili za vodenje obrtnega registra in izdajo obrtnih dovoljenj. Franci Kotnik V, (S)trideja cim 3330 Mozirje, Ptaprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, GSM: 041/727-308 TRGOVINA ZA CELOVITO OSKRBO VRTOV, NASADOV IN MALIH ŽIVALI. Izkoristite bogato sezonsko izbiro parkovnih rastlin ter sadik balkonskega in drugega cvetja. Stalno imamo na zalogi vrhunski hrani za pse in mačke Royal canin in Eukanuba. Svetujemo, načrtujemo, zasadimo. Era d.d. Velenje V znamenju povezav z drugimi trgovskimi sistemi Povezovanje trgovskih sistemov v Sloveniji je v intenzivnem teku. Seveda tudi delniška družba Era iz Velenja kot eden večjih slovenskih trgovskih sistemov z 19 milijardami letnega prometa pri tem ne stoji ob strani, ampak se vanje aktivno vključuje. Ob začetku letošnjih Erinih poslovnih dnevov, ki so potekali od 17. do 21. maja, so o tem spregovorili tudi na tiskovni konferenci. “V Eri trgujemo z živilskimi in neživilskimi proizvodi, pri čemer živilski proizvodi predstavljajo približno 65 odstotkov prometa,” je povedal predsednik uprave Gvido Omladič. Po njegovih besedah na področju živil razvijajo tri dejavnosti: maloprodajo, grosistično poslovanje in trženje lastne proizvodnje oziroma zastopniških programov. Na področju neživil se ukvarjajo tako z maloprodajo kot z veleprodajo. Pri razvoju maloprodajne mreže se Era širi na tri načine. Eden je ta, da na podlagi tržnih analiz zgradijo nov ali najamejo obstoječ poslovni prostor, kjer nato uredijo prodajni center. V drugi varianti se povezujejo z ostalimi trgovskimi podjetji, tudi na kapitalski osnovi, v tretjem primeru pa se dogovorijo za model franšizne prodajalne. Na področju živilskega programa Era Velenje sledi filozofiji bližnjega oskrbovalca, kar pomeni, da se osredotoča zlasti na manjše prodajne centre. Pri tem se omejuje na območje v radiusu približno sto kilometrov. Gvido Omladič je ob tem omenil, da je Era vključena v gospodarsko interesno združenje ABC, v katerem je nosilec distribucijskega centra za Štajersko. S podjetji, s katerimi se povezuje, izvaja tudi skupne projekte, kakršen je pred nedavnim odprt nakupni center “cash & carry” Prima v Velenju. Le-ta naj bi bil prvi v verigi tovrstnih centrov pod blagovno znamko Prima. Na področju neživilskih proizvodov se je Era us- Zgornja Savinjska dolina V V slovenskem prostoru so se predstavili na sejmu v Celju in Ljubljani, na turistični borzi v Mariboru, na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani pa so kronali promocijska prizadevanja. Ravno v teh dneh poteka v Portorožu primorski sejem, na katerem se predstavljajo tudi naši kraji. Rezultat tega je vedno večje število turistov s Primorske, k dobrim obetom pred poletno sezono pa velja šteti tudi nenehno prisotnost na raznih evropskih sejmih. Precejšnje zasluge za uspešno promocijo nosita, seveda ob izdatni pomoči turističnih društev, podjetje Epsi in še vedno neustanovljeno podjetje zaprontocijo, trženje in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolinad.o.o.. Slednje čaka na registracijo zaradi različnih ad- merila v razvoj mreže specializiranih trgovin pod blagovno znamko Adut, ki ponujajo celotno paleto izdelkov “vse za dom in gospodinjstvo”. Tovrstnih prodajaln je sedaj v Sloveniji devet, zadnjo med njimi so odprli v ljubljanskem BTC-ju, v prihodnjih letih pa naj bi jih odprli še nekaj deset. “Era si želi povezav z drugimi trgovskimi sistemi,” je poudaril Gvido Omladič, “saj se zavedamo, da bo ekonomija obsega zaradi stroškov v prihodnje narekovala uspešnost in učinkovitost posameznih gospodarskih subjektov.” Ob tem je predsednik Erine uprave omenil povezovanje z Dolino Velenje in Agrino Žalec ter opozoril na pridobljen certifikat kakovosti hčerinskega podjetja Era Koplas, kar naj bi bil prvi korak pri oblikovanju odličnosti celotnega sistema. Poslovne dneve Ere, letos so jih pripravili 20. po vrsti, je po besedah vodje Erinega razvoja in marketinga mag. Andreje Laznik v petih dneh obiskalo 2500 poslovnih partnerjev iz domovine in tujine. Predstavljeni so bili zastopniški programi vključno s češkim pivom Budweiser in nemškim dekorativnim in šolskim programom Herlitz, ki seje pojavil na slovenskem trgu v sodelovanju s podjetjem Viva Trade iz Nazarij. Na poslovnih dnevih je kot Erin partner sodelovalo tudi trgovsko podjetje Savinja Mozirje. Franci Kotnik ministrativnih zapletov, kar pa ga ne moti pri intenzivnem delu, saj je v minulih mesecih v celoti prevzelo vodenje promocijskih in prodajnih aktivnosti na področju dele doline. Z izdajo kataloga, v katerem so zastopani vsi pomembnejši nosilci gostinske in turistične ponudbe, se predstavljajo vsi ustanovitelji podjetja, in kar je posebej pomembno, v katalogu je tudi panoramska karta celotne Zgornje Savinjske doline. Podjetje Epsi pa je storilo še korak naprej. Z izdajo turistično panoramske karte za Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino je zajelo celovito ponudbo obeh dolin. Savinjčan Logarska dolina Planšarija na naravoslovni poti V Logarski dolini je zimska sezona že preteklost, čeprav ne pozabijo poudariti, da je bil letošnji obisk najboljši doslej. Ne toliko zaradi izkupička, saj v primerjavi z drugimi zimskimi centri Logarska dolina ne premore večjih žičniških sistemov, na katerih se seveda storitve zaračunavajo, zato pa imajo odlično pripravljene proge za tek na smučeh in v zadnjem času tudi naravno drsališče, katerih uporabo ne zaračunavajo. V tem času se v dolini že čuti prihajajoča poletna sezona, klasično ponudbo pa Logarska letos nadgrajuje z novimi programi in zanimivostmi, predvsem za ljubitelje naravne in kulturne dediščine. Domačini s precejšnjimi pričakovanji spremljajo gradnjo ceste proti Pavličevemu sedlu, pričela pa se bo izvajati tudi prva faza umiritve prometa v krajinskem parku Logarska dolina, z izgradnjo parkirišča na vhodu v dolino in z ureditvijo križišča na vstopni coni za Matkov kot. Seveda bo parkirišče velikega pomena tudi v zimskem času, saj v tem delu doline, pač zaradi prometne preobremenjenosti, ljubitelji rekreacije svoje jeklene konjičke parkirajo kar ob glavni cesti. V Logarski dolini so trdno prepričani, da njihova turistična pričakovanja niso pretirana. Že letos bodo pričeli obnavljati planšarijo v Logarskem kotu, enem najlepših kotičkov doline, obiskovalcem pa je verjetno lokacija bolj znana pod imenom počitniški dom Elektrok-ovine. Planšarija bo zagotovo lepo dopolnila pestro ponudbo doline, od hotela visoke kategorije, dveh penzionov, turističnih kmetij, planinskih domov in kampa, in bo ena najzanimivejših točk za ljudi, ki znajo ceniti povezavo turizma s tradicionalnim kmetijstvom. Razmere v Srbiji vplivajo predvsem na obisk tujih gostov. Kljub temu upajo, da bodo lansko število, 75-000 ljudi si je ogledalo najlepšo evropsko alpsko dolino, vsaj izenačili, če ne presegli. Seveda pa je prava številka obiskovalcev znatno višja, saj prispevek pobirajo in istočasno beležijo obiskovalce le v letni sezoni. Prav tako v to število niso zajeta vozila in domačini, ki jih pot zanese v Matkov kot oziroma prihajajo iz njega. V Logarski dolini se zavedajo, da bo v tem letu, poleg naštetega, vplivala na obisk tudi gradnja ceste Ljubno - Luče in stalni zastoji, ki poleg slabe ceste vplivajo na odločitev izletniških turistov. Savinjčan Celovita predstavitev zgornjesavinjske ponudbe V turizmu velja pravilo, da pravega oddiha med sezonami ni. Tega se zavedajo tudi turistični delavci Zgornje Savinjske doline. Z celovito turistično ponudbo področja so pričeli že jeseni, na sejmih in preko centra za promocijo turizma. DAVEK NA DODANO VREDNOST Kakšna bo davčna stopnja? (nadaljevanje iz prejšnje številke) Kmetje in predstavniki gospodinjstva, ki opravljajo dejavnost kmetijstva in gozdarstva ter plačujejo davek od dohodka po katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč lahko nastopajo: 1. kot osebe, ki niso davčni zavezanci - prometv koledarskem letu pod 1,5 mio SIT - ima možnost prostovoljne registracije 2. kot davčni zavezanci - skupni promet katastrskega dohodka vseh članov njegovega gospodinjstva v koledarsekem letu presega 1,5 mio SIT - davčni organ ga registrira po uradni dolžnosti do 31.3.1999 3. kot osebe, ki imajo pravico do pavšalnega nadomestila. Kmetom se bo priznala pravica do pavšalnega nadomestila, če so predhodno pridobili dovoljenje davčnega organa. DAVČNA STOPNJA Splošna stopnja davka na dodano vrednost je 19 %. Navedena stopnja se obračunava in plačuje od vsakega prometa blaga, storitev in uvoza blaga, razen za tisti promet blaga in storitev, ki ga Zakon o DDV predpisuje drugače. Nižja stopnja davka na dodano vrednost je 8 %. Z nižjo stopnjo so obdavčeni naslednji izdelki: - izdelki za prehrano ljudi (brez alkoholnih pijač) - sestavine, ki so običajno namenjene za pripravo prehrambenih izdelkov - dodatki in nadomestki, ki se uporabljajo pri izdelavi prehrambenih izdelkov - izdelki namenjeni za prehrano živali - žive živali - semena in sadike - dobavljena pitna voda - zdravila, tudi izdelki, ki se uporabljajo za kontracepcijo in sanitarno zaščito - medicinske oziroma ortopedske priprave in rehabilitacijski oziroma tehnični pripomočki, ki invalidu nadomeščajo ali podpirajo njegovo vsakodnevno delovanje in so namenjeni izključno za osebno rabo - nosilci besed, slike in zvoka (razen tistih, ki so v celoti ali deloma namenjeni za reklamo) - umetniški predmeti, zbirke in starine - gnojila in fitofarmacevtska sredstva - izdelki povezani s pogrebnimi storitvami in storitve: - priprava jedi (priprava in strežba jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost) -popravila medicinske, ortopedske, rehabilitacijske opreme oziroma pripomočkov - javni prevoz potnikov in njihove prtljage - avtorske storitve in storitve s področja književnosti in umetnosti, avtorske storitve s področja znanosti - razstave, prikazovanje naravnih znamenitosti, kinematografske in glasbene prireditve, cirkusi, sejmi, zabaviščni parki, živalski vrtovi in podobno ter športne prireditve - graditev, obnova in vzdrževanje stanovanjskih prostorov, stanovanj oziroma stanovanjskih hiš ter posebnih objektov za bivanje življenjskih invalidov - storitve, ki so namenjene izključno zauporabo vkmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu - nastanitve v hotelih, penzionih in podobnih nastanitvenih zmogljivostih, tudi v domovih in kampih, ter oddajanje prostorov za kampiranje - dajanje športni objektov v uporabo -pogrebne storitve - storitve javne higiene. Kateri izdelki se uvrščajo med zgoraj naštete posebej opredeljuje Pravilnik o izvajanju DDV (členi 37-48), ki se sklicuje na tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife. Pri opredelitvi storitev pa navaja standarno klasifikacijo dejavnosti. Nadaljevanje prihodnjič. Božena Knapič, članica Društva davčnih svetovalcev Slovenije Ljubno ob Savinji Krediti za razvoj drobnega gospodarstva Mozirje Nič več preskakovanja jarkov Vse več ljudi spoznava, da je sproščanje v naravi pravi način za krepitev telesa in duha. Eden izmed načinov, kako doseči to stanje, je tudi hoja. Med poglavitne naloge s katerimi se srečujejo občine, gotovo sodijo nova delovna mesta oziroma ustvarjanje pogojev za odpiranje le-teh. Na Občini Ljubno so letos za tako imenovane male podjetnike razpisali zelo ugodne kredite z odplačilnim rokom petih let in temeljno obrestno mero plus 2,5%. Na razpolago je 30 milijonov, občina pa bo subvencionirala obrestno mero. Na Ljubnem upajo, da bodo s podeljevanjem kreditov letos bolj uspešni kot v preteklih dveh letih, ko razpoložljivih sredstev niso uspeli lansirati med podjetnike in obrtnike. Kot kaže, bo letos drugače, saj se je nekaj podjetnikov že prijavilo, iz vlog pa je razvidno, da želijo interesenti predvsem posodobiti dejavnost. Ob splošni gospodarski krizi, ki se v veliki meri odraža tudi v Zgornji Savinjski dolini, so razvojne možnosti drobnega gospodarstva za prenekaterega temeljno eksistenčno vprašanje. Savinjčan Marsikateri Mozirjan ali Nazarčan pa tudi ostali zato vsakodnevno ali vsaj občasno uporablja pešpot med Mozirjem in Nazarjami ob Savinji. Ta pešpot je v zadnjem času dokaj lepo urejena, še lepša pa je postala v teh dneh, ko so predsednik KS Mozirje Roman Čretnik in nekaj krajevnih svetnikov z malce lesa, moči in dobre volje postavili lične mostove preko jarkov, ki jih je bilo prej potrebno preskakovati. Pohvalna poteza, ki pa teži k nadaljevanju še kje drugje, saj je še veliko kotičkov, ki bi primerno urejeni nudili ljudem obilico užitkov in miru. Potrebna je le iniciativa in malo dobre volje tudi med ostalimi krajani, saj vse, kar delamo, delamo zase in za svoje boljše počutje. Benjamin Kanjir Naročniki Savinjskih novic imajo pri malih oglasih in zahvalah Solčava Država naj ustvari pogoje za preživetje odročnih krajev Predsednik slovenskega parlamenta dr. Janez Podobnik je obisk na Solčavskem izkoristil za srečanje s krajani Solčave. S poslancemajakobom Presečnikom in dr. Francem Zagožnom ter županom Vojkom Klemenškom so v dvorani zadružnega doma odkrito spregovorili o tegobah, ki tarejo prebivalce te obmejne, predvsem pa izredno geografsko razvejane občine v skrajnem kotu Zgornje Savinjske doline. Ključni problem Solčave in z njo celotne Logarske doline ostaja slaba cestna povezava z ostalimi kraji doline in naprej proti Celju oziroma ljubljanski kotlini. Nič manj pereča nadloga je Macesnikov plaz v Podolševi, je prepričan župan Klemenšek, ki preko srečanj z najvišjimi predstavniki političnega življenja v državi poskuša premakniti reševanje nakopičenih problemov z mrtve točke. V Solčavi vsekakor računajo, da bo država upoštevala njihove želje. V bližnji prihodnosti jih čaka namreč precej dela na področju cestne infrastrukture, v doglednem času želijo urediti panoramsko cesto in povezavo s Koroško, zato Solčavani pričakujejo, da bodo uspešno kandidirali na razne razpise za državna sredstva in prevzeli mesto, ki jim glede na geografsko lego pripada. Solčavani trdno verjamejo, da se bodo tudi na kmetijskem področju stvari začele urejati, gre predvsem za ureditev kreditne politike. Predolgi postopki namreč poberejo preveč časa in nenazadnje prekomplicirani postopki marsikaterega kmeta odvrnejo od iskanja kredita. Enako je s turizmom. V Solčavi so prepričani, da je razvoj možen v smeri predstavitve naravne in kulturne dediščine, po drugi strani pa je ljudem potrebno omogočiti prodajo doma pridelanih produktov. Po mnenju Janeza Podobnika občina sama po sebi ni garant za boljše življenje. Po njegovem je za Solčavo ključno infrastrukturno vprašanje. Na cestnem programu se zadeve vendarle počasi odvijajo, poskrbeti bo potrebno za pov- ezavo do Mozirja, v mislih pa imajo tudi bližnjico do Ljubljane. Poslanec Franc Zagožen je podkrepil Podobnikove besede z mislijo, da občina res ni garant za rešitev problemov, je pa dobra naprava, kot se je izrazil, ki lahko koristi, če jo dobro uporabiš. Zagožen je prepričan, da se v Sloveniji končno uveljavlja zavest, da se država ne more ohraniti samo v ljubljanski kotlini, na razvoj bo potrebno gledati širše, temu pa naj bi pripomogel zakon o skladnem regionalnem razvoju. Ne samo Solčava, cela Zgornja Savinjska dolina je mrtev kot, bolj kot gremo proti Logarski dolini, slabše je. Stanje naj bi se vendarle uredilo, tudi po zaslugi mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Tega naj bi končno odprli tudi za motorni promet do leta 2001. Pred kratkim je bil podpisan protokol o obmejnih službah, kar pomeni, da bodo avstrijski cariniki lahko opravljali dolžnosti v obmejnem objektu naše države. Zadeve se torej vendarle premikajo na bolje, brez dvoma tudi po zaslugi poslancev iz Zgornje Savinjske doline, katerim je v zadnjih mesecih uspelo v Dolino pripeljati vplivne in kompetentne politike. Kljub temu “več denarja za v zadnji konec”, kot se je dobronamerno izrazil eden od domačinov, ne more ogroziti ambicij in zmožnosti Solčavanov in ostalih, ki se že od nekdaj morajo zanašati zgolj na lastno znanje in delo. Savinjčan Ljubno ob Savinji Eno samo gradbišče V občini Ljubno tudi letos pospešeno nadaljujejo z izgradnjo infrstrukture, največ imajo pokazati na cestnem področju, saj trenutno urejajo kar tri odseke. Poleg tega so v spomladanskem času v Radmirju namestili kar 2 2 obcestnih svetil, istočasno pa so se namenili ta kraj priključiti tudi na kabelski sistem. Razsvetljava je pomembna tudi zaradi tega, ker skozi Radmirje nimajo urejenih pločnikov. V občinskem središču so ob obvoznici v prvi polovici maja priklopili sedem svetilk, po mnenju županje Anke Rakun pa so poseben okrasek kraju svetilke na tako imenovanem Delovem mostu čez Savinjo. Kot rečeno, v tem času intenzivno pripravljajo spodnji cestni ustroj na dveh odsekih ceste v Ter in Savino. Ni odveč poudariti, da spodnji ustroj pripravljajo in financirajo krajani sami. V teh dneh bodo izbrali tudi izvajalca za polaganje asfalta, tako da računajo, da se bodo ljudje na teh odsekih lahko zapeljali po asfultuže junija. Poleg krajanov in občine bosta projekt finančno podprla še ministrstvo za kmetijstvo, preko programa CRPOV, in ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Od skupne investicijske vrednosti 42 milijonov naj bi država prispevala vsaj polovico. Veselje županje Anke Rakun je torej upravičeno, vendar je želja, več kot jim dopuščajo možnosti. Po znanem ključu so pričeli z urejanjem spodn-jegaustroja ceste proti Smrekovcu. Kar 4,5 kilometra dolg odsek trenutno urejajo krajani sami. Županja jim je obljubila, da bo prihodnje leto asfaltiranje te ceste prednostna naloga občine, 90 milijonov težak zalogaj bodo poskušali pokriti z lastnimi sredstvi, predvsem pa računajo na državna sredstva. Na razpis, ki je bil objavljen nedavno, seje občinaže prijavila, pri tem pa Rakunova jasno poudarja, da brez volje in ogromnega dela, ki ga vlagajo krajani sami, nikakor ne bi uspeli urediti toliko kilometrov cest. Savinjčan Kxa3nič£.a Resnici se godi kakor ceneni pocestnici. Vsi se spogledujemo z njo, jo mečkamo po temnih kotih, za njeno naklonjenost žrtvujemo denar, a v imenu ljubezni ji nihče ne odpre vrat lastnega doma. Savinjčan Janeza Podobnika, Jakoba Presečnika in dr. Franca Zagožna je pozdravil solčavski župan Vojko Klemenšek (foto: Ciril Sem) Občinski svet Nazarje Večja telovadnica za rekreacijo občanov Peta redna seja nazarskega občinskega sveta, ki je bila v četrtek, 20. maja, se je kot običajno začela s pregledom realizacije sklepov prejšnje seje. Župan Ivan Purnat je pri tem navedel pomembno informacijo, da bo celjsko podjetje za urejanje voda letos le začasno saniralo porušen nasip na levem bregu Drete vbližini nazarskih stanovanjskih blokov, trajna rešitev pa je po temeljiti študiji vodotoka napovedana za prihodnje leto. Na sklep s četrte seje občinskega sveta se je nanašala tudi informacija o poteku delitvene bilance bivše občine Mozirje. Ivan Purnat je povedal, da spada med nerešena vprašanja tudi vodovodni sistem Letošč, s katerim želi tudi v prihodnje upravljati mozirsko komunalno podjetje. Purnat je ob tem spomnil na sklep prejšnjega občinskega sveta občine Nazarje iz leta 1997, ki se je na podlagi koncepta delitve premoženja po legi zavzel za to, da upravljanje z vodovodom Letošč prevzame podjetje Dom Nazarje. Svetniki so potrdili sklep prejšnjega občinskega sveta z dodatkom, naj Dom od Komunale prevzame tudi delavce, ki sedaj skrbijo za vodovod, in predlagali, naj novo komunalno podjetje Okolje Mozirje prevzame upravljanje z občinskimi cestami in kanalizacijo. V nadaljevanju seje je nazarski občinski svet sprejel sklepa o pristopu k Regionalni razvojni agenciji Celje in k celjskemu regionalnemu garancijskemu skladu. Regionalna razvojna agencija Celje je bila pod imenom Regionalni podjetniški center Celje ustanovljena že leta 1996 kot eden od štirih pilotnih centrov v Sloveniji za spodbujanje razvoja in delovanja podjetništva. Med ustanovitelji sta bili tudi občini Mozirje in Gornji Grad. V treh letih delovanja se je RRA usposobila v razvojno institucijo, ki lahko z različnimi oblikami svetovanja pomaga reševati probleme v gospodarskih organizacijah in postaja partner države pri prenosu različnih oblik pomoči v regijo in občine. Da bi lahko podjetja in podjetniki iz občine Nazarje enakopravno sodelovali v podpornih programih, ki jih vodi RRA Celje, se je občinski svet odločil, da občina postane družabnik v omenjeni družbi z deležem 12.500 tolarjev. Regionalni garancijski sklad je bil ustanovljen v lanskem letu z namenom oblikovanja poroštvenega kapitala za dajanje poroštev enotam malega gospodarstva s celjsko-sav-injskega območja. Vlagatelji sredstev, med njimi so poleg občin tudi območne obrtne zbornice in lokalni podjetniški centri, bodo skupaj z bankami zagotovili kreditni potencial, iz katerega se bodo na podlagi javnega razpisa dodeljevali krediti enotam malega gospodarstva po najugodnejši obrestni meri. Občina Nazarje bo v regionalni garancijski sklad vložila milijon tolarjev, od tega 800 tisoč tolarjev kot povratna sredstva, deponirana v skladu za obdobje petih let po obrestni nteriTOM + 0%, 200 tisoč tolarjev pa kot trajni vložek v sklad za oblikovanje rizičnega potenciala, pod pogojem, da se v sklad vključijo tudi ostale zgornjesavinjske občine. Nato so svetniki spregovorili o gradnji nazarske osnovne šole. Objekt B je končan in čaka le še na opremo ter povezavo s starim objektom A. Na osnovi pobude, da bi pri šoli zgradili nekoliko večjo telovadnico, ki bi lahko zadovoljevala tudi potrebe rekreacije občanov, je občinska uprava pridobila mnenja in ocene projektantov. Večja telovadnica naj bi stala okrog 170 milijonov tolarjev, pri čemer gre zapro-jektantsko ceno, ki se v fazi razpisa za izvajalca običajno precej zniža. Občinski svet je po razpravi sprejel sklep, da se izdelajo projekti za večjo telovadnico, nakar se objavi razpis za izvajalca. Telovadnica naj bi bila zgrajena do konca prihodnjega šolskega leta, nakar bo v počitnicah leta 2000 adaptiran in dograjen še stari šolski objekt. Člani občinskega sveta so se strinjali s sklenitvijo koncesijske pogodbe s podjetjem Morana iz Pariželj, ki ima poslej izključno pravico za izkope grobnih jam in priprav pokopnih mest za žare na pokopališčih v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti, niso pa ugodili vlogi odvetnice Ede Brecelj iz Ljubljane, ki je v imenu nazarskih frančiškanov ponovno zaprosila za vračilo obeh pokopališč pri cerkvi v naravi. Svetniki so ostali pri sklepu prejšnjega občinskega sveta, ki vračilu omenjenega zemljišča ni nasprotoval, vendar šele takrat, ko ne bo več v funkciji pokopališča. Župan Ivan Purnat je tudi povedal, da ima Občina Nazarje s projektom daljinskega ogrevanja dobre možnosti za uvrstitev v program niki strinjali in se zavzeli za čim-Phare. V ta namen je potrebno na hitrejšo realizacijo, podlagi idejnega projekta izdelati Franci Kotnik izvedbeni projekt, s čimer so se svet- Društvo izgnancev Prizadevanja za povračilo vojne škode Kakor vsako leto smo se člani mozirske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije, kamor smo vključeni izgnanci iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, tudi letos srečali na rednem občnem zboru. Potekal je v soboto, 8. maja, v Delavskem domu v Nazarjah. Nadnevnem redu občnegazborani bilo volitev, zato je na predlog predsednika Franca Bezovškale-ta potekal kot vsakoletno srečanje in medsebojno zbliževanje, še posebej zato, ker nas je vsako leto manj in tudi še živeči člani se zaradi bolezni ter starosti vedno težje udeležujejo skupnih sestankov. V krajevno organizacijo Mozirje je vključenih 142 članov iz Mozirja, Rečice, Nazarij, Bočne, Gornjega Grada, Ljubnega, Luč in Solčave. Članstvo je zelo pestro: izseljeni leta 1941 v Srbijo, Hrvaško, Bosno, in-terniranivletih 194245 v Nemčijo in Avstrijo ter tisti, ki so pobegnili pred izgnanstvom. Sedaj imamo v glavnem vsi urejen status žrtve vojnega nasilja in priznano mesečno rento. Pristojna služba Upravne enote Mozirje je vložila mnogo truda, da so postopki na prvi stopnji končani, zato se ob tej priložnosti Stanki Rozenstein zahvaljujemo za uspešno delo. Franci Vidmar, član izvršilnega odbora Društva izgnancev Slovenije, nam je na srečanju podrobno opisal prizadevanja naše organizacije za sprejetje še enega zakona, in sicer Zakona o povračilu vojne škode. Da bi utemeljili zahteve, poteka že od meseca oktobra 1998 dalje zbiranje podatkov o internirancih, ki so v času izgnanstva prisilno delali v raznih vojaških tovarnah vNemčiji ali pašo bili razporejeni na dela na kmetijah. Zbrani podatki bodo priloženi zahtevku za povračilo vojne škode od agresorskih držav. Na zboru je bilo izpostavljeno tudi financiranje krajevne organizacije, ki pokriva svoje stroške v glavnem samo iz pobrane članarine. Iskanje finančne pomoči na občinah ni uspešno, ker so v organizacijo vključeni člani iz celotnega območja bivše občine Mozirje. Poleg tega organizacija ni registrirana v skladu z Zakonom o društvih, saj je samo podaljšana roka matičnega društva DIS Ljubljana. Posluh in razumevanje za naše delo imata le Občina Mozirje, ki nam vsako leto nameni nekaj finančne pomoči, in Občina Nazarje, ki nam daje brezplačno na razpolago prostor za sestajanje. Udeleženci občnega zbora smo poslali iskrene čestitke našemu članu Aloj zu Poličniku iz Logarske doline, ki je dopolnil 100 let. Trnova je bila njegova življenjska pot, saj je bil ob požigu domačije oktobra 1944 s celo družino - ženo in sedmimi otro ki -pregnan v Nemčijo. Ena hčerka mu je v pregnanstvu tudi umrla. Ta njegova “kalvarija” se velikokrat ne omenja, ker je bilo v njegovem življenju mnogo pomembnih obdobij. Bil je borec že v prvi svetovni vojni in vojak generala Maistra. Občni zbor je pozdravil tudi Janez Štiglic, predsednik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok, saj je precej njih včlanjenih tudi v našo organizacijo. Po končanem uradnem delu srečanja smo se zadržali v avli Delavskega doma in tovariško pokramljali ob skromni zakuski. Zaželeli smo si ponovnega srečanja prihodnje leto, vsaj v enakem številu. Jožica Pečovnik TD Rečica ob Savinji Leto izvrstnih želodcev Po dolgotrajnem tehtanju razlogov za in proti tradicionalnemu ocenjevanju zgornjesavinjskih želodcev na Rečici ob Savinji, so se prizadevni člani TD Rečica ob Savinji s podporo zgornjesavinjskih županov le odločili, da to akcijo izvedejo tudi letos. Odločitev se je pokazala kot pravilna, saj so izdelovalci na Rečico prinesli 40 želodcev, med katerimi pa je komisija “odkrila” tudi dva, ki sta dobila naziv zlata. V zadnjem času je bilo že veliko govora o tem, ali se sploh splača nadaljevati z ocenjevanjem zgornjesavinjskih želodcev. Zaščita geografskega porekla, ki jo je zgornjesavinjski želodec dosegel kot prvi suhomesnati proiz- zgornjesavinjskih občin, ki so projekt vendarle podprli. Ocenjevanje je bilo 22. maja. Razglasitev rezultatov se je vršila v popoldanskih urah v prostorih osnovne šole Rečica. Strokovno oceno letošnjih pri- Stanko Renčelj je podal strokovno oceno letošnje letine zgornjesavinskih želodcev (foto: B. Kanjir) vod v Sloveniji, v teh letih ni prinesla želenih učinkov. Strogi inšpekcijski predpisi o pripravi mesa ter sami izdelavi želodcev so zavirali množičnejšo izdelavo in uvajanje tovrstne dejavnosti na kmetije kot nadomestne dejavnosti pri preživetju oziroma lažjem obstoju kmetij. Zato je tudi navdušenje počasi bledelo in izgubljalo prvotne namene. Z uspešno izvedeno okroglo mizo na temo proizvodnje, predvsem pa prodaje želodcev, ki je bila pred nekaj tedni, je ocenjevanje znova pridobilo smisel, saj so se ustrezne službe dogovorile, da je potrebno stroge predpise nekako lokalno prirediti in izvesti v praksi. Potrebno je pomagati izdelovalcem, da si bodo lažje pripravili ustrezne prostore za klanje prašičev in predelavo mesa. Po vseh peripetijah in že skoraj dokončno odpovedanem ocenjevanju, so se rečiški turisti vendarle odločili, da tradicije ne prekinejo, pa čeprav ocenjevanje pripravijo v skromnejših okvirih. Pri tem naj ne bi trpela kvaliteta ocenjevanja ali kakovost strokovne komisije, ampak naj bi bila skrom-nejšale slovesnost ob razglasitvi rezultatov. S tem so se strinjali tudi župani nešenih vzorcev je podal predsednik komisije Stanko Renčelj. Poudaril je zelo dobro letino želodcev, saj je izmed 40 prinešenih kar 35 vzorcev doseglo oceno nad 15 točk in s tem priznanje o kakovosti. Zamera izdelovalcem gre letos le na račun močnejšega soljenja in predolgega sušenja na svetlobi. Več poudarka bo v prihodnosti potrebno nameniti pogostejšemu obračanju med sušenjem ter menjavi lesenih desk z nerjavečimi. Bronasta priznanja so letos zaslužili: Peter Govek iz Okonine, Vida Jeraj iz Primoža, Ana Potočnik iz Tiroseka, Milena Krsnik s Sp. Pobrežij, Anton Jeraj z Zg. Pobrežij, Stane Gnader z Brezja, Franc Hudej iz Lepe Njive, Jožica Strojanšek z Dobrovelj in Jožica Pod-krajnik iz Luč. Srebrna priznanja so prejeli: Greta Resnik iz Podvolovljeka, Jožica Podlesnik iz Tera in Ivan Atelšek iz Šmihela. Zlate želodce pa sta letos izdelala Peter Resnik iz Podvolovljeka in Ivan Matko z Dobrovelj. Podelitev bronastih, srebrnih in zlatih priznanj bo tudi letos na Rečici ob Savinji na Večeru pod trško lipo, ki bo 3. julija. Benjamin Kanjir Donačka gora Slovensko planinsko tekmovanje Na Boču in Donački gori je bilo 8. in 9- maja slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje Donačka 99- Tekmovanje je organizirala mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, udeležilo pa se ga je okrog štiristo tekmovalcev. Tekmovali so tudi člani PD Rečica ob Savinji in PD Ljubno ob Savinji. Pomerili so se v več kategorijah, vsi pa so se odlično odrezali. Tekmovanja sta se udeležili po dve najboljši ekipi s področnih tekmovanj po vsej Sloveniji. Tekma seje pričela že v soboto, ko so se mladinci odpravili na pohod iz Kostrivnice na Boč. Iskali so kontrolne točke, na Boču pa so morali pokazati tudi znanje teorije in nekaj prakse. Prespali so na Boču. Tega dne so tekmovali tudi člani. Naslednji dan so tekmovale tudi ostale kategorije, otroci od 5. leta naprej, pa potem veterani od 40. leta dalje in družine. Ti so odšli na pot iz vasi Donačka Gora pri Rogatcu proti Donači gori. Tudi ti so iskali kontrolne točke in reševali teste. V Zgornji Savinjski dolini sta v tem tekmovanju najbolj aktivni PD Ljubno in PD Rečica. Predstavniki obeh društev so se odlično odrezali. PD Ljubno je nastopalo v štirih kategorijah. V skupini A (učenke 5. in 6. razreda) so Janja Grohar, Eva Budna, Klara Retko, Tjaša Ribič in Karmen Cerar osvojile 9- mesto. V kategoriji C so tekmovali mladinci. Primož Klemenšek, Štefan Matjaž, Andrej Matjaž, Aljaž Kladnik ter Peter Pukart so prav tako dosegli odlično 9- mesto. V kategoriji F je tekmovala družina Vrčkovnik - mama Brigita, oče Drago ter hčerki Deja in Maja. Kljub temu, daje bila mama poškodovana in ni mogla tekmovati, so zasedli odlično 3. mesto. V kategoriji E pa so tekmovale veteranke. V postavi Irena Retko, Marija Ermenc, Marija Grohar in Ana Budna so zasedle odlično 3. mesto. Vsekakorveljana tem mestu pohvaliti tudi mladinsko načelnico Aljo Toš, ki je mladino izobraževala, vse skupaj paves čas vzpodbujala. PD Rečica se je v kategoriji F (družine) odlično uvrstila. Tekmovalci so zasedli 1. mesto. Tekmovali so: Vida Pajk, Boža Cajner, Anja Ca-jner, Jasmina Ploštajner in Goran Verbuč. Kljub slabemu vremenu, saj je drugi dan tekmovanja močno deževalo, so se vsi tekmovalci odlično odrezali in zdržali do konca. Lepo je, da se takih tekmovanj udeležuje toliko mladih, saj na ta način pridobijo veliko izkušenj. Pa tudi pred tistimi malo starejšimi klobuk dol... Vesna Retko Prvouvrščena ekipa PD Rečica v kategoriji družin razlogov za zadovoljstvo je bila več kot dovolj Radio Celje v Zgornji Savinjski dolini 90,6 MHz - radio, ki se sliši takorekoč povsod - Radio Celje S pomočjo oddajnika na Krašici je tudi v zgornjesavinjske domove prišel Radio Celje, ki pa je že od nekdaj prisoten na terenu Zgornje Savinjske doline. Prva naloga celjskih radijcev je namreč informacija - in z informacijami iz zgornjesavinjske doline niso nikoli skoparili. Sicer pa več o radiu, ki ga vse več ljudi poišče na frekvenci 90,6 MHz, z odgovorno urednico Natašo Gerkeš Lednik. “Celje od Zgornje Savinjske doline nikoli ni bilo oddaljeno, povezuje nas namreč kar precej stvari. Zato smo dogajanja v gornjem delu Savinje vedno spremljali, sedaj pa dolini in šestim občinam namenjamo še večjo pozornost, saj smo po dolgih letih postali slišni tudi v teh krajih,” pravi Nataša Gerkeš Lednik. “Že lani jeseni smo za Zgornjo Savinjsko dolino pričeli z oddajanjem na frekvenci 100,9 MHz, vendar pa zaradi prekrivanja frekvenc sprejem ni bil dober. Zato smo zaprosili za novo, jo sedaj dobili in tako smo odslej slišni do Solčave. Na novi frekvenci 90,6 MHz.” Radio Celje je letos “mlad” 45 let. Kako to, da ste šele v tem jubilejnem letu pridobili pomembno frekvenco, ki pokriva področje Zgornje Savinjske doline? “Radio Celje je slišnost širil postopoma. Ker je celjska kotlina precej zaprta, smo morali razmišljati po frekvenci 100,3 MHz, ki je na oddajniku na Golovcu, kako bomo razširili slišnost proti Laškem, pa proti severovzhodni Štajerski. Zato smo si prizadevali za frekvenci na oddajnikih na Boču in Maliču. Kljub temu, da smo s tem našo slišnost na Celjskem pa vse tja do Prekmurja izjemno povečali, pa je bila Zgornja Savinjska dolina še vedno slišnost-no nepokrita. Ker pa smo jo vedno šteli nekako za svojo, za območje širšega Celjskega, smo vsako leto vsaj nekajkrat z reportažnim avtom odšli v kraje navzgor od Mozirja in našim poslušalcem predstavljali zanimivosti te prelepe doline. Lani pa smo se odločili, daje skrajni čas, da nas Zgornjesavinjčani tudi slišijo. Zato smo pričeli s postopkom za pridobivanje dovoljenj za frekvenco na Krašici in moram reči, da smo jo kaj hitro in brez posebnih težav dobili, za kar gre zahvala tudi republiški Upravi za telekomunikacije. Naš namen je, da sedaj še bolj izčrpno poročamo o dogajanjih v Zgornji Savinjski dolini tudi v naših informativnih oddajah, ob 8.00, 13.00 in 17.00. Zato že sedaj izkoriščam ta intervju za poziv tako zgornjesavin-jskim občinam, krajevnim skupnostim, društvom, organizatorjem prireditev in vsem, ki počenjajo karkoli zanimivega za javnost, da nas o tem obveščajo pisno na naš naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Lahko nas tudi pokličejo v uredništvo in nam povedo, kaj se pri njih dogaja, skratka, več ko bo informacij s terena, bolj bomo tam prisotni tudi mi.” Radio Celje odlikuje izjemno kakovosten informativni program in to, da zelo radi prisluhnete svojim poslušalcem. Katere so vaše najbolj odmevne oddaje? “Gospodinje iz Zgornje Savinjske doline so gotovo odlične kuharice. Zakaj nam ne bi izdale kakšen odličen domač recept v naši zelo odmevni oddaji Kuhajmo skupaj, ki jo vodi Ivica Burnik ob sredah po 12. uri? Oddaja je kontaktna (naši studijski številki sta 490-08-80 in 490-08-81), v njej pa poslušalke menjujejo kuharske recepte, drobne kuharske zvijače in podobno. Oddajo tudi ponavljamo ob sobotah po 13. uri. Za vsako bolezen raste kakšna rožca, pravijo, in naša novinarka Mateja Podjed se s tistimi, ki tako pravijo, strinja. Zato ob torkih po 12. uri pripravlja tudi zelo odmevne kontaktne oddaje Zeleni val. V njej poslušalce seznanja z zdravilnimi učinki rože, k sodelovanju pa vabi tudi poslušalke in poslušalce po načelu >več glav večve<. Morda bodo zamarsika-terega prebivalca zgornjesavinjske doline zanimive tudi torkove Unichemove oddaje, na sporedu so po 10. uri, ko strokovnjak Slavko Zgonc predstavlja gnojila, škropiva, daje praktične nasvete, kako zatreti kakšne škodljivce in podobno. Gotovo imate tudi pri vas doma kakšne stvari, ki jih ne potrebujete več, pa bi jih komu podarili. To lahko brezplačno storite vsak teden na Radiu Celje v oddaji Mali O, ki je na sporedu po 13. uri. Na Radiu Celje si prizadevamo vrteti glasbo, ki bi bila všeč čim širšemu krogu poslušalcev. Zelo poslušana je ponedeljkova večerna oddaja Vrtiljak polk in valčkov, ki jo pripravlja in vodi Tone Vrabl, letos junija pa bo na sporedu že tristota oddaja! Za ljubitelje slovenske popularne glasbe pa vabljeni k poslušanju ob sredah ob 20. uri. V oddaji Pop čvek Simona Brglez gosti pevce in pevke slovenske glasbene scene, vsi pa radi po telefonu poklepetajo tudi z našimi poslušalci. Pa še kakšno nagrado prinesejo zanje s sabo. Mnogoletno tradicijo na našem radiu ima oddaja Iz domačih logov, ki jo ob nedeljah ob 12.30 pripravlja naš upokojeni novinarski kolegajure Krašovec. Oddajao ljudskem izročilu je to, ki je še posebej pri srcu starejšim poslušalcem. V njej boste slišali pesmi, ki ste jih morda nazadnje slišali v svojem otroštvu... Na svoj račun pridejo na našem radiu tudi otroci. Zelo priljubljena je otroška oddaja Full cool, na sporedu je vsako sredo ob 18.00, zato tudi zgornjesavinjske otroke do 14. let vabim, da ji prisluhnejo. Študentje pa ne zamudite študentske oddaje ob petkih ob 18.30 in uro kasneje še novicam o ponudbi del na študentskih servisih! Zelo veliko prostora na Radiu Celje posvečamo športu. Redna športna oddaja je na sporedu ob ponedeljkih po deseti uri, sicer pa imamo velikokrat športne prenose ali javljanjas tekem, nogometnih, rokometnih, košarkarskih. Zanimivih oddaj je seveda še mnogo več, zato predlagam, da nas redno poslušate in najdete kaj zase.” Kako pa še drugače “crkljate” svoje poslušalce? “Pogosto tako, da jih skušamo nagrajevati. Ali z vstopnicami za ogled filmskih predstav v celjskih kinematografih, ki jih delimo od ponedeljka do petka v oddaji Greš v kino ob 14.20, ob petkovih dopold- Celjski radijci. Z leve sedijo Sergeja Mitič-novinarka, Bojan Pišek-vodja tehnike, Nataša Gerkeš Lednik-odgovorna urednica, Ivica Burnik-napovedovalka. Stojijo: Mateja Podjed-novinarka, Simon Šarlah-napovedovalec, FrenkŠtamol-tonski tehnik, Vesna Lejič-novinarka, Mitja Tatarevič-tonski tehnik, Simona Brglez-novinarka, Matjaž Marinček-tonski tehnik, Dean Šuster-športni sodelavec, Boštjan Lah-tonski tehnik, Miha Barborič-napovedovalec, Miran Končan-tonski tehnik, Natalija Sinkovič-napovedovalka, Sašo Matelič-tonski tehnik, Jožica Škorja-napovedovalka, Tomaž Lukač-športni sodelavec in napovedovalec, Primož Škerl-novinar. (foto: GK) nevih nagrade delijo zdravilišča iz okolice Celja, nagrade so tudi v glasbenih oddajah Bingo bango vsak dan ob 17.30... Pogosto skušamo izpolnjevati tudi glasbene želje poslušalcev, še posebej ob sobotah po 18. uri, vse tja do 22. ure, pa ob nedeljah, če nam čas dopušča. Odprti smo tudi za mnenja poslušalcev in če je le mogoče, jih upoštevamo. Poleti naredimo kakšno radijsko žurko, vsaj letos ob naši 45-letnici upamo, da nam jih bo uspelo pripraviti čimveč. Bistveno pa je, da se zavedamo, da smo tu zaradi poslušalcev, zato skušamo ustvarjati takšen program, da bi jim bil všeč.” Po raziskavah Mediane vse bolj narašča priljubljenost in poslušanost Radia Celje. Verjetno pa porast poslušalcev v času, ko na vseh področjih vlada konkurenca, ni zgolj slučaj? “ Konkurenca je res huda in radio je škatlica, ki poslušalcu omogoča, dajo lahko kadarkoli ugasne ali spremeni postajo. Še posebej celjsko območje je očitno izjemno zanimivo za nastajanje novih postaj, zato je konkurenčni boj hud. Mi smo za fair play, kar pomeni, da delamo profesionalno, nikomur pri tem ne mečemo polen pod noge, plačujemo vse obveznosti, ki nam jih nalagata zakon in država, redno plačujemo tudi honorarje našim zunanjim sodelavcem, kakšnih 30 jih je, poleg 11 redno zaposlenih, obenem pa v zelo skromni kadrovski zasedbi skušamo zagotavljati kakovosten regionalni informativni program. Gotovo smemo brez pretiravanja trditi, da je Radio Celje najpopolnejši in najhitrejši poročevalec o dogodkih na Celjskem. To je naša prednost pred ostalimi, na kateri gradimo naše delo na dolge proge, zavedajoč se, da veliko ljudi vendarle rado prisluhne temu, kar se dogaja v okolju, kjer živijo. Daje naše delo kakovostno, dokazujejo tudi nagrade, ki smo jih prejeli na lanskoletnem festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, ki je bil v Ljubljani. Tako smo na področju dnevno informativnih oddaj zasedli tretje mesto, v kategorijah komentar in intervju padrugo, kar menimo, da je velik uspeh, saj delo ocenjujejo strokovne žirije, konkurenca pa je precej huda. Ker pa ljudje od radia zares pričakujejo tudi veliko prijetne glasbe, jo zagotavljamo danes gotovo mnogo več kot včasih, ko konkurence še ni bilo.” Kako je organizirano vaše delo in katere so tiste telefonske številke, ki jih poslušalci največ uporabljajo? “Prej sem že omenila naši studijski številki, kamor lahko poslušalci kličejo v naše kontaktne oddaje, ki jih je na Radiu Celje zares veliko. Če želijo priti v stik z uredništvom in novinarji, pa je najbolje, da za začetek pokličejo kar mojo telefonsko številko 42-25-102 in povedo, kar želijo. Bodisi pohvale ah graje, bodisi nas obvestijo o kakšnem dogodku v Zgornji Savinjski dolini. Pišete nam lahko tudi po elektronski pošti na naslov radio@nt-rc.si, na ta naslov lahko pošiljate tudi vabila!” Jubilej, ki ga Radio Celje letos praznuje, pomeni precej dolgo prehojeno pot. Boste ob praznovanju pripravili kaj posebnega? “Radio Celje bo 45-letnico praznoval 19. septembra. Praznik bomo obeležili mesec kasneje, ko bomo jubilej združili z organizacijo festivala nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, ki bo tokrat že drugič v Celju. Ker pa je tempo dela na radiu izjemno hiter, časa za pretirano nostalgičen pogled v preteklost ne bo. Konkurenca nas namreč sili, da se ves čas nekaj dogaja in da se ne uspavamo. Zato za pomemben dosežek ob 45-letnici štejem predvsem prehod na 24-urno oddajanje, ki si ga bomo privoščili že čez kakšna dva meseca. Tako se bomo časovno razširili na maksimum, veliko dela pa nam preostane še na področju izboljšanjavse-binskega dela programa. Tu pa so možnosti neizmerne in predvsem nikoli izčrpane.” Verjetno k sodelovanju pri številnih akcijah in k oblikovanju programa Radia Celje vabite tudi Zgornjesavinjčane? “Absolutno! Zelo bom vesela, če nas bodo sedaj zasuli s pošto. Že konec maja načrtujemo enodnevni potep z reportažnim avtom po Zgornji Savinjski dolini, od koder bomo pripravljah javljanja v živo. In če imate kakšen dober predlog, kam naj pridemo, nam nemudoma pišite ali nas pokličite. Rada bi povedala, da nas je v uredništvu Radia Celje zaposlenih le šestnovinarjev, kar je absolutno premalo, da bi lahko bili vsi neprestano na terenu, zato zares prosimo, danas obveščate o tem, kaj se pri vas dogaja. Nato bomo v uredništvu presodili, kaj je vredno natančnejše novinarske obdelave in vas bomo tudi obiskali. Še posebej vabljeni k sodelovanju v naših kontaktnih svetovalnih, nagradnih in drugih oddajah, seveda pa bodo dobrodošle tudi vaše pobude, kako naj program pripravimo tako, da vam bo čimbolj pisan na ušesa.” US Konjeniški klub Veniše Lačja Vas 22 3331 NAZARJE Tel & fax: 063-845-266 GSM: 041-698-424 Ranč BURGER Veniše in KONJENIŠKI KLUB Veniše vas vabita, da se udeležite TURNIRJA V PRESKAKOVANJU OVIR, ki bo v soboto in nedeljo, 12.-13. junija; na Ranču BURGE Veniše. PROGRAM TEKMOVAN SOBOTA, 12.6.1999, Preskakovar Preskakova TekmovanjeJ Preskakovanje 1 NEDeCj/^3.6.1999, pričetek ob 10 uri Preskakovanje ovir Kat. A2 (110 cm) Preskakovanje ovir Kat. L (120 cm) Tekmovanje kočij eno in dvovpreg - FINALE Preskakovanje ovir Kat. Ma (130 cm) m vožnji VLJUDNO VABLJENI %?%?'% %* MIRAN ŽEROVNIK, Attemsov trg 23, 3342 Gornji Grad, Tel./faks: 063/843-296, GSM: 041/402-456 Doživite lepote Savinjske doline tudi z višine ■ poletite z jadralnim padalom! NUDIMO VAM: informativne - poizkusne tečaje - začetne "L" tečaje - nadaljevalne "A" tečaje - tečaje ekstremnih situacij - poletite v tandemu - svetovanje pri nakupu opreme Klub zgornjesavinjskih študentov Študenti v naši dolini: da ali ne? Klub zgornjesavinjskih študentov je zadnjo nedeljo v aprilu v gostišču Kozorog v Mozirju pripravil debatni večer, ki so ga naslovili “Študenti v naši dolini da ali ne?”. Sestanka se je udeležilo 20 študentov in predstavnica Športne zveze Mozirje Pavla Trogar, žal pa ni bilo nobenega izmed županov naše doline. Debata je bila kljub temu pestra. Dotaknili so se problema klubskih prostorov, saj jim dosedanji v Mozirju žal ne ustrezajo. Njihova želja je pridobiti tak prostor, ki bi omogočal literarne večere, likovno delavnice, dia večere, koncerte... Predstavili so tudi dosedanje delo: kolesarsko dirko - vzpon na Golte, brucovanje, zimovanje na Menini, smučarsko tekmo na Golteh in izlet v Prago. Zgornjesavinjski študentski klub je sodeloval tudi na študentski tržnici, ki je bila 4. maja v Rožni dolini v Ljubljani. Na njej so predstavili kulinarične in turistične bisere naše doline, s tem pa so dodali svoj delež k promociji savinjske in zadrečke doline v širšem slovenskem prostoru. V bližnji prihodnosti, točneje 5. junija, se v Mozirju obeta “street-ball” tekma v trojkah in koncert Demolition group ter A la monier de Fank, kamor vse vljudno vabijo. V prihodnje načrtujejo športno, kulturno in rock karavano, študentsko desko, dijaško in osnovnošolsko sekcijo. Predstavili so tudi projekt mednarodnega Športnega tabora v gozdni šoli v Mozirju, ki ga pripravljajo v sodelovanju s Študentsko organizacijo univerze v Ljubljani in bo predvidoma od 8. do 11. julija letos. Udeležilo naj bi se ga preko dvesto študentov iz Slovenije in Evrope. Študentski klub se pri izvajanju programov, ki so kvalitetni in zelo odmevni, soočas finančnimi problemi. Želijo si večje podpore s strani zgornjesavinjskih občin, saj v vsaki živi precejšnje število študentov, ki obiskujejo fakultete v Ljubljani ali Mariboru. “Včasih je veljalo, da na mladih svet stoji. Ali ta rek drži tudi za našo dolino? Odgovor na to vprašanje je na strani županov,” je zaključil sestanek predsednik kluba Alojz Prislan. Marija Sukalo Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Uspeh v Mariboru Prvega maja je v organizaciji kinološkega društva Muha Buha v Mariboru potekalo tekmovanje šolanih psov, katerega so se udeležili tudi trije člani KD Zgornje Savinjske doline. Nastopili so uspešno, saj so se domov vrnili s pokali. V kategoriji IPO I je Ivan Škoflek z drugo mesto, v kategoriji ISP B je bil nemškim ovčarjem Prinzent osvojil Martin Berzelak z belgijsko ovčarko Tekmovalci Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline po tekmi v Mariboru Mišo peti, v kategoriji ISP A pa je Damjan Hrovat z zlato prinašalko Perlo zasedel 14. mesto. Slednje sicer ni prineslo pokala, zato pa si je Perla prislužila pokal za najbolj sim- patičnega psa na tekmi, katere se je sicer udeležilo 43 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije. Duška Hrovat Društvo taboriščnikov - ukradenih otrok Čas nacizma ni pozabljen Člani slovenskega društva taboriščniki - ukradeni otroci so se drugo soboto v maju srečali v Glin Gostinstvo Nazarje. V društvo so včlanjeni nekdanji taboriščniki - ukradeni otroci z območja cele Slovenije, ki so bili v času nacističnih aretacij v začetku avgusta 1942 še otroci, stari do osemnajst let, in so jih nacisti ločili od staršev. To se je zgodilo tako, da so jim v večini primerov postrelili starše, starejše družinske člane pa poslali v zloglasno taborišče Auschwitz, kjer večina ni preživela. Otroci so bili deportirani v neke vrste koncentracijska taborišča, kjer so morali vse do zloma nacizma prestajati taboriščno nasilje. Od zadnje skupščine društva so minila štiri leta, vendar je bil čas med obema zboroma izredno delaven. Društvo, ki ga bo tudi v prihodnje vodil dosedanji predsednik Janez Štiglic, svojim članom vseskozi pomaga v postopkih za uveljavljanje statusa in pravic, ki jim gredo po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Zaradi tega se je upravni odbor večkrat sestal s člani koordinacijskega sveta ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter člani medresorske vladne komisije za obravnavo vprašanj vojne škode, obiskal različna ministrstva ter se srečal z ministri, državnimi sekretarji in različnimi visokimi uradniki. Organizirali so tudi srečanja članov društva z učenci ter srečanje s posameznimi poslanci in poslanskimi skupinami. Obiskali in kore-nspondirali so z različnimi strokovnimi institucijami, muzeji in arhivi ter navezovali stike s strokovnimi izvedenci. Reševanje odprtih vprašanj članov društva je terjalo veliko entuziazma, mnogo študija, odrekanj in naporov, saj so dialogi s predstavniki izvršilne veje oblasti - upravnim resorjem, vključno z ministrstvi in drugimi, bili zelo trdi, navidez neizprosni, a vendar korektni. V začetku junijalanskegaleta se je v Sloveniji mudila nemška ekspertna skupina, ki se je srečala s slovensko stranjo, da bi ugotovila katere žrtve vojnega nasilja bi bilo mogoče vključiti v krog upravičencev sredstev Hirschovega humanitarnega sklada. Slovensko pogajalsko stran je imenovala Vlada RS in vanjo vključila poleg ostalih žrtev vojnega nasilja tudi taboriščnike - ukradene otroke. Na občnem zboru so taboriščniki sprejeli tudi smernice za nadaljnje delo. Organizirali bodo jesensko srečanje članov, vključevali se bodo v spominske in druge prireditve, ki jih organizirajo sorodna združenja z namenom ohranjanja zgodovinskega spomina in utrjevanja domoljubne zavesti. Obiskali bodo kraje nekdanjih taborišč, pripravili razne študijske ekskurzije in navezovali stike z ustreznimi institucijami in informacijskimi središči. Predstavniki društva bodo sodelovali z vladno medresorsko komisijo in koordinacijskim svetom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter vsemi sorodnimi združenji na področjih, kjer bo utemeljen njihov oziroma skupni interes. Odbor pa bo spremljal tudi uresničevanje zakona o žrtvah vojnega nasilja, spodbujal svoje člane in jim dajal pravne nasvete ter vodil ustrezne evidence. Društvo se bo preko svojih organov zavzemalo za pravične vojne odškodnine, pri čemer bo kritično ocenjevalo pobude drugih dejavnikov. Srečanje v Nazarjah so zaključili z druženjem in klepetom. Marsikomu se je utrnila solza, saj se je spomnil na čas, ko je nemški nacizem uničeval družine in domove, v posameznike pa vtisnil pečat brezdomstva in manjvrednosti, jih oropal premoženja in normalnega življenja, vzel možnost šolanja ter jih čustveno in zdravstveno prizadel. Nazarje Pobratenje svetišč Nazarje in Nazareth Kip Marije iz Nazareta že od lanskega 8. marca potuje po vsem svetu. V Sloveniji se je zadržal od 17. do 23 maja. Med drugimi kraji je 19- maja obiskal tudi Nazarje. Ob tej priložnosti so pred nazarsko farno cerkvijo pripravili kratek kulturni program, v katerem so sodelovali Godba na pihala Zgornje Savinjske doline, Mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazarje pod vodstvom Antona Acmana ml. in učenci Glasbene šole Nazarje. Prisotne vernike je pozdravil prodekan Anton Pušenjak, ki je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo ob tako velikem dogodku za vernike. Sledila je sveta maša. V cerkvi je vernike v im- enu občine Nazarje pozdravila Irena Vačovnik, svetnica v občinskem svetu. Ob koncu so predstavniki obeh cerkva podpisali listino o pobratenju svetišč Marija Nazareth iz Izraela in Nazarje iz Slovenije. Podpis listine bo poglobil duhovne vezi in prijateljstvo med nazarsko in nazareško cerkvijo. Kip Marije iz Nazaretha so sprejele tudi sestre klarise, ki so ob tej priložnosti pripravile svoj program. Po obredu so kip odpeljali proti Kamniku. Marija Sukalo Kip Marije je pričakalo veliko število vernikov (foto: CS) Čreta Prvi prvomajski pohod lepo uspel Prvi organiziran pohod na Čreto je v celoti uspel. Lepo vreme, dobra volja pohodnikov, prijazne besede in gostoljubje domačinov so tudi Čreto okrasili s prvomajskim bliščem. Krajani Kokarij in bližnje okolice že veliko let, ob prvem maju, odhajamo na Čreto. Vedno smo se organizirale le posamezne družine s prijatelji. Letos pa so se člani naših krajevnih organizacij (krajevna skupnost Kokarje, Taborniki - Rod II. Grupe odredov, Športno društvo Dreta, Prostovoljno GD Gorica ob Dreti in PD Fran Šaleški Finžgar) odločili, da bi pohod organizirali in bi postal tradicionalen. Pripravili so vpisno knjigo in potrdila za pohodnike. Jutranji zbor smo imeli prijatelji narave in planin na Lazah, kjer so nas že čakali veseli taborniki in vpisna knjiga. Do odhoda se nas je zbralo že več kot dvajset. Naredili smo “gasilski posnetek” in zavzeto zakoračili v gozd. Pot nas je vodila po dobro označeni in urejeni planinski poti na Odole. Tu smo zajeli sapo in nadaljevali do Tajne. Ker je bil vzpon za najmlajše udeležence kar naporen, so si privoščili malico. Nato smo se v gosjem redu vzpeli do Krapletov. Tu so nas domači veselo sprejeli in povabili k maši v Marijino cerkev na Čreti. Pred cerkvijo je pozdrav- na tabla z zanimivim napisom: Ker ljubim naravo in gost sem v njej, pustil bom tu avto in šel peš naprej. Pobiral odpadke, metal jih v koš, nad menoj razočaran prijatelj ne boš! No, nad nami niti narava niti ljudje niso mogli biti razočarani, saj smo poleg svojih, v dolino odnesli še nekaj odpadkov, ki smo jih našli ob poti. Tako smo vzgojno vplivali na mladino, ki bo nosila najtežje breme človekovega onesnaženja narave. Po maši nas je presenetila ga. Silva, ki je bila zadolžena za malico. Pripravila nam je okusno mineštro s klobaso, ki se ji nihče ni odrekel. Gospod župnik z Vranskega in domačini pašo dodali dobro kapljico, da je bila malica še okusnejša. V takšnem prijetnem razpoloženju smo nadaljevali pot do planinskega doma, ker smo se vpisali v knjigo pohodnikov. Prijazen oskrbnik in planinci z Vranskega so naš pohod obogatili. Črni oblaki so napovedali popoldanske nevihte, zato smo zavzeto zakoračili proti Reberniku. T\i so nas res presenetile dežne kaplje, ki pa so bile redke in kratkotrajne. Domačini so nas prijazno sprejeli, nas pogostih in ponudili streho. Nadaljevali smo do Lomskih (poslopja so propadla, o nekdanji trdni kmetiji pričajo le še obsežni travniki in sadovnjak), od koder smo želeli po stari poti v dolino. Morah smo biti raziskovalci, da smo jo našli. Ugotovili smo, da bi jo bilo pametno očistiti in označiti. Pred domačim programom so nas v gozdu pozdravile majske cvetlice - šmarnice. To pa je bil tudi lep zaključek pohoda. Zahvaljujemo se vsem, ki so pohod organizirali in želimo, dabise ga prihodnje leto udeležilo še več mladih, ki naj bi tradicijo obdržali. Razmišljali smo, da bi se nam lahko pridružili tudi kolesarji, saj je to za mladino bolj zanimivo. Določili bi traso, ki naj bi jo prevozili in mesto, ker bi se srečali s pohodniki. No, pa to je že razmišljanje za drugi pohod, ki ga bomo organizirali že prihodnje leto. Andreja Zupan Sonja Bezovšek, s.p. Alt emsov \rq 35, 3342 Gornji Grad Tei. 063/843-406 C E UJE H E 5TRR URE OBVESCRRO. DR SlPRRO RO D UR OBLRČILR. HLRČE. BLUZE. KRILR. KORPLETE BLRZERJE ITD. e priporočamo! Celje Netopir po 100 letih V programu letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu, bo v soboto, 19- junija, ob 20.30 uri v Ledeni dvorani v Mestnem parku v Celju gostovalo SNG Maribor z opereto Netopir. Letos poteka sto let, odkar je bil Netopir prvič uprizorjen v slovenščini - to se je zgodilo leta 1899 v Ljubljani. Opera ima v programu celjskega kulturnega po- opereto Netopir so v predprodaji tudi v turistični letja stalno mesto. V pevski zasedbi Netopirja sta agenciji SVIT v Grabnerjevi hiši v Mozirju, tudi Andreja Zakonjšek in Jože Kores. Vstopnice za KF Rozka Tkavc iz Nazarij gostja radijske oddaje Besede, besede, besede... Če... črke povežeš v besede, iz besed rimo dobiš, ko pesmice prebiraš, se zraven veseliš... Če... recitiraš pred občinstvom in je nekomu tvoje izvajanje tako všeč, da te prijavi na snemanje radijske oddaje Besede, besede, besede... Če... prejmeš vabilo iz radijske hiše - greš! Na takšen, nekoliko pesniški način je Rozka Tkavc iz Nazarij opisala ozadje njenega sodelovanje v oddaji Radia Slovenija Besede, besede, besede..., ki je bila l.maja na sporedu. “Vzela sem Savinjske rojenice in se ob dogovorjenem terminu znašla v avli slovenskega radia,” je nadaljevala. “V studiu sem spoznala nadvse prijazno urednico Ireno Batis. Seznanila me je s tonskim tehnikom in me nato predstavila dolgoletnemu šarmantnemu voditelju razvedrilnega programa Viliju Vodopivcu. Sprejem je bil tako prisrčen, da tega ne bom nikoli pozabila. Po kratkem intervjuju z njim sem prebrala svoje pesmi, objavljene v letošnjih Rojenicah. Poslovila sem se bogatejša za čudovito preživeto urico v studiu, s priznanjem, da sem sposobna sodelovati v mozaiku slovenske pesmi in proze. Slovenska beseda je biser, ki plemeniti in bogati ljudi,” je strnila svoje vtise Rozka Tkavc. Kaj je lepšega na svetu kot os- rečiti druge ljudi? Franci Kotnik Rozka Tkavc v studiu Radia Slovenija z Vilijem Vodopivcem Lahko še naprej ždite doma ali pa... ... pridete k nam in poskrbeli bomo, da jboste imeti kaj pripovedovati svojim prijateljem in znancem! TURISTIČNA AGENCIJA j Afl liji V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811 Logarska dolina Stoletnik Šumetova domačija je častitljiva. V bregače nad Logarsko dolino, na višini 1224 metrov nad morjem, se je samovoljno in za stoletja dolgo učvrstila še za časa gornjegrajskega benediktinskega samostana. Kronist tistih dni je leta 1421 v gornjegrajski urbar zapisal, da so Šumeti na teh betežnih obronkih zasejali seme celo prej kot je sam prijel v roko gosje pero in na roko izdelan papir. 570 in več let se razraščajo korenine ljudi, vedno z eno samo preprosto resnico v srcu. Ta tisočkrat prekleta in še večkrat blagoslovljena strmina na samem robu slovenske države je njihov dom. Tako bo tudi osorej. In tako je bilo tudi tistega 17. maja 1899, ko so na svet povili Alojza Poličnika, Šumetovega očeta. Je korenina ali je visokorasla grča obdelana od sonca in strele, ali mogoče samo mož, ki mu je usoda namenila dočakati stoti rojstni dan? Odgovor je nekje v rojenicah, človeški misli ga ni mogoče doumeti. Stoletnik Alojz Poličnik je živa legenda. Ves čil in nič kaj utrujen od dogodkov, katere so mu ob tako častitljivi obletnici minule dni pripravili domači in domačini. Kot se za pravega gospodarja spodobi, je prav na dan 100. obletnice rojstva na pragu svoje domačije sprejel visoke goste. Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, načelnik generalštaba Slovenske vojske, major Tomaž Žirovnik in poslanci Jakob Presečnik, dr. Franc Zagožen, Mirko Zamernik, ter župan Solčave Vojko Klemenšek so prišli in počaščeni stisnili roko možu, kateri je v tem stoletju previharil prav vse viharje, ki so se razbohotili nad slovenskim ognjiščem. Vse sorte leta so bila, je razmišljal nekoliko gluh, vendar od sile klen stoletnik. Leta 1917 so ga poklicali. Notri za Sočo vidim, komaj ubogega osemnajstletnega vojaka, kako se v temi, ki so jo prekinjali pošastni bliski eksplozij, stiska ob stene na dnu bednega zaklona in posluša strahotne treske. Na robu norosti je upal, da mu bo sreča naklonjena... Dvajset mesecev je nosil uniforno cesarja Franca Jožefa, 81 let mineva od takrat. Samo šest udeležencev še menda živi, utrdbe je močno načel zob časa, železje in kaverne prerašča trava. Bila je volja in tudi vera, imel je srečo, vsem tegobam navkljub. Ga pač ni doletelo. In vendar so na najbolj nesmiselnem bojišču, med visokimi gorami, sredi čudovite narave, umirali mladi ljudje. Z žlico in Alojz Poličnik: “Kar zdržal sem in mislim, da še bom nekaj časa” menažko, sanjavi, veseleči se skrivnostnih globin dekliških oči, strah jih je bilo smrti. Utrjen in z grenkim občutkom nemoči se je vrnil Alojz Poličnik v Logarsko dolino in naprej po brezpotju skoraj pod samo nebo. Visokogorska kmetija mu je vrnila moči, vendar, komaj se je dodobra sprehodil in razgledal, je moral na poziv v Celje. General Maister je rabil može v pravem pomenu besede. Severno mejo in Maribor je bilo potrebno oteti nemški prevladi, tam okoli Velikovca je branil karan- Načelnik generalštaba Iztok Podbregar izroča Alojzu Poličniku priznanje Slovenske vojske (foto: Ciril Sem) tanske knežje korenine, tri mesece je trajala zgodovinska epopeja Šumetovega očeta za severno mejo. V tem času sta se z generalom Maistrom tudi srečala, bežno, tako pač, kot se srečujejo generali in vojaki, vendar nepozabno. Po treh mesecih bojevanja ga je doletelo še ujetništvo. Dodatni trije meseci, tako je bilo. Bil je zraven, samo on in še trije živeči slovenski borci za severno mejo legendarno izpričujejo zametke slovenske državnosti. Kdo ve, morda mu bo država, za katero se je bojeval, nekega dne priznala celo status vojnega veterana. In kot da to še ni dovolj, je moral odslužiti še vojaški dolg do stare, tiste povsem prve Jugoslavije. Pet let je “komandiral” vojsko, tako pravi Šumetov oče in za zasluge prejel iz rok generala Podbregarja priznanje slovenske vojske. Za legendarnim Maistrom je Podbregar drugi komandant slovenske vojske s katerim se je srečal. Tudi z 20 tisočaki se živi, toliko pokojnine mu je odmerjeno, dovolj za njegove osnovne potrebe, nekaj sramote pa vendarle je v teh skromnih tisočakih. Kot da država ne znjiore vrednotiti zaslug mož, ki zaradi preproste življensko naučene skromnosti nočejo in ne znajo povedati, da so še tu in, da mi živimo takšen čas pravzaprav zaradi njih. Vendar, težko je bilo prestajati, se pogablja v spomine slavljenec, včasih je bilo tudi “fletno”, najtežje pa je bilo, ko je med drugo vojno pogorela hiša. Cel teden so ležali v hlevu, kar v senu. Kako drugače se je vrtel ta puklasti svet, peš je hodil v Solčavo in seveda tudi nazaj, po opravkih in v cerkev, drugače ne. Alojz Poličnik pravi, pa mu ne kaže povsem pritegniti, da mu” glava propada”, da se nič ne spominja. Samo dva od devetih sta še ostala, ostalo se je “porazgubilo”. Klen in tako drugačen je Šumetov način izražanja, vendar povsem domač in predvsem naš, ljudski. Razlaga recepta za tako dolgo življenje je ostala skrivnost. Spoštljivo občudovanje Janeza Podobnika in ostalih gostov je bilo iskreno in neponovljivo. Izborne so bile besede čestitanja in zahval, darila pač sodijo zraven. Alojza Poličnika se je spomnila tudi žena dr. Zagožna Mihela, ki je slavljencu “po možu” poslala ovčjo odejo. Za tople noge, je razložil šef poslanske skupine SLS. In vendar je nekaj, kar si Alojz Poličnik še želi. Sedaj ve, kako izgleda dočakati stoti rojstni dan, leto 2000 bi pa vendarle še rad učakal na domačiji, kjer so ga mati v zibel položili. Živeti v treh stoletjih, to je Šumetova želja, s sinom Francem pa že kujeta načrte kako bosta pobarala oštirje v dolini. V prenekateri gostilni so namreč vzneseno zapisali, da sedemdeset let starim v spremstvu staršev strežejo zastonj. Komaj kaj še manjka in očetu Alojzu in sinu Francu bo potrebno izpolniti zapisane obljube... Kdo ve, morda se jima bo pridružil tudi 98. letni Alojzov brat Matevž. Še vedno rada pomožujeta solčavska očaka, Matevž pa času navkljub po Solčavi vrti pedala kolesa, kot da ima trideset let manj na ramenih. Res, nekaterim je zob časa igračka, ki jo vrtijo na mestu in skoraj bi morali verjeti, sami odločajo o svoji usodi. Tako tudi stoletnikov vnuk Darko. Mladenič se je odločil, da bo vztrajal na Šumetovini. Kot se za pravega gostitelja spodobi, je Podobniku podaril v spomin kipec Marije Snežne, ki ga je iz čudovitega kamna sam izdelal. Darko je pravi mojster oblikovanja kamna, s svojo dopolnilno spretnostjo pa zagotavlja sebi in domačim mehkejši kos kruha. Hvaležnost je sijala iz oči predsednika državnega zbora, ko je sprejemal Stoletnika so v dneh praznovanja obiskali tudi predstavniki borčevske organizacije (foto: Jože Miklavc) darilo, tembolj, ker je Darko obljubil, da bo ostal na visokogorski kmetiji. “Tako lepo je pri vas, iz kuhinje ali zapečka navdušuje pogled na Savinjske Alpe,” je sklenil izborne besede zahvale prvi mož slovenskega parlamenta. In mladi Šumet, ne, kri zares ni voda, je okorajžen razložil predsedniku, da lepo je res, samo delo je trdo in nikoli ga ne zmanjka. Denarja in boljšega življenja še manjka v teh hribih. Cel popoldan je bil ves iz sebe, stoletnik Alojz Poličnik, Šumetov oče - “vendar sem kar zdržal in mislim, da še bom nekaj časa”. Trušč se je polegel in življenje nad Logarsko dolino se je vrnilo v običajne kolesnice. Vse je skoraj tako kot je bilo pred desetimi desetletji, še stezice okoli domačije vztrajajo iz tistih časov. Spoštovanje do vseh, ki živijo na Solčavskem, in zgodba o stoletniku Alojzu, ki je skupaj z bratom Matevžem na svetu že 198 let, nas zavezuje zahvali, da smo smeli biti zraven. Savinjčan Predstavljamo vam: BMW 3 coupe Morski pes, ki seže do srca Bavarska tovarna avtomobilov, ki jo poznamo po kratici BMW, je spet poskrbela za spektakel na visokem nivoju. Novi coupe serije 3 so istočasno predstavili po vsej Evropi. Dan D je bil 20. maj 1999- Seveda - bili smo prisotni! BMW predstavlja neposredno konkurenco Mercedesu in Audiju. Njegova nova serija 3 je po prodajnih številkah v samem vrhu. Vendar je vsakemu modelu potrebno dodati nekaj novega, vročega. In tako je BMW predstavil novi coupe, ki je namenjen najširšemu krogu kupcev, predvsem pa tistim, ki dajejo več poudarka užitku v vožnji kot prostornosti avtomobila. Predstavitev novega coupeja smo si ogledali v avtohiši Selmar v Celju, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser za znamki BMW in Rover. Na predstavitvi so nas zabavali Vili Resnik in brhka dekleta, manjkal pa ni niti “bruhalec” ognja! Zanimivo! Ampak pustimo malenkosti ob strani in se posvetimo avtomobilu. Dinamična linija, ki spominja na morskega psa, kaj hitro seže do srca. Nizki boki in majhna oddaljenost vozila od tal poudarjata njegov značaj športnika. Alu-minjasta platišča, ki so resnično izjemnega designa, in široke gume pa obljubljajo predvsem “Freunde am Fahren”! Na sprednjih sedežih je več kot dovolj prostora za vas in sopotnico. Zadnjih sedežev v takšnem avtomobilu običajno ne potrebujete, za krajše vožnje pa je tudi zadaj dovolj prostora. Notranjost je urejena z bavarsko natančnostjo in z dodatkom aluminija, ki vas vedno opozarja, v kakšnem avto- mobilu sedite. Sicer pa se ne razlikuje od običajne serije 3- Všita varnost zadovoljuje najstrožje standarde: zračne vreče, ABS in ostali pripomočki so del serijske opreme. Za užitke v vožnji so pomembni predvsem motorji, ki se trenutno začnejo pri 320 Ci, nadaljujejo s 323Ci in končajo pri najzmogljivejšem 328 Ci. Oznaka C je dodana za coupe. V bližnji prihodnosti nas bo gotovo razveselil še novi coupe z oznako M. Dinamika, značaj, športnost, kvaliteta, izgled in visoka kakovost izdelave so aduti, ki naj bi novi BMW coupe pripeljali med zvezde. Priporočam pa vam, da si ga ogledate na lastne oči. Lahko vam prišepnem, da je v salonu Selmar novi coupe deloval veliko lepše in agresivneje, kot na prospektnem materialu. Igor Pečnik Avtohiša SELMAR d.o.o. CELJE Mariborska 119, 3000 Celje Tel.: 063/40 62 11, 40 62 13, 40 62 14, Faks: 063/40 62 19 NOVI COUPE je v primerjavi z limuzino popolnoma novo vozilo. Prinaša športno podobo, športno podvozje, dvoje vrat in obilo elektronike. Vozilo boste lahko preizkusili na testnih vožnjah 14. in 15. junija. NA TESTNIH VOŽJAH VAM PODARIMO Vsak udeleženec testne vožnje prejme vrednostni bon in praktično darilo. Testne vožnje bodo med 10.00 in 16.00 uro: v soboto 29. maja 1999 ŠPORT CENTER PRODNIK, Juvanje v nedeljo 30. maja 1999 Gostišče DON JUAN, Šmartno ob Paki Preizkusili boste lahko Fordova vozila: COUGAR, PUMA, FOCUS (evropski avto leta) MONDEO, KA, FIESTA I Servis Krbavac Rečica ob Paki 45, 3327 Šmartno ob Paki, Tel/Fax: (063) 885-218 Bon vnovčljiv samo pri nakupu novega vozila v FORD Servis Krbavac. PUP VELENJE d.d. Podjetje za urejanje prostora d.d. 3320 Velenje, Koroška 37Zb, Tel.:063/898 170, fax:063/853 645 NEKAJ NASVETOV O RAVNANJU Z NEVARNIMI ODPADKI V 10. številki Savinjskih novic smo ponudili nekaj nasvetov za zmanjšanje količin odpadkov v gospodinjstvih, danes pa Vam bomo svetovali, kako ravnati z nevarnimi odpadki, ki se najdejo doma. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so se v preteklosti odstranjevali skupaj z ostalimi odpadki in trajno odlagali na komunalno deponijo, mnogi pa so končali tudi na različnih črnih odlagališčih. Nevarni odpadki iz gospodinjstev in naselij so: - ostanki onesnažene embalaže barv, lakov, maziv, škropiv, ipd., - ostanki onesnaženih orodij, čopiči, krpe, lopatice, ipd. - ostanki barv, lakov, sprejev, impregnacijskih sredstev in premazov, ipd., - odpadna motorna, jedilna in zdravilna olja, - odpadna razredčila, topila, kisline, lugi, čistila, lepila, fotokemikalije ipd., - baterije, akumulatorji, - živosrebrni termometri in drugi Hg instrumenti, - neonska in halogenska svetila, - odpadna zaščitna sredstva za vrt in sadjarstvo, - stara zdravila in kozmetika, - in podobno. Vse naštete in njim podobne nevarne odpadke iz gospodinjstev in naselij je prepovedano odlagati med ostanke odpadkov, ampak jih je potrebno ločeno zbirati v posebno posodo (gajbico) doma ter na dan napovedanega odstranjevanja prinesti na določeno zbirno mesto. Odstranjevalec odpadkov bo enkrat letno organiziral zbiranje nevarnih odpadkov in jih z ustreznim vozilom in strokovnim osebjem prevzemal na objavljenih zbirnih mestih. Takrat bo zagotovljeno tudi svetovanje o ravnanju s posameznimi vrstami nevarnih odpadkov, ki niso navedena, ali pa se bodo še pojavila. Odstranjevalec odpadkov PUP Velenje bo zbrane nevarne odpadke posredoval na nevtralizacijo, oziroma v uničenje. Z opisanim zbiranjem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in naselij bomo preprečili, da bi se nevarni odpadki trajno odlagali na Komunalno deponijo in s tem dolgoročno škodili zanamcem. Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja nevarnih odpadkov na izvoru računamo na okoljsko ozaveščenost občanov. Vabimo Vas k sodelovanju v smislu povabila v sloganu MOJ KRAJ - LEP KRAJ! PUP VELENJE d.d. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 Ne čakajte na DDV! Sedaj je pravi čas za nakup notranjih vrat in kljuk. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! Zlata harmonika 99 Iz roda v rod Folklorno - glasbena prireditev IZ RODA V ROD in izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 99 bo potekalo v petek, 2 5.6.1999, s pričetkom ob 17. uri, v prostorih Delavskega doma Nazarje. Turistično društvo Nazarje in Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornja Savinjska dolina vabita tudi letos vse godce z diatonično harmoniko iz bližnje in daljne okolice, da se srečanja udeležite v polnem številu. Prijave na priloženi prijavnici sprejemamo do vključno 20.6.1999 na naslov: MEDOBČINSKA ZVEZA KUL TURNIH DRUŠTEV ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA HRIBERNIKOVA 1 3330 MOZIRJE Vsi godci, ki so že sodelovali na prejšnjih srečanjih, prejmejo prijavnico na domači naslov. Ob potrditvi prijave na dan srečanja je prispevek za godca iz Zgornje Savinjske doline 1.000 SIT, za godce iz I-----------------------------------------------1 I ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE PRIIAVNICA . Podpisani_______________________, rojen_______I j naslov:_______________________________________I I telefon doma:________________________________ I bom na tekmovanju za Zlato harmoniko zaigrali: I 1.________________________________________________________I avtor naslov skladbe ritem I 2.________________________________________________________I j avtor naslov skladbe ritem ! i Seznanjen sem s pravili tekmovanja. i Kraj in datum podpis I____________________________________________________________I širše okolice pa 3.000 SIT. S kotizacijo se plača prispevek prijave za Ljubečno, pogostitev, priznanje in darilo. Ob prireditvi bo v letošnjem letu potekala tudi pregledna razstava starih ljudskih inštrumentov in fotografij starih godcev. Zato naprošamo vse, ki imate doma stare inštrumente in fotografije, da jih odstopite za nekajdnevno razstavo Turističnemu društvu Nazarje. Vse informacije v zvezi z razstavo sporočite na telefon 832-970, Vladimiri Planovšek, ki bo razstavo tudi pripravila (do 20.6.1999). Podrobnej ši program srečanj a bo objavljen v naslednji številki SAVINJSKIH NOVIC. Robanove pripovedi Piše: Aleksander Videčnik Zmaga Kumer je v knjigi Joža Vršnik, Preproste zgodbe iz Solčavskih planin, v uvodu med drugim zapisala: ’’Joža Vršnik, po domače Robanov Joža, je bil eden zadnjih, če ne morda res zadnji slovenski bukovnik, ki so kakor luč: sveti drugim, ko sama izgoreva, skromno in pošteno, brez bahavega plapolanja, vendar luč na gori, vidna od blizu in daleč, da ne moreš brezbrižno mimo; svetla luč, čeprav se zdi komaj plamenček, topel tistemu, ki se mu približa z dobro voljo, in žgoč onemu, ki bi hotel z drzno roko seči po njem.” S temi besedami je lepo povedala, kaj so našim ljudem pomenili ti skromni bukovniki... Kaj je Joža Roban zapisal o svojem rodu, pa preberite v tem sestavku. “Naš rod je star. Robanova kmetija je vpisana v urbarju iz leta 1426 in je takrat že imela predpisane davščine in dajatve. Preden so naši V pradedi izkrčili pragozd in ga spremenili v njive in travnike, preden so zgradili vsa poslopja in spravili posestvo v tako stanje, da je bilo zmožno oddaje davščin, je gotovo preteklo več sto let. Če to upoštevamo, se že zelo približamo letu 1000... Nikoli nismo slišali ali brali, da bi bilo Robanovo posestvo prodano ali da bi kakorkoli prišlo v tuje roke, zato sodim, da je sedanji Robanov rod potomec prvotnih lastnikov Robanovega posestva. Zgodilo pa se je pred kakšnimi tristo leti, da je posestvo prevzela hči in se poročila z Vršnikovim. Od takrat imamo priimek Vršnik, prvotno hišno ime Roban ali Robau, Reban, pa je ostalo. Zadnji, ki je še imel priimek Roban, je biljanez Roban, ki je umrl pred kakimi štiridesetimi leti na Klemenčem. Bil je znan pod imenom Oferski Janez. Pošten in priden hlapec je bil, na starost pa zelo gluh. Slišal sem pa, da v Koroški Beli pri Železni Kapli še živijo ljudje s priimkom Roban. Naša starša Martin in Marija roj. Klemenšek, sta bila rojena oba istega dne, 12.11.1876. Tudi materin rod živi na Klemenčem nepretrgoma od leta 1426. To je dokaz, da je naš rod duševno in telesno zdrav, vendar je v njem poleg drugih dobrih in slabih lastnosti precejšnja merica trme in svojeglavosti. Temu bi se moglo reči tudi odločnost, vendar pogosto pretiravamo, zato kar odkritosrčno zapišem pravo besedo. Morda je ta lastnost posledica trdega dela, da ne rečem boja naših pradedov za vsakdanji kruh. Na tem Robanovem pesku in skalovju je zemlja zelo skopa, zato je bilo treba zagrizenosti in neusmiljenosti s samim seboj (dostikrat tudi z drugimi), če niso hoteli stradati. Posebno je to veljalo, dokler so morali živeti ob doma pridelanem žitu. Naš oče so pripovedovali, da so bili stari sedem let, ko so začeli koze pasti. Obvladati okrog trideset koz, ki so dostikrat prav po Robanovo svojeglave, za tega otroka pač ni bila šala. S kozami so se mučili sedem let, potem so pa morali prijeti za drugo delo, tako, kakor vsak hlapec. Pri vsem garanju so v rasti nekoliko zaostali, postali so pa čvrsti in močni kakor malokdo. V šolo niso hodili nikoli, doma pa so se naučili brati in pisati kar precej dobro. Da so znali lepo govoriti, sem vedel. Ko pa sem prebiral njihova pisma in žepne koledarje, sem se čudil, kako lepo so znali svojo misel zapisati. Ko so bili stari osemnajst let, jim je smrt nanagloma vzela (pljučnica) očeta. Tako so iz otroka postali mož, na katerega je pritisnilo življenje kar z vso težo. Fantovska leta so kar preskočili. Težko delo, skrbi in stroga, pa obenem dobra materina vzgoja, vse to je iz njih napravilo skoro nekoliko preresnega človeka. Leta 1898, v svojem dvaindvajsetem letu, so se poročili in prevzeli posestvo. Že eno leto prej so na spodnji strani hiše napravili prizidek za stopnice, zgoraj pa čedno sobico. Dali so posekati les od Travnika do kotovske meje, z izkupičkom zanj pa so izplačali delež iz posestva bratu in šestim sestram. Za denar, ki je od tega lesa ostal, so dali napraviti vozno pot od Govčove hiše tja do Rogovilca in še most pred Rogovilcem. Govčovi in Pečovnik so za to pot dali svet, pokojni Vršnikov oče enega delavca za en dan, pokojni Gregor Knez pa je našemu očetu pomagal, da sta določila prostor za pot. Preje so vozili čez Govčove njive, za njivami je bila samo steza. Naprej v Pečovsko je bila borna pot, samo za gare, in je na Štenšcah držala res po stopnicah čez skale strmo navzdol do Pečovskih njiv, od tu strmo navzgor, nato pa spet navzdol do Križa in od tu pod jez pri Rogovilcu. Stara pot je še vidna, kako borna in nepraktična je bila.” Kako so furmani konje zdraoili V naši dolini je bilo nekoč veliko furmanov, ki so si na ta način zagotavljali kruh ali pa so si ga kot kmetje, s to dejavnostjo izboljšali. Nekdanji furmani so imeli nekatere svojstvene navade, ki so bile značilne za njihov odnos do konj. Razumljivo, vprega je prinašala denar, zato so posvečali zdravju živali posebno pozornost. Da so si marsikdaj in to celo zelo dolgo, moralfkar sami pomagati, je pripisati dejstvu, da ni bilo živinozdravnikov, marsikje še padarjev ne. Vedenje o zdravilstvu so prenašali iz roda v rod, pa tudi tedaj, ko so že bili na voljo živinozdravniki, so zaradi varčevanja radi segali po domačih zdravilih. Znani so primeri, ko so tudi nekateri zagovarjalci usmerjali svojo dejavnost prav posebno na konje. Seveda so bili v pomoč bolnim konjem tudi podkovski kovači, ki so v obrtnih šolah že spoznavali osnove živinozdravstva. Ljudje so take kovače preprosto imenovali “kuliršmid” kar bi smeli tolmačiti kot nemško popačenko, ki naj bi smiselno pomenila kovača, ki zdravi. Nekateri kovači so se izobraževali za vojaške podkovske posle, ti so bili še posebej vešči zdravljenja živali. Znano je, da so konjem celo popravljali (zdravili) zobe. V naši dolini je bilo kar precej kovačev, ki so pomagali ljudem pri zdravljenju živali, ne le konj. Stari ljudje so pripovedovali, da so nekateri imeli tak sloves, da so jih radi klicali tudi daleč v sosedne kraje. Seveda so se nekatera domača zdravila uporabljala tudi za ljudi in hkrati za živino, zato naj to bralec upošteva! Konji so bili izpostavljeni hudim naporom, ne le med prevozi, tudi v gozdu pri vleki težkega lesa na razgibanih površinah. Furmani so jim zato dajali razna poživila, ki so jih imenovali po svoje “fošfuter”, to je spet nemška popačenka in pomeni v nemščini “Falschfutter.” Če bi hoteli smiselno prevesti besedo bi rekli, da so dajali konju hrano, ki zanj ni običajna. To tolmačenje naj služi le za boljše razumevanje dejstva, da so se furmani zavedali, da dajejo konju nekaj, kar mu v resnici ne koristi in mu daje le trenutno moč. Vedeli so tudi, da konj, ki je že dobival poživila, jih mora dobivati še naprej. Sicer pa so takega konja pri nakupu poznali po dlaki. Od poživil naj naštejemo pred- vsem tale: Žganje, ki so ga konjem dajali na kruhu, da so bili bolj “živi.” To so mu dajali tudi, če je bil prevroč za napajanje. Po žganju so ga lahko čez kake pol ure napojili, sicer bi čakali dve uri. Voukove so pridobivali iz zelo strupene rastline - modre preob-jede, ki uspeva le v višjih legah, znano je, da so jo radi nabirali pod Korošico. Za pripravek so potrebovali koreniko, ki so jo posušili in nato razrezano namočili v žganju. Konju so dajali le kapljice na kruh, saj je sredstvo bilo zelo močno in nevarno. Drugod so koreniko zrezali na male koščke in jih med kruhom dajali konjem. Še tale zanimivost! Modra preobjeda je doma v Mali Aziji, kako je prišla k nam? (Prihodnjič bomo nadalje vali) Že večkrat smo pisali, da je bilo na Slovenskem še v prejšnjem stoletju pretežno kmečko prebivalstvo. Posebno velja to za naše kraje v katerih vse do prelomnice dvajsetega stoletja sploh ni bilo nobene industrije in torej le malo delovnih mest. Po zemljiški odvezi so se torej kmetje znašli v hudih škripcih, visoka zadolženost, slaba opremljenost, zaostalo gospodarjenje in številčno močne družine, vse to je botrovalo k veliki revščini. Če k temu še prištejemo leta lakote, potem si lahko predstavljamo bedno življenje na vaseh. Zadolženost kmetij je bila še v prvi Jugoslaviji tako visoka, da je morala država sprejeti ukrepe za odpis kmečkih dolgov. Pisalo se je leto 1937, ko je Priviligirana agrarna banka v Beogradu prevzela kar 47.863 primerov prezadolženih kmečkih gospodarstev v razbremenitev. Ta banka je imela svojo podružnico tudi v tedanji Dravski banovini (Sloveniji), ki je opravljala te naloge za slovenske kmete. Kako številne so bile prezadolžene kmetije si lahko bolje predstav-ljamo, če vemo, da je zakon izvzel zadolženost, ki je nastala po letu 1932. Torej je šlo za stare dolgove, ki jih kmetje enostavno niso bili v stanju poplačati. Marsikdo se bo vprašal kaj je k privedlo kmetijstvo v takšen položaj? Omenili smo že večkrat v Novicah, da so se prej velike kmetije po kmečki odvezi hitro delile in tako je postalo sicer več gospodarstev, toda površine le-teh so se zmanjševale pod mejo gospodarnosti (rentabilnosti). Naj navedemo nekaj podatkov, ki bodo nazorno potrdili omenjeno stanje pri nas. V tridesetih letih je pri nas odpadlo na kmečkega prebivalca le 0,41 ha obdelovalne zemlje ali drugače, na 1 kvadratnem kilometru kmetijske zemlje je živelo 238 ljudi, v Franciji le 77, na Danskem pa komaj 37 ljudi. Še drugače, po podatkih iz leta 19.31 smo imeli na Slovenskem kar 56,42% posestev do 5 ha velikosti (obdelovalne površine), 18,65% do 10 ha, 15,82% do 20 ha, 6,98% do 50 ha in le 2,13% nad 50 ha. To kaže na veliko razdrobljenost kmečke posesti. Poleg tega smo hribovska dežela! Daje bila na vasi revščina na eni in izobilje na drugi strani govorijo številne študije tistega časa. TVidi znani zadružni pobudnik in izreden poznavalec razmer med kmečkim prebivalstvom dr. Janez Evangelist Krek, je v svoji knjigi Črne bukve nazorno opisal obupno stanje na vasi. Da je temu bilo res tako, priča množično izseljevanje naših ljudi v prejšnjem in na začetku tega stoletja. Socialne razlike so se hitro povečevale, vse več je nas taj alo kočarjev in kar je še huje, ofrov. Oboji so bili na robu socialne lestvice med kmečkim prebival- nekoč na naši stvom. Na sploh smemo trditi, da je bilo za naše kmetijstvo usodno deljenje (drobljenje) posestev, ki j e imelo za posledico revščino, saj se na malih površinah marsikje ni dalo dovolj pridelati niti za potrebe družine, sploh pa ne za prodajo. Poleg tega, pa odkup kmetijskih pridelkov ni bil organiziran vse do nastanka zadrug. Vse to zveni danes nekako tuje in morda celo oddaljeno..., toda dejstvo je, da spet prihajajo časi, ko bo o vprašanju obstoja odločala ekonomska računica. Tokrat seveda zaradi drugih okoliščin kot v prejšnjem stoletju. Hz življenja dninarjev Pred več kot dvajsetimi leti sem zbiral podatke o življenju kmečkih dninarjev v času pred drugo svetovno vojno. Pripovedovali so nekdanji dninarji ali njihovi otroci. Tedaj 72 let stara ženska z Brezja je povedala tole: “Doma sem bila iz ofrske hiše v Šmihelu. Od gospodarja smo imeli v najemu hišo, malo gospodarsko poslopje in nekaj zemlje, da smo lahko za silo redili kravo. Bili smo na boljšem kot naši vrstniki drugje, ki so imeli v najemu le toliko zemlje, da so pridelali najnujnejše za hrano. Pri hiši nas je bilo 12 otrok, ni bilo lahko, toda skromnost je pač bila temelj našega življenja. Imeli smo kruh, čeprav ovsen, toda le nismo bili lačni. Pravilo je bilo, da je otrok, ko je začel hoditi v šolo, bil tudi sposoben za delo. Začelo se je z varuštvom pri dekletih in pastirstvom pri fantih. Oče je kaj dodatnega zaslužil s tesarstvom, saj je hodil v štiro in pogosto prislužil kakšen dodatek za preživljanje družine. Poleg tega je bil domači mesar, tako je prišlo v hišo še nekaj mesa, ki gaje pri furežih zaslužil. Za hišo in zemljo smo morali gospodarju odslužiti 60 delovnih dni. To je pomenilo, da so morali biti gospodarju na voljo, kadar jih je potreboval. Ko sem bila stara 13 let, sem morala k teti na Bele Vode za služkinjo. Čeprav sorodstvo, so se do mene obnašali izkoriščevalsko in brezobzirno. Oskrbovala sem samostojno 5 krav in se ubadala s krmo na hudih strminah. Delovni dan je bil od četrte ure pa tja do mraka, poleti pa še daljši. Delalasem zastanovan-je, hrano, letno pa sem dobila par čevljev in kaj malega obleke. Posebno hudo me je prizadejalo podcenjevanje nas ofrov na vasi in pri gospodarju. To sem občutila tudi, ko sem že odrasla. Tako so gruntarski sinovi kar glasno govorili, da si bodo za družico izbrali kakšno gruntarsko, “kako ofrsko pa za sproti.” Za posle je bilo tedaj zelo hudo, reklo se je “da mora dekla ali hlapec eno leto zdržati pri enem gospodarju, pa čeprav bi mu na hrbtu drva cepili...” Izkoriščanje revnih je bilo možno, saj v naših krajih ni bilo zaposlitve in so se morali številni mladi udinjati kot kmečki posli ali dninarji tam, kjer je to bilo mogoče. 3«čemo «tace fotografije Slika z igre na Rečici ob Savinji. Baje je bila posneta leta 1920. Poslala nam jo je Milka Rakun iz Varpolj. Morda nam lahko kdo izmed bralcev sporoči, za katero igro gre in kdaj je bila igrana? Hvala vnaprej! Na straneh Savinjskih novic in v specializiranih časopisih oziroma prilogah je branja o avtomobilskih novostih več kot dovolj. Zato smo vrstice tokratne tematske priloge obarvali bolj prometno in informativno. Z informacijami, ki jih prav tako potrebujete. V oglasnih sporočilih pa ne spreglejte ponudbe na dosegu roke. Naj bo dovolj, da ne bo kdo rekel, da mu ženska soli pamet, kako naj vozi. Le to še naj zapišem, da vam želim čim več srečnih kilometrov in nikoli ne pozabite, da v prometu niste sami... Za varno in prijetno vožnjo Pripravila: Karolina Vrtačnik PO PLAČILU JE PREPOZNO Nakup rabljenega avtomobila 0 nakupu rabljenega avtomobila smo sicer v eni od prilog pred letom ali dvema že pisali. Ker pa ni tovrstnih napotkov nikoli preveč, pa še tako radi nam uidejo iz glave, bo najbrž kar prav, da jih osvežimo. Tudi zato, ker je prva polovica leta čas, ko se pogosteje odločamo za menjavo jeklenih konjičkov. Seveda pa bi vsi radi pravilno in redno vzdrževan avto, pa ne preveč zaleten in z realnimi kilometri na števcu. Kako ga prepoznati? Na Zvezi potrošnikov Slovenije, ki je na to temo izdala posebno brošuro, svetujejo, naj avto pregleda strokovnjak. Vedel bo, kaj pogledati in tudi opazil pomanjkljivosti, ki jih sami morebiti ne bi oziroma bi jih prodajalec skušal zakriti. Druga možnost je dogovor s prodajalcem, da avto pregledajo v tehnični bazi AMZS. Pomembno je, da preverimo lastništvo avtomobila. Prometno dovoljenje mora biti izdano na ime prodajalca, najpomembnejša podatka pa sta številka šasije in motorja. Če nista jasno berljivi, za vsak primer povprašajmo na policijo, če avto ni bil slučajno ukraden. Tako vozilo nam lahko policija po nakupu zapleni, saj gre za predmet kaznivega dejanja. Od storilca (prodajalca) sicer lahko zahtevamo vrnitev kupnine, kar pa je običajno zelo težko. Pri modelih, ki stanejo nekaj več kot dve ali tri vaše plače, zahtevajte popolno dokumentacijo. Torej tehnično navodilo, servisno in ga-rancijsko knjižico. Primerno vzdrževan avto je bil namreč servisiran na pooblaščenih servisih. Ugotavljajte morebitne poškodbe na pločevini, barvi, plastiki, gumah in steklih. Natančno poglejte zlasti dno vozila (tudi pod talne obloge), pragove, pod pokrove koles in izpušno cev. Preverite tudi razmake med posameznimi deli karoserije. Če se na primer vrata ali pokrov ne zapirajo dobro, je to lahko znak, da je avto prestal hujši trk. Preglejte tudi, če so gume ena- Vir: ZPS, Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave,1996 1 glasbo na pot. V enem izmed zadnjih VIPov smo našli zanimiv primerjalni test kakovosti avtoradiev s CD-predvajaln-ikom. Ker ima danes radio že skoraj vsak avto, vse več pa je ljubiteljev zgoščenk, tokrat objavljamo nasvet, ki vam bo prihranil denar in napačne odločitve. Najboljša izbira med testiranimi avtoradii sta Blaupunktova modela New Orleans DJ (za 760 dem, s kasetofonom) in modenaRD I48(550dem, brez kasetofona). Blaupunkt modena je najcenejši model s skupno oceno dobro, poleg tega pa ima še kakovosten CD-predvajalnik, odlikuje pase tudi s preprostim upravljanjem. Med ostalimi modeli izstopa Philipsov CCd 5127/80, avtoradio s kasetofonom in ločenim CD-izmen-jevalnikom. Nizka cena - le 600 dem za komplet - gotovo odtehta slabšo oceno za kakovost navodil. Enako veljaza Alpinin model CDM-7384 R. komerno obrabljene in če pod avtomobilom ni oljnih madežev. Preverite tudi rezervno kolo, še posebej dimenzije. Pod pokrovom motorja bodite previdni! Brezhibno čist motor lahko kaže, da je lastnik skušal zakriti madeže, pozorni pa bodite tudi na morebitne preperele cevi, razpoke, zrahljan jermen in obrabljeno izolacijo električnih kablov. Po vžigu motorja poglejte, ali se iz izpušne cevi nenavadno kadi. Modrikast dim kaže pri “bencinerjih" na preveliko porabo olja, belpanaslabotesnjen-je ventilov na glavi motorja in s tem na vdiranje vode iz hladilnega sistema. STOPIMO IZ TEME Kako si rešimo življenje? Veliko prometnih nesreč se zgodi, ker voznik prepozno opazi kolesarja ali pešca, še posebej v naseljih brez pločnikov. Zato se je v Sloveniji že pred leti začela obširna akcija, ki prometne udeležence spodbuja k nošenju odsojnikov, po domače kresničk. Letos so postale že polnoletne, pa jih še vedno nismo vzeli povsem za svoje. Spoznajmo jih bolje, da jih bomo raje nosili in si s tem morda rešili življenje! Kresničke so odsevna telesa, ki so narejena tako, da odbijajo svetlobo žarometov. Na našem trgu so pod tem imenom najbolj prepoznavni obeski, ki ne smejo imeti manjše odsevne površine kot 20 kvadratnih centimetrov. Da bi čim bolj priteg- nile pozornost otrok, so izdelane z živalskimi motivi, hkrati pa tudi razveseljivo izpopolnjene: merjenja so pokazala, da odsevajo štirikrat več svetlobe, kot je minimalna zahteva po mednarodnih standardih. Naj poskakujejo! Za še večji učinek nosimo kresničke privezane na vrvici, da prosto nihajo. To daje videz bliskanja, zaradi tega pa nas drugi prometni udeleženci opazijo z večje razdalje. Ker so majhne, jih lahko imamo vedno s seboj. Nosimo jih privezane v višini kolena, vendar naj ne segajo nižje od 40 cm in ne više od 120 cm nad površino ceste. Kresničko pritrdimo tako, da niha ob desni strani. Varnostni učinek bomo še povečali, če bomo skupaj s kresničko nosili še žepno svetilko ali pa led diodo, ki ima lastni vir svetlobe. Kresnčko si resnično lahko privošči vsakdo. V prosti prodaji stanejo okrog 200 tolarjev, za šole pa nekaj deset tolarjev manj. Nikakor niso namenjene samo pešcem, saj število žrtev prometnih nesreč med kolesarji le malo zaostaja za pešci. Kolesarjem so praviloma namenjene rdeče kresničke. Izkušnje ne odsevajo... Vsi se zavedamo, kako pomembna jevarnostotrokvprometu. Zato jim kupujemo torbe s svetlečimi nalepkami, pa adidaske z lučko... Lastno varnost pa mnogokrat žal zanemar- imo in pri tem pozabljamo, da izkušnje in previdnostne odsevajo. Posebej na cestah v naši dolini je veliko nevarnih točk, kjer zadnji hip opazimo pešca, ki gre skozi naselje po mleko ali pa ženico na poti v cerkev. Morda bo koga v nujnost nošenja kresničk prepričal tudi naslednji podatek: Strokovnjaki so ugotovili, da voznik s kratkimi lučmi opazi pešca v temnješih oblačilih šele takrat, ko je od njega oddaljen le še 26 metrov. Če vozi 60 km/h, to pomeni, da ga bo dohitel v treh sekundah... Sami si lahko izračunate, kdaj ga do dohitel zunaj naselja, kjer je omejitev 90 km/h, upošteva pa jo le malo voznikov ...Pri tej hitrosti je zavorna pot v idealnih razmerah 81 metrov! Avtocenter Meh iz Velenja je pooblaščeno podjetje za prodajo in servis vozil Volkswagen in Audi. Že preko 30 let se pri Mehovih ukvarjajo s servisiranjem vozil in v zadnjem desetletju tudi s prodajo vozil. Danes največja hiša v regiji res lahko ponudi več. Bogat prodajni program obeh znamk omogoča zadovoljitev res vseh kupčevih želja, od manjših do večjih limuzin, enoprostorcev do gospodarskih vozil. Seveda v svoji servisni delavnici za vsa ta vozila tudi poskrbijo, od rednega servisiranja, do popravil, tudi laka in karoserije. V svoji prodajalni Vam nudijo bogat izbor dodatne opreme in rezervnih delov. Vabljeni v Avtocenter Meh v Velenje. Prodajalci vozil, mojstri in vsi pri Avtocentru Meh Vas bodo prijazno sprejeli, ter vas popeljali v svet Volkswagna in Audija. Avtocenter Meh d.o.o., Koroška c. 7d Velenje Tel.: 063/ 898 25 19 Z OTROKI V AVTU Naj bo vožnja (znosen) dogodek Mnoge starše je potovanj z nadebudnimi malčki dobesedno strah. Težko je namreč sedeti pripet z varnostnim pasom in hkrati igrati storitveni servis zahtevnim malim prepirljivčkom, ki se jim zdi vožnja v sedežku kot večnost. Kaj storiti, da bodo sestrice in bratci zadovoljni z vožnjo, mi pa dovolj zbrani, da srečno prispemo na cilj? V podjetju Kia motors so pripravili naslednje nasvete: Hrana & pijača. Če se odločite, da boste med potovanjem jedli v avtu, izbiro skrbno načrtujte in se založite s hrano, ki jo imajo otroci radi oziroma tako, da za njo ostane kar najmanj smeti. Glejte, da sladkarij ne bo preveč, saj utegnejo povzročiti “izredno stanje”. Gazirane pijače raje nadomestite z ledenimi čaji, saj prve za pot niso najprimernejše. Večer pred odhodom zamrznite pijačo v plastenkah; tako bo v vročem avtu dlje časa ostala hladna. Enako lahko naredite s pomarančami, ki bodo nato med potovanjem hladile vso hrano. Hrano spravite v vrečke ali PVC škatle, kamor boste lahko kasneje spravili odpadke. S pijačo pa napolnite vse razpoložljive plastenke in čutare, saj boste s tem na poti prihranili celo premoženje. Izmislite si pladenj za malico; pokrov škatle za čevlje lahko kasneje služi tudi kot podlaga za risanje. Če boste malico obogatili z majonezo ali maslom, ju mažite na zmrznjen kruh. Ta bo dlje časa hladen. Sicer pase težki hrani raje izogibajte, ravno tako kot hrani, ki se rada zatika. Ne pozabite na termovko s kavo za odrasle potnike in na vsaj eno steklenico navadne vode, ki jo redno obnavljajte. Za čistočo v avtomobilu. Da bo kabina vašega avtomobila na cilju še vsaj približno zaslužila to ime, že vnaprej predvidite ukane za čistočo: v avtu naj se ne pije gostih sokov ali čokoladnega mleka, ki jih je s plišastih sedežnih prevlek dobesedno nemogoče odstraniti. Prav tako prepovejte žvečilne gumije. Za vsak primer pa imejte s seboj mineralno vodo in papirnate brisače, ki se kot prva pomoč odlično obnesejo. Tudi visoko vpojne krpe bodo prišle prav, sedeže pa lahko prekrijete tudi z brisačami. V avtu imejte spravljeno mehko krtačo ah metlico, s katero odstranite mivko ah sneg. Ihdi vrečke za smeti imejte vedno s seboj. Dolgčas prepovedan. Med ležerno vožnjo, v kateri odrasli uživamo, lahko otrokom postane dolgčas. Zamotimo jih z igricami uganjevanja osebnosti, ko opišemo njihov priljubljen pravljični ali risani lik, otroci pa ga morajo čim hitreje prepoznati. Za mlajše že doma pripravimo vreče presenečenja, v katere damo različne igrače, vsak pa lahko izbere le eno in se z njo zabava naslednje pol ure. Lasten izbor igrač pri otrocih nadzirajte; naj bodo majhne, s čim manj deli in brez ostrih robov. V avtu namestite vrvice in kljukice, kamor jih boste obesili. Za spremembo lahko občasno zamenjate sedežni red otrok in na počivališčih poskrbite, da se razgibajo. Starejšim otrokom bo čas hitreje minil, če bodo pomagali pri iskanju odcepov ali pa se igrali kviz, karte, računalniške igrice, črkovanje težjih besed, sestavljali zgodbice ali pa iz črk na registrskih tablic nasproti vozečih vozil sestavljali besede. Šempeter Pooblaščeni prodajalec vozil DAEWOO za spodnje in zgornje savinjsko področje Tel. 063/702-510 in 041/705-120 Nova vozila iz programa DAEWOO - MATIZ - TERENSKA VOZILA -LANOS - MUSO - NUBIRA - KORADO - NEXIA - LEGANZA Rabljena vozila po sistemu staro za novo. Ugodni finančni pogoji Samo pri nas vam uredimo: - kredit na položnice z minimalnim pologom in osebno izkaznico - poplačamo vam star kredit in uredimo novega - kredit za študente in kmetovalce Pokličite nas in se prepričajte o naši ponudbi!!! AVTO ELEKTRIKA IN ELEKTROUSLUGE I Boris BITENC s.p. Spodnja Rečica 2a Tel.: 063/833-374 Mob.: 0609/041/650-999 Ugodna prodaja avtoakustike z montažo in vsa ostala popravila električnih instalacij na vozilih ter zaganjačev in alternatorjev. Prodaja in montaža mobilnih telefonov. Pri nas lahko sklenete naročniško razmerje z (tudi za mobičuk in mobiregljo). debitel' JR AVTO RAKUN TRGOVINA SERVIS KOMISIJSKA PRODAJA RAKUN STANISLAV LJUBNO OB SAVINJI trgovina in avtoservis tel. 063 841-050, tel. fax 063 841-114 Trgovina z rezervnimi deli in dodatno opremo za vaš avto. Ugodni plačilni pogoji - plačilo na več čekov 'V AVTOHIŠA KOS POOBLAŠČEN SERVIS ” IN PRODAJA CITROEN EflBfti Ločica ob Savinji 2 b, Polzela UGODMI KREDITI, LE/ISING PMČILO m POLOŽNICE 89 J Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/720-343 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/724-977 041/ 630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si RADIO ZA VSA SRCA Avtokozmetika Tomaž Mozirje Da boste imeli čisto, urejeno in varno vozilo Dandanes ima še malokdo med nami čas, da bi se enkrat tedensko ali celo večkrat na teden posvetil svojemu jeklenemu konjičku na štirih kolesih in ga temeljito očistil. Avtomobile vozimo v takšne in drugačne pralnice, pri tem pa ne pomislimo, da tudi naš avto potrebuje nego in zaščito, da nam bo lahko dolgo služil. V Avtokozmetiki Tomaž v Mozirju so nam zato prijazno svetovali, da vas opozorimo na spomladansko in jesensko zaščito avtomobilov. Ni vseeno, s kakšnim šamponom perete vaš avto, se glasi prvo opozorilo, zato le dobro preberite njegov sestav in navodilazauporabo. Zelo pomembno je, da avto po pranju obrišete, saj s tem podaljšate zaščito in preprečite nabiranje vodnega kamna. Zelo priporočljivo je tudi,daspranjemumazanegaavtomobi-la ne odlašate predolgo, saj se insekti in njihovi iztrebki zaradi vsebnosti kislin lahko zagrizejo v lak in povzročijo trajno škodo. Kemijsko zelo agresivni so tudi ptičji iztrebki, zato ne dopustite, da bi ostali na vozilu dalj časa, seveda pa jih je treba odstraniti na primeren način, saj bi s silo povzročili še več škode. V Avtokozmetiki Tomaž vam vozilo hitro in strokovno očistijo, če pa ocenjujete, da je vaš avto potreben “pomla-ditvene kure”, vam bodo tudi z veseljem ustregli. Po običajnem pranju bodo avto najprej premazali z grobo pasto, ki odstranjuje razne praske in oksidacijo. Ko jo bodo odstranili, bodo avto premazali s fino polirno pasto, ki nevtralizira ostanke grobega poliranja, nakar bodo po vmesnem čiščenju nanesli še zaščitno pasto, ki daje vozilu dolgotrajno zaščito. Opisan postopek je priporočljiv zlasti za avtomobile, ki imajo “na grbi’’ že nekaj let in torej ne sodijo več med novejše izdelke. Po potrebi bodo na vašem vozilu z originalno barvo popravili še drobne poškodbe, ki nastanejo zaradi letečih kamenčkov in podobnih vplivov. V notranjosti avtomobila bodo v Avtokozmetiki Tomaž po vašem naročilu odstranili vse madeže, ki so nastali vsled bolj ali manj (ne)pazijive uporabe. Če je potrebno kemično čiščenje, je postopek nekoliko daljši, saj se včasih pri tem pojavijo skriti madeži, ki jih je treba odstraniti. Na koncu se avto temeljito presuši. Usnjeni in plastični deli se očistijo s posebnimi čistili, nakar jih premažejo z zaščitnimi sredstvi, ki jim povrnejo sijaj, če le niso že preveč poškodovani od sonca oziroma UV žarkov. Gume okrog vrat temeljito namažejo, daohranijoprožnost pri zapiranju. 1\idi motorju koristi, če ni zapacan od umazanije, saj tako lažje opravlja svojo funkcijo. Pred tem seveda zaščitijo vse tiste elemente, ki ne smejo priti v stik z vlago. Ko je čiščenje avtomobila končano, sledi še zaščitni premaz zunanjih plastičnih in gumijastih delov, vključno s pnevmatikami. Prav slednje so s premazno zaščito bolj odporne proti UV žarkom in se prihodnjič lažje očistijo. V Avtokozmetiki Tomaž uporabljajo izključno profesionalne izdelke ameriškega proizvajalca Auto Magic, kiso namensko razviti za vsak postopek čiščenja in zaščite posebej. Med njimi so tudi takšni, s katerimi lahko z vašega avtomobila učinkovito odstranijo smolo, ki se je nabrala med kampiranjem v borovem gozdičku, ali pa kapljice barve, ki jo je veter prinesel s sosedove ograje. Potrebno je seveda strokovno znanje in tega imajo v Avtokozmetiki Tomaž v Mozirju dovolj. Obiščite jih naSavinjski cesti (poleg salona RSL) v Mozirju ali pokličite po telefonu 833-215 oz. 832-934! PR NUDIMO VAM: * ročno pranje avtomobila * zunanje in notranje čiščenje * kemično čiščenje notranjosti * poliranje * popravilo drobnih poškodb * priprava za prodajo * avto design * zatemnitev stekel OW OLDVd.o.o. JHK. veieNje tel. 863-960 Ponovno pri Oldiju o® SUBARU Impreza že od 2.695,000 SIT & - ~ ~ ^^STARO ZA NOVO UGODNI KREDITI že odÜl,5% že za 3.995,000 SIT Janez Janže, s.p. Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.: 063/885-363 in GSM: 041/707-287 - VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL NA TERENU -SERVIS -PRIPRAVA AVTOMOBILOV ZA TEHNIČNI PREGLED -POSREDOVANJE-ZAVAROVALNIŠTVO ADRIATIC - MONTAŽA IN PRODAJA PNEUMATIK AKCIJA: MARSHAL in LASSA (licenca BRIDGESTONE) letni in zimski proftl PNEUMATIK Na zalogi tudi rabljena vozila! AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MURKO ALOJZ mreno ei mmm (063)841-386, 841-036 Zahvaljujemo se vsem, ki sU nas že obiskali in vabljeni vsi, ki nas potrebujete! Gostilna ’’PETRIN” lallilNS Marija Murko, tel. 841-036 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. IZRAČUN ZA “STREZNITEV” Pivo po 400.000 tolarjev Recimo, da stane steklenica piva v gostilni 250 tolarjev. Prva. Druga vas lahko stane ravno toliko. Ali pa do 419-736 tisočakov. Kako? Tako: Že s prvim kozarčkom rujnega začnejo slabiti vozniške sposobnosti, povečuje se število napačnih odločitev. Z 0,5 g alkohola v krvi vozniki povzročajo nesreče dvakrat pogosteje, pri l,5g/kg pa že petindvajsetkrat pogosteje kot trezni vozniki. Če prvo leto po zavarovanju avtomobila povzročite škodo in daste kuponček, plačujete višjo zavarovalno premijo kar 14 let. Izračun je narejen za avtomobile od 60 do 80 kW po ceniku, ki velja od 5- aprila 1999- In kako so strokovnjaki prišli do računa za drugo pivo, ki znaša več kot 400 tisočakov? Če vozite pod vplivom alkohola in povzročite le malo močnejši trk, v katerem je nekaj zvite pločevine, bo skupen račun sledeč: Leto razlika 1. leto osnovna premija 2. leto +30,015 3. leto +24,497 4. leto +21,473 5. leto +18,449 6. leto +10,415 7. leto +9,829 8. leto +9,829 9. leto +9,829 10. leto +9,864 11. leto +9,864 12. leto +7,864 13. leto +5,898 14. leto + 3,932 15. leto +1,966 skupaj +173,689 Pivo............................................................ 250,00 Kazen zaradi vožnje pod vplivom alkohola pri koncentraciji od 0,5 do 1,1 g/kg najmanj....................... 35- 000,00 povprečnina pri sodniku za prekrške.......................... 8.000,00 Popravilo avtomobila (maska, blatnik, luč, odbijač...)........202.842,00 Izguba zaradi malusapri zavarovanju (14 let višja premija za avtomobilsko zavarovanje)........... 173- 689,00 Skupaj........................................................419.736,00 Ugodna počitniška posojila Vedno bolj vroče je. In bolj ko se približuje čas dopustov, bolj se Vaši počitniški načrti utapljajo v pomanjkanju denarja. Ne odpovejte se počitnicam! Pridite v Banko Celje. Z ugodnimi počitniškimi posojili Vam bomo pomagali, da si uresničite dopustniške načrte. Vabimo Vas, da si ogledate našo predstavitveno stran na internetu: http://www.banka-celje.si So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje V varnem zavetju tradicije Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel. 063 431 000, http://www.banka-celje.si Kako do kakovostne travne silaže Na travinju lahko pridelamo kakovostno in hranljivo krmo. Za spravilo krme v silose je treba travinje kositi v času, ko se izza listnih pazduh pojavijo lati ali klasi trav oziroma, ko metuljnice začno brsteti. Pravi čas košnje določimo glede na delež vodilne vrste trave ali metuljnice na travinju. Pri drugi in naslednjih košnjah je pomembno, da so rastline še zelene in zdrave (brez večjega napada rje). Prestara krma ima nizko hranljivo vrednost, poleg tega se težje tlači. V taki silaži ostane preveč zraka, ki omogoča razvoj plesni. Če tako krmo baliramo, lahko olesenele bili poškodujejo folijo. Skozi luknje v foliji prodira zrak, posledicapa je plesniva silaža. Tako silažo je treba ovijati s šestimi sloji folije. Če se že odločimo za siliranje ostarele krme, jo pred siliranjem zrežemo in res dobro tlačimo. Siliranje ne izboljša take krme. V takem primeru je najbolje, da počakamo na lepše vreme in krmo posušimo na tleh. Pri siliranju je pomembna stopnja uvelosti. Optimalna uvelost krme za siliranje je pri vsebnosti sušine med 30 in 40%. V praksi lahko to določimo s preprostim preiskusom: vzamemo šop trave in ga močno zvijemo. Če pri tem od zvitka kaplja sok in zvitek obdrži položaj, ko ga spustimo, je krma premalo uvela (vsebuje pod 30% sušine); če se pri zvijanju pojavijo samo posamezne kapljice na površini rastlin, je krma ustrezno uvela (vsebnost sušine med 30 in 3 5 %); če pri zvijanju ne izstopijo kapljice, roke se nam navlažijo, zvitek pa se razvije, ko ga spustimo, se vsebnost sušine že giblje okrog 40% in smo optimalni čas za siliranje že zamudili. Seveda lahko uspešno siliramo tudi močneje uvelo krmo, ven- dar moramo v tem primeru več pozornosti nameniti temeljitemu tlačenju oz. stiskanju in dobrem zaprtju silosa. Najslabše je siliranje neenakomerno uvele krme. Pogosto opazimo, da se krma suši hitreje, kot smo pričakovali (zlasti pri drugi in tretji košnji je to pogost pojav) in v strahu, da ne bo preveč uvela, krmo zgrabimo v zgrab-ke, kjer čaka do siliranja. Čeprav je povprečna uvelost lahko blizu 35% suhe snovi, imamo v takšnih primerih opravka z dvema povsem različnima surovinama za siliranje: na površini zgrabka je krma že močno ali povsem suha, na dnu pa je še vlažna. Oboje je za siliranje v bale skrajno neugodno. Pri siliranju v koritastem in še zlasti v stolpnem silosu to ni toliko problematično, ker se med polnjenem in tlačenjem krma intenzivno meša in se uvelost bolj uravnava, vendar tudi tu takšen način siliranja ni priporočljiv. Za baliran-je mora biti krma enakomerno uvela. Manj škode bomo naredili, če bomo silirali preveč uvelo krmo kot pa neenakomerno uvelo krmo. Žal so vremenski pogoji letos v času prve košnje taki, da je zgornjim priporočilom zelo težko zadostiti. Kmetijska svetovalna služba Štefka Goltnik ! J _.L_ L Klub Zgornjesavinjskih študentov te vabi na: * f j * ; ■ f t > > i i i J i I j OBČNI ZBOR KZSŠ, ki bo v petek, 4.6.1999, ob 21.00 uri v gostišču KOZOROG v Mozirju. Udeležba Turnir \ : STREET BALLU, ki bo v soboto, 5.6.1999, s pričetkom o b 11.00 uri na igrišču v Lokah pri Mozirju Ekipo sestavljajo trije igralci. Prijave zbiram eno uro pred pričetkom turnirja. Na turnir s lahko prijavijo vsi ljubitelji košarke, ne gled na starost in spol. Tri najboljše ekipe se uvrs ijo na zaključni turnir, ki bo 26.6.1999 v Celji . 0 e e t- . Koncert • skupine ... DEMOLITION GROUP. i Za drugo obletnico kluba pripravljamo meg koncert skupine DEMOLITION GROUP s preč skupinama Pure cut in Alamoniere d« funk. Koncert bo v petek, 11.6.1999, ol a - (' 21.00 uri v dvorani TVD Partizan - -j - Pamet je boljša kot žamet Pomembno se je odločiti pravočasno! Še si lahko takoj omislite svojega povsem novega NISSANa pred uvedbo DDVja. NISSAN Pametna odločitev OO sit Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o. Slovenska 54, Ljubljana, telefon: 061/17 10 840 http://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovec in serviser: AVTOHIŠA KOS Ločica 2/a, Polzela telefon: 063/702 230 NAJVECJA PONUDBA JAPONSKIH VOZIL YARIS 1.0 3V že od 1.648,030 SIT JIMNY 1.3 3V 4x4 2.495,000 SIT FORESTER 2.0 GL 4x4 3.895,000 SIT COROLA 1.4 HB 3V COROLA 1.4 Sedan 4V AVENSIS 1.6 Sedan 4v RAV 4 2.0 LAND CRUISER 3.0 TD 1.930.000 SIT 2.200,930 SIT 3.453.000 SIT 4.392,160 SIT 6.240,398 SIT ALTO 1.0 GL 3V SWIFT 1.0 3v BALENO 1.3 3V GRAND VITARA 1.6 3V GRAND VITARA 2.0 5V GRAND VITARA 2.5 1.095.000 SIT 1.295.000 SIT 1.895.000 SIT 3.095.000 SIT 3.895.000 SIT 4.195,000 JUSTY 1.3 4x4 IMPREZA 1.6 GL 4x4 LEGACY 2.0 GL 4x4 limuzina LEGACY 2.0 4x4 2.169.000 SIT 2.695.000 SIT 3.995.000 SIT 3.795.000 SIT SALON CELJE, Miklovšičeva 5, 483-473 SALON ŠENTJUR, 743-086 SALON ŠENTJUR, 743-086 PRODAJNO SERVISNI CENTER Cesta Kozjanskega odreda 18, Šentjur; Telefon servis: 743-389 Delovni čas: ŠENTJUR-pon-pet: 8 -J7 , sob: 8 -12 , PE CELJE ■ pon-čet: 8 -18 , pet: 8 -15, sob: 8 -12 • Ugodni krediti T+4,5% • Krediti za obrtnike in kmetovalce • Staro za novo • Leasing KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Evropski dan parkov SV Sloveniji, pa tudi v Evropi, smo letos 24. maja prvič praznovali evropski dan parkov. Razglasila ga je Evropska zveza naravnih in narodnih parkov EUROPARC. Pred devetdesetimi leti so na ta dan na Švedskem ustanovili prvih devet narodnih parkov v Evropi. Namen tega dneva je obveščati vse prebivalce o zavarovanih območjih. Do nedavnega je pri nas veljalo, da pomeni ustanavljanje parkov le dolg seznam omejitev, katerih bi se morali držati prebivalci parka. Zdaj se tako mnenje počasi spreminja. Pobudniki zaus-tanavljanje parkov postopoma predstavljajo lokalnim prebivalcem, zakaj ustanavljati nove parke in kako parki delujejo ter tudi pozitivne strani parkov. Dragocene so ekskurzije v tujino, kjer imajo parki daljšo tradicijo in so prebivalci znali izkoristiti prednosti parka. Čeprav se v Sloveniji ponašamo v primerjavi z razvito Evropo z dobro ohranjeno in neokrnjeno naravo, smo po deležu zavarovanega ozemlja daleč za državami, ki ne premorejo toliko naravnih lepot kot Slovenij a. V Sloveniji je dosedaj zavarovanih 8% površine države. S takim deležem tičimo na repu Evrope. Po mnenju Uprave za varstvo narave bi lahko zavarovano ozemlje v Sloveniji dosegalo 30% površine. Edini naš narodni park je Triglavski narodni park. Narodni park je najvrednejše območje narave v državi in vključuje obsežno, naravno zaokroženo, pretežno prvobitno območje z ekosistemi in naravnimi znamenitostmi velikega ali izjemnega pomena. Namenjen je predvsem ohranitvi in proučevanju naravnih ekosistemov ter turizmu in rekreaciji. Obsega dva režima var- ovanja: strožji v osrednjem območju in blažji v zunanjem območju. Tildi med regijskimi parki je dosedaj proglašen le eden: Regijski park Škocjanske jame, ki je vpisan v seznam svetovne naravne dediščine pri organizaciji UNESCO. Do konca leta naj bi se mu pridružil še Regijski park Snežnik. Regijski park je zaokroženo območje prvobitne in kultivirane narave, ki povezuje v celoto značilno krajino in naravne znamenitosti. Ima širši pomen, vendar ne izpolnjuje pogojev za narodni park (predvsem ima premalo površin prvobitne narave). Namenjen je ohranitvi naravnih ekosistemov in značilne pokrajine ter turizmu in rekreaciji. Del Zgornje Savinjske doline naj bi bil nekoč del načrtovanega Kamniško-Savinjskega regijskega parka. Obsegal naj bi najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp z značilnimi globokimi ledeniškimi dolinami in samotnimi kmetijami. Do sedaj so za ta park narejene le posamezne študije, popolnih naravovarstvenih strokovnih podlag še nima. Zaenkrat usklajevanjevprostoru med posameznimi občinami in dejavnostmi zaradi nepopolne dokumentacije sploh še ni mogoče. Povedati je treba, da je vprimer-javi z dogajanji v drugih regijskih parkih Kamniško-Savinjski park ostal skoraj na repu. Nikogar ni, ki bi organiziral celo vrsto dejavnosti, ki so potrebne za postopno spoznavanje in uveljavljanje parka. Uidi občine do sedaj niso pokazale velikega interesa, nimajo pa tudi svojih strokovnih služb, ki bi vodile dejavnosti. Krajinskih parkov je v Sloveniji že kar nekaj, v Zgornji Savinjski dolini so proglašeni trije: Robanov kot, Logarska dolina in Golte. Najboljše organiziran je krajinski park Logarska dolina, ki je postal zgled za dobro upravljanje krajinskega parka. Krajinski park je ob- močje s kakovostnim prepletom naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave, ki združuje značilno krajino s sestavinami naravne in kulturne dediščine. Ohranja dosedanjo tradicionalno rabo prostora: kmetijstvo, gozdarstvo. Namenjen je predvsem ohranitvi značilne krajine ter turizmu, rekreaciji in izlet-ništvu. V fazi predloga sta tudi krajinska parka Menina planina in Smrekovec. Pošteno je treba povedati,da je dejavnost na področju novih parkov v Zgornji Savinjski dolini zaspala. Medtem pa je marsikje v Sloveniji dejavnost zelo živahna. Mnoge lokalne skupnosti so ugotovile, da je ustanovitev parka možnost za promocijo manj poznanih delov Slovenije ter da je ohranjena narava lahko osnova za turistični razvoj. Nekatere so za začetne dejavnosti uspele pridobiti mednarodna sredstva npr. program MATRA v Regijskemu parku Snežnik. Za Krajinski park Goričko se izdeluje inventarizacija območja in strokovne usmeritve s sredstvi projekta Phare za obmejna področja. Stališče države je, da so regijski parki pravzaprav ponudba lokalnim skupnostim. Če te najdejo v ustanovitvi parka svoj interes, boljše pogoje za delo in življenje prebivalcev, jim država pri tem pomaga (država je pobudnik in ustanovitelj regijskega parka). Če občina parka noče, je k temu tudi ne more nihče prisliti. Krajinski park lahko občina proglasi tudi sama, tu je država lahko le partnerica. Sestavek zaključujem z globoko željo, da bi prebivalstvo in predvsem lokalne skupnosti naše doline spoznali v ustanavljanju parkov svoje interese in začeli z aktivnostmi na tem področju. Zeleni Franček RENAULT novice NOVO V SLOVENIJI ABS in -4 varnostne blazine SERIJSKO VABLJENI V SALONA RENAULT V LEVEC IN MOZIRJE, KJER VAS ČAKAJO: twingo, dio, megane, megane classic, megane coupe, megane scenic, megane cabrio, megane break, laguna, laguna break, šafrane, espace. Izkoristite možnost nakupa gospodarskih vozil kangoo, kangoo express, trafic in master nižji davčni stopnji pred uvedbo DDV 1.7.1999 !!!!___________________________________ ___________ Levec 54, 3301 Petrovče Obrat Mozirje, Savinjska c. . c Telefon: 063/452-515,425-450 Telefon: 063/833-320 Faks: 063/452-057,452-45-82 Faks: 063/831-043 MLADI BOBENCEK O *0 Pa je prišel čas, ko je poštar prinesel Savinjske novice. Vem, da je v šoli trenutno zelo pasje, saj učitelji morajo potegniti črto. pod njo pa napisati seštevek pridnosti in znanja, ki ti ga je uspelo prikazati v tem šolskem letu. Danes bo bobenček podal oznake oseb zvezdnikov, kot jih vidijo petošolci iz Luč. Kako vidimo ljudi, je v veliki meri odvisno od nas samih. V ljudeh lahko iščemo pozitivne lastnosti ali pa pomanjkljivosti. Nihče ni popoln, hkrati pa smo neobjektivni že v lastni oceni. Spreminjamo se in zorimo, s tem iščemo sebe in pot, ki nas vodi skozi življenje. Ne pozabi! Sto ljudi, sto okusov. Prav zato je bivanje na Zemlji pestro in zanimivo. Pa-pa. PRIMOŽ PETERKA je naš odličen skakalec, čeprav mu letošnja sezona ni prinesla veliko uspehov. Je velike, fantovske in športne postave ter mladostnega videza. Glavo mu obkrožajo dolgi temni lasje, ki so velikokrat speti v čop. Takšna fantovska pričeska je zdaj zelo moderna. Ima velika usta, ki jih obkrožajo tople, rdeče ustnice, ki ob nasmehu pokažejo bele zobe. Nad usti mu sedi velik krompirjast nos, ki je Opisala bomTINKARO KOVAČ. Tinkara je pevka, vitke postave in ponosne drže. Njeni rjavi lasje se ji spuščajo na ramena, kot majhni slapovi. Njene ustnice so polne, a najbolj me očarajo njene oči. Skrivnostno temne so, kakršna je voda v globinah oceana. Vse to krasi še bela polt, kot sneg. Kadar stoji na odru, se vživeto premi- Oseba, ki jo bom opisal, se imenuje DESA, piše pa seMUCK. Z njo sem se seznanil preko televizije. Skupaj z Mariom Galu-ničem nas zabavata v razvedrilni oddaji Zoom. Za razliko od vitkih žensk na televiziji, je Desa lepa zalite postave. Njen obraz je okrogel, toda zgleda dekliško. Kljub njeni postavi, se mi zdi Desa nežna. Je tudi zelo poskočna. Ko sem jo spoznal, je imela kratke rjave lase. Sedaj se je odločila za daljšo pričesko, tako da si svoje sve- ka in rahlo prikloni. Še kot majhna deklica je začela igrati na flavto. Zdaj jo nosi s sabo na številne nastope in privablja iz nje čudovite zvoke. Njene pesmi so drugačne kot ona. V njih hoče ujeti smisel življenja, ki je ne-malokdaj žalosten. Res je odlična pevka, kar že sigurno vedo skoraj vsi. Sanja Mančič tie lase lahko spne v zanimivo kodrasto pričesko. Ima velike modre oči. Z njima toplo pogleda Maria. Tudi če je huda, ne more skriti svoje topline. Usta ima polna in vedno naličena. So srčaste oblike. Rada se smeje in takrat je še posebno zanimiva. Nos ima majhen in na okroglem obrazu ne izstopa. Njen obraz je bolj čokat. Ima bolj močne prsi ter širši pas. Rada poležava, pije kavo in karta s prijatelji. Uroš Gregorc ŠPELA PRETNAR je naša imenitna smučarka. Poznamo jo s televizije. Njena postava je bolj močna. Ima dolge rjave lase, kadar pa smuča, ima spete v konjski rep. Špeline oči so rjave in se iskreče svetlikajo, očem sledi nos, ki je bolj majhen, njena usta pa so zelo zgovorna in šaljiva, zato je vedno nasmejana. Seveda ni to naša edina smučarka. Imamo jih še več takšnih, ki znajo poskrbeti za dobre rezultate. Tamara Terbovšek posut z mozolji. Kadar ljudje veliko pričakujejo od njega, so njegove oči plašne. Njegovi zrcali napetosti se trudita za najboljše. Njegov dolg in suh vrat skoraj vedno zakriva kombinezon ali bunda. Nikjer na telesu nima niti grama odvečne maščobe, zato ima vitek pas in široka ramena. Na glavi rad nosi kapo ali čelado. Primož zelo rad govori, kar misli, in ima rad mladostniški sleng. Je zaljubljen in nenazadnje slovenski idol. Jaz mu želim, da takšen tudi ostane. Katarina Krivec ARNOLD SCHWARZENEGGER je zelo priljubljena filmska zvezda. Je moške in močno bikaste postave. Na podolgovati glavi mu raste kratka, rjava starinska pričeska. Seveda ne smemo pozabiti na njegove majhne pametne oči in na njegova majhna, rahlo odprta usta. Iz njegove roke se mu razvijajo zanimivi okrogli prsti. Smešne so tudi njegove noge - dolge in ojaste. Seveda pa je širšega pasu. Oblači se preprosto in ne nosi očal. V svoji notranjosti pa nosi bogato in šaljivo srce. Natalija Ošep MICHAEL JORDAN ali mister R je zelo velik možakar z modrimi očmi, dolgimi rokami in plešasto glavo, ki mu zelo prav pride pri igranju košarke, saj je vedno spoten. Ta črn mož je že penzionist. Če bi ga srečali podnevi, bi se smejali tri dni skupaj, če pa bi ga srečali ponoči, si cel teden ne bi upali stopiti iz svoje sobe, zaradi njegovih belih okroglih očal in črnih oblek. Govori zelo globoko in počasi. Vedno se rad pošali s svojimi prijatelji. Patrik Breznik Težko si predstavljam, da sem to, kar sem Ko nekaj časa razmišljam, si tudi jaz težko predstavljam, da sem to, kar sem. Da sem tudi jaz nastala, kot drugi ljudje, da se tako razvijam in živim svoje še mlado življenje naprej. Velikokrat se sprašujem, zakaj prav jaz, zakaj se prav meni to dogaja, zakaj nisem tako uspešna kot drugi, tako srečna? Vendar si mislim. Vsak človek ima svoje življenje, svoje srečne in slabe trenutke. Prav tako kot drugim se tudi meni zdi, da sem napoti sama sebi, da velikokrat delam kaj narobe, ne razumem sama sebe in ne drugih. Pa si mislim, nihče ni popolen. Velikokrat nočem poslušati nasvetov svojih staršev, ki so mnogokrat zelo poučni ali koristni in to mi je pozneje večkrat v napoto. Kot veliko mladih tudi jaz včasih mislim, čemu sploh živim, zakaj sem na svetu, saj od mene tako ali tako ni nobene koristi. Vendar pa, ko pridejo tudi zame srečni dnevi ali vsaj trenutki, sem vesela, da živim in se zavedam, da sem tudi jaz pomembna in del tega sveta. Včasih se smilim sama sebi in si mislim, da ni nihče tako nesrečen kot jaz. Potem pa malo pomislim in vidim, daje tudi okrog mene še veliko bolj nesrečnih ljudi kot sem jaz. Na televiziji lahko vsak dan vidiš otroke, odrasle, ostarele, ki umirajo zaradi lakote in vojnega nasilja, ki ne pozna nobenega usmiljenja.Vendar življenje gre naprej, treba se je prebiti skozi gosto meglo in poiskati sonce. Vsak pa naj bi si zapomnil: TUDI PO DEŽJU POSIJE SONCE, malo potrpel in šel novim izkušnjam naproti. Karmen Letnar 8. razred OŠ Luče 22. april DAN ZEMLJE Smeti mečejo okrog, ki padejo iz umazanih rok, midva z atom sva že dva, ki smeti pobirava. Če je še kdo drug, naj prijavi se v klub. Rok Tkavc 3. razred, OŠ Nazarje Težko si predstavljam, da sem to, kar sem Že od začetka se ljudje sprašujejo: “Zakaj sem tukaj? Zakaj sem tak kot sem?” Odgovora pa ni. Ne obstaja. Človek se rodi, raste, se razvija in umre. Tako je z vsako stvarjo na svetu. Vse se zgleduje po reklu: “Nič ni večno.” Zato ima vsaka stvar, naj bo še tako lepa ali slaba, svoj začetek, vzpon, vrh in nato padec, ki se konča s koncem. Vprašanje je le, kako dolgo traja obstoj na vrhu? Jaz imam v krvi, da na vse gledam črno. V vsaki, še tako lepi stvari, najdem grdo, nelepo stvar, ki vse uniči. Vseskozi me spremlja smrt. Prepričan sem, da bom umrl mlad, tako da se včasih čudim, da sem sploh prišel do sem, do osmega razreda. Ko sem bil na nižji stopnji osemletke, sem bil prepričan, da bom znanstvenik, kot je bil Einstein, vendar so me starši prekmalu vrgli na trdna tla in mi iz glave izbili to mojo domišljijo. Že v drugem razredu sta se z mano pogovarjala kot z odraslim, o vojni, krutosti ljudi in podobnih rečeh. Zato se še sedaj velikokrat zatečem z mislimi v svoj svet, poln božanstev in srednjeveškega vzdušja. V tem svetu moram nadoknaditi izgubljeno zgodnje otroštvo, ki je bilo posejano z romani namesto s pravljicami, s pištolami in bombami, namesto s čarobnimi palicami. Sedaj si bolj kakor kdajkoli prej želim postati ekonomist, da bi delal v pisarni, z dokumenti in številkami. Upam, da mi bo uspelo vpisati se na to šolo in jo končati. Potem pa, če bo možno, še študirati naprej. Kdaj se bom nehal zapirati v svoj svet je le vprašanje časa. V svojem življenju hočem čim bolj uspeti. A kljub vsemu je v meni že od otroštva ena želja, ki je ostala in mora ostati. Ta želja je: “Izdati svojo knjigo”. Davorin Lenko 8. razred, OŠ Luče U ekipi, ki drži pokonci eno izmed najuspešnejših I povratničkih skupin - Blondie. so se zdaj odločili za • drugo fazo. Preko milijon prodanih primerkov skladbe "Maria” izven meja Amerike in skoraj milijon prodanih kopij albuma “No Exit” je vsekakor krasen začetek prodaje. Zdaj pa je tu nov singl, nad katerim so tisti, ki so ga že začeli uvrščati v programe, več kot navdušeni. Naslov le-fega je “Nothing Is Real But The Girl”, ki ga bo pospremil seveda tudi nov videospot. Očitno je tu skladba, ki bo nasledila “Mario”. Irska skupina Westtife je pred nekaj tedni izdala singl z naslovom “Swear It Again“. Skupina je zanimiva tudi zato. ker ob njej stoji Ronan Keating, pevec in frontman skupine Boyzone. Mladim fan- tom te zanimive skupine je o njihovi kvaliteti uspelo prepričati širše množice, saj so zelo na hitro osvojili vrh letvice singlov Angliji. Pesem se je začela pospešeno vrteti tudi na naših radijskih postajah. Čas lepih balad mladih fantovskih skupin kot kaže še ni minil. Pred dobrim letom ie v prometni nesreči umrl eden najbolj znanih in zanimivih avstrijskih glasbenikov Falco. Njegovo pravo ime ie bilo Johann Holzei. Nesreča se je zgodila v Dominikanski republiki in ie močno presenetila ogromno število njegovih zvestih poslušalcev in oboževalcev. Njegova založba se je ravno zaradi te popularnosti odločila za izdajo “The Best Off” albuma. Le-ta je že na prodajnih policah z vsemi znanimi hiti, kot so “Rock Me Amadeus”. “Der Kommissar”, “Jeanny”, “Uienna Calling” in veliko drugih, ki jih lahko poiščete pod naslovom “Falco - Greatest Hits”. U prejšnji številki smo pisali o še eni dobrodelni akciji Čukov. Usak novorojenček, rojen na dan izida kasete “Čuki in štorklje“, bo dobil to kaseto v dar. Tokrat vam sporočamo, da je akcüa uspela, saj je bilo podeljenih kar 47 izvodov. Kasete so bile s pomočjo osebja v slovenskih porodnišnicah izročene njihovim mamicam in očkom. Na slikitčuki z ljubljansko županjo Uiko Potočnik in srečno mamico. Alenka Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Razborje povečuje prednost Spet zelo slabo vreme, kar nekaj presenečenj in odlična igra Razborja proti Zadrugi v derbiju 15. kola spomladanskega dela Zgornjesavinjske lige v malem nogometu. Do konca prvenstva pa ostajajo le še trije krogi. Rezultati 14. kola, 14. maja: Policija: Telcom...............................................6:2 Vias: Dolman...................................................3:5 Kokarje-Ultra: Solčava.........................................2:4 Razborje: Kozorogi.............................................1:0 Zadruga: Poldas-West Blue Jeans................................2:2 Po dolgem, dolgem času spet dobra igra Policije in prepričljiva zmaga. Oslabljeni Telcomovci so bili tokrat le bleda senca ekipe iz predhodnih kol in kar lahko se ponovi njihova stara bolezen: neresnost in padec morale po nekaj neuspelih nastopih. V pravem tropskem nalivu, ki je spremljal igro Viasa in Dolmana, zmaga domačih igralcev, ki se jim forma spet dviga. Vias je pri rezultatu 3:2 zapravil svoje priložnosti, sicer pa pohvala obema ekipama za borbenost in prikazano igro v tako nemogočih pogojih. Solčavani ostajajo v ognju za naslov prvaka, čeprav so se tokrat z veliko mero športne sreče rešili poraza. Igralci Kokarij so večji del tekme vodili, v sami končnici pa jim je zmanjkalo koncentracije, kar so tekmeci s pridom izkoristili. Med najboljšimi posamezniki tekme je bil Solčavan Ivo Lokan, ki si je z odločilnim golom sam pripravil najlepše darilo za rojstni dan. K čestitkam in želji, da bi še dolgo vztrajal na nogometnih igriščih, se pridružujemo tudi mi. Ni dosti manjkalo pa bi se izkušeni Radmirci nasadili na roge mladih Kozorogov. Slednji so bili celotno srečanje povsem enakovreden nasprotnik favoriziranim Razborčanom, ki jim je kljub slabši igri uspelo zadržati vodstvo v skupni razvrstitvi. Kar precejšnje število gledalcev si je ogledalo derbi srečanje 14. kroga med Zadrugo in Poldas-West Blue Jeansom. V dokaj izenačeni in na trenutke že kar grobi tekmi so bili vseskozi v prednosti domačini, ki jim je zmago prav v zadnjih sekundah preprečil Robert Remic z pravim evro-golom iz prostega strela. Tako ostaja na vrhu še naprej vse odprto, saj ločita prvo in četrtouvrščeno ekipo le dve točki. Rezultati 15. kola, 21. maja: V Policija: Kokarje-Ultra........................................3:4 Dolman: Solčava................................................5:1 Telcom: Kozorogi...............................................5:0 Razborje: Zadruga..............................................6:2 Vias: Poldas-West Blue Jeans...................................2:1 V zelo izenačeni tekmi so Kokarčani, predvsem v drugem polčasu, prikazali bolj zrelo igro, kar je bil tudi ključ do uspeha. S tem se ekipi Policije čedalje bolj zaklepajo vrata kvalifikacij, Ultri pa so le te že zagotovljene. Presenetljivo visoko so tokrat odlični igralci Dolmana premagali nekoliko zmedene Solčavane, katerim pa se po nepričakovanem razpletu na ostalih tekmah še vedno obeta visoka uvrstitev. Prav tako se ta obeta ekipi Dolman, ki se nahaja tik za vodečimi in lahko samo žaluje za odvzetimi točkami proti Kozorogom. Končno se je končala črna serija porazov Tekoma, ki se je tokrat dodobra znesel nad nemočnimi Kozorogi. Slednji so si s tem porazom zapravili vse možnosti za obstanek, Telcomovci pa lahko mirno nadaljujejo prvenstvo, saj so uvrščeni v zlato sredino. Vsi smo z nestrpnostjo pričakovali derbi tega kroga med Razborčani in Zadružniki, ki pa žal ni postregel s pričakovanim. Zadruga je bila tokrat za razred slabši nasprotnik, zato so lahko Radmirci nadigrali rivala v prav vseh elementih sodobne igre malega nogometa. S to zmago in prikazano igro ostajajo slednji glavni kandidati za naslov prvaka, Zadruga pa s tem porazom še tudi ni zapravila vseh možnosti. Da so igralci Viasa res trn v peti favoriziranim ekipam, je pokazala tudi tokratna tekma z Poldasi. Po vodstvu ekipe Poldas-West Blue Jeans so mladi Gornjegrajčani izkoristili ležernost nasprotnikov in preko učinkovitega Krajnca preprečili domačinom priključek vodeči ekipi Razborja. Lestvica po 15. krogih: 1. RAZBORJE 15 11 1 3 57 : 24 (33) 34 2. SOLČAVA 15 10 0 5 53 : 37 (16) 30 3. POLDAS-WEST BLUE JEANS 15 9 2 4 38 : 18 (20) 29 4. ZADRUGA 15 9 2 4 39 : 31 (8) 29 5. DOLMAN 15 9 0 6 45 : 37 (8) 27 6.TELCOM 15 8 0 7 51: : 45 (6) 24 7. KOKARJE-ULTRA 15 6 0 9 28: 39 (-11) 18 8. VIAS 15 5 0 9 35 : 47 (-12) 13 9. POLICIJA 15 3 0 12 32: 65 (-33) 9 10.KOZOROGI 15 2 1 12 19: :54 (-35) 7 Pari današnjega 16. kola: 17.00 Vias: Razborje, 17.40 Kozorogi: Kokarje-Ultra, 18.40 Poldas-West Blue Jeans: Dolman, 19-30 Solčava: Policija, 20.20 Zadruga: Telcom. Franjo Pukart Veteranska liga v malem nogometu Rezultati 11. kola, 11. maja; Hmeljar Loke : Trnava 2 : 7, Mladost: Ljubno 0: 7, Odpisani: Lepa Njiva 4: 6, Veterani Lipa: Savinjske novice 0 : 3, MVM Trg : Mizarstvo Potočnik 0 : 0. Rezultati 12. kola, 18. maja; Mladost: Lepa Njiva 2 : 2, Odpisani: Trnava 0 : 8, Veterani Lipa : MVM Trg 3 : 8, Hmeljar Loke : Mizarstvo Potočnik 3 : 3, Savinjske novice : Ljubnol : 2. Lestvica po 12. kolih ; 1. Trnava-33, 2. MVM Trg-28, 3- Ljubno-26, 4. Savinjske Novice-22, 5. Mladost-15, 6. Mizarstvo Potočnik-l4, 7. Hmeljar Loke-13, 8. Lepa Njiva-12, 9- Veterani Lipa-6, 10. Odpisani-3. Liga malega nogometa Radmirje Rezultati 16. kola, 9- maja : Razborje : Ni hud*ga 7 : 1, Juvanje : V odpisanih 2 : 2, Grušovlje : Gmajna 0 : 6, Derby : Veseljaki 2 : 3, KMN Radmirje : Pivovarna Hren 3 : 4 Rezultati 17. kola, 16. Maja; Derby: Gmajna 0 : 3, Favoriti: Ni hud*ga 0 : 1, Razborje : Pivovarna Hren 3 : 2, Grušovlje : V odpisanih 3 : 0. Juvanje : Veseljaki 1 : 5. Lestvica po 17. kolih; 1. Razborje-43, 2. Gmajna-39, 3. Veseljaki-34,4. Pivovarna Hren-31, 5. Juvanje-25, 6. KMN Radmirje-22, 7. Derby-19, 8. Grušovlje-13, 9. Ni hud*ga-10, 10. Vrnitev odpisanih-8, 11. Favoriti-3. Krajevna liga Nazarje Rezultati 16. kola, 15 maja; Mladost: Pobrežje 2 : 3, Joples: Kokarje 5 :1, Wyatt: Kokarje Quattro 9 :1, Odpisani: Prodajni center Nazarje 0 : 8, Okrepčevalnica Bohač : KMN Derby 6 : 4, Telcom : L&M Mizarstvo Lukač 5 : L Rezultati 17. kola, 19. maja; L&M Mizarstvo Lukač : Odpisani 4 : 3, ' Kokarje Quattro : Joples 0 : 6, Prodajni center Nazarje : Wyatt 1 : 8, Kokarje : Mladost 4 : 0, Telcom : Okrepčevalnica Bohač 2 : 2, Pobrežje KMN Derby 1:5. Lestvica po 17. kolih; 1. Wyatt-46, 2. Joples-39, 3, Kokarje Quattro-32, 4, Okrepčevalnica Bohač-30, 5. Kokarje-26, 6. KMN Derby-24, 7. L&M Mizarstvo Lukač-22, 8. Prodajni center Nazarje-20, 9- Telcom-17, 10. Pobrežje-11, 11. Odpisani-11, 12. Mladost-7 Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 13. kola; Lepa Njiva; Podvrh 2 : 5, Dolman : Trg 0 : 1, Žabe : Hmeljar 12 : 3, Loke mladi: Ljubija 3:3, Poldas-West Blue Jeans: Policija 2:4. Rezultati 14. kola; Žabe : Policija 1 : 1, Dolman : Lepa Njiva 5 : 4, Ljubija : Hmeljar 1: 6, Poldas-West Blue Jeans: Podvrh 2 :1, Trg : Loke mladi 4: 2. Lestvica po 14. kolih; l.Dolman-33, 2. Poldas-West Blue Jeans-30, 3. Podvrh-29,4. Žabe-29, 5. Policija-27, 6. Hmeljar-16, 7. Ljubija-l4,8. Trg-11, 9- Loke mladi-7 10. Lepa Njiva-4. Lokostrelstvo Zemljakova in Perhač odlična v Turčiji V turški Antaliji je minuli teden potekal grand prix lokostrelski turnir, na katerem je nastopilo 240 tekmovalcev iz 35 držav. Med udeleženci turnirja, ki je štel tudi za točke svetovnega pokala in svetovno rang lestvico, sta bila kot člana slovenske ekipe tudi Bernarda Zemljak Perhač in Dušan Perhač. Slovenska ekipa je v disciplini ukrivljeni lok osvojila odlično četrto mesto, enak uspeh pa ji je uspel tudi v disciplini compound. Med posamezniki sta najvišje slovenske uvrstitve dosegla člana Lokostrelskega kluba Mozirje Bernarda Zemljak Perhač in Dušan Perhač. Bernarda je v kvalifikacijah zasedla peto, v finalu pa šesto mesto. Dušan je po odličnem šestem mestu v kvalifikacijah v finalu nekoliko popustil in na koncu zasedel 13. mesto. S tema rezultatoma zasedata naša reprezentanta na svetovni rang lestvici sedmo (Bernarda) oziroma 36. mesto (Dušan). KF Lokostrelski klub Mozirje Zmage v Mariboru V soboto, 15. maja, je v Mariboru potekal mednarodni lokostrelski turnir v olimpijski disciplini FITA, ki je štel za točke slovenskega pokala. Na turnirju je sodelovalo preko 70 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, med njimi tudi člani LK Mozirje, ki so po pričakovanjih zasedli visoka mesta. Pri članicah compound je zmagala Bernarda Zemljak Perhač s 1344 krogi, enak uspeh pa je pri veteranih z desetimi krogi manj dosegel tudi njen soprog Dušan Perhač. Miran Borštner je bil v tej kategoriji drugi (1224 krogov), Janez Pelko pa peti (1024 krogov). Pri članih je v disciplini compound zmagal Štefan Ošep (1362 krogov), Marko Satler je bil deseti (1298 krogov), Ivan Šket pa 17. (1176 krogov). Pri kadetih v disciplini compound je Renato Šporn zasedel drugo mesto (1231 krogov), pri dečkih compound pa sta Aleksander Ošep (678 krogov) in Primož Perhač (6l4 krogov) osvojila prvo in tretje mesto. Ekipni uspeh je dopolnila mladajanja Perhač, ki je v kategoriji deklice - prosto zmagala z 227 krogi. KF Lokostrelski klub Indiana Gorazd Grosek zmagovalec tekme za EP Člani lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline so se v soboto, 15-maja, udeležili tekme za evropski pokal 3D, ki je bila v avstrijskem mestu St. Johann. Prijetno je presenetil Gorazd Grosek, ki je s samostrelom premagal vso konkurenco in osvojil prvo mesto. V tej kategoriji sta bila odlična tudi Tomaž Praprotnik in Robert Polc, ki sta zasedla četrto in peto mesto, četrti pa je bil tudi Karli Gradišnik, ki je nastopil v kategoriji compound. Člani LK Indiana se medtem že intenzivno pripravljajo na naslednjo tekmo za evropski pokal, ki bo 5- in 6. junija na domačem terenu v Logarski dolini. Bernarda Skornšek VZ/V4Y MOZIRJE d.d. BLAGOVNICI) ODDCLCK MANUFAKTURA MOZIAJC _______________Vam nudi za poletne dni_____ - Kopnine nnisnce - POLCTNC Mance zn otrokc, zcnskc in moskc - outosKe snn jce Kronen nounv 3Aa I® tkpöa» sa capto ih tetepths m JEMIM 1ÜA • t .1 .11 ▼ T V Nazarje S športom proti drogi Na športnem igrišču in pred gasilskim domom v Nazarjah se je 22. maja odvijala prireditev z naslovom Veter v laseh - s športom proti drogi. Pod pokroviteljstvom in sponzorstvom Občine Nazarje so jo organizirala občinska športna društva in nazar- sko turistično društvo. Droga je kuga, ki ob koncu 20. stoletja mladim jemlje upe v boljšo prihodnost, njihove sanje, vse prevečkrat pa tudi življenja. Njena razširjenost je vse večja, saj se iz mest seli tudi na podeželja, s sabo pa prinaša skok v brezskrbnost. Vendar zgolj navidezno, saj za vsem tem sledi resničnost, ki pa ni rožnata, ampak je vse prevečkrat postlana z razpadom družine, begom v kriminal in podobnim. Športna unija Slovenije zato že več let zapored organizira vseslovensko Dejala je, da je potrebno otroku za vsak ne ponuditi alternativni da, saj ni dovolj le prepovedovati, ampak je potrebno poiskati druge možnosti. ’’Samo ena pomlad v letu, v življenju pa le ena mladost, samo sedaj ste mladi. Žal se premalo zavedamo, da je mladosttističas, ko smo najbolj ustvarjalni, ko so naše moči najbolj na višku. Tega se zavemo, ko je mladost že mimo, ” je dodala Polona in nadaljevala:’’ Mi pa ne živimo zato, da bi umirali mladi, ampak da bi mladi živeli.” Boršnak, Peter Koren, Maja Zakrajšek, Sanja Golob in Milka Golob. Istočasno so v gasilskem domu potekale likovne delavnice za predšolske otroke, ki so jih pripravile učiteljice in vzgojiteljice šol in vrtcev, ki delujejo v občini Nazarje. Popoldan se je odvijala tudi zadnja športna panoga, rolanje. Največ spretnosti so pokazali Jure Šemanc, Jože Zakrajšek, Danijel Kraljevič, Maruša Lenart, Tina Kadliček in Karin Govek. Med predšolskimi otroci je bil najbolj- ši Luka Venek. Prireditev, katere moderatorje bil Iztok Gregorčič, je v celoti uspela. Organizatorji so lahko spoznali, da mladi potrebujejo različne oblike druženja, pa čeprav to tudi nekaj stane. K sreči je župan Ivan Purnat odvezal občinsko mošnjo tudi tem, na katerih sloni prihodnost. In to je mladina, ki potrebuje zdrave alternative za zdravo preživljanje mladosti. Benjamin Kanjir Športno igrišče v Nazarjah je v soboto zaživelo kot že dolgo ne (foto: B. Kanjir) akcijo športnih prireditev, ki naj bi mlade združile ob športnih aktivnostih ter jih na ta način odvrnile od možnosti poseganja po drogi. Prireditve se odvijajo po vsej Sloveniji. V letošnjem letu jih bo kar 52. Sobotno prireditev v Nazarjah je pozdravil nazarski župan Ivan Purnat. Poudaril je pomembnost druženja med mladimi. Najlepši način za to je šport, ki krepi duhain zdravje. Ob dobri udeležbi in uspešni izpeljavi zahtevnega projekta je izrazil željo po tradicionalnosti te prireditve, ki naj na nazarska športna igrišča pripelje vsako leto več in več mladih. Udeležencem, tako mladim kot njihovim staršem, je o drogi spregovorila Polona Šporin. “Ko so me povabili k sodelovanju, da bi mladini spregovorila o drogi, sem takoj vedela, daje spregovoriti o drogi zgolj mladim čis-taneumnost. Znanje in vedenje odro-gi in zasvojenosti rabijo tudi odrasli.” Nazarska in tudi mladina iz bližnjih krajev se je zato ves sobotni dan zbirala ob košarkarski žogi, žogiza odbojko, z rolerji nanogah in barvnimi kredami v rokah. Tekmovanji mešanih trojkv košarki in vmini odbojki stase pričeli ob 11. uri. Tudi pri teh tekmovanjih je veljal slogan, da je najvažneje sodelovati, šele nato zmagati. Ker pa nekdo pač mora biti najboljši, so komisije izbrale tudi zmagovalce. V mlajši kategoriji, to je od 13 do 15 let so največ znanja v košarki pokazali člani ekipe Jabolčki, v starejši kategoriji pa člani ekipe Sergio. Pri odbojki so pri mlajših zmagali RJKN, pri starejših pa Sergio. Popoldan ob treh je bilo na vrsti likovno izražanje z barvnimi kredami. Na prostoru pred gasilskim domom so mladi slikali tisto, kar v življenju najraje počno. Nastale so male mojstrovine mladih umetnikov. Najlepše med njimi so naslikali Ana Planovšek, Gorazd Sožitje - VDC Mozirje Dobre uvrstitve v Slovenj Gradcu V soboto, 8. maja, so v organizaciji Tretje osnovne šole Slovenj Gradec in tamkajšnjega VDC-ja v tem koroškem mestu potekale letne regijske športne igre Specialne olimpiade Slovenije. Nastopilo je deset ekip s 136 tekmovalci, med katerimi je bilo tudi devet članov ekipe Sožitje - VDC Mozirje s trenerjem in spremljevalcema. Tekmovalci so se pomerili v atletiki daljino z mesta, met žogice), (tek na 50 m, 100 m, 200 m, skok v namiznem tenisu (elementi igre in igra) ter v košarki (tekmovanje v individualnih spretnostih: met v cilj, vodenje žoge, met na koš z mesta). Člani ekipe Sožitje - VDC Mozirje so dosegli lepe rezultate, med katerimi velja še posebej izpostaviti osem medalj: eno zlato, šest srebrnih in eno bronasto. Rezultati: Tek na 50 m: III. skupina: 4. Nada Brezovnik; IV. skupina: 2. Jožica Gaber, 4. CvetkaTrbovšek, 5. Toni Kramer; V. skupina: 1. Matjaž Krefl; VIL skupina: 2. Miha Hafner; VIII. skupina: 4. Srečko Bojnec. Teknal00m:III. skupina: 2. Nada Brezovnik; VI. skupina: 2. Toni Kramer, 4. Matjaž Krefl. Met žogice: III. skupina: 2. Cvetka Trbovšek; VI. skupina: 2. Miha Hafner, 3. Franci Praprotnik. Košarka: I. skupina: 5. Vlado Pavlič; II. skupina: 5.- 6. Tomaž Irnar. Dobre uvrstitve so dale mozirskim tekmovalcem nove moči za priprave na državni atletski miting, ki bo julija v Mariboru. Cvetka Trbovšek - 2. David Pau)ič mesto v metu žogice 0&SE TRGOVINA - SERVIS - STORITVE, D.O.O. LJUBIJA 1 1 - 3330 MOZIRJE Tel.: (063) 5390 360 Faks: (063) S390 361 KOMPLETNA PONUDBA NA ENEM MESTU: RADIATORJI: VOGEMOOT. AKLM KORADO PEČI: FERROLI, VIADRUS, BUDERUS, CTC GORILNIKI: LAMBORGHINI. BENTQNE. HANSA NYIONSKE CISTERNE, TOPLOTNE ČRPALKE KOPALNIŠKA OPREMA: KOLPA. ARMAL UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE OD T + 0% POPUSTI ZA TAKOJŠNJE PLAČILO DOSTAVA NA DOM IN MONTAŽA VSE KAR Sl ŽELIJO VAŠE NOGE SALON NEGE Na trgu 7, Mozirje v Grabnerjevi hiši Tel.: 833 - 207 |||W v .tv» • NiivMOtiKamevm kurjih očes. Niivei vraslih nohtov, SJgehwol Alles für das Wohl der Füße V salonu nege Aura s strokovno pedikuro poskrbijo za nadloge vaših nog. POSKRBITE ZA SVOJE NOGE OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK GORNJI GRAD ENOTA VRTEC GORNJI GRAD ENOTA VRTEC BOČNA RAZPISUJE VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD IN VRTEC BOČNA, za šolsko leto 1999/2000. Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad, Kocbekova cesta 21,3342 GORNJI GRAD, najkasneje do 1.7.1999-Vpisnice in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Gornji Grad (tel. št. 843-012), v vrtcu Gornji Grad (tel. št. 843-115) in v vrtcu Bočna (845-045.). SKLAD RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE in KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI VABILO vabimo Vas na revijo odraslih pevskih zhorov in skupin kulturnih društev Zgornje Savinjske doline, v soboto, 29.5.1999, ob 19. uri, v kulturni dom Ljubno ob Savinji. VLJUDNO VABUENI! OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Poslanska imuniteta Jakobu Presečniku Izjave, ki jih je dal poslanec Zamernik na komisiji so njegova osebna zadeva, ki temelji izključno na njegovi domišljiji, ki izhaja iz njegovih karakternih lastnosti. Nepooblaščeno si vzame pravico soditi, daje takratni IS naredil napako, ki jo sedaj pripisujejo drugemu in ga kazensko preganjajo. Javnosti Zgornjesavinjske doline sporočam, da takratni IS, ki sem ga vodil, ko je sprejemal sklep o najetju ugodnega mednarodnega kredita za zgraditev čistilnih naprav (Luče, Ljubno, Rečica) ni naredil prav nobene napake - nasprotno s tem dejanjem se je obnašal racionalno in na ta način pripeljal ugodna finanč- na sredstva v dolino, ki jih je takrat še kako potrebovala. Pogodbe o najetju tega kredita nisem podpisal jaz, temveč druga pooblaščena oseba v okviru sklepalS. Če pa je kasneje pri operativnem izvajanju (to pa ni bil IS ali njegov predsednik) del financiranih iz teh sredstev prišlo do kakšnih koli nepravilnosti, za katere pa jaz ne vem - niti v času mandata takratnega IS niso bile temu IS predočene, pa naj o tem dajo sodbo za to pooblaščeni organi in ne poslanec Zamernik. Takratni predsednik IS Alfred Božič, mgr. oec. Podvrh 15, Mozirje PONAREJEN BANKOVEC 10. maja so bili policisti s strani Marjete M. obveščeni, da je v ekspozituri LB Gornji Grad od neznanega občana dobila ponarejen bankovec za 10.000 SIT. PROMETNA NEZGODA V LEPI NJIVI Istega dne so policisti obravnavali prometno nezgodo v Lepi Njivi. Voznik osebnega avtomobila Ladislav R. je vozil po levi strani cestišča in bil pod vplivom alkohola, voznik drugega osebnega avtomobila Alojz M. pa je prav tako vozil po levi strani vozišča. Voznikoma je bil izdan plačilni nalog, zoper Ladislava pa sledi tudi predlog sodnici za prekrške. VLOM V ŽUPNIŠČE Neznani storilec je 9- ali 10. maja vlomil v župnijsko pisarno v Bočni. Za sabo je pustil razdejanje, odnesel pa ni ničesar. DELOVNA NEZGODA 11. maja ob 13.40 uri so bili policisti PP Mozirje s strani PU OKC Celje obveščeni, da je v Savini prišlo do delovne nezgode s traktorjem. Traktor je eno osebo ukleščil pod sabo. Policisti so na kraju ugotovili, da je Jure K. pomagal domačinu Antonu R. pri spravilu lesa. S traktorjem in vitlo je vlekel hlod iz gozda. Hlod se je nenadoma prekotalil na strmo pobočje in s seboj potegnil traktor z voznikom. Traktor se je na strmem pobočju večkrat prevrnil, pri tem pa je Jure K. padel z njega in poškodovan obležal. Dobil je hude telesne poškodbe in bil prepeljan v bolnišnico Celje. TATVINA DENARJA 13. maja ob 9-15 uri je Nataša Š. iz Mozirja policiste obvestila, da ji je nekdo v času od.11. dO 13. maja iz spalnice stanovanjske hiše ukradel 56.000 SIT. TATVINA ANTENE Istega dne ob 10. uri je bil dežurni obveščen, da je bila v Gornjem Gradu iz osebnega avtomobila, last Zvonka F., odtujena antena za radio in okrasni pokrov. ODPELJALI SO MU APN 14. maja ob 13.40 uri je G. M. obvestil dežurnega, da mu je neznanec v Ljubiji odtujil kolo z motorjem APN-6, ki pa ga ni imel zaklenjenega. TATVINA PIJAČE 15. maja ob 730 uri je bil dežurni obveščen, da je neznanec na Ljubnem vlomil v Petrolov hladilnik s pijačami. DIVJAL Z OSEBNIM AVTOMOBILOM Dežurni PP je bil obveščen, da na Ljubnem voznik neregistriranega osebnega avtomobila lada karavan divjain obrača z ročno zavoro. Na kraj je odšla patrulja, ki je izsledila voznika V. D. iz Tera. V. D. je ob postopku žalil in zmerjal policiste.Ti so zanj odredili pridržanje, začasno pa mu je bilo zaseženo tudi osebno vozilo. POŽAR V ŽEKOVCU 16. maja ob 18.45 uri je bil dežurni obveščen, da gori spodnja postaja žičnice v Žekovcu. Na kraj so odšli policisti in gasilci PGD Mozirje, ki so požar pogasili. Gozdno gospodarstvo Nazarje, d.d. Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE Na podlagi sklepa začasne uprave Gozdnega gospodarstva Nazarje, d.d. razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1) traktor IMT 539, inv.št. 5791 2) dvobobenska vitla KOMPAKT, inv. št. 5798 3) kombibus TAM 80, Ce J9-413, inv.št. 5799 4) kombibus TAM 80, Ce J9-403, inv.št. 5802 5) kolesne verige za IMT 539 450.000,00 SIT 60.000. 00 SIT 150.000. 00 SIT 100.000. 00 SIT 150.000. 00 SIT Dražba bo 4. 6.1999 ob 12.00 uri na OE Transport in servisi, Prihova 21. POGOJI: 1) Na dražbi lahko sodelujejo fizične osebe in vse pravne osebe s sedežem na območju RS. Predstavniki le-teh morajo predložili pisno pooblastilo pravne osebe. 2) Varščino v višini 10% izklicne cene marajo udeleženci plačati na žiro račun GG Nazarje pri APP št. 52810-601-18187 oziroma z gotovino eno uro pred pričetkom dražbe. Dokazilo o vplačani varščini morajo udeleženci predložiti 30 minul pred začetkom javne dražbe. Kupcu bo varščina vračunana v kupnino, drugim udeležencem pa brezobrestno vrnjena v 8. dneh po javni dražbi. 3) Pogodba mora kupec podpisati v 5. dneh po javni dražbi, kupnino pa v celoti plačati v 8. dneh po podpisu pogodbe. Če kupec pogodbe ne podpiše ali kupnine ne plača v roku, lahko prodajalec od pogodbe enostransko odstopi, varščino pa zadrži. Kupec bo lastninsko pravico na osnovnem sredstvu pridobil po plačilu celotne kupnine. Kupec mora plačati tudi prometni davek. 4) Prodaja bo potekala po načelu "videno-kupljeno", zato so morebitne reklamacije glede stvarnih napak izključene. 5) Ogled omenjenih osnovnih sredstev je mogoč po poprejšnjem dogovoru po telefonu 832 -365. Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Elizabete KUMPREJ iz Planine 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in tolažili v času njene bolezni. Iskrena hvala dr. Ireni Blažič - Lipnik in sestri Angelci Šuster za njuno nesebično zdravniško pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za občuteno petje in trobentaču za ganljivo odigrano Tišino ter g. Nastranu za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni Cerkveni mešani pevski zbor župnije sv. Jurija Mozirje vabi na svoj prvi koncert sakralnih pesmi, ki bo v soboto, 5. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Mozirju. Lepo vabljeni! Obvestilo Gabriela Petek, Hribernikova 1, Mozirje z 20.08.1999 preneha z dejavnostjo prodaja neživilskih izdelkov. Srečko 1967 -1997 Spomin Misel na Te, povsod in vedno z nami gre. V naših srcih cvet ne zvene, ljubezni cvet prijazni žar, ostal boš vedno v naših srcih, pozabljen res ne boš nikdar. Vsi Tvoji Vse življenje trdo si garala vse za dom, za svoje otroke si dajala. Tvoje delo vidno ostalo je povsod. Svoje hčerke rada si obiskovala in pri njih za kratek čas ostala. A zmeraj srečna nazaj na svoj dom k sinu si se vrnila, kjer nas 8 otrok si rodila. 7 nas še živi in tebi draga mama miren počitek želi. ZAHVALA V 92. letu nas je zavedno zapustila draga mama, babica in prababica Jera MOLIČNIK Cahočka mama iz Konjskega vrha 15.2.1908 - 2.5.1999 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste se tako v velikem številu poslovili od drage mame, nam izrazili ustna sožalja, darovali za sv. maše, prinašali cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Žunterju in hvala dekanu gospodu Gračnerju za opravljen pogrebni obred, pogrebcem, zastavonošem in posebna zahvala pevcem. Žalujoči vsi njeni Skromno, mirno si živel, za svoj dom si skrbel. Ljubil sipomlad zeleno a najbolj cvetoči maj, ko na klopi tam pred hišo gledal si ta sinji raj. Zdaj pa tebe dragi Zdravko, n ikdar več nebo nazaj. Samo srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Zdravka RASTOČNIKA iz Nazarij 1913 - 7.5.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, lepo se zahvaljujemo obema govornikoma, gasilcem, pevcem in godbi. Hvala tudi gospodu dr. Kelemenu za zdravljenje. Žalujoči žena, brat in sestre POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 24.05. do 30.05. KRALJ CIRIL, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633417, 31.05. do O6.O6. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, 07.06. do 13.06. ŠTAJNER BOJAN, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839-02-21. Delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-6.31-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od l6. do 17. ure. Vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki, •••••••••••••«•••••«•••••••a** ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi zadržavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 24.05. - 3O.O5. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-26.3, 31.05. - O6.O6. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288, 07.06. - I3.O6. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. ••••••••••••••••«•••••••••••a» SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miranjeromel. ••••••••••••••••••••••••••••d* NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE: 1. LEPOSLOVJE: Möderndorfer: Vaja zbora * Walters: Odmev * Salinger: Franny in Zooey * Tabucchi: Navaja Pereina* Nabokov: Lužinovaobramba * Merc: Slepi potnik * Hughes: Vran * Sparks: Ljubezen v steklenici * 2. MLADINSKA LITERATURA: Cole: Grešna kozla * Rouche: Ošabno drevo * Pressler: Grenka čikolada * White: Štefan Mali * Vrabič: Nasukani strah * Genech-ten: Uhlji takšni in drugačni * Rieger: Liza, Suzi in Pavie * 3. STROKOVNA LITERATURA: Plačilni promet * Rijavec: Dedovanje * Kamnar: Javni zavodi med državo in trgom * Summers: Uradno in zaupno * Silioti: Egipt * Salinger: Južna in Srednja Amerika * Lamovec: Psihosocialna pomoč v duševni stiski * Templeton: Modrost življenja * Neuhold: Bezeg * Kelemiss: Bučno olje * Videčnik: Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti * 4. VIDEOKASETE. Knjiga o džungli 2. del * L.A. zaupno * Moj prijatelj Willy 3-del * Očetov dan * Smrtonosno orožje 4. del * Mesto angelov * Dr. Doolitle * Krik 2. del * Trumanov show * Pasulie * Blondinka VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA < M, S [l<. /ST 'SV Nova pošiljka KOPALK NANCY do 15. junija še T ft G (Q v PiiNvÄr ewm Na trgih 31 "V Tef 3OöS/'fsiVs 1 Vzameš danes plačaš avgusta, > VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA OSTALE POLETNE KONFEKCIJE KINO MOZIRJE 29./30.5.1999 TANKA RDEČA ČRTA - vojna drama režija: Terrence Mallick Vloge: Sean Penn, Adrien Brody, George Clooney Film je posnet po romanu JamesaJonesa in govori o skupini mož strelske čete C, ki se skozi borbo in trpljenje spreminjajo in dokopljejo do ključnih odkritij o njih samih. Zgodba se dogaja med drugo svetovno vojno na Guadalacanalu. Film je bil nominiran za 7 nagrad Oskar! O5./O6.O6.I999 ELIZABETA - zgodovinska drama Režija: Shekar Kapur Vloge: Cate Blanchet, Kathy Burke, Geofry Rush Elizabeta, prepričana protestantka, naj bi nasledila sestro, kraljico Mary, katoličanko, ki je Anglijo med svojo vladavino skoraj pahnila v propad. Pred kronanjem jo zaradi izdaje ljudstva katoličani skoraj usmrtijo, toda Anglija pod njenim vodstvom zaživi in postane najmočnejša evropska država... Oskar za masko! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 29-/30.5.1999 TANKA RDEČA ČRTA-vojna drama O5./O6.O6.I999 MESTO TEME - futuristični triler Režija: Alex Proyas Vloge: Rufus Sewell, Kiefer Shutherland, William Hurt To je zgodba o človeku, ki si želi ponovno prevzeti kontrolo nad svojimi mislimi in usodo. John Murdoch se zbudi v neznanem hotelu in ugotovi, da ga policija išče zaradi serije okrutnih umorov. Problem je v tem, da se ne more spomniti ali je te umore tudi dejansko zagrešil... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. CENA VSTOPNIC J E 500 SIT. KINO LJUBNO 29./30.05.1999 TEMNI ANGELI USODE - slovenski film Režija: Sašo Podgoršek Vloge: član skupine Demolition Group V majhnem kraju si je moč in oblast razdelila peterica ljudi, ki so se že v rani mladosti odločili, da bodo obvladovali življenje... O5./O6.O6.I999 TANKA RDEČA ČRTA KINOPREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 18. URI. CENA VSTOPNIC JE 500 SIT. ZAVAROVALNICA ^ MARIBOR d.d.l PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC k 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 I 'p Tel.: 833-080,833-101, GSM: 041/695-208 ZAVAROVANJE ŽIVALI - zavarovanje živali za primer zdravljenja - zavarovanje živali za primer pogina - ekonomskega zakola in zakola v sili • zavarovanje živali za primer izgube teleta ali žrebeta - zavarovanje govedi - konj na planinski paši zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnega cepljenja) Cvetke in koprive BRATA KORENJAKA “Boš videl, da bom dočakal tretje tisočletje,” je dejal Alojz Poličnik ob svojem 100. rojstnem dnevu bratu Matevžu. “Me prav zanima, če bo takrat kaj drugače. Sicer paniti ni važno, pomembno je le, dabont eden redkih Zemljanov, ki jim je usoda namenila doživeti ero treh stoletij: prvega, drugega in tretjega." Ah, ta Alojz je res prava korenina! Do živega mu niso mogle niti vojne, v katerih je sodeloval, vse je preživel! Številnim dobrim željam se pridružujemo tudi savinjski cvetkarji in koprivarji. (ČESTITKE IN POZDRAVI PRESS) RUMENA MAJICA 98-letni Matevž Poličnik, brat slavljenca Alojza, je še vedno navdušen kolesar. Tako vneto vrti pedala svojega kolesa, da bi lahko bil vzor marsikateremu veliko mlajšemu rekreativcu. Po našem mnenju si zasluži rumeno majico v trajno last. (TOUR DE LOGARSKA DOLINA PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Vrstice za zdravje C-vitamin za zdrava pljuča. Kitajski in zahodni strokovnjaki so skoraj hkrati z obsežnimi raziskavami ugotovili, da lahko C-vitamin zmanjša nevarnost kroničnega bronhitisa in drugih oblik kronične bolezni pljuč. Med uživalci s C-vitami-nom bogate hrane je bila pljučna funkcija boljša, bolezni pa redkejše. Drugi vitamini na delovanje pljuč niso vplivali. Slabokrvnost. Anemijaje drugo ime zapojav premajhnega števila rdečih krvnih celic oziroma hemoglobina, ki omogoča prenos kisika po krvi. Najpogosteje nastane zaradi pomanjkanja železa v prehrani ali zaradi izgube krvi. Če opazite simptome (utrujenost, glavobol, nemir, slab tek, težave z zbranostjo, bledica ...), pojdite k zdravniku oziroma poskrbite za uravnoteženo prehrano, ki vsebuje veliko železa (drobovina, stročnice, suho sadje). Poskrbite za zadostno uživanje C-vitamina, ki povečuje izkoristek železa v telesu. Z današnjo številko uvajamo v Savinjskih novicah novo svetovalno rubriko. Poimenovali smo jo Vrstice za zdravje (lepoto). V njej bomo - predvidoma -vsako drugo številko objavljali kratke vesti, pomembne za vse, ki se zavedajo pomena zdravega življenja in novih spoznanj. Odstranitev ušesnega masla. Čeprav ima ušesno maslo pomembno funkcijo, lahko njegovo kopičenje povzroča vrsto težav. Odstranite ga lahko po naslednjem postopku: Nekaj dni dvakrat dnevno s kapalko kanite v sluhovod nekaj kapljic otroškega olja. 10-kubično brizgalko napolnite z mlačno vodo. Glavo držite vzravnano, uho pa primite na vrhu in ga potegnite navzgor in nazaj. Previdno brizgnite v sluhovod, nato pa glavo obrnite, da odteče voda. Postopek bo morda treba nekajkrat ponoviti. Nežno osušite uho. Če ste imeli kdaj večje težave z ušesi, se postopka ne lotevajte sami, ampak ga prepustite zdravnikom. Previdno z dodatki. Prehranski dodatki, na primer vitamini ali zelišča v obliki tablet ali praškov, so vse bolj priljubljeni, a žal včasih tudi nevarni. Gre seveda za dodatke, ki niso bili ustrezno preverjeni. Tako so ameriški raziskovalci ugotovili, da med desetimi najbolj znanimi pripravki iz šentjanževke, ki naj bi pomagali proti depresiji, sploh ni bilo dovolj omenjene sestavine! Zato bolniki včasih zamudijo pravi čas zazdravljenje alipa si sami škodijo. V Kaliforniji so tako našli v tretjini tradicionalnih kitajskih zdravil svinec in arzen. Priporočamo vam, da pred nakupom skrbno pretehtate: napotite se na primer v lekarno ali specializirano trgovino, pa še tam izbirajte le med izdelki uveljavljenih proizvajalcev ali uvoznikov. Čeprav zakon določa, da morajo biti v Sloveniji tovrstni izdelki registrirani kot pomožno zdravilno sredstvo, je mnogo kršitev, saj je oznako die-tetski izdelek razmeroma lahko pridobiti in žal tudi zlorabiti. Zdravilne lastnosti kefirja. Je kisel mlečni izdelek, pridobljen s kombinacijo mlečnokislin-skega in alkoholnega vrenja. V njem je veliko bakterij in kvasovk, ki so koristne za človeka. Dokazano je, da kefir ugodno vpliva na prebavni trakt in učinkuje antibakterijsko. Povečuje tudi odpornost organizma, ugodno vpliva na imunski sistem, zmanjšuje učinke staranja, izboljšuje prebavljivost beljakovin in maščob ter povečuje absorbcijo vitaminov in mineralov v telo. V kefirju je od 30 do 50% manj holesterola kot v mleku, torej si ga le privoščite. Naj vas ob nakupu ne moti nekoliko napihnjen pokrovček - to je normalno zaradi prisotnosti ogljikovega dioksida. ■ Nove priložnostne znamke Pošte Slovenije 125 let Svetovne poštne zveze Pred 12 5 leti so predstavniki 2 2 držav podpisali Bernski sporazum in tako je bila ustanovljena Splošna poštna zveza. Po štirih letih je članstvo v tej zvezi zelo naraslo, kar je leta 1878 privedlo do spremembe imena v Svetovno poštno zvezo (Universal Postal Union). Vizija takratnih snovalcev svetovnega poštnega omrežja je postala stvarnost - pismo je bilo mogoče oddati na vsaki pošti, katere uprava je bila članica zveze. Podpisniki sporazuma so se obvezali, da bodo omogočili svoboden prehod pisemskih pošiljk čez ozemlje lastne države, kot tudi njihovo dostavo znotraj meja. Danes, po 125 letih, ostaja poslanstvo Svetovne poštne zveze kot specializirane organizacije Združenih narodov nespremenjeno. Zazagotavljan-je kakovosti poštnih storitev so aktivnosti zveze usmerjene predvsem v posodabljanje storitev in postavljanje standardov kakovosti storitev, odpiranje predstavništev v državah v razvoju in stalno kon- troliranje poštnega transporta v svetovnem merilu. Na področju tehnologije se je Svetovna poštna zveza lotila globalnega projekta Elektronska izmenjava podatkov - EDI, ki bo omogočal sledenje pošiljk tudi med poštnimi upravami. Tem razvojnim smernicam sledi tudi Pošta Slovenije. Znamki ob 12 5-letnici Svetovne poštne zveze z nazivno vrednostjo 30 in 90 tolarjev, ki predstavljata pismonošo preteklosti in prihodnosti, je oblikoval Bronislav Fajon. 21.majajedalaPoštaSlovenijevuporabošeštiri znamke z motivi konj in znamko, s katero bo obeleženo Svetovno prvenstvo reševalnih psov- Naše informacije iz prve roke so zanesljive. Za njih jamčijo tisti, ki so si jih izmislili. Le kdo še verjame, da lažemo, če karikiramo resnico? ČE SI PREPAMETEN, IZPADEŠ IDIOT Ko na seji ne veste zakaj se gre, razpravljajte tako kot drugi. Mogoče bodo celo mislili, da ste prebrali gradivo. Nekateri bodo prepričani, da se na stvar spoznate. Še sami boste mislili, da veste vse. Mimogrede boste postali nekaj več, ali pa ste to že. Ops... 40 b Slabe odnose med delavci se da odpraviti z robotizacijo. Pri nas se zveze ne obnesejo, ne za DELOVNE UDDI NE ZA DELODAJALCE. Prvi jih nihajo, drugi pa morajo ZAPOSLOVATI SVOJO DRUŽINO IN ZNANCE. Sel sem v mesto in tam v neki ulici ob pločniku zagledal dva pijana klošarja, ki sta si veselo prepevala. Nekateri se imajo pa v vseh režimih dobro, sem si mislil. ST£ V/ AAROCU/ BOJEM JE PO TELEFOKO? NENARAVNI POJAV V Zgornjo Savinjsko dolino prihajajo tuji strokovnjaki, ki proučujejo pojav drsenja zemeljskih plazov. Še posebej jih zanima, kako da se drsenje zemlje zmanjša na vsake štiri leta in da ta čas sovpada z volitvami. Geozadet Tavrl ČE TUE OSEEOO. B! DRUGIČ RAJE VIDEL, DA POČAKAŠ, PA MAJPPEJ JAZ KOMČAM SPOJE PELO... ARMAGEDON Bog se je nekoč razjezil nad grešnim mestom in ga v svojem srdu uničil. Poslal je svojega odposlanca, da bi preveril, če je v mestu kaj nedolžnih ljudi, ki si njegove jeze niso zaslužili. Ni jih bilo in mesto je izbrisal z obličja Zemlje. Piše se leto 1999, danes. Božji poslanec je spet na poti. Vstopi v poslopje vlade in vpraša: "Je tu kdo, ki se ni pregrešil zoper Boga in človeka?" Izza mize sprejemne pisarne se dvigne dežurni in pravi: "Gospod Holbrock, kaj vas spet drži, Miloševič danes ne sprejema več..." Jere Mia Tavrl 40 c MORILO SEJALCI MIRU LETOS ZELO HRUPNI Vojska zveze NATO napada cilje v tako imenovani Jugoslaviji in jih včasih pod pretvezo pomote tudi zadane. Srbi uporabljajo frontalno protizračno obrambo, tako-imenovane vremenske fronte. V zaledju pa imajo tajno orožje: pilote brez letal. Borbena morala srbskih vojakov je na zavidljivi ravni. Pripravljeni so dati svoje golo življenje za dosego najvišjih ciljev. Trenutno jim je cilj dezertirati iz jugoslovanske vojske. Prvi ksenofobični odred je že zapustil položaje in krenil v Pendrekselo. Tam so policaji pogumno napadli po številu močnejše matere, ki hočejo, da se njihovi sinovi vrnejo s tarčnih položajev. Medtem ko se v Ameriki otroci igrajo z novimi računalniškimi igricami Vojne zvezd, so v Srbiji zaskrbljeni, da Američani ne gredo v korak s časom in jim ponujajo svojo prodajno uspešnico: čovječe ne ljuti se... Kitahira Tavrl O KATER/SEAT T/ GOVORU... PASJI DNEVI PO PASJE Nekateri prisegajo, da so psi podobni svojim lastnikom. Mi se s tem absolutno ne strinjamo. Trdimo da je ravno obratno. Preberite kdo koga vodi po čigavih poteh: -Moj pes je tako len, da sploh ne gre z mano na sprehod, če prej ne vidi, da sem vzel ključe od avta. -Naš bernardinec je pa zelo uslužen. Če vidi, da zjutraj še ni časopisa v nabiralniku, gre in ga prinese s poštarjem vred vgobcu. -Našemu psu smo pa kupili novo pasjo hiško, ker je razbil kitajsko vazo. -Ti pa res znaš vzgajati psa! -Čakaj, da ti povem. Preko nedelje smo ga za kazen, ker je razbil vazo, pustili samega doma. V hišo sta ta čas vlomila roparja. Naš pes je takoj zbežal ven. -To zna pa vsak pes. -Že, ampak vrnil se je s petnajstimi psi. Obkolili so našo hišo, ko sta bila lopova notri. Lajali so nanju, dokler niso prišli policaji. -In tako so psi ujeli lopova? -Ja, ampak policaje tudi. Kdorkoli je prišel mimo, ni mogel naprej, ker ga psi niso pustili nikamor več. -In kako se je vse skupaj rešilo? -Ko smo se pozno popoldan vrnili domov, je že pol vasi sedelo okoli naše hiše. Šele ko smo našega psa prepričali, da je vse v redu, je razpustil svojo bando. Roparja pa smo prisilili, da sta pospravila hišo in pes ju ni spustil, dokler nista zalepila kitajskevaze. -Moj pes je bil pa prava mevža. -Bil? Kaj ga nimaš več? -Ne, ko sem zadnjič šel na lov, je zbežal skupaj z divjimi zajci. -Moj je pa včasih pogumen, včasih pa ni. -Kako to misliš? -Zadnjič je spravil tri mačke eno za drugo na drevo. Potem pa je prišel mimo buldog in sem moral poklicati gasilce, da so spravili mojega psa z drevesa, medtem ko mačk že dolgo ni bilo več gor. Kino Log Tavrl SESTAVIL: METOD ROSC PREKINITEV DOBAVE ELEKTRIČNEGA TOKA VRSTA IGRE S PLOŠČICAMI KIP KRILATEGA DEČKA DRUŽBENI POLOŽAJ EVROPSKI VELETOK MESTO NA JUGU PORTUGALSKE MILAN KUČAN PISATELJ ANDRIĆ OTTO TAUBE SODOBNIK KELTOV NA BALKANU DALJŠA SKLADBA PRIPOVEDNEGA ZNAČAJA LINDA EVANS PRVOTNA OBLIKA SAVINJSKE NOVICE NEKDANJI HRVAŠKI KOŠARKAR (SVEN) PRIPADNIK AZIJSKEGA LJUDSTVA TRAVNIK OB VODI IZDELOVALEC KRUHA KIRURŠKI POSEG USTREŽLJIVA GESTA ODVODNA ŽILA PEVEC PLESTENJAK VRSTA OBUVALA REKA NA BAVARSKEM MRTVAŠKI ODER MESTO V OSREDNJI TURČIJI JAVEN POZIV ŽENSKA, KI GOVORI EKAVSKO TRAVNATA RAVAN V TROPSKIH KRAJIH VRSTA METULJA S TRAKOVI NA KRILIH SRBOHRVAŠKA IN NAŠA ČRKA PISEC SCENARIJEV ODDALJITEV LETALA KRATKOTRAJNO PRIBLIŽANJE LOVEC NA RAKE ALPSKO JEZERO V SEVERNI ITALIJI DEL NOGE POD GLEŽNJEM PRVOTNI PREBIVALEC AMERIKE VALJEVO MANJŠA ZVER IZ DRUŽINE MAČK KRAJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI AZIJSKA DRŽAVA ZAČETNI ČRKI ABECEDE PRIPADNIK STARODAVNE JUDOVSKE LOČINE SLIKA NA KATERI JE UPODOBLJENA POKRAJINA SLOVENSKA SOPRANISTKA (ONDINA) MESTO NA SEVERU KAZAHSTANA IME n PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): mm ATBASAR: Mesto na severu Kazahstana ISEO: Alpsko jezero v severni Italiji ODEMIRA: Mesto na jugu Portugalske PAAR: Reka na Bavarskem UŠIĆ: Bivši hrvaški košarkar (Sven)____ Rešitev prejšnje križanke: Baletnik, opekarna, LO, SN, or, Ekk, Arve, Christian, Genova, Ati, biokemija, on, Ons, žaloigra, Hita, Tevta, ocena, Vikrče, Tičina, cenik, Nantung, Nina, Oti, Bine, zev, sokrivec, ole, TR, Tsavo, nec. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 10. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Marica Lednik, Podvrh 20, Mozirje: 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Janez Bučar, Čopova 16, Celje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Vladka Berločnik, Ložnica 9a Velenje; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Mirna Hren, Pod Slatino 16, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 11. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 4. junija 1999, pošljite na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagradne bone v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva turistična agencija SVIT iz Mozirja. Šiviljstvo in trsovina Jftopite v trzoča poletja j La klimi, modnimi oblačili, po valih pij a k in okulu. Po usodnih cenah in usodnih plačilnih pogojih! Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 Morda ste iskali prav to. .. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 0609-635-804, 0609-644-852. PVC OKNA IN VRATA Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210 ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PIJRNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424. MIZARSTVO KRZNAR BRANKO Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843-462. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. GLIN GOSTINSTVO NAZARJE MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270. REDNO ZAPOSLITEV nudimo, z možnostjo napredovanja. Tel. 064/315-431. PLAVALNI TEČAJI ZA ODRASLE Še pravočasno pred začetkom sezone: Začetni in izpopolnjevalni tečaji plavanja za odrasle. Tečaji bodo potekali v večernih urah, pričetek konec junija. Prijave na tel. 835440, zvečer. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. H Prodam sintetizator Goldstar GEK S-520. Klavirske dinamične tipke. Primeren za začetnike in polprofesionalce + adapter + stojalo. Inf. 063/833-546. Fantovsko gorsko kolo, srednje velikosti, 18 prestav, ugodno prodam. Staro kmečko prešo za sadje prodam. Šporin Anton, Sp. Kraše 33. Yugo 55 koral, l. 88, registriran do 12.99, prodam. Tel. 063/843-589,041/403-188. Prodam mazdo 323 1,6 i, 1. 90, odlično ohranjen. Tel. 841-025. Golf JGL bencin, letnik 83, prodam. Tel. 063/841-118. Inštruiram matematiko, fiziko in elektro tehniko za srednje šole. Tel. 833-740. Prodam gradbeni lest (grušt) suh. Tel. 835-441, zvečer. Prodamfiattipo 1,61.93,cena800.000,00. Tel.833-236. Prodam Fiat 126p registriran do januarja 2000. Tel. 835441, zvečer Opelkadet C, 1.79/10,1. lastnik, 72000 km, V Gornjem Gradu prodam dvosobno stanovanje primerno tudi zaposlovno dejavnost. Tel. 041/533-655, pop. lepo ohranjen, cena 160.000,00. Tel. 841-066. Prodam hišo z vrtom, cena po dogovoru, možen ogled. Tel. 845-370. Prodam hišo v Savinjski dolini. Tel. 841- 633. Prodam telico črno belo, brejo 8 mesecev, tel. 844416. Inštruiram angleščino in nemščino za osnove in srednje šole. Tel. 833-740, Nataša. Prodamlepo ohranjeno dekliško kolo. Tel. 831-638, popoldan. Prodam Zastavo 101 GTL, 1.86, reg. do 6/ 2000, dobro ohranjena, cena 85.000 SIT. Tel. 841-644. Prodam peugeot 309 GR, 1.90,119000 km, metalno sive barve, ugodno. Tel. 041/783-584. Kupim deske smreko 8 cm F, 1. klasa. Tel. 041/414-704, Diatonično harmoniko CFB s kovčkom prodam, cena po dogovoru. Tel. 831-159- Zajce za zakol prodam. Tel. 845-364, Milan. Prodam hondo rivic - sedan, 1.616V, 1.91, registriran do 1/2000, matalno sivo-modre barve. Tel. 041/577-311. Golf bencin. 1.1995 kupljen 96, prevoženih 41000 km prodam. Tel. 841-609. V Varpoljah damo v najem celo hišo ali posamezno 4 stanovanja in poslovni pros- R4 prodam za 40.000 SIT, 1. 88. Tel. 041/ 783-595. tor (cca 200 m2). Tel. 835-318. Ugodno prodam 1 strešno okno (kupola) Ugodno prodam prstni greben za kosilnico, širina 120 cm. Tel. 844-393- Glin velikosti 105 x 110 z obrobo, rabljene pnevmatike 2 kosa Michelin 165/65 R14 in 2 kosa Goodyear (aquatrade) 175/65 R14, tel. 835-277. Prodam prašiče od 30 - 40 kg po 300 SIT. Tel. 709-061. Kvalitetne fižolove prekle prodam. Tel. 845-192. Prodam svinje in pujske. Tel. 841-345. Kupim telička starega 1 teden. Tel. 061/825-400. Prodamo pujske od 20 - 30 kg. Tel. 709-340. Kupim litoželezno peč za centralno ogrevanje. Tel. 834-122. Garsonjero oddam vnajern vNazarjah. Tel. 833-673. Prodam hišo 348m2 vNovi Štifti ob cerkvi. Cena 13,5 mio sit (138.000 DEM). Tel. 843-468,041/543454. Oddam enosobno prikolico. Tel. 843-639-Prodam dekliške rolerje Roces, št. 35. Tel. 063/414-738. Ugodno prodam moško gorsko kolo za 15.000,00. Tel. 833-162. Gorsko kolo 21 prestav, opram Shimano LX + amortizer, ugodno prodam. Tel. 862-120 dop., 831-130 pop. Ugodno prodam 12 m3 suhih bukovih sce-pljenih drv. Tel. 846-071. V najem dajem stanovanje v izmeri 69 m2 - Nazarje, tel. 063/833-982. Izgubil se je majhen črn pes mešanček, z dolgo, kodrasto dlako. Je brez ovratnice. Če ga je kdo videl, naj pokliče na tel. 832426. Gorsko kolo Cannondale super v 3000, polno vzmeten, ugodno. Tel. 843-678. Oddam košnjo zastonj. Tel. 872-737. Prodam golf diesel letnik 90, ugodno prodam. Tel. 041/562-600. OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI razpisuje prosto delovno mesto ČISTILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pričetek dela takoj. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji. ULTRA, d.o.0. NAZARJE Le kdo ima na tej strani oglas? Če pogledam cene, je to lahko le ULTRA!!! PIŠČ. PAŠTETA "0STRŽEK" JATA 49,90 SIT/KOM SIR GAUDAR 699,00 SIT/KG MLETO MESO IN KOTLETI 899,00 SIT/KG PARADIŽNIK 199,00 SIT/KG Zdaj pa nekaj takega, kar ne boste verjeli, da se lahko dogaja: S0LEA MILO 100 g 10 KOM 199,00 SIT WCNET 199,00 SIT DO RAZPRODAJE!!! VABLJENI!!! Ponudba rabljenih vozil R4GTL 5/92 157000 240.000,00 R 5 TOP FUN 5 V 3/93 88000 550.000,00 R5 CAMPUS 5 V 2/92 57320 520.000,00 R 5 FIVE 5 V 10/9 55000 780.000,00 CLIO 1,2 RL 3 V 6/95 36000 900.000,00 R 19 RN 1,4 5v 8/95 63000 1.180.000,00 LAGUNA 1,8 RT 6/95 82000 1.750.000,00 ŠKODA FELICIA 5/97 28000 1.150.000,00 CITROEN SAXO 1,1 10/96 38000 1.050.000,00 MAZDA MX3 1,6 7/93 144000 1.400.000,00 GOLF CL 5/95 28500 1.460.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! LEVEC Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 «ENTER Ljubljana ni Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011 AKCIJSKE CENE, KI VEUAJ0 DO RAZPRODAJE KLJUKA Cii za žleb......871,00 SIT/KOM ŽLEB Cu 33.............1.260,00 SIT/TM MREŽA ARMATURNA 9X6..4.959,00 SIT/KOM RADIATORJI KORADO PO NEVERJETNIH CENAH: RADIATOR KIG-KORADO RADIATOR KIG-KORADO RADIATOR KIG-KORADO RADIATOR KIG-KORADO RADIATOR KIG-KORADO 600 X 800 10.840,00 SIT 600X1000 12.760,00 SIT 600X 1200 15.130,00 SIT 900X800 16.200,00 SIT 300X1200 11.100,00 SIT VLJUDNO VABUENI! Rri nas dobite \/es gradbeni mdterial. Možnost dostdve na dom. pon. - pet. od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 7.00 do 13.00 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ (fell Celje - skladišče D-Per roph 7/1999 Ha TRGOVINE r Na trgu 7, Mozirje, Tel.: 839-08 GRABNERJEVA HIŠA I. nadstrop. 5000006856,11 - EUROPHONE, Levec 56, Tel.: 063/491-02-« • EUROPHONE, Stari trg 36, Velenje, Tel.: Ob»».-.™ - EUROPHONE, Ronkova 4, Slovenj Gradec, Tel.: 0602/611-310 • EUROPHONE, Stari trg 32, Slovenjske Konjice, Tel.: 063/759-11-70 - EUROPHONE, Obala 114, Lucija, Tel.: 066/779-190 - EUROPHONE, Ferrarska ul. 10, Koper, Tel.: 066/32-996 MOČNO ZNIŽANE CENE GSM APARATOV. POSEBNO UGODNI POGOJI PRI MENJAVI STARO ZA Ni IN OB PRIKLJUČKU NA MOBILNO OMREŽJE. COBISS NOŽICE, PIONIRSKA 25.1235 RADOMIJE MOBITEL- 0609/635-804,0609/644852 Fori d.o.o. pooblaščeni prodajalec in serviser vozil , ® . in Vas vabi, da nas v mesecu maju obiščete in izpolnili Vam bomo Vaše skrite želje. celotna ponudba CIVIC - hetchback in sedan Vozila HONDA - pojem vrhunske tehnologije iz dežele vzhajajočega sonca (0 HONDA Iz programa MERCEDES BENZ Vam ponujamo: Razred A PROSTORNOST, KI NAVDUŠUJE ® Mercedes-Benz NE ZAMUDITE še zadnje priložnosti pred uvedbo DDV! transportna vozila VITO, SPRINTER in VARIO ter vsi ostali vrhunski modeli MERCEDES BENZ. terenska vozila za prosti čas in brezpotja novi HR-V in prenovljeni CR-V Novost letošnjega leta model ACCORD in ostali modeli vozil HONDA. Ugodne možnosti iinanurnnjn nakupa! Še vedno akcija RAZRED-A in NOVI ŠE UGODNEJŠI KREDITI l Obiščite noš salon v Velenju na Prešernovi 22, Tel.: 063/897-05*21 in Hrastovcu 24, Tel.: 063/893-884 ter salon in servisni center v Slovenj Gradcu na Celjski ul. 45, Tel.: 0602/42-986.