t>n<> ovitje?• Štev. 23. V Trstu, dne *1. novembra 100S. L(*to V. Družinski prijatelj PO(JČNO-imm?Nfl ILUSTRIRANA PRILOGA ..ZARJE". ---Izhaja vsako drugo soboto --— 1— 0 — pogrebu. .Stala je ob njegovem grobu Ulm, mirna, udana v voljo božjo. Telo' Presveto * * Jezuspvo in Preeesto Njeno ui strolnudo, ko (Spominska evetiea i/. ShiArntc IOoS) so ,njnujj dnevi poskuša je, dnevi trpljenja, • dnevi tega življenja. Močna si 1 ijn-os.t ° J J ulei <>b jrrobeh, • .Marija, katera nas je sprendjala v živ- kjor trohni« trle«oi , p, minulihdneli Jjeiiju kot dobra mati, nas ne bo zapustila ob smrti in po smrti. . ■ Venci, katere s - polaga na grob, pre-.'jX/> liitco ovenejo. Ovetliee zamori ostra zima. - j;Vieduo zeleiia ripresa. ima čudno navpično KeV.eme in zob iasa uničuje spomenike, Kaj postavo — piramide. Pogled nam daje oto- hitro stvoime posebno leseni križi, spomeniki kmnan..^sjišL erJliL odr Z4;uijjai^Uyr^ujpe.i, zapuščajo pokopališče m prtin med gostim,'zelenim -vejevjem. Kavna- se poredkoma, vračajo nazaj obiskat grobove in vitka zre ponosno v nebo. tako trdno in svojih pokojnikov. evrsto. da je ne zmaga nikak vihar. Vonj in Cipresa, ' edina cipresa stoji na mobju okus ima skrivnostno grenak. Že Rimljani in 'ho, in dan, kljubuje vaakom pevrenumu, se Grki so jo sadik na m.redvore. ker jim je easove moči in njenega upliva ne ustraši, pomenjala: »Onkraj groba s, vidimo zopet* . tem^6 m s časom vedno bolj utrdi. Cipresa PnmiMji vanir. krasi’ čuva>, 'sen‘ii grol>ovč in spominja obis- ■ kovavce na svetost in resnobo tnirodvora \ letošnjem prelepem majniku smo po- proti nebu kažoe. Vedno zeleni v /.narnnje hiteli na visoke planine, na prijazno doline, upanja, vstajenja, življpnja. Sveti mir razliva v loge in dobrave, na vrtove in travnike na svojo bližino, tako se dozdeva čutečemu nabirat cvetlic za Majnikov«) kraljico Marijo, srcu. Danes pojdemo na pokopališče in se usta- Kadarkoli gremo na pokopališče obis- vimo pri cipresi. UtrŽemo cimpresino vejico Ut počitka svojih dragih, kadarkoli m jo podarimo svoji mater« rekoč: ' wn^nl0 grobove, škropimo jih z blagoslov- MoZna m Hprrm, vodo, p-ižigani" na njih svetiljke in sve- liha ob r/rol/rh (;e iie pozabimo nikdar na cipreso — na kjer trohne telesa Marijo. Ona verne duše v vicah rada ima, ona — po minulih dneh vedno zanje prosi in moli, da bi kaj kmalu bile rešene iz .muk in prišle k nji. 0 nebeška ti ci-Marija je močna cipresa, ker je junaš- preša Ti vedno bdiš nad dušami, kakor cipresa ko stala, zaupni) gledaje navzgor na križ nad trohljivim telesom. Vsi bodo poprej poza- Marija je spremljala 'Svojega ljubega Sina k bili na duše, kot Ti, močna, tiha cipresa. a O ~ ' 3 Kolikokrat smo že bili na pokopališču, ali smo sc že seznanili z močno tiho cipreso Marijo? Vsa svoja zasluživna dela, karera smo jih izvršili in jih še bomo, vso korist, katero bi imeli od zasluživnih od drugih nam namenjenih del bodisi v življenju, ob smrti ali po smrti, — vse, vse darujmo po rokah Matere božje v prid vernim dušam v vicah. Radi in pogostoma obiskujmo mirodvor, kraj počitka, miru in upanja. Pazimo, da bode vse v lepem redu. Žalostno je videti, ako verniki pokopališča zanemarjajo. Križi več-brat krivo stoje ali pa razmetani po tleh leže. Vse je prepleteno z veliko travo ali še celo s trnjem in drugim grmljem. Zid je večkrat prenizek, na mnogih krajih posut. Kraj za nekrščence in take, ki ne smejo biti pokopani v sveti zemlji ni strogo ločen od blagoslovljenega. Pokopališče mora biti večkrat očiščeno. Seno iz požete ali pokošene trave je treba požgati. Posebno ne sme manjkati na pokopališču večji, skupni križ. Kdor ima smisel za lepoto pokopališča, ima tudi ljubezen do pokojnikov, ima vero in upanje zopetnega svidenja. Glede napisov in oblike spomenikov posvetujmo se z duhovniki, ki nam bodo najpametnejše znali svetovati, kako naj ukrenemo. Vzgled. Blagor mu, kdor časti Marijo. Za vspod-budo navajam tu posnetek iz legende, ki je razširjena v Bretanji na Francoskem. — Nek dvanajstleten sirotek, deček Salaun (Salamon) je ob pamet prišel in zbežal v gozd. Kadar je bil lačen, je prišel v vas prosit kruha. — Ves božji dan ni druzega govoril kot: „češ-čena Marija". --- Čez nekaj časa ni bilo več dečka blizu. Vsi so bili uverjeni, da je revček umrl. Tako je bilo. Našli so mrtvega. Pokopali so ga in nihče se zanj ni zmenil več. Toda kmalu je dolgo in široko zaslovel, ko so našli našli na njegovem grobu lilije z zlatom napisom na zvončku: „Češčena Marija". Odkopali so zemljo in korenine so bile v dečkovih nestrohnelih ustnicah. (Miesiac maj. Krakov 1£00. str. 220.) 0 Marija. Ti nebeška cipresa usmili se naših pokojnih. Tolaži nas žalostne, da bodemo mirni, udani v voljo Božjo vse prenašali in upali na srečno vstajenje. Vse mine. Tudi najlepše telo strohni, ko potečejo dnevi tega življenja. Lepa duša nikdar ne izgine. Pozdravljajmo Marijo večkrat z molitvijo: »Češčena Marija", pozdravljajmo jo z li-liječistim srcem, potem jo bodemo slavili tudi v nebesih. Marija, varuj nas, brani nas, straži nas: „Mocna si cipresa tiha oa grobeh, kjer trohne telesa — po minulih dneh. —“ Oseh ueimih duš dan. Bog jim daj večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti. Kako modro je sv. cerkev uredila, da je določila poseben praznik vsem svetnikom in poseben dan vsem vernim dušam v vicah. Kako hitro pozabi v posvetni skrbi zakopani človek na svoje ranjke. Ta dan ga zopet vzdrami, da se spomne, da se zamisli na pretekle dni. Sili ga spomniti se vernih duš v vicah in posebno onih, za katere je najbolj dolžan moliti. Vobče smemo trditi, da je malo src, ki bi na današnji dan ob lepih vzgledih verni-nikov, ob skrivnostnih obredih bogoslužnih, ob živi besedi o trpljenju vernih duš, ostali brezčutni. Če se ta dan ne spominjamo vernih duš, se jih pa bodemo tudi med letom sploh prav teško spomnili. Današnji dan je praznik vsake družine, spominski dan za vse ljudi. Svet je nepretrgana veriga rodov, ki nastopajo in izginjajo. Zato stoji danes pred našimi očmi odprt tisti svet, ki je bil pred nami, ljudje, ki so od-živeli. Koliko izmed njih stopa danes pred nas in naslanjajoč se na posebne pravice nam kliče: ..Usmilite se nas posebno vi, Oče, mati, sin, hči, brat, sestra, mož, žena, dušni pastirji itd. milo vzdihujejo : O, vsaj danes, ko nam dobra mati sv. cerkev določa poseben spomin, pridružite se ji tudi Vi in vlijte v naš plamen kapljico tolažbe. Eden vpije: „vse leto, (morebiti več let) se zame niste zmenili, usmilite se me vsaj danes. Drugi vzdihuje: „ob moji smrti ste jokali, sedaj pa jokam jaz vsled vaše nemarnosti". Tretji tarna: „0 nehvaležnost, koliko sem Vam dobrega storil, vi uživate sad mojih žuljev, in me pustite trpeti!“ Četrti tuguje: „Ko bi le mogel nazaj, povedal bi vsem, koliko trpim, toliko, da bi sc kamenu smilil. Peti toži: ^Trpljenje moje povečujete s tem, ker ste pozabili na moje nauke in grešno živite". Šesti prosi: „mati vsaj vi pomagajte, oče vsaj vi usmilite se, otroci, spoštujte mrtvega očeta, pokojno mater". Sedmi opominja: „Vi ste krivi mojega trpljenja s mlačnim, lahkomišljenim življenjem, nehajte, žaliti Boga z malimi grehi, o spoznajte, da ti niso malenkosti. Osmi svari: Ne opustite sv. poslednjega olja in dušne pripo-ročitve". Deveti uči: Ne odlašajte pokore do zadnje ure, res je vsega sem se bil spovedal, vse sem objokoval, a premalo, prekratko sem po sv. spovedi živel, da bi mogel zadostiti pravi'nosti božji. Deseti opozarja na stanovske dolžnosti: Vsak stan ima posebne dolžnosti, oh ne zanemarjajte jih, tu so tudi stanovska trpljenja. In štel bi na stotine, tisoče, milijone vzdihov, ki se posebno danes izvijajo iz vic in udarjajo večkrat na gluha ušesa živih. Usmilimo se, usmilimo se pokojnih. Videli srno po bolnišnicah razne oddelke bolnikov, v vicah je takih oddelkov nebroj. Enega žge v očeh, ki so žalile Boga, drugega peče v ušesih, ki so poslušala slabe pogovore, tretjemu se suši jezik, četrtemu gnijejo roke, petemu noge itd. Ne vprašajte kako je to mogoče ker telesa v grobu trohne. — Pri Bogu je mogoče, da trpi duša tudi za telo, saj je ona tudi čutila njegovo slast Ke-daj pa naj se telo pokori in kje, ako ne v vicah, ko vemo, da na sodnji dan ne bo več vic. Telo nadomešča Vsemogočni Bog, ki je v duši v vicah da žgati, spirati, čistiti, da vstane poveličano. Ko bi sedaj bila vojska na Turškem, kako pridno bi oni, ki bi imeli svoje drage na bojišču, prebirali časopise, pisma, da izvejo, kako se stvar godi. Na daleč bi šli poslušat, ako bi se kdo vrnil, naj kaj pove tudi o njihovih, z veseljem bi mu kaj dali na pot, ko bi upali, da bo kdo gotovo tjakaj prišel in jim to izročil, Oh poslušajte glas iz še hujšega kraja, kot je Turčija, iz vic Berite pismo svojih pokojnikov, kateri Vam jih po pošti sv. cerkve danes pošiljajo. Grozno trpe in Vi jim lahko pomagate. Kako hvaležne nam bodo duše, če jih rešimo, da še celo v vicah lahko za nas prosijo, saj so prijateljice božje. Med tem, ko Vam kličem in Vas prosim usmilite se svojih pokojnikov, ne morem drugače kot svečano in resno zaklicati: Še je duš na svetu, ki bodo kmalu duše v vicah. Te so naši bolniki, ki bodo kmalu stopili v večnost pred Sodnika. O ne čakajmo, ne odlašajmo. Bolnike je treba 'prevideti s sv. zakramenti. Kdor v Bogu umre, brez smrtnega greha, ta pride v vice, če ima še kak mali madež, da ga opere, ali pa še kako časno kazen. Duše, ki v smrtem grehu umrejo, vic ne vidijo in današnji dan iz pekla ne kličejo za pomoč — in vsak naš trud bi bil zanje zaman. Danes moramo tudi sami nase paziti, da nam bodo molitve, ki se bodo opravljale po naši smrti res koristile, če bodemo kedaj trpeli v vicah. Enega smrtnega ne izbriše niti milijon vic niti milijon sv. maš, milijon rožnihvencev do sodnega dne ne, izbriše pa v trenutku milijon grehov spovednikova beseda pri sv', spovedi. Sklep, katerega moramo danes storiti je ta: Živimo krščansko, umrimo krščansko, poskrbimo da naš bli&nji kivi in umre krščansko, spominjajmo se vernih duš. Morska zvezda. Tebi, morje danes kličem: Tebi moj pozdrav velja, ker si dalo grob mrličem, miren grob na dnu voda. Morska zvezda naj pa duše te bogu priporoči da, če nimajo miru še, danes vsaka ga dobi. Moja cipresa. Molj k<>t £sa drevesa mi ugajaš ti, ljubljena cipresa, znak ntožnoti. ('uvaš ti grobove zvesto, dan in noč,, dokler im pozove k sodbi božja mtČ. Kakor lani letos. Kakor lani letos zopet tu kleči m prižiga svečo revna, tužua liči. Kakor lani letos joka, sc solzi, grob pa s sveto vodo žalostna kropi,. Dokler je živela mati! Dokler je živela mati. je doma bil pravi raj, a. sedaj je vse drugače, dom je nas praznote kraj: Semkaj sem zato hitela, k svoji materi na dom, dane* bom pri .nji preb d el n, nji vse potožila bom: Kakor grob molčeča si cipresa ti vedno zeleneča up prihodnjih dni. Kvišk" zreš v nebesa nam kažoea pot, varuj nas, cipresa, varuj grešnih zmot. Kak>>r Tani letos siplje nanj cvetic in k Mariji kliče: „ke*i ga i/. vic!** Kakor lani let-za (četa tu, v/diba, moli, prosi • ,,Bog 'mu kaže mi rod v orni viH. Smrt mogtčua/ kruta sila, tudi mene zamori, kje, kedaj, kako bo bila, to nikomur z iam> ni. Vendar vemo prav ' gotovo, če smo v milosti ob nji. tla življenje pride novn, polno vtčnib radtisti. . V cerkvi najdem lolažila. pred oltarjem tam kleče in predraga mi gomila stopi živo tu pred mo. JNfagrobno cVetje: dobiva ho v naši prodajalni: 'J'r s t, \ i a d e 1 1 o P o s t o š t o v.