11—	——■
Izhaja v Trstu
nat peteK qd 5, pop,
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana .pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo is npravništvo
Ul. del Lavatoio št. 1,1.
Telefon 18-67.
—
11 | | Posamezne štev. se prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovora. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmemo.
■-------------------- |
Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
nPajte nam cenili stanovanj!“
V nedeljo, dne 20. t. m. je sklicala N. D. O. v gledališko dvorano Narodnega I (»oma v Trstu javen shod z edino točko dnevnega reda: „D a j t e nam cenih Oauovanj!“
Predmet, o katerem se je razpravljalo, J® tolike važnosti za dtlavstvo sploh, ne 8amo za naše delavstvo v Trstu, temveč 1 r&vno tako tudi za naše delavstvo po drugih pokrajinah, saj hišni posestniki povsod okušajo zvaliti svoja v resnici ali pa tudi j6 dozdevno zvišana bremena na rame najemnikov iz delavskih slojev, predmet je l®rej tolike važnosti, da smo gotovo upravičeni, da poročamo o stvari nekoliko ob-Sirnejš*.
Da tržaško delavstvo res bridko čuti Neznosne stanovanjske razmere, je pokazala velika udeležba na shodu. Bilo je Navzočih gotovo precej nad 400 samih v težki borbi za vsakdanji kruh izmučenih delavcev, ki so dah tu duška svojemu ogorčenju na vedno se povečujočem pritisku hišnih posestnikov na svoje najemnike. Protest je bil tako složen, kakor bi Prihajal iz enih samih ust, in bil je tako krepak, kakor bi ga izgovarjali tisoči in tisoči.
Shod je otvoril odbornik N. D. O. tov. dr. Brnčič, ki je poudarjal, da je N. D. O. prav pred kratkim priredila v tej dvorani celo vrsto shodov, na katerih se je razpravljalo zlasti o razmerah delavstva v prosti luki, o zapostavljanju našega delavstva in favoriziranju tujega, zla si r -gnikolov. B.la so to važna vprašanja, šlo Je za vaš kruh. Dnevni red današnjega shoda obsega ravno tako vazen predmet. Shod se je sklical, da slovensko delavstvo odločno protestira proti vedno naraščajoči draginji, proti vedno naraščajoči draginji stanovanj.
Eksistenca delavstva je naravnost obupna, naravnost čudno je, da je kaj takega mpgoče v tako velikem trgovsk. mestu, kakor je Trst. In to ne velja samo za delavstvo, temveč se enako pritožujejo vsi sloji. Če se pritožujejo državni uradniki, ki uživajo poleg plače tudi še stanarino, baj naj šele poreče delavec, ki je navezan edmo-le na svojo nizko plačo ! In še bi bilo, toda stanovanja, zlasti delavska, niso samo silno draga, temveč obenem celo silno nezdrava. In vzlic vsemu temu so hišni gospodarji brez vsa-
kega povoda s e d a j zvišali sta -narino ne samo za 20, 30, t e m-več celo za 60°/0 in še več. Če bo šlo tako naprej, delavec sploh ne ho mogel več stanovati v mestu, temveč se bo moral izseliti iz mesta v okolico, celo uro daleč.
Vprašamo se sedaj: kdo je kriv vsemu temu? Kriv temu je sistem. Mestna uprava šteje med svojimi privrženci po veliki večini hišne gospodarje, pripadnike vladajoče liberalne stranke, kamore. In ti ljudje gotovo ne bodo protestirali sami proti sebi. Drugje skrbe mestne uprave zato, da se delavstvo naseljuje v mestu, kaj j>a se je napravilo pri nas ? V Trstu imamo nekaj delavskih h š, a te hiše so last zavoda za zavarovanje proti nezgodam. In tu so zopet gospodarji ka-moristi, zato je prostora v teh hišah edino le za Italijane, regnikole. Za slovenskega delavca tu ni prostora. Poleg tega zavoda obstoji samo še eden, ki vzdržuje okrog 100 stanovanj, toda prav ta zavod je sedaj znižal ceno stanovanjem za vsaj 60°/0 (ogorčenie)
Razmere so torej res neznosne. Prihodnji teden se bo razpravljalo v mestnem svetu o tem vprašanju. Razni sloji so že sklicali o t< j zadevi shod« in zavzeli svoje stališče, le iz slovenskih slojev se še nihče ni zganil, kar bodi tu konstatirano. Ker torej nihče še ni storil ničesar, je smatrala N. D. O. za svojo dolžnost, da skliče svoje članstvo na shod in zavzame primerno stališče ! (Živahno odobravanje !)
K besedi se oglasi nato
tov. dr. Josip Mandič,
ki je burno pozdravljen govoril približno tako-le : Pritožbe so splošne, da draginja stanovanj postaja od dne do dne nevzdrž-ljivejša. Hišni gospodarji pritiskajo od vseh strani, da mora revež delavec pri obstoječih mezdnih razmerah res naravnost obupavati. V zadnjem času so se stanovanja podražila ne morda za 5 do 6% na leto, temveč kar za 20 do 25%. Hišni gospodarji, združeni v društvo hišnih gospodarjev za celo tržaško oz* mlje, so storili nekak kartel, ki je sklenil podražiti stanovanja za 20, 20, da celo SOu/o in to pred vsem tistim slojem, ki že itak komaj izhajajo.
Učinki tega ravnanja so vidni in občutljivi za vsakogar, a posebno s stališča narodnega gospodarstva se mi zdi potrebn i, da preiskujemo, kje tiči pravzaprav jedro celega tega vprašanja.
Občina je središče vsega gospodarskega 1 življenja, najpoglavitejši del človeške or ganizacije. Cesarski patent z dne 17. marca 1840, ki je podlaga naše državne ustave, pravi, da je podlaga proste države prosta občina. Če državna postava polaga toliko važnost na obširno, morala bi imeti občina toliko moč, da bi lahko uveljavljala vse, kar se je zdi, da bi bilo v prid svojimi Občinarjem. Vidimo pa, da je občina zelo omejena v svojem delokrogu, vidimo, da je občina v najvažnejših svojih sklepih odvisna od naj višjega odobrenja.
Občina ima svoj samostojni in pre-nešeni delokrog. Obč na samostojno upravlja svoje premoženje, ima v svojem delokrogu tržno nadzorstvo, zlasti ureditev cene in mere, zdravstvene zadeve in občinsko policijo. Sodelovanje pri javni upravi pa spada v njen prenešeni delokrog
Mislil bi človek, da je občina res prosta pri upravi svojega premoženja, ali to ni res. O ivisna je v tem od Dunaja,, ne more n. pr. razpisati novih davkov brez dovoljenja najvišjega faktorja. Ako občina hoče uvesti n. pr. davek na kapital, brani Dunaj. V Trstu se je hotel uvesti neki davek, v Črnovicah se je hotel uvesti neki davek na dedščine, a država je rekla ravno tako v Trstu kakor v Černo-vicah : — ne ! Seveda ker bi bili v prvi vrsti prizadeti kapitalisti, dočim p a j e vlada dovolila davek na tram-i vajski promet, na razne užit-nine, po katerem je v prvi vrsti prizadeto delavstvo! Dovolila je tudi zvišanje najemninskega krajcarja, seveda, ker tu ne pride v poštev potreba in sreča ljudstva, temveč le potrebe in koristi države ! (Burno pritrjevanje !)
Občina, ki bi morala biti prosta, visi tako nekako v zraku med dotičnim krajem in Dunajem. Slabo je to za občino sploh, naravnost obupno pa je za delavstvo zlasti tamkaj, kjer so v občinskem zastopu osebe, ki so zastopniki kapitalističnih slojev, ki nimajo niti volje niti smisla za širše mase. In tako je ravno v Trstu.
Tržaška občina je pač ustanovila v zadnjem času celo vrsto takozvanih „ricre-atorijev' za deco, ali to le z namenom, da širi laško kulturo na škodo Slovencem. Občina tvori milijone in miljone v gotove namene, a za odpravo stanovanjske bede se ne stori nič. Pred 8 leti naj bi se bil ustanovil zavod za majhna stanovanja, a še danes ni nič žojimi, ker se izgovarjajo,
da bi pač radi storili, a da jim tega ne puste drugi, dočim je vedno dovolj denarja, kedar gre za „Lego nazionale“, za kaka nepotrebna prometna sredstva, za predor skozi Montuzzo so žrtvovali milijone, in ravno tako hočejo za cesto do Tržiča, kadar pa gre za zboljšanje položaja delavstva, pa imajo za nas, po^ domače povedano, samo veliko figo. (Živahno pritrjevanje !) Za vse drugo imajo milijone, ali kedar gre za potrebe onih, ki jim pridobivajo denar in premoženje, kedar gre za nižje ljudstvo, delavstvo, kmeta, ko gre zato, da se zapreči podražitev stanarine, tedaj se v občinskem svetu volijo razni odseki in pododseki, ki se potem leta in leta vglabljajo v razne spise, ki so jih dobili iz Berolina, Hesensk^ga in bogve od kod še, in t>tko se dogaja, da stvar trpi že skoraj lo let in se še ni storilo prav nič. Stanovanja ne le, da niso postala cenejša, temveč so se podražila za 50°/0.
Kako je to bilo mogoče ?
Tudi v stanovanjski politiki je ravno tako, kakor povsod drugje, kjer je potreba večja, sredstva, ki naj bi zadoščevala tej potrebi, pa manjša in tem sredstvom diktirajo cene tisti, ki jih imajo sami v rokah.
V Trstu raste število prebivalstva v vse drugačem razmerju, kakor število stanovanj. Prebivalstvo se je pomnožilo n. pr. za 16 000 oseb, stanovanja pa le za 8 do 10.000. Zato tudi hišni gospodarji tako lahko pritiskajo s cenami stanovanj, ker revež delavec vendar rajši plača dražje stanovanje, kakor pa da bi moral ostati na cesti.
Podražitev stanovanj je posledica špekulacije z zemljišči. Drugih po trebščin se lahko producira poljubna množina, ni pa tako z zemljišči. Ko so zemljišča izčrpana, rasle še vedno število prebivalstva, a število hiš ne more vrč. Žato tudi tako rastejo cene zemljišč. Na to so osnovali hišni posestniki, katerim bi prav zategadel lahko rekli, da so pijavke, ki izsesavajo kri iz nižjih slojev, prav dobro špekulacijo, in delavci, ki niso posestniki hiš, so prisiljeni, da podrede svoje želje željam hišnih posestnikov, ki so, združeni v društvo hišnih posestnikov, solidarno zvišali cene stanovanjem do 50%.
Za primer naj velja le slučaj, da je lastnik hiše, v kateri se nahaja društvena gostilna N. D. O., zvišal stanarino za gostilniške prostore od sedanjih 1900 K na — 3500 K (klici: Sramota! Silno
PODLISTEK.
Boljša bodočnost.
Spisal Jakob Purkart.
Moram reči, da je meue kot mladeniča celo nekako veselilo in celo neko neutolažljivo hrepenenje se me je polastilo bo tujem svetu. Ne pa tako moja pokojna ^ati. Silno težko se ji je bilo ločiti od rodue grude. Železnica in morja ni bila VaJena in vse to ji je vzbujalo silen strah 1,1 skrb. Pa saj se tudi meni ni godilo nalogo boljše. Tolažil naju je oče, kateri bn je bil sam največje tolažbe vreden. 8^o!“ je rekel oče, „pogum vel.a, pa naj br>de kar koli hoče”. In res. Poslovili 5tn° se id sosedov, prijateljev in znancev, 0t^ rodne hiše, ljubega domačega kraja.
Ne bom ti, dragi prijatelj, na dolgo 'n široko razkladal, kako smo se vozili po beznici in potem po daljnem neizmernem ^orju. Povem ti le, da smo po dolgi in ^učni vožnji vendar srečno brez vsake nerode dospeli do zaželjenega cilja v ^ttieriko.
Misli si, dragi, kakšna čustva so nas ^vdajala, ko smo prvič stopili na novi s*et.
. Velikansko mesto z ogromnimi po-°Pji, naval ljudstva povsod tolik, da je
bil za nas nevajene ljudi skoraj poguben. Povem ti, da se nam je kar vrtelo v glavi. Hudo se je udomačiti v velikem tujem svetovnem mestu, kjer si popolnoma neznan. Ne pomaš ne mesta, ne ljudi. Ne poznaš njih govorice, njih šeg, njili običajev. Tu velja le odločnost in pogum.
Hrana in stanovanje je tu silno drago. Kaj bmo hoteli mi siromaki, kateri smo bili skoraj popolnoma brez vsakih sredstev. Ali po dolgi blodnji po silnem mestu posrečilo se nam je vendar dobiti prijazne domače rojake, kateri so nas vzeli pod svojo streho. Tedaj nam je nekoliko odleglo. Ali druga zelo težka skrb je bila, kje dobiti dela, ker je že tako povsod vse prenapolnjeno. Sila je bila velika, ker smo bili z našim preostalin denarjem kmalu pri kraju. Pred vsem se je posrečilo moji ljubi pokojni materi dobiti majhen zaslu-ž-k, in sicer v hiši, kjer smo stanovali. Prala, šivala, kuhala in sploh vsa hišna dela je opravljala v novi službi. Vrhu tega je skrbela, da je bilo tudi doma vse v redu, jaz in moj oče sva se pa neprestano trudila, da bi mogla prislužiti kakšen košček kruha. Ali stalne službe nama ni bilo mogoče dobiti. Le tupatam, posrečilo se nama je vjeti kaj malega. Stvar je postajala vedno hujša. Ves naš zaslužek je bil premajhen ter nikakor ni bil kos vsakdanjim stroškom. Ali prišlo je še hujše, mnogo hujše. Kdo bi bil to mislil !
Mati, moja ljuba mati je postala naša prva žrtev nenasičene Amerike.
Nekega dne, in sicer še le kakih 14 dni po našem prihodu v Ameriko, se je pri pranju močno prehladila. Revica se slutda ni v začetku, kako nevarno je obolela. Tolažila je sama sebe in tolažila je tudi naju, ki se tudi še nisva prav zavedala pn*9 nesreče, katera nama je trkala na vrata. Ali materi se ni več obrnilo na bolje, temveč je slabela od dne do dne, in to silno naglo, tako da se nisva skoraj niti zavedla, da sva jo že izgubila.
Najina žalost se je spremenila v obup. Kje so vse naše nade, naše upanje v boljšo bodočnost, ko nam je vendar ta kruta smrt z enim udarcem prizadejala toliko gorja. Ko smo se poslavljali iz rojstnega kraja, bili so naši naklepi veliki in polni upa, ali sedaj — kako razočaranje! No, pa prišlo je še hujše.
Od s ine žalosti obolel mi je tudi oče. Kaj sedaj ? Moj sklep je bil storjen. Preo-8t»jalo mi ni druzega, kakor, da se vrnem v staro domovino, kajti izprevidel sem, ako ne bova z očetom hitra v tem oziru, da bova morala v kratkem času oba svoje kosti položiti k počitku v tujini. Da bi mogel sam toliko prislužiti, da bi prehranil oba, mi pri tistih strašnih razmerah ni bilo mogoče.
Ali strah me je obšel, kako naj dobim prepotrebni denar za vožnjo nazaj v
svojo domovino. No prijazni sostanovalci so mi razložili, kako naj si pomagam, ako hočem zopet v domovino. In ravnal sem se po njihovem nasvetu.
Sel sem takoj k našemu konzulu in in sem mu razložil vso stvar. Izročil sem mu svoje pravilno urejene papirje ter ga končno prosil, da mi pomore, dokler je še čas, da mi še ljubi oče ne umre v Ameriki. In mož me je uslišal. Pripravil mi je vse potrebno, za kar sem se mu iskreno zahval 1. V par dneh sem bil že popolnoma pripravljen za na daljno pot z bolnim očetom.
Očetova bolezen, katera se je vedno slabšala, mi je delala veliko skrb, kako. bo mogel premagati težave dolge poti. Na očetovo iskreno željo, da bi se nemudoma vrnila v staro domovino, sem storil vse, da sem še bolj pohitel. Pripravil sem vse naše siromaštvo, prepeljal popolnoma oslabelega oč ta na parnik, kateri naju je imel odpeljati, najbrž za vedno iz nove domovine, katera nas je tako kruto sprejela in uničila vse naše nade. Kako tesno nama je bilo pri srcu. Kaki občutki so naju navdajali. Se enkrat sva se ozrla proti gomili pokojne ljubljene matere, ki ne čuti več zemeljske tuge in gorja. Naj ti bo lahka zemljica v tujini, ljubljena mamica
(Pride še.)
ogorčenje !) Seveda je N. D. O. vsled tega odpovedala najem teli prostorov, misleč: kolikor se da, se damo izkoriščati, kar je preveč, pa je le preveč !
Hišni posestniki niso nikakor upravičeni do takega zvišanja stanarine. Gotovo ni njihova zasluga, če raste cena stavbiščem in zemljišču sploh. Da te cene rastejo, ni zasluga hišnih posestnikov, temveč splošnosti. Zemljišče, ki je bilo pred leti daleč od mestnega prometa, se je le vsled velikih žrtev vseh Občinarjev, ki so jih žrtvovali za razširjenje javnih in drugih naprav, približalo središču in dobilo sčasoma današnjo visoko ceno. Hišni gospodar ali lastnik tega zemljišča je tako obogatel brez svojega sodelovanja na stroške vseh Občinarjev, ki so s svojimi davki prispevali k povzdigi mesta.
Toda kako odpomoči sedanji draginji stanovanj ?
Občina naj postane lastnica zemljišč. Občina ne bi tako izsesavala prebivalstva, kakor zasebni špekulanti, ali če bi ga tudi, bi to vendar bilo zopet v korist splošnosti, ker bi dohodke uporabljala za koristne javne naprave. Povsod se čuiejo klici po komuna-liziranju zemljišč hiš, stanovanj, da se iztrgajo iz krempljev teh vampirjev, naj-antipatičnejših kapitalistov, hišnih posestnikov. Tako naj bi tudi v Trstu začela občina z nakupovanjem zemljišč.
Gez noč je seveda to nemogoče, ali če bi občina imela v svoji lasti vsaj 500, morda 1000 hiš, potem bi lahko s svojo konkurenco pritisnila hišne posestnike, da znižajo cene stanovanj.
Le žal, da smo v Avstriji ! Drugod, n. pr. v Nemčiji, na Angleškem itd. je delavstvo ustanovilo celo vrsto stavbinskih zadrug, ki grade hiše, ki po 20 do 130 letih postanejo last dotičnih delavcev. Pri nas bi bilo to sicer dobro, ali težko bi bilo vzdržati konkurenco hišnih posestnikov, in delavske hišice bi prišle zopet v last kapitalistov.
Vsekako pa je občina poklicana, da osredotoči sedanja prosta zemljišča v svojih rokah, da ne pride nobeno zemljišče več v last zasebnih špekulantov.
Podraženje stanovanj je velika nesreča v narodno gospodarskem oziru. P o-draženje stanovanj ima za posledice poslabšanje živijo n s k i h razmer delavstva’, ki mora zaradi zvišanja stanarine »manjšati svoje izdatke za živila, obrtne izdelke itd. Oškodovano je pri tem trgovstvo in obrtništvo, ki mora celo odpuščati svoje uslužbence, ker se promet zmanjšuje. Brezposelnost postaja vedno obširnejša, prilika za delo vedno redkejša, kar poraja zopet krumirstvo in tlačenje cen dela. To vse je posledica podražitve stanarine.
Ravno tako velika nesreča pa je to tudi v moralnem pogledu. Čim cenejša so stanovanja, tem boljša se lahko najmejo. človek potem ne išče stanovanja v klet', temveč v I. ali II. nadstropju. Povsod javkajo o splošni nemoralnosti, da bolezni decimirajo ljudstvo, da se epidemije razširjajo od dne do dne. Ali ti prijatelji ljudstva ne vedo, v kakih luknjah se preživljajo delavske rodbine. Boljše se godi kaznjencem v ječah, kakor poštenim delavcem v njihovih drago plačanih stanovanjih. Z vso pravico smemo reči, da so ječe lepa stanovanja za nepoštene ljudi, dočim so stanovanja slabe ječe za poštene delavce ! (Živahno pritrjevanje !)
Dandanašnji skrbe boljše za živino, kakor pa za ljudi. Bog obvaruj, da bi kdo trpinčil konja ali psa, takoj se najde kak aristokrat, ki se zgraža nad takim dejanjem, toda ali je že kdo kdaj videl, da se je kak tak plemeniti predstavitelj javnega mnenja zanimal za one trpine delavce, ki ječe v zaduhlili podzemeljskih stanovanjih ! Za živino, da, zato skrbe, ne pa za človeško živino ! Le poglejte v tako delavsko stanovanje. Vse skupaj, cela družina, tiči v ozki kuhinji, mož in žena, otroci pa se valjajo po ogDjišču, ker drugje ni prostora. Kake nesreče so tu mogoče ! Kaj takega se trpi. Državnemu pravniku prijavljajo človeka, ki je udaril konja ne prijavlja mu onih kapitalistov milijonarjev, ki zahtevajo od ljudstva, da jim na tak način žrtvuje vse, svoj denar, svoje premoženje, svoje in svojih ljudi življenje! To je sramota sedanjega modernega časa!
V mestnem občinskem svetu tržaškem je obljubil občinski svetnik dr. Zanolla, da do meseca aprila predloži konkretne predloge v zlajšanje stanovanjske bede. Mi ne sledimo onim, ki že sedaj obupujejo nad dobro voljo mestnega občinskega sveta,
zato se nočemo prenagliti in prezgodaj izreči obsodbe. Predlagam torej, da današnji shod sprejme sledečo
resolucijo:
Slovenski delavci v Trstu po N. D. O., zbrani na protestnem shodu dne 20. fe-bruvarja, protestujejo najodločneje proti vedno naraščajoči draginji stanovanj, izjavljajo, da so stanovanjske razmere v Trstu v gmotnem in higijeničnem obziru nevz-držljive, ter pričakujejo da bo mestni odbor izpolnil dano obljubo in predložil najkasneje do 30. aprila t. 1. mestnemu svetu konkretne predloge, da se stori enkrat za vselej konec odiranju ljudstva od strani hišnih posestnikov11.
Govornik je nato še poudarjal, da N. D. O. nikakor ni pri tej stvari za agitacijo, niti za hujskanje proti mestnemu občinskemu svetu. V tem vprašanju smo edini vsi, ki si sicer nasprotujemo v drugih vprašanjih. Občina naj se zaveda svojih dolžnosti napram Občinarjem. Javno zdravje je pogoj javne zadovoljnosti, a to se more doseči le potom cenih zdravih stanovanj. Da to doseže, je najlepša, naj hvaležnejša naloga občine, katere uspešen razvoj tiči tudi prav tem vprašanju. Naj torej vendar občina stori enkrat svojo dolžnost in po^em bomo tudi mi rekli : mi dajmo radi cesarju kar je cesarjevega, in občini, kar je njenega, ker tudi občina daje nam, kar je našega! (Dolgotrajno burno odobrovanje je sledilo govornikovim izvajanjem.)
Nadaljni govornik, kateremu imena žal ne poznamo je poudarjal, da je v Trstu cela vrsta velikih stanovanj praznih in to le zato, ker je hišnim posestnikom ljubše, da je stanovanje prazno, kajti potem ne plačujejo nikakih doklad. Če bi bile doklade uvdene tudi za prazna stanovanja, bi jih gospodarji kmalu oddali. Avgusta meseca lanskega leta je bilo v Trstu 4000 stanovanj praznih.
Nato se je oglasil k besedi drž. posl. dr. Wilfan, ki je izjavil, da so glede draginje stanovanj vsi sloji tržaškega prebivalstva popolnoma edini. Ta draginja naravnost izpodjeda eksistenco prebivalstva. In stanovanja šene podražujejo iz potrebe, temveč le iz dobičkaželjnosti. Občina je v tej zadevi v veliki meri zanemarjala svojo dolžnost. Slovenski mestni svetovalci so sicer zastopniki okolice, a prevzeli so tudi častno nalogo, zastopati tudi mestno slovensko prebivalstvo. Zato bodo po svoji moči storili vse, da se tudi to vprašanje reši pravično.
Dotaknil se je nato političnega vprašanja trdeč, da bi nakupovanje zemljišč po tržaški mestni občini moglo imeti slabe posledice za slovensko stvar, ker bi tako prišla zemljišča v italijanske roke in bi se italijanska last širila vedno bolj proti mestni okolici Upa, da se stvar ne bo rešila na škodo slovenske stvari, in izraža željo, da se kot Slovenci v takih političnih stvareh čutimo edine in složne. (Odobravanje!)
Nato je poudarjal član Z. J. Z. tov. Buffon, kako se v zadnjem času draže zemljišča. Strinja se stem, da naj mestna občina nakupi zemljišč za zgradbo delavskih stanovanj, obžaluje pa, da sl o venski denarni zavodi v mestu in na deželi že pred časom, ko so bila zemljišča še poceni, niso storili enako, in zakaj tudi sedaj ne bi nalagali svojega denarja v take namene! (Burno odobravanje !) Slovenski denarni zavodi so vendar zato, da pride denar, ki ga v njih nalagajo Slovenci, zopet med Slovence. In če bi ti zavodi sami ne gradili delavskih hiš, naj bi vsaj delavstvu s primernimi lahkimi posojili omogočili, da si samo zgradi svoje hiše. (Živahno odobravanje !)
Dr. W i 1 f a n pravi, da tržaška hranilnica in posojilnica sicer ni kupovala zemljišč in gradila stanovanjskih hiš, pač pa da je velikemu številu delavcev omogočila, da so si zgradili svoje hiše.
Tov. Buffon pravi nato, da ni hotel komu kaj očitati, sicer pa ostane pri tem, kar je rekel,
Nato se sprejme resolucija soglasno, in ker se nihče ne priglasi več za besedo, se shod zaključi.
• ZVEZA "
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Poziv slovenskim železničarjem.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam.
»Zveza jugoslovanskih železničarjev, ustanovljena sicer šele meseca oktobra lanskega leta, kliče vse slovenske železničarje prvič k volitvam,
ki so zelo važne za naš stanovski interes.
Voliti je treba delegata in namestnika v „Zavarovalnico avstrijskih železnic proti nezgodam11 za okraj tržaškega ravnateljstva c. kr. državnih železnic, katera volitev se vrši začetkom meseca marca t. 1.
»Zavarovalnica proti nezgodam«
je za nas železničarje velevažnega pomena, in to ne samo za nas, ampak tudi za naše žene in otroke. Radi tega nam je treba paziti, da dobimo v ta velevažni zavod zastopnike, ki bodo odločno zastopali naše interese.
Vsak naj voli kandidate, priporočene po zaupnikih »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Ti kandidati se ne bodo zbali ničesar, povsod in vselej hočejo zastopati naše stanovske interese in nas braniti proti krivicam, pa naj bi bile nam zadane od te ali one strani.
Pravico voliti imajo vsi železničarji in železniški delavci ; vsak mora dobiti glasovnico.
, Za okraj tržaškega ravnateljstva
se priporočata sledeča kandidata, katerih imeni naj zapiše vsak slovenski železničar na svojo glasovnico:
DELEGAT:
Stekar Ivan,
postajni ekspedijent, Trst.. NAMESTNIK:
Prosen Avgust,
kurjač v Gorici. v
zjž — Kvalifikacija. Vsaki dve leti se vrši pri c. kr. državni železnici kvalifikacija ali opisovanje uslužbencev. To je neka uvedba, ki se na eni strani lahko smatra za potrebno, na drugi strani pa je hudo orožje neposredno predpostavlienih "nasproti svojim prideljenim uslužbencev. To opisovanje omenjenih uslužbencev se je zadnji čas le v toliko izpremenilo, da ima uslužbenec v gotovem času pravico, pogledati v list no, v kateri je zapisana njegova kvalifikacija, in da se v slučaju, da se mu je zgodila krivica, tudi pritoži na ravnateljstvo.
Akoravno se posamezniku ni treba bati opisovanja — kajti vsak uslužbenec mora biti toliko pameten, da tudi sam zna ceniti svojo službeno zmožnost, — vendar se lahko dogodi, da se neposredni njegov predstojnik pusti voditi po svojem strankarskem nagibu in „zamaže“ svojega pri-deljenega uslužbenca prav pošteno in mu na ta način lahko škoduje. Tako pride marsikateri nižii uslužbenec in tudi dela vec čudovito hitro na površje, medtem ko se zapostavlja marsikateri, ki je morda bolj zmožen, kakor njegov souslužbenec, in to samo radi tega, ker ni po volji svojemu neposrednemu predstojniku in njegovemu političnemu prepričanju.
Priznati moramo sicer, da so tudi tukaj hvala bogu le redki slučaji. Vsak uslužbenec mora pa tudi sam upoznati svoje zmožnosti, in ako se čuti krivo opisanega, to lahko reklamira, namreč, se pritoži lahko na merodajnem mestu.
zjž— Kako so nizki. Člani nam pripovedujejo, kake nizke agitacije se poslužujejo rdeči bratci. Ako nimajo več drugih argumentov, pa zbadajo posameznike ; kaj boš šel k Mandiču, on je advokat, on je kapitalist, kai se bo on brigal za tebe, kaj misliš, da je tako neumen, bodi enkrat pameten in vpiši se zopet k nam, namreč k rdečim bratcem!
Tukaj naj bo povedano socijalnim demokratom javno in jasno, da prvič Mandič ni še advokat, ampak služi svoj kruh še ravno tako, kakor vsak drugi uradnik ali uslužbenec in da on nikdar ni bil predsednik železničarjev. Pač pa je resnica, kar pa socijalni demokrati železničarji zamolčijo. namreč da se je ustanovila lastna organizacija slovenskih železničarjev, in to je „Z v e z a jugoslovanskih železničarje v“, katere predsednik je tudi železničar, kateri uživa z nami drugimi železničarji enake bridkosti, posebno pa še kot naroden slovenski železničar. In da čuti z nami, priča, da se on trudi za nas in za našo organizacijo »Zveze jugoslovanskih železničarjev1* že od časa pripravljalnega odbora, to je od 15. aprila 1909, ne da bi bil on zahteval za svoje poslovanje kake plače. Marljivo nje-
govo delovanje pa priča lepo napredujoč organizacija »Zveze jugoslovanskih žele* ničarjev, katera šteje ta mesec že 6 članov, torej po 4 mesecih od usta* novnega shoda. Toliko slovenski® železničarjem v pojasnilo.
zjž— Volitev. Kakor je omenjeno v današnjem oglasu, se vrše volitve v n"8' varovalnico avstrijskih železnic proti ne-zgodam** (Unfall) in to v prvih dneh meseca marca. Akoravno ne sanjamo, o® bi prodrla naša dva kandidata, ker sfflO ustanovljeni šele od meseca oktobra lanskega leta, vendar hočemo pokazati, o® razumevamo važnost teh volitev in hočemo združiti naše glasove za naša dva kandidata Ivana S t e k a r j a in A u g u s t ® Prosena. Ti imeni nam jamčita, da smo si izbrali dobra kandidata, kajti oba poznata važnost zavarovalnice. proti nezgodam kot izkušena železničarja. Tovariš Stekar, ki je pričel službo kot postajni j nadglednik, ima danes za seboj kot postajni ekspedijent že 24 let službe, v katerem času je kot prometni uslužbenec in poduradnik imel priliko opazovati, kako važna je ..Zavarovalnica' proti nezgodam in kako važno pa je, da smo v tem zavodu zastopani po sposobnih in odločnih osebah, po delegatih, ki bodo vsled mnogoletne skušnje gotovo uspešno zastopali prizadete uslužbence. Drugi naš zastopnik, kot namestnik delegata, je Prosen Avgust, kurjač v Gorici. Tudi ta vidi, kako podvržen železničar nevarnosti v svoji službi in kako je treba uslužbencem odločnega zastopnika v tem zavodu. Glasovnice za volitve razdeli ravnateljstvo volilcem p° neposrednih predstojnik osebah, in vsak uslužbenec in delavec mora dobiti glasovnico v rok o. Kdor bi je ne dobil, nai se pritoži pri svojem predstojniku. A sak naj zapiše doma v svojo glasovnico sledeča imena: Delegat : Stekar Ivan, postajni ekspedijent, Trst, namestnik : Prosen Avgust, kurjač v Gorici.
zjž. — Podružnica Herpelje. V soboto, dne 19. t. m., se je vršil ustanovni shod podružnice Herpelje in okolica „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Na ustanovnem shodu je bil navzoč osebno predsednik »Zveze jugoslovanskih železni-čarjev**. ki jev referiral o pomenu organizacije Z. J. Z. in v svojem daljšem govoru razložil vzroke, zakaj se je odločil pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne organizacije slovenskih železničarjev. Poudarjal je še posebej, da mi nočemo razdirati, ampak nasprotno, mi hočemo zbirati v naši organ:zaciji Z. J %■ vse slovenske železničarje, ki iz svojega narodnega prepričanja ne morejo pristopiti internacionalni organizaciji. Posebno je poudarjal, da je treba, da se združimo vsi slovenski železničarji v ,.Zvezi jugoslovanskih železničarjev**, da s tem čuvamo tudi pravico Slovencev do službe pri železnici, kajti železnica teče od Trsta do Celovca, od Trsta do Maribora, po celi Istri in od Beljaka do Maribora po slovenski zemlji, in ako pogledamo uslužbence, vidimo, da imajo zasedene najboljše službe Nemci in tudi Italijani, nam pa da ostajajo le še manjvredna mesta. Ako gr® tako naprej, bo ostal za nas slovenske železničarje in naše sinove le še kramp na progi, in namesto da bi služil Slovenec kruh pri železnici na svojih domačih tleh, bo le moral iti s trebuhom za kruhom, medtem ko se bo tujec mastil na naši domači zemlji in postal naš gospodar.
Da pristopi »Zvezi jugoslovanskih že-lezničarjev** lahko vsak slovenski železoi' čar, smo postavili našo organizacijo na popolnoma nepolitično stališče, vsaka 'politika je izključena, vsakemu se pusti svoje politično prepričanje in se lahko pri' druži stranki, kateri hoče. Organizem železničarjev je tako kompliciran, da nam n® preostaja časa, pečati se še s politiko, i® hočemo biti združeni v Z. J. Ž. le železničarji in nič drugega.
»Zveza jugoslovanskih železničarjev pa nima samo namena zasledovati stanov-ske interese svojih članov, ampak jim nuditi v slučaju daljše bolezni tudi podpor® in to v slučaju bolezni, v slučaju smrti i® v skrajni potrebi tudi izredne podpore, d® katerih podpor ima član pravico po šesti® mesecih svojega članstva. Vrhu tega nu®1 članom tudi pravovarstvo v službenih sp®' rih in 4 krat na mesec društvent) glasil® »Narodni Delavec".
Iz vsega tega sledi, da so prispevki članov namenjeni le članoip, in ni se treh® bati, da bi se rabili za kako politi^11® agitacijo.
Izvajanje tov. predsednika so vze navzoči z zadovoljstvom na znanje, in P®
J ročamo, da šteje podružnica Herpelje 1 J. Ž. danes že 26 članov.
Na ustanovni shod je prišlo tudi par ^ocialdemokratičnih železničarjev, kateri so bili prijazno sprejeti in so sledili vsem to< ' c dnevnega reda. Na koncu je za-S' en od sodrugov, rodom Čeh, za besedo, ki se mu je podelila radovoljno.
' svojem izvajanju je pa priznal popolnoma naš pošteni namen in sta dva so-bruga darovala celo 2 K za podporni fond »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Vidi 8e >z tega, da čas ni več daleč, ko bode Marsikateri slovenski zaslepljenec izprevi-rel potrebo železničarske organizacije „Zveze Jugoslovanskih železničarjev« in bodemo ^ruženi v doglednem času vsi slovenski ^lezničarji v Z. J. Ž.
zjž, — Podružnica Kanal Z. J. Ž. mesni venček, katerega je priredila na jMstni torek podružnica Z. J. Ž. in N. D. v Kanalu v prostorih hotela pri „Zla-levu«, uspel je nad vse pričakovanje. bfce se je človeku radovalo, ko je videl Jdeaati v najlepšem redu tako množico budi v prostrani dvorani. Bil je to res Havi demokratični ples. Železničar, dela-v«c, rokodelec, uradnik in poljedelec, vsi s° bili v obilnem številu zastopani. Med !° množico plesalcev in plesalk sukala se J6 tudi množica Sokolov v kroju, 26 po ^vilu, iz Deskel s starosto bratom Ko-bjedicem na čelu. Plesna dvorana je bila 2t>ačaju plesnega venčka primerno ozalšana, 8a kar gre zasluga tov. Rustiji in tov. P. ?°viču. Hvala lepa tudi g. A. Križniču, ^Upanu v Kanalu, da nam je brezplačno Popustil dvorano in razsvetljavo. Cisti do-bjŽek plesa znaša 134 K 90 v., od kate-r>h dobi vsaka podružnica za podporni sklad 67 K 45 v. Vstopnino so preplahi : Matko Fabjan, sodnijski svetnik, 4 K, 5- Križnič, župan, 3 K; Alojz Križnič * K; Ciril Ivančič, davčni pristav, 1 K; A* Hvala, finančni respicijent, 50 v. Srčna kvala vsem dobrotnikom in udeležencem P^ua za mnogoštevilni obisk.
•	Plesni odsek.
zjž. — Zahvala. Podpisani se najjužnejše zahvaljujem „Podružnici Kanal — ^veze jugoslovanskih železničarjev« za člo-'6koljubno izredno podporo, da je darova mojemu sinčku Rudolfu novo obleko v umislu § 16 b) pravil „Zveze jugoslo-'Uriskib železničarjev«.
Peter Sosič, prožni delavec.
zjž. — Zahvala. Tem potom se najjužnejše zahvaljujem „Podružnici Kanalce jugoslovanskih železničarjev« za iz-fedno podporo v znesku K 10’— v sluhu daljše bolezni moje žene.
Jožef Šorgo, prožni delavec.
. zjž. — 'Smrtna kosa. Dne 4. fe-rUaria je umrl po kratki bolezni zvest Jun Z. J. Ž. Vicel Ivan, ogibalni čuvaj c.
drž. železnic v Št. Petru v Šumi v hri. To je prvi naš član. ki ga nam je P°brala bela smrt in obžalujemo to tem-Mj, ker je zapustil žalujočo vdovo. Z. J.
pa je izgubila zvestega člana, ki se je ^uimal za naš razvoj. Naj počiva v miru!
DOMAČE VESTI.
d. — Članom naznanje ! Vnovič naganjamo članom, da ima strokovno j n i š t v o uradne ure ob delavnikih od 4. j.° 6. popoludne in od 7. do 9. zvečer j^poludne ob delavnikih stro-°vno tajništvo nima uradnih r> Ob nedeljah in praznikih so uradne k® od 10. do 12. dopoludne. Red mora ‘u in zato poživljamo člane, da upoš e-to določbo. Strokovni tajnik ima do-^judanski čas določen za drugo važno *° in bo odslej zavračal vsakogar brez lra na določene ure.
Strokovno tajništvo.
d. — Škandalozno postopanje uprave c. kr. javnih skladišč presega že vse meje. Že 14 dni pred otvoritvijo nove proste luke, torej že meseca januarja, je sprejela ta c. kr. uprava v delo 147 delavcev, same Italijane, kvečjemu morda enega ali dva Slovenca. Že to je velikanski škandal, ki pa postane naravnost go-rostasen, če se ve, da je c. kr. uprava sprejemala in sprejela te delavce tako skrivaj, da sploh ni nihče vedel, kdaj so bili sprejeti. Saj je ta uprava vendar cesarska kraljeva in je c kr. namest-n i k zagotovil slovensko delavstvo, da dobi tudi dela v prosti luki, in je isto pravico priznal slovenskemu delavstvu tudi C. kr. trgovinski minister. Ali kaj se briga C. kr. dvorni svetnik Giorgio M i-nas in C. kr, inšpektor Ercole Polacco za c. kr. namestnike in c. kr. ministre, ko je treba oškodovati ubogega slovenskega delavca, samo. da se zadovolji i talij a n-sko-narodnemu šovinizmu! če ne drugega, sprejemanje delavcev bi se bilo moralo javno razglasiti, saj ima vsak avstrijski državljan pravico do zaslužka pri avstrijskih državnih podjetjih. Toda to se ni zgodilo, samo da bi se Slovenci ne bili oglasili za delo. Opozarjamo na ta neču-veni škandal vse jugoslovanske poslance, da takoj ob pričetku državno zborskega zasedanja izpregovore naj odločnejšo besedo. Celo ob slavnostni otvoritvi nove proste luke so se pri delu uporabljali podaniki italijanskega kraljestva, domačine Slovence naj bi pa na tak vnebovpi-joče krivičen način oropali za zaslužek. Če imajo naši poslanci le količkaj smisla za svoje dolžnosti, morajo tu napeti vse svoje sile, da se stori enkrat za vselej konec takim zavratnim napadom na obstoj našega slovenskega delavstva!
d,— Iz tehniškega zavoda „Stru dolf« pri sv. Andreju nam pišejo : Kak) azi|ske in turške razmere vladajo pri nas, naj Vam zadostuje sledeče poročilo: Cenj. gospod urednik ! Dovolite neko iko prostora v Vašem cenj. listu, da Vam nekoliko potožim o naših gorostasnih in neznosnih razmerah, katere nam povzročajo različni nam v narodnem oziru nasprotujoči faktorji. Mislil bi si vsak trezno misleči človek, da tukaj pri nas v ^tehničnem zavodu' pri sv. Andreju, ker tako lepo molčimo — seveda tudi tukaj je nekaj tiste takozvane slovenske potrpežljivosti — da se cedi samo „med in mleko« kakor v obljubljeni deželi, da je tako vse v redu in na čistem. Ali zelo bi se varal dotičnik, ki bi kaj takega mislil. No, pustimo za to pot ravnateljstvo pri miru, ker v njem nimamo iskati pravega vzroka. Predno pa gremo v razne tovarniške oddelke, ustavimo se malo na dvorišču. Poglejmo, kako se dela pod nadzorstvom g. J. Lobanje. To vam je delovodja (!), ki res nima nobenega krščanskega usmiljenja. To, kar on dela, kakor on postopa z ubogimi delavci-trpini, to presega vse meje. To je res živinsko postopanje za prosvitljeno XX stoletje. Toda naj si zapomni ta gospod, da bo tudi naša mera enkrat polna, kajti tudi mi nj*-govi podložniki znamo marsikaj imenitnega o njem v slučaju potrebe spraviti Dalje na četrti strani.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’ Adria“ ul. Nuovu štv. It in ,,Ai fratelll dalmatl“ ulici Zudecshe Stv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Wa bogato zalogo vseh potrebščin za mriiče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve : čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo	sl
Telefon št. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
v novo slovensko v
BR1VMCO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstva za mho-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo.	SVOJI K SVOJIM!
S spoštovanjem
Miroslav Kovačič,
brivec.
Književne novosti:
GREGOR /ič: Poezije, zv. IV. . . .
vezano
GOVEKAR:	„Dobra gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano............
„Štiri ranice slike", povesti .... BENES: „Bro dskov.kl odvetnik* . Kip Gregorčiča...................
K 2-20 „ 3.20
2-80
—•60
1-50
41—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah
NOVOST 1	*	NOVOST
linklll za dvora ne In vrte pri :: zabavali ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Sloumikl knjisornl In papirnici
)osip\Qorenjec
TRST, Tla Taldlrivo 40.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
Tovariši N. D. O.
Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic itd.
je odprl naš rojak
° K. CVVENKEL °
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim,
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
T RST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najiinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Članom N. D. O. pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter j amči za 2 leti.
Članom N. D 0. so znižane cene.
udani
Alojz Povh, urar.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slndftičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo
DBG
1IE
• ■ • ■
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjamo
• ■ • ■
ulica Petronlo številka 1.
A. B.
i- ■ ifii im	'~~i |
JRZflSKfl POSOJILNICA IH nPflNILNICfl“
registrovana zadruga z omejenim porostsem.
piaz^ (lella Casermn St. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glava	vicah). — TELEFON št. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
wr 4 Vlo
Renlni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. , Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 5’/, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
| Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne.
| izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
v\\\w\\\\w Poštno-hranilničui račun 816-004.
Novo pogrebno podjetje

j
AUSTRO-AMERIK ANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
5. marca parnik , Argentina" Nowi-York via Patrasso-Palermo.
3 marca parnik ,,Crlumbia“ v Buenos-Aires via Almeria-Las Pal mas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi r '	inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tr.tu, ulica Molla Piooolo it. 2. ali pa b kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Člani „N. D. 0.“ ! Pozor l
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v nlica BELVEDERE št. 3.
.n v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
d ko^ nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Totefon št 699.	Telefon št. 699.
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADČ1ČARNA
TRST, ul, Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
IRonsumna zadruga H. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. II. ul. Miramare : Telefon: štev. 23-21. :	m. v Škednju.
Člatl dobiček tega Vašega prvega go-apodarskega podjetja je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari!
)
na dan.fZa danes ga opozarjamo samo toliko, naj bode malo bolj pravičen naprsni našim tovarišem ; v nasprotnem slu čaju bomo primorani prijeti za kljuko ravnateljevih vrat in tam izpregovoriti o naših tako neznosnih razmerah.
(Konec prihodnjič), d— Skrajna nesramnost. Skoraj ni mogoče verjeti, kar nam poročajo iz Zagorja ob Savi na Kranjskem. Kakor smo čuli, tako tudi povemo. P r e m o g o-kopno vodstvo v Zagorju da je odpovedalo brez vsakega drugega povoda delo trem slovenskim delavcem, ker so bili izvoljeni v občinski zastop, v katerem imajoSlovenci večino, nekega uradnika pa da so iz istega vzroka degradirali na slabše mesto. Če je to res, je to škandal vseh škandalov, in slovensko delavstvo bo vedelo storiti tu svojo dolžnost.
d,— Narodno delavstvo v Trstu In okolici opozarjamo na slovensko tvrdko K. C iv e n k e 1, zalogo klobukov, dežnikov, palic, ovratnikov, srajc, platna, robcev itd. v Trstu, Corso št. 32 Člani N. D. O., ki se izkažejo z društveno izkaznico, imajo 5% popusta. Podpirajmo domačine!
d. — Analfabetski tečaj. Analfa-betski tečaj zaveden po „N. R. 0.“, koji se obdržaje u družbinoj školi u Siani, lepo napreduje. Potaknuta ovim uspjehom misli N. R. 6. otvoriti ove godine još nekoliko točajeva.
d. — Šturje 21. svečana. Konsumna prodajalna podružnice N. D. O. v Ajdovščini vidno napreduje. Vkljub temu, da se je od neke strani delalo na to in govorilo, da mora v par mesecih propasti, se vsak teden udje množe. Zadruga šteje danes okolu 80 najboljših družin. Tolikega števila stalnih odjemalcev nima nobena tukajšnjih prodajalen. In s tem je zagotovljen in osiguran njen obstanek. Vodstvo in odbor sta poskrbela, da je trgovina opremljena z gospodinjskimi in gospodarskimi potrebščinami ter vedno svežim in najboljšim blagom. Ta napredek nekatere silno boli, da se jeze penijo, med temi posebno „črne goske v gasi". Ta hiša ima posestvo, krčmo, prodajalno, prodajo žganja jft tobaka, torej štiri obrti. V prodajalni je bilo dosedaj najdražje, in vsled tega jo je delavstvo večinoma zapustilo in pristopilo v konsum. Zato pa sedaj sipljejo gnjev na naše odločne konsumentinje in može z raznimi žaljivimi opazkami in ravno tako tudi na konsumno prodajalno. Imamo tudi par babnic proti nam, ki so razvajene in si nosijo pod predpasnikom razne pijače. Seveda tega v konsumu ni, ker tam je v vsaki knjigi zaznamovana vsaka stvar, ki se je vzela. Take ženske se seveda boje, da bi možje ne izvedeli njihovih postranskih »potreb". Omenjenim črnim goskam svetujemo, naj si omislijo „hašpelj“, kakor ga imajo naše ženske. Poskusile bodo, kako se denar zasluži, potem bodo pa drugače govorile. Toliko za danes. Mi pustimo vsakemu prosto voljo, zahtevamo pa tudi, in to odločno, naj si bo kdorkoli, da si ne pustimo kratiti naših življenakih pravic.
Konsumenti N. D. O. d. — Naše gledališče. V nedeljo, dne 27. t. m., ob 5. uri zvečer v gledališki dvorani »Narodnega doma* v Trstu predelana in popravljena burka našega domačega dramskega pisca Jake Štoka. Sodeluje vojaška godba. Slovensko delavstvo! V nedeljo zvečer torej v »Narodni dom" !
Organizacijske zadeve.
o.— Predavanja. V nedeljo, dne 27. t. m„ ob 10. dop. predava tov. dr. Josip Mandič v čitalriški dvorani pri sv. Jakobu v Trstu o zanimivem predmetu: »Pregled gospodarskih oblik od najstarejših do namovej-š i h čašo v“. — V četrtek, dne 3. marca, ob 8. zvečer, predava g. dr. Rismondo v čitalniiki dvorani pri sv. Jakobu v Trstu o razmerah na Balkanu. Predmet
je gotovo zelo zanimiv. Pričakujemo pri obeh predavanjih naj obilnejše udeležbe s strani našega delavstva.
o.— Skupna seja odborov „Lloyd“, »linoleum", »plinarna”, »sv. Marko-Strudolf", krajevna skupina sv. Jakob se vrši jutri v soboto, dne 25. t. m., točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri sv. Jakobu.
0.	— Glavna skupština »Narodne Radničke Organizacije". Na sastanku liduciara dne 23. ov. mj. zaključeno je obdržavati glavnu skupšt nu na Uzkrs dne 27. ožujka u 10 sati jutrom.
Dopisi.
d. — Iz Zagorja ob Savi. Pri nas
v Zagorju nam dobro procvita podružnica Narodne Delavske Organizacije. Vršijo se predavanja, po katerih se zamorejo tudi nevednemu delavcu oči odpreti, da bode sam izpregledal, da si bode znal pomagati v svojem sedanjem žalostnem stanju. Draginja živil raste od dne do dne, plača pa ostaja ista ali pa se celo še manjša. Na teh predavanjih je predaval tovariš Slavoj Škrl, tajnik N. D. O. v Ljubljani. Predaval je o socijalizmu in narodnosti, kapitalizmu in delavst u. Prvikrat dne 30. m. m. je bila udeležba vzlic neugodnemu vremenu povoljna, a dne 20. t. m. bila je še enkrat večja. Upati smemo torej, da bo delavstvo v Zagorju skoro spregledalo ter se bo pričelo trumoma udeleževati javnih shodov in predavanj v Sokolskem domu. Prvi javni shod bo dne 6. sušca ob 3. uri popoldne. Na programu bodo točke :
1.	Splošne ljudske potrebe.
2.	Neznosna draginja in slaba plača.
Najbrž bo na shodu govoril tov. dr.
Mandič iz Trsta ali pa kak drug govornik. Natančneje se izve iz vabilnih lepakov.
Udeležite se tega shoda v največjem številu, ker tu se gre za občni blagor delavstva.
Zagorski narodni delavec.
d. — Pula. Spor kod tvrdke Mattelich i naši socialiste. — Zaokupljeni drugim neodgodivim poslom, ne mogosmo se do danas osvrnuti na spor, koji je bio kod tvrdke Mattelich i na po-stupak social demokrata u tom pitanju, osobito na pisanje njihovih organa »Lavo-ratore" i »Rdeči Prapor".
Što se tiče spora, taj je uslied izdaje nekih radnika iz Golca, koji su bili obe-čali našem posebnom izaslaniku, koji je tamo bio pošao, da nitko neče doč>, svršio time, što je gospodar primio natrag u po-sao jedan dio radnika.
Potežkoče radnika u ovom sporu bile su velike. 1) Radnici su bili odpušteni od posla, a niesu ga oni obustavili. 2) Radnici su bili privremeni, po tom bez ikakove zakonske zaštite. 3) Gospodar se je pri-pravio na taj korak i izabrao zgodan čas. 4) Oblasti su u svemu išle na ruku gospodam. (Spomenuti čemo, da je sam tajnik N. R. O. drug Vrankovič bio uapšen i da je državno odvjetničtvo zavelo protiv njega iztragu radi presije i bunjenja). A tko bi ih svih nabrojio. Usprkos tomu N. R. O. našla se je pred gotovim činom, te je bila prisiljena da preduzme sve u interesu radnika, a i preduzela je, što su joj sami radnici priznali.
Nego želimo osvietl ti malo postupak social-demokrata u ovoj prigodi. Njihovi ljudi obilazili su naše radnike, te ih mamili u »Časa del popolo" govoreči im, da če Mattelich, jedino ako budu u njih urediti njihov odnošaj, dozivali su ih svakako. Kad ne uspješe, tad su trčkarali dnevno do Mattelicha i njegovih namještenika, po što ne znamo, nu kako se pronosi, da se informiraju o sporu. (Liepih mi radnika, koji se o sporu medju radničtvom i po-slodavcem daju informirati od poslodavca). Dapače govori se, da ga je jedan socia-listički vodja bodrio na uztrainost protiv radnika tvrdeči, da radnici neče dugo moči izdržati.
Nego vrhunac imfamije je člančič iza-šao u „Lavoratore“, koji pisuči o sporu
tvrdi, da je N. R. 0. natjerala radnike u štrajk, da bi tim poslužila jednom članu svojeg odbora, da dobije posao Matteli-chev u ruke. Koliko tvrdnja, toliko laži. Prvo nije bio štrajk, več je gospodar od-pustio radnike, po tom ih N. R. O. na štraik nije mogla natjerati. Tvrdnja pak, da je to bilo udešeno, da se posao uzme Mattelichu, da ga onda dobije u ruke član odbora N. R. O., je najinfamnija kleveta, koju može da nabaci samo onaj, kojema je osobni profit mjerilo svakog rada.
Tu istu osvadu nabacio je i »Rdeči Prapor", koji je o sporu donio dva dopisa puna netočnosti i refleksija, koje na istima baziraju.
I tako su socialisti i ovom prigodom pokazali, koliko im je do radničke borbe, ako ista ne nosi njima stranačkog profita.
d. — Otvorena Iječtlička mjesta kod bolestničkih blagajna. Kod bolest-ničke blagajne radnika mornarice otvoren je natječaj za četvrto mjesto lječnika sa plačom od 5240 kruna godišnjih. Natječaj traje do 1. aprila. Treba podpuno poznavanje hrvatskog jezika. — Kod kotarske bolestničke blagajne bio je do 24 ov. mj. otvoren natječaj. Vidit čemo, da li če socialisti pri imenovanju liečnika paziti na njegovo znanje hrvatskog jezika, kojeg ima na li ljade radnika učla-njenih. Sudeči po dosadašnjem postupku, gospoda sa odobrenjem i »jugoslavena", koji sjede u upravi, idu za podpunim iz-ključenjem hrvatskog jezika, što se nije ni priiašnji liberalni ravnatelj usudio učiniti. Čestitamo »sudrugovima", a čekamo uspjeh imenovanja liečnika, da progovorimo pitanje.	v
Odgovorni urednik : STEFAN KOS.
J** Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subao
TRST, - ulica dellJstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka j? veliko izbero vsakovrstne moke In mandorl*1* najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
gar* Postrežba na dom 'v--ki
—— Pekarna i sladščičarna
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno nt*J* raznovrstne sladščice In Izdeluje najboljše W kote. — Sprejema naročila za torte, pince, itd., ter postreže na dom. Telefon št. U'’
Josip Štolfa. ?£?“
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska del*-
- ^
Podpisani priporoča sl občinstva in nom »N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladščiCarno in tov. biškotov
v uliei del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
vedno svež kruh *^p(l
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje-
Sprejema tudi naročila za torte, pot'0® pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
Na novo urejena
: Pekarno Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Giacomo št, 20, - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsa vrstne pladš&ice, čokolado itd., kakor tuflI najfinejše likerje.
VELIKA IZBIRA
za moi in otroke.
raznovrstnih oblek
Bohinec & ۩.
Via delle Torri 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd.
— Priznano nizke, stalne cene ,	—
POZOR! Člani N. D O. dobijo poaeben popust.
** Usi Slovenci v slovensko trgovino! ‘‘
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Za zmanjšanje v kratkem času svojo sedanjo vel ko zal°£° blaga, odločil sem se
vse cene zelo znižati.
I Obleke za moške in dečke, suknje: Pal^' Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (saf chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnj6 hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice M'
Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 ^ z dostavljenega lastnega blaga t. j. samo delo K 1G>
in 20. £astna krojačnica.
Govori se slovensko. ~
— JADRANSKA BANK A v TRST II -
Via della Cassa di Risparmia St. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VBED^OSTflE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIdvRITETH, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE IJi DE VIŽE------
PRED UJM ( NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
————————— Uradne ure ; 9 — 12.
Mont Nic in inlaso, tena naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
s*' Menjalnica
2-30 - 5.30. — Brzojavi: »JADRANSKA« - Tr.t. -
4110
VLOGE NA KNJIŽICE
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN > VLOŽENI DENAR OBRESTUJ^ SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI
DOKUMENTOM VKRCANJA.----------**
Telefon: 1463 in 973-	— ’	"	= =