Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. ; IV. V srèdo serpana 1846. List 26 Ozír v nebó. (Glosa.) Kj Jařma Od kopřiv. Novice so že sto in sto reci za živinsko klajo svetov ne zmer' okó: priporočevale, zakaj od kopřiv še niso nič go vorile? Ceravno nekteri koprive zaničujejo in za kér jih med plevel štejejo, vender niso Tjekaj gori se ozrimo preterp Tam verige se razspó ? i britkéjsi ure od take Ko v nesreći se člověka Polastí obupnost neka x uiasii uwujMiusi licíva . Svít merjè tolažbe vsake Takrat glej m o nad oblake ? Tam rnirií, pomoci išímo ? \ upa ubímo Nas je zemlja zapustila, Še živi previdnost mila: Tjekaj gori se ozrimo! Sledua tudi luč nam vgasni, Gor mirú in večne sréce Zvezda mila nam leskéče, Na nebá višavi iasni! D sončni žari kra Svitlo nam noci ebó j Up, tolaž v sercé lijó: D v tih n ili bodo jóki Na visokim gor obók Kj svetov ne zmer' okó. ? Torej, naj solzá nam lije Naj nas céli svét zapuša, Sèrcno tèrpi draga duša! Sej v solzàh veselje klije! Sreče zor naj drugim sije 5 Temno mi stezó hodimo, V trudi britkim se potimo, Enkrat bo se razjasnilo, Nam tuď se nebó zvedrilo Jarma žulje preterpímoí Po popotvi dokončani Gor pocili na zvezdiši V našiga očeta hiši ? Vlir vzivali bomo zbrani. Stiski tukaj nam poslani, Skèrb, in reve, ki nas tró Moc za vselej tam zgubó Tíi tesnoba, zdetev slépa Nam teló in duh oklépa: Tam verige se razsp j y M. Ka 5 ! Oliban, te rajo zaniéevanja, ampak pomnoženja in sejanja vredne ker so za vsako živino prijetna in zdrava klaja. Koprive se same rade zasejejo, in rastejo divje po neobdelanih krajih, per plôtéli, zidovih stenah, jezéh 1. Rastejo na vsaki zemlji rade tudi nezaničujejo nar bolj suhiga in nerodovitniga ? peska 5 ter rastejo na kamnitih in gorskih krajih 5 kjer nič druziga ne raste. Preterpijo vsako zimo in vsako vreme, in zasluzijo na gorskih krajih, kjer se oranje z veliko težavo opravlja , in kjer druga klaja rada ne raste, vsejane biti. So silno rodovitne in kjer so enkrat vsejane, so stanovitne in zmirej iz korenin poganjajo. Ni jim treba vsako leto gnojiti. Skušnje pričujejo, de je en oral zemlje s kopřivami obsejan, vsako , -- JV wi - « ■ - ^ leto blizo Si8 voz klaje dobro klajo, ktero vsaka živina rada jé, in ji je tečna. Živina ostane pri taki klaji zdrava, in prihaja bolj mesnata in debela. Koprive se živini dajejo mlade in zelene in med drugo klajo zmešane, ali z vrelo vodo poparjene. Če se koprive popárijo, se njih moč tudi v vodi razdeli, in da dobro ru menkasto pijaco, ktera je živini prijetna, poparjene mehke koprive pa laglej živina jé. Posebno se pri leže koprivna klaja dojivni živini. S kopřivami re jene krave dajo več mléka, kakor per vsaki drugi klaji. Mléko da veliko smetene fpoverhnje). in iz ? nje narejeno srovo maslo fputerj je dobriga pri jetniga okusa in po zimi práv lepo rumene farbe kakoršno sicer le poleti ima. Za seno ali suho kermo so tudi koprive per pravne, kér da jo veliko dobre in zdrave suhe klaje za živino. Se pokosijo pet- ali šestkrát na leto ko so kake 3 čevlje visoke zrastle, kakor druga kerma, in se ravno takó z njimi ravná. Le na tó je treba gledati, de premoćne ali prestare ne posta nejo, more po kér debelih stebel živina lahko zgristi ne takim tudi spodnjo perje odpade. Naglo žgec Lugaste terde solí nič ne dise, so lastniga V» • 1 I • • v # 1« . • 11«. . ■ ali žetvi zopet zrastejo. Prede nj in sklij se ve spomladi za živino kaj druge klaje perdobí, so ko prive tljinske sok slaj j ? in jedlj n a 1 bernejo vse lugast V vô ze velike zrastle, in se dajo , in rumeno na rij a tega so imenitniši od vsake druge klaje. * UUIH^ ou 1VV «Vil " " o VJLV.IVJ I»t » « A« V/ JA V UH 1 1J U I . V V V pokositi. Zavolj dah se raztopijo: z oljem in druzimi mastmi dajejo Zunaj tega hasna dajo koprive se mnogoteri sivnim kaninam stoplj te terde mjilo (žajfo), s kremenam pa ali kre drugi dohiček. Pràv mlade in sosekane dajo za kure tni no zdravo pičo. Ce se kokošim zreliga lj d aj o teklo (glažovno) sto ťuntih nar terjiga kamna, ki je nekdaj stop bil koprivniga semena med zobanje daje zimi pridno jajca nesó. ? tudi po po toliko tudi nátro n aj (1 e do tako kam nj funto v kálij v so koprive dobre in zdrave, če se sosekljajo in kakor špinača skuhajo. Skušnje tudi učijo , de se Tudi za živež Ijudem rah je sčasama po verhi sperstelo, potopi isocih go prali, takó perst de se teh raznesli, de je ni emlje gore veti pràv terdo meso s kopřivami kuhano, lahko v mehko ste potrebni živež lugastih solí v nji ne našlo skuha, in de se sirovo mesó poleti med koprivno perje postavljeno dolgo dobro obderži. Zdravniki pravijo. de so koprive dobro zdravilo v mnogote . kri nj i h bstoj deli ki alim in rastljinam, in tedaj y Káli in nátron sta v več lastnostih enaka v druzih pa vender razločna; zakaj z enako kislobo rih boleznih in jim perpisujejo posebno moč, kri zedinjena ne dasta enake solí, tako tudi z mnogo čistiti in na vodo gnati ; iz mladih in stoleenih ko- d^o rudo zvezana dasta razločne reči. Će se ze pri v ožeti sok je ozdravljivi perpomoček zoper pluje no sušico in pljuvanje kerví. — Konjski tergovci me šajo koprivno seme med oves, kteriga konjem da jejo dini lugasta sol s kako kislobo, zgubí svojo žgečnost á\ Hel Ak?f J de bolj světlo dlako dobijo. Koprive dajo tudi predivo. Koprivno pre in sklijočnost, kisloba pa svojo preveliko kislost razjedljivost in strupenost ; eno pokrotí tedaj dru de sol iz oběh je prijetniga slaja in zdrava ? ta torej pravijo kemikarji vsim lugastim, s kislobami dinjenim sólem : v k r o t e n e solí f Neutralsalze ). ze divo je v drugih deželah že davnaj znano. namen se zrele stébla kopřiv mescá Velikiga ser- Tacih solí je pri velicim številu kïslob in pri vex pana ali Kimovca porežejo. Prava zrelost se pozná, kadar so debla rumenkaste ali rujavkaste, perje se nagne in doli visi, in se seme lahko osu je. Ko se po trav lugastih soleh clo dosti, najdejo se malokdaj čiste, ampak veči del s perstmi in drugimi rudami zme sane. porezane ali požete koprive naberejo, se po trav- • Kislobe z rudními okisanci dajo rudne soli niku razgernejo, de se per lepim vremenu neke dni s perstmi pa, ki so že okisanci/ perstene soli dobro posušijo, de perje od stebel laglej odpade. « ? je zelen vitrij o 1 žeplenokislo železo: viš Potem se godijo kakor lan ali konoplja. Nar bolj njev vit rij o 1 je žeplenokisla kotlovina; takó je a p navadno godenje je v vodi, to je^ se zvežejo v njeni k perstena sol, apno je kalcium zedinjeno s kislicam, tedaj okisanc, in je še združeno in na siteno z vogelnokislobo; golií n je žeplenokisla ilov zvezike ali snopičke, in se pustijo b ali 7 dni, ka- s kislicam, tedaj okisanc, in je še združeno in na kor je vřeme, v cisti tekoči ali bajarski vodi žati de se ličovje bolj od lesenih stebel odloči. na zemiia i. t. ■ V 1 V 1 « ' I ¥ • V • • • • •/ Potem se kakor lán ali konoplja posušijo, ki se na Nar bolj navadna, znana in potrebna je ku 1 li 1 i * ' r m f A m « I « i fl peč ali na sušivnico denejo in terejo. De se laglej hi n s ka sol: ta obstojí iz nátrona in solnokislobe treti dajo, nej se poprej stébla z lesenim bètarn tolčejo. solnokisloba pa . kakôr je že povedano i« it iv«i !!• • i • • i • n • _ * __i/ JL bilo iz i--r ,) ' ~-----------------------------v pet . i\UIVU1 jC AC |iU> cuaiiu UilU , 1 fi nekterih deželah delajo iz koprivniga ličja klora in vodenca. Desiravno je okoli po svetu veliko • • 1 ' /'V|«| • V" I 1 _ _ ^ I ali prediva jadra, vervi (strike) in mreže za ribe močno različnih i. t. Tudi se da platnina narediti, če se vzame v topličnih studencih in iz koprivne preje votik, osnutik pa iz navadne ňiorjih ; je vender v nar veči meri kuhinske soli ljenih v vodali, posebno solí v rudah, zemljah , ali raztop v ? preje Iz tega se i de kop koristilo zeliše in sicer po svetu razdeljene, de vsi narodi in de se iz nje veliko dobička perpi \ » » I • v i « 11 + » I 1 da prav ne, jejo, jih čevati, kakor jih nekteri zaniču- po nji hrepeni, previdijo. če še takó divji, vender vsi solí želni — se lahko za vse svoje potrebe, in tudi svojo živino, ki zlo ki se na njih opečejo. Vsaka reč se zamore -v i » . • v il 1 • f vr * v dober liasen oberniti, če ga ljudj spoznaj 31 orje ? ga je dvakrat več kot suhiga, je z c. Nekaj (loćbe) kmetovavcam (Nadalje.) čez in cez , in sicer kolikor bolj pod sonce seze, toliko bolj tudi slano : če v zlo vroćih deželah kdaj hudi viharji kake morske valove vjarčkaste ravnine pali nejo • V • I • ' 5 de v ' se tam posuše, ostane sol na tleh, de 2o. Lupaste in druare soli. Obertniko jo ljudjé v svoj prid spravljaju. To je ljudi nava dilo na ravninah take jarčke ali predale števila 5 kodeleov in gospodinj je brez morsko vodo va-nje spušavši narejati, de lugastih soli pogostama vpotrebuj 1 1 v • V v • 1 1 1 . v . ® J° \ njih posuše y in Ce potem sol poberajo. Vsi primorci, in sploh vsi Ilirci aden pepel zlužiš, čist lug ocediš, in ga na dobivajo le tako morsko sol. Na Ruskim dajo mor pa ali slanico, ki se iz Ognji posusis, n ucjiciiir; v tvunu lu^asia »ui, iwiii «ko vouo z-iiif izginu, zicuik pa au mamcu , kj : ali potašelj imenovana; če pa s pepelam nekih ledu odloči in ne zmèrzne, v ponvah sparijo ostane \ kotlu lugasta sól kal sko vodo zmèrzniti; * prek morjá rastečih rastljin takó storiš, dobiš drugo ? lugasto sol o b s t oj šlica gnji y iz nek pravijo t Vsaka teh dveh svojiga posebni - j i Tretja lugasta sol je uda in iz m Iv ? in vodenca , in se čist le ko gáz obstoj iz r__________r — dobijo čiste solí. BMI Najdejo se pa nad in pod zemljo tudi celo pràv velike lege čiste in tèrde solí; taka je bela, siva kdaj tudi rudečkasta, zelenkasta i. t. d. Pri Kor doni. 15 milj od mesta Barcelone na Špánskim je 5 ^..juvw XKM. t uMviivu , o*, v/ia* i L nn ^«/i puRaic . uu ni , tu in lij uu utukla uai tt-iiMit ua jv pri gorkim južnim vremenu ti kakšenkrat v strani- kos svetá na prostor 80 oralov same čiste kamnate gričkov; tukaj jo Amoniják se odločva pri vsacim gnjijenji; lomijo s střelám kot kamnje na dnevi, in bi lahko šili ne tolikanj smerdeč, ampak bolj zbodeč v nos solí v podobi večih in dai kemikarji ga, kosti ali druge živaljske dele v kot- celo Evropo z njo previdili, zakaj po velikim in lih ka! mocvet aje narejajo dragim prizadevanji niso še mogli zvediti ? kakó globoko de ta léga soli seže; v 100 letih se je za 4 do 5 čevljev raztopí, de so grički za toliko niže. Pod mestam Velićka na našim Poljskim, jo tudi takó s střelám lomijo v neki znabit cez 50 inilj dolgi in neznano široki in globoki podzemeljski légi čiste soli: na ravnost doli pod mestam imajo drugo mestice, svojo cerkev, oltar, svete podobe, govoriše, vse iz soli zdelano ; tako tudi velike shrambe, ulice in ceste, po kterih sol viin vozijo i. t. d. Kér se pa pri potrebnim razsvetljenji tacih ulic in cest sol od vsih straní in z vsimi farbami laskeče, se člověku zdi, kakor de bi se v raji vsih žlahtnih kamnov celiga svetá znašel. V druzih krajih ni podzemeljska sol takó čista, ampak bolj z zemijo zmešana, ktero potem umetno čistijo. Přiměřilo se je že tudi, de so zemljo na-vertavši, namesti sladké vode, studene take slanice dobili, de sol iz nje kuhajo , zakaj taki soli pravijo sploh kuhana sol; lomljeni pa kam na ta, kakor iz morja dobíjeni morska sol. Vse tri so popolnama enacih Iastnost, in naravoslovci so prepričani , de kakor mnogi drugi bolj navadni rudi, je bila tudi vsa sol iz globočine ali kot puh ali kot stopljina bolj v kviško vzdignjena, kér se je, ohladi vši se, sprijela ali vterdila, v morji pa raztopila. Solniterokisloba, obstoječa iz gnjilica in kislica, zedinši se s kálj em da solnitar: najde se semtertje po svetu iz zemlje ali kamnja scveteč, pa tudi v fabrikah ga narejajo, kér ga obilo za strelni prah (smodnik) vpotrebujejo ; z apnarn ze-dinjen da apnj eni solnitar, ki iz mnogih starih zidov sevetè, de ga živina liže. V / ^ ^ Ce se gáz amoniják — tudi lugasta sol — s solokislobo zedini, postane neka obertnikam in mnogim rokodelcam dobro znana sol, kteri se sal-miják pravi. . Veliko je še druzih soli znanih kemikarjem , zdravnikam in mnogim obertnikam, od kterih pa ne gré tukaj dalje govoriti. (Dalje sledi.) Pervi seljaki na Slovenskim. (Nadalje.) Ister je imel, pravijo nekteri, dva sinova: Ilira in Akteja. Drugi pa pravijo, de je bil Kadmus s svojo ženo Harmonijo přišel na današnje Dalmatinsko, kjer je v berlogih bival, in de je ta i mel sinu Ilira. Akt ej je bil Albanski poglavar; Ilir pa druzih Slovenskih de-žela, ktere so bile pred Istrove. Aktej je bil blezo kmalo umerl, in takó je bil Ilir tudi njegovo deželo po- jerbal. Ilir je imel 6 sinov: Ahileja, Tavlantija, Dar-dana, Meda, Avtarja in Perheba, zraven pa tri hčere: Parto,Doarto in Daserto. Ah il ej aliEnhe-lej je stanoval per Kišnu in Kotoru v doljni Dalmacii. Tavian ti se je pervi selil v Lib umij o (po naše bi mende práv rekel 0 bur je ali 0 bur nje, ker so ljudje po burji naglo s svojimi ladjami jadrali, ali pa je bil morebiti u b o r e n, ali b u r e n, to je u b o ž e n s vet), Libur-niško je bil reski kotar, ali hrovaško primorje, Senj, Zaptat (Ragusa vecchia) in Isterški Plomin (Fianona); D a r d an je imel S e r b i j o in T r a c i j o. M e d je stanoval v Tra ci i blizo Macedonije. Avtar je imel svoj dom v spodnji A1 b a n i i per zdajnim mestu A r t a. P e r h e b se je bil na pindske planine v Te sal i i preselil. Parta je bila šla v Macedonijo. Doarta ali Dorta je stanovala blizo Beliga Grada na Serbskim. Daserta je imela en kos Macedonskiga. Avtar je imel dva sina, Panon je bilo enimu imé, enimu S kor disk. Pan on je bil šel gor čez D únavo v današnje Ogersko; Skordisk je bil očetovo imanje zaderžal. Slovenci, kteri so po Evropi blizo Grecije stanovali , so šli v Trojansko vojsko Grekam na pomoč. Na-sproti so pa tudi Slovenci, kteri so po Mali Azii stanovali in blizo Trojanov bili, šli Trojanam na pomoč. Slovenci so tedej v trojanski vojski na obé straní pomagali. Slavno imé so si ob časih trojanske vojske zaslužili, Greki so pa za premagovavce veljali, kakor je že večkrat slo-vanska kri k zmagovanju pomogla, pa so se le drugi zina-govavce imenovali, ne bodi jim oponošeno. Trojanska vojska se je po spričevanji S i gonja končala kakih 1181 let pred Kristusovim rojstvam ; terpela je pa 10 let. Torej bi bilo od tistih časov kakih 3026 let. Tisti Slovenci, ki so bili šli Grekam na pomoč, so bili svojiga vojvoda Pil em on a (Plemena) v vojski zgubili, in potlej so se po Mali Azii potikali. Ko jim ni nikjer ostati kazalo, so šli z pregnanim trojanskim po-glavarjem Antenoram na adrijaško morje, ter so prišli na Beneško, okoli Padove. Iz med letih se je zadnjič Belo vez vzdvignil, šel po suhim na Terst in naselil Krajnsko, Stajarsko in Koroško. To se je zgodilo kacih 560 let pred Kristusovim rojstvam. Takó se je bil Ilirov (ali Elorov, Jelerjov) zarod razselil po Tracii, Serbii, B osnii, Bulgarii, Albánii, Dalmacii, Ogrii, Slavonii in Hrovatii notri do Kolpe; Belo ve zov zarod pa po Istrii, po Beneškim in Ter-žaškim Primorji, po Goriškim , Krajnskim , Koroškim, Štajarskim, tudi do Kolpe. Od tod pride, de se ta dva zaroda, akoravno sta oba slovenska, vender po besedi nekoliko razločita. (Dalje sledí.) J ^ , t Dva nova semnja za živino v Sórici. Po pervoljenji visoke c. k. dvornice na Dunaji 21. Sušca štev. 6274, smo v Sórici (Zarz, pet ur nad Skofjo Loko) dva semnja za živino dobili: perviga na dan sv. Filipa in Jakoba (1. dan Velkiga travna), druziga na dan sv. Lukeža (18. dan Kozoperska); če pa ti dnevi pridejo na kako nedeljo ali zapovedan praznik, pa pervi dan po prazniki ali nedelji. — Pervi semenj tedaj bomo v Sórici letas imeli v pondeljik po sv. Lukežu. Nadjamose, de se bodo naši semnji ob kratkim med nar bolji semnje šteli, kér ni nikjer na Krajnskim toliko živine kot per nas in per naših bližnjih sosedih v Bohinji. Naša in bohinska živinca ni sicer nar večiga plemena, pa je zavolj visokih in lepih planin, vterjena, čversta, in zavolj žlahtne dišeče piče lepo rejena in vesela, in zató že od nekdaj od Krašovcov, I pa veo v , Tomineov , pa tudi Furlanov zlo obrajtana in iskana. Povabimo tedaj bližnje in daljne prodajavce in kupce na naš pervi semenj. — Sorški kmetovavci. y Zdravílnih vodá krajnska zemlja ni révna. Toplice per No vi mm est u na zahodnjo stran so znane; gorka voda per Blejskim jézeru je tudi že več obiskana. Zraven teh dvojih so pa blizo Novomesta, dve uri preč, proti jutru še druge manj znane toplice. Te so pol ure od farně vasi sv. Marjéte v samotni dolinci ležeče, in za obiskati zadosti perložne, blizo memo namreč pelje stranska cesta od mesta proti Mokrónogu in Rádečam. Kar vodo zadéne, ni močno gorka, zató kér se mérzel studeníc s toplim vrelcam mesa, ki se ne dasta lociti ; pa je za več bolézin dobro služná, za ktere so toplice na uni strani mésta prehude. Zató jo tudí ljudjé iz bližnjih straní in od mesta vec in vec ísejo. lie vošiti bi bilo, de bi bila bolj dobra naprava tam najti za te, ki se hočejo vode poslužiti; zakaj zdaj je komej *) Bodo tudi v prihodnji pratik 1847 ozaanjeni. Vrednistvo. slaba kočica zraven in voda je malo čedna deržana. Vam je pa tudi znano, de mora vsakdo, ki pravdo Dobro bi tudi bilo, de bi kak umetin zdravnik vodo po zacnè, svojimu pravniku kaj denarjev na roko dati, ne- njenih dćlih in lastnostih presódil Kraj leze • 9 i. J e t< i je prijeten; in sv. Troj tudi delec od farne vasi te toplice kaj za stempeljne, nekaj za trud. Ce mi dva tolarja ar- danes daste, bo dosti za zdaj. Odrajtal mu jih bom še M per beli cerkvi, do kterih bi lep danes. Prijatla sva velika in dober vam stojim s svojim sprehod bil. Morebiti bi te topi vrednost dobile. ? bolj spoznane, veći poštenjem, de boste pravdo dobili". Takó je volk ubogi- , de se je kmet P. H mu kmetu na serce govoril toliko casa / esela letašnja letina. pomisli!, komú in za koga denarje podal, brez de bi bil v roko dá. Volk miizaje kmetove denarce v mošnjico Novice vsih deželá oznanujejo posebno dobro in zaveze , ter mu rece: „Kadar spet priđete, poprašajte le po Stefan ciku v tišti kercmi, kjer sva danes pila, dobro sim znan s temi ljudini.'' Rece, in gré potuhnjen z g o d n o letino. Zita percakujejo povsod na kupe sena so silno veliko nakosili. Na Hrovaskim so o pervi polovici t ega mesca že vso ječ m e n o v o in r è ž e n o žetev dokončali. Neke dni pozneje so začeli tudi na spod-njim Stajarskim. Okoli Ljubljane je rez še na svetiga Jane-za Kerstnika dan na polji bila, tode popolnama zrela. Ce se vse po sreči iziđe, bo po vsih vinskih deželah vina silno veliko. Pa tudi turšica in krompir dobro kazeta. svojo pot. Cez en teden pride kmet zopet v Lj ubij a no, gré naravnost v imenovano kerčmo, praša in praša po Stefan či ku; pa nobeden Stefan čika ne pozná. Goljuf si je goljufno ime dal tolarja sta šla rakam zvi žírat. Pa prav se je kmetu zgodilo in vsim takim norcam j Slovenski oHednik. kteri se takim sleparjem v roke dajó in jim pravde in drug« pisma izdelovati dajejo. Naj si vsak sam sebi • v 3. list. u, kmetu na připíše, ce ga kak tak zgrabljiv volk prekane. tíorenskim. Pověj to prigodbo svojim sosedam, de se bojo zve-sto varvali tacih sleparjev, kterih se po vsih mestih Afli je rés , de so Tvojimu sosedu Jernaču hišo in najde in ki nevednim ljudém goljufne zanke nastavljajo. vse prodali, kar je i mel? Povédal mi je včeraj tvoj brat. Zdrav ostani in spomni se včasih Vstrašil sim se to šlišati, kér mi je práv iz serca žal Svojiga za Jernaca, kér je bil postěn moz. Samo to mi ni od njega nikdar dopadlo , de je bil pre več svojoglaven in de se je za vsako mušico pravdal, kar je že marsikte- Mihela v Ljubljani. rimu hudo djaío. Sej imajo ljudje vunder ze toliko za-lostnih izglédov, de pravdoželjnost ne stori dobro, pa gluhi so in slepí, Jernač je bil pa nar bolj V spomin rajncicra papeža Rajnki papež Gregori «»•Juh in slep o XVr. so ob casu svojiga vladařstva 500 škofov izvolili, 40 škofij pa po raznih deiih svetá vnovič vsnovali. zató bo zdaj spregledal, ko bodo ptujj konjiči med vsimi njegove njive brazdili in novi gospodarji sejali. Pa kaj si je od šteje 800 škofov. Na celim svetu se zdej taciga kmeta druziga misliti, ki vsak teržen dan s célim kupam pišem pod pazduho od dohtarja do dohtarja léta, za svete poprašuje , za svete plačuje, kaj si je bob en djali? tarja iše. 14. Nov papež so izvoljeni. dan Rozniga de ga bodo pred ali pozneje tudi na bi še ne bilo tako napčno, de si doh- cveta na večer se je 50 kardi- volit. Ce komu kaj vskriž pride , de se mu je za svojo pravico bati, imá dolžnost, se z učenim pravnikam posvetovati. Kmet je imajo pa hudo navado, poprej tacih sleparjev in zakotnih pisačev sveta popraševati, ki se 1) o Ij na ceno vina, kakor na pravilne bukve úmijo, ki sami raji za svojo mošnjo skerbé, kakor za pravico tistiga, kteri jim v pest pride. Glej, Matija, to so lažnjivi preróki, kterih se je bati in varovati, kakor zgrablji-vih vol kov. nalov Drugi izvoljen in sicer: kardinal in škof iz Imole. Maštaj - Ferretti, rojen v v zaklèp (konklave) podálo , noviga papeža dan na večer (16, Rožniga cveta ) je bil že cr © Sinigalii 13. dan Velikiga travna v leti 1792. papež so si imé Piji deveti dali. ospod na Rimskim Novo izvoljeni Besedna vganjka Beseda vselej te vpraša kam greš Beri nazaj , omotično zeljše pověš Ce mi tega ne verjames Ti povém i kar se je nekimu kmetu zgodilo , ki je takimu volku v kremplje přišel. zgrabljivimu • V Hotel se je pravdati s svojo gruntno gosposko za Popravik. V letašnji pratiki se je pri prazniku povik pomota zgodila, de namrec stojí 15. Kimovca voljo para jaje, ktere bi bil mogel odrajtati za letni davk. Nj ego v Jeli, de se placa, zavoljo tega pravdati se 9 kr To oznanimo, de se bodo kmetovavci pridejo, vedili prav ravnati. ? kter sanja sv. namést 14. takrat na somenj gospod, ki ga je dobro poznal i (le je silno pravdoželjin, mu je nalas žugal, de °:a © ? se včs togoten vzdigne in bo rubil. Nas kmet verjame pride v Lj ubijano se z doh-tarjem pogovorit. Naleti pa ravno taciga zgrabljiviga kakim modrim pravniku in pelje Današnjimu listu je perdjana 13. doklad a. volká. Poprasa ga po ga še v ker cm o , ga pase in napaja. kolikor mu v gol tanec more in potém gré k pravniku z njim. Dohtar se zavzame od take tožbe slišati ter si misli, de kmet nori trëtji ravno takó z njim stori. Viditi %itiii kup (Srednja cena). V Ljubljani 27. Rožniga cveta. Krajnju 22. Rožniga old. m ga spodí. Drugi, i de nihče pravde ne prevzame, se pripravlja domu odri-niti. Kaj pa zdaj njegov prijatel reče? „Prijatel ! tega ne smete terpćti, de bi več odrajtovali davka, kakor gré. Izpeljati jo morate pravdo. Tode vi se ne morete dolgo v Ljubljani muditi, pravda pa ne more koj steci. Vém za modriga možá, ki vam jo bo gotovo izpeljal. mernik Pšenice domače • • » banaške• Turšice.......... Soršice.......... Reži............ Ječmena......... Prosa ........... Ajde............ Ovsa............ Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Joief Blaznik v Ljubljani.