LETO XXXII.. ŠT. 45 Ptuj, 22. novembra 1979 CENA 4 DINARJE! YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Trgovska hiša v Središču ob Dravi (stran 2) 25 let TG A »Boris Kidrič" Kidričevo (stran 5) Ceste odprajo svet (stran 6) Referendum za samoprispevek v občini Lenart (stran 8) Zakonska svetovabiica (stran 11) ČETRISTOLETJA ALUn/UNIJSKEGA GIGANTA V KIDRIČEVEM Včeraj 21. novembra je minilo 25 let od pričelka poskusnega obratovanja To- varne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. 2230 članski delovni kolektiv seje na ta pomemben jubilej dobrt) pripravil, saj so se v preteklem tednu zvrstile šte- vilne prireditve. Od .športnih srečanj do osrednje slovesno- sti, ki je bila v prostorih TOZD Vzdrževanje v petek 16. novembra opoldne, pod geslom NAŠ SKUPNI CILJ: 80.000 TON ALUMINIJA LETA 1984. Več o priredi- tvah ob praznovanju srebrne- ga jubileja TGA Kidričevo prberite na 5 strani. Foto: M. Ozmec Osrednja proslava v proizvod- nih prostorih tozd Vzdrževa- nja med nastopom domačega moškega pevskega zbora OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ O vlogi in nalogah v političnem sistemu Delegatski sistem je moč in odraz dela ŽK. in drugih družbe- nopomicnin organizacij, njegova razvitost pa je takšna, kakršna je razvitost samoupravnega sistema v temeljnih organizacijah zd- ruženega dela in v krajevnih skupnostih. To je glavna ugoto- vitev obširne razprave na deseti seji občinske konference ZKS Ptuj. ki seje sestala v ponedeljek, 19. novembra v delavskem dornu Franca Krambergerja v Ptuju in obravnavala gradivo 5. seje CK ZKS pod delovnim naslovom »Vloga in naloge ZK v političnem sistemu socialističnega samo- upravljanja.« V razpravi je sodelovalo 15 članov konference, ki je bila v bistvu povzetek široke javne razprave o osnutku sklepov 5. seje in osnovnih organizacijah in ak- tivih ZK, v družbenopolitičnih organizacijah in še posebej v tri- najstih specializiranih razpravah. Organizatorji teh razprav so bile komisije konference ZK za izva- janje političnega sistema, za uve- ljavljanje samoupravnih odnosov in za delovanje družbenopolitič- nih organizacij. Te komisije so tudi prij3ravile uvod v razpravo, ki so ga člani konference prejeli .skupaj z vabilom, zato so lahko na seji. začeli kar z razpravo. Zal je razprava preveč izzve- nela v poročanje o stanju v posa- meznih temeljnih delegacijah in zborih, premalo pa je bilo kritične in samokritične ocene, kako so komunisti s svojim delovanjem v delegatskem sistemu zagotavljali, da so bile delegatske in samo- upravne odločitve resnični odraz interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov. Kljub temu pa je iz poročil vseh razpravljalcev izha- jala ugotovitev, da je delegatski sistem zaživel tako v samouprav- nih organih kot v delegatskih skupščinah, bolj za družbenopo- litične skupnosti, manj za samo- upravne interesne skupnosti. Pri tem so opozorili tudi na vrsto slabosti, kijih bo treba odpraviti, če hočemo." da se bomo približali tistemu, kar je zapisano v doku- mentih ZK. Res, da je delegatski sistem dobro zaživel, vendar bi v šestih letih njegovega dograjevanja lahko bili dosegli še večje v svoji razpravi poudaril Lojze Gojčic, izvršni sekretar CK ZKS, kije tudi podrobneje nakazal naloge ko- munistov in poudaril samostojno odgovornost delegacij pri odločitvah. V delegatskem siste- mu morajo bili družbenopolitične organizacije gonilna sila. zato je treoa tudi več sporednega in soodvisnega dela. Občinsko skupščino je treba bolj razbre- meniti nekaterih odločitev, ki morajo biti v pristojnosti izvršne- ga sveta in upravnih organov, zato je tu potrebna večja razmejitev dela. Prav tako je treba opredeliti individualno odgovornost posa- meznih zborov občinske skupšči- ne. Poseben poudarek je treba dali družbenemu dogovarjanju in samoupravnemu sporazumeva- nju, to je naša edina pot. ker druga pol vodi v birokracijo — admi- nistrativno odločanje. Komunisti v TOZD se morajo bolj zavedati nujnosti uveljvljania sistema do- govarjanja med TOZD zlasti na področju dohodkovnih odnosov, povezano z združevanjem sred- stev. Sporazumevanje in dogo- varjanje je treba zaključiti s san- kcijami, ne le moralnirni, temveč predvsem-materialnimi. To ie le nekaj misli iz obširne razp"rave Lojzeta Gojčiča. Po razpravi so zadolžili 3 člansko komisijo, da čimprei pri- pravi sklepe. Ki jih bodo posre- dovali vsem OO ZKS, verjetno že na seminarju za vodstva organizacij, ki bo 6. in 7. decem- bra. FF Mladost v pesmi, besedi in spretnosti 0RM02 Danes opoldan se bodo v Ormožu pomerile 6- flanske ekipe občinskih konferenc ZSMS podrav- ske regije na področnem tekmovanju Mladost v pesmi.T)esedi in spretnosti. Vse ekipe bodo najprej izpolnjevale teste, zvečer ob 18. uri pa bo v domu kulture v Ormožu finalno tekmovanje, kjer se bodo za naslov področnega zmagovalca pomerile tri ekipe. Treba je povedati, da sestavljajo ekipe po trije mladinci iz občinskih konferenc m triie vojaki •z vojašnic v posameznih občinah. Poleg lega sodelujejo v finalnem delu kviza vse občinske konference ZSMS s kulturnim programom. Današnje tekmovanje, kije po.svečeno letošnjim |ubilejem. je tako zadnja preizkušnja pred republi- škim,Ici bo v decembru v Ljubljani. N. D. Skupščina občine Ptuj in družbenopolitične organizacije obči- ne Ptuj vabijo delovne ljudi in občane na osrednjo občinsko PROSLAVO v počastitev ' DNEVA REPUBLIKE Proslava bo v torek, 27. novembra 1979 ob 18. uri v športni dvorani MLADIKA v PTUJU Program izvajajo: Folklorna skupina in tamburaški orkester delavsko kulturno Umetniškega društva železničarjev ,,lvo Mikec" iz bratske občine Varaždin Pihalni orkester Ptuj Janez ROHACEK, slovenski gledališki igralec iz Ljubljane 2enski pevski zbor prosvetnega društva ,,Alojz Arnuš" Ro- goznica. Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo k praz- niku Dneva republike ter jim želimo prijetno praznovanje! DANES PRVA KONFERENCA SLOVENSKIH SINDIKATOV Iz razprave v akcijo Delegati vseh oblik sindikalne organiziranosti v SR Sloveniji so se danes zbrali v Ljubljani na prvi konferenci zveze sindikatov Slovenije z nalogo, da ocenijo uveljavljanje in odgovornost delavcev v sistemu samoupravnega družbenega planiranja in potrdijo stališča o razvijanju demokratizacije in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v zvezi sindikatov Slovenije. Široka javna rjizprava, ki smo jo vodili v sindikatih, pa je brez dvoma k že začrtanim nalogam zveze sindikatov pri pripravljanju in sprejemanju planov, dodala še nove. Ptujske sindikate na konferenci zastopajo trije delegati: Janko Mlakar, Marko Potočnik in Erika Mihelač. V delo konference se bo s konkretno razpravo vključila Erika Mihelačeva, ki bo poleg ostalih problemov na področju planiranja, dodala še problematiko planiranja pri razvoju perutninarstva v SR Sloveniji in v jugoslovanskem merilu. Konferenca bo brez dvomsa dala temeljne usmeritve za naloge, za katere se bomo zavzemali pri pripravljanju in sprejemanju srednjeročnih planov družbenega in gospodarskega razvoja za obdobje 1981 —1985. Kljub številnim hibam v dosedanjem planiranju, pa delavci v temeljnih sredinah ve^rio bolj sprejemajo planiranje, spoznavajo njegov pomen in vsebino. Tako tudi vedno bolj spoznavamo, da nam nerealno planiranje ne more prinesti stabilnega in usklajenega razvoja. Demokratizacija odnosov in kolektivnega dela v sindikatih bo prav gotovo pomembno prispevala k uresničevanju družbene vloge sindikatov kot najširše politične organizacije delavskega razreda. Sprejeta stališča in njihovo uresničevanje pa so temelj za najširšo aktivnost članov sindikata pri utrjevanju dela sindikalnih organizacij in njihovih organov. MG DRAG/ TOVARIŠ TITO! Delavci tovarne glinice in aluminja »Boris Kidrič« Kidričevo praznujemo 25 let proizvodnje v naši socialistični samoupravni družbi. Srečni smo, da te lahko seznanimo z našimi uspehi v procesu proizvodnje in razvijanju samoupra- vljanja. S proizvodnjo glinice in aluminja smo pričeli 21. novembra 1954. Takrat smo proizvedli 20.000 ton aluminija in 40.000 ton glinice. Z modernizacijo proizvodnje smo povečali naše kapacitete na 45.000 ton aluminija in 120.000 ton glinice. V teh letih smo razvijali samoupravne odnose. Med prvimi smo oblikovali delovne skupine, tozd, ter v letih 76— 77 uskladili samoupravne akte z zakonom o združenem delu. Že vsa leta se zavedamo, da moramo skrbeti za naše delavce, ki delajo v zelo slabih delovnih razmerah. Vsako leto dajemo veliko sredstev za razvoj družbenega standarda, zagotavljanje socialnega varstva ter izobraževanje delavcev TGA. Naša delovna organizacija pa ne skrbi samo za svoje delavce, temveč pomaga tudi pri razvijanju krajev, kjer prebivajo naši ljudje. Ko s ponosom ugotavljamo, kaj vse smo storili za našega delavca, se zavedamo, da bomo morali še bolj zagriz- ti v delo, da bomo lahko naredili se, kar nam doslej še ni uspeh). Upamo, da bomo do praznovanja 30. obletnice dosegli svoj veliki cilj — izgradnjo nove elektrolize. Srečni smo, da živimo v socialistični samoupravni Jugoslaviji, ki jo vodiš ti dragi tovariš Tito in ti želimo veliko zdravja. V Kidričevem, 16. novembra 1979 Delavci TGA »Boris Kidrič« Kidričevo Josip Broz Tito, generalni sekretar KPJ od konca leta 1937 V počastitev dneva republike v torek, 27. novembra bo v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju odprta razstava, ki v besedi in sliki prikazuje revolucionarno obdobje KP.I—KPS v letih 193J —1941. Razstavo je pripravil Muzej ljudske revolucije Slovenije v počastitev 40-letnice KPS in prihoda tovariša TITA na čeio partije. Doslej je obiskala mnoge kraje po Sloveniji in si jo je ogledalo že nad 70.000 ljudi. Razstava je ena od prireditev, ki jih je pripravil Pokrajinski muzej v Ptuj v počastitev 60-letnice revolucionarnega delavskega gibanja jugoslovanskih narodov in narodnosti. Gostovanje razstave sta omogočila kulturna skupnost občine Ptuj in komite občinske konference ZKS Ptuj. (Več na strani 9.) 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 22. november 1979 — Stabilizacija - da - toda kalco Ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno je, da se bomo v prihodnje in tudi sedaj stabilizacijsko obnašali. Do tu je vse lepo in prav, ko pa je potrebno le-to konkretno izpeljati nam zmanjka sape. In kot vse kaže bodo ponovno morali stopiti na plan razni sistemski ukrepi, če dogovarjanje in sporazumevanje na vseh nivojih družbenega življenja in dela ne bo dalo željenih učinkov. Besedičenje o potrebi stabilizacije v vseh sredinah družbenega dela nam ne koristijo, če le-ta ni čvrsto vpeta v naših planih, našem delu in odločitvah. Da je temu res tako, nam dokazujejo nekateri prvi dokumenti o našem bodočem razvoju. Ko so člani sveta za ekonomska vprašanja in planiranje pri občinskem svetu ZSS Ptuj na zadnji seji razpravljali o uresničevanju oziroma poročilu o uresničevanju družbenega plana občine Ptuj v letih 1976—1979 s prvo oceno možnosti razvoja v prihodnjem letu, so imeli kup pripomb. Pri tem so menili, da je previsoko postavljena stopnja zaposlovanja in sicer je predvidena 4,4 odstotna, posebej še za to, ker republiška postavlja 2,5 odstotno stopnjo zaposlovanja. Poudarili so potrebo, da se opredeli, katera bodo ta nova delovna mesfa in koliko jih bo v posameznih delovnih sredinah. Ocenili so tudi, da so izhodišča razvoja v okviru republiške resolucije realno postavljena-in da bi zato ne smelo biti bistvenih odstopanj tudi v občinski resoluciji. Tudi izhodišča, ki predvidevajo rast splošne in skupne porabe v višini rasti družbenega proizvoda bi bilo potrebno pretehtati glede na republiško resolucijo, ki predvideva, da mora biti ta rast nižia od rasti družbenega proizvoda, ker bi lahko samo na ta način krepili osnovo za razširjeno reprodukcijo. Poleg tega bi morala tudi rast osebnih dohodkov biti v okviru izhodišč reoubliške resoluciie. ki oredvideva 15 ()dstotno rast, v kolikor bodo izpolnjeni vsi ostali pogoji, kot je produktivnost in podobno. Svet je tudi predlagal, da bi v občinsko resolucijo v večji meri vpeli stabilizacijska prizadevanja v obliki konkretnih predlogov in to ne samo na področju materialne, temveč tudi nematerialne proizvodnje. Opredeliti bi bilo potrebno, kateri so ti ukrepi na posameznih področjih. V našem nadaljnjem razvoju bo brez dvoma treba določneje postaviti tudi združe- vanje sredstev, kot tudi urejanje dohodkovnih odnosov. O analizi uresničevanja plana za preteklo obdobje je potrebno razpravljati v vseh ■indikalnih sredinah, je bil sklep sveta, poleg podrobne analize uresničevanja lastnega plana. Delavci morajo vedeti, kateri so ti vzroki, da se planska predvidevanja ne uresničujejo in kako jih lahko odpravijo. Kratka informacija o poslovanju organizacij združenega dela ptujske občine v obdobju devetih mesecev letos, ki jo je izdelala služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj, kaže sicer na vzpodbudne rezultate, vendar je svet ugotovil, da je bilo pri izpolnjevanju planskih nalog in tudi resolucije veliko kršitev. Zato bo nujno, da se ti vzroki cinalizirajo in ugotovijo, kje so posledica slabega planiranja in kje administrativnih ukrepov, na katere pa temeljne organizacije nimajo toliko neposrednega vpliva. ............^......................_............_______....._.....__________......_____________.Ma 0RM02 Mladi za odličje 22. december Na seji medobčinskega sveta ZSMS podravske regije, ki je bila v petek, 16. novembra v Ormožu, so člani sveta ocenili dosedanje aktivnosti v posameznih občinskih konferencah zveze mladine. Ugotovili so, da sedanji način iskanja kandidatov za odličje 22. december ni najboljši. Razlog je v tem, da imajo mladi iz ormoške in lenarške občine manj možnosti kot mladi iz ostalih treh občin podravske regije, ker nimajo možnosti kot mladi iz ostalih treh občin podravske regije, ker nimajo vojašnice, pa tudi število aktivnosti manjše. Dogovorili so se, da bodo priprave na akcijo v prihodnjem letu stekle že letos. Tako se bodo v okviru vseh občinskih konferenc ZSMS dogovo- rili za konkretne akcije, letošnjega kandidata za odličje 22. december pa bodo izbrali na podlagi izpolnjenih vprašalnikov in po posvetu s člani epubliške komisije za to odličje. N. D. V Ormožu brez izgub Iz pregleda, ki ga je napravila Služba družbenega knjigovodstva — ■odružnica Ptuj povzemamo, da v obdobju od januarja do 30. septembra -'tošnjega leta v ormoški občini ni bilo organizacije združenega dela, ki »i bila poslovala z izgubo. V analizi je zajetih 16 temeljnih in drugih organizacij združenega 1ela, vseh podatkov ni predložila le tovarna sladkorja. Iz podatkov zhajk, da je v devetih mesecih letošnjega leta količinski obseg ndustrijske proizvodnje v ormoški občini porasel za 15,6 odstotka, pred- ideni celotni prihodek gospodarstva pa za 2,7 odstotka. Pri tem je treba )meniti, da kar 8 organizacij ni doseglo planiranega celotnega prihodka. MG Sprejeta organiziranost občinske konference ZKS v javni razpravi o osnutku sklepa o organiziranosti občinske -onference ZKS, ki ga je sprejela 5. seja CK ZKS, ni bilo iz nobene snovne organizacije bistvene pripombe, je na seji OK ZKS povedal Dimče Stojčevski, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. Prav tako tudi člani :onfeience niso imeli pripomb, zato je konferenca osnutek sklepa jotrdila soglasno. Sklep zavezuje občinske konference, da morajo najkasneje do konca ebruarja 1980 v svojem statutarnem sklepu, .in poslovniku konkretno loločili organiziranost in naloge organov konference v skladu s sklepom. F Zaenkrat le dva družbena sveta v sklepih 5. seje CK ZKS je med drugim zapisamo, da se moramo vomunisti zavzeti za takojšnjo ustanovitev in delovanje družbenih svetov ■: občini. Na seji OK ZKS Ptuj je Marica Fajt, tajnica skupščine občine ^^tuj poročala, da so v teku priprave na ustanovitev dveh družbenih vetov v ptujski občini. To bi bila: — svet za družbenoekonomske odnose, ki bi obravnaval predvsem laš gospodarski razvoj in — svet za varstvo prostora, ki bi obravnaval vprašanja s področja homunale, cest, stanovanjske gradnje in podobno. 3ba družbena sveta bi naj zaživela že v tem letu. F Katarinin sejem bo v ponedeljek Ker je letos po koledarju Katarina v nedeljo, bo sejem v ponedeljek. Zb. novembra. O tem je na zadnji seji razpravljal tudi izvršni svet .kupščinc občine Ptuj in sklenil, da se ob tem tradicionalnem ptujskem -ejmu dovoli tudi prodaja in nakup vseh vrst plemenske živine, seveda v skladu z določili občinskega odloka o sejmih. (Sklep o tem objavljamo na strani). Mercator — Zaija p. o. Ormož NOVA TRGOVSKA HIŠA V SREDIŠČU OB DRAVI Naša delovna organizacija Mer- cator-Zarja se je v letu 1976 opredelila za Mercator in v marcu 1977 sklenila samoupravni spora- zum o združitvi v Mercator, sestavljeno organizacijo združe- nega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev n. sub. o. Ljubljana. V sestavljeni organizaciji združe- nega dela, združuje delo nad 10400 delavcev in poslovno povezuje okoli 3000 združenih kmetov. SOZD sestavlja 22 delovnih organizacih s 53 temeljnimi organizacijami, ki so v preteklem letu ustvarili 15 milijard dinarjev celotnega prihodka, v tem letu pa pričakujemo okrog 20 milijard dinarjev celotnega prihodka. Ena od poglavitnih zadev skup- nega pomena v medsebojnih odnosih med delovnimi organiza- cijami in temeljnimi organiza- cijami združenega dela v SOZD Mercator je skupno uresničevanje razvojnih investicij, ki temelji na združevanju sredstev v smislu zakona o združenem delu. Odločitev za zgraditev trgovske hiše v Središču ob Dravi temelji na ugotovitvi, da je krajevna skup- nost Središče gospodarsko najmočnejša, takoj za Ormožem, da v lej krajevni skupnosti znaša prodajna površina na prebivalca le 0,14 kvad. m, da je obstoječa oskrba v najetih poslovnih prosto- rih, neustrezno razdrobljena in ni celovita. Velik razvoj, ki ga beležimo na gospodarskem področju v času 35 let, terja tudi na področju trgo- vanja ustrezne spremembe. Danes pričakuje potrošnik celovito ponudbo. Za tako oskrbo pa je potrebna koncentrirana ponudba po branžah in asortimanu. To pa narekuje sodobno opremljene prodajne in skladiščne prostore, posebej za živilsko stroko je oprema zahtevna. Cela vrsta hladilnih vitrin za hlajenje in globoko zmrzovanje za konzervi- rana živila in hladilnice, narekuje koncentracijo trgovine. Le tako' organizirana trgovina lahko omogoči najsodobnejši način oskrbe. Tudi potrošnikov način oskrbe se je spremenil, saj je mnogo bolj gibljiv spričo prevoznih sredstev. Domovi so opremljeni s hladilno tehniko, zato so nakupi možni za več dni skupaj. Dolgoletna želja te krajevne skupnosti po novih sodobnih trgovskih prostorih je bila resnično upravičena, saj so bili prisiljeni hoditi kupovat v sosednja trgovska središča tisto česar v obstoječih trgovskih prostorih ni bilo možno ponuditi. Novozgrajena trgovska hiša bo s svojo ponudbo in posluhom zaposlenih za potrebe potrošnika privabila potrošnike ne samo iz te krajevne skupnosti, ki obsega zraven Središča še Obrez, Grabe, Salovce in Godenince, tudi potrošnike iz širšega območja, ki je kakor koli povezano s Sredi- ščem. Neposredno pred otvoritvijo želimo predstaviti vsem potrošnikom novozgrajeno trgov- sko hišo, ki je zgrajena na promet- nem križišču v Središču s 40 parki- rišči. Koristna površina objekta znaša okrog 1200 kvad. m. Samopostrežna z mesnico in bife- jem obsega okrog 350 kvad. m. Anica Lukaček, dipl. oec, direktor delovne organizacije Mercator — Zarja Ormož Na tej površini bomo lahko oskr- beli potrošnike na sodoben način z vsem prehranbenim blagom, suhomesnatimi izdelki, svežim mesom, sadjem in zelenjavo, bife pa bo poskrbel za okrepčilo. V oddelku železnine, ki obsega okrog 240 kvad. m se bodo potrošniki lahko oskrbovali v funkcionalno opremljenem prosto- ru z železnino, vodovodnim materialom, elektroinštalacijskim materialom, sanitarno keramiko, motornimi kolesi in drugim. Na 420 kvad. m površine bo razstavljeno pohištvo, bela tehnika, akustika, tekstil za dom, čevlji, galantd'Hja, šolske potreb- ščine, kozmetika in porcelan. V oddelku tekstil na okrog 140 kvad. m bomo potrošnikom ponudili kratko in pleteno blago, konfekcijo, metražo, srajce in volno. Predračunska vrednost investicije znaša 30,600.240 din. Viri finan- ciranja pa so: Kreditna banka Maribor, Gospodarska banka Ljubljana, združena sredstva na nivoju Mercatorja in lastna sred- stva. V sestavi objekta se nahajajo še Kreditne banke Maribor, v katerih bo naprej poslovala poslovalnica Kreditne banke Središče ob Dravi — tudi to je ugodnost za potrošnike. Vse to bo za potrošnike te krajevne skupnosti in širše okolice velika pridobitev, saj bo trgovska hiša po obsegu in opremljenosti taka, da bo prebivalcem zagotovila oskrbo na sodoben način. Praznik republike bomo počastili s predajo objekta v obratovanje. Vabimo vas na otvoritev, ki bo v soboto 24. novembra 1979 ob 10. uri. Pridite, pričakujemo vas in prepričali se boste kako skrbimo za vaše potrebe. Mercator-Zarja Ormož Nova trgovska hiša Mercator — Zarja v Središču ob Dravi tik pred otvoritvijo Foto: J. Bračič 0RIVI02 „ijre za biti aii iie iiitil Tako je označil trenutno situacijo ob obrav- navi nalog komunistov v utrjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja Tone Luskovič, sekretar komiteja OK ZKS Ormož v svoji uvodni razpravi. Ormoški komunisti so v pičlih dveh tednih na 8. specializiranih problemskih konferencah in na sejah osnovnih organizacij ZK ocenili svoje dosedanje delo na vseh področjih, poseben povdarek pa so dali delegatskim odnosom. Celotno problematiko so obravnavali na ponedeljkovi seji, ki sta se je udeležila tudi Marjan Orožen, član predsedstva C K ZKS in Milan Kneževič, sekretar MS ZKS Maribor. Ob mnogih nedoslednostih, ki so še zmeraj prisotne pri delegatskem dogovarjanju in odločanju, so posebej izpostavili odgovornost komunistov in ostalih subjektivnih sil v naši družbi, ki so premalo storile, da bi se stvari premaknile na bolje, Gre z.a to, da še zmeraj nismo v samoupravnih aktih določili delega- cijam tistega mesta, ki jim pripada — to velja za celo Jugoslavijo — še zmeraj premalo učinkovito izobražujemo delegate, ti se premalo zavedajo svojih dolžnosti, gradiva so še vedno preobširna, informacije prepočasne in premalo konkietne, povezanost delegatov premajhna, delegatsko odločanje v skupščini družbenopolitične in samoupravnih interesnih skupnostih je še vedno preveč formalno. To bi bile glavne nedoslednosti, ki so jih našteli raz- pravljalci na ponedeljkovi seji. Krepko bo treba poprijeti za delo, so menili, če hočemo doseči zastavljene cilje. Ob tem so povdarili, da ni zgolj zveza komunistov tista, ki je odgovorna in ki si mora prizadevati za utrjevanje in nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Za to smo odgovorni vsi! Vendar je potrebno zbrati vse sile v frontni socialistični zvezi in delati tako da bodo vsi delovni ljudje in občani zavestno prispevali k razvoju delegatskih odnosov. Posebno korenite spremembe so potrebne pri delu družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ormož. Le-ta se še zrneraj sestaja skupaj z ostalima zboroma in obravnava iste točke dnevnega reda. Zato so ormoški komunisti sklenili, da je potrebno končno zapisati in uresničiti ustavno vlogo družbenopolitičnega zbora, določiti njegove pristojnosti in spremeniti dosedanji način dela delegatov, ki se ne sestajajo s svojo bazo. Pred novimi nalogami so tudi izvršni svet in upravni organi, pa izvršilni organi interesnih skupnosti, ki morajo uveljaviti nove metode dela ter razmejiti pristojnosti in odgovornost med svojim in med delom skupščin oziroma delegatov. Tudi v ormoški občini bodo takoj pričeli z obli kovanjem družbenih svetov, saj z izjemo družbenega sveta pri medobčinskem inšpektoratu Ormož in Ptuj, svetov še nimajo. Poleg tega pa bodo morali v prihodnje delo na- črtovati skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, da ne bo prihajalo do razhajanj. Tudi delovanju družbenopolitičnih orga- nizacij, posebej zvezi socialistične mladine sov razpravi namenili precejšnjo pozornost in ugotovili, da so stališča in osnutek sklepov 5. seje CK ZKS dovolj jasni in obvezujoči, le prenesti jih je treba v vsa okolja. Pred ormoškimi komunisti je sedaj pomembna naloga uresničevanja zastavljenih nalog, da bi odpravili, če že ne vse, pa vsaj večino nedoslednosti. Kakšne so njihove konkretne naloge? Najbolje jih je ponazoril Marjan Orožen, ki je dejal: „Reševati je treba vprašanja dela in življenja, to hočejo naši ljudje!" N. D. TEDNIK -22. november 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 POGOVOR S SILVO GORJUP. SEKRET^KO OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ Bolni zaradi staleža, sicer pa zdravi Prva konferenca slovenskih sindikatov, ki zaseda danes v Ljubljani, je med ugotovitve o dosedanjem uresničevanju srednjeročnega plana zapisala, da ima močno naraščanje odsotnosti z dela vzrok v razvoju preventivne zdravstvene dejavnosti ter zdravstvene vzgoje in prosvete nasploh. Z močnim porastom bolniškega staleza pa se srečujemo tudi v [tujski občmi. ki pa je prispeval, daje občin- ska zdravstvena skupnost Ptuj letošnje poslo- vanje tako v polletju kot ob devetmesečju zaključila z izgubo. Zakaj izguba v občin.ski zdravstveni skupnosti Ptuj, o tem smo se pogovarjali s Silvo Gorjup, sekretarko občin- .ske zdravstvene skupnosti Ptuj in ji zastavili sledeče vprašanje: Kar 30 občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji je polletje zaključilo z izgubo, med njimi tudi občinska zdravstvena skup- nost P^tuj. Kateri so poglavitni vzroki za takšno stanje in kakšne so realne možnosti, da se stanje do konca leta izboljša, glede na sprejete sanacijske ukrepe, ki jin je potrdil že izvršilni odbor občinske zdravstvene skupno- sti Ptuj in skupščina zdravstvene skupnosti na zadnji seji? Ptujska zdravstvena skupnost je prvo polletje letos zaključila z izgubo staro milijar- do in 300 milijonov dinarjev. Poglavitni vzroki za tako stanje pa so: nižji pritolc sred- stev kot smo predvidevali, kar pomeni, da je osebni dohodek v tem obdobju naraščal počasneje; večji odliv sredstev, predvsem za zdravstveno varstvo izven regije in pa zaradi občutno višjega bolniškega staleža. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je bil naš prograrn takšen kot preteklo leto in da smo od predvi- denih 36.000 izgubljenih delovnih dni v prvem polletju, ta program že prekoračili in sicer na 55.000 izgubljenih delovnih dni, to je nad 30 dni. To nas je tudi vodilo, da je skup- nost prek izvršilnega odbora in skupščine predlagala združenemu delu določe ukrepe, vendar pa 9-mesečni rezultati kažejo, da le-ti niso bistveno pripomogli, da bi se pri- manjkljaj zmanjšal in znaša za to obdobje še vedno milijardo 100 milijonov starih dinarjev. Dinamika sredstev pa je v drugem polletju nekoliko boljša in smo dejansko že presegli načrtovano dinamiko dotoka sredstev in če oi že presežek 200 miliionov 559 tisoč dinarjev, ki smo ga dosegli nad dogovorjenim ^lobalorn za 9 mesecev, že v tem devetmesečju vrnili združenemu delu, bi to pomenilo, da bi ta primanjkljaj ne znašal samo milijardo 100 milijonov, ampak bi bil za 200 milijonov večii. Realizacija prispevkov pa je bila v 9-tih mesecih 72,98 odstotna v primerjavi iz letnim planom. Na podlagi tega tudi lahko računa- mo, da bomo leto zaključili z normalno dinamiko dotoka sredstev, celo predvidevamo nekoliko presežka nad dogovorjenim globa- lom in sicer za 1,7 odstotka. Vprašljiva pa je v tem obdobju realizacija prispevkov za zdravstveno varstvo učencev v gospodarstvu in delno tudi realizacija prispevkov kmečkih zavarovancev. Iz vseh ostalih virov pa predvi- devamo, da bodo sredstva dotekala v skladu 2^ načrtovanimi programskimi izhodišči. _ Odliv sredstev pa je bil v tem obdobju nekoliko višji od predvidevanj, saj smo načrtovali, da bomo porabili manj sredstev za odliv, to je predvsem za zdravstveno varstvo v bolnišnicah, kot je klinični center in pa v zdraviliščih. Tako pa je bil dosežen 9-odstotni vi.šji odliv za bolniSniSčno zdravstveno varstvo in kar 15-odstotni višji odliv za zdraviliško zdravljenje. Visoka pa je tudi realizacija odliva v splošno-ambulantnem zdravljenju in znaša 89,5 odstotka, lahko bi bila 75-odstotna, če primerjamo odliv sredstev 9 mesecev letošnjega leta z enakim obdobjem lanskega leta, vidimo, da smo te stro.ške presegli že za celih 73 odstotkov. Zato smo se tudi v izvršil- nem odboru skupnosti dogovorili, da pripra- vimo predlog za revalorizacijo sredstev, ker drugega izhoda v tem trenutku praktično več ne vidimo. Lahko tudi povem, da kljub določenim sanacijskim ukrepom, se stanje do konca leta ne bo izboljšalo. To pa zato, ker ne moremo vplivati na ceno odliva. Pri tem je potrebno povedati, da snro zdravstvenim delovnim organizacijam v regiji s sporazu- mom o svobodni menjavi aela, priznali sredstva, ki so bila določena z izhodišči, z resolucijo, da pa z zdravstvenimi organizaci- jami, kot je klinični center, nismo sklenili sporazuma o svobodni menjavi dela in tako tudi nismo imeli nobenega vpliva na porast njihovih cen. ki pa so jih priznavale le zdravstvene skupnosti ljubljanske regije skozi menjavo dela. Povprečno so se te cene dvigni- le za 40 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, v nekaterih temeljnih organizacijah, kot kirurškem oddelku kliničnega centra, pa v povprečju za 69 odstotkov. To da vedeti, da je naš vpliv na cene v tem primeru ničen, prav tako pa ne moremo vplivati na zmanjšan dotok ali odtok pacientov v klinični center, ker se vrhunskih storitev poslužujemo v teh institucijah in prepričana sem, da bo tako ostalo še vnaprej. Močan porast staleža je prav tako prispeval k večjemu odtoku sredstev, kot smo predvide- vali. Samo v 9-tih mesecih letos smo zaradi začasne nezmožnosti za delo do 30 dni izgubi- li 104.000 delovnih dni, nad 30 dni pa 75.886 delovnih dni, kar pomeni, da smo zaradi bolezni praktično izgubili 180 delovnih dni. To daje vedeti, da bomo morali v prihodnjem letu veliko delati na osveščanju naših delav- cev. Dinamika porasta staležev nam kaže. da je teh več v januarju, februarju in marcu, največji porast pa je zabeležen v mesecu juniju, ko |e tudi več opravil na polju in drugih površinah. Zdravstvena skupnost stanja ne bo zmogla sama sanirati, potrebno se bo torej resno pogovoriti z delavci v združenem delu, da se upoštevajo določene naše smernice, predvsem pri kori.šcenju staleža. Veliko pa bi se dalo pri tem popraviti z uvedbo popoldanskih ambu- lant, kar bo moralo brez dvoma biti trdna osnova pri sporazumevanju o svobodni me- njavi dela med uporabniki in izvajalci v letu 1980. To bo tudi" lažje, ker smo v letošnjem letu določene kadrovske deficite že toliko sanirali, da težav ne more biti. Res pa je tudi, da ne morerno vplivati na osebne dohodke, ki prav tako vplivajo na na.še izdatke, kef smo dolžni varolizirati stalež vsem delavcem, ki so odsotni z dela nad 30 dni in na več kot 6 mesecev. Po vsem tem načrtujemo, da bomo letošnjo leto zaključili s primanjkljajem milijardo sto milijonov dinarjev, če pa upoštevamo prese- žek nad dogovorjenim globalom, v kolikor nam bi ga združeno delo priznalo, potem računamo, da bo ta primanjkljaj nekaj nad 800 milijonov starih dinarjev. Ob tem smo se odločili predlagali združenemu delu premo; stitveni kredit za sanacijo stanja, ki pa se naj upošteva v prispevni stopnji za prihodnje leto, ki pa bo morala biti vi.šja. Potrebno bo popra- viti global sredstev, ker 26 milijard starih dinarjev v letu 1980 ne bo dovolj; ta pa bi naj znašal toliko kolikor smo imeli izdatkov v letošnjem letu. Obstaja pa bojazen, da bomo morah še priznati zdravstvenim organizaci- jam dodatne variabilne stroške za presežene programe in pa dodatne materialne stroške, saj smo se v sporazumih dogovorili, da jim priznamo materialne stroške v skladu s planirano rastjo cen. Prepričana sem, da komentar k temu ni potreben, če samo upo- števamo rast cen do letošnjega avgusta in koliko bodo te vplivale na rezultat poslovanja še do konca leta. Pri tem pa je potrebno se poudarili, da bodo naše zdravstvene organi- zacije, v kolikor jim teh stroškov ne bomo pokrili."zaključile svoje poslovanje z negativ- nim rezultatom, skupaj z občinsko zdravstve- no skupnostjo Ptuj.« Kaj pa so v zvezi s tem storile zdravstvene organizacije, saj vemo, da Je še veliko rezerve pri samo organizaciji dela? »Lahko rečem, da kljub nekaterim pose- gom, še ne veliko. Cif) organizacije vemo kakšen je bil. vendar ugotavljamo, da po enem letu nismo dosegli skoraj ničesar. Formalno je povezava sicer uspela, reorgani- zacija pa ne in to samo zaradi zavlačevanja nekaterih temeljnih organizacij. Zato bi tudi morala biti zahteva delavcev v združenem delu. da se zastavljene naloge izpeljejo. Prepričana sem. da so v zdravstvu še določene rezerve, zato bo potrebno izpeljati sprejeto organizacijo, ki bo tudi prispevala, da bo zdravstveno delo boljše, racionalnejše in da se bomoi vsi, tako uporabniki, kot izvajalci racionalno obnašali in daje končno potrebno spoznati prednost v novih družbeno-ekonom- skih odnosih na področju svobodne menjave dela,« je zaključila Silva Gorjupova. V zadnjem času veliko govorimo o bolni- škem staležu, v delovnih organizacijah ne- močno ugotavljajo, da je teh vedno več, kakšna pa je naša akcija? Smo sposobni, da stanje analiziramo in da odločno ukrepamo? Pri tem pa bo potrebno korenito pogledati v naše medsebojne odnose in pa v delovno okolje, tu je rezerva, ki lahko bistveno prispe- va k boljšemu stanju. Pripravila: MG Del antične dediščine rešen propada Leta 1830 je dal Simon Povoden v mestni stolp vzidati rimske reliefne in napisne kamne, ki so jih našli na področju antičnega Poetovia. Tako je nastal prvi ptujski muzej na prostem. Poleg stolpa pa je bil vsaj že v srednjem veku najden velik nagrobni kamen ptujskega meščana Verusa iz 2. stoletja. V zgornjem delu na- grobnika je upodobljen Orfej, odtod tudi ime Orfejev spomenik. V srednjem veku so nagrobnik uporabljali za sramotilni kamen. V spodnjem delu so še vidne vdol- bine v marmoru, kamor so zabili železne obroče. Leta 1963 je Zavod za spomeni- ško varstvo iz Ljubljane utrdil spomenike z apnenim cvetom. IJtrjevaiije je bilo le poskusno, saj rezultati takšnega dela še niso bili znani. Marmor se je že v kratkem času začel luščiti v plasteh. Bati se je bilo, da se bodo p)ov^eni zabri- sali napisi in reliefne upodobitve. Zato je Pokrajinski muzej že pred leti prijavil akcijo utrjevanja spo- menikov. Akciia je stekla šele letos, ker ni bilo mogoče dobiti ustreznega preparata. Dela je opravil preparator Po- Severna stena mestnega stolpa, kjer so bili vzidani spomeniki najbolj ogroženi. Foto Stanko Kosi krajinskega muzeja Ivan Žižek ob strokovnem nadzoru restavratorja specialista Viktorja Gojkoviča z Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora in pod vodstvom kustosa za antično arheologijo iz Pokra- jinskega . muzeja Blagoja Jevremova. Spomenike je utrdil s silikonskim preparatom SH in VVackerjem 190 S. Po mnenju strokovnjakov iz tovarne, kjer preparat izdelujejo, je sredstvo tako učinkovito, da so spomeniki zaščiteni pred vremenskimi neprilikami in atmosferskimi vplivi za dobo 25 let. Seveda pa bi bilo za spomenike Povodnovega muzeja najbolje, da bi jih prenesli v muzejski lapidarij, na njihovo mesto pa postavili odlitke. Tak način se v z:adnjem času uveljavlja vsepovsod po Evropi kot najbolj učinkovita zaščita kamnitih spomenikov. Sredstva za utrjevanje spomenikov je prispevala Kulturna skupnost Slovenije, delavci Pokrajinskega muzeja pa upamo, da bodo dodelili še denar za izdelavo prepotrebne foto- dokumentacije. Marjeta Ciglenečki KONČANI NABORI V PTUJSKI OBČINI Krepki in zdravi fantje V dneh od 5. do vključno 15. novembra so na območju ptujske občine potekali nabori za fante, rojene leta 1961, pa tudi tiste starejše, ki so bili lani spoznani za začasno nesposobne. Občinska naborna komisija je organizirala nabore v vseh večjih centrih na območju občine, biB so v Kidri- čevem, Majšperku, na Vidmu, v Juršincih in nazadnje še v Ptuju. Na vseh nabcfrnih mestih je bilo prisrčno in slovesno. Nabornike je navadno najprej pozdravil pred- stavnik krajevne ali občinske Organizacije ZSMS, ^otem krajev- ne skupnosti, šole, predstavniki krajevnih in občinskih DPO, Organov za ljudsko obrambo in drugi. Pionirji so vsakemu nabor- niku izročili rdeč nagelj in^ v organizaciji ZSMS pripravili kulturni program. Mladi fantje so. bili očitno ganjeni, zlasti še tisti s podeželskih krajevnih skupnosti, saj je to zanje obenem tudi sloves- ni trenutek, ne le čast služiti v JLA, temveč tudi dokaz zrelosti. CIani komisije so se z vsakim nabornikom sproščeno pogovarjali in v kar največji možni meri poskušali tudi upoštevati njihove želje, v kakšnih enotah želijo služiti, kje in predvsem to, da bi se v JLA strokovno usposabljali tudi na področjih njihovega poklica, saj se vsi zavedajo, da je JLA tudi pomembna šola za življenje in delo. Naborna komisija tudi ugotavlja, da je iz leta v leto več telesno dobro Naborna komisija pri delu v domu Franca Krambergerja v Ptuju. Od fieve: Janez Drevensek, predstavnik oddelka za LO pri SO Ptuj, Franc Kožar, član komisije, Matija Tarbuk, tajnik komisije, Vojislav Tomič, predsednik komisije, Dimče Slojčevski, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj (gost) in dr. Marjan Colarič, zdravnik in član komisije Foto: JOS razvitih in zdravih mladih fantov, saj je bilo letos le malo takih, ki ne bi bilo sposobni za vojaško službo. Zal je tudi pri naborih opazen davek, ki ga plačujemo naši motorizaciji. Namreč večina tistih, ki so bili spoznani za začasno nesposobne, je bila poškodovana v prometnih nezgodah ali nesrečah pri delu. FF S SEJE ZBOROV SO PTUJ Sprejeli pomembne dokumente Na včerajšnjih sejah so delegati zborov ptujske občinske skupščine med drugim sprejeli osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v prihodnjem letu. Poleg tega so delegati sprejeli predlog izhodišč za oblikovanje skupne, splošne in druge porabe v letu 1980. Ob tem je zanimivo, da na osnutek izhodišč, ki so ga obravnavali delegati zborov na skupnem zasedanju, ni bilo bistvenih pripomb. Delegati so sprejeli še rebalans proračuna občine Ptuj za letošnje in osnutek proračuna za prihodnje leto, osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za usklajeno urejanje odnosov pri pri- dobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih organov ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev.! Med osnutki odlokov, ki so jih sprejeli delegati naj omenimo osnutek j odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v ob-i čini Ptuj. Tako bosta po sprejemu odloka ob sobotah dežurni dve trgo-l vini z živili, da bi bila oskrba prebivalcev takšna, kot jo zahtevajo. \ N. D. i i jjjjjjjjjjl^ S SEJE OK ZKS PTUJ Jlll Komunisti tudi o zdravstvu Včeraj popoldan so člani občinske konference ZKS Ptuj na 11. redni seji v osrednji točki razpravljali o nalogah komunistov na področju zdravstva. Komisija za idejna vprašanja zdravstva je pripravila obširno poročilo o problemih ptujskega zdravstva in tudi širše. Predvsem so opozorili na način financiranja te dejavnosti, na neustrezne delovne pogoje, na probleme v osnovni zdravstveni dejavnosti na pomanjkanje kadrov ... Zaskrbljujoč je tudi podatek o 2(X).(XX) izgubljenih delovnih dneh zaradi bolniškega staleža. O vseh navedenih in ostalih problemih je bila široka razprava, komisija za sklepe pa bo na podlagi le-te pripravila stališča in sklepe konference, ki bodo obvezovali ne samo zdravstvene delavce in kofnuniste v zdravstvenih delovnih organizacijah, temveč vse delovne ljudi in ob- čane, da si bodo prizadevali za urejanje teh problemov. N. D. Izbrati najboljše kadre Danes in jutri bodo v delavskem domu ,,Franc Krambeger" delovni posveti predsednikov osnovnih organizacij sindikata in sindikalnihi konferenc, na katerih se bodo pogovorili o nalogah v okviru priprav na občne zbore osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc, ki pa morajo biti izvedeni v času od 1. decembra do 31. januarja 1980. oziroma najpozneje do 28. februarja. V teh pripravah pa bo potrebno posebno pozornost posvetiti kadrovskim vprašanjem. Izvršni odbor je glede na spremenjeno vlogo, saj postaja kolektivno izvršilno-politični organ osnovne organizacije, dolžan združevati res najboljše sindikalne delavce. MG ORMOŽ Tudi letos darovi dedka Mraza v občini Ormož so že lani razpravljali o novem samoupravnem spo- razumu o novoletni obdaritvi otrok ormoške občine. O določilih novega sporazuma bodo v Ormožu razpravljali jutri popoldne na razširjeni seji predsedstva občinske konference SZDL. V določilih so zapisali, da bi sporazum veljal več let in da k podpisu pritegnejo vse temeljne organi- zacije združenega dela, ustanove, zavode, družbenopolitične organizacije, občinsko skupščino in obrtnike. Za novoletno obdaritev bi zaposleni pris- pevali 50 dinarjev od svojega osebnega dohodka,. V nadaljevanju jutrišnje seje bodo člani predsedstva skupno z.- oddelkom za ljudsko obrambo, občinskim štabom CZ, KS in gasilskih ; društev ter osnovnih organizacij RK ocenili izvedbo septembrske vaje Nič nas ne sme presenetiti. zkj MEDOBČINSKI SVET ZKS O URESNIČEVANJU PLANSKIH NALOG Poenotiti razvojne usmeritve v Podravju Poročilo o uresničevanju planskih nalog tega srednjeročnega obdobja in stanje priprav na naslednje srednjeročno obdobje podravske regije, je bila osrednja tema razprave na razširjeni seji medobčinskega sveta ZKS Maribor, ki je bila v sredo 14. novembra. Poročila, ki so bila osnova za razpravo' je pripravila komisija za gospodarstvo pri medobčinskem svetu. Iz predloga stališč komisije izhaja, . da mora vsaka občina imeti dolgoročni načrt svojega razvoja. Pri tem je, nujno uskladiti metodologijo planiranja in spremljanja kazalcev razvoja, j Te dolgoročne načrte je treba uskladiti med občinami na območju regije, j zlasti za pomembnejša področja. Nosilec priprav in usklajevanja na' področju gospodarstva pa bi naj bila Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, za področje gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti pa svet podravskih občin, dočim bi naj pri medobčinskem svetu SZDL ustanovili koordinacijski odbor za planiranje v podravski regiji. F.notna ugotovitev na seji je tudi bila, da se rokov, določenih za pripravo posameznih dokumentov, nosilci planiranja v podravski regiji premalo držijo. O tem je komisija napravila poročilo za vsako občino posebej. V skladu s tem so na seji opredelili naloge komunistov, ki se morajo ustvarjalno lotiti vsebine planskih dokumentov, s posebnim poudarkom na lastnih razvojnih možnostih; Zveza komunistov kot celota pa si mora prizadevati za dolgoročni program, ki mora biti napravljen znanstveno, ob upoštevanju ekonomskih zakonitosti, zato je treba k ses- tavi programov kar najbolj pritegniti vse strokovne institucije. Medobčinski svet ZKS je na tej seji imenoval še BRIGITO KUHARJEVO za predstojnika Medobčinskega študijskega središča v Mariboru. - u i 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 22. november 1979 — TEDNIK Varovalni gozdovi... 7. novembra 1979 smo se sestali delegati 27. seji zbora združenega dela skupščine SR Slovenije. 8. točka dnevnega reda je bila: PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH. Predlagatelj: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. V tekstu skupščinskega gradiva predlagatelja je zapisano, da je v 4. točki 321. člena Ustave SR Slovenije določeno, da ureja Skupščina SR Slovenije v okviru pravic in dolžnosti republike z zakonom tudi rabo, izkoriščanje in varstvo gozdov. Dosedanje ugotovitve zakona o gozdovih so pokazale, da so sedanje temeljne sistemske prvine gospodarjenja z gozdovi skladne z doseženo stopnjo družbenoekonomskih odnosov v SR Sloveniji in da ustrezno pogojujejo smotrno in načrtno dolgoročno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa pri tem gospodarjenju. Zategadelj je treba tudi v dopolnjenem zakonu te prvine zadržati, dopolnitve pa izvesti tako, da te prvine ohranimo in še utrdimo njihov pomen. Pri obravnavi skupščinskega gradiva, v svoji bazi oziroma v TGA Kidričevo, smo imeli pripombo k temu. Po izoblikovanju stališča na seji občinske skupine delegatov in po usklajevanju stališč na seji okolišne skupine delegatov, je delegat za 5. okoliš, kmetijske dejavnosti, sodeloval v razpravi pri omenjeni točki dnevnega reda. Osnova naše pripombe (iz TGA Kidričevega) je bilo besedilo skupščin- skega gradiva v poglavju: Gospodarjenje z gozdovi — drugi odstavek: ,,območna skupnost je do sedaj dajala soglasje k oblikovanju in uporabi prispevkov za biološka vlaganja ter dela dohodka od gozdov v družbeni lastnini po 12. členu zakona, po novem pa naj bi se ta sredstva zbirala pri območni skupnosti, saj bi bil na ta način zagotovljen vpliv vseh članov na porabo sredstev in na enakomeren razvoj celotnega gozdnogospodarskega območja". Predno je zapadel sneg, je bila hoja po strminah Boča, obraslih z bukovjem in prekritih s preprogo šumečega listja, poleg zdrave rekreacije tudi prijetno doživetje Foto: Viktor Horvat Naša pripomba iz TGA Kidričevega se glasi: ,,Mnenja smo, da takšen način zbiranja sredstev biološkega vlaganja, ni primeren za gospodarjenje z varovalnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. To utemeljujemo s tem, da je potrebno varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom biološko obnavljati sproti in tekoče, glede na funkcijo, ki jo ti gozdovi opravljajo. Navedeni gozdovi ravno tako nimajo funkcije ekonomskega gospodarjenja in zato so tukaj sredstva za biološko obnovo, minimalna. Zato predlagamo, da naj bo v novem zakonu o gozdovih, glede varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, pri določbah o zbiranju oz. združevanju prispevkov za biološka vlaganja, zajeto tiidi določilo, da ta sredstva ostanejo in z njimi razpolagajo organizadje združenega dela oz. nosilci pravice uporabe". Nadalje se iz TGA Kidričevo strinjamo z besedilom teksta predlagatelja v poglavju: Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. Namreč predlagatelj je mnenja, da bi veljalo dopolniti določila o varovalnih gozdovih v tem smislu, da bi razlikovali le trajno varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. Dosedanjo kategorijo začasno varovalnih gozdov bi šteli med gozdove s posebnim namenom, kar dejansko tudi so, ker se z njimi v času, ko varujejo določene objekte normalno gospodari, le da po posebnih določbah. Imre Varju KJE SO MIZE IN OMARE? Obljubili in izpolnili Spomladi so predstavniki izvršnega sveta SO Ptuj in občinske konference socialistične zveze obiskali vse krajevne skupnosti v ptujski občini in se s predstavniki krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij ter društev pogovarjali o finančno materialnih, prostorskih in kadrovskih pogojih dela. Prav tako je tekla beseda o enotnem finančnem poslovanju, skratka pogovarjali so se o prostorih, mizah, stolih in omarah. Pa je beseda zanesla tudi na druge probleme v krajevnih skupnostih in pričakovati je bilo, da bodo problemi v KS rešeni v najkrajšem času. O novih stolih, omarah in svinčnikih ne duha, ne sluha. V krajevnih skupnostih so na obljube že pozabili, saj vedo, da se od njih ne živi. Marsikatera krajevna "sKupnost le med tem časom že kupila kakšen svinčnik, stol ali omaro ter tako pozabila na skupni dogovor. Akcija NNNP nas ja marsikaj naučila in dokazala, da nekateri dokumenti niso ustrezno spravljeni. In prav to nas vodi k razmišljanju. Kajti zaupni in drugi dokumenti še danes niso na varnem mestu. O tej problematiki bi morali v krajevnih skupnostih ptujske občine že razpravljati. Krajevne organizacije SZDL pa naj bi bile nosilke teh razprav. Ob tej priložnosti bi nedvomno lahko zaživelo sekcijsko delo, ki bi v razpravi o finančno materialnih, prostorskih in kadrovskih pogojih v KS dokazalo, da so sekcije najširše, najbolj odprte in demokratične oblike neposrednega političnega delovanja delovnih ljudi in občanov. Mimo rezultatov seveda ne moremo. Koordinacijski odbor za spremljanje razvoja KS v občini Ptuj predlaga izvršnemu svetu, da se glede na sprejete programe opremljenosti KS zagotovi v tem letu 300 tisoč dinarjev. S temi sredstvi bi lahko nabavili potrebno opremo po programu, razliko — tretji del — pa bi zagotovili s proračunom za prihodnje leto. Zahtevek je v celoti upoštevan v predlogu rebalansa proračuna občinske skupščine. Torej odveč bojazen, da bi izrečene že^je ostale samo na papirju. zk Neurejena Vošnjakova ulica Krajani, ki pešačijo po delu le. še vedno ncasfaltirane ulice se prilo/ujemo. Gre za del Vošnjakove ulice med Jadransko in Cankarjevo ulico. Pt) ozki Vošnjakovi ulici je dovoljena vožnja / a\ tomobili v obe smeri, zalo je polna koianj. M učno je zlasti to. da ludi ni razsvetljave in ob deževni noči lahko kak pešec pade v kotanje in se lahko ludi ležje poškoduje, ne le okopa v cestni lirozgi. Vprašujemo pristojne, ali lu ni možno podvzeti ustreznih ukrepov za \ ečjo varnost pešcev'!' Eden v imenu mnogih Le ob večji odgovornosti delegatov - večje samoupravno odločanje Ob prehodu v drugo mandatno obdobje so delovni ljudje in občani, ki so za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok združeni v skupnosti otroškega varstva, izvolili 11 posebnih, 51 združenih in 31 splošnih delegacij, medtem ko delovni kolektivi z do trideset zaposlenimi v celoti predstavljajo delegacijo za samoupravno interesno skupnost. Teh pa je v naši občini 87. Število delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj se je povečalo od 35 na 75, v zboru izvajalcev pa je ostalo številčno nespremenjeno — 15. Občutno povečanje števila delegatov v zboru uporabnikov kot tudi povečanje števila posebnih in zmanjšanje števila združenih dele- gacij v temeljnih in drugih organizacijah ter krajevnih skupnosti je v primerjavi s prejšnjim mandatnim obdobjem brez dvoma predstavljalo dobro osnovo za poglabljanje delegatskih razmerij tako v kvalitativnem kot v kvanti- tativnem smislu. Vendar pa v interesnem področju beležimo probleme, za katere smo menili, da jih ne bi smelo biti. Gre predvsem za udeležbo delegatov na sejah skupščine in njenih teles in tako lahko ugotovimo, da je bilo na prvi seji skupščine in njenih teles in tako lahko ugotovimo, da je bilo na prvi seji skupščine novega mandata v zboru uporabnikov 85 odstotna udeležba, na eni seji 69 odstotna in na ostalih petih sejah med petdesetimi in dvainšest- desetimi odstotki. Na zadnjih dveh sejah je bila sklepčnost zbora uporabnikov dosežena šele po večkratnih telefonskih intervencijah in pozivih delegacijam, da svoje obveznosti in dolžnosti niso izpolnile. V enem primeru zasedanja skup- ščine je bilo celo potrebno zbor sklicati še enkrat, ker je več delegatov predčasno zaoustilo sejo in odšlo domov. Ce na kratko analiziramo dosedanje delo v tem zboru in razpravo moramo ugotoviti, da so se delegati zavzemah predvsem za večjimi vzgojnovarstvenimi zmogljivostmi jaslih in vrtcu, predvsem pa v jaslih kjer je prostorska stiska največja. Živahna je bila tudi razprava ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o določanju višine oskrbnine, ki jo plačujejo starši za svoje otroke v jaslih ali vrtcu. Nekajkrat so posamezni delegati v razpravah in pripombah izražali tudi svoja osebna stališča in ne stališč za katere jih je pooblastila njihova delegacija. ♦ Udeležba delegatov v zboru izvajalcev je bila vseskozi številčno boljša, saj je bila le enkrat 60 odstotna, sicer pa vedno višja in tudi 100 odstotna. Razpravljalci iz tega zbora so pogosteje dajali pojasnila na razna vprašanja delegatov iz zbora uporabnikov, manj pa se oglašali s pobudami in novimi rešitvami v zvezi z določenimi vprašanji. Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva občine Ptuj se je v tem mandatu sestal doslej na devetnajstih rednih in treh izrednih sejah, število prisotnih članov pa je bilo med 55 in 66 odstotki, le enkrat je zabeležena 100 odstotna udeležba. Pri tem so bili najbolj kritični dopustniški meseci v katerih je kljub temu delo moralo teči naprej. Na sejah izvršnega odbora je bilo obravnavanih skupno 118 točk dnevnega reda in precej teh je s področja izvajalskih nalog, v zvezi s počitniško kolonijo Biograd na morju in podobno. Doslej je bil izvršni odbor tudi edini predlagatelj gradiv za seje skupščine in na sami skupščini do te pobude še ni prišlo. Omeniti je potrebno še delegacijo za delegi- ranje delegatov v skupščino skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, ki je bila na dosedanjih osmih sejah sklepčna le štiri krat, sicer pa je bilo prisotnih manj kot polovica delegatov. Iz tako prikazanih podatkov o prisotnosti delegatov na sejah skupščine, izvršnega odbora in delegacije za delegiranje delegatov za zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, lahko ocenjujemo, da vpliv delovnih ljudi in občanov na oblikovanje in odločanje o obsegu in vsebini ter razvojni politiki družbenega varstva otrok še ni zaživel v takšni meri kot smo pričakovali, kot želimo in kot nam naš družbenopolitični ter samoupravni sistem nalaga. Na seji aktiva komunistov pri skupnosti otroškega varstva občine Ptuj, ki je bila v prejšnjem tednu, so o tej problematiki, uspehih in nadaljnih nalogah temeljito spregovorili, predvsem pa kritično ocenili aktivnost posameznikov, zlasti komunistov v združenem delu in v krajevnih skupnostih. Na vprašanje — kako izboljšati aktivnost v odločanju delovnih ljudi in občanov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, so imeli več konkretnih odgovorov in mnenj. Ugotavljajo pa, da bo potrebno več storiti za odgovornost delegatov, predvsem komunistov ter družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih SZDL, v združenem delu pa sindikati. Ne bi bila morda odveč tudi izjemna ločena zasedanja zbora uporabnikov in izvajalcev na katerih bi lažje in bolj odkrito spregovorili o problematiki in otroško varstvo je gotovo med tistimi skupnost- mi kjer tega ne manjka. Tudi v zvezi z informiranostjo je bilo več konkretnih pred- logov, najpomembnejši pa je gotovo potreba po enotnem delegatskem glasUu v občini, zaživeti bi moral klub samoupravljalcev, bolj pa bi morali izpostaviti tudi obveznosti, ki jih je delegat in le stalne oblike izobraževanja bodo k temu veliko pripomogle. mš Jesen v središču krajevne skupnosti Makole Najsvetlejša točka gospodarskega prebujanja KS Makole. Iz nerazvitosti z lastnimi prizadevanji MAKOLE Prebivalci krajevne skupnosti Makole so te dni že med prvimi v občini zaključili z raz- pravami o osnovnih smernicah za izdelavo predloga srednjeročnega razvojnega programa krajevne skupnosti za leto 1980 in tudi sred- njeročnega razvojnega plana za obdobje 1981 do 1985. To je bil tudi osnovni motiv, da so se pred nedavnim v Makolah sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Slovenska Bistrica ter vodstvo krajevne skupnosti Makole. Na tem srečanju so skupno ugotovili, da so bili v tej KS med prvimi, ki so široko pričeli uresničevali javne razprave o dosedanjih delovnih uspehih ter na osnovi teh začrtali smernice svojega bodočega razvoja za leto 1980 in za prihodnje petletno obdobje. Krajevna skupnost Makole je po odloku IS SR Slovenije uvrščena med manj razvita območja SR Slovenije. To spoznanje pa je bila ludi osnovna nit. ki se vleče skozi vsa obrav- navanja o doseženih delovnih rezultatih po- slovanja in tudi načrtovanju novih razvojnih poti. da bi čimprej prišli iz družbe manj raz- vitih. Marsikaj so v tem srednjeročnem razvojnem obdobju že uspeli uresničiti. Med najpomem- bnejšimi pridobitvami je prav gotovo začetek razvoja industrije, predvsem s prihodom in- dustrije TF.LA ISKRA Ljubljana, kije v Ma- kolah zgradila sodobno tovarno za proizvod- njo relejev in programatorjev. V njej trenutno /družuj^c delo okoli 120 zaposlenih, predvsem žensk. Ze ob koncu leta 1985 pa načrtujejo, da bo tukaj zaposlenih prek 350 domačinov. V preteklem obdobju so v KS Makole uspeli as- faltirali in obnoviti veliko kilometrov krajev- nih in občinskih cest. kar je prav tako pripo- moglo k še hitrejšemu razvoju krajev in gos- podarstva. Kljub temu pa jim za prihodnje obdobje ostaja za obnovo še okoli 15 kilome- trov cest. Med manj vzpodbudnimi kazalci hitrejšega razvoja je za KS Makole značilno nenehno upadanje števila prebivalcev. Po popisu iz leta 1971 je la K S štela še 2440 krajanov. Konec leta 1978 pa 2350. Skrb za zmanjšanje odliva mlade generacije iz KS Makoleje ena osnovnih nalog novega, pred nedavnim pomlajenega vodstva krajevne skupnosti Makole, ki si je zadalo smelo, vendar v okviru možnosti realno nalogo nadaljnjega razvoja predvsem v smeri hitrejše industrializacije, modernizacije infrastruktur- nih objektov, ureditve zdravstvene službe, modernizacije kmetijske proizvodnje in boljše t)skrbe prebivalstva z osnovnimi živili, elek- trično energijo. PTT storitvami ter hitrejšemu razvoju kulturnega in športno rekreativnega življenja krajanov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Za tioljšo oskrbo s kruhom Delegati sveta in člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Slo- venski Bistrici .so na nedavni seji razpravljali tudi o podražitvi kruha, za kar sc je odločil živilski kombinat INTFS Maribor. Obrazložitev o nuj- nosti podražitve kruha so sprejeli z razumevanjem, vpraševali pa so, za- kaj so cene nekaterim vrstam kruha dvignili precej bolj kot pa so se dvignile cene moki. drugim surovi- nam in proizvodnim storitvam. V razpravi so poudarjali, da bi morali s podražitvijo kruha pri Intesu zagoto- viti tudi dovoljene količine osnovnih vrst kruha. Tega je namreč cesto zmanjkalo, povpraševanje po njem pa je veliko. Predlagali so tudi. da bi bilo treba posamezne vrste kruha posebej ozna- čevati, da ne bi prihajalo do zamenjav v prodaji. Delegati bistriških sindika- tov so se ludi zavzeli za to. da bi morale biti cene kruhu kar najbolj usklajene, predvsem pa enake na celotnem območju, ki ga oskrbuje Inies. Viktor Horvat Kam parkirati tovornjake? SLOVENSKA BISTRICA To je vprašanje s katerim se sedaj že vsakodnevno srečuje večje število šoferjev tovornih vozil, ki bi želeli parkirati svoja vozila na območju mesta Slovenska Bistrica. Nekateri samo za kratek čas, da si naberejo novih moči za nadaljnjo vožnjo, drugi zopet za več ur, da bi tukaj prenočili. Vsi pa se sreču- jejo z istim problemom. Urejenega prostora za parkiranje teh vozil enostavno ni. Se pred nekaj leti je, čeprav ,,divjih" parkirišč bilo Se mogoče najti, medtem ko so bili z ureditvijo posameznih mestnih predelov tudi ti prostori odprav- ljeni. Ni si težko zamišljati nerazpoloženja voznikov tovornih vozil, ki se morajo v priza- devanjih, da bi le nekako našli prostor za parkiranje, skoraj prerivati skozi gost promet ozkega mestnega središča. Ko spoznajo, da je vse iskanje urejenega parkir- nega prostora zaman, pot nadalju- jejo v sosednje večje kraje, kjer imajo za parkiranje ,,več razume- vanja" ali pa postavijo vozilo po lastni presoji na najbolj ,,varno"mesto, ki pa pravgotovo ni označeno kot dovoljeno za parkiranje tovornjakov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Tudi nekaj metrov prostora je izhod v sili. TEDNIK -22. november 1979 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 5 25 let tovarne glinice in aluminija 9,Boris Kidrič'^ Kidričevo v TOVARN/ GL/N/CE /N ALUM/N/JA »BOR/S KI!)R/C« V K/DR/CEVEM SO V 25 LET/H PRO/ZVED/J PREK 2 M/L/JONA /00 T/SOČ TON GL/N/CE /N PREK 7H0 T/SOČ TON ALUM/N/JA. OB PR/ČETKU OBRATO- VANJA 2/. NOVEMBRA /954 JE B/LA ZGRAJENA ELEK- TROL/ZA Z LETNO ZMOGL/VOSTJO /5 T/SOČ TON ALUM/N/JA - TAKRAT JE B//.0 ZAPOSLEN/H /055 /)ELA VCEV. DANES PRO/ZVEDE 2230 ČLANSK/ DELO- VNI KOLEKT/V V DVEH ELETROL/ZAH LETNO PREK 4H T/SOČ TON A/AJM/N/JA. OB SREBRNEM JUB/LEJU A / UM/N/JSKEGA G/GANTA V K/PRIČE VEM JE ŽEUA /N DELOVNA OBVEZA VSEH ZAPOSLEN/H VSEDM/H TOZD /N DSSS. DA B/ DO /ETA 1984. KO BODO SLA V/- L/ W - LETN/CO V NOV/ ELEKTROL/Z/ PRO/ZVEDL/ ŽE SO T/SOČ TON A /.UM/N/JA LETNO. Slavnostna seja delavskega sveta med govorom Franca Šireca, i predsednika centralnega DS I Foto: M. Ozmec \ Del gostov na osrednji proslavi v TOZD Vzdrževanje (z leve): Franc Fistrovič, dr. Marijan Brecelj, Milan Krajnik, Franc Leskošek-Luka Foto: M. Ozmec Tradicionalno srečanje upokojencev v dvorani restavracije TGA Foto: J. Bračič, Včeraj je minilo 25 let od pričetka poskusnega obratovanja takrat največje in najpomemb- nejše aluminijske tovarne v Jugo- slaviji — tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidri- čevem. 21. november 1954 je pomenil prelomnico v razvoju te industrijske panoge pri nas, hkrati pa pomembno zmago delovnih ljudi, ki so gradili tovarno več let. Začetne težave so bile kmalu premagane in že 1. marca 1955 je prešla tovarna v redno obratovanje. Tudi delav- .sko samoupravljanje .so v tej tovarni ^ uveljavili razmeroma zgodaj. Že 8. junija 1950 je bil v takratnem »gradilišču Strnišče« izvoljen 40-članski delavski svet, 18. avgusta istega leta pa prvi 8 članski upravni odbor s čimer so uresničili Marxovo geslo: TO- VARNE DFLAVCEM! Prvo zajemalk svetlikajoče se tekoči- ne — aluminija sta 9. oktobra 1954 zajela delavca Alojz Sven- šek in Anton Šterman iz elektro- listke peči 336. Bila je sobota in kazalci na uri so kazali natanko enajst dopoldne. 25 let proizvodnje glinice in aluminija v Kidričevem pa ne pomenijo le zgornje številke — to pomeni četrt stoletja »življenja nekega delovnega kolektiva«, ki je že prva leta obratovanja tovar- ne pričel razmišljati o moderni- zaciji proizvodnje — to pomeni četrt stoletja nenehnih skrbi za nabavno ceno osnovne surovi- ne—boksita; strahu pred reduk- cijami električne energije brez katere ni proizvodnje; skrbi za investicijska vlaganja ter razen vsega drugega tudi skrbi za dvig družbenega standarda delavcev. V 25 letih so namreč zgradili prek 500 družbenih stanovanj, ob tovarni je že prva leta zraslo naselje Kidričevo, precej stano- vanj pa so zgradili tudi v Ptuju. Veliko pa je tudi takih, ki danes brez sramu povedo: brez^omoči TGA Kidričevo, danes ne bi imeli marsičesar. VES TEDEN V ZNAMENJU PRAZNOVANJ Pretekli teden je bilo vso Kidričevo v znamenju prazno- vanj srebrnega jubileja. Program prireditev so pričeli z aktivnostmi s športnega področja. Osem mo- ških in sedem ženskih ekip se je pomerilo med seboj v različnih športnih disciplinah. V soboto 10. novembra so za vse člane delovnega kolektiva uspešno iz- vedli koncert popularnega an- sambla Novi Fosili, ki je v tamkajšnji restavraciji doživel rekordni obisk. V isti dvorani je v sredo 14. novembra potekalo tradicionalno srečanje upokoje- nih članov TGA Kidričevo. Pio- nirji in mladinci so jim pripravili bogat kulturni program, ob kon- cu pa so vse skupaj še pogostili. V četrtek okoli poldneva so se v prostorih upravne zgradbe TGA zbrali na svečani seji delav- skega sveta razen delegatov še vodilni in vostveni delavci TGA, predstavniki SOZD UNIAL, de- lovne organizacije IMPOL ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz ptujske občine. Udeleženci so najprej z minuto tišine počastili spomin na umrle člane tega delovnega kolektiva, nato pa so izvolili delegacijo, ki je položila venec pred spominsko •)loščo v avli TGA. Za tem je -ranč Sirec, predsednik central- nega delavskega sveta TGA Kidričevo v slavnostnem govoru orisal zgodovino 25 let delovnega kolektiva. Povdaril je nenehen razvoj tovarne, ki je kljub rekon- strukciji v proizvodnem smislu že zastarela. Po njegovih besedah je prav krepitev družbenopolitičnih odno.sov in razvoj samoupravlja- nja in delegatskega odločanja pripomoglo, daje kljub številnim težavam danes TGA pomemben člen v dograjevanju položaja aluminijske industrije v Jugosla- viji. Vzporedno s tem pa je kritično ocenil učinkovitost gos- podarjenja in zastarelost proiz- vodnih naprav, ter ob koncu izrazil upanje, da bo združevanje sredstev v njihovih projektih za ncslednje srednjeročno obdobje povezano v čvrsto reprodukcij- sko celoto, ki ob sedanji gradnji nove livarne in ob predvideni gradnji nove elektrolize ne bo zagotovilo razvoja TGA v na- slednjih petih letih, temveč tudi razvoj partnerjev. Slavnostno sejo delavskega sveta so ob koncu pozdravili še pionirji, nekaj trenutkov za tem pa je v avli upravne zgradbe Ivan Mazera. predsednik konference sindikata TGA Kidričevo sveča- no odprl razstavo likovnih del osmih članov tega delovnega kolektiva: Stojana Kerblerja. Ju- lija Ošlovnika. Vlada Šerca. Sf- dana Mohoriča. Jožeta Huzjana. Albina Tomšeta. Ivana Mazera — mlajšega in Rajka Kosija. Ra/.siava je bila odprta do pone- deljka. Isto večer so za člane delovnega kolektiva TGA pri- pravili v tamkajšnji restavraciji večer slovenskih dramskih in opernih umetnikov. OSREDNJA SLOVESNOST V TOZD VZDRŽEVANJE Osrednje slovesnosti ob srebr- nem jubileju aluminijskega gi- ganta v Kidričevem pa so pote- kale v petek 16. novembra. Na vsakem koraku je bilo čutiti in videti, da Kidričevo praznuje. Delavska godba je že pred zoro z budnico pozdravila prihod in odhod delavcev iz tovarne. Z dnevom pa so pred upravno zgradbo TGA že pričeli prihajati prvi gostje. Prišli so domala iz vseh republik Jugoslavije, pred- Franc Leskošek—Luka, ča- stni član kolektiva, ob spreje- mu zlategaznaka TGA Foto: M. Ozmec stavniki delovnih organizacij s katerimi ima tovarna v Kidriče- vem že dolgoletne poslovne stike. Prišli so tudi gostje iz republiških organov SR Slovenije. Med njimi so bili v Kidričevem še posebej veseli Franca Leskoška — Luka. častnega člana kolektiva TGA Kidričevo, pa dr. Marjana Brecl- ja. člana predsedstva SRS. prav tako Vinka Hafnerja, predsedni- ka slovenskih sindikatov in To- neta Kovica, republiškega .sekre- tarja za industrijo ter ostalih predstavnikov družbenopolitič- nih organizacij podravske regije in občine Ptuj. Nekaj pred poldnevom seje v prostorih TOZD Vzdrževanje TGA pričela osrednja slovesnost ob 25 — letnici proizvodnje aluminija, na kateri je gostom in številnim delavcem te delovne organizacije izrekel dobrodošlico Franc Sirec, predsednik central- nega delavskega .sveta. Za tem, ko je delegacija odnesla venec k spomeniku Borisa Kidriča v Kidričevem je orisal zgodovinski razvoj kolektiva Franjo Gnilšek, kije pred kratkim prevzel dela in naloge glavnega direktorja TGA Kidričevo. Ob tem je povdaril. da sta narodni heroj in junak .socialističnega dela pokojni Boris Kidrič in Franc Leskošek-Luka. kol eden najzaslužnejših nosilcev revolucionarnega boja in povoj- ne graditve, osebnosti, s katerima je najtesneje in neposredno pove- zana uresničitev izgradnje tovar- Slavnostni govornik je bil Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slove- nije Foto: M. Ozmec ne v Kidričevem, česar de delo- vni ljudje in občani ptujske občine globoko in s hvaležnostjo zavedamo. Ko je Franjo Gnilšek govoril o nenehnem razvuju TGA. je med drugim povedal, da je vzporedno z rastjo proizvodnje primarnega aluminija v sloven- skem gospodarstvu rasla tudi močna predelovalna industrija. Pri tem je pozitivno ocenil sode- lovanje s slovenjebistriškim Im- polom. ki je v zadnjem času v okviru SOZD UNIAL vse uspeš- nejše. Tudi Franjo Gnilšek je ob koncu povdaril besede, i so bile z velikimi črkami napisane na slavnostni tribuni: LETA 1984 — 80 TISOČ TON ALUMINIJA! To pa jim bo uspelo le ob širši pomoči družbene skupnosti ter ob popolnem discipliniranem angažiranju slehernega zaposle- nega. Slavnostni govornik na osred- nji slovesnosti je bil Andrej Verbič. predsednik gospodarske zbornice Slovenije, ki je že uvo- doma ugotovil, daje bila izgrad- nja tovarne aluminija v času. ko je bil potreben nujen razvoj bazične industrije pri nas. upra- vičena. Nadalje je govoril o prizadevanju kolektiva TGA, in se še posebej v zadnjih petih letih nenehno sooča z nujnim vpraša- njem modernizacije proizvodnje, ki bo omogočila boljše delovne rezultate in uspešnejše gospodar- jenje. Ker so pri iskanju ustrez- nih rešitev ob pomanjkanju sred- stev bila prisotna tudi razmišlja- nja o iskanju pridobitev tujih kreditov, je Andrej Verbič odloč- no dejal, da je tak način zagota- vljanja modernizacije nesprejem- ljiv. Z izvažanjem surovega alu- minija, kar bi ob tem gotovo bilo prisotno, bi pravzaprav povzro- čili veliko škodo glede na drago električno energijo, ki jo še kako potrebujemo. V nadaljevanju je Andrej Verbič govoril o številnih drugih vprašanjih, ki se pojavlja- jo v TGA in vplivajo na celotno proizvodnjo in predelavo alumi- nija v katerem .sodeluje v SR Sloveniji blizu 12 tisoč delovnih ljudi. Po njegovem mnenju se odpirajo predvsem naslednji pro- blemi: ■ — kako zmanjšati stroške predelave, saj je to eno temeljnih vprašanj za nastopanje na trži- šču, — kako zagotoviti nemajhna investicijska sredstva za nove naložbe? Ob koncu je govoril še o problematiki na področju izbra- ževanja kadrov na visokošolskih in ozobraževalnih ustanovah, kajti v tem trenutno po njegovih besedah izobražujemo premalo kadrov za potrebe barvne in črne metalurgije. O samoupravni organizirano- sti ter o razvoju družbenopolitič- nih organizacij znotraj TOZD je nato govoril Ivan Mazera, pred- sednik konference sindikata TGA Kidričevo. Najzaslužnejšim posamezni- kom, delovnih organizacijam poslovnim partnerjem in družbe- nim organizacijarri so za tem podelili 27 jubilejnih priznanj in 39 plaket TGA. Letos pa so prvič podelili tudi najvišja priznanja TGA Kidričevo, zlate znake. Kot prvi ga je prejel častni član tega delovnega kolektiva Franc Le- skošek — Luka. Zlati znak pa je za tem prejelo še 29 posamezni- kov: iVIilan Krajnik, Franc Sirec, Jože Šegula, Ivan Mazera, Justin Repič, Ciril Kužner, Oto Težak, skupina za tekoče vzdrževanje. Vida Resnik. Maks Jabločnik. Franc Vreze, Konrad Ferk, Franc Krajnc, Janez Pulko. Fer- dinand Koletnik, Konrad Kram- berger, Janez Horvat, Janko Pal, Edi Emerišič. Stanko Hertiš, Ludvik Mesaric, Stanko Kline, Vinko Čuš. Štefan Verbek, An- drej Toplek, Anton Brglez, Val- ter Kolarič. Stanko Kovačič in Ludvik Anžel. Delovnim ljudem tovarne gli- nice in aluminija so za tem čestitali k jubileju še pionirji osnovnih šol iz Zetal. Leskovca in Kidričevega, nad katerimi ima TGA patronat. Za tem je Marija Muzek, predsednica osnovne organizacije ZSMS v TGA pre- brala pozdravno pismo predsed- niku TITU..V kulturnem spore- du pa so ob koncu nastopili še člani moškega pevskega zbora, delavske godbe TGA in Andrej Kurent, igralec Ljubljanske Dra- me. Slavja pa s tem še niso zaklju- čili. Po razgibanem popoldnevu so se v petek in soboto zvečer v tamkajšnji restavraciji še razvese- Ijli ob zvokih ansambla Francka Žibrata. Ob koncu naj le še dodamo, da so ob srebrnem jubileju TGA Kidričevo izdali posebno jubilejno številko tovar- niškega glasila Aluminij v bar- vah, izdali pa so tudi posebne srebrne značke z zaščitnim zna- kom TGA in številko 25. Ob vsem tem lahko zaključimo, da so jubilej zares dostojno proslavi- li, tako kot gre aluminijskemu gigantu. Iskrene čestitke ob jubileju naj veljajo tudi od uredništva Radio — Tednika Ptuj, kije v Tedniku in v začetku še v »Na.šem delu« redno poročal o rasti tovarne aluminija v takratnem Strni.šču. Po radijskih valovih pa prav tako spremljal probleme in uspehe delovnih ljudi te delovne organi- zacije. Kolektiv TGA je tudi veliko pomagal pri postavitvi antenskega stolpa. Naj velja torej-v letu 1984, ko bo zgrajena še nova elektroliza se bomo vsi veselili vašemu uspehu 80 tisočim tonam aluminija let- no! pripravil: Martin Ozmec V kulturnem večeru so sodelovali člani ljubljanske Drame in Ooere Foto: M. Ozmec Ob otvoritvi razstave likovnih del osmih članov delovnega kolektiva TGA Foto: M. Ozmec , Delovnemu kolektivu so čestitali pionirji osnovnih §ol: Žetale, Leskovec in »Boris Kidrič« Kidričevo Foto: M. Ozmec 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI LETNI ZBOR ŠTUDENTOV v domu JLA so se zbrali ptujski Študentje, ki Študirajo v Mariboru na svoji letni skupščini. Seveda so na skupščini spregovorili o mnogih stvareh, akcijah itd. Veliko Študentov študira v Mariboru, vendar tega na skupščin; ni bilo opaziti, kajti prišlo jih je bolj malo, vendar dovolj, da se pregleda minulo delo in napravi obširen program dela. Študentje so v preteklem letu opravili veliko akcij. Tako so prodajali karte v času ptujskega pustnega karnevala, pripravili smučanje, informativni dan za ptujske srednješolce, obiskali delovne organizacije itd. Akcij je bilo zares veliko, vendar pa se jih je udeležilo le manjše število študentov. Upamo, da bomo študentje v prihodnje imeli večje število aktivnejših članov, ki bodo prišli iz vrst brucov, tako imenovanih ,,prvošolčkov". Saj opažamo, da se jih vedno manj vključuje v akcije kluba ptujskih študentov. Na skupščini so se pojavili tudi delegati študentov, ki študirajo in živijo v času študija v Mariboru z idejo, da želijo ustanoviti sekcijo oz. klub teh študentov. Zal pa tega vprašanja niso rešili na skupščini. Prav tako je bilo rečeno, da se študenti niso vključevali v mladinske delovne akcije v dovolj velikem številu in da se premalo vključujejo v aktivno delovanje OO ZSMS. Ti problemi se verjetno ponavljajo in bo potrebno nekaj storiti, da se bodo razmere izboljšale. Danilo Klajnšek ORMOŽ Priznanja za vpis javnega posojila za ceste Občina Ormož in njeni občani ter delovni ljudje so pri vpisu posojila za i ceste dosegli pomembne uspehe, saj so načrtovani znesek presegli kar za j 38 odstotkov. Zato sta predsednik občinske skupščine Mirko Novak in; predsednik občinskega štaba za izvedbo javnega posojila za ceste Franc i Forštnarič prejšnji teden na krajši slovesnosti podelila posebna priznanja! delovnim organizacijam društvom in občanom, ki so nadvse uspdno ] sodelovali pri vpisu posojila za slovenske ceste. Priznanja so prejeli tovarna Jože Kerenčič, Slovin Jeruzalem Ormož,; Mercator Zarja Ormož, društvo upokojencev Velika Nedelja in Milena; Zemljak, Marija Tomažič, Gabrijela Kuhar, Mirko Tramšek, Stanko i Kumer, Pavel Stuhec, Ivan Rajh, Ivan Lah, Marija Krstič, Alojz] Balažič, Ivan Petovar, Alojz Trstenjak, Stanko Kocijan, Mirko Zabavniki ter Vinko Ratek. zk' DESTRNIK ! Skrb za šolo in toplo malico Pred bližajočo se zimo so se v destrniški šoli lotili dveh akcij — pospešeno gradijo večnamenski prostor — avlo s sredstvi krajevne in izobraževalne skupnosti ter prostovoljnim delom domačih mladincev. Doslej učenci šole bratov ReS skorajda niso imeli prostora, kjer bi lahko počakali na začetek pouka ali se že pred tem zavarovali pred vetrom in dežjem. Vzporedno s tem pa tečejo tudi priprave na utrditev in asfaltiranje telovadišča, ki je v neposredni bližini šole. Zaradi težjega dostopa je potrebno urediti obsežna zemeljska dela na dovozni poti in šele nato bo moč pričeti z deli na igrišču, ki jih bodo sofinacirali telesnokulturna skupnost, izobraževalna, krajevna skupnost, šola in drugi. Na precejšnje razumevanje so naleteli tudi pri vodni skupnosti, ki jim bo odstopila 2000 kubičnih metrov gramoza za utrditev igrišča. V petek, 9. novembra pa so na območju krajevne skupnosti izvedli še akcijo zbiranja poljskih pridelkov za šolsko kuhinjo, pri tem so sodelovali tudi starši učencev in pomagali s prevozi nabranih pridelkov. Tako nam iz Desternika poročajo, da je akcija v vseh osemnajstih vaseh in naseljih krajevne skupnosti že v petek dobro uspela in da je še niso zaključili. Zato bo lahko tudi v tem šolskem letu malica dobra in poceni, je med drugim zatrdil ravnatelj Borut Predan. mS Gradnja večnamenskega vhodnega prostora dobro napreduje, (foto: ml) Prek 3200 kOogramov krompirja, zelja, čebule, fižola, jabolk in drugih pridelkov so prepeljali s traktorji in kamioni, pa tudi sami učenci so kr^pkn prijeli za vreče. (foto: mš) DRUŽBENO PIANIRANJE V TVI Majšperk tudi o dopustih Zakon o združenem delu prinaša v določilih nekaj novosti tudi na področju določanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju. Skratka gre za novosti pri načrtovanju letnih dopustt>v. Ker smo v obdobju priprav na srednjeročni načrt razvoja je prav, da v dokumente vključimo tudi dneve počitka. V tozdu Volneni izdelki v Majšperku in na ravni delovne organizacije so že napravili tako imenovani poslovni koledar, s katerim ,,izračunavajo" letne kvote ur za izvršitev načrtovane proizvodnje. O planiranju letnih dopustov je direktor temeljne organizacije Jože Pavlenič povedal: ,,Ze v tem letu smo razpravljali o obra- čunavanju državnih praznikov in o tem ali je tako imenovano preračunavanje dopusta od 7 ur na 8 v skladu z zakonom o združenem delu. Ker je bilo v tovarni več razlag, so si nekateri delavci pomoč poiskali drugje. V zvezi s plani- ranjem letnih dopustov, mof am reči naslednje: praznike, dopuste in ostale oblike počitka moramo vključiti tudi v planske dokumente, saj bodo le-ti izpolnjeni takrat, ko bodo v njih zajete vse kategorije planiranja. V tozdu imamo delavce, ki delajo sedem in osem ur, vsi pa dosegajo 42 ur na teden. In kako pravično razdeliti dneve dopusta? Poglejmo na prak- tičnem primeru dveh delavcev z različnima delovnikotna: delavec, ki dela sedem ur na dan, mora v tednu delati 6 dni. Ta bo v prihodnjem letu dosegel z državnimi in republiškimi prazniki 2.198 ur. Zakaj? Prihodnje leto ima 366 dni in 52 nedelj. Njegovi praznični dnevi so ,,obračunani" s sedmimi delovnimi urami, dru- gače bi presegel 42-urni tednik. Ce pa upoštevamo, da ima delavec 24 dni letnega dopusta bo letno kvoto ur dosegel na naslednji način: 63 ur je drž.avnih praznikov, letnega dopusta je za 168 ur, 281 dni pa bo delal po sedem ur, torej skupno 2198 ur v letu 1980. Takšno preračunavanje je sicer problematično, vendar je resnično in ker druge oblike ne uveljavljamo, si pomagamo pač s to. Poglejmo še primer za 8 ur: s prazničnimi dnevi bo tako kot pri delavcu, ki ima sedemurni delavnik, kar pomeni, da doseže letno le 2135 ur. Ce spet uporabimo prejšnji postopek, pripada delavcu z osem urnim delavnikom 21 dni dopusta. Zakaj? Ce 24 dni pomnožimo s sedmimi urami dobimo število, ki ga razdelimo z osmimi urami in tako dobimo 21 dni dopusta za tistet^a delavca, ki dela oseni ur na dan." Ste prepričani, da ste na tak način delavcev dopust uskladili z določili zakona o združenem delu in s pravilnikom o delovnih razmerjih? Najbrž upoštevate starost in druge posebne de- lovne pogoje? ,,Sodeč po ,,preračunavanju" vidimo, da ni nihče prikrajšan. Upravičeno se sprašujemo, kje je nezakonitost. V številkah? Menim, da je prav. Če se delavcu, ki dela o'-em ur, prazniki upoštevajo na tak način k ii delavcu, ki dela sedem ur na dan. Ce deiavcu ne bi upoStevah sedem ur dela ob prazniku, bi dosegel na leto 2200 ur, kar bi pomenilo, da delavec z osmimi urami na dan, dela 32 ur na leto manj kot njegov sodelavec s sedmimi urami. Vemo pa, da sta načrtovana proizvodnja in letni plan lahko dosežena le z delom.'' pripravil: zk RAZGOVOR Z MILANOM PAVLICO. STROKOVNIM DELAVCBVI LOKALNE SKUPNOSTI ZA CESTE OBČINE PTUJ CESTE ODPIRAJO SMET Na področju razvoja cestnega gospodarstva v ptujski občini smo bili v zadnjem obdobju uspešni, vendar razvojne naloge niso v celoti realizirane.'To bi tudi dokazalo ugotovitev, da smo verjetno presegli realne možnosti ob raz- položljivem dohodku. Izvršilni odbor lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj je na zadnji seji že ocenil dosedanji razvoj cestnega omrežja v ptujski občini. Vsebina ocene pa je tudi tema našega razgovora z Milanom Pavlico, stro- kovnim delavcem lokalne skupnosti za ceste. Tovariš Pavlica, v kateri smeri je potekal razvoj cestnega omrežja in kakšna je bila realizacija finančnega in fizičnega obsega plana? ,,V preteklem obdobju uresničevanja sred- njeročnega plana vzdrževanja in modernizacije regionalnih in lokalnih cest na območju ptujske občine smo največ pozornosti posvečali razvoju cestne mreže na manj razvitem območju Slovenskih goric in Haloz. Temelj razvoja pa je bil samoupravni sporazum za obdobje 1976—1980. Pri tem je potrebno poudariti, da smo imeli v ptujski občini pred sklenitvijo samoupravnega sporazuma 125 km regionalnih cest, 477 lokalnih, od tega je bilo moderni- ziranih le 149 km, medtem ko regionalnih 48 km. Osnova za sklepanje samoupravnega sporazuma so bile cene iz leta 1975, tako, da danes ugotavljamo, da bomo lahko načrtovani razvoj izpolnili le z največjim angažiranjem krajevnih skupnosti in da bomo ta plan tudi presegli. Ob načrtovanju razvoja smo predvideli, da bomo modernizirali 84 km cest. Ocena reali- zacije pa nam kaže, da bomo zastavljeni plan presegli in modernizirali 88 km cest, poleg tega pa še 43 km regionalnih cest, kot je to določeno s planom republiške skupnosti za ceste. Ce pogledamo prihodke in odhodke, vidimo, da smo stroške pri modernizaciji presegli za 27 odstotkov; fizični plan pa bo dosegel 101 odstotek. To bi pomenilo, da razvoj spremlja stalna podražitev. Pri razvoju lokalne cestne mreže imamo v fizičnem planu velik izpad v celem razvojnem obdobju, če ga primerjamo s finančnim planom. Da pa je plan realiziran v takšni višini, gre velika pohvala krajevnim skupnostim, ki so s pomočjo krajevnih samo- prispevkov in osebnimi prispevki zbrali potrebna sredstva za modernizacijo. Občuten izpad pa beležimo pri sredstvih sporazuma, tako da ostane za novo srednjeročno obdobje še veliko km cest, ki jih bo potrebno moderni- zirati". V dosedanjem obdobju uresničevanja plana ste zabeležili velik izpad sredstev združenega dela, ki so tudi glavni vir financiranja modernizacije lokalnih cest. Kako ste ta problem reševali v preteklem in kako bo v pri- hodnje ob podobnih problemih? ,,Pri sklenitvi samoupravnega sporazuma smo v program vključili tudi združeno delo, ker iz rednih prihodkov lokalne skupnosti za ceste, ki smo jih v glavnem namenili za redno vzdr- ževanje, programa modernizacije ne bi mogli izvesti. Ze pred sklenitvijo sporazuma pa smo se v skupnosti dogovorili, da bomo šli v pospešeno modernizacijo in da bomo vprašanja vzdrže- vanja reševali le z manjšimi začasnimi ukrepi. V letih 1976—1978 smo imeli 40-odstotni izpad sredstev združenega dela, do leta 1980 pa z oceno realizacije predvidevamo, da bo ta izpad porastel še za 7 odstotkov. Nasplošno pa je modernizacija potekala s pomočjo velikih kreditov, ki so bili najeti pod neugodnimi pogoji, z velikimi obrestnimi merami in smo tako v bistvu reševali inflacijo in izpad sredstev združenega dela. Moram ponovno poudariti, da so fizični obseg plana re- ševale krajevne skupnosti, da so zabeleženi taki razvojni rezultati." V preteklem obdobju je bilo tudi manj sredstev za redno vzdrževanje cest, kar je razumljivo glede na postavljeni plan, ki je zahteval pospešeno modernizacijo. Kako pa bomo ta problem reševali v prihodnje, če upoštevamo, da se km moderniziranih cest večajo iz leta v leto in da je potrebno le-te tudi vzdrževati, da se njihova življenjska doba po- daljša? ,,Do leta 1980 bi naj imeli v ptujski občini moderniziranih 234 km lokalnih cest. V preteklem obdobju pa smo vzdrževanju posvetili izredno malo pozornosti in smo jih v glavnem zanemarjali ter le začasno ukrepali. Zato je naša naloga, da v prihodnjem obdobju posvetimo več pozornosti vzdrževanju, da bomo tudi zadostili gostoti prometa na naših cestah; potrebno bo torej več sredstev za sana- cijo stanja, predvsem pa za gradnjo novih mostov, ki so na celotnem območju ptujske občine v zelo kritičnem stanju. Več pozornosti pa bo potrebno dati tudi prometni signalizaciji, glede na to, da na naših cestah ni urejene pro- metne signalizacije. V sedanjem stanju bj ne mogli biti zadovoljni le s postavljeni znaki: prednostna, ne prednostna cesta, znak ,,stop"; ostalih znakov pa nimamo. Ce imamo 234 km asfaltiranih cest, to še ne pomeni, da so te zaključene v celoti, saj je na njih le prva zaščitna plast bitogramoza in morajo v naslednjem obdobju dobiti še asfalt-beton." V tem trenutku se v vseh sredinah pripravljamo na novi srednjeročni plan 1981 —1985. Kako daleč pa ste s pripravami v lokalni skupnosti za ceste občine Ptuj? ,,Na zadnji seji izvršilnega odbora skupnosti smo že razpravljali o analizi razvojnih možnosti za obdobje 1981 — 1985 in 1985—1990, v katere smo vključili vse možne prihodke in seveda plan na področju modernizacije, vzdrževanja. V tem obdobju bomo nadaljevali z modernizacijo in ga usmerili tudi v gradnjo mostov na Dravinji, na Pesnici, okrepitve že moderniziranih cest in druge naloge, ki so sestavni del našega programa," je zaključil Milan Pavlica. MG POGOVOR Z ALOJZOM TOVORNIKOM, PREDSEDNIKOM DRUSTVA ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC V PTUJU Vsi moramo skrbeti za pernate prijatelje Vse hladneje postaja, zima je pred durmi in prav je da poleg drugih stvari poskrbimo tudi za naše pernate prijatelje, ki jih zunaj stiska mraz in lakota. Prav zaradi tega smo tokrat povabili k razgovoru Alojza Tovornika, predsednika ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic. ki že dalj časa uspešno deluje, vendar je pred kratkim doživelo korenite spremembe. O tem je dejal: »V letošnjem letu smo društvo na novo formirali, s tem. da smo izvolili novo vodstvo. V prejš- njem letu je namreč prišlo do nesoglasij, tako, da je prišlo celo do odhoda nekaterih članov iz ■)tujskega v mariborsko društvo. nlcres Plujčanov je vsekakor, da imamo močno društvo, zato smo se odločili, da najprej stvari uredimo in nato poskušamo te člane pridobiti nazaj v domače društvo. Naša naloga pa je tudi, da okrepimo društvo z mladimi člani. Od članov nas je aktivnih okoli 20, medse pa želimo prite- gniti še več ljubiteljev piic.<< Predvsem je naša bistvena nalo- ga ohranitev narave, ki postaja iz dneva v dan bolj onesnažena. Zato smo se odločili, da pred- vsem v zimskem času krmimo zunanje ptice. Kar se tiče vzgoje ptic smo v nedeljo 11. novembra imeli društveno tekmovanje ptic. Torej letos razstave ptic ne bomo organizirali, ampak smo z tem internim tekmovanjem le izbrali najbolje ocenjene ptice za ostala tekmovanja. Tako bo konec tega meseca v Zagorju ob Savi repu- Alojz Tovornik, predsednik društ- va za varstvo in vzgojo ptic v Ptuju. (Foto: M. Ozmec) bliško prvenstvo. Ce se bomo tam dobro odrezali, se bomo udeležili tudi državnega prven- stva, ki bo konec leta v Novem Sadu.« Zima je pred durmi, v navadi je že. da po osnovnih šolah pričnete v tem času z akcijo krmljenja ptic, kako bo s tem letos? »Ker je v lanskem letu naša aktivnost na tem področju neko- liko »zaspala«, nameravamo v letošnjem letu akcijo ponovno oživiti in jo postaviti na tako višino, kot smo je bili navajeni. Povezali smo se že z Gozdnim gospodarstvom Maribor, ki je že prejšnja leta razvažalo določene količine hrane po posameznih šolah. V letošnjem letu bomo za zimsko krmljenje zunanjih ptic prejeli okoli 400 kg raznih se- men, pa ludi sami smo kupili okoli 200 kg sončnic, kijih bomo prav tako razvozili do posamez- nih šol. Razen tega bomo vsem šolam posredovali še razne načr- te za izgradnjo krmilnic in valil- nic. Tako želimo pritegnili ptice, da bi ostale v našem neposred- nem okolju, kije sicer zelo pestro zastopano z raznimi vrstami.« In katere vrste ptic. zunanjih seveda,-so najbolj ogrožene pozi- mi? »Težko je reči katera vrsta, v glavnem so to vse. Od domačega vrabca, sinic, ščinkavcev in liš- čkov. Vsi ti so v letnem času preskrbljeni, pozimi pa seveda ne.« Gotovo je veliko takih, ki so že hranili ali pa to želijo in morda ni.so izbrali prave hrane. Kaj pravzaprav lahko ponudimo pti- cam? »V glavnem je možno kupiti že pripravljeno hrano za ptice, to so semena. Od pšenice, lana, kono- plje, do prosa in sončnic. Nika- kor pa ne smemo pticam krmiti kruha, sploh pa ne svežega, ker lahko pticam le škoduje.« Vemo, da ste na raznih tekmo- vanjih in razstavah notranjih ptic, oziroma tistih ptic. ki jih vzgajate v kletkah, poželi precej dobre rezultate, kaj pričakujete v bodoče? »Dokler se naše društvo ni razdrobilo je bilo naše zastopstvo na razstavah in tekmovanjih precej močnejše. Sicer pa smo delno že uspeli in pridobili nazaj tovariša Šegulo. kije zelo aktiven in tudi uspešen, upamo, da bo to zastopstvo vzpodbudilo naše de- lo v bodoče. Segula je lani osvojil naslov državnega prvaka. Sicer pa imamo še več uspešnih in aktivnih rejcev in to je naš porok, da tudi v prihodnje ne bomo ostajali piraznih rok.« Ptujskim ptičarjem želimo tudi mi čim več uspehov, pa da bi zbrali toliko sredstev in dobrih ptic, da bi se lahko udeležili svetovnega prvenstva, ki bo ja- nuarja prihodnje leto v Olomou- cu na Češkem. M. Ozmec TEDNIK -22. november 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 7 Na podlagi 13. čl. samoupravnega sporazuma o samoupravni organiziranosti in nalogah skupnosti nokoininskega in invalidskega zavarovania v SR Sloveniii tUr. 1. SRS 11/78) in 261. čl. statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS 18/78) je zbor delegatov enoti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Lenart, na seji dne 15.10.79 sprejel PRAVILNIK O ORGANIZIRANOSTI IN NALOGAH ENOTE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V OBČINI LENART J. TEMEUNE DOLOČBE 1. člen V skladu s samoupravnim sporazumom o samoupravni organiziranosti in nalogah je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovania v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost) samoupravna interesna skupnost delavcev, oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost in drugih oseb, ki so na območju SR Slovenije pokojninsko in invalidsko zavarovane (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), ter upokojencev, v kateri si zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen združujejo sredstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru staro.sti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, telesne okvare oziroma smrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti. Da se v skupnosti zagotovi načelo sporazumevanja in dogovarjanja in vpliv zavarovancev in upokojencev na delovanje skupnosti ter da se omogoči neposrednejše odločanje na vseh tistih področjih, ki se ustrezneje rešujejo na ožjem območju, je oblikovana v občini enota skupnosti, ki ima v skladu z dogovorjeno enotno politiko na ravni skupnosti opredeljeno delovno področje in pristojnosti. 2. člen Enoto skupnosti sestavljajo: 1. Zavarovanci in sicer: — delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih na območju občine: — delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov na območju občine in so na tej osnovi pokojninsko in invalidsko zavarovani; — drugi delovni ljudje, ki združujejo svoje delo na območju občine, in so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani. 2. Upokojenci s stalnim bivališčem na območju občine. 3. člen Zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja pravic in smotrne uporabe sredstev zavarovanci in upokojenci v enoti skupnosti: — izbirajo delegate in so lahko izbrani v organe skupnosti ali enote; — razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo svoja stališča o vprašanjih, o katerih odločajo v skupnosti, zlasti pa o temeljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot so: obseg in pogoji za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, usklajevanje pokojnin in drugih pravic, o obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev pravic, ki so odvisnfe od samoupravno določenih prispevnih stopenj ter o vprašanjih organizacije skupnosti; — postavljajo vprašanja in dajejo predloge organom skupnosti. Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge, ki jim jih dajejo zavarovanci in upokojenci. S sklepi in stališči o danih vprašanjih in predlogih mora biti seznanjen tisti, ki je dal predlog oziroma vprašanje. 4. člen Zavarovanci in upokojenci v enoti skupnosti samoupravno in samostojno v mejah enotno dogovorjene politike na ravni skupnosti zlasti: — uresničujejo pravico do rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v skladu s pravicami jn dolžnostmi skupnosti; — se dogovarjajo in sporazumevajo z drugimi zainteresiranimi dejavniki o prevenciji invalidnosti in sprejemajo ter uresničujejo ukrepe za zmanjšanje invalidnosti in invalidskega upokojevanja; — urejajo in spremljajo uveljavljanje pravic zavarovancev in upokojencev na svojem območju ter predlagajo potrebne ukrepe; — v okviru programa stanovanjske skupnosti v občini rešujejo stanovanjsko problematiko upokojencev in invalidov ter razporejajo sredstva stanovanjskega sklada. 5. člen Za uresničevanje svojih nalog in za razvijanje samoupravnih družbenih odnosov enota skupnosti sodeluje z družbeno — političnimi skupnostmi, strokovnimi organizacijami, in njihovimi združenji, s socialistično zvezo delovnega ljudstva, s sindikati in organizacijami ter društvi, katerih namen je varstvo delavcev, upokojencev ter invalidov ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi s sorodnim področjem dela, na območju občine, in to zlasti: — pri prizadevanjih za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, — pri usklajevanju skupnih interesov po načelih družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja; — pri izbiri delegatov in zagotavljanju njihove dejavnosti; — na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidov in invalidskega varstva, zalsti preventivne dejavnosti in pri ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje invalidizacije; — pri reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in delovnih invalidov; — na drugih področjih v skupnem interesu. 6. člen Enota skupnosti deluje na podlagi ustave, zakona, samoupravnega sporazuma o organiziranosti in nalogah skupnosti, statuta in drugih splošnih aktov in programov skupnosti ter svojega pravilnika in drugih splošnih aktov. Splošni akti enote skupnosti morajo biti v skladu s splošnimi akti skupnosti. 7. člen Sedež enote skupnosti je v Lenartu,Enota skupnosti ima F>ečat, ki ima obliko kroga s premerom 30 mm. Pečat ima naokrog izpisan napis: ,.Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji," v sredini pa: ,,enota Lenart" IL Samoupravna organiziranost enote skupnosti 8. člen Organ upravljanja enote skupnosti je zbor delegatov, organiziran po delegatskem načelu. Zbor delegatov enote zaupa določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so mu odgovorni za svoje delo. Izvršilni organi in njihove pristojnosti so določeni v tem pravilniku ali v drugem splo- šnem aktu enote skupnosti. 9. člen V enoti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem ali z odločitvijo večine glasov delegatov v zboru delegatov oziroma v izvršilnih organih. Postopek dogovarjanja in usklajevanja ter odločanja se določi v poslovniku, ki ga sprejme zbor delegatov enote skupnosti. 10. člen Zbor delegatov enote skupnosti ima predsednika in njegovega namestnika. Predsednik zbora predstavlja enoto skupnosti, sklicuje in vodi seje zbora delegatov ter podpisuje samoupravne splošne in druge akte, ki jih sprejema zbor delegatov. Kadar je predsednik zbora delegatov odsoten oziroma zadržan, ga nadomešča njegov namestnik z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima predsednik zbora delegatov. 11. člen Delegati v samoupravnih organih enote skupnosti so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili, in delegacijam, ki so jih delegirale. Predsednik zbora delegatov in njegov namestnik ter člani izvršilnega in drugih organov zbora delegatov so za svoje delo odgovorni zboru delegatov, ki jih je izvolil. 12. člen Zavarovanci in upokojenci neposredno nadzorujejo delo zbora delegatov in izvršilnih organov enote skupnosti. Pri uresničevanju te pravice imajo zavarovanci in upokojenci pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi dogajanji v skupnosti kot celoti in v enoti, so sklepi zbora delegatov ter z delom strokovne službe skupnosti. Zavarovanci in upokojenci se z zadevami iz prejšnjega odstavka seznanjajo prek delegatov, glasila skupnosti in drugih sredstev javnega obveščanja in preko delavcev strokovne službe. Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno in prek delegatov pripombe in predloge, naslavljajo posamezna vprašanja zboru delegatov, izvršilnim organom in strokovni službi. 13. člen Zbor delegatov enote skupnosti sestavlja 30 delegatov, ki jih delegirajo delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in njihove konference iz vrst zavarovancev in upokojencev. Način oblikovanja zbora delegatov, način povezovanja delegacij v konference delegacij in druga vprašanja v zvezi z delegiranjem delegatov bo zbor delegatov določil s sklepom. 14. člen Zbor delegatov enote skupnosti skrbi za uresničevanje pravic in nalog iz 3. in 4. člena tega pravilnika in v ta namen: 1. sprejema pravilnik enote skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve ter druge splošne akte; 2. razpravlja, zavzema in usklajuje stališča o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, zlasti pa o temeljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja o obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev pravic ter o vprašanjih organizacije skupnosti in jih posreduje skupščini skupnosti; 3. samostojno ali v sodelovanju z drugimi skupnostmi na ravni občine sprejema programe in ukrepe o prevenciji invalidnosti, rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov; 4. voli in razrešuje predsednika zbora delegatov in izvršilne organe zbora delegatov enote ter delegate za organe skupnosti; 5. odloča o razporeditvi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov na področju občine; 6. sodeluje s skupnostjo socialnega varstva, samoupravno stanovanjsko skuonostio in drugimi skupnostmi, organizacijami in društvi na območju občine, ki obravnavajo skupna vprašaniar 7. sodeluje z enotami skupnosti na mestni oz. regijski ravni; 8. sprejema letni program dela in finančni načrt enote skupnosti; 9. opravlja druge naloge iz pristojnosti enote skupnosti za katere v tem statutu oziroma v drugem splošnem aktu ni izrecno določena pristojnost kakšnega drugega organa enote. 15. člen Izvršilni organi zbora delegatov enote skupnosti so: — izvršilni odbor, — komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in — komisija za vprašanja borcev NOV. (Glede na posebej izraženo problematiko lahko enote predvidijo druge stalne izvršilne organe). Zbor delegatov lahko ustanovi tudi začasne komisije ali druga delovna telesa za rešitev konkretnih vprašanj. 16. člen Izvršilni odbor ima 7 članov. Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev ima 5 članov. Komisija za vprašanja borcev NOV ima 3 člane. Člane izvršilnih organov izvoli zbor delegatov enote skupnosti izmed delegatov delegacij za štiri leta, lahko pa jih razreši še pred potekom dobe, za katero so izvoljeni. Pri izvolitvi članov izvršilnih organov upošteva zbor delegatov tudi razmerje med številom upokojencev in zavarovancev. Člane komisije za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev izvoli zbor delegatov v sodelovanju z društvi upokojencev v občini. 17. člen n. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOTE SKUPNOSTI Izvršilni odbor zbora delegatov skupnosti: 1. skrbi za izvrševanje samoupravnih splošnih aktov zbora enote skupnosti; 2. predlaga, izvršuje in spremlja dogovore oziroma sporazuma o programih in ukrepih o prevenciji invalidnosti, zmanjšanja invalidnosti in invalidskega upokojevanja; 3. zasleduje organiziranost in učinkovitost strokovne službe skupno- sti, ki je odgovorna za delo enote skupnosti; 4. skrbi za povezavo zbora delegatov enote skupnosti z zbori delegatov ostalih enot skupnosti, s skupščino skupnosti in njenimi organi; 5. imenuje delegate oziroma predstavnike enote skupnosti v ustrezne delegacije oziroma v druga telesa v občini; 6. predlaga razporeditev sredstev sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev; 7. Odobrava in kontrolira finančna sredstva, s katerimi se zagotavlja delovanje samoupravnih organov enote skupnosti, komisije za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in skupnosti socialnega varstva; 8. pripravlja predloge in stališča za zbor delegatov enote skupnosti; 9. opravlja tudi druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor delegatov enote skupnosti. 18. člen ^ Predsednik izvršilnega odbora oziroma njegov namestnik, kadar je predsednik zadržan, pripravlja, sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora in skrbi, da se sprejeti sklepi izvajajo. 19. člen Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev: 1. vodi evidenco družbenih stanovanj, ki so zgrajena iz sredstev sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in so namenjena za trajno rabo upokojencem v občini; 2. ugotavlja stanovanjske potrebe upokojencev in sestavlja prioritetni seznam upravičencev; 3. sodeluje z drugimi dejavniki s področja stanovanjske graditve v občini, posebaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, SIS za socialno varstvo, društvi upokojencev in orga:nizacijami združenega dela; 4. daje izvršilnemu odboru zbora delegatov oziroma zboru delegatov predloge za razporeditev sredstev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev; 5. sodeluje s stanovanjskimi komisijami drugih enot skupnosti in z upravnim odborom sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev; 6. hrani dokumentacijo o stanovanjskih vprašanjih upokojencev; 7. opravlja druge naloge, ki ji jih poveri zbor delegatov enote ah upravni odbor sklada. III. SREDSTVA ZA DELOVANJE ENOTE SKUPNOSTI 20. člen Materialna sredstva za samoupravno delovanje enote skupnosti zagotavlja skupnost. Višina potrebnih sredstev se določi z letnim finančnim načrtom skupnosti na podlagi ovrednotenega letnega programa dela enote skupnosti. IV. OPRAVUANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL ZA ENOTO SKUPNOSTI 21. člen Strokovna, finančna, administrativno-tehnična in tem podobna opravila za enoto skupnosti opravlja strokovna služba skupnosti. Temelj organizacije, delovno področje, pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut skupnosti, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo. Strokovna služba skupnosti mora najmanj enkrat letno zboru delegatov podati poročilo o svojem delu za zavarovance in upokojence z območja eno^e. Za enoto skupnosti v občini Lenart opravlja vsa dela, našteta v prejšnjem odstavku tega čf^na, območna delovna enota Maribor. 22. člen V posameznih primerih, ko bi bilo to racionalno, lahko strokovna služba skupnosti v sodelovanju z enoto 'Skupnosti poveri izvrševanje nekaterih opravil skupnim strokovnim službam za SIS v občini, Lenart ali drugim strokovnim organizacijam oziroma posameznikom. Stroški, ki bi s tem nastali, gredo v breme strokovne službe skupnosti. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen Ta pravilnik se objavi v glasilu ,,Tednik". Veljati začne osmi dan po objavi. 24. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na enak način, kot je bil sprejet pravilnik in pričnejo veljati osmi dan po objavi. Stev.: 191/1 — 14000 Predsednik zbora delegatov SPIZ v občini Lenart Krevs Franc l.r. 8- IZ NAŠIH KRAJEV 22. november 1979 ~ TEMELJNI DELEGAT Dober den! Prafzapraf neje preveč dober, saj zaj gdo van jaz to pisen, vnedelo dopudne, vuni dež gre no se zima gor na jesen sprovla. Se k Mici tiščin no se segrevlen. Jaz man dve Mici. Prva je vroča kak sam šment, druga pa se še od cajta do cajta tudi do segreti. Pri prvi Mici man v mislih našu krufno peč, saj vete, to je pač tista deklina h keri se pozimi' vsi najrajši stisnemo, druga pa je kak vete moja ta prova Micka keri se mon zahvoliti, da se na Martinovo nesen v vodi vlopa. Saj ven, čudno se van zdi kak Martin no voda vkuper greta, saj je ja Martin vinski no ne vodeni pat run. Tak je bilo: v naši vesi smo si veselico naredili. Celo leto smo v goricah rintali pa smo sklenli, da mo našega vinčeka tudi vredik krstili. Meni so vlogo Martina zavujpali, storo no mlodo vino sen, kak je to običaj, fkuper zmeša, veselo nazdrovla no ga tudi pošteno v svojo trebuš- no votlino vleva. Kak me že poznate, sen jaz načelno proti alkoholizmu, praktično pa ga rad tu pa tan kokšni liter vničin. Saj vete to je tak kak gdo na naših sestankih sklenemo eno. potli pa v praksi delamo drugo. Gdo je Mica vidla, ke ie precik kalno gledan je začela v verzih prepevati pa tudi drugi so fcoj bos potegnoli: »VeČ ne pij ga lubi ded. cesta je do duma duga, čoka te še jorkov pet. . .« Jaz pa Mice ne poslušan, pijen gutan ga za tri, križon gledan vuhe špičin, svet narobe mi stoji. Gor na moped se skobacan. brrr po sodri se skadi. ceste je naenkrat kunec, namesto vina v jorki — voda v gut se mi cedi ... Eno rebro je potrto, moped čista je zanič, na Martinovo vodo z jorka piti, to je pravi pač hujdič. . .« No pa bodimo malo boj resni: ovi den sen pri Lenarti bija. Sosidi naše ptujske občine se na referendum pripravljajo. Ceste no še druge probleme bi radi za/likali. Lepo. lepo, tudi s samoprispevkon se do marsikaj nareti no zato lenartčanon predlogan, da združijo svoje moči no dinare. Te pa srečno. Vaš LUJZEK LENART V SLOV. GORICAH Vse bolj industrijsko- kmetijska občina v lenarški občini se ukvarja s kmetijstvom približno 55 do 60 odstotkov ljudi, ta odstotek pa se iz leta v leto znižuje. Tendenca zmanjšanja števila zaposlenih v kmetijstvu je v skladu za gospodarskim razvojem te občine, katerega cilj je, da bi občina Lenart postala industrijsko-kmetijska občina. To pa seveda ne pomeni, da je družbeno- ekonomska politika v tej občini takšna, da bi podpirala samo razvoj industrije. Pri Lenartu si prizadevajo za skladen razvoj obeh, tako da bodo v prihodnje najoptimalneje izkoristili vse proizvodne zmogljivosti in razvojne možnosti. Omeniti velja, da se bo število v lenarški občini zaposlenih v kmetijstvu še v nekaj letih zmanjšalo. Velikost skupnih kmetijskih površin pa bo ostala več ali manj enaka sedanji. Iz tega sledi, da bo moral eden zaposlen obdelati večjo površino obdelovalne zemlje kot doslej. To pa je eden od pogojev, ki omogoča večjo produktivnost dela, ki je zdaj, zlasti v zasebnem kmetijstvu še nizka. Pridobivanju hrane pa bo potrebno posvetiti več pozornosti, saj vemo, da je hrana imela vedno vlogo močnega orožja. In kaj pomeni vse to nam je znano, zato odgovor ni težak, rešitev je v poznavanju tehnologije in organizaciji dela v kmetijstvu. Janez Lorber Veliko prizadevanj za nova stanovanja Pri Lenartu v Slovenskih goricah je pričelo Gradbeno podjetje Stavbar iz Maribora z gradbenimi deli novega stanovanjskega bloka, ki bo. last Samoupravne stanovanjske skupnosti Lenart. V tem stanovanjs- kem bloku, ki bo tudi največji v Lenartu, bo prihodnje leto dobilo prostore 44 stanovalcev. Samoupravna stanovanjska skupnost Lenart, ki si v zadnjih štirih letih izredno prizadeva in rešuje stanovanjsko problematiko v občini, je naredila predračunsko vrednost tega bloka, ki bo znašal 31 milijonov dinarjev. Tajnik skupnosti Jure Travnikar je povedal, da bodo stroške krili z lastnimi jn z združenimi sredstvi. Stanovanje pa bodo dobili predvsem tisti delavci, ki so zaprosili v lenarških delovnih organizacijah in delavci, ki zaradi pomanjkanja stanovanj pri Lenartu hodijo na zaposlitev v Maribor. Pri Lenartu je v zadnjih petih letih dobilo okrog 150 prosilcev stanovanja, zlasti so štirje lepi stolpiči, ki so tudi sodobno opremljeni. Stanovanjska skupnost si torej prizadeva, da bi z reševanjem stanovanjske problematike, zadržali v središču Lenarta mlade ljudi, ki jim bodo še v naprej nudili stanovanjske prostore, da ne bi v bodoče odhajali drugam, kajti pri Lenartu je veliko delovnih organizacij, ki bodo tudi odkupovale stanovanja za najnujnejše potrebe. V začetku jeseni leta 1980 bodo ta novi stanovanjski blok pri Lenartu tudi slavnostno predali svojemu namenu, je povedal tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti Lenart. Janez Lorber Planinci bodo praznovali Lenarško planinsko društvo bo letos v mesecu decembru praznovalo 5. obletnico obstoja planinskega društva. Ustanovni občni zbor Planinskega društva Lenart je bil 26. decembra 1974 in v tem času so orfianizirali vmo akcji. Predvsem so hodili po slovenskih planinah, letos pa so bili ludi na Ml. Blancu 4802 m visoko. Z njimi je bil tudi Janko Ferlinc iz Lenarta, ki že več let aktivno vodi in organizira planinske izlete. Na letcšnji peti obletnici bodo razvili tudi svoj planinski prapor, za katerega so že člani sami veliko prispevali. Priredili bodo tudi kulturni program, predvajali filme oziroma diapozitive o prehojeni poti lenarških planincev, najzaslužnejšim članom pa-bodo podelili priznanja in plakete. OmenitT velja še to, da so lenarški planinci letos prisostvovali pri otvoritvi spominske plošče, ki spominja na Frana Kocbeka, ki se je rodil v Ločkem vrhu pri Benediktu v Slovenskih goricah. Bil je 30 let predsednik Savinjske podružnice SPD' in je imel tudi velike zasluge za razvoj planinstva v Savinjski dolini. Skratka lenarški planinci se že z vso resnostjo pripravljajo na njihov jubilej na katerem bodo prisostvovale različne planinske organizacije in republiški predstavniki. Janez Lorber V NEDEUO. 9. DECEMBRA 1979 V OBČINI LENART Referendum za občinski samoprispevek GLASUJMO ZA ceste*šole*veterinarsko postajo Posnetek iz letaka „Glasi^nio za" S sredstvi, ki so jih delovni ljudje in občani v občini Lenart v preteklem petletnem obdobju namenili za boljše cestne povezave z občinskim središčem, so uspeli tudi najljolj odmaknjene kraje približati delovnim mestom, nakupnim, prodajnim, kulturnim, šoLkim, upravnim in drugim središčem tako v občini kot tudi izven nje. Zaradi boljših cest se je povečalo število avtobusnih prog, avtobusi pogosteje vozijo skozi posamezne kraje, to pa je hkrati omogočilo zaposlitev ui šolanje številnih občanov. V preteklih petih letih se je podoba Slovenskih goric bistveno spremenila. Število osebnih prevoznih sredstev je hitro narastlo, razdalje v občini so se skrajšale. Asfaltiranje lokalnih cest s sredstvi samoprispevka pa je hkrati omogočilo večje vlaganje družbenih sredstev v izgradnjo in modernizacijo osnovnošolskega omrežja, športnih igrišč itd. V tem času je bila zgrajena nova osnovna šola v Zgornji Sčavnici, dograjena in prenovljena osnovna šola v Jurovskem dolu, v gradnji je že nova šolska zgradba v Benediktu, nov zdravstveni dom v Lenartu, odprte so zdravstvene ambulante v Cerkvenjaku in Zgornji Sčavnici, v zaključni fazi so dela na vodovodu Lenart — Jurovski dol in Lenart — Voličina itd. Vsi ti uspehi so rezultat zavestne odločitve vseh delovnih ljudi in občanov občine Lenart, ko so se na referendumu pred petimi leti odločili za boljše ceste, boljše živ- ljenjske pogoje in hitrejši družbeni ter gospodarski razvoj občine. Delegati občinske konference SZDL so se odločili, da morajo nadaljevati na doseženih rezul- tatih. Ta odločitev je sprejeta ob obravnavi referendumskega programa samoprispevka za obdobje 1980 — 1984 in razpisa fererenduma, ki bo v nedeljo 9. decembra. Program obsega modernizacijo cest, gradnjo šolskega prostora in veterinarske postaje. V prihod- njem obdobju bodo tako asfaltirali (na novo) okrog 20 km cest, zraven pa še prek 3 kilometre cestišča, kar niso uspeli opraviti v sedanjem referendumskem obdobju. Uredili pa bodo tudi 77 kilometrov makadamskega cesti- ,Sča. Asfaltiranje in urejanje bo opravljeno v dveh fazah. S sredstvi samoprispevka bodo sofinancirali program izgradnje prostora za osnovno in usmerjeno izobraževanje v obdobju 1981—85. Program predvideva dograditev osnovnošolskih prosto- rov v Cerkvenjaku, Gradišču in Lenartu ter ureditev prostorov za usmerjeno izobraževanje. V okviru osnovne šole Lenart bodo rešili problem prostorov za šolo s prila- gojenim predmetnikom. V referendumuskem programu je tudi sofinanciranje gradnje veteri- narske postaje, ker je delo veterinarske službe izredno pomembno za hitrejši in skladnejši razvoj kmetijstva oziroma živino- rejske proizvodnje. Sedanji pros- tori veterinarske postaje bodo zadovoljili predvsem interesom kmetijskih proizvajalcev, saj je v občini prek 5000 kmetijskih gospodarstev, ki največji del dohodka dosegajo prav s prirejo govejega mesa in s proizvodnjo mleka. Iz predlaganega programa je tudi razvidno, da prihaja do solidar- nosti med delovnimi ljudmi in občani v občini, saj so sredstva razporejena dokaj enakomerno po vseh krajevnih skupnostih ob upoštevanju najnujnejših potreb. V lenarški občini bodo v nasled- njem referendumskem obdobju po predlaganih stopnjah prispevka zbrali 75 milijonov dinarjev, kar bo zadostovalo za financiranje modernizacije cest ter sofinan- ciranje izgradnje šolskega prostora in veterinarske postaje. L k. NA KRATKO IZ OBČINE LENART BENEDIKT: Pred dobrim mesecem so pričeli z gradnjo prizidka k obstoječi osnovni šoli. Tega bodo prav gotovo najbolj veseli benediški šolarji in seveda njihovi učitelji, saj se bodo lahko že spomladi 1980 z vselitvijo v nove prostore nekoli- ko udobneje učili, ker so prostori v sedanji stari šoli mnogo premajhni za sodobni pouk. Prizidek gradijo iz prispevka krajanov in delovnih organizacij ter z ustreznim deležem občine in republike. ^ CERKVENJAK: V začetku letošnjega leta je nameraval ,,Petrol" začeti z gradnjo bencinske črpalke, žal pa še z delom vedno niso začeU. Občani tega območja in bližnje okolice si bencinsko črpalko že dolgo želijo, ker morajo sedaj hoditi po bencin in kurilno olje v 15 km oddaljeni Lenart. Upajo, da bo do uresničitve njihove želje prišlo kmalu, saj je krajevna skup- nost že pristopila k urejanju okolja, da bodo lahko z gradnjo pričeli. Velja zapisati, da je KS Cerkvenjak ena od močnejših krajevnih skupnosti v občini Lenart, ki ima tudi najmočnejše kmetijsko območje, opremljeno s sodobno kmetijsko mehanizacijo, zato jim je bencinska črpalka vse bolj potrebna. GRADIŠČE: Središče te krajevne skupnosti je v letošnjem letu dobilo precej lepši zunanji videz. V samem trgu so na nekaterih starejših zgradbah obnovili fasado, s tem pa so lastniki stanovanjskih hiš tudi ,,pomladili" ta slovenskogoriški trg. Kulturno prosvetno društvo je tudi izvedlo akcijo za preureditev DRAGI BRALEC! Želi.š biti redno seznanjen z vsem kar se dogaja na našem ožjem pbmočju, v tvoji krajev- ni skupnosti in v občini, naroči TEDNIK. Zadostuje, da nam to sporočiš z dopisni- co na naslov: Uprava RA- DIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. notranjosti kulturnega doma. Dvorano so uredili ,,na terase" in s tem omogočili boljšo vidljivost gledalcev tako kinopredstav kot gledaliških del in drugih prireditev. V letošnjem letu je v Gradišču ,,zrasel" tudi 9 stanovanjski blok, ki bo dokončan in predan svojemu namenu šele prihodnje leto. To bo spet nova pridobitev za krajane, ki bo tudi olepšala sam kraj. Kljub temu bo v Gradišču treba urediti še marsikaj da bo krajanom lepše, zlasti probleme trgovine, telefon- skih priključkov in podobno. LENART: V tem vse hitreje se razvijajočem občinskem središču se že dalj časa ubadajo s problemom, kje najti ustrezno mesto za odlaganje smeti. Trenutno imajo odlagališče v gozdu pri oljarni Petovar, kar je tudi v neposredni bližini proizvodnega obrata Kristal in v bližini servisne delavnice Agrokombinata. Zato tu prav gotovo ni primerna lokacija, saj smeti in razni odpadki predstavljajo stalno nevarnost požara, v lanskem letu je prišlo že do dveh takih primerov, vendar so vsakič lenarški gasilci pravočasno posredovali. Nujno potrebno je torej najti ustreznejše mesto in pripraviti strokovno dokumentacijo za zgra- ditev odlagališča industrijskih odpadkov. Pri tem bodo morale sodelovati prav vse temeljne organizacije združenega dela, saj prav te s svojimi odpadki povzro- čajo vse večjo potrebo po novem odlagališču odpadkov, ki jih sedaj odlagajo po gozdu ob cesti v nase- lje Porčič, kar močno kazi okolje. Janez Lorber Dolga pot v šolo (T^eprav je na našem območju že lepo organiziran prevoz otrok v šolo z avtobusi, se marsikje v hribih dogaja, da morajo otroci peš v šolo tudi po uro in več. To velja za obm(KJe Haloz in Slo- venskih goric. Ko sva se s kolegom pred tedni malo potepala po naših lepih Slovenskih goricah, nabirala ko- sianj» iskala gobe in občudovala Še posnetek za spomin ... Foto: Konrad Zoreč pokraiim). kf se jc kopala v je.sensicem .soncu, pa tudi dežju, sva srečala ludi fantka, ki jo je sam junaško mahal v šolo, seve- da (ibrcmenjen s težko šolsko torbo. S kolegom Konradom sva z njim malo pokramljala. Povedal je. da se piše Miran Lesjak, daje doma iz Cerovca 30 pri Jeruzale- mu, da hodi v osnovno šolo Svclinje (Ivanjkovci) in da je njegova dnevna pol v šolp dobre iri ceirt ure v eno smer. Se je na kratko povedal o tem. kaj delata mama m oče. vendar ga nisva predolgo zadrževala, da ne bi zamudil pouka. Miran je samo- zavesmo odkorakal naprej. p<^' poli. ki jo enako hrabro ubira ludi ob dežju in snegu, prav tako kol le trdno odločen, da si v šoh pridobi kar največ znanja. Za/clcla sva mu res srečno p<'t in u.spch pri nadaljnjem .šolanju. Znanje, ki si ga bo pridt)bil no /nal nedvomno bolj cenili kot listi, ki imajo šolska vrata ti'' pred nosom. France Meško Prvi sneg na bistriškem Pohorju Pohorskih domačij sneg ni našel nepripravljenih, vsaj kurjavo imajo doma. Le pes se precej jezno drS, žal ne vemo ali zato, ker je pripet ali pa se sramuje opozorilne table... Vreme ob letošnjem Martinu je krepko zagodlo ljubiteljem . do- mače kapljice. Medtem ko je v nižinskih predelih pretežno deževalo in razen poplav ob rekah in potokih, ni ostalo vidnih posledic, dočim je v hribovitih predelih sneg marsikateremu zaprl pot v gorice... Višje predele, predvsem na Boču in bistriškem Pohorju pa je pre- krila debela snežna odeja. Mladi so hitro izvlekli smučke in sanke ter drugo zimsko opremo, čeprav sneg ni najbolj ustrezal za pravo zimsko zabavo. Mnogo težje je bilo za voznike motornih vozil, ki so bib večinoma nepripravljeni za snežno prese- nečenje, marsikdo je moral potis- kati svojega konjička, organizirati nepredviden postanek ali pa se vrniti nazaj domov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat TEDNIK — 22. november 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 GRAJENA Delavnica oblakov na domačem odru Med prosvetnimi društvi, ki so jjsensko — .zimsko sezono že jjfela na glasbenem in dramskem področju, pevski zbori se v teh (jneh pripravljajo na vsakoletno srečanje, so tudi člani dramske jl(upine na Grajeni. Pod ^žiscrskim vodstvom Marije yaupotičeve so tudi tokrat izbrali jvtorja Miha Remca in njegovo gledališko delo Delavnica oblakov. 5 tem ga že drugič uvrščajo v svoj program in pričakujejo, da bo predstava ravno tako uspešna kot jj bil Mrtvi kurent v prejšnji sezoni. Igro Delavnica oblakov je Uemec napisal leta 1964 in sodi ,ned tiste ljudske igre, ki obrav- navalo širšo človeško problematiko in so daleč od tako imenovane kmečke drame — jiačilne za to dramsko zvrst. S lem delom želijo tudi grajenski igralci obeležiti letošnje pomembne jubileje. mš Mladost v pesmi, besedi in spretnosti Nedavnega občinskega tekmovanja na temo ,,Mladost v pesmi, besedi in spretnosti v Slovenski Bistrici se je udeležilo nepričakovano malo število ekip, vendar so te na samem tekmovanju pokazale, da so se mladi dobro pripravili in da jim poznavanje zgodovine 60 let SKOJ ne dela težav. To potrjuje tudi dejstvo, da so morali dokončnega zmagovalca in razporeditev tekmovalnih ekip dobiti šele na podlagi dodatnih vprašanj, ker so bila vsa redna vprašanja že izčrpana. Največ uspeha so imeli mladi iz Poklicne lesno- kovinarske šole Slov. Bistrica, ki so zmagali pred ekipo mladih iz občinske uprave in ekipama OO ZSMS Pragersko in Zabljek. Zunaj konkurence se je tekmovanja udeležila tudi ekipa mladih vojakov iz garnizije JLA ..Pohorski bataljon" iz Slovenske Bistrice. Viktor Horvat MONOGRAFIJA ŠE V ZALOGI Ko smo pred leti izdali barvno monografijo Ptuja, smo želeli skozi njo trajno animirati turista in druge o lepotah Ptuja, njegovih zanimivostih in drugih značilnostih. Takrat smo tudi pričakovali, da bo v obdobju nekaj let zaloga pošla, žal pa moramo ugotoviti, da temu ni tako. Se vedno je zaloga precejšnja, pa čeprav je ne bi bilo težko prodati, če bi si vsi dovolj prizadevali. Monografija je tudi velika ..obremenitev" za turistično društvo Ptuj. ki je za izdajo angažiralo znatna sredstva, ki pa se mu sedaj ne vračajo. Zelja turističnega društva je, da bi monografija prišla v roke tistih, ki jim je bila nameniena. V ta namen si je sicer zelo prizadevalo, vendar uspeha ni bilo. Turist biro je letos že vsem temeljnim organiza- cijam, ustanovam in šolam poslal posebne dopise, s katerimi jih je obvestil o svoji ponudbi, v katero je všteta tudi monografija. Po vsem tem lahko pričaku- jemo, da se bo stanje izboljšalo. Tako bi si društvo tudi pridobilo osnovo z.a izdajo nove monografije. MG KNJIGA ZE ZA EN DINAR Medtem ko je bil na gospodarskem razstavišču v Ljubljani 4. Slovenski knjižni sejem in ko so lahko obiskovalci kupili knjige za 10 odstotkov ceneje, smo tudi v ptujski prodajalni Mladinske knjige ta dogodek zabeležili s priložnostnim propagandnim gradivom v izložbenem oknu in z razprodajo knjig. Te ugodnosti so se poslužile predvsem šole pa tudi drugih interesentov ni manjkalo. Knjige iz zbirke KIOSK so bile od enega do štiri dinarje, za posamezni primerek KLASJA si moral odšteti od pet do osem dinarjev, za Cankarjeva zbrana dela — 26 knjig pa 2260 dinarjev. Ob tem je potrebno še reči, da so to knjige starejše izdaje in da bi bilo takih razprodaj potrebnih čimveč, saj je cena knjigam osnovni vzrok, da vse preredko segamo po njih. mš Razstava KPS - KPJ 1931-1941 v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra V razstavnem paviljonu Duša- na Kvedra ob Dravi bo 27. novembra 1979 ob 16. uri otvori- lev zadnje izmed razstav, ki jih prireja Pokrajinski muzej v le- tošnjem letu. Razstava je plod strokovnega dela kustosinje Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani Ljudmile Osjak. Pripravljena je bila ob itirideseti obletnici^ ustanovnega kongresa KPS na Čebinah in je bila prvič predstavljena obisko- valcem 15. aprila 1977 v prosto- nh Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani. Nato je obiskala mno- 20 krajev po Sloveniji in si jo je ogledalo že več kot 70.000 ljudi. Pokrajinski muzej Ptuj se je letos že vključil v proslavljanje partijskih jubilejev, s to razstavo I pa želi tudi ptujskim obiskoval- cem predstaviti desetletno ob- dobje iz zgodovine delovanja KP. Razstavljeno gradivo je razdeljeno na štiri poglavja: 1931 — 1934 Obnavljanje partij- Škofijski dvorec v Goričanah pri Medvodah, kjer je bila septembra 1934 pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo skih organizacij v času šestoja- nuarske diktature; 1935-1937 Partija snuje ljudsko fronto; 1937—1939 Od ustanovnega kongresa KSS do Zveze delovne- ga ljudstva Slovenije; 1939—1941 Od Zveze delovnega ljudstva Slovenije do Protiimpe- rialistične fronte slovenskega na- roda. Pokrajinski muzej se s priredi- tvijo vključuje v praznovanje dneva republike in partijskih jubilejev. Razstava bo odprta do 7. decembra 1979 vsak dan od 8. do 11. ure in od 14. do 16. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure. Gostovanje razstave sta omogočila Kulturna skupnost Ptuj in Komite občinske konfe- rence ZKS Ptuj. Marjeta Ciglenečki VIBAIIMIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (123. nadaljevanje) Rozika Zorčič-Breda, članica okrožnega odbora OF Ljutomer je v ■'Ojem dnevniku za mesec februar napisala, da se je sestala 5.. 6.. in 7. tbruarja 1945 s članicami ormoškega okrajnega odbora SPŽZ. Z njimi je ^"^orila o povezavi žen in deklet z OF, o razvoju NOB, o pripravah na prejem v celico KPS, o delu žensk v OF, o zunanjem političnem položaju ■o zbiranju prispevkov za NOV. 10. februarja je bila Breda v ormoškem okraju zopet na seji nekega ^ibora SPŽZ (kje, ne navaja). Govorila je spet o prepotrebnem zbiranju )'ane in drugih potrebščin za NOV in o potrebi ustanavljati odbore Rde- ^Sa križa in o skrbi za ranjence. ^reda navaja dalje, da so terenci razorožili 13. februarja tri nemške ''Jake. Pridobili so dve karabinki, dve bom.bi, belgijsko pištolo z dvema ^^^erjenia, tri vojaške plašče in drugo vojaško obleko ter ročne ure. februarja se je Breda pripravljala na okrajno sejo, nato je dajala na *^nu neki tovarišici navodila za delo z mladino in v SPŽZ. Cez dva dni sestala z Viktorjem, ki ji je dal napotke za delo v Prekmurju, kamor ^ morala. Naslednjega dne sta se skupaj z Viktorjem, sekretarjem "'omerskega okrožja, udeležila seje okrajnega odbora OF Ormož, kjer *8ovorili o organizaciji novih odborov OF. /2- februarja se je Breda udeležila ustanovne seje nekega odbora SPŽZ ne navaja). Se istega dne je sodelovala pri tipkanju letakov. 5^'ednji dan pa je odpotovala s sedmimi tovariši na politično delo v ''ekmurje. i'' svojem dnevniku navaja Breda člane okrožnega odbor odbora OF 'lutomer pred njenim odhodom, ki so bili: Viktor (Viktor Stopar l!^^^), Atena (Gabrijela Letonja), Mohor (Jakob Molk), Prlek (Rado J^njak), Lojze (Ferdo Spelak), Jovo (Janko Jurkovič), Savo (Ivan ,JSot), Breda (Rozika Zorčič), Miha (Albert Bračič) ter Slava Mihelič '^ZSM). '^^FKINO PISMO ■.^ pismu članov Poverjeništva POOF za vzhodno Štajersko "^^jinskemu odboru OF. ki gaje napisala Štefka za januar in februar, za februar o odhodu nekaterih aktivistov iz ljutomerskega j. ^^ja. To so bili Marjan, član oblastnega komiteja SKOJ za Štajersko, J 5. članica ljutom.erskega okrožnega odbora OF Ljutomer. Z njimi k^dšla še Zvonko in Janez. O njihovem odhodu nas je seznanil že > dnevnik. j^j^efka (Cvetka Praprotnik) nas v pismu seznanja dalje, da je član v.^fieništva, Jože Kocbek namenjen v Medjimurje in se bo vrnil do tj .^dnje seje OOOF Ljutomer. V Murski Soboti je zaprta Slava Mihelič, i|'^^la tudi iz ljutomerskega okrožja na politično delo v Prekmurje. ^ri so jo tam odkrili in sedaj jo v zaporu strašno mučijo. Štefka navaja v svojem pismu, da je v vzhodno Štajerski veliko odborov OF, ki le redki dobro delujejo, V njih primanjkuje mladine in žensk. V ptujskem predelu je pričel živahno delovati ,,pripravljalni odbor" (za prevzem oblasti po osvoboditvi, op. V. R.) Tak odbor deluje tudi v ljutomerskem okrožju, a je slabo izbran, zato ni dovolj delaven. Seja ljutomerskega okrožnega odbora OF je bila 6. februarja z glavnim sklepom, pospešiti mobilizacijo. V ta namen so natisnili letak, naj se Slovenci v odločilnih dneh pridružijo osvobodilni vojski in tako prispevajo k osvoboditvi domovine. Nazadnje omenja Štefka, da bo šla čez dva dni skupina novincev iz ljutomerskega okrožja v NOV. KPS IN OF V ZAHODNIH SLOVENSKIH GORICAH V pismu OK KPS Maribor — oblastnemu komiteju dne 28. februarja 1945, zvemo o osvobodilni fronti v zahodnih Slovenskih goricah in seveda tudi iz drugih predelov mariborskega okrožja. Ker je naš namen spoznati politične razmere februarja 1945 v Slovenskih goricah, povzemam iz poročila le-te. V pismu beremo, da deluje v okraju Lenart komite KPS, ki šteje štiri člane. Trije člani so vojni obvezniki in bi morali sedaj, ko je vodstvo OF izdalo odlok o splošni mobilizaciji — v vojsko. Ker pa so nujno potrebni pri političnem delu na terenu, jih v vojsko ni mogoče poslati. Tudi v mariborskem predelu Slovenskih goric je več aktivistov vojnih obveznikov, beremo v pismu. Okrajni komite KPS Maribor-levi breg (s pasom najzahodnejšega dela Slovenskih goric, op. V. R.) šteje pet članov. Sekretar je Leon. V komiteju ni nobene ženske. V tem okraju so štiri celiceKES_2.devetnajstimi članL_Tudi tu je nemogoče poslati aktiviste, ki so vojni obvezniki, v partizane, ker so nujno potrebni na terenu. Dalje beremo v pismu, da je v mariborskem okraju 29 skojevskih skupin z okrog 200 člani, v okraju Lenart so štiri skupine z 20 člani, žal pa sta le 2 odbora OF, okrajni partijski sekretar Kristl se je dobro znašel. Pred kratkim je bila tu Štefka. Dalje beremo v pismu, da je tudi sekretar okraja Maribor-levi breg — Leon delaven in nriliublien. manjka pa mu poUtična izobrazba. Okrožna pooblaščenca OZNE (organizacija zaščite naroda) sta Hgon in Božo. Za propagandista pri Okrožnem komiteju KPS Maribor je Cvetka Praprotnik-Štefka z aktivisti ljutomerskega okrožja, ob njej Franček Kajnč-Izidor, sekretar ormoškega okraja Fotografija je last muzeja NO Maribor imenovan Mirko Glavnik, ki je bil do sedaj na Kozjanskem načelnik komisije za agitacijo in propagando. Za ptujski okraj beremo v pismu, da se je po zaslugi Toneta (Franca Belšaka mL), Simona (Franca Belšaka st.) in Bože (Milene Bokse) Osvobodilna fronta široko razmahnila. V drugem dokumentu beremo, da je ptujski okraj zgubil sekretarja OK KPS Toneta (Franca-Belšaka) in še tri člane, ki so padli. Zatu je imenovan nov komite s sekretarjem Simonom, starim 49 let. ugledniir in vplivnim kmetom na levem bregu Drave, ki je tri mesece član KPS. D' gi člani so: Srečko. Branko in Boža. Vojni obvezniki, člani okraj r ,^ga komiteja so morali v narodnoosvobodilno vojsko. Na terenu so oscali vojni obvezniki, ki so nujno potrebni. Ti so Don, ki dela v mestu Pt? ;u, Branko, ki dela v prehranjevalnem odseku okrajnega odbora OF Pi*^ in Jože, ki je vojni referent. Jože bo predal posle Branku, ko bo zag'.'*.c 'il uspešno mobilizacijo. (Viri: dok. 654/III -poročilo OK KPS Maribor, 28. 2. :9 5 oblastnemu komiteju KPS; v muzeju NO Maribor in poročilo OO' F Maribor — POOF za Štajersko; arhiv CK ZKS, št. 16275—4/2—41- v zgod. arhivu CK ZKS) PODATKI O OF V MARIBORSKEM IN PTUJSKEM OKRAJU V poročilu okrožnega odbora OF Maribor zvemo o politi't m položaju v mariborskem okrožju. Napisano je bilo 4. februarja 5. Pokrajinskemu odboru OF za Štajersko. V njem je med drin navedeno, da deluje v ptujskem okraju 48 OF, ki štejejo po 4 č' 4 članov. Odborov SPŽZ je 20, ZSM pa 76 s 621 člani. Okraj Maribor-mesto ima 15 odborov OF in dva odbora SPT" t dva odbora ZSM. Štejejo pa le po 3 do 5 članov. Po podjetjih deluje še 2 odborov OF, navaja poročilo. V ptujskem okraju sabotirajo kmetje pri oddaji obveznih pridei v okupatorju, ker je OF že močno usidrana. V poročilu beremo še, da e ptujski okrajni odbor OF osem članov, ne navaja pa njihovih ime^ V okraju Lenart deluje še vedno precej vsestransko Štajerska domovi; o okrajih mariborskega okrožja zbrali za F toliko denarja: v okraju Maribor-levi breg 12.369 .s .Vi v okraju Maribor-desni breg 33.786 I M v okraju Slovenska Bistrica 8.800 P M v okraju Maribor-mesto 6.000 M v okraju Marenberg 18.759 RM Zal, prav za ptujski in lenarški okraj ni navedeno, koliko je bilo zbranega denarja, ker blagajniški poročili od tam nista prispeli. Poročilo sta podpisala za okrožni odbor OF Maribor Metod Gričar in finančna referentka Lojzka RajSek-Zdenka. (dok. 16283 — arhiv CK ZKS, Ljub.) V navedenih številkah se nanaša na Slovenske gorice le vsota zbrana, v okraju Maribor-levi breg, ki je imel v svojem območju okrog tri četrtine slovenskogoriškega predela in okrog eno četrtino sosednega predela. To je bil slovenskogoriški pas od Maribora do Šentilja, levo in desno xl železniške proge in povirje Pesnice do okraja Lenart. Da bi vedeli, za vrednost zbranega denarja, naj navedem, da so znašali tedaj mesečni dohodki uradnika od okrog 150 do 350 R'1, kvalificiranega delavca pa od 90 do 150 RM. Nadaljevanje prihodnjič SLOVENSKA BISTRICA S knjigo v proizvodne dvorane v prizadevanjih, da bi knjigo kar najbolj približali neposrednemu proizvajalcu, je matična knjižnica v Mariboru organizirala posebno potujočo knjižnico, ki jo imenujejo ..Bibliobus". Ta knjižnica obiskuje delovne organizacije na območju podravske regije. Med drugimi so obiskali tudi delovni kolektiv IMPOL. Ze prej je Bibliobus ta kolektiv navadno obiskal mesečno dvakrat, s to prakso nadaljujejo tudi sedaj in sicer vsak drugi četrtek v mesecu. Z obiski so pričeli marca letos in se je v štirih mesecih, izvzeto je obdobje počitnic, vpisalo med redne bralce že 130 delavcev, ki so obiskali bibliobus skupno 185 krat in si izposodili čez 780 knjig. Ob tem je spodbudna ugotovitev, da je med bralci veliko število neposrednih proizvajalcev. V. Horvat Darujte icnjigo Icnjižnici Matična knjižnica v Slovenski Bistrici si prizadeva, da bi v mesecu knjige obogatila tudi svoj knjižni fond. Zaradi tega so se obrnili na občane, da v mesecu knjige ocenijo svoio domačo kniižno zbirko in ugotovijo, če imajo tudi nekaj takih knjig, ki bi bolj koristile širšemu bralstvu, zato bi jo podarili knjižnici. Priporočajo, da bi naj vsaKTjubitelj knjige podaril matični knjižnici vsaj eno že prebrano knjigo. Z akcijo so začeli zato ker so v matični knjižnici prepričani, da na poncan pri občanih leži mnogo že prebranih in ,,pozabljenih" knjig, ki bi jih morda drugi obiskovalci zelo radi prebrali. Zato je tudi stekla akcija ,,Darujte knjižnici eno prebrano knjigo". Viktor Horvat Že blizu 6000 icnjig v potujoči Icnjižnici Matična služba pri ptujski ljudski in študijski knjižnici — zadolže- na je za delo na terenu, to je za urejanje in pomoč pri knjižnicah, ki delujejo v okviru prosvetnih društev, delovnih organizacij in šol, ima na voljo blizu 6000 knjig, ki se jih bralci pridno poslužujejo. Simon Petrovič — vodja te službe nam je o trenutnih aktivnostih dejal nasled- nje: »V Cirkulanah se pripravljajo na 200-letnico šolstva in so nas prosili, da jim pomagamo pri ureditvi razstave, ki jo bodo ob tej priložnosti vključili v osrednje prireditve. Pripravljalna dela so že stekla, ker je potrebno skrbno izbrati gradivo, vrsto dokumentov preslikati in podobno. To nalogo imamo tudi za Trnovsko vas. kjer računajo, da oodo v prihodnjem letu začeli graditi novo šolo. V osnovni šoli v ustanavljanju v Ptuju, kije brez knjižnice, smo za začetek bralcem pripravili 250 knjig in fonda potujoče knjižnice, nekaj manj pa so jih zbrali tudi učenci te šole in jih podarili šolski knjižnici. Podobno je tudi v markovški osnovni šoli — tam je potrebno marsikaj na novo urediti zaradi selitve knjižnice iz stare šolske zgradbe. O stanju v knjižnicah na terenu bi lahko rekel, da se knjižničarji pridno poslužujejo knjig iz fonda potujoče knjižnice in da jih tudi stalno zamenjujejo. Skoraj polovica knjig je neprestano na terenu to je blizu 3000 in sicer od 25 kn)ig v manjši, na do 250 knjig v večji knjični- ci. Zlasti veliko knjig posojamo v Kidričevo kjer je povpraševanje precejšnje. V nekaterih knjičnicah je po podatkih, ki so vpisani v Kniižne listke, za branje precejšnje zanimanje, včasih pa dobimo kakšno knjigo nazaj tudi neprebrano. Odrasli bralci na Knjige tudi skrbno pazij^I). več poškodb pa ie pri literaturi, kije namenjena otro- kom in tu se pogosto zgodi, aa moramo knjige zamenjati oziroma odpisati.« mš 10-NASl DOPISNIKI 22. november 1979 — TEDNIK PESA JE OBRODILA Kljub ra/nicroma lepi jeseni seje na marsikaleri kmetiji nabralo \o\iko dela. daje bilo ireba potegniti krepko v noe pa liidi \ kratke nt)\enibrske dneve. Pri Jtirieih v Kovači vasi so malo pred Martinovim potegnili i/, zemlje še zadnji pridelek —, krmno pest), ali po domače >>rtinkl«. F^esa jim je letos izjemno; obrodila. Med samimi le/.kimi plodovi je bilo tudi nekaj pravilV; \ elikanov. posamezni so tehtali od 6 do 8 kilogramov. Nekaj od i teh jih \idimo na posnetku. Še domači muesi jih z zanimanjem: oglejuje. i Besedilo in posnetek: Viktor Horvat; Mladi iz KS Franc Osojnik | in Boris ZiherI Mladi iz KS Franc Osojnik in Boris ZiherI so v soboto, lO.novembra j 1979, pripravili prijateljsko srečanje. V dopoldanskem času so potekala športna tekmovanja. V osnovni šoli Franc Osojnik so se dekleta pomerila v rokometu, fantje pa v košarki. Na strelišču v športni dvorani Mladika! se je odvijalo tudi streljanje z zračno puško. V vseh tekmovanjih so bili; uspešnejši mladi iz KS Franc Osojnik, vendar to ni pokvarilo dobrega! razpoloženja vseh ekip. Važno je bilo namreč sodelovati in ne zmagati, j Zvečer so mladi obeh OO ZSMS pripravili kulturni program, sledil pa je • spoznavni večer s plesom. Na ta način so mladi obeh KS počastili 29. ■ november — dan republike. ] OO ZSMS Franc Osojnik se je pripravila tudi na sodelovanje v javni! radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino. Najprej se bo naša ekipa i pomerila z mladimi iz Pirana, v soboto, 24. novembra. Vabim vas k po- slušanju te oddaje in tekmovalcem želim čimveč uspeha. Diana Bohak; Izlet V barvito jesensko naravo ; Za razliko od dosedanjih izletov skupine starejših ptujskih planincev,' je bil zadnji nekako bolj ,,dolinski". Dogovorjeni izlet na slovenjgraško- Pohorje je žal odpadel zaradi zaprtega Partizanskega doma, zato jei vodnik v naglici izbral Obsotelje ter Posavje. Prvi postanek v Krapini je veljal ogledu Hušnjakovega brega, pod: katerim so bile leta 1899. najdene med drugim tudi človeške kosti, ki so i Grad Mokrice skriva mnogo ostalin iz obdobja Rimljanov. pripadale večji skupini praljudi. Po ogledu najdišča ostankov krapinskega, človeka, so po vijugasti gozdni poti prišli planinci na vrh, odkoder je bil lep razgled na krapinsko okolico. V nadaljevanju je potekala vožnja do Brežic, kjer je sledil ogled] Posavskega muzeja v starem gradu. Prijazni kustosinji sta skrbno vodili| po obširnem muzeju in razumljivo razlagali o izvorih ter pomenu pestrih in zelo lepo urejenih razstavnih predmetov. Tu so bili izletniki prijetno presenečeni, ko se jim je nudila izjemna priložnost, da so lahko še videli priložnostno razstavo karikatur znanega slovenskega slikarja Hinka Smrekarja. Njegove pikre, zasmehljive risbe na račun okupatorja so dale Italijanom povod, da so med NOB slikarja obsodili na smrt ter ga ustre- lili. Iz Brežic je vodila poti na grad Mokrice. Njegovo starost dokazuje rimski stolp Romul na grajskem dvorišču ter kamnite rimske plošče, o zgodovinskih dogajanjih pa pričajo obrambni zidovi, stolpi, okopi, pod- zemski hodniki in dvižni most. Na povratku proti domu je bil daljši postanek v Trebči, kjer je tov. Tito preživel veliko brezskrbnih otroških let, kamor se je vračal v letih svojega revolucionarnega dela in rad zahaja še zdaj. V spominskem mu- zeju ob seniku, na katerem je tov. Tito pisal razne članke in poročila, so si naši planinci ogledali razstavljeno slikovno in drugo gradivo ter staro kmečko gospodinsko opremo. Lepo sončno vreme, čudovita iesenska pokrajina, sta dali svoj delež, da je dobro uspel zanimiv izlet, ki ga je tudi tokrat izbral in vodil naš vodnik Lipe Izlakar. Besedilo in posnetek: Rudi Rakuša Vsiovo VinkuZavcu V nedeljo. 11. novembra, seje po cesti od Male Varnice proti l.cskovcu vil dolgi sprevod, kakršnega menda kraj ne pomni. K zadnjemu počitku smo sprem- ljali uglednega, naprednega in neumornega kmeta, delegata K S Lesko\ec. vinkota Zavca iz Male Varnice 8 Pokcnnik jc bil rojen 11. febru- arja 1928v isii hiši. kjer leodraščal in pomagal pri kmečkem delu svojim staršem in skoraj 25 let gospodaril v'njej. Osnovno .šolo je obiskoval v Leskovcuin io odlično dokončal. Ker ni imel možnosti nadaljnjega šolanja, se je izob- raževal in izpopolnjeval sam. tako. da je postal eden najraz- sodnejših gospodarjev v okolici. S svojo bistroumnostjo in seveda tudi v potu svojega obraza — ob podpori svoje marljive, zveste življenjske družice Marije, s ka- tero sla skupno preživela 24 lci,» deset mesecev v neskaljeni ij^ bczni — sije pridobil imetje, n,' 'pravil in razširil zgradbe, doira janc nadomestil z novimi, a p ■ "icm ni zanemarjal svojih deseieJ otrok, dve hčeri in osem sinov, jih vzgojil v vzorne državljane j! vredne člane človeške družbe' čcravnoje najmlajši sin star 7jgi' nekateri so še v učenju, drugi p^^• v svojih poklicih. Dragi Cenek! Tako so te klical; tvoji starši in ime srno prevzeli, ^ te več med nami! Bil si nesebičen poslušen klicu svojega bli/njegav sili. miroljuben, skromen, v^or poštenjaka. Nenadomestljjvg vrzel, kijepo tvoji izgubi nastalav tvoji dru/ini, .soseščini in širšj skupnosti, jc izpričana v veljltj množici ljudi, ki so te spremljali na tvoji zadnji poti. v govornikih ki st) ocenili tvojo dobrodušnost ter poslednje težko slovo tvojih najura/jih in tudi od vseh nav?. očih. A ne le. da ljudje žalujemoza teboj, še vreme sc le v soboto in nedeljo močno solzilo. ^ priUitOilvijo trajnih zaslug, s tvojim neumornim in požrivo- valnim delom, si si izklesal spo. menik. ki osvetljuje vrline jn dobrine ter izžareva, vrednote, ki si jih ustvaril in jih zapu,ščaš svojcem in neposredni okolici, ki ostajajo družbena last in za katere ti ostaja skupnost hvaležna. S pokojnim Vinkotom Zavcem lega — v 52. letu staroli — v mnogo prcrani grob mož dela in poštenja, podaljšuje trajnost nje- govega spomina, v grob pa solegh tudi \'si njegovi lepi in koristim načrti za bodočnost. Slava njegovemu spominu! JM Mučenje živali Mnogo se piše in govori o uničevanju zelenic in onesnaže- vanju okolja. Malo pa o brezsrčnih odnosih do živali. Navajam dva primera, ki sta .se pripetila tekom enega tedna. Pred približno pol leta se je znašel pred blokom v katerem stanujemo, sestradan maček. Ker sva z možem oba ljubitelja živali in ker sva domnevala, da je brezdomec, sva ga začela redno hraniti. Prihajal je redno zjutraj in zvečer po hrano, našel si je tudi zatočišče v kletnem prostoru. Nekega večera ga ni bilo več, po dveh dnevih sem ga našla sestra- danega v kleti. Na zadnji tački je imel pritrjeno približno 3/4 m dolgo vrvico, ki je bila tako močno zategnjena, da se mu je zajedla v meso, iz česar sledi, daje bila žival nekje privezana. S sosedovim fantom sva mu hotela vrvico odstraniti, kar pa nama ni uspelo in je pobegnil. Sedaj čakamo, da se vrne, da ga bomo zopet poskušali rešiti vrvice in ublažiti bolečine. Žival je bila do nas zelo dostopna, sedaj je zaradi krutosti človeka podivjala. Drugi primer: Hčerka ima psa privezanega pri hiši, v kateri trenutno nihče ne stanuje in v neposredni bližini lastnega stanovanja. Nekega dne ni več reagiral na poziv, je bruhal in kazal znake zastrupitve. Ker je mož dipl. veterinar mu je uspelo žival rešiti na veselje vseh, najbolj pa otrok. Psa je moral zastrupiti odrasel človek, maček pa je bil mučen lahko od mladih ali pa tudi od odraslih. Vprašujem vas, kaj so vam storile nedolžne živali, da ste se tako kruto znesli nad njimi, Šole in starši kje ste, da bi našo nadebudno mladino vzgajali v ljubezni do živali? Vsem ki se tako neodgovorno in nečloveško obna- šajo do živali naj velja opozorilo, da je mučenje živali, njih preobremenjenost ali ravnanje z njimi na surov način kaznivo z denarno kaznijo do 2.000.- dinarjev ali z zaporom do 30 dni. (Zakon o prekrških zoper javni red in mir Ur. 1. št. 16 z dne 26. 4. 74.) H i Id a Jerin Kavica, kavica... Skodelico črne kave. nekateri pravijo tudi »črno zadovoljstvo« kaj radi popijemo v pisarni, na sestanku, doma no kosilu ali ob klepetu, v kavarnah in drugih lokalih, na potovanjih itd. To ni samo naša sloven- ska razvada, le tudi avstrijska, italijanska ... . Toda. ali kava ne škoduje zdravju? Česa vsebuje več — zdravju koristnih ali škodljivih snovi? To so sicer vprašanja, o katerih naš ljubitelj kave ne razmišlja. Nasprotno, celo razburja se. kadar npr. pride vgoslinski lokal in naroči »Icavico«. Natakar mu prijazno postre- že, loda^naš gostje razočaran, le malo sije zmmočil ustno duplino, do želodca še niti ni ničesar prišlo in že ni bilo več liste poživljajoče tekočine v skodelici. Ic precej črne usedline je ostalo. In namesto, da bi bil natakarju hvaležen da ga preveč ne zastruplja s kofeinom, nad njim zabavlja in trdi. daje avstrijska mnogo boljša. Brez problemov si je v delovni organizaciji vzel dan dopusta, vtaknil v zep polni list, sedel v avto in brž v Avstrijo po 3 kg kave. Doma si jo je potem skuhal in užival. Da bi dokazal, da je avstrijska kava res "boljša, je dal v džezvico, namesto tri — kar pet žličk lepo zmletega črnega prahu. In dokazal je. daje avstrijska kava »kavica za pele. Salo na stran, bodimo preudarni in varčni, kavo pijmo zmerno, če hočemo, da bo ostala še naprej naša prijateljica. Ni odveč, če vemo, da d\ C skodelici kave brez sladkorja dnevno sla ludi imenitno sredstvo, da obdržimo \itko postavo, vsi pa vemo. daje kava poživilo, ki ugodno vpliva na delovno storilnost . . . žal le delavcu pri stroju navadno tega nc priznamo. Vedeli pa ludi moramo, da nam kava škoduje, če z uživanjem pretiravamo, zlasti neu,"odno vpliva na srce in živčni sistem. Toda IZ prakse zadnjih tednov vidimo, da kava zelo neugodno vpliva na naše živce ludi s tem, da je enostavno ni. Kako bi šele bilo, ce bi pošle zaloge ludi v Avstriji? ZTalo — pijmo zmerno in počasi! Viktor Raih, Hajndl 1 Velika Nedelja Lep jesenski izlet Mala družina ptujskih planincev je preteklo nedeljo obiskala Smohor. Dan je bil prekrasen jesensko novembrski, bolj hladen kot navadno, ampak bilo je lepo in upamo, da ni bil to naš zadnji izlet v tej jeseni. Besedilo in posnetek: Rudi RakuSa Skupina planincev na Šmohorju! UNIČENI KOŠČKI NARAVE V zadnjem času, je naše mesto pričelo dobivati lepši zunanji videz, ki bo pripomogel k večjemu razvoju turizma v Ptuju. Cez poletje, ko je najprimernejši čas za zidarska in pleskars- ka dela, so mnoga pročelja v centru mesta zasijala v novi barvni obleki. Vsekakor so stare stavbe Ptuja potrebne primernega popravila, vendar pa je iz raznih razlogov nemogoče naenkrat spremeniti celotno podobo mesta. Zelenice, ki jih ima Ptuj še kar v velikem številu v primerjavi z drugimi mesti, so bile do nedavnega precej zanemarjene in ponekod iz gole nemarnosti uničene . Rad bi naštel le nekaj zelenih pasov v Ptuju, katere ne zavedajoč se uničujemo. Ena takih že starejših zelenic, ki je bila do pred kratkim povsem uničena, je pred hotelom. Cez poletje je komunalnim delavcem le uspelo, da je iz prej steptane, potem pa preorane zemlje sklila trava. Seveda je morala biti zelenica obdana z opozorilnim in vidnim trakom, ker je sicer spet ne bi videli, kjub temu, da je rob zelenice precej dvignjen od cestišča. Druga zelenica, katere menda dolga leta sploh nismo opazili, ker smo jo preprosto zameljali s cestiščem, je pred Merkurjevo Tehniko. Mali otoček zemlje s tremi brezami, obdan s kamnitimi kockami, je bil poteptan in lahko bi rekli, da celo trši od asfalta, ki ga obdaja. Velikokrat je na ta zagrajeni del, ki bi naj predstavljal zelenico, parkiral kak zagrizen lastnik jeklenega konjička. Celo pred kratkim, ko je bil promet v Lackovi ulici zaprt, se je na omenjeni zelenici košatil lep srebrn marcedes krapinske registracije, kljub temu, da je bilo okrog precej prostora. In to stlačeno zemljo, so komunalni delavci 7. novembra prekopali, da bo spet zelenica. Ce-bo, kajti že drugi dan sem opazil na zrahljani zemlji veliko število stopal raznih velikosti. Veliko novih in lepo urejenih zelenic je v novem delu Ptuja. Med zelenicami so asfaltirane poti, vendar sem opazil, da le-te bore malo uporabljamo, ker je mnogo lepše mahnili čez zelenico. Ker pravijo, da vzgled vleče, je čez zeleni pas nastala prava divja pešpot , ki jo mnogi uporabljajo tudi kot kolesarsko stezo. Nekdo je očitno hotel narediti vsemu temu konec, pa je izkopal sredi te '''^^ poti jarek. S tem se je videz zelenice še P^' šal, čeprav je bil jarek skopan z ^^^^^ namenom. Toda pešcev ni motila niti ovira- so hodili še kar naprej, jarka .so se izogibali in desno. Tako se je prometna površina za še povečala. Navedel sem samo neka primerov, ki 2^"^^^ bodejo v oči, čeprav bi jih lahko "^^'^.^ti mnogo več. Sedaj se pa lepo po ^ j^, vprašujemo, kje je naša kultura, naš od"^^o, rastlin in zelenic, ki ne samo, da lepšajo i^ ' že tako z Detonom zagrajeno in mra'-' življenje, temveč nam bogatijo zrak, •".^j,) mnogokrat že prenasičen z raznimi strup^"^^ snovmi. Lahko se vprašamo, če smo po ^^^^ našem nekulturnem obnašanju do "^"^^Ja kat«re del smo tudi sami, vredni "^^^'"j v parka, ki je bil do pred kratkim .^^[^voj poraznem stanju, vendar bo kmalu uživa' sloves v pravem pomenu besede. Kako dolg Branko ZuP^"'' fSOltfIK " ^' "<>vember 1979 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 1 ZAKONSKA SVETOVALNICA V PTUJU Zakaj in komu je namenjena Zakonska zveza temelji na svobodni odiočitvi skleniti zakonsko ,^0, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, uinevanju, zaupanju in medsebojni pomoči" pravi 13. člen zakona o jonski zvezi in družinskih razmerjih, 14. člen istega zakona pa jaljuje: ,,V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna". Ja zagotavljanje in ohranjanje takih medsebojnih odnosov in za govorno opravljanje starševske vloge bodoči zakonski partnerji niso liio dovolj pripravljeni. Zato že omenjeni zakon ureja tudi to v 15. jU. ko določa: ,,Družbena skupnost s sistemom izobraževanja, z ^vstvcno vzgojo in s pomočjo strokovnih služb ter z zakonskimi ■lovalnicami omogoča bodočim zakoncem, da se vsestransko pripravijo skladno skupno življenje ter pomaga zakoncem v njihovih medseboj- I razmerjih in pri izvrševanju roditeljske pravice. Pred sklenitvijo (onske zveze morata osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, iskati zakonsko svetovalnico." jfav zakonska svetovalnica je novost o kateri je potrebno nekaj več (jdati. Zakonska svetovalnica je institucija, ki je v osnovi usmerjena jti preventivno: priprava mladih za medčloveške odnose med spoloma 2a odgovprnostarševstvo. To je mesto, kjer se ljudje ob pomoči jlcovnjakov razgovarjajo o problemih partnerskih odnosov med )lonia pred sklenitvijo zakonske zveze, v izvenzakonski skupnosti, v [onski zvezi in družini. Človek se namreč cesto znajde v položaju, ko ,jih problemov ne more rešiti sam, zato je prav in priporočljivo, da v ,{[ti položaju poišče pomoč strokovnjakov, kot to naredi tudi na drugih jročjih življenja. jakonska svetovalnica ima torej dvojno vlogo: preventivno, ko v [govorih v predzakonskem svetovanju opozori mlade na možne jbleine in težave in kako naj se jih izogibajo, korektivno pa deluje irat, ko zakonci prihajajo po strokovno pomoč pri razreševanju jblemov v medsebojnih odnosih, ki so že prisotni, ki že ogrožajo jdno življenje družine in s tem tudi osebno integriteto članov družine. i,eurejeni in nezdravi medsebojni odnosi med zakoncema ne dajejo (žnosti za zdrav osebnostni razvoj njunih otrok. Ustava pa starša >ezuje, da nudita svojim otrokom pogoje za zdrav telesni in duševni i-voj. Staršem, ki tega ne zmorejo, nudi družbena skupnost pnizirano strokovno pomoč v zakonski svetovalnici. i doslej povedanega lahko zaključimo, da je zakonska svetovalnica nenjena: - mladim ljudem v razvijanju humanih odnosov med spoloma, ne le v ionu; - bodočim zakonskim tovarišem, da bi se čimbolje pripravili na ionsko zvezo in odgovorno starševstvo; - zakonskim parom pri reševanju nastalih težav in sporov in iiovnem vzpostavljanju skladnosti in razumevanja v zakonski zvezi; -staršem in otrokom pri reševanju njihovih medsebojnih odnosov in sporazumov; -zakoncem pred razvezo, v teku razveze ali po njej, da bi se sama iveza 'a vsi drugi konflikti o tem, razreševali humano, da bi bilo manj trevmatskih posledic za otroke. lakonsko svetovalnico ustanovi po določilih 230i člena Zakona o onski zvezi in družinskih razmerjih skupnost socialnega skrbstva v lini. )tem kako v ptujski občini pristopa skupnost socialnega skrbstva k sničevanju te naloge, prihodnjič. ^ A. O. Ustanoviti hortikulturno društvo ..Akcije čiščenja.in olepšanja okolja, ki jih v zadnjem času v ptujski fini bolj organizirano vodimo, so dale vrsto vzpodbudnih rezulta- Lepša se zunanja podoba kraja, življenje v urejenem okolju "iva novo kakovost. Prav gotovo je tudi zaradi tega letos Ptuj pristal \mestu med urejenimi oziroma ocenjenimi 200 Kraji v SR Sloveni- fiznati moramo, daje to ponoven dokaz, daje potrebno s takimi in tobnimi aktivnostmi nadaljevati. Turistično društvo Ptuj že vrsto let organizira skupaj s krajevnimi fnostmi akcije čiščenja in olepšanja. T)a bi te akcije imele tudi l^veno težo. njegova komisija za ureditev okolja skuša na podlagi fflevalne pole izbrati najboljše v akciji. Tudi letos bodo med naj- razdelili posebna priznanja. Društvo pa želi doseči pri tem "zičnost, zato bo v kratkem sklicalo sestanek, na katerega bo '^oilo najboljše iz akcije in jih ob tej priložnosti seznanilo za načrti "lepšanju. Poleg tega zeli razpravljati tudi o možnostih ustanovitve Jliulturnega društva, strokovne organizacije, ki bi naj organizirano '^'0 za olepšanje. MG Za skupno reševanje problema alkoholizma Kljub očitni ekspanziji zdra- vljenja alkoholikov izraženih s številnimi modeli in variacijami, se ne morem znebili vlisa. da na vseh ravneh to zdravljenje preži- vlja v svoji temeljni usmeritvi globoki) krizo, ki se izraža v medicinsko-psihološki jalovosti. Zelo'izrazito oblika te krize — jalovosti se danes kaže napr. v novi strokovni mislifikaciji »kt)mpleksne socialno-psihiatrič- ne obravnave« raznih ekspertov, ki s svojimi eksperlizmi o alkoho- lizmu kažejo strokovnost v lem, da se družbeni denar giblje le v eno smer. to je v smer njihovega zasebnega žiro-računa. Da pa bi bilo družbi zadoščeno razglašajo potrebo po nujnosti novih postelj za reševanje >družbene patalogi- je«. S posteljami želijo .še bolj razširiti možnosti kontrole in števila obveznih ukrepov za do- tok njim potrebnega denarja. Kot zdravljeni alkoholik sem v popt)lnosti spoznal in preučil njihovo funkcionalnost, ki teme- lji na mt)ralističnem odnosu do alkoholika z vso močjo malome- ščanske karakteristike institucial- nega birokratizma. Dnevno po- glabljajo veliko družbeno škodo, ko poslavljajo na glavo slvari, ki že tako in tako stojijo na glavi. Ne morem dojeli kot zdravlje- nec. ki sem bil »predmet« njiho- ve strokovne obravnave, zakaj zapravljajo »strokovni talent« v našem družbenem prostoru, ki priznava in uporablja le rezultate marksistične analize in razisko- vanja družbene prakse ter dosež- ke marksistične znanosti na pod- lagi katerih sprejema naše druž- bene usmeritve.. Kje so tisti družbeni dejavniki, ki imajo vpliv in odgovornost za sp!i>šno družbeno atmosfero, ki bi razkrinkali psevdo strokovnja- ke z njihovimi psevdo eksperliz- mi vred in ustavili gibanje druž- benega denarja v smer lastnin- skega (ludi zasebnega) in upra- vljavskega mcmopola, ki se spret- no skriva za samoupravnimi frazami in strokovnosti. Kako dolgo bodo nasedali malome- ščanskemu potrošništvu, ki se ne oziroma ne na opravljeno delo. ne na dohodek kot pošteno svobt>dno menjavo dela in s lem dopuščajo razjedanje poštenega in t)dgovornega odnosa do dela, do prevzetih t)bveznostih in od- govornosti do družbe? To se sprašujemo vsi tisti zdravljenci. ki živimo v samoupravni družbi, ki ne priznava sebične, pohlepne »strokovnjake«, ki jim malome- ščanska mentaliteta ne dovoljuje, da bi .socializem dojeli drugače le kot višjo življenjsko raven. .... Mar.\ je naredil konec logledu na družbo, kot na me- lanski agregat individov ... in prvi postavil na znanstvena tla pojem družbeno-ekonomskc for- macije kot pojem celotnosti proizvodnih odnosov. Ali je po- tem sploh možna kakšna koli kompleksna ali individualna ob- ravnava strt>kovnosti o človeku, če seveda ne želi biti mistitlkaci- ja. ki ne upošteva ključnih poj- mov historičnega materializma kot so: proizvajalne sile, proiz- Motiv iz Haloz — »pot v gorice« Foto: Ivo Ciani vodni odnosi, delo in delitev dela. svobodno združevanje pro- izvajalcev itd. Vaš Tednik, ko seje odločil, da bo objavil več sestavkov o pro- blemu alkoholizma je zadel v črno z izbiro dr. Mladena Simo- niča. kije daleč edini alkoholog, ki pristopa in deluje pri razreše- vanju alkoholizma v smislu marksističnega koncepta člove- ka, ki temelji na empirično preverjenih dejstvih zgodovin- skega materializma. K takim ugotovitvam me ne prisiljuje osebno poznanstvo, temveč vse- bina in cilj njegovega prvega članka v našem Tedniku. Kot zdravljeni alkoholik mi ne uide iz dnevnega časopisa niti eden članek, ki obravnava problem alkoholizma. Žal vsi do sedaj objavljeni članki v raznih dnev- nikih in tednikih »moralizirajo« la družbeni problem, ne upošte- vajo marksistično znanost, kol našo slvarnt)st, kar pa njihovo »strokovnost« vodi v »strokovni primitivizem «. Vsi ti »strokovni primitivci« razglašajo svojo sirt)kovn()sl v mcttidah s katero se koristijo ali metode katere se izogibajo. Svojo strokovnost mistificirajo z vzor- čenjem st>dobnc ameriške psihia- trije — psihoanalize, ki se odra- žajo v funkcionalizmu raznih šol, kol so: frojdovske, adlerske, jun- govske. egzistencialne in še druge modne šole. Ti psevdo strokovnjaki razgla- ša\o in strokovno uporabljajo eno od posebnih metod tako daleč, da iz tega tudi doktorirajo oziroma definirajo metode — tehnike, ki postavljajo omejitve, da bi neki postopki bili vključeni v njene okvirje, ali drugi izključ- ni iz njih. S tem dosežejo, da bi neke ljudi smatrali sposobne, da te postopke izvajajo, dočim bi druge izključili iz lega. To prak- tično ni nič drugo kol navadni profesionalizcm. ki v svoji kvali- teti preide v monopol ali eksklu- zivno pravico poedincev nad človekom, ki v svojem. nepreki- njenem procesu, ko proizvaja predpostavke svojega življenja stopa v družbeni odnos in se zatorej njegovo ustvarjanje v taki relaciji lahko pretvarja (in se pretvarja) v odtujevanje — alina- cijo. Osnovni razlog, da ne morem sprejeti tako strokovnost kot družbeno — človeško so argu- menti proti profesionalizmu, da nekdo, trdeči, da razpolaga z nekim posebnim znanjem prido- bi družbeni položaj in. pravico, da sprejema denar za prodajo tega znanja. Obenem pa absolut- no moč nad drugim, ki jo lahko neomejeno koristi kot prikrito ali odprto neprijateljsko razpolože- nje do nekega človeka, kije zašel v stisko. Objektivna resnica pa je, da neki »dobri strokovnjaki« zares ogromno doprinesejo dove- doč človeka s samim seboj in z njegovo družbeno stvarnostjo, ali to isto delajo in storijo ludi drugi »dobri« ljudje, ki to ne profesio- niali/irajo kol absolutno moč nad drugim. S lem ne obstaja nikakšna »dobra« sposobnost, katero daje samo po sebi dejstvo, daje nekdo »profesionalist«, a o lem kje »dobra« sposobnost obstoji ni ničesar, kar bi izključ- no pripadalo le »profesionali- stu«. Če se sposobnost ukvarja- njem človeških problemov ime- nuje »strokovnost« izključujoč jo iz običajnih človeških dosežkov, to potem ni nič drugega kot preveličanje. ki gre v navadno profesionalno mistifikacijo psev- do strokovnjakov. Dr. Simunič s svojim člankom, ki ga objavljale razbija tisti mit, ki ga nenjiino ustvarjajo razni strokovnjaki s svojim »strokov- nim primitivizmom« od »eksper- lizma« do strokovne »bebavosti« o neki »šoli v šoli« in »Klubu veteranov« na osnovi izkušnje dela po sistemu (^kompleksne socialne psihiatrične obravnave« alkoholikov s katero dokazujejo, da je alkoholizem dosmrtni pro- blem za vsakega alkoholika. Verjetno zato ga potem ta ista metoda predlaga v »rehabilitacij- ski postopek« ali pa da ohrani nesmrtnost alkoholizma, ko pa bi la »dosmrtni — nesmrlnik« slu- čajno popil kapljico alkohola bi mu katamnesiična študija doka- zala, da se nahaja med 22 %. ki pomeni, da ni bij v Klubu konstruktno aktiven in tako ni dosegel zavidljiv nivo rehabilita- cije. Tako zakopavanje — odkopa- vanje našega stvarnega človeka lahko zasledile v strokovnem članku dr. Janeza Ruglja, ki ga objavlja v sobotni prilogi Dela z dne II. II. 1979, če je še kaj ostalo od njegazaradi kompleks- ne obdelave. Če ga pa najdete, spomnite ga, da poravna stroške »kompleksne obdelave« naj ne postopa in se naj ne prodaja plehkemu klepetu ali ni dovolj, da nima dovolj samospoštovanja, ponosa in dostojanstva. Tej strokovnosti je treba doda- li v Delu objavljen strokovni obup. da so se v posameznih regijah izločili iz slovenskih in jugoslovanskih strokovnih prire- ditev strokovnjaki, ki se zapirajo vase, kar pa vodi v strokovni primitivizem. Prepričan sem, da to ne velja za vaš Tednik, ki je pričel z družbeno problematiko človeško, razumno in dialektično z izžarevanjem in poglabljenim obravnavanjem družbene pro- blematike izven metode »kom- pleksne obdelave« našega stvar- nega človeka. Pri takem delu vam lahko kot zdravljenec česti- tam s prepričanjem, da je vaš uspeh neizogiben. Ladislav VARGA, Lendava OB SS^LETNEM JUBILEJU KNJIŽEVNIKA PRANJA NOVAKA Tudi turizem sodi v kulturo IjjJ^crarni sklop Novakovega dozdajSnjega opusa ^3 v glavnem turistično idejnost skozi svojo, sebi 7^ Utemeljenost, se pravi, po opravljanju tiste ^ tradicionalne književne sheme, kot smo jo M samo v beletrističnem opisovanju. Zate- )' pomeni Novakovo literarno delo predvsem odklon do tradicije po sebi, zakaj ugotoviti je l!^^. da stopa v ospredje področje turističnih il^osti, bodi povedano bolj preprosto, turistična 'S Turistična propaganda je v službi posebne ^"e dejavnosti, ima svoj lastni usmerjevalni ^Pt.. od vodiča do združenega dela. Vendar je '^''.čni princip Novakove literature presegel na- '"fizma po sebi, načelo ,,biti v službi", ker pač , .skozi literaturo v območje duha predvsem ?J"stične postavke. ji^iejitev med turizmom in literaturo je v Jovih delih že od 1927. leta predvsem aktualizi- .pužbeno tematiko, k turizmu se je napotila ("■■a tako, da vidimo zgodbo, pripoved, ;^ore, dnevnik. Vse te literarne vesti oziroma '^so y evropski literaturi že utemeljene, vendar v bistvu za odpravo tistega tradicionalnega r^nja umetniškega, ki je bilo postulirano v 'a-sebe. Novakova literatura je stvar-zunaj- lo 'em pa nastopi konec vsega umetniškega, na Umetnosti stopa pojem znanstvenosti, dru- ijj.^igažiranosti, turistična propaganda, socialna itd. Tako konec vsega umetniškega dosega J" v tistem znanem aktivizmu, ki ga sicer še V tradicionalnem romanu ali prozi sploh, gre zlasti za medsebojno zlitje turizma in ({h ' to je, za posnovitev novega, poetičnega v'a s tradicionalno strukturo. Iv v takšnem zlitju sprevidimo že Reglovo r^o koncu umetnosti; znanost, oziroma dru- 5^ narekuje svojo lastno tendenco literaturi; (L Srečamo hkrati z ZANIMIVOSTJO hterarne- ' ki obravnava turistično propagando drugače. se pravi, umetniško. Novakova literatura sodi v tisto socialno kategorijo, ki je sprejemljiva za širše bratstvo, a le toliko in tako, toliko in le na ta način, kolikor in kakor je sposobna v bravcu zbujati čut za neliterarno estetiko, natančneje, kolikor m kakor izpričuje estetiko turističnega ali socialnega okolja, z eno besedo, lepote domovine, in v ožjem pomenu, lepote posameznih krajev. Novak je bil dolga leta tudi urednik JUGO- SLOVANSKIH BISEROV in BISEROV JUGO- SLAVIJE, znane predvojne in povojne ilustrirane turistične revije, v kateri že najdemo prispevke z literarno vsebino, a ne zgolj hermetično zasnovano snov, ne le literaturo zase, pa tudi ne le poetiko zaradi poetike, marveč najdemo zlasti povezanost literature s turizmom. ,,Biseri Jugoslavije" — a biseri pomenijo dragocenost, kakor pomeni Jugoslavija v tem primeru subjekt dragocenosti oziroma lepote — ima svoi določen namen, svojo določno naravnanost, saj razvijajo socialni del posebne družbene aktivno- sti, to je turizem. Humanistično načelo ..lepota", ,.dobro" itd. ijaj je toliko bolj razvito v posebni družbeni dejavnosti, v samem turizmu, kolikor bolj vodi v Novakovi literaturi v zaplet zgodbe in srečni izid. Zato v Novakovi literaturi junaki ne umirajo, ne propadejo, kot je značilno npr. za tradicionalni roman, kakor ne more propasti ali umreti turizem v lepih deželah. Gre v bistvu za eno samo zgodbo, to je za turizem, turizem je kopija svojega dogajanja, ponavlja se, res je, vse je mogoče rešiti na lep način. Lep turistični način pa ima v Novakovi literaturi svojo posebno globoko doživetost: čim globlje Novakove osebe v literaturi doživljajo usodnost tega sveta, tem bolj so v turizmu. Te osebe v Novakovi literaturi globoko do- življajo turizem. Če bi analizirali Novakovo literaturo in raz- pravljali o njej bolj površno, bi ugotovili celoto, dasi je tok sleherne pripovedi napisan v kontekstu našega povojnega turističnega — tolikokrat eksperi- mentalnega, a napisanega — uresničevanja. Novakova literatura je živa resnica našega turizma. Ko preberemo Novakovo literaturo do konca, lahko rečemo, da vemo o glavnih literarnih osebah natan- čno to, kar o turizmu. Kako veseli bi lahko bili prav- zaprav turistični delavci, da v nezavezanem, svobo- dnem združevanju dela, to je turizma in literature, vseeno najdejo sebe, svojo podobo. Turistično delo je v Novakovi literaturi opisano sproščeno, lepo, bere se kot napeta zgodba. Tudi zle usode najdejo v Novakovih literarnih delih, teh je danes že po številu sedemindvajset, svojo preprosto resnico brez ponarejenosti, saj se usoda srednjih let sprevrže v natančen, dokaj točen oris mladostnih čustev. Hrepenenje govori skozi literaturo na svoj turistični, popotni, aktivni način. Novak ne pozna pasivizacije, akcija in borba v priletnosti se uresničujeta v zavesti o turizmu. Ko literatura odreka sama sebi svoj mir in srečo, najde svojo potešenost v turistični propagandi. V bistvu ta literatura ni turisti- čna propaganda, marveč je v celoti aktivizem, je borbeni duh človeške epopeje, težnje ali hrepenenja po večni mladosti. Zato je v Novakovi literaturi mogoče opaziti, da le ljubezen tvori temelje za lepšo bodočnost. Nič nenavadnega tedaj, da so Novakove knjige do- živele lep in širok odziv pri bravstvu, prav tako spremna kritika in publicistika. Družbena žila utriplje v Novakovih delih tedaj po Reglovi trditvi, da je znanost konec umetnosti, da konec umetnosti — in s tem literature — še ni nastopil dokončno, ampak vse bolj zasega svoj začetek. Ob visokem življenjskem jubileju avtorja Pranja Novaka je treba povedati da je podoživljal in še podoživlja ta konec umetnosti, čeprav so mu naprtili oziroma si je naprtil sam težko literaturno nalogo: preko literature v turizem in nazaj! Ali je torej Novakovo literarno pisanje zgolj povr- šno, naključno, nezavezujoče opisovanje človeških značajev, usod, življenjskih poti? Povedati moramo zelo jasno, da se je prav za zgodbo, za samo govorico avtorjeve literature pokaže humanistična akcija. To humanistično akcijo, ki zboljšuje svet, osebe, svojo turistično okolje in lepote domovine, razumemo kot neokrnjeno govorico, celotni, sprva še nedoločljivi potek dogajanja se strne v srečni izid. Umetnost v Novakovi literaturi odmira srečno, vsi ljudje imajo pravico do Novakove literature, do lepot domovine! To dokazujejo mnogoštevilne recenzije, pohvalne kritiške misli v jugoslovanskih časnikih in drugih publikacijah že od predvojnega časa pa do dandanes. Koncept Novakove književnosti je torej naravnan v živo umetnost, v umetnost, ki se sama izreka za turizem. Novak oblikuje svoje misli v literaturi tako,^ da pokaže pozitivne in negativne prvine, ukvarja se tedaj tudi z govorico o domovini v družbenem in človeško intimističnem, nedružbenem smislu. Avtor se tedai zavzema v literarni govorici za socialni humanizem, za vizijo boljšega sveta, v kateri bodo lepote domovine in njeni zdravilni vrelci pristopni vsem in vsakomur, kar predstavlja hkrati tudi aktivistično poanto. Bolj konkretno to pomeni, da je Novak bil zmerom v precepu zgodovine, med stvarnostjo in lastnimi humanističnimi ideali. Treba je tedaj priznati tudi biografsko poanto, s katero je Novak izpričal možnost zdravega turizma v svobodni menjavi umetnosti in njenega konca. Avtor nudi s svojo bogato literaturo, zlasti s svojimi dramatičnimi deli tudi možnost za obdelavo v drugih oblikah, na primer, v filmu, na odru ... — Novakova literatura je brana literatura, je pritegljiva, skicozno nanizana podoba človeka v njegovem naravnem, a zdravilno turističnem okolju. In prav v tem je Novak prvak. Vladimir Gajšek 12-NAŠI DOPISNIKI 22. november 1979 TEDNIK OBISKALI SMO KNJIŽNICO (Opis) V začetku šolskega leta nam je tovarišica povedala, da imamo v učnem programu obisk občinske Pionirske knjižnice. Ko sem ob- iskovala prvi in drugi razred, sem SI redno izposojala knjige v tej knjižnici, zato mi napovedan dan ogleda knjižnice ni nekaj novega. V sredo po drugi učni uri smo šli s spremstvom naše tovarišice v knJiiTnico. Tam nas je sprejela prijazna knjižničarka tovarišica Malka. Pokazala nam je knjižne polic na katerih so zložene ■pionirske knjige. Med knjigami najdemo od preproste ljudske pravljice do sodobnega dela, tudi pesmic ne manjka. Vse te knjige so za nas napisali mladinski pisa- telji. Tovarišica knjižničarka nam je tudi prebrala zgodbico Godničev Runo in Mali šnavcar Gogo iz zbirke Moj oče partizan in pes- mice iz knjige Letni časi. Izbrala je pesmi o jeseni. Prebrana dela so mi bila zelo všeč. Takoj sem se odločila, da si bom izposodila knjigo Branke Jurce Moj oče partizan. Ko smo si vse ogledali, smo se tovarišici knjižničarki zahvalili in odšli nazaj v šolo. KNJIGA JE NASA PRIJA- TELJICA. KURNIKJelka,3. b OŠ Pohorski odred Slov. Bistrica srakaC Srakač iz Forstneričevih črtic je bil o.semletni kmečki deček, ko se je pri nas začela vojna. Doma je bil v eni od vasi v ptujski okolici. V štirih letih vojne je nabral veliko izkušenj. Fašisti ga niso mogli pridobiti. Precej .so vplivali za- vedni starši — predvsem mati. Najraje je bil s svojo druščino: s Feršem. Žnidarjevim Frančkom in Murkovim Tončem. Toda kasneje, ko se je ob osvoboditvi srečal z lepo partizanko, je spoz- nal, da fantovska druščina ni vse. Sprva je radovedno gledal nem- ške vojake, katerih blišč ga je za nekaj časa prevzel. Toda kmalu je slišal, da streljajo naše ljudi. Sra- kač se je spremenil. Pomagala je tudi mati. ki gaje navadila, daje na skritem bral slovenske knjige, teh so nekaj imeli na podstrešju v stari skrinji. Pomagal je nočni obisk partizanov in tudi starejši prijatelj Ferš, katerega brat je iz nemške vojske pobegnil k par- tizanom. Nekega dne je pričel Srakač ugovarjati materi, da imajo pri sosedu boljši kruh. a kmalu je spoznal, da so tam bogatejiši. Mati ni mogla dosti napraviti iz slabe moke. Tudi nekoč pozimi, ko se je vračal iz šole, je nekaj spoznal. Na nebu je opazil izvid- niško letalo, kije bilo ameriško ali angleško. Nanj so streljali. Želel si je da bi ga protiletalske granate zadele, kakor je on zjutraj sklatil trdovratni bobovec z gole jablane. Granate so letalo res za- dele, a kmalu je postalo Srakaču žal. saj je v letalu tudi bil človek, ki bi rad živel in se je tudi bojeval proti okupatorju. Srakač je tudi rad lovil ribe. Gledal je sosedovega hlapca Hrgo, kako se to dela. Nekega dne je Srakač lovil v Dravi. Imel je srečo. Veselo je prinesel ribe do- mov, a je ostal rasočaran. ker je Hrga rekel, da jih ni mogoče jesti, ker plavajo po JDravi mrtveci in mrhovina, kar so mogoče ribe tudi jedle. Srakač je začutil, daje Hrga nevoščljiv. Tako je Srakač v štirih letih vojne marsikaj spoznal in postal bolj izkušen. Tomaž Žirovnik. 7. r. OS F. Osojnika. Ptuj MOJ BODOČI Vsa nestrpna sedim v razkošni sobani na matičnem uradu in si od dolgotajnega čakanja manem roke. Vsi prisotni pogledujejo na ure in odkimavajo z glavo, češ da ga ne bo. Končno se zaslišijo p<} dolgem hodniku hitri koraki, ki se približujejo svečani dvorani. Težka vrata se odpro in plaho vstopi majhen, čokat, gologlav možiček. Z začudenim pogledom izpod okroglih očal ošvrkne ves prostor in jecljaje opravičuje za- mudo: )>Ciospod, oprostite, zaspal sem, ker budilka ni zvonila.« »2e dobro, pristopite, prosim, k vaši izvoljenki«, de matičar z os- trim glasom. Med ceremonialom -še vpraša: »Hočete vašo izvoljenko za ženo?« Zavlada tišina, saj ga o tem še nisem nič poučila. Dregnila sem ga med rebra in dejala: »Kaj čakaš, zini že kaj!« Po dvorani je zadonelo: »Da-a-a-a!« Sredil je trenutek izmenjave poročnih prstanov, a ta cepec seje .šele sedaj spomnil, da so na var- nem v avtomobilu. Odlepi se od mene in steče po stopnicah pred vhodna vrata, kjei je parkiral staro, zarjavelo škatlo. Preobrne vse žepe na modnih vijoličastih hlačah in suknjiču, a ključa nikjer. Že hoče s pestjo udariti po steklu na vratih in glej. ključi tičijo v njih. Končno so prstani nadeti na prstance, kar je pred pričami do- kazalo, da sva poročena. Svojo donosno službo sem še naprej obdržala, medtem ko sem Draška zaposlila pri sebi, kot hišno pomočnico. Kot ponavadi sem imela glavno besedo, le opremo kuhinje sem prepustila soprogu. Seznanjen je bil s tem, da bo to njegova delovna soba. ; Preplašeno me je zaprosil: »Ženka. kupi mi kuharsko knjigo, boš videla, kako bova dobro papcala.« »Oh, ne, Drašek. Bolj boš po- treboval predpasnik, kjer bodo natisnjeni recepti in ti ne bo po- trebno zamujati časa z brskanjem po knjigi.« Za večerjo sem naročila, naj pripravi jajce na oko. In dobila sem ga. kar iz ponove na oko. Začelo se mi je solziti, zato sem si ga hotela obrisati. Tedaj pa sem se prebudila iz skorajda nemogo- čih sanj. Dalida Šoštariš. 8/b OŠ v ustanavljanju. Ptuj NAŠA SRAKA Rad imam vse domače živali. Najraje imam pse. zajce, muce in posebno ptice. Nekega dne je bil moj ati na pokopališču. Ko je prišel domov je s seboj prinesel srako. Bila je črna kot vse druge srake. Vsak dan smo ji dajali hrano: kurja jetrca in druge dele kokoši. Ati ji je pokazal hrano, nato pa je sraka — Jaka, tako je pač bilo sraki ime. odprla kljun in vzela hrano. Že dolgo smo si želeli, da bi imeli srako. Ta želja se nam je uresničila. Vendar te srake nismo imeli dolgo. Nekega dne nam je poginila. Ati je ugotovil, da je bila prehlajena. Menda je bila tudi premlada, da bi mogla živeti brez matere. Srake ne pogrešamo več. Moj brat se včasih še spomni nanjo. Tedaj vpraša, kam smo jo dali. Ati mu odgovori, da je odletela v gozd. Srake si ne želim več. ker take ptice najraje živijo v svobodi. Imel pa bi kanarčka. Borut Petrovič, 4/a. OŠ v ustanavljanju. Ptuj Mladi novinar poroča USTANOVLJEN RITMIČNI KROŽEK Na naši šoli je ustanovljen ritmični krožek, ki ga lahko obiskujejo učenci od šestega do osmega razreda. Obiskujemo ga vsak torek sedmo .šolsko uro. Uči nas tovarišica Silva Lačen, ki je razredničarka četrtega razreda. Iz našega oddelka se je sestanka udeležilo le devet učencev. Prvi dan smo se pogovarjali, kako bo delo v krožku potekalo. Tovarišica nas je opozorila, daje pred nami nastop, ki ga bomo imeli na dan. ko bomo imeli poimenovanje šole. Izvolili smo tudi zapisnikarja, ki bo po vsaki vaji zapisal, kaj smo se učili. Na prvi vaji smo začeli plesati na melodijo Ba- bilon. Gibe v ritmu smo se že naučili, zato se vadimo, da bomo plesali enotno. Velikokrat nas je tovarišica pohvalila, še zmeraj nas je opozarjala na držo telesa. Pravila nam je, da se držimo puklasto. Po vsaki vaji nam je bilo zelo vroče, saj smo se dodobra razgibali. Želim si še da bi na naši šoli bilo veliko krožkov, kjer bi se sprostili in zabavali ter se kaj naučili. Vesna Brlek. 8/b, OŠ v ustanavljanju, Ptuj Z JESENSKEGA SPREHODA Prišel sem iz šole. Takoj sem naredil domačo nalogo. Ko sem jo končal sem šel nabirat kostanje. Za družbo sem s sabo vzel psa. Prišla .sva v Ljudski vrt. Vse se je spremenilo. Listje je padalo z drevja. Prišla sva do kostanjev. Na tleh je bilo že mnogo listja, brskal sem po njem za kostanji. Kar na lepem je začel Cezar lajati. Tako je ime mojemu psu. Stopil sem k njemu in videl, da laja na ježa. Umiril sem psa. Bil sem nekaj korakov vstran od ježa ter ga začel opazovati. Jež je začutil, daje nevarnost mimo, zato seje odprl. Začel seje premikati. Cez čas je začel brskati po listju. Mislil sem. da .se bo skril, ko je iz listja privlekel deževnika. Čez nekaj časa je jež izginil v podrasti. S Cezarjem sva odšla naprej. Prišla sva do ozkega potočka. Skočil sem čezenj. Cezarje popil nekaj vode potem pa tudi on prihitel za mano. Skakal je pred mano, ko je naenkrat izpred njega zletel fazan. Čez čas je spodil še srno. Ko sva se vračala, sem videl v vejah še veverico. V prednjih tačkah je držala oreh. Tokrat sem nabral bolj malo kostanjev, toda videl sem mnogo. Bil sem srečen, ker sem spoznal toliko lepega. Mitja Vidovič, 6/a, OŠ v ustanavljanju, Ptuj MOJ DOM Moj dom stoji v vasi Žabjak. To je majhna vasica v bližini Ptuja. Zelo mi je všeč. Če grem na kakšno potovanje, se vedno rada vračam nazaj, kakor lastovke v svoja gnezda. Na domu žive še mama. oče in sestra Anica. Kerje sestra starejša, jo moram večkrat ubogati, kar pa mi ni po volji. Oče in mati sta starejša in vendar ju imam zelo rada. Dom mi je všeč zaradi mnogih podrobnosti, predvsem zato. ker sem se tu rodila. Ko včasih premišljujem o domu. se mi zdi smešno, zakaj sem tako rada doma. Navadaja me občutek, da brez doma ne bi mogla živeti. Ta dom sicer ni pre- več lep. vendar je moj dom. Okrog doma je še dvorišče, malo trave in vrt. Na dvorišču ima .sestra postavljen avto. Na travi se vedno, ko se pripeljejo k nam so- rodniki, igram z otroki. Vrta ne pomagam rada urejati, to dela največ mama. Okrog hiše večkrat rada čistim in urejam. Doma imamo majhno muco. s katero .se vsi radi igramo. Največ se z njo igram jaz. Igra se tudi oče, čeprav ne mara mačk. Doma moram pospravljati in pomagati mami pri gospodinjstvu. Če je potrebno, ji pomagam pri opravljanju živine. Drugače pa pišem nalogo ali be- rem knjigo. Če bom imela kdaj svojo hišo, .se bom vselej rada spominjala doma. kjer sem preživela mnogo lepih dni. Stanka Anžel, 5/b, OŠ Franc Osojnik, Ptuj JESENSKI SPREHOD j Vdeželigosp(xiarijesen. Je kdo ] med nami, ki bi se lahko ' odpovedal sprehodu v naravi? Naša družina se je odpravila v bližnji gozd. Komaj stopimo med prva dre- vesa, že skoči iz grma dolgouhi zajec in zgubi se med robidovje. Nenadoma se oglasi očka: »Pst. poglejte veverico!« Vsi na mah utihnemo in se zazremo v veje visokega hrasta, kamor smukne ljubka veverica. Kot bi mignil, je ni več. Kramljaje nadaljujemo pot. Prisluhemo trkanju nekje v vejah kostanja. In še se oglasi mami: »Poglejte žolno!« Zagle- damo »gozdnega zdravnika«, ki pridno nabira hrano zase in za svoj zarod. Čas hitro mineva in že se znajdemo globlje v gozdu ob bistrem potočku, ki igrivo skače čez kamenje. Pot nadaljujemo ob njegovi strugi in to nas pripelje do žejnih srnic, ki pijeta studenčico. Ustavimo se in ju opazujemo. Kmalu odskakljata globlje v gozd. Začel .seje že spuščati mrak.kooče pogleda na uro in reče: »Vrniti se bo treba, pozno ie že.« Obrnemo se proti domu. Na poti najdemo dva lepa jurčka. Nenadoma skoči izza bližnjega gozda »botra lisica«. Obstanemo. vendar nas opazi in steče v grmovje. Veselo nadaljujemo pot in naenkrat zagledamo fazana, kako se spre- haja s svojo družino. Že čisto na obronku gozdiča pa nas preseneti stric kos s črnim frakom in ru- menim kljunom. Med veselim pogovorom pridemo do doma. Za večerjo je mama pripravila gobovo juho. Po večerji sva se s sestrico odpravili spat. Ta lep je- senski sprehod naju je pošteno utrudil. Eva Jurkovič. 5/c. OŠ Franc Osojnik. Ptuj OBIRALI SMO JABOLKA NA PANORAMI 25. oktobra smo učenci OŠ v ustanavljanju organizirali pobi- ranje jabolk na Panorami. Denar, ki bi ga zbrali, smo namenili za izlet ob koncu leta. Ob 14. uri smo se zbrali pod vznožjem sadovnjaka in potem družno odšli na delo. Vsak si je vzel dva zabojčka in si izbral svoje drevo in družbo, s katero bo na- biral. V naši skupini so bili Vrbančič. Pernat. Vidovič. Erja- vec. Janžekovič. Nekaj jih je stresalo drevo, trije so pobirali, dva pa sta nosila zabojčke. Pod prvim drevesom smo hitro opra- vili. Zabojčkov je bilo natanko 12 in to do vrha polnih. Nato smo se 'hitro lotili še drugega in spet nam je drevo dalo jabolk »za izvoz« kot so nekateri pripominjali. Delo seje počasi stopnjevalo m roke so. namesto da bi nosile v zaboje, nosile v usta. da bi na- polnila tudi prazne želodce, ki so se neusmiljeno oglašali. Naša skupina je nabrala 39 zabojčkov, ves razred pa 151. Ob koncu smo ugotovili, da bi lahko dosegli še več. če ne bi nekateri tako počasi nabirali ali pa se sprehajali.. Vsekakor pa se nam je ta akcija splačala. Pa še staršem smo do- kazali, da tudi sami znamo zas- lužiti denar. Lepold Krivec. 8/b. OŠ v ustanavljanju, Ptuj DOMAČA NALOGA IN SONČEN DAN Pričela se je jesen in z njo trgatve ter razna poljska opravila. Listje je začelo rumeneti in odpadati. Ves gozd seje odel v lepo škrlatno barvo. Sedim doma in se ubadam z domačo nalogo — spet ti ulomki. Komaj se zberem in se mi začne nekoliko jesniti, že me premoti šumenje vetra, ki se poigrava z listi in jih nosi po zraku. Ozrem se skozi okno. Zunaj lep sončen dan, jaz pa tu pri domači nalogi. Otroci veselo kričijo na hribu. Kaj vse bi dala, da bi sedaj lahko bila med njimi. In spet sem pri nalogi. Končno mi uspe rešiti ulomke in sedaj imam še samo neke uporabne naloge. Spet me pritegnejo glasovi otrok, ki se vračajo iz gozda s polnimi košaricami kostanjev in se pogovarjajo: »Imam jih najmanj dva kilograma!« reče prvi in potežka svojo vrečko. »Jazjih imam še več!« zavpije drusi. »Jaz pa jih nimam dosti. V vrečki je luknja in sem jih spotoma izgubil!« žalostno pritegne tretji. Končala sem nalogo. Pospravim rečli in se napotim ven. Komaj čakam!!! Tako mi je minilo eno redkih lepih popoldnevov. Drugi dan smo imeli manj naloge in bi lahko šla ven pa je bilo oblačno in veter je močno pihal. »Z igranjem ne bo nič«, sem mislila in ostala doma. Karmen Stebih, 6/a, OŠ v ustanavljanju V trgatvi Klopotci pojejo in črički drg- nejo svoje violine. Veselje je v vinogradu. Koliko truda in znoja je bilo prelitega, bojazni pred pozebo. preden se lahko uresniči- jo vsa pričakovanja vinogradni- kov. Zato ni čudno, da jim beseda trgatev pomeni nekaj svečanega — praznik. To je bilo takrat, ko sem še stanovala v Vidmu. Nekega dne je prišla teta Veronika in poveda- la, da bodo imeli v soboto trga- tev. Z veseljem sva z mamico sprejeli vabilo. Težko sem priča- kovala sobotni dan. V soboto sem zgodaj vstala in pol osmih sva bili z mamico pri teti Veroni- ki. Na dvorišču je stal voz in na njem kadi. Odpeljali smo se do vinograda Tam je bilo mnogo otrok. Začeli smo s trgatvijo. Nekaj časa smo otroci pomagali starejšim, a smo se kmalu naveli- čali. Posedli smo pod drevo, kije že imelo svoje liste rahlo obarva- ne. Niso bili več zeleni, temveč JESENSKA SLIKA Sedem v avto, odpeljemo se v gorice. Vozimo se po dolgih, ostrih ovinkih in prispemo na Janški vrh. Začutim, da je zunaj mrzlo. Ogrnem si plašč in pobitim ven. Vsedem se na kamen in po- gledam okrog sebe. Vidim, da listje odpada. Včasih zavije oster veter, da me strese kot trstiko na vodi. Pomislim, prava jesen. Zagledam se v dolino, kije pod menoj. Med bregovoma se vije bela cesta nato pa se skrije med nizkimi kmečkimi hišicami. Nato se spustim po pobočju do gozda. (Tudikostanjiže odpadajo, pomislim. Kdaj pa kdaj smukne med vejami veverica in se pre- strašeno umakne v svoje bivališče. Niti opazim ne. da se je sonce nagibalo za goro. Stečem iz gozda in se ustavim šele pri kleti. Zag- ledam, v daljavi se nekaj močno sveti. Vem, da je to letališče v Mariboru. Z druge strani hriba slišim zvonenje. Ozrem se. Vidim majhno cerkvico z zvonikom. Od tam torej prihaja zvok. Peljemo se dompv^ Cesta je skoraj prazna. Ljudje so že legli k počitku. Samo svetilke ob cesti nemosvetijo v temo.Tudi sama ležem in sladko zaspim. Zvonka Slanic, 7/a, OŠ v ustanavljanju, Ptuj rdečerjavi in rumeni. Teta Vero- nika je odšla k sosedi, ki jo je že prej prosila, če bodo lahko imeli pri njej kosilo. Soseda je dovoli- la, tudi ona je bila v trgatvi. Otroci nismo izpustili iz oči putarja. ki sta v svojih putah pridno nosila grozdje v kadi. Imela sta vsak svojo palico, v katero sta zarezovala. koliko put sla odnesla. Po kosilu smo se otroci igrali raznih domislic. Starejši so peli pesmi o trgatvi in o jeseni ter si govorili razne šale. Pozno popoldan ,se je trgatev končala, odpeljali smo se domov. Doma so dali grozdje v stiskalni- co in ga stisnili. Po končanem stiskanju smo odšli k večerji. Jedli smo pečene in kuhane kostanje. Midve z mamico sva hitro odšli. Bilo je lepo. Trgatev je končana. Klopotec bo utihnil in z njim tudi črički. Vinograd bo sameval, ie jesenski veter bo njegov gost. Tatjana Trafela. 6/a. OŠ v ustanavljanju Ptuj JESENSKI SPREHOD ^ Bilo je nekega sončnega jesen- i skega popoldneva. Odločila sem se. da bom šla v gozd po liste z dreves, ker sem si hotela narediti herbarij. Takrat pa je prišla k meni Sabina in mi povedala, da mora nesti v šolo gozdne plodo- ve. Vprašala me je, če bom šla z njo. Poiskala sem si vrečko in nož, nato pa sva se odpravili. Ob poti sva videli breze, ki imajo že rumene liste. Prišli sva do roba gozda, kjer raste velik star ko- stanj. Sabina je pobrala tri debe- le kostanje, jaz pa sem našla dva velika rumena lista. Med počitni- cami so bili še zeleni, zdaj pa so že rumeni, rjavi ali pa rdeči. Nekateri so že na tleh. Globlje v gozdu sva našli žir in želod. Nabrala sem si hrastove, bukove in jesenove liste in nekaj vejic smreke. Sabina je imela v svoji zbirki kostanje, žir. želod, storže in lešnike. Nabrali sva tudi nekaj gob. ki jih je Sabina odnesla v šolo. Videli sva tudi tri fazane in zajca. V naravi sva opazovali rume- neča drevesa, suho travo, obrane vinograde in sadovnjake. Spre- hod je bil nepozaben zaradi toplih barv. ki jih jeseni srečuje- mo vsak dan. Tatjana Korošec, 6/a, OŠ v ustanavljanju, Ptuj ZANIMAM SE ZA KARATE Letos sem se vpisala v ^olo ^ karate. Prvi trening smo inieli ^ ponedeljek. 1. oktobra 1979 ! domu JNA v Ptuju. Na irenju hodimo štiri deklice iz osnov^^ šole in mnogo fantov razlj^^^ starosti. »Kako to, da si J odločila za karate?« me je šala prijateljica. Ko sem se z mamico in pojj^ stro preselila v Ptuj sem §]" večkrat mimo doma JNA, kjer^^ trenirali. Začela sem hodiij y kino, kjer so predvajali filme o karateju in kung fuju. j^^^ Bruce Lee je treniral karate Ju kung fu. Začela sem se zanintatj za ta šport in zbirati posterjj igralcev, ki so pristaši teh dve), športov. Zelo sem si želela, dabj se vključila v karate. V septeij], bru sem na stenah videla og\^ ko so vabili nove člane. Vpraj^ij sem mamico in bila sem zelo vesela, ko mi je do dovolila, da se vpišem. Rekla je tudi, da mi bo kupila kimono za karate, če bom z veseljem trenirala. Obljubiti sem ji morala, da se bom v šolij^ vedno pridno učila in se trudila, da bom še naprej odhčna. To sj tudi sama želim. Trenira nas Vlado Sitar iz Vidma ter Maks in Srečko. Srečko ima črn pas Kateri že bolj dolgo trenirajo^ jim pomagajo učit. Trening trajj dve uri, a še to prehitro mine, Skoraj celo prvo uro imamo ogrevanje brez teka. Potem ima- mo stave in drugo. Napredujem lepo, čeprav še tega ne morem reči, saj ne hodim dolgo. Tako sem se vpisala in zdaj treniram karate. Kolikor vidim, je to dober šport. Tatjana Trafela, 6/a, OŠ v ustanavljanju Ptuj oh, ti odrasli (Šaljivka) , »Sedemidvajset, šestindvajset- ... pa daj no mir .. . triindvaj- set,« odštevam sekunde. »Groza, kako lahko ta ženska to zdrži,« mi pravi Nataša. »Saj je nihče več ne posluša!« Počasi začne zapirati knjige in pobirati radirke izpod klopi. »Saj še ni zvonilo, kam se vara tako mudi!?« zavpije, tršica in ošine s pogledom tiste, ki so že pripravljeni na visoki start. I Končno — zvonec! Polovici razreda je že zunaj, ko dobimo§e domačo nalogo. »Saj so le štiri, so pa malo tež- je,« pravi tovarišica in odide v novih čevljih, kar so dekleta takoj opazila. Na hodniku je takšna gneča, da so vsi čevlji razmetani, tako da drugega najdem v prvem nad- stropju na obešalniku. Končno zadiham zrak. Pošteno zadihana odklenem vrata v četrtem nadstropju. Takoj grem h gramofonu in nastavim plo.ščo. Kakšno premirje! V ku- hinji najdem pravo razdejanje in mamin listek. Kljub temu, dami 30ve »grozne stvari« se smehljam, cajti na gramofonu se vrti »Too much heaven« — moja pesmica- Iz svojega kota se začne pre«' govati črna kodrasta glavica' moj zvesti kuža. Malce glasnejša glasba gaje zbudila. Takoj spijem kozarec hladnegJ alpskega mleka in odprem čoko- lado, zraven pa seveda »Bravo« Komaj sem že čakala novo Šte- vilko! , Nato stopim do očetove a" materine omare in začne se m^Jj m(xlna revija v spremstvu brat" Gibb. Odkrijem novo karirasto sf^j' co, ki mi prav imenitno prisi^J (opozarjam, daje to moje mneoj in nikakor ne moje mamice)-1^ malo manjka, pa bi mi p^'^^-. kolena. Omara se hitro izprazi" na mizi je cel kup stvari, lira se približuje kritični točki, ko se<^ vrača domov. . Počasi začnem pospravlja"- kuhinjo in psička pa čisto ^ bim. Le vsake toliko stečen" otroško sobo. da obrnem »p'^'j' Toda.joj! Nekdo prav divjez^^ . Hitro stečem odpret. ff'-''? stoji oče in z nosom pri-''"''^^^. zvonec, roke ima namreč za'*^. ne s paketi in vrečkami. Sle^ meni dobro znani stavek: »'^ slišiš, a si gluha?« Ko stopi v kuhinjo, je lih^- Počasi se mu približam ^\ čem: »Oči. oči moj. sami^ ^..^^ počakaj tukaj, takoj P*^ ija nazaj!« Že hitim posp""^ ' srajce. 3?. »Zakaj nisi tega. zakaj ^^^^^i^aj V ušesih mi odmeva zakaj- ^pj zakaj . . . Nič jima ni prav- se sprašujem zakaj . .. Oh. ti odrasli! 8/a. OŠ v ustanavljanjih- i — 22. november 1979 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 SLOVENSKA OŠARKARSKALIGA Zmaga Drave v gosteh Košarkarji Drave so v okviru ,|iniovanja v A skupini slovenske pšarkarsice lige po treh zapo- lnili porazih tokrat presenetili v I lanskega srečanja Drava — Iranik v Ptuju (foto B. Rode) [Osteh. Preteklo sredo so se v ilurski Soboti pomerili z doma- im Pomurjem. Srečanje sta v jvorani Centra poklicnih šol vo- jila Rutar (Maribor) in Vahen iRuše). Pomurje — Drava 79:80 ij6:42) Pomurje: Sakovič 4, f-ujs 6, ilarinič 28. Juteršnik 6, Bavčar 5, [itan 30; Drava: Filipič 2, L. Beranič 2, larčič 18. Musič 18. Cobelj 22, Wrač 12. R. Beranič 6; Srečanje v Murski Soboti je iločila borbenost, saj za Dravo se možnosti za osvojitev drugega lesta še niso izgubljene. Seveda i to ne bo odvisno le od njih imih temveč tudi od izidov telih srečanj v tej skupini. l.L REKREACIJSKI NOGOMET Vreme ovira zaključek jesenskega dela Tekmovanje v medobčinskih kreaciiskih nogometnih ligah moralo biti že končano, ven- 'fso tudi neugodne vremenske ^mere povzročile večje število '^stavljenih srečanj. Moštva v '"pini A so v nedeljo odigrala "canja desetega kola, torej že ■^0 kolo spomladanskega dela. *lalih skupinah pa so odigrali •jalera zaostala srečanja. Do ■''pučka redakcije smo prejeli *dnje izide: Stonjci—Boc A Zgornja Polskava—Apače 'Skorba—Hajdina 1:2, Gereč- vas A—Pragersko 75 1:4, *\rč- Središče 0:2, Markov- ^rodvinci 11:1 in Rogozni- '■-Gerečja vas B 8:0. Ti rezulta- "iso upoštevani v obljavljenih 5tv,cah 1. k. Spomladi bo zelo zanimivo Kol smo poročali v prejšnji številki, so igralke rokometne ekipe PP Drava jesenski del tekmova- nja v drugi ligi zaključile prejšnjo nedeljo s pora^ zom proti Aiplesu v Ptuju. Takrat lestvica se ni imela končne oblike zaradi večjega števila presta- vljenih srečanj. Končne uvrstitve jesenskega dela pa so naslednje: V spomladanskem delu bo boj za obstanek v ligi .še zelo zanimiv. V ogroženem oomočju je kar šest n. ZRL SEVER-CUVNICE ekip. od Koke do DFTrokut. Med niimi so največ štiri točke razlike in zalo bodo odločilna medseooj- na srečanja, zraven lega pa še kakšna zmaga proti ekipi iz zgornjega dela lestvice. p*P Drava ima v spomladanskem delu ugoden razpored. Kar štiri cKipe iz spodnjega dela (Koka. Slavonija Dl, Zamet in D\ Trokul) bodo gostovale v Ptuju in v primeru zmag bi Plujčanke zbrale 13 točk, Icar pa verjetno še ne zagotavlja zanesljivega obstoja v ligi. Možnosti so še vedno, saj v najboljšem primeru iz lige izpade le ena ekipa (če se zmagovalec te skupine uvrsti v prvo zvezno ligo in če iz prve lige ne izpade nobena ekipa s te^a oomočja). Vendar se na to ne gre zanašali, temveč na lastne sposobnosti ter si pravočasno zagotoviti potrebno število točk, saj v najslabšem primeru razpleta v prvi ligi izpadejo kar tri ekipe. Ptujčanke tako čaka trd boj, ki pa še ni izgubljen in želimo, da tudi ne bi bil. ............. ^.........- LkoiaL SNL:VOZILA-DRAVA1:0(0:0) Odigrali zadnje kolo jeseni v enotni republiški nogometni ligi so v nedeljo odigrali srečanja zadnjega kola jesenskega dela tekmovanja. Nogometaši Drave so gostovali v Novi Gorici in proti Vozilom izgubili z 1:0 (0:0). Edini zadetek je v 50. minuti z 11-m dosegel Merlak. Poročila s srečanja navajajo, da so igralci obeh mt)štev na težkem igrišču imeli več priložno- sti, pri tem pa so Ptujčani imeli manj sreče. Drava i^e nastopila v postavi: Golob, Malek. Kmejec, "Smigoc, Radolič,_Matič. Emeršič (Topolovec), Cuš, Sclic, Tenient in Štajner. Lestvica: Uvrstitev Drave je z ozirom na dokaj težaven razpored in skromno bero točk v prvi polovici jesenskega dela zadovoljiva, pričakujemo pa, da "bo v spomladanskem defu tekmovanja uvrstitev .še izboljšala, seveda je to v veliki meri odvisno od priprav. j^oj^r Matic med igralcema Uniorja) — najbolj borben ^r^ec Drave in zgleden primer nogometaša (foto NAMIZNI TENIS Ptuj na četrtem mestu V žen.ski nemiznoteniški republiški ligi je končan tretji krog tekmovanja, oziroma prvi krog drugega dela. Po dveh izločilnih turnirjih so na tretjem, ki je bil preteklo .soboto in nedeljo v Ptuju, ekipe igrale za uvrstitev od 1. do 5. mesta, v Vrtojbi pa od 6. do 9. mesta. Na turnirju v Ptuju je vodilna ekipa Koroška — Fužinar doživela prvi poraz, premagala jo je ekipa — Kajuh — Ljubljana, ki je tako zmagala na ptujskem turnirju. Vendar je Koroška obdržala prvo mesto v skupni uvrstitvi, drugi je ljubljanski Kajuh. tretje Zasavje iz Hrastnika, četrti Ptuj in peta Ilirija — Ljubljana. Ptujčanke so tokrat nastopile brez Udovičeve. Majnikova. Meškova. Kampu- ševa in .Marinkovičeva so .svojo nalogo dobro opravile, največ zmag pa je dosegla Kampuševa. Od ptujske ekipe lahko pričakujemo, da bo do konca prvenstva, ki se bo nadaljevalo šele prihodnjo pomlad, uvrstitev izboljšala, saj ima možnosti za tretje mesto. Z ozirom na mladost tekmovalk pa v prihodnji sezoni lahko pričakujemo še boljših uspehov. Po končanem tretjem krogu bo .sedaj na vrsti množica pozivnih turnirjev za posamično uvrstitev igralk in igralcev ter sestavo različnih selekcij. " Pionirke NTK Peiovia (Kampuš, Meško. Marinkovič in Novak) se .sedaj zavzeto pripravljajo za nastop na republi- ■škem prvenstvu, kjer so med favoriti za naslov in uvrstitev na državno prvenstvo, ki bo tokrat v Sarajevu. Pričakuje- mo lahko dobre uvrstitve. In kako je z moško ekipo NTK Petovia? Po nepravilni registraciji enega izmed igralcev je ekipa suspendirana, izločena iz prve republiške lige. napako pa je klub naredil na kvalifikacijskem nastopu za prvo slovensko ligo. Vendar jc zveza Ptuju omogočila nastop v drugi slovenski ligi. torej tekmovanju za uvrstitev od 8. do 16. mesta. Prvi turnir so zamudili, nastopili so šele na drugem, kije bil v Kamniku. Vedlin. Samojlenko in Sklizovič so dosegli pet zmag in dva poraza, prvega z Lendavo zato. ker na turnir zaradi vremenskih razmer in okvare niso pravočasno prispeli. Omeniti velja, da je ekipa Ptuja nastopila brez Stnnna. Trenutno je Ptuj na sedmem mestu, vendar bodo uvrstitev pravgotovo izboljšali. 1. kotar Sejem smučarske opreme zima - šport 1979 Leto je naokrog, zopet bo treba obnoviti garderobo za smučanje, pregledati smuči, skratka precej bo problemov. Ne razbijajte si glave, pridite v Klub mladih (Dom JLA v Prešernovi ulici), kjer boste v dveh dneh od 23. do 25. novembra 1979. vsak dan od 10. do 19. ure lahko prodali opremo, ki je ne potrebujete več, je vašim otrokom že premajhna, morebiti pa boste našli kaj primernega v komisijski prodaji rabljene opreme, ali pa na prodajnem prostoru MlP-a. ki pripravlja prodajo nove opreme, montažo vezi pa še kaj. Na prireditvi boste zvedeli kaj so pripravili novega na mariborskem Pohorju pri Certusu. kaj bo ponudil Union na Rogli. Vsak dan bomo predvajali filme o smučanju od 16. do 19. ure. V soboto 24. novembra bo FF.RROMOTO predstavil smučarske vezi LOOK. če se vam zdi. da nimate pravilno nastavljenih vezi. vas bodo njihovi strokovnjaki zagotovo rešili zadrege. Še isti dan, ob 15. uri pa se bo predstavila tovarna FLAN s svojim proizvodnim progra- mom. Kot veste ne proizvajajo samo smuči, ampak so prodrli na vodne širjave in celo pod nebo! Nc pozabite se oglasiti pri infbrmativni mizi SMUČAR- SKE SFKCIJF. dobili bo.ste informacije o VRTCU NA SNEGU, ki ga bomo letos prvič organizirali v Ptuju, zahtevajte informacije o smučanju, ki ga bomo organizira- li v zimskih šolskih počitnicah, tu boste lahko zvedeli kakšne popuste \am omogoča članstvo v SZS. lahko se boste tudi takoj včlanili. Torej, dobimo se na prireditvi ZIMA—SPORT '79 od 23. do 25. novembra 1979 v Domu JLA. SMUČARSKA SEKCIJA PRI KLUBU MLADIH PTUJ OB LETOŠNJEM DNEVU REPUBLIKE TURNIR V MALEM NOGOMETU v počastitev Dneva repubhke Zveze telesnokulturnih organizacij občine Ptuj pripravlja turnir v malem nogometu, ki bo v četrtek 29. in v petek 30, novembra vsak dan s pričetkom ob 9. uri. Srečanja bodo verjetno potekala v športni dvorani, v primeru ugodnega vremena pa na zunanjih igriščih. Organizator bo prijave sprejemal do torka 27. novembra, ko se bo ob 18. uri v športni dvorani Mladika pričelo žrebanje. Prijavnina znaša 200 dinarjev za ekipo, ki šteje pet oziroma na zunanjem igrišču šest igralcev. Na tem turnirju bo organizator poskusil z novostjo, takoimenovanim solo strelom v primeru neodločnega izida ob zaključku srečanja, ki bo trajalo 2 krat 15 minut, v finalu pa 2 krat 20 min. Solo strel se izvaja približno tako kot kazenski strel pri hokeju. Igralec začenja samostojno akcijo s sredine in jo v določenem času (30 sekund) mora zaključiti. No, to novost, ki bo poskušala popestriti tekmovanje, boste spoznali na samem tekmovanju. 1. k. Aluminij-Koroška 4:1 (0:0) Stadion Alunimija, gledalcev 100, igrišče spolzko in težko za igro, sodnik Gumzej iz Pragerskega. ALUMINIJ: Klajnšek, Smigoc, Hadler, Vinkler, Panikvar, Paučinac, (Pigner) Letonja (Kurent), Kozoderc, Dončec, Vindiš in Kranjc. KOROSKA: Kolar, Divjak, Pernek, Petrovič, Suler, Grec, Prosen, Kuzma, Vauče, Kokol, Grabner. V zadnji tekmi pred svojimi gledalci so nogometaši Aluminija s težavo, vendar zasluženo premagali gostujoče igralce. Ves čas srečanja so bili domači veliko boljši, ustvariU so si velike veliko priložnosti, ki pa jih žal niso realizirali. Tako je bil sam pred vratarjem Kozoderc, strel Krajnca je gostujoči vratar ubranil, strel Letonje pa je šel tik mimo vratnice. Gostje si v prvem delu niso pripravili nobene priložnosti. V drugem polčasu so domačini pričeli spet zelo napadalno, vendar vse do 66. minute niso uspeli ,,brcniti" žoge v mrežo gostov. Najprej je Vindiš centriral, Krajnc pa z volejem zadel spodnji kot. Dve minuti kasneje je isti igralec z več kot 25 metrov žogo poslal v sam desni zgornji kot. Gostje so nato rezultat znižali, domači pa so prek Vinklerja rezultat povečaU. Dončec je v 81. minuti po samostojnem prodoru postavil končni izid srečanja. Nogometaši Aluminija tako ostajajo s to zmago še naprej pri vrhu razpredelnice. Danilo Klajnšek O izvedbi Cooperjevega testa v Ptuju Vsekakor je potrebno izpostaviti in pohvaliti lepo zamišljeno akcijo Zveze telesnokulturnih organizacij in smučarske sekcije pri Klubu mladih Ptuj na stadionu Drave, ki je pritegnila tekmovalce, žal, kot je zapisano v vašem poročilu, je bilo tekmovalcev oziroma udeležencev le 39. Orga- nizatorji so akcijo uspešno izvedli in z njo dobro seznanili občane z dodatkom, da vsi tekmujejo na lastno odgovornost. Prijetno vreme je omogočilo, da je to tekmovanje , pod nazivom ,,tekmujte sami s seboj", potekalo v pravem tekmovalnem vzdušju. Tek- movalci so si nabrali določene izkušnje, pravtako organizatorji, ki si na tej ravni izvajanja in uporabljanja testa zaslužijo posebno pozornost. Razlogi za slabo udeležbo so vsekakor v tem, da premalo delamo na metodološkem delu pri uporabi tega, takoimenovanega Cooperjevega sistema. Mišljenja, da je to nekakšen rekreacijski sistem, nas odvračajo od osnovnega namena. Zato je prav, da povemo, da je omenjeni test le del sistema, ki ima znanstveno potrditev in zato tudi ustrezno uporabo in status. Zato v tem sistemu tek na 24(X) metrov ni merilo vzdržljivosti, kot si to napačno predstavljamo in kot je to bilo obljavljeno ob izvedbi testa v Ptuju. Cooperjev test je namreč znan kot test dvanajstih minut, ena njegovih merilnih sestavin, ki služi kot osnova za grupiranje in določanje kategorije ter ostalo, pa je 2400 metrov. Zato v tem primeru ni šlo za uporabo takšnega testa, temveč o možni prilagoditvi, ki je imela tekmovalno obeležje v teku na 2400 m, šest krogov, in so pri tem izrazili rezultat, verjetno vzdržljivost . Po tej plati, torej tekmovalni, je bila organizacija uspešna in zato zasluži pozornost. Toda, ko gre za Coo- perjev sistem v celoti in enega izmed testov, pa je potrebno poznati nekatere posebnosti, ki so značilne za ta sistem in posamezne teste. Pri tem pa so potrebne določene sestavine in globja osnova, ki jih ta sistem zahteva. V tej smeri in zaradi uvedbe določene metodologije, zlasti za delo v šolskih razmerah, sta pedagoška konferenca in zbor delavcev Gospodarskoupravne šole ,,Jože Lacko"' sprejela predlog za takšen projekt in pripravo metodologije uporabe Cooperjevega sistema v šolskih razmerah. Predlog so poslali Zavodu za šolstvo v Mariboru. Zato se z ozirom na aktualnost sedaj opravičeno postavlja vprašanje, če bo zavod ta predlog sprejel in namenil določena sredstva, ali pa bo organizacija vedno morala priti od ZTKO in smučarske sekcije, vendar brez določene zahtevnosti? Izhajajoč iz ugotovitve, da sta volja in želja prisotna, ne bo potrebno dolgo čakati, ko bomo uporabo Cooperjevega sistema in posa- meznih testov lahko približali vsem starostnim kategorijam občanov. prof. Zvonimir Živkovič MEDOBČINSKE REKREACIJSKE NOGOMETNE LIGE ŠE NEKAJ ZAOSTAUH SREČANJ Hmovanje v medobčinskih rekreacijskih ^'^'Tietnih ligah se v jesenskem delu zaklju- Razlogi za tako pozen zaključek so v "^m začetku prvenstva in težavami s ^"jem. zato je bilo veliko prestavljenih ?ij. Svoje pa je dodalo ludi slabo in i^^no vreme tako. da rekrealivci opraviče- ..■^egodujejo, ko morajo na razmočena ter v hladnem in deževnem vremenu srečanja. V današnji številki objavlja- li^^uradni vrstni red v vseh ligah po odigra- Aveiih kolih, moštva v skupini A pa .so /Mo nedeljo odigrala že srečanja desetega jj' '^er morajo s tekmovanjem končati že v j Polovici maja. Zmagovalec bo namreč i^'oval v zaključnem delu tekmovanja za ^iskega prvaka rekreacije. l>LAVANJe Uspešen nastop ptujskih plavalcev PK Toplice Ptuj je letos ponovno vključil svoje plavalce in plavalke v zimsko tekmovanje v plavalnem mnogoboju, kjer nastopajo skozi sedem tekmovanj v raznih disciplinah. V I. in IL kolu so pionirji odplavali 1500 m in 400 m kravi, I(X) m prsno, pionirke pa 800 m in 400 m kravi ter 1(X) m prsno. Trenutna uvrstitev je naslednja: starejši pionirji — 2. Samo Glavnik 1449 točk, Franjo Rozman 900, 14. Zoran Petkovski 796, 20. Matjaž Grdina 512, 24. GORAN Erčevič 356, 25. Luka Trbuc 122 točk. Pionirji ,,A": 8. Gregor Kravos 917, 20. Dušan Lunder 549, 23. Odon Planinšek 471, Mitja Vidovič451, Leon Milunič 383 točk. „B": 20. Borut Petrovič 337 točk. Starejše pionirke: 6. Dorka Sajber 1303 točke ,,A": 16. Simona Zupane 755, 17. Petra Ilec 670, 18. Nataša Vidovič 595, 20. Alenka Zlebnik, 535 točk. ,,B": 7. Barbara Bezjak 5%, 8. Iris Zupane 572, 13. Majda Meško 353 točk. Tekmovanje se nadaljuje in tako bodo plavalci in plavalke nastopile še na Ravnah, v Mariboru, Celju in dvakrat v Ptujskih toplicah. nc 14-ZA RAZVEDRILO 22. november 1979 — TEDNIH ^Dl^IK -22. november 1979 OGLASI IN OBJAVE ~ 15 Mladi potrdili programe konference in njenih organov v ponedeljek 16. nt)vcmbra popoldne .so se v Narodnem domu v Pluiu sestali na programski konferenci člani občinske konference ZSMS Ptuj. Ker so poročila o dosedanjih aktivnostih in predloge programov za prihodnje obdobje prejeli vsi že z vabili, seje po uvodni razlagi Dragice Voda. predsednice OK ZSMS Ptuj razvila dokaj živahna razprava. Iz nje je bilo med drugim razbrati, da imajo mladi največ problemov zaradi premajhnega angažiranja širšega kroga ljudi. Navada je že. da v posamezni osnovni organizaciji deluje več ali manj manjša sTcupina aktivnih mladincev, ostah pa .so člani le »na papirju«. Najbolj je ta problem pri.soten v večjih osnovnih organizacijah, zato je bil med drugim podan predlog, da bi v takšnih sredinah ustanovili več osnovnih organizacij ali aktivov. Tudi o problematiki financiranja osnovnih organizacij v KS so rekli kritično besedo. Mladi po navadi razpolagajo le s sredstvi iz članarine ali pa morda s kakšnim izkupi- čkom od izvedene »aktivnosti«, te pa vemo kakšne so. Ugotovljeno je bilo tudi. da Klub ptujskih študentov še vedno ni| našel prave povezave z občinsko konferenco ZSMS in obratno, na to kaže med drugim tudi dejstvo, daje med poročili in programi manjkal le njihov delež. Problemov s katerimi se srečujejo mladi pri .svojem delu je veliko, dejstvo pa je. da jih bodo lahko uspešno reševali le z aktivnim delom, z boljšim informiranjem članov, pa navsezadnje tudi s tesnejšim sodelo- vanjem z družbenopolitičnimi organizacijami, tako v KS, kot v združe- nem delu. Sicer pa člani občinske konference in njenih organov, tudi ne na predlog posameznih programov dela v prinodnjem obdobju, zato so na programski konferenci vse to tudi potrdili. Ob koncu so na lastno željo razrešili dosedanje članico predsedstva Nado Kotar in na njeno mesto izvolili Slavico Picerko. ki uspešno vodi tudi Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS v Ptuiu. -OM ČRNAKRONIKA^ Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so v tednu od 12. do vključno 19. novembra posredovali le v štirih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili dve hujši in eno lažjo telesno poškodbo. Razen tega pa so delovno nezgodo s smrtnim izzidom in primer, ko je nastopila smrt zaradi zastrupitve z alkoholom. PM Ptuj je bila tudi obveščena, da so iz kanala HE v Forminu potegnili truplo pogrešanega moškega, obveščeni pa so bili tudi o treh manjših poplavah cest. DELOVNA NEZGODA V četrtek 15. novembra nekaj po poldnevu se je zgodila delo- vna nezgoda v mehanični delav- nici VGP Maribor enota Drava Ptuj. Zaradi neprevidnega ravna- nja voznika vozila TAM je ob steno stisnilo delavca Marka Vrabla iz Budine 42. ki je bil v nesreči hudo poškodovan. VOZIL BREZ LUČI V četrtek 15. novembra se je zgodila prometna nesreča na magistralni cesti v Budini. Voz- nik osebnega avtomobila Miran Lešnik iz Ptuja se je peljal iz Ptuja proti Spuhlji. v Budinije iz nasprotne smeri pripeljal kolesar Stanko Kociper iz Zabovc z neosvetljenim kolesom. Zaradi tega ga je voznik avtomobila prepozno zagledal in ker je s kolesom pripeljal Kociper po sredini ceste je prišlo do trčenja. Kociper je dobil hude poškodbe, materialna škoda pa je neznatna. NAŠLI MRTVEGA V soboto 17. novembra so našli v kleti nedograjene stano- vanjske hiše v Langusovi ulici v Ptuju mrtvega Ivana Božičeviča iz Nove vasi^. Pokojni je po vsej verjetnosti padel večer pred tem s plošče nedograjene hiše v klet in se tako hudo ranil, daje umrl na kraju nesreče. UMRL MED PREVOZOM V četrtek 15. novembra popol- dne so našli ob cesti pred OS Grajena ležečega A. V. rojenega 1934. Po posredovanju občana in PM Ptuj le takoj pripeljal rešilni avtomobil, vendar je A. V. med prevozom v bolnišnico že umrl. Ugotovili so. da je smrt nastopila zaradi zastrupitve z alkoholom. NARASLE VODE V ponedeljek 19. novembra so bili miličniki PM Ptuj obveščeni, da je potok Rogoznica poplavil Carmanovo ulico pod železni- škim prehodom v Rogoznici. Promet je bil zaradi tega močno oviran. Isti dan smo prejeli obvestilo, da je močno narasel tudi potok Rogatnica in poplavil del magi- stralne ceste Ptuj — Macelj. Voda na cestišču je bila ponekod visoka tudi do 10 cm. -OM O PROGRAMIH INFORMATIVNIH HiS Udeležencev malo - pripomb veliko! Koordinacijski odbor za informativno in propagandno dejavnost pri predsedstvu OK SZTL Ptuj je v sredo, 14. novem- bra organiziral sekcijo — javno razpravo — o programih osrednjih, regionalnih in lokalnih sredstev obveščanja v prihodnjem letu. Sekcije v krajevnih skupnostih in v delovnih okoljih bi naj bile do tega datuma že opravljene, vendar jih niso opravili. Tako je bila udeležba na sekciji v sredo dokaj skromna — le 18 nas je bilo, vendar so imeli prisotni precej pripomb, predvsem na televizijski program. Prva sploš- na ugotovitev je, da imajo uporabniki še vedno premajhen vpliv na oblikovanje programa osrednje televizijske hiše, posebej še zato, ker lanskoletnih pripomb v večini primerov niso upoštevali. Prepričani smo, da prav od tu izvira nezainteresiranost za široko razpravo, neupoštevanje želja gledalcev pa povzroča pri mnogih tudi nezaup.inje. V programskem predlogu RTV je omenjeno vključevanje lokalnih radijskih postaj, pripravljalci gradiva pa teh postaj niti ne naštevajo niti ne navajajo čas oddajanja teh postaj. Tako lahko rečemo da jih zapostavljajo kljub temu, da postajajo prav lokalne radijske postaje vse bolj pomemb- no sredstvo obveščanja. Poleg tega je predvsem za televizijski program značilna omejenost na ljubljansko regijo, saj so ostale regije bolj malo zastopane, posebej ob obravnava- nju problemov, značilnih za celo Slovenijo. Običajno gradijo pripravljalci oddaj le na ljubljan- skih primerih, namesto da bi bolj pokrili ves slovenski prostor. Zato je tudi upravičena zahteva po izgradnji RTV centra v Mariboru, saj bi prek njega pokrivali vso severovzhodno Slovenijo. Obenem pa se bodo morali televizijci odloči- ti za delitev dela in za racionalno porabo sredstev med vsemi mediji obveščanja in predvsem med vsemi jugoslovanskimi študiji. V sloven- skem televizijskem programu morajo dobiti več prostora progra- mi ostalih rtv centrov, kar bi prispevalo k manjši porabi sred- sredstev. Poleg tega bi morali programe radio televizije finančno ovrednotiti, tako kot to delajo lokalne radijske postaje in pokrajinski časniki. Le-ti se dobro zavedajo da morajo sredstva, ki jih dobijo, upravičiti z natančno ovrednotenim programom. Televi- ziji in radiu Ljubljana to očitno ni potrebno, saj jim sredstva zago- tavljamo tudi brez tega — pač zaradi pomena in odmevnosti teh medijev. Glede naročnine so se udeleženci Skromna udeležba, a dobra razprava sekcije strinjali, da jo je moč povišati le v primeru, da bo pro- gram kvalitetnejši kot sedaj, bolj sproščen, pester in manj strog ter učen. Posebej so opozorili na slabe kmetijske oddaje, pa humoristične in satirične oddaje, ki so zastopane v zelo skromni minutaži, da ne govorimo o zabavni — predvsem pa o domači zabavni glasbi. Veliko kritike je bilo na račun risank, ki niso sinhronizirane in mnogokrat po vsebini za mladino neprimerne. Tudi z izborom filmov gledalci niso najbolj zadovoljni, prav tako ne s točnostjo programa. Poleg tega so posamezne oddaje, ki so sicer zaliimive, v dnevnem časopisju najavljene s skromnimi opisi, ki ne povedo dovolj, da bi se gledalci odločili za ogled oddaje. Kritike so doživele tudi oddaje v živo, ki so običajno predolge, nezanimive in obravnavajo preširo- ke teme, tako da izzvenijo v prazno — Praktično ne dajejo nobenih zaključkov, ki bi prispevali k reševanju obravnavanega proble- ma. Med zanimivimi in upošteva- nja vrednimi pripombami je tudi ta o ekonomski propagandi: reklame so slabe, kičaste in neprimerne — razen redkih, ampak res redkih izjem. in kaj so povedali udeleženci sekcije o programih radio-Tednika in Večera? V glavnem so s programsko zasnovo zadovoljni. V Tedniku bi morali nameniti več prostora mladim, so dejali, posebej (foto OM) šolarjem. Tudi iz krajevnih skupnosti bi morali več pisati, bralci pa v tem letu tudi niso bili najbolj zadovoljni s poročanjem o življenju in delu mladih ptujskih brigadirjev na zveznih akcijah, / p. — o tem so poročali predvjl?; brigadirji sami). Za radij^^ program so menili da je dob. morda bi morali nameniti več aktualnim problemom in o J tudi bolj kritično poročati. no veliko odmevnost pa doživj? oddaja Iz vasi v vas. Tudi v Tej)«* ku in v radijskem programu pog^ šajo občani razvedrilo — očitno;' da je to povsod premalo upoStev- no in zastopano v programih. Za vsebinsko zasnovo dnevnj^ Večer so bralci dejali da je dobt, Menili so le, da je včasih informacj ja o dogajanjih v ptujski obfi, preskopa. To seveda ni odvisj, zgolj od novinarja, tudi urednu imajo pri tem svojo besedo in,;:^; časopisna stran polna, informacj; pač skrajšajo. Seveda to ne velja] za Večer, ampak za vse časnike. ,,Domači" mediji ozirom programski delJvci radio-Tedni|(j in Večera bomo pripombe kollkj, se da upoštevali, pripombe j, programe radio televizije pa koordinacija za informativno j, propagandno dejavnost posredi vala republiški konferenci SZDL Upajmo, da jih bo slovenska-jli še vedno ,,ljubljanska" — teievj. zija upoštevala! N.D, VEČER Z MAKSOM FURJANOM Ob 35-letnici ustanovitve organov za notranje zadeve in Dnevu republike organizirata Uprava javne varnosti Maribor in Kulturna skupnost občine Ptuj Večer z dramskim igralcem Maksom Furja- nom, dobitnikom Borštnikovega prstana za leto 1978. Jutri zvečer, 23. nov. ob 18. uri bo v ptujskem gledališču Maks Furjan pripravil večer v katerem bo predstavil odlomke iz Cankarjevih ,,Hlapcev", Potrčevih ,,KrefIov" in Gogoljeve ,,Ženitve". Branko Gomba{ predsednik izvršnega odbora Borštnikovega srečanja pa bo v nekaj besedah predstavil tudi pomen in namen Borštnikovih srečanj. Predstava, ki spada še v okvir Borštnikovega srečanja bo prav gotovo zanimiva še posebej prgetno pa bo srečanje z Maksom Furjanom dramskim igralcem, ki kljub visoki starosti še vedno ostaja zvest gledališkim deskam. Vljudno vabljeni na predstavo, vstop je prost. N.B. IZ MAPE JAVNEGA TOŽILCA Smrtonosna naprava za ubijanje voluharja Vodja ptujske enote maribor- skega temeljnega javnega tožil- stva Karel Rajniš je 7. novembra letos vložil obtožnico zoper B. J. iz Belšakove ulice v Budini pri Ptuju, zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarno- sti po 48. členu kazenskega zakonika SR Slovenije. B. J. je namreč na svojem vrtu 3 m od svoje hiše v Budini zakopal v vrtno gredo pripravo za ubijanje voluharja, domače izdelave, brez vsake kontrole kvalitete in varnosti. In zgodilo se je. kar ne bi nihče pričakoval. V nedeljo 10. junija je B. J. imel na obisku družino z dvema nedoletnima otrokoma. Eden izmed teh otrok, v devetem letu starosti je nevedoč zakaj ta naprava služi in da je nevarna, izvlekel iz zemlje nabit »top« za ubijanje \oluharja. Pri tem se je naprava sprožila. Razneslo je lito cev in leseno ohišje. Drobci so se otroku zarili v trebuh, zaradi cesarje v nekaj minutah umrl. Obdolženi B. J. je v zagovoru med drugim povedal, da je napravo za ubijanje voluharjev kupil novembra 1978 na »Katari- ninem sejmu« v Ptuju, od nekega Hrvata. Seveda naprava ni bila preizkušena niti varno narejena in ker obstaja nevarnost, da se s podobno napravo še kdo poško- duje, je Karel Rajniš. vodja ptujske enote temeljnega javnega tožilstva Maribor naslovil na inšpekcijske upravne organe SO Ormož in Ptuj posebno opozoril- no priporočilo. V njem je med drugim zapisa- Smrtonosna naprava za ubijanje voluharjev, ki je povzročila smrt devetletnega dečka, (foto: arhiv UJV Maribor) no. da bi bilo prav. da bi inšpek- cijski organi kontrolirali posa- mezne prodajalce na letošnjem Katarinincm sejmu in na vseh ostalih sejmih, ki jih poznamo v Ptuju. Inšpekcija naj dovoli le prodajo tistih proizvodov, ki so kontrolirani na kvaliteto in na varnost. Do zgoraj omenjenega smrtnega primera gotovo ne bi prišlo. Oc bi prepovedali prodajo takšnih naprav _ pravočasno na vseh sejmih. Če pa prodajo dovolimo, potem morajo vse takšne in podobne naprave pred prodajo biti pregledane in kon- kontroliranc pri pristojnem orga- nu /a konlrok) strelnih in drugih napra\. In šc (.)pozorilo vseh tistih, ki morda že imajo takšno ali po- dobno napravo za ubijanje volu- harjev doma. Da ne bo prepo- zno, čim prej naj odstranijo naprave iz vrtov in drugih otro- kom pristt)pnih mest. Naprave naj obvezno izpraznijo in jih po možnosti tudi uničijo, nikar pa naj na bli/ajočcni Katarinincm sejmu ne kupujejo takšnih ali drugih nevarnih in nepreizkuše- nih naprav, opozarja Karel Raj- niš. Prepričani smo. da vsa ta opozorila ne bodo izzvenela v pra/nt). M. Ozmec RODILE SO: Štefka Horvat, Podgorci 63 — dečka; Jožica Debeljak, Medribnik 21 — Dušana; Marica Turnšek, Kicar 4 — dečka; Ljubica Ranfl, Sobetinci 42 — dečka; Marjana Mohorič, Levajnci 5— dečka; Leopoldina Strašek, Podlože 54 — dečka; Dragica Novak, Videm 39 — Zvezdano; Marjeta Sirec, Zagrebška 39 — dečka; Frančiška Lovrec, Kokolajnščak 16 — Marjana; Džurdža Sabol, Litmerk 34 — dečka; Slavica Brumen, Zamušani 28 — Stanka; Marija Granda, Slomi 16 — deklico; Matilda Habjanič, Bukovci 24 — dečka; Gera Kozel, Trdobojci 1 — deklico; Terezija Zelenko, Skorba 27 — dečka; Vlasta Bezjak, Gorišnica 20 — Marka; Stanislava Roškar, Drakovci 48, Ljutomer — Darka; Marjana Rozman, Grečja vas 57 — dečka; Marija Polič, Gomilce 1 — dečka; Vladka Papež, Slovenski trg 2 — deklico; Nada Zaplotnik, Stojnci 2 — deklico; Terezija Soštarič, Hlaponci 6 — deklico; Silva Bajec, Gruškovec 116 — deklico; Katica Fošnarič,Prešernova 21 — deklico; Majda Kostanjevec, Spuhlja 6/a — deklico; Marija Seršen, Banovci 15 — dečka; Marija Kojc, Zg. Pristava 52 — Anito; Lidija Ovčar, Stanečka vas 5 — Davida; Marija Arnuš, Novinci — Janea; Angelca Bohi, Moškanjci 54 -j Barbaro; Nada Cestar, Drenovet — dečka; Mira Pernek, Jeruzaki 12 — Mojco; POROKE: Anton Kostanjevec, Frasoval in Olga Matjašič, Nova vas pi Ptuju 44; Yunis Azzeh, Mursfc Sobota, Cankarjeva 52 i' Marijana Potočnik, Ljutoinefi Razlagova 3; Anton KovaW Dornava 7 in Marija Horvaf Dornava 7; Ljubo Horvat Kidričevo 13/a in Silva Fridau« KidriČevol3/a; Milan Galin Kamnik, Kranjska cesta 4/a i' Marina Zver, Kamnik, Titov trg* Ludvik Bedekovič, MaribC Veljka Vlahoviča 50 in Gertrau' Šket, Maribor, Veljka VlahoviS 59; UMRLI SO: Alojz Plamberger, KvedrovaJ roj. 1926, umrl 15. novernj 1979; Jožet Brmež, GrajenščakJJ roj. 1922, umrl 15. novemf^ 1979; Anton Zelenko, Podvinj:' • roj. 1906, umrl 9. novembra l^'' TEDMIll izdaja zavod za časopisno in sko deavnost RADIO-Tb^^. 62250 Ruj, Vošnjakova 5. po^,, predal 99. Ureja uredniški koifjj ki ga sestavljajo vsi novinarji^l^^^|, da, direktor in glavni urednil< i, HAEL GOBEC, odgovorni ure^'. FRANC FIDERŠEK. Urednic gjj uprava Radio-Tednik telefon 771-261 m 771-226. naročnina znaša 200 dinarje*'p|( tujmo 300 dinarjev. Žiro rač^n^ Ruj 52400-603-31023. 1^, J CGP Mariborski tisk. Na zakona o obdavčevanju P''0'^y^[}- m storitev v prometu spada NIK med proizvode, za katere =^^,9 piačuje temeijni davek od proizvodov. ^