Leto VII., štev. 119.
Pottnlna plačana v gotovini.
V Celju, v četrtek 31. maja 1923«
PespUiSanMi
na itev. I Din.
lahaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in apravništvo: Celje, Strosflmajerjeva ni. št 1. L nadstronie.
)ržavna licejska knjižica
v Ljubljani , za inozemstvo...................30	Din.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Oglasi: prostor 1 X65 mm 1 Din.
Dopisa frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Letnik V., itev. 22.	|	II	Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Četrtkova številka »NAPREJAiC	I_________________Jl|ll2il«l	uLM9l
izhaja kot tednik	m	m	m	Stane letno 48’— Din, mesečno 4'— Din.
Birokratizem.
Ljudje, ki se bojijo reda v naših organizacijah, so vsak čas pripravljeni razlagati, da je naš red neumnost. Ko smo dokazali, da vladajo tudi pri socialistih samo posamezniki, če reda ni, so govorili, da tak red ni mogoč. Ko smo red vendarle uvedli, čeprav s težavo, ker so nam stari bogovi na vsak korak metali polena pod noge, so začeli ta red imenovati birokratizem, da vzbudijo proti njemu sovraštvo. Tudi s tem so marsikje dosegli uspeh, kajti v resnici je dobivalo tajništvo vsak dan več moči in delavstvo, ki na red ni bilo navajeno, je to moč mnogokrat prav neprijetno občutilo. Mnogokrat so prišli v tajništvo razni sodrugi in zahtevali to in ono ; tajnik jih ni poznal, pa je zahteval izkaznice. Če izkaznice ni bilo, je rekel, da ima mnogo dela z organizacijami, da ne utegne delati za neorganizirane.
Seveda je to neprijetna stvar, posebno za organizirane, ki so samo po nerodnosti pustili izkaznico doma. Če so to povedali, je pogledal tajnik v zapiske, in če je našel vse v redu, je bilo dobro. Toda mnogo organizacij ni obračunalo o pravem času, pa je rekel, da tam organizacija spi. Ali pa ni bilo članskega imenika, potem seveda ni mogel najti, če je prosilec organiziran ali ne. Marsikdo je šel jezen iz tajništva, pa drugače ni moglo biti. Če bi imelo tajništvo dolžnost delati za vse, razgovarjati se po dolge ure z vsakim, ki bi prišel, potem bi moralo imeti uradnikov in prostorov kakor pokrajinska vlada, ne pa da se mora z uredništvom in upravništvom »Napreia« stiskati v dveh sobah in delati s tistimi rokami, ki imajo že z »Naprejem« posla več nego dovolj ..,
Kdorkoli je odšel jezen, vsak je moral v srcu priznati, da imamo prav, in da se mu godi krivica samo zato, ker se je začela centrala držati reda prej, nego krajevne organizacije. Če je bil kaj vreden, je jezo požrl in začel doma delati na to, da se uredi domača krajevna organizacija — potem se ni mogel gotovo nikdar več pritoževati, da ima tajništvo »preveliko moč in oblast«. Marsikaterega izvrstnega zaupnika smo pridobili na ta način, marsikatera organizacija je začela delati red zaradi kakšnega podobnega slučaja, tisti pa, ki se zaradi resnice jeze, bodo prej ali slej tudi spoznali, da brez reda ni socializma. Od Novega leta objavljamo sproti organizacije, ki obračunajo. Vsak zdaj že doma lahko ve, ali mu sme tajnik pokazati vrata ali ne — torej že vsak delavec lahko uvidi, da moč tega »birokratizma« ne leži v pisarni niti v knjigah, niti v osebah tajništva, ampak v tem, da to tajništvo ve, katere organizacije in kateri člani ima;o besedo, in da se mu na vse druge »socialiste« ni treba prav nič ozirati, . ker bo dajalo odgovor samo rednim organizacijam.
Fač pa imajo birokratizem tisti, ki ga nam očitajo. To so bile predvsem vse tri struje starih socialistov, ki jih že ni več: Kristanovci, Prepe-luhovci in Kocmurjevci. Prvi so odšli k demokratom in jim noben delavec ne sledi več, kaiti če je izobrazba še tako majhna, prav vsaka zadostuje za spoznanje, da bančni ravnatelj ne more biti delavski zaupnik. Samo v konsu-
mih imamo še par Kristanovcev, pa ne zato, ker verujejo Kristanu, ampak zato, ker se boje njegovega zlata. Prav tako so mrtvi Prepeluhovci. Prepeluh sam se ne upa v politiki niti kihniti, njegov »Avtonomist« je pa postal zakotni list, ki živi od Blasnikove tiskarne in klerikalnih inseratov, organizacije pa nima za seboj prav nobene, kvečjemu če kakšna Marijina bratovščina na skrivnem zanj moli. Kocmur je ime! samo v zaspani Ljubljani organiziranih nekaj uslužbencev bolniške blagajne in dva advokata, po državnozborskih volitvah se je pa še ta »organizacija« razšla, »Zarja« pa je šla h komunistom, ki imajo zelo zdrav želodec, da so se združili z njo. Tako ni od vseh treh struj nikjer več ne duha ne sluha. Tisti pa, ki so te struje podpirali zaradi nereda, ker so pri neredu lahko delali po svoje, tisti so marsikje še ostali vsaj po imenu »socialisti«. Ker pa socializma brez organizacije ni, so na razvalinah prejšnjih strui ustanovili novo strujo in za to izmislili lepo ime, ki naj preslepi delavstvo. Začeli so izdajati »Rdeči Prapor« in kmalu nato so ustanovili »Oblastno organizacijo SSJ« za ljubljansko (ali kranjsko) oblast, prav tako, kakor so Mariborčani ustanovili svojo »Oblastno organizacijo SSJ« za mariborsko (ali štajersko) oblast, malo pozneje pa so združili »Rdeči Prapor« z »Enakostjo« in obe oblastni organizaciji tudi, tako, da so zdaj vsi socialisti Slovenije združeni pri njih, pri nas pa pri »Pokrajinski organizaciji SSJ« da je ostal samo »birokratizem« in »Na-prejevo radikalno pisanje«.
Kako je pa v resnici? Birokratizem pomeni vlado pisarne in tistih, ki v pisarnah sede, birokratov. Imena naših članov načelstva in pokrajinskega odbora pozna vsa Slovenija, ker je javno čitala, kdo je bil izvoljen in kdo je volil. Kdo pa ve kaj o načelstvu »Oblastne organizacije SSJ« za ljubljansko oblast? Kdo ga je izvolil in kdo je izvoljen? Kdo ve kaj o mariborskem oblastnem načelstvu? V Ljubljani vlada pisarna, v Mariboru vlada pisarna. Pa niti tega ne vemo, nad kom vlada in kdo bo to vlado nadzoroval, še do danes ne vemo za nobeno organizacijo, ki bi se bila tema združenima oblastnima organizacijama priključila, razen Čobalove. V Ljubljani Korun, v Mari-riboru Golouh, pa konec. Še pri Kon-sumu je boljše, tam so v načelstvu samo štiri petine iz pisarne in vsaj ena petina ni pisarniška. Tudi v Mariboru je vsaj po imenu nekaj bolje, organizacij svojih pa še zdaj nočejo objaviti, najbrž jih je preveč, da bi vzele preveč prostora.
Taki »socialisti« očitajo nam birokratizem ! Nam, ki imamo načelstvo iz sodrugov, delujočih po raznih krajih Slovenije, pisarna ima pa v njem samo en glas, tajnikov namreč. Pa birokra-tično sitnost nam očitajo, češ, da smo s svojo sitnostjo vse »stare« sodruge iz stranke spodili in tudi to nam očitajo, d2 nas je malo I Če je njih več, kar objavijo naj, koliko jih je in kje ter kdo so, pa bomo videli, katerih je več .. .
S svojim nesocialističnim delovanjem so vzeli proletariatu vero vase in v svojo zmago, mi smo mu vrnili to vero in organizacijsko delovanje smo poživili, da ga je danes več nego
kadarkoli poprej, pa vendar hočejo nam naprtiti, da smo proletariat razbili I Priznati jim moramo, da nam v tem precej otežkočajo napredek, da le počasi rastemo in da se moramo boriti za vsakega novega člana posebe. Toda kakor jim priznavamo, da so zmožni metati nam polena pod noge, prav t-»ko smo jim tudi hvaležni, da nam jih mečejo. S tem nam dajejo pravico, da govorimo tako jasno in da si bo proletariat dobro ogledal tiste nove organizacije, ki bodo zdaj morebiti pri njih rasle kakor gobe po dežju, ko bo organizacija po njihovem pravilniku toliko močna, kolikor bo prodala znamk. Glanzmann v Tržiču bo kupil par sto znamk, pa bo imel ar. Korun na kongresu glasove par delegatov »močne tržiške organizacije«. Delavstvo v Tržiču in Mariboru, pa tudi po drugod, bo začelo zaradi teh razmer šele prav spoznavati in ceniti vsebino knjižice, ki si jo vsak lahko kupi za 4 Din: »Program in pravilnik SSJ«. Iz tega pravilnika bo vsak spoznal, kaj in kje je birokratizem.
Zase, ali za družbo ?
Poznamo sodruga, naročnika »Na-preja«, ki že dva meseca premišljuje, ali bi obdržal »Naprej« še dalje ali ne. Naročnina se mu namreč zdi previsoka. Čuden je ta človek. Dohodke ima sicer precej slabe, toda v razmerju z drugimi proletarci bi lažje plačeval trikratno naročnino, nego kak drug enkratno. Pa vendar premišljuje in še premišljuje. Kdo ve, če je tudi takrat toliko premišljeval, ko se je odločil
1.	maja, namesto na shod v svojem kraju, napraviti daljši izlet n. pr. iz Ljubljane na Jesenice, na Binkoštne praznike pa kar še malo dalje. V oba ta dva kraja, stane samo vožnja skoro 2-krat toliko kakor mesečna naročnina »Napreja«. Pa vseeno pri odločitvi za izlet ni bilo treba toliko premišljevanja, kakor ga je treba za odločitev, ali ostane naročnik »Napreja« ali ne. Nismo nevoščljivi in toliko nazadnjaški, da bi ne prevoščili proletarcu lep izlet v naravo, potrebno je to, in vsak proletarec je dolžan preskrbeti si pravico in možnost do tega. Toda ne samo sebi, tudi svojim sotrpinom mora pomagati k temu. Zato mora vsak v sedanji družbi biti zadovoljen z manjšim izletom ! Tudi na Šmarni gori je dober zrak, pa zastonj! To velja zlasti tedaj, kadar premišljuje, ali bo lahko plačal naročnino za »Naprej« ali ne. Če se odreče velikemu dragemu izletu, je samo on sam prikrajšan, pa ne za veliko, če se odreče »Napreju«, bo prikrajšana njegova in njegove okolice zavednost in izobrazba, pa ne za malo, povrhu pa vsak, kdor ne podpira s svojim prispevkom organizacijo in njenega tiska, škoduje vsej družbi in tudi sebi kot članu te družbe. Kdor tega ne razume, je nezaveden, kdor pa razume a ne izpolnjuje, ta je kapitalističnih nazorov, čeprav je po svojem delu in jelu proletarec.
Tedenski pregled.
Sobota 19. maja: Otvoritev mednarodne konference socialističnih žena v Hamburgu. V istem času zborujejo buržujske žene v Rimu. Poročila o tem
zadnjem kongresu vedo mnogo povedati, kako se gospe dobro oblačijo, pijo in jedo in kakšna mnenja imajo o splošni volilni pravici. To je vse, s čimer hoče meščansko ženstvo preobraziti suženjsko življenje svojega spola.
Nedelja 20. maja: Radič govori v Zagrebu. Hud poper za radikale. Nje-govovo grožnjo, da pride z vsemi svojimi poslanci v Beograd in razbije vlado, so ji nemudoma sporočili. — V Zagrebu kongres Saveza željezničara Jugoslavije. — V Hamburgu zadnja konferenca dunajske internacionale, ki odloči pristop v zedinjeno internacionalo.
Pondeljek 21. maja: Seja min. sveta razpravlja o Radičevem govoru. Vlada stoji pred novo krizo. Govore o rekonstrukciji in novih ministrih ...— V Pragi otvoritev mednarodne parlamentarne konference, katere se udeleži 20 parlamentov. Nemčija in Rusija nisto zastopani. — V Avstriji kongres češkoslovaške socialdemokratske stranke. — V Hamburgu otvoritev svetovnega socialističnega kongresa za zedinjenje obeh socialističnih internacional. Podrobnejša poročila v »Napreju«. — Konec kongresa socialističnega železničarskega Saveza v Zagrebu. — V Ptuju so napadli orjunaški junaki Nemce, ki so ta dan imeli pevski koncert. Poslanca Schauerja so s kamenjem težko ranili.
Torek 22. maja: Seja narodne skupščine, na kateri obravnavajo razveljavljenje nekaterih demokratskih mandatov. — Dr. Peleš je poročal o svojem potovanju v Zagreb, češ, da je bilo to čisto privatnega značaja. Trdovratno pa se vzdržuje mnenje, da je hotel le obnoviti pogajanja z Radičem. — Skoro vsi belgrajski profesorji so podali ostavko na državno službo.
— Boljševiki so poslali v Varno bombe in orožje. Bolgarska vlada je vse zaplenila in agente, ki so spremljali transport, zaprla. V vsej Bolgariji nove aretacije komunistov.
Sreda 23. maja: Konec razprave o poročilu verifikacijskega odbora. Nekaj mandatov je izpremenjenih. Za okrožje Maribor — Celje je obdržal mandat dr. Korošec, za ljubljansko je vpoklican posestnik Jos. Nemanič. — Monopolska uprava je zopet podražila tobak in zvišala monopol na papirčke in žveplenke. — Komunista Cesarec in Vujovič, ki sta se pravkar vrnila iz Rusije, sta obsojena v Zagrebu na tri mesece zapora. — Na Angleškem je odstopil ministrski predsednik Bonnar Law. Novo vlado sestavlja dosedanji zakladni minister Baldwin. — Ker Amerika ni priznala sovjetske vlade, je ta ukinila ameriški konzulat v Vladivostoku. — V Dortmundu nova vstaja komunistov. Na njihovi strani mnogo ranjencev, na policijski strani pa nič.
— Boljševiki dolže v svoji noti Švico odgovornosti za umor Vorovskega. — Kongres ameriških socialistov v New-Yorku zahteva od vlade izpustitev političnih jetnikov, sovjetski pa očita preganjanje ruskih socialistov — V Parizu mednarodni poljedelski kongres.
— Alija Riza bega, bivšega turškega ministra in vojaškega poveljnika je neki karabiner v Carigradu ustrelil. — Hamburški kongres sprejme statut za zedinjeno internacionalo.
Četrtek 25. maja: Ministrski svet je razpravljal o profesorskem gibanju
in sklenil, da demisije ne bo sprejel. Minister Trifunovič bo iznova začel študirati profesorsko vprašanje. Tudi univerzitetni belgrajski profesorji so se izjavili Solidarnim s srednješolskimi.
- V Bolgariji se komunisti in meščanski opozicionalci z makedonstvujuščimi z orožjem upirajo. Prvotne vesti o revoluciji so zelo pretirane. Bivši finančni minister Stambulijskijevega kabineta Turlakov radi poneverbe drž. denarja aretiran.— Nadaljevanje jugoslovansko-italijanskih pogajanj se »obeta«, ker je naša delegacija odpotovala v Rim.
— Baldvvin in Mussolini si telegrafično prisegata večno ljubezen. — V Varšavi atentati na redakciji nar. demokratskega lista in organa zmerne levice. — lz Zagreba je policija za eno leto izgnala dva orjunaška in enega hrvaško-nacionalnega prenapeteža, ki so ljudstvo hujskali na medsebojne poboje. Poincarejeva vlada je odstopila, ker senat ni hotel odobriti obsodbe komunističnih voditeljev. Demisija ni sprejeta. Komunisti uprizarjajo s francosko pomočjo poboje in vstaje v Po-ruhrju. Dva milijona delavcev stavkata za mezdo, pa mislijo komunistični pastirji, da bi se dalo tukaj kaj volne rtastriči za svojo uporabo. Delavstvo komunistom ne sledi razen malenkostnih izjem. — Rusi pristajajo na angleške zahteve.
Petek 25. maja: Radikalni klub je razcepljen v dva tabora: eden je za revizijo ustave, drugi je proti. Minister za agrarno reformo Krsta Miletič je že moral odstopiti. Odstopil bo najbr-že tudi Laziča Markovič. — V Mariboru so izvršili že drugo smrtno obsodbo v letošnjem letu. Znamenje, kako hitro napredujemo. — Trocki zahteva novih vojnih kreditov. — Ministrski svet odobri novi vojaški zakon, po katerem bo moral biti človek žrtev jugoslovanskega militarizma od 21. do 50. leta. Oficirjem so neznansko zvišali plače. — Novo angleško vlado tvorijo z izjemo Bonnarja Lawa prejšnji možje. — Amerika se je odrekla odškodninskim zahtevam do Nemčije.
— V Parizu zboruje jkongres za socialno higijeno. — Zadnji dan Hamburškega kongresa. Izvoljen je že izvrše-valni odbor.
Sobota 27. maja: V narodni skupščini prisegajo narodni poslanci. Izvolili so radikalca za skupščinskega predsednika, Jovanoviča. — Švicarska vlada odklanja odgovornost za umor Vorovskega. — Ker je pri nas milijo-veliko preveč, jih bomo oddali 60 v Švico za kovanje niklastega drobiža, namesto dogovorjenih 25. To je zasluga bivšega demokratskega finančnega ministra.
II. vsedelavski zlet
se bo vršil L julija 1923. v Mariboru. Za danes objavljamo spored;
30. junija ob 4. popoldne zborovanje delegatov vseh Delavskih telovadnih enot »Svobode«.
1.	julija: nastop vseh Delavskih telovadnih enot. Od 7. — 9. sprejem gostov, nato pohod skozi mesto na Glavni trg in potem v Ljudski vrt, kjer bo glavna skušnja. Ob 12. skupni obed. Ob pol 3. koraka vse članstvo in naraščaj na slavnostni prostor Ljudski vrt, kjer bo slavnostni nagovor. Ob 3.: nastop naraščaja: a) proste vaje, b) orodne vaje, c) igre. Ob 4.: a) nastop članic: proste vaje z godbe, b) nastop članov: proste vaje z godbo. Ob 5.: a) nastop članic: orodne vaje, b) nastop članov: orodne vaje. Ob 6. zaključna skupina vseh odsekpv. Od pol 7. dalje: prosta zabava. Ob pol 9.: koncert pevcev.
""	1	'	'•	S
Vse organizacije SSJ in KDZ v krajih, kjer ni podružnice »Svobode«, naj zbirajo priglase udeležencev za 11. vsedelavski zlet v Mariboru, in naj sporočijo potem do najpozneje 20. jun. skupno število centrali »Svobode« v Ljubljani, Židovska uiica 1, ki bo preskrbela izkaznice za polovično vožnjo ter hrano in stanovanje. Člani »Svobode« naj se priglasijo pravočasno vsak svoji podružnici.
Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Celju.
Pridobivajte »Napreju« naročnikov!
Politične vesti.
V naše progresivne strankine prispevke se ie zadrl »Glas svobode«. Razumemo: gosposka pena, ki služi za pastirja največjim revežem med reveži po duhu, našim komuncem, ne bi rada videla, da bi morali žrtvovati za svojo »proletarsko« stranko tisti več, ki več imajo, temveč bi morali breme nositi tisti, ki imajo malo ali nič. Čemu bi jaz vzdrževal, si misli tak pastir, ko bi morali reveži zato, da jim ob priliki kako neumno povem in še neumneišo napravim, mene vzdrževati? ! Z odklonitvijo progresivnega strankinega davka pa meri neodvisna frakarija;še na nekaj drugega, še hujšega: postavila se je pcoti stališču, da mora biti buržoaziia v prehodni dobi, dokler ne dosežemo socialno pravičnega reda, kot nositeljica dobičkov tudi nositeljica davčnih bremen. Današnji sistem zagovarja temu nasprotno »pravico«. Še ni dolgo, kar se je med nami oživotvorila ideja progre-sije, pa v tem kratkem času smo dosegli tudi od buržoazije toliko, kolikor ves »komunizem« z vso svojo »radikalnostjo« skupaj ne. Jasno: buržoazija je bila od svojih fraz in človekoljubnosti na jeziku postavljena pred dejanja, ki jih ni mogla zavrniti, če se ni hotela popolnoma pokopati. Tako smo jo polagoma primorali, da je začela bič, ki ga je proti nam vihtela, obračati tudi proti sebi. V tem za buržoazljo kritičnem času pa ji gre »Glas svobode« z vso svoio družbo za zasiguranje mandatov in mehkih sedežev na pomoč ! Ne bo nič zaleglo. Tukaj na Slovenskem izvršuje vsakdo brezupen samomor nad samim seboj, ki zagovarja sistem, po katerem naj nosi proletariat ves jarem, buržuj pa nič. Tudi komunci, preprosto ljudstvo, niso več tako neumni, kakor so bili svoj čas. da bi hoteli čez drn in strn za ljudmi, kij dajejo buržoaziji vse pravice v roke. Čeprav so še danes največji reveži med reveži po duhu vendar bodo prenehali biti to. Mi pojdemo tudi k njim odpirat jim oči. Gosposka pena pa bo v njihovih vrstah prav tako posneta in vržena na buržuisko gnojnico, kakor je bila tista pena, ki je osrmajala naše vrste.
* Muslimanski kiub, ki te dm seja, je baje čisto pretrgal vsake zveze s federalističnim blokom in si hoče odslej sam predpisovati svoje zadržanje. V njem je velika razdvojenost, ker ne ve,\kaj bi: z vlado ali proti vladi. — ista razdvojenost je tudi v radikalnih vrstah, ki ne vedo, kaj bi : še z Radičem ali pa že proti Radiču. V taki razdvojenosti na vseh koncih in krajih gospodje ne pridejo do nikakega dela. Še do ostre izjave o svojem stališču ne. Deklaracija, ki jo hoče vlada šele v petek podati, pravijo, da se sploh ne bo dotaknila političnega vprašanja. E, ni prijetno bit: buržujska stranka ne, to je stranka, v kateri se drug ob drugega lomijo osebni in žepni interesi voditeljev. Radikalce zsnima zaenkrat samo rekonstrukcija vlade, ki jim dela velike preglavice. Pašič ne ve, kaj bi, ker'—tako pišejo— »zahteva vsaka pokrajina v vladi svojega zastopnika«, za vse pa je premalo ministrstev. Haha — »pokrajine«... Ali ste kdaj slišali, ljudje božji, o posameznikih, o voditeljih, ki jim je čudno ime »pokrajine« !
* Uprava glavnega saveza državnih nameščencev je vladi izročila ultimat, v katerem zahteva takojšnjo rešitev vprašanja draginskih doklad. »Če ne, se bodo napravili potrebni koraki«, kakor že slove znana fraza. Ultimatov je bilo že dosti, že preveč, da jih danes že noben pes več ne povoha. Kaj če bi enkrat tiste preklicane korake napravili pred ultimati ?
* Štirje voditelji bolgarskih ko-mitašev so se s svojimi četami predali našim oblastim.
* Nemški industrialci so predložili vladi spomenico, v kateri pravijo, da bi nemško gospodarstvo (in sicer sploh vse kapitalistično gospodarstvo, ne samo njegova industriaina panoga) moglo prevzeti garancijo za izplačilo 500 milijonov zlatih mark vojne odškodnine letno in sicer za dobo 30 let. Od tega odpade na industrijo samo 40 odstotkov. — Na prvi pogied ti kar zaslepi oči: dobičkarstvo nudi prostovoljno v rešitev države 500 milijonov zl. m. letno! Neverjetno! Ampak stvar
si je treba pobližje pogledati. Trebit vedeti, na je to komaj — če se ne motimo — tretjina tistega, kar bi morala Nemčija pognati v nenasitno žrefo zapadnega imperializma vsako leto, če ta pristane na nje predlog. Dve tretjini bo moralo torej nositi do mozga oglodano ljudstvo, ki ima od takozva-nega »narodnega premoženja« samo ficke, dočim dobičkarstvo miljarde, z davki in drugimi prijetnostmi, ki jih kako izkoriščano ljudstvo mora uživati. Potem je treba pomisliti, da je tole garancija, o kateri še ni rečeno, da je resna. Če nič ne velja, kakor je pri kapitalizmu navada, potem bo moralo še ta del vsaj deloma prevgeti ljudstvo nase. Potem treba pomisliti, da ni teh 500 milijonov noben denar, ki so si ga gospodje sami zaslužili, temveč da ga jim je, ko so lenobo pasli, nanesla na kup delavčeva	roka	— •	torej	je to
pravzaprav že denar, ki	ga	plača	ljud-
stvo in nobeno podjetništvo in dobičkarstvo. Končno pa še moramo vedeti, da zahtevajo industrialci za svojo velikodušnost take notranje gospodarske reforme (baš pri izpremembi davkov izkoriščanim slojem na škodo, pri kontroli, osemurniku	in	še	sto	drugih zahtev), take	reforme,	da	bi v
Nemčijo uvedle 2opet čisto preprosto socialno roparstvo, kakor je bilo v najhujših časih človeške zgodovine. Tak ie kapitalizem v službi »domovine«. Take so roparske zveri v človeški podobi. Vse, kar se na prvi pogled zdi pri njih lepo, se pod kritičnim očesom zdrobi v pesek, prah, blato in gnoj.
* Komunisti nadaljujejo v Po-ruhrju strelne vaje, Francozi pa ropanja in anektiranja.
*V Parizu so podpisali dogovor o novi podonavski komisiji in njenem delokrogu. V rt ji sedijo zastopniki podonavskih držav.
* Nova angieška vlada hoče rešiti nemško vprašanje. O tem bodo lordi sedaj cele mesece govorili, da »hočejo«, kakor so prej cele mesece samo žveplali, da istotako »hočejo«. Kaj prav za prav hočejo, zakai, kako, kdaj. odkod, kam itd., tega iz grmade puhlih govoranc, ki jih vsak dan znova kopičijo, ni mogoče razbrati. Menda na to njih votli možgani tudi nikoli pomislili niso. Tako je tudi pri nas. Ljudstvo pa trpi dalje I Nad ljudstvom vlada fraza, fraza, fraza in požrešnost, brez konca in kraja. In ljudstvo se ne zgane. Ne piane enkrat kvišku, da požen,e od prvega do zadnjega vse v frazomaniji opite in nasičene bedake.
* Turki so začeli demobilizirati.
* Novo poljsko vlada vodi Vvitosz.
Dnetne w©sti*
d »Zidam hišo!« Nekje je delavec. ki si je s trdim delom pripomogel toliko, da si lahko zdaj hišico zida. Ta delavec je bil pa takrat, ko je štedil in shranjeval za hišico, naročnik »Napreja«. Ko je pa kljub izdatku za naročnino prištedil toliko, da lahko začne hišico zidati, je pa »Naprej« odpovedal, češ: »zidam zase«. Ali ima morebiti zdaj že občutek, da spada med varuhe zasebne lastnine ? V tem slučaju je prav, da je odpovedal »Naprej«. Ždi se nam pa, da ni nič nečastnega, če ostane proletarec v proletarskih vrstah tudi takrat, ko si je napravi! boljše razmere, če si jih je seveda napravil na pošten način. Zavednim proletarcem se gotovo gabi, če neha socialist biti socialist, kadar misli, da se mu zdaj že dovolj dobro godi. Pravijo, da tak sploh nikdar ni bil socialist I Zato naj si vsak tak zapomni, da povzroči nezavednost delavstva na političnem polju lahko take razmere, da človek tudi v lastni hišici ne bo zadovoljen, ker ne bo mogel izhajati. Koliko delavcev ima dandanes svoje stanovanje »zastonj«, ker so hišniki, ali pa skoro zastonj, ker plačujejo samo po 100 K na mesec, pa vendar stradajo ! Lastno stanovanje je lepa in koristna stvar, toda življenje si bodo pa delavci tudi potem morali šele zaslužiti. Sicer pa — gorje bajtarjem ! Kdor bajte nima, gre lahko s trebuhom za kruhom, kdor jo pa ima, je priklenjen na najbližjo tovarno in dela kapitalistu rajši na pol zastonj, nego da bi ležal gladen v svoji bajti...
Gospod Valentin Vrhunec, član načelstva »Konsumnega društva za Slovenijo«, je v nedeljo 20. t. m. v Črr.i o meni lagal, če je res tako go-
voril, kakor poročajo zaupniki. Prosim ga, naj govori take stvari takrat, ko bom jaz zraven, ali pa naj jih napiše ir. podpiše. Toliko osebno. Politično pa malo več. Če bi bilo tisto, kar ie govori! o meni, res, bi to prav nič ne brigalo ne njega, ne socialiste v Mežiški dolini, ker bi ne bil nihče oškodovan na tistem, kar je prispeval. To so čisto osebne zadeve- ki se tičejo res samo oseb. G. Vrhunec se je dovolj nagovoril, da je »Naprej« preveč oseben, čeprav.ni bi! nikdar, ker takih osebnosti v »Naprej« nismo nikda-obravnavali. Če smo pisali o osebah, smo žigosali samo take grehe, ki škodujejo javnosti. Javnosti n, pr. zelo škoduje, če se g. Vrhunec kot član načelstva proletarskega konsuma štuli med socialiste in kandidira na socialistični listi, denar pa, ki ga je dobil v lep: službi od proletariata, daje na razpolago tistim, ki delajo proti socialistični listi. Tako se podkopava pri proletarcih vera v poštenje in to-smo moraii v »Napreju« povedati, čeprav brez imen, ker je bilo takih grešnikov v konsumu več. Dalje je pa tako go-vorenje še posebno umazano, če ga govori tisti g. Vrhunec, ki je bil moj osebni dober znanec in bi mi bi! vse neštetokrat v obraz lahko povedal. Pa takrat ni bilo treba, saj je bi! tudi on takrat naš, pa še pr3v posebno naš, ne samo za progresivni davek (ki. ga ne mara več, odkar je sam sit) ampak tudi proti vodstvu konsuma, še celo mezdno gibanje je vodil ! Izpre-rr.enil se je šele, ko je postal tudi on Član načelstva. Taka stvar ni samo o-sebna, ker se ne tiče samo ene osebe, ampak je javna, in se tiči vseh tistih, ki s svojim delom in denarjem kon-sum vzdržujejo in so oškodovani na tistem, kar so prispevali. Namesto da bi se pobriga!, da se v konsumu odstranijo napake, je začel sovražiti tistega, ki je na te napake pokazal, in ker mu drugače ne more do živega, ga upa uničiti z iažrni o njegovem zasebnem življenju. Fuj! Ker je pa ta gospod ob isti priliki izjavil, da bo kor.sum vendarle vložil tožbo proti »Napreju«, mu nadaljno lekcijo za danes še odpustim. Morebiti se vendarle poboljša ; vsekakor je dobro znamenje, da so postali gospodje toliko občutljivi, da se ne dajo več hego let« dni pod rebra suvati, čeprav jim zelo smrdi. — Križeva pot gospoda Prepeluha.	Bernot.
d Paslču v zelu nemaren del telesa, ki se po navad: piše z eno črko in dvema pikicama, so zlezli klerikalci. To so zadnjič povedali Leme-ževci v »Glasu svobode«. Mi smo to lezenje, takrat ko se je godilo, zelo natančno opazovali. In smo pri tem opazili, da so klerikalci Pašiču, komune: pa klerikalcem lezli v itd. In še danes tičijo napol notri. Kdor ne verjame, pa si naj gre Lemeža in še celo vrstico njegovih zvestih pogledat v klerikalni ljubljanski občinski svet.
d Mariborsko In ptujsko Orjuno je oblast razpustila. Na, hudiča, baš sta nas začeli zabavati, pa ju je že konec!
d Da bi se tombolske in loterijske igre čimbolje nadzirale in omejile izključno na potrebe humanih društev, je kmetijsko ministrstvo izdalo sledečo naredbo : 1. Vse finančne in policijske oblasti v naši državi imajo dolžnost, da najstrožje zabran-jujejo po vseh krajih, lokalih, kopališčih itd. prirejanje tistih loterij in tombol, katere se vrše brez njegovega dovoljeeja. 2. Vsak slučaj nedovoljenega igranja je naznaniti ministrstvu, ki bo postopalo po zakonu o ustanovitvi drž. razredne loterije, toč. 3. 3. Nobene prošnje za prireditev loterije ali tombole ne bo ministrstvo upoštevalo brez izjave političnih ali policijskih oblasti, da bodo skromni dobički porabljeni izključno za humane cilje in da bi brez teh prireditev ne bilo možno zbrati potrebna sredstva za pomoč. Na ta razglas se opozarjajo vsa društva. Vse prošnje za prirejanje tombol, loterij in srečelovov naj vlagajo izključno potom okrajnih glavarstev (v Ljubljani potom policijskega ravnateljstva). Vloge morajo biti zadostno kolkovane (13 Din) in vložene najmanj mesec dni pred dnevom prireditve. V prošnji je točno navesti dan in namen prireditve, število tablic (srečk) in ceno za komad.
Širite proletarski tisk!
d Popravek. V »Ljudskem glasu« Stev 21. z dne 24. maja naj se na strani 3. namesto »v Oplotnici nabrano dne 1. maja za žrtve na Zaloški cesti Din SO'—« glasi pravilno »Din 42‘— in Ribnica na Pohorju Din 80'-—, skupaj Din 122'	«
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina Ko., Tržič, ki so najboljši in na;cenčjši. Glavna zaloga na drobno in d eh e'o Ljubljana, Breg 20.
Celje«
c Diskusijski večer ta teden zaradi riraznika odpade. Prihodnji četrtek!
Iz stranke.
S Ženska organizacija SSJ in
KDZ se je v ustanovila v nedeljo 27. maja v Črni. Pristopilo je tako’ 26 članic. V odbor so biie izvoljene sledeče sodružice : za predsednico Ana Grabnerjeva, namestnica Ana Srebotnikova, za tajnico in blagajničarke Julka Kozamurnikova. namestnic Marija Kozamurnikova in Lenka Ipavčeva. Za odbornice pa Ana Bloder-jeva, Marija Peruševa, Panika Dolin-škova, Veronika Kokaljeva, Antonija Kranjčeva, Marija Štefanova, Elizabeta Mavričeva, MarijaZmerzlikarjevain Marija Mežarnikova. Veseli nas, da se tudi ženske v Sloveniji začenjajo brigati za politično življenje. Novi organizaciji želimo mnogo uspeha. V splošnem pa ne odobravamo posebnih ženskih organizacij. Socialistični program ščiti vse proletarce, ki si služijo svoj kruh z deiorn brez razlike narodnosti, vere, starosti i. t, d. pa tudi brez razlike spola, zato je omogočeno sodelovanje žer v vsaki socialistični organizaciji. Da se je v Črni ustanovila posebna ženska organizacija, to ni nič hudega, ker ima črnska politična organizacija maio manj nego 200 članov in bi se morala torej potem po pravilniku deliti. V drugih k ra i i h pa, kjer so manjše organizacije, pa naj se ne ustanavljale posebne ženske organizacije, temveč naj vsaka proletarka, ki je spoznala, da je tudi ona poklicana k sodelovanju za zboljšanje sedanjih krivičnih razmer, ki tepejo njo ravno tako ali pa še bolj nego njenega očeta. brata, sina ali moža, vsaka taka proletarka naj pristopi v politično organizacijo SSJ in KDZ in naj z ostalim’ člani sodeluje, naj se izobražuje in deia. da bo uspeh čimprej dosežen. Ko bodo žene v Črni nekaj časa sodelovale, bodo gotovo kmalu spoznale, da je boljša delitev po krajin nego po spolu.
s Neka organizacija se pritožuje, da obračun, ki ga je poslala, še ni bil objavljen. Obračuna pa tajništvo ne more objaviti, ker ga še ni prejelo. Poslan je bil s. Korenu, ta je pa odsoten (na kongresu v Hamburgu) in se vrne šele te dni.
s Nakaznice — položnice — dopis’, Zadnje čase se često dogaja, da pošiljajo naročniki svojo naročnino po nakaznici. Ker je to predrago, opozarjamo vse naročnike, naj pošiljajo svoje prispevke še dalje po položnici ček. račun št. 11,959. Četudi smo se preselili, je naš čekovni račun v prometu in dobivamo vsa obvestila v , Celje. Zato prihranite si nepotrebne izdatke in pošiljajte svoje prispevke za »Naprej«. »Ljudski glas«, »Majski list«, »Koledar« itd. samo po položnici št.
11.959. Vse dopise pa naslavljajte sledeče: s,Maprej“ Celje.
s Za april je ooračunaia Se sledeča organizacija. 18. Tacen 16; zadnji izkaz 886 članov, zdaj skupaj 902 člana.
Tiskovni sklad.
Zadnji izkaz	Din	10.841 ‘50
Ivan Polak. Trbovlje, »	10'—
Ivan Zaveršnik. Trbovlje, »	10'—
Josip Panc, Trbovlje, »_____________2’—
skupaj Din 10.863 50
s Za potne stroške našega delegata v Hamburg:
zadnji izkaz............Din	2.621‘50
rudarji v Mežici	.	...	»	100'—
Ivar Hnuptman	.	. . .	»	5’—
skupaj	Din	2.726 50
Izmed že zadnjič navedenih 200 Din od brežiškega okrožja izkazujemo danes sledeče: Potom krajevne organizacije SSJ in KDZ v Sevnici so darovali: Ana Seliškova 20 Din, Franc Vdfc 3, Ciril Ruina 5, Edvard Colner 4, Ivan Uran 3. Franc Schmidi 3, N.
JazbinŠek 1’50, Gašpar Lipovšek i, Anton Dolinšek I 4'50, Anton Dolinšek
II.	1, Horvat 1, Ivan Pompe 1, Matija Selič 1, Matevž Kombuk 1, N. Marn 1, N. Kumpleš 3, Margun 1, Anton Kosterc 1, Jože Kranjc 10, Ivan Planinšek 4, Anton Mlinarič 5, Ivan Kranjc 1. Franc Jazbec 1 in Martin Kranjc 1, skupaj 78— Din.
s Štore. V soboto 2. junija ob 6. uri zvečer, bo v Štorah pri Sikošku predavanje, po predavanju pa diskusija. Sodrugi, pridite polnoštevilno in privedite tudi druge s seboj. Tudi žene.
s Črna. Novi odbor kraj. org. SSJ, ki je bil izvoljen na občnem zboru 13. t. m., je sledeči: Predsednik Franc Štern, rudn. strojnik, Žerjav ; namestnik : Anton Polajner, rudar, Helena; tajnik in blagajnik:	Andrej Brumen,
Črna ; namestnik : Franc Ozimic, poslovodja, Črna; odborniki, obenem pod-blagajniki:	Matevž Krajnc, Silvester
Vizjak, Filip Grabner, Alekš Košutnik, Franc Terbovc, Filip Srotič, Filip Mlinar, Simon Lesjak; revizorji: Štefan Per-nuš, Franc Šek, Franc Coklin.
Vestnik .»Svobode11.
v Sv. Lovrenc na Pohorju. V soboto ob 6. zvečer, esperantski pouk.
v »Svoboda« Vrhnika. Odhod nekaterih odbornikov z Vrhnike je prisilil odbor, sklicati za 6. maj izredni občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: Vencel Malavašič dimnikar; Mici Jeršinovec, zas.; Franc Mlinar, delavec; Jože Nagode, sedlarski pomočnik; Franc Gorjanc, delavec; Viktor Osenk, delavec; Franc Langof, knjigovodja; Marija Dormiš, delavka; Miha Šušterič, usnjarski pomočnik: — za namestnike pa: Petrič Gustei mlajši, žagar; Karol Završnik, delavec; Valentin Mušet, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev. — V zletni odbor za olimpijado v Mariboru sledeči sodrugi:	Herman Delpin, vodja
okrožnega urada za zavarovanje delavcev; Franc Rajt, delavec in Franc Prek, usnjarski pomočnik. Za upravnike sklada za nabavo društvenega praporja sodrugi: Matevž Bradeška, Jaka Peternel, Franc Prek. — Podružmca je priredila 13. maja izlet v gozdno dolino Lenarščico, ki ostane vsem izletnikom v spominu. 10. junija priredi v zvezi s podružnico v Borovnici gozdni izlet v »pekel« nad Borovnic0, jako romantično dolino z vodopadi. Vse v okolici Ljubljane se nahajajoče podružnice vabimo k udeležitvi v svrho medsebojnega spoznavanja. Natančen spored sledi. Glede polovične vožnje obrnejo se naj na »Svobodino« centralo. — 17. junija priredi podružnica vrtno veselico v gostilni pri »Jurci« na Vrhniki; pri veselici nastop telovadnega odseka Svobode Šiška-Ljublja-na; sodeluje godba Svobode v Šiški. Polovično vožjno priskrbi pri pravočasni prijavi centrala Svobode v Liu-bljani, Židovska ulica št. 1 I. nadstr.
Črna pri Prevaljah. (Odgovor »Slovencu«.) Božjim namestnikom in njihovim backom vera prepoveduje lagati, vendar pa sta laž in denunci-antstvo danes njih prvo opravilo. Takoj ko se zlaže, ima ta dična družba sveto dolžnost, da gre k spovedi, potem pa zopet naprej blati poštene ljudi, da bi jih tako umazala, kakor je sama. Dne 27. t. m. blatijo v »Slovencu« na ostuden način enega izmed naših občinskih svetovalcev. Očitajo mu, da je nemčur, da se je pred štirimi leti udeležil ropanja v farovžu in Krulčevi gostilni in da je pri zadnjih volitvah volil nemško listo. — Sedaj šele vidimo, kako vas boli, da ste imeli na dan občinskih volitev možnarje zastonj pripravljene, ki ste jih morali zopet lepo spraviti, ker ste tako sijajno pogoreli ! Vemo sedaj tudi, da ste baš vi, črne suknje in vaši podrepniki, de-nuncirali l. 1919. naše ljudi, češ, da so streljali na naše vojake ter ste priskrbeli nedolžnim ljudem preganjanje in preiskovanje v temnicah in pretepanje po nahujskani druhali. Čudimo se samo, da niste uniformirani orožniki! Zato pa imate tudi toliko denarja, da ste dan na dan pijani, in se celo zgodi, da ness božji maziljenec pijan boga k bolniku. — Pričakujemo, da se boste nekoč spozabili in naznanili sobrata v črni suknji radi prestopkov, ki so povzročili nje-govovo premostitev v Črno. Razumete?
Kar ima človek v srcu, to ima tudi na jeziku. Tako je tudi z vašim »šla-gerjem« o socialističnih izdajicah in nemčurjih. Vaš kandidat na občinski listi je bil 18. marca —-varuh nemške Skrinjice! Volili so vas pa pri obč. volitvah nemčurji in Sokoli in druga taka baža. Verjamemo vam prav radi, da bi vam bilo po volji, da bi volili delavci vsaj Nemce, če že vas ne. Pa niti vaš najnovejši svetnik (po »Domoljubu«) papež Pij vam ne bo pomagal, čeprav se gode očitni čudeži v Črni, kadar ga preveč kličete. Poskrbite pa morda lahko, da bosta proglašena za svetnika en Nemec in en Sokol iz Črne, ker sta bila na kandidatni listi vaše svete ljudske stranke v Črni. — Prihodnjič bomo pisali še natančneje in navedli bomo tudi vsa imena.
Šoštanj. Preteklo soboto 26.,/V. se je vršilo člansko zborovanje kon-sumnega društva, na katero sem slučajno prišel; ker pa nisem član, se tudi nisem oglasil k besedi. Poročal je g. Verhunec iz Ljubljane. Z njegovim govorom niso bili člani zadovoljni, posebno še zato, ker se je izrazil, da ne morejo inserirati v »Napreju«, češ, da je preveč socialističnih strank. Mi delavci vam samo to povemo, da je socialistična stranka samo ena in ta je naša, kdor se z nami ne strinja, ta naj gre svojo pot! Kdor je proti po-gresivnemu davku, ni socialist; mi zahtevamo, da vsak član pripoznava strankina načela in strankin program. (V vednost konsumarjem!) Člani so vprašali g. V., če je to resnica, kar 'je »Naprej« pisal v zadnji štev. proti konsumu; odgovoril je, da je dotični člankar falot, čisto navaden falot, in da ga bo nadzorstvo tožilo in da bo urednik kaznovan. (V vednost uredništva). Izrazil se je proti nekemu so-drugu, da ni organiziran, na zborovanjih da je navzoč! Kakšno je to govorjenje. Sramota za človeka kakor je on, da si ne upa svoje barve pokazati! Nato ga vpraša članstvo, kako da ima konsum nastavljence, ki delajo proti socialističnem gibanju, razne sokolice itd. Odgovori! je, da ne morejo tega regulirati in da ni toliko socialistov komi jev. To je laž! Vprašal bi g. konsumarje, ali je konsum socialistično gospodarsko društvo ali ne? Ali je delavsko, ali kapitalistično? Mislim pa, da je socialistično in da je tega društva dolžnost, da v prvi vrsti nastavlja prodajalce in prodajalke, v čisti SSJ, organizirane in da odstranijo tisti elementi, ki delajo proti organizaciji in če jih kdo vpraša, ali se dajo organizirati, pravijo da so sokoli. Lepo delajo! Na ta način vodijo naša gospodarska društva v propad, in to se mora popraviti, tako ne more iti naprej. In ker se je na zborovanju izrazil in za falota imel do-tičnega, ki je pisal proti konsumu in se ni podpisal, se jaz kot zaveden socialist podpišem s polnim imenom Anton Koradej, 1. r. (Op. ur.: Torej je g. V. govoril tudi v Šoštanju, ne samo v Črni! Pa še zgražal se je, kakor da ne bi vedel, kdo je pisal tiste članke! Člani načelstva Konsuma so pa davno pred objavo osebno slišali te očitke in tajnica je že davno cblju-
A. L.:
Zaplotnikov Francelj v službah Sherlocka Holmesa.
(Prosto po Hugonu Vavrisu.)
Nekaj posebnega je katalonski narod. Prebiva na krasnem delu pirenejskega polotoka, ki slovi zaradi ve' likih prirodnih bogastev in ugodnih pogojev za trgovino in obrt. Nekoč je bil to narod junakov. Pred davnimi časi so vodili dolgotrajne vojne, cela južna Evropa se je tresla pred njihovim imenom, Tedaj so sloveli po vedah, po svoji literaturi in umetnosti, v njihovi pokrajini je vzrasla prva univerza. Za svobodo svojega naroda, za svobodo vesti so se tepli kot levi s celo Evropo. Toda mihove vrste so se brzo razcepile, zakaj pri vseh svojih dobrih lastnostih so bili prepirljivi, zavidljivi, brez smisla za disciplino in razumen red v državi. Sovražniki so od vseh strani pritiskali nanje, krvave vojne so pobile prebivalstvo in upro-pastile prej tako bogato zemljo. Zgubili so svojo politično samostojnost, a od *e dobe zaznamujemo njihovo pro-
bila, da bo vložena tožba, kadar pride to v javnost. .. Vsi vedo, kdo je pisal in tudi to, da se nikdar ne skriva, ker čuti odgovornost za to, kar piše. G. Vrhuncu je pa za danes tudi nekaj podpisal! Dober tek! — Glede in-seratov so na obč. zboru Konsuma drugače govorili. Ker so inserirali skoro po vseh časopisih, so izdali za inserate skoro 100.000 K; poročali so. da tega Konsum ne zdrži iti tudi naše zavedne sodruge so s tem pridobili da so glasovali, naj se inseriranje opusti, ker je predrago. Četrt milijona kron, danih za Kristanovske volitve brez sklepa, je pa Konsum lahko zdržal? Pa tudi tole: Kapitalistom plačuje Konsum vse, pa ne slabo, proletarci naj mu pa delajo zastonj. Bankam plačuje dva- in še večkrat toliko obresti kakor svojim članom, agentom plačuje vsak korak, proletarski »Naprej« naj mu pa dela reklamo zastonj! Čisto po kapitalističnem sistemu, ki misli, da so inserati »podpora*. Kdor hoče, da kupujejo proletarci pri njem, jim mora povedati, kje in kaj prodaja. V listu jim to najlažje pove — pa mislite, da bo list zastonj da ja! dragi prostor? Ali naj delavci še dražje plačujejo »Naprej«, da se b"> g. Kapitalist zastonj radii? Ali ni reklama v »Napreju« toliko vredna, kakor n. pr. delo g. V. Vrhunca?
Dramatična šola v Trbovljah. Je to šola, v katero pohajajo diletantje, po večini člani vseh tu obstoječih dramat. društev oz. odsekov. Namen šoli, katero vodi Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani je predvsem izobraziti diletante ter s tem dramatične uprizoritve čimbolj približati umetniški višini. V tem pogledu namje ta šola prinesla dosedaj že.prav lepih uspehov. Tako dobro naštudirana in igrana, kakor je bila nje prva uprizoritev, klasična Molierova komedija »Namišljeni bolnik«, ni bila Še nobena igra tuk. diletantov kateregasibodi odseka. Seveda gre za ta uspeh največja zasluga vodstvu šole in predavateljem, predvsem g.-u Šestu, g.-u Drenovcu in gospe Juvanovi. — Tudi druga uprizoritev (Medvedova drama »Za staro pravdo«) je dobro uspela. Lahko si tudi pri tej igri opazil znaten napredek. Kot zaključek letošnjega tečaja dramat, šole se je tokrat naštudirala zopet kiasična komedija Gogoljeva »Ženitev«. Sem pa mnenja, da se je s tem vseeno napravil prevelik skok naprej. Kajti ruska komedija je vse nekaj drugega, nego so komedije dru-dih evropskih narodov. Pri ruski komediji je treba nastopajočim diletantom dokaj rutine, da dobro karakterizirajo brezmejno neumnost, plahost in komičnost tipov ruskega malomeščanstva. Le če so zmožni te karakterizacije jim je zagotovljen uspeh in občinstvo se bo nazabavalo in nakrohotalo do s;ta. — K sobotni in nedeljski uprizoritvi »Ženitve« bi omenil, da je igra vzlic vsemu zelo dobro uspela in da so bili posamezni momenti na odru zelo posrečeni. Da igra še ni bila popolna in ni nudila občinstvu v polni meri tega, kar lahko nudi, je razumljivo in od diletantov take popolnosti tudi ne moremo zahtevati. Prav posrečen tip ruskega eksekutarja je podal Korinšek
padanje. Kastilci, njihovi sovražniki, dobivajo moč, katalonski narod pa jim je podložen. Učenjaki, pesniki in umetniki pozabljajo na svojo govorico, zgodovinarji se začenjajo sprijaznjevati z mislijo, da njihov narod zgine v pritoku kastilskem. V naučnem besednjaku, zv.XV., str.55., beremo : »..padla je ne samo svoboda, temveč tudi literatura in jezik katalonski; katalon-ščina je bila izrinjena iz javnega življenja ter potisnjena za domače ognjišče. Že sto let dremlje katalonska literatura pod razvalinami; najboljši rodoljubi pišejo kastilski jezik ..“.«
Toda prišel je narodni preporod Na začetku minulega stoletja postajajo Katalonci zopet politično ,in gospodarsko močnejši, njihova literatura slavi vstajenje, Franc Balaguera, voditelj narodnostne smeri, žurnalist in politični pesnik začenja boj proti kastil-skemu centralizmu, proti reakciji, boj za samostojnost in enakopravnost Katalonije v mejah enotne španske države. O vsem tem piše zgodovina prav obširno.
(Konec prihodu iič.)
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE N A JMO.DERN E J S-E PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VcSELICE Letne zaključke NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
STEREOTIPI J A	LITOGRAFIJA
tvrdki IVAN KOS, CELJE
Prešernova ulica 17.	1
Tvornica:
Gunduiičeva ul. 41
Tslsfen 7 — 26.
Poslovnica: Bogovičeva ul. 9
Int. tel«fon 8	£9.
Dežnžkarna Jos. Vranjek
Kralja Petra cesta 25. CELJE Bivša Graška ul.
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa popravila točno in solidno.	2-1
Alojz Pugmeistes*
Dečkov trg 4.
krojač
CELJE Dečkov trg 4.
izdeluje vsa v krojaško stroko spadajoča dela. obleke po meri^ in najnovejšem kroju. V zalogi imam vedno izgotovljene obleke za moške in dečke. Zaloga izvrstnega blaga za obleke.
Stalnim odjemalcem proti garanciji na obroke.
Cene zmerne!
OBJAVA.
čast nam je obvestiti slavno občinstvo, da smo uredili v svoji tvornici posebni oddelek za
rezbarstvo in strugarstvo lesa.
Proizvajamo vse vrste tipk za zvonove, podložne deščice, držala (Hette in Griffe) za vsakršno industrijo, kakor tudi vse fasonirane predmete za mizarje in industrije, lesene svetiljke, stružene in rezane. — Opremljeni smo z vsemi najmodernejšimi stroji ter smo zmožni izvršiti vsako naročilo brzo in kulan-tno. — Obenem priporočamo svoje bogato opremljeno skladišče elekričnih lestencev, nočnih svetiljk in vseh drugih elektrotehničnih potrebščin. — Lastno izdelovanje električnih baterij in žepnih svetiljk.
IVAN PASPA IN SINOVI
„Pri nizki ceaii“
Ign. Žargi, Ljubljana Sf. Petra cesta 3.
nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro potrebščin za šivilje in krojače. — Damsko, moško, otroško perilo. — Najnovejše bluze v etaminu. Površne jopice, volnene in modne ;um-perje. Nogavice, rokavice, majce, kratke nogavice. Svilene in pietene samoveznic? itd. po priznano najnižjih cenah. — Na debelo in drobno
V UUBLMI Majska cesta 33 (J8LMIT)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. Kolonialno špecerijsko blago, spirituoze, mast, slanina, mesni izdelki.
(zvozi
Uvoz!
Telefon št. 366.
Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10 473.
Žena v hiši gospodinji, mož v gostilni prazni čaše. ..
Ker mu r.e daš doma osvežujočega nadomestila. Skuhaj mu uŽiko*1, z vročo ali mrzlo ga prikleneš na dom
Zakai ?
kot Jajčnik. Njemu bi priporoča!, da vadi svoj glas, da mu bo lažje izraziti razna razpoloženja. Prav dobro masko si je izbral Odlazk kot Koč-karjev, vendar je pa njegova uloga radi nepopolnega naštudiranja zelo trpela in tudi uprizoritev sama. Dialogi, ki bi jih moral kar najhitreje govoriti, so se mu zastavljali. To je tudi glavni vzrok, da ni igral z onim temperamentom, kakor bi moral, in da so nekatere scene bile celo mučne za občinstvo. Teržan v vlogi Podkoljo-sina je bil v celoti dober; njemu bi svetoval, da se odvadi preveč uporabljati tukajšnjo domačo govorico in da se v prihodnje drži bolj originala. Gdč. Bergerjeva kot Tekla je bila najboljša med vsemi; njej bi isto svetoval, kar preje Korinšeku. Polovič, Podkoljo-sinov sluga, bi morai biti še bolj zaspan, len, bolj mehak. Zelo nenaravno in ponesrečeno je bila maskirana gdč. Pleskovičeva. Bela polt, mladostna,
rdeča lica, žive oči, z edino gubo krog usten in sive lase. To se seveda ne more skladati. Da je imela mesto dolgega volnenega krila in visoko zapete staromodne bluze kakšno večerno obleko, bi bila bolj podobna zapeljivi dvorjanki, nego pa stari ruski malomeščanski gospe. Dolancu bi svetoval, da prav pogosto prihaja na deske v manjših ulogah, da se s tem privadi odru, da mu bodo geste lažje, mehke in neprisiljene, ter da mu postane korak prožen. Repovž je bil dober. On kaže mnogo talenta in smemo pričakovati, da bo v bodoče tudi glavne vloge dobro rešil. Gdč. Groharjeva je bila prav dobra v ulogi neveste. Zelo posrečena je bila njena toaleta, kar se na diletantskih odrih redko opaža. Njo bi opozoril na to, da je "Časovna razdalja na odru nekaj drugega nego v življenju in da mora stvari, ki jih dela na odru ali piše, vse hitreje izvršiti nego navadno v življenju, lstotako
mora biti na odru vedno nekoliko glasnejša nego običajno, četudi govori sama s seboj. Tako igralci. Nasvetoval bi še, da se pri vsaki uprizoritvi nastavi za kulise dober inšpici-ent, da se v bodoče ne bo zgodilo, da stopi neprava oseba na oder; nadalje tudi to, da se pri vratih, oknih in vseh kulisnih odprtinah na odru postavijo v ozadje še druge kulise, da ne bo pri odpiranju vrat občinstvo opazilo v neredu razmetane odrske opreme. Sicer se je pa publika prav dobro zabavala in s tem so diletantje z uprizoritvijo itak veliko dosegli.	C. k. T.
Gospodarstvo.
— Doslej še ne oddane obveznice predvojnih posojil bivše Avstro -Ogrske naj se pošljejo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
C. K. T.: Kar piši! Še prašari ni bilo treba- Samo od tvoje pridnosti je. vsa stvar odvisna. Glede dopisa toJiko: Pri kritikah ni dovolj, če rečeš temu. da je dober in onemu, da je slabši, in tre tjeniu. da .ie najboljši. Kritike niso klasifikacije. lstotako je treba poseči še globje nego do samih toalet in k til is, (ik)bjc poideš s časom, če boš veliko premišljeval o vsem. ne samo <>■ dramatični umetnosti. Morda, se ti ho na prvi pogled čudno zdelo, da je treba vedeti' še kaj druzega, pa k" vendar tako. Predvsem si mora človek ustvariti v podrobnosti izdelan svetovni nazor, ker le s stališča takega nazora moreš objeti posameznosti. Pozdrav!
Izdajatelj: Zvonimir Berno<
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ-. Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Cefja.
V službo eprejme večja tovarn? ?antskega, treznega in zanesljivega
elektrikarja,
izučenega ključavničarja ali mehanika, ki ima obfiastno potrjeno zmnožnost ~adzo-rovanja elektr. naprave visoke napetosti, se razume izvrstno na nje vod in -apravo razsvetljave, dalje na popravila elektr. motorjev ter na izvršitev visokih instalacij. Po preizkušnji je služba trajna in piača dobra. Pismenim ponudbam je priložiti prepise spričeval ter natanko navesti dosedanje službovanje, lstotako zahtevke g;c-J; plače.
Ponudbe je vposlati pod »Tovarna ,777«. Maribor, poštnoležeče, glavna pošta.
Nepremočljive
dežne plašče
za dame in gospode
priporoča tvrdka
A. & E* Skaberne
Ljubljana, Nlestni trg št. 110.
+ Ženske, ■F
ki so modre, se ne boje več, temveč se obvarujejo z mojim mnogokrat preizkušenim obvarovalnim aparatom.
V posebnih slučajih
zahtevajo žene takoj moje vedno zanesljivo učinkojoče, popolnoma neškodljivo
specielno sredstvo.
Vprašajte pod Dr. 5. Priložite znesek za znamko za odgovor. — Pošiljka se vrši strogo diskretno po
E M, im Dl, 6mpMenlr. II
Naročajte dnevnik NAPREJ“ in tednik LJUDSKI GIAS“!
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica s t e v. 3
registrovana zadruga z omejeno zavezo.