155. štev. PavSalnE franko v držav! SHS. V Ljubljani, v petek 9. julija 1929. W Posamezna itev. 1 krčno. Leto IV. Izhaja rasen pončeiika ■n dneva p0 prazniku Vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1,, UCiteijska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-D c'- Rokopise se ne vrača. 55 mm’’ PrvSt°r lmm X a5™P° K 1-20. Uradni tiče iRt’ 1)08)3110 ter no-sb prostor K 1*60. Vecjeni naročilu popust. Glasil® |ygos!ev. ictOaSno • d«m©ki stSžne stranke. Telefonska it. 313. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K. 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6T., Učiteljska tiskarna. Svetovna gospodarska kriza. Po vseh deželah opažamo že ne-kai tednov znake nastor>aioče gospodarske krize. Industriici in trgovci znižuieio zaraditega cene svojemu blagu. Industriia popušča v delu. pvaiaio se prazniki in delavce odpuščalo. Konsumenti se vesele padania cen: tcda zaslužek delavčev se zakadi oomanikania dela maniša in brezposelnost narašča. Ta spremem-3 konjunkture ie mednarodni poiav Čiio v n Da šc Irmotro b°li Nem-države kakor^311'*0' Za Zediniene stala nnfnr^,a-,Vo)na končana ie na-Potrebi v' -a D.otrel,a i>o blagu, no. ip im*Ji ” v vo'n’ n' blI° ustreže-vsako pon!f r>sedai zadovoljeni e za ie bilo Povpraševanje po blagu ke nlicf vdi srednieevropske države htva° 12 iI|ozeiTlstva uvažati Niih za-narnpn?, 1e na inozmeskem de- r , imu trfira vplivala. Velika potreba iskrni1miat n-h ,sredstvih le notism-Kmalu 111 ,krone Izredno hitro. m.,rkf tam zuna1 za eno kiu iti kakn/a110 miT° mani blaga sta bili sedai d'onia-„Marka in krona kor se S zdelo °b \eliavo' Kače ie prišel leta loK |S- Avstriic,i dovito uoceni takn «,7 Sv>co vse 5u-ci. ki so prišli v Nemčiio^1 1J10zem-ab v našo državo kunV* Avstrik> no cenah, ki so seiim ! 1 vse »tae v nilh SS£.ZS^S» je.meioh*, n°sled™o»r°Sa£ a)a Prodati v inozem- 'o* ■i r~' listek. J°HN MACLAVEN: Dekla, Iz Drumtochtskih slik. Preložil A. L. ^ (Dalje.) *Par °*0Vorili so se> da pošlje Lili Mariji doJcaz r8tic<< takoj, ko pride na mesto, kot Hičesa’r 3 Se niti niek niti lalcem ni zsodilo Žimo ’ 3 POzneie, da bode pisala bolj ob-ko Sj' °°Sel)no> ko bo že sredi dela in pa 3a0etoI)°1i':C cer)iev- ^sa Dolina je čakala Vsi im V v0c)al pride prvo Pismo, ki so ga UročilCm Za..°b2° ,ast- In ko £a 1° P°stni seI da hoč > aria’ Se )e ^rcz poziva vsedel, češ, U s,iSati novice, ki jih prinaša pismo. ji nj , le Z(trava, toda londonsko vreme Ub dvei P° Eodl1, ^e> tesa ne verjamete, ^sgla 6 L- Popo)l'dne že svetijo s plinom, a Simo tS °ro da l*'1 ne zaduši; toda hude ne nimajo.« 1,11 Pošt f°,hujšc reči kot zima,« je pripom-t)injsi, —)e rano pri dvajsetih sto- stvu. Zaradi malovrednostl našega denaria v inozemstvu ie imela sred-nieevropska industriia siiaino izvozno koniunkturo. Pa tudi na domačem trgu se ie povpraševanie po blagu zaradi malovrednosti denarja povečalo. To ie bilo v času. ko se ie vsakdo bal krone in marke: bogati liud-ie so hoteli raiši naložiti svoje iinet-ie v vsakršnih lišpih. luksuznem blagu kakor pa v denariu. katerega vrednost vsak dan pada. Zaradi tega izbegavania bogatinov pred denarjem ie naraščalo povpraševanje do izdelkih mnogih luksuznih industrfo. ki so imele zaraditega živahno kup-čiio. V tem času dobre industrijske hon-iunkture so cene silno naglo narasle. V zadniih tednih ie dosegla draginja r?ui6i kuDne zmožnosti ljudstva. Ubleka. cevlii. perilo in pohištvo }e Postalo tako drago, da tega blaga ne moreio kupovati več le liudske plasti delavcev, uradnikov, nego celo meščanstvo ne: industrije so Dričele uvidevati. da svoiih izdelkov ne morejo več prodaiati. Kmet. ki ie prive-rižil ali pritihotapil nekai stotisoč kron. ie mislil pred enim letom, da ie bogat. Zdai pa opaža, da ie vse njegovo papirnato bogastvo izgubilo vrednost zaradi visokih cen vsega, kar mora kupiti. Če hoče kupiti dva koma, mora dati zania 60 do 80 tisoč kron: za umetna gnoiila. orodie. stro-ie se zahtevaio nezaslišane cene. nie-gova družina, posli ne moreio brez obutve, ki veliaio kar celo imetie. opravliati polia. Kmet vidi. da njegovi prihranki gineto. pričeti mora zopet varčevati: in industriia čuti takoj. da ie kupna sila kmetskega prebivalstva opešala. K temu pa še prihaja, da se ie položaj na denarnem trgu izoremenU. Jeseni smo morali yeltke množine kronskega Dapiria nuditi zunaniim trgom, da smo si nabavili živila. Zaraditesra ie takrat kurs krone tako hitro padal. eSdai nam zopet pošilia ententa živila na kredit. In ker nam ni treba naših plačilnih sredstev v taki množini nuditi, se ie kurs našega denaria zopet dvignil, na primer kurs marke trikratno, kurs krone za dvainpol kratno (v Avstriji). To dviganje kursa ie imelo prav zaželiene učinke: olaišuiie in pncenluie uvoz marsikatrega blaga: promet in trgovina sta se poživela in preskrba ie postala bojiša. Na drugi strani ie pa izginila izvozna koniunktura: inoze-niec. ki tukai sedai kuouie blago, ga mora dva in polkrat dražie Plačevati, kakor še pred malo meseci, inozemsko Dovnraševanie no blagu se ie zmanjšalo. Zakai tudi o »begu med j k)ono« ni več govora. Nasprotno! Če se dviga vrednost denaria. tedaj ni povpraševanje do blagu, ker kunci upaio. da bodo pozneje kupili ceneje. Vse te okoliščine pa vplivajo na kupčijo industrije neugodno. Naša industriia ugodne kuniunktu-re lani ni mogla izrabiti, ker ni bilo premoga in tudi s surovinami ie bil vedno križ. Pa ne le to. tudi izvoz in uvoz ie bil otežkočen tako. da izdelanega blaga ni bilo mogoče prodati ni surovin za predelovanie ne kupiti. Prav zaraditega. ker na svetovni konjunkturi nismo imeli velikega deleža, se pri nas kriza v industriii ne čuti tako občutno kakor io čutilo delavci drugih dežel. Kliub temu se pa poiavliaio že tudi pri o as težko- f raznih zahtevah po zvišanju mezd. nastala večia brezposelnost, in če sc bo kriza še nadaljevala, bodo podjetniki znižavali nlače. V teh razmerah (lobivaio stukovce oreaan.aciie prav poseben pomen za delavstvo. V času. ko moramo s tem računati, da dobimo prav kmaiu obrambne boie. ie nuino potrebno, da stoie tu trdne in in disciplinirane organizacije. In ne samo pri nas: uo vseh deželah bo industrijska kriza boie med kapitalom in delavstvom poostrila. °l)enern delavs -o vseh dežel utrdilo v razrednem boiu. Šlo ne bo namreč samo zoper znižanle delavskih mezd. marveč sploh tudi proti kapitalističnemu gospodarstvu, ki sta ga vstvarila angleški in francoski imperiializem. Vlade zahodnih držav se še igraio za visokost voine odškodnine. ki io moraio p'ačati premagane države, zlasti Nemčiia. Toda Nemčiia ne more plačati nobene milijarde v zlatu, če ne proda za miiiiar-de blaga na svetovnem trgu. da si zlato pridobi. Čim večio voino odškodnino se Nemčiii naloži, tem več blaga bo morala urodali na svetovnem trgu. in tem boli nevarna konkurentka bo za inozemsko industrijo, tembolj bo pa tudi svetovno industrijsko krizo povečala, čim večia bo industrijska kriza na zahodu, tem uporneiše bo industrijsko delavstvo zahoda proti .mreriialističui Izkorl-ščevalni politiki zahodnih držav Pa nc ie proti izKonščaniu srednie Evrope. marveč tud. proti nadihevaniu voine v vzhodni Evropi se bo delavski razred pod nridskon krize od’oč-ncie obrnil. Če razpečavanje blaga ne gre in stroii povsod stote, delavci pa gube delo. postala položaj neznosen. in ie v \ clikcm delu temu krivo nadalievanie voine na vzhodu, ker ie s tem zaort trg za raznečava-nie blaea zahodne in srednfeevrop-ske Jndustriie. Jaternaciionalri proJa-tariiat bo vsled tega primoran mobilizirati moti angiofrancoskemu irnpe-riializmu: proti ' cisaillskemu mini in proti nasihii politiki sovjetske republike. Kriza sveh vnega gospodarstva vodi v krizo svetovnega imoe-riializma. Velik upravni škandal. fKlerikaLna Deželna vlada za Slovenijo je s svojim sklepom od 12. maia t. 1. odpovedala službe ravnatelju in drugim uradnikom državnega zdravilišča Rogaška Slatina. To od roved pa ie prizadetim dostavila s de 4. julija Vsled tega ie med delavci in'uslužbenci zd.'.vilišča nastalo veliko raz-butlenie in vse ie kazalo, da izbruhne stavka. Stavka se ie začasno odložila. ker se ie delavstvo moti odredbam deželne vlade Pritožilo v Bel-grad na PTistofeio mesto. Dosedanji ravnatelj g. Herg ie bil že dolgo raznim ljubljanskim gospodom trn v peti in to iz razlogov, ki so samoumevni za klerikalno strankarstvo. Delavci nimaio nobenega povoda potegovati še za dos *damega ravna'e'ia in niegove uradnike. Saj pri tem zasačim, da pišete zopet »Lili«, pripišem sam »gospodična«. — Tud a se n n.« zmeni v pismu o cerkvi?« Poštni je čutil, da jo te vsakdanje po-drobnosti zadržujejo od glavnega. »Sem že tam, !r. to ve'ja, da se pr. sluša. Nevednost londonskih ljudi je ogromna. Ko je vprašala po na,bližji poti do cerkve, ji ni mogel v celi hiši ulhče p:vc. da.'i, da li je to prnli vzhodu ali zapadu.- Poštni je potresel z glavo v znak po-mi cvauji. korupcija.) silne delavnice. Nekdaj ie bil avstrijski oficir, potem ca ie niecov intimni priiateli. bivši deželni clavar dr. Šušteršič spravil v eorko cnezdo. v prisilno delavnico. Tu je imel opraviti le z arestanti in ie znan po svoilem ero-bem nastopu in no svoiih neotesanih manirah. Polec tcca ie zaerizen klerikalec in priiateli dr. Šušteršiča. V prisilni delavnici so se med voino godile nečedne reči. Tu se ie skrivalo živež in zlasti moko za bivšega deželnega glavarja: tu so se na deželni račun redili prešiči za dr. Šušteršiča tu ie bilo zatočišče korupcije bivše klerikalne deželne uprave. Tu se fe g. C. Dolenec redil, tu ie z njegovo pomočilo zaiemal iz deželnega korita dr. Šušteršič in drugi klerikalni ve-liaki. Naj se orebere uradno poročilo o eosnouarstvu zadnieca deželnega odbora kraniskega od gospoda dr. Vinko Gregoriča, ki ga ie lansko leto obiavlial naš list. In sedai nai postane g. Ciril Dolenec ravnatelj Rogaške Slatine, da tam zapečne gospodariti. kakor ie gospodaril v prisilni delavnici? Če si bodo gostje tega zdravilišča dali donasti. da lih bo vladal človek. ki ie doslei občeval največ le s prisilienci. ie drugo vprašanje. Jasno pa ie. da deželna vlada na M »Tako je šla in srečaia stražnika, na srečo je bil Škot. »Pojdi sem dekle,« piše, »da pogledam od kod si. Sreča tvoja, da nisi prišla v roke kateremu mojih sosedov. Poslali bi te bili kam k Metodistonu, ti pa bi te postrašili s svojim vpitjem »Halleiuja!« »To je fant,« je pritrdil poštni, »čeprav se mu te reči mešajo.« »Tam jc cerkev,« je pokazal, »in svoj prispevek položite na krožnik za vratmi — tam nimajo puščice — a na klopi za vratmi je dobra žena, ki vam odkaže sedež.« »Takoj je spoznala, da je na pravem mestu, ko je zagledala redovno oblečenega duhovnika na prižnici; imel je črn talar in lepe bele tablice; in ko je zapel stoti psalm, skoro da ni jokala, še glasu ni mogla dati od sebe, ko so peli.« »So bile tudi orgije?« je vprašal poštni z glasom človeka-uradnika, ki se mora varovati občutljivosti. »Ne bom lagala, poštni, bile so, a razume se, da to Lili ni bilo všeč, ali s pridigo je bila silno zadovoljna. Kar se pa tiče or-gclj, so samo bučale, a ona se niti ne spominja, da bi jih bila slišala. »Navaja besedilo in razdelitev pridige?« Poštni je pri tem pogoltnil slino. ta način uničufe Javno premoženie. Zato delavstvo naienergičneie prote-stuie proti takšni »upravi«. Če svet izve. kdo bo upravljal to velevažno zdravilišče do modrem sklepu sedanje deželne vlade, potem bo sloves tega kraia zares čeden. Gospodom Dri deželni vladi se ni šlo za nič drugega kot le za to. da svojemu stran-kariu in prijatelju dr. Šušteršiča pripravi gorko gnezdo. Slučaii klerikalnega protekciionizma se kupoma množe. Če se vsa naša iavnost postavi temu do robu. potem ni nič vredna! Zahtevamo, da se to imenovanie prekliče, sicer se škandal o Rogaški Slatini ne bo dalo preprečiti 1 Razprava proti Stjepanu Radiču. Danos, v četrtek 8. julija, se Je v Zagrebu pred sedmorico stola začela sodna obravnava proti Stjepanu Radiču, 49 let staremu, očetu štirih otrok, pisatelju, narodnemu poslancu na hrvatskem saboru in predsedniku hrvatske pučke seljačke stranke. Obtožnica ga dolži, da je od 1. decembra 1918., potem ko je bilo proglašeno ujcdinjcnje Srbije s kraji neodvisne države Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno kraljestvo SHS, pa do 25. marca 1919, odnosno od zadnjih dni meseca februarja do 21!, marca 1920, postavivši se na stališče nepriznavanja edinstvenega kraljestva SHS, zanikaval zakonitost načina, po katerem je prišlo do tega, zahteval ujedlnjenje samo Hrvatov v posebni hrvatski neodvisni kmečki republiki in sklicanje konstituante v svrho ustanovitve hrvatske ljudske kmečke republike, in je to svoje stališče zastopal v raznih člankih, spisih, resolucijah in na shodih hrvatske pučke seljačke stranke. Posebno ga dolži obtožnica, da je: I. Dne 2. februarja 1919. I. v Zagrebu na Izrednem glavnem zboru hrvatske pučke seljačke stranke, ki ga je otvoril z vzklikom »Živela republika« v svojem govoru Izvajal: »Mi smo večina na ozemlju Hrvatske, nas je štiri petine hrvatskega naroda. Kot ogromna večina smemo zmiront klicati in zahtevati hrvatsko republiko, hr-vatsko konstituanto. Zato zahtevamo hrv. konstituanto, ker vidimo, da so Slovenci ravno sedaj v takem strahu, da so brez pameti drli v ministrski in kraljevski centralizem. Smo za hrvatsko konstituanto, ker vidimo, kje se nam ruši naša v istin! narodna domovina Hrvatska, katero smo stoletja branili------- Zahtevamo in ne bomo nehali zahtevati, dokler ne dosežemo hrvatske konstituante, hrvatske republike. Ostanemo zvesti veliki ideji narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov —---------- Sedaj nočemo v imenu zunanjega, formalnega narodnega edinstva iti po drugi poti, da pridemo v Azijo' Macedonijo ali celo v Afganistan. Nočemo zunanji formi, edinstveni državi žrtvovati jedra, t. j. hr-vatstva in demokratizma. Zato hočemo' hrvatsko republiko in konstituanto. Na tej »Kako bi mogla pozabiti na to, ko je vendar ponavljala vsak večer ob nedeljah od mladih let! »Vera brez del je mrtva! —, Jakob to veste sami.« »AJ, aj!« je zaklical poštni nestrpno, »to je besedilo za skušnje; ne more biti bolišega, če hočete li po njem soditi človeka. Kako je bilo razpravljano?« »Tri oddelki. Prvič: Pravo naboženstvo je sila duše« — poštni jc prikimal: »to je vera« — drugič je skušnja življenja« — »dela« je zamrmral poštni — »tretjič: brez sile v duši ne more biti življenje dela.« »V tem ne vidim nič hudega, Marija. Naravno ni to čisto samoniklo, česar se ne pričakuje niti tu, niti tam. Ce se posavite na glavo, zagledate vedno novo dolino. Pridiga je bila zdrava in podučna. Se je li duhovnik dotaknil razmerja med Pavlom In Jakobom? Trdno sem prepričan, da jih ie skušal primerjati, če ima čez štirideset let.« »O pridigi ne piše več, Nato je šla v zakristijo in pokazala svoje cerkveno izpričevalo in duhovnik je bil v resnici ljubezniv, ko je zaslišal njeno govorico. »V trenutku ga je zapustila njegova andleščina in spregovoril je v prvotnem lirvatski konstituanti, v tei hrvatski repub-liki pozovemo svoje brate Slovence, Srb« ln Bolgare, pridite k nam, mi pridemo k vam------------- Prišel bo čas, ko bomo z dovoljenjem velikih demokracij naroda proglasili v Zagrebu veliko republiko. Prišel je čas, ko moremo našo hrvatsko domovino zgraditi kot vzorno državo ... a to bo federativna republika Jugoslavija.« Poslanica Wilsonu. II. Neugotovljenega dne začetkom me-scca marca 1919. je v Zagrebu sestavil in razposlal pristašem hrvatske pučke seljačke stranke izjavo, naslovljeno na mirovni kongres v Parizu v roke predsednika W!lsona v svrho podpisa, da izjavijo »po načelu mednarodno priznane pravice samoodlo-čevanja narodov, da so vsi za neodvisno hrvatsko kmetsko republiko, ln da zahtevajo sklicanje posebne hrvatske konstitu-ante, ta to brez pogoja prej, nego zvrši mirovna konferenca v Parizu končni sklep o usodi brvatskega naroda« in da pooblaščajo glavni odbor h. p. s. s. in njenega predsednika, da to njihovo zahtevo predloži mirovni konferenci v Parizu. Hrvatski protest. III. Neugotovljenega dne meseca februarja ali marca 1919. ie v Zagrebu sestavil notico »Protestations Croates« (Protest Hrvatov), v kateri protestira zoper dejanja, storjena po srbski vojski In njenih agentih, proti nameri, da se odstrani avtonomne institucije na Hrvatskem in proti nasilni agitaciji, katero vodi velika Srbija*, a nadalje zahteva, da naj bo Jugoslavija organizirana kot federativna republika, da se odstrani srbska vojska, da se more brez pritiska vršiti volitev v konstituanto, ln potem je to notico objavil v pariškem listu »L« Temps« od 16. marca 1919. Poročilo hrvatsklh kmetov. IV. Neugotovljenega dne februarja meseca 1919. Je v Zagrebu sestavil In odposlal: »Poročilo hrvatskih kmetov prosvetljenim in svobodnim velikim demokracijam v roke predsednika Wodrowa Wil-gona, osvoboditelja ln zastopnika malih narodov, sedaj na mirovnem kongresu v Parizu«, v katerem v Imenu štirih petin hrv. naroda prosi za neposredno mednarodno zaščito in pomoč, ker »da smo kmetje postali brez Izjeme nepomirljivi nasprotniki militarizma in uradniške policijske uprave, in da smo vsi postali prepričani republikanci, ter svoje narodno pravo vidimo samo v tem, da kot tisočletni narod ustanovimo na svojem tisočletnem, nespornem političnem ozemlju svojo hrvatsko neodvisno ljudsko republiko in da svojo republikansko Hrvatsko na svobodno Izbrani hrvatski konstituanti, priključimo nevtralni zvezni republikanski Jugoslaviji, čim naSl ftajbližnjl bratje Slovenci, Srbi in Bolgari osnujejo istotako nevtralne svobodne ljudske republike.« . ' Resolucija. V. Dne 8. marca 1919. leta je v Zagrebu sestavil ln predložil osrednjemu odboru hrvatske pučke seljačke stranke v odobritev resolucijo v devetih točkah, ki Je bila Izročena francoski vojni misiji v Zagrebu, ibdnosno italijanski vladi, v kateri navaja, da hrvatski prebivalci ne priznavajo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karadjordjevlč, ker je bilo to kraljestvo proklamlrano izven hrvatskega sabora, brez vsakega sporazumljenja in bre* Vsakega mandata hrvatskega naroda, dalje da ne priznavajo ne državno veče Srbov, Hrvatov in Slovencev, odreka se vsaka eakonska moč centralni vladi v Belgradu In protestira proti novačenju in barbarskemu načinu, ki se rabi pri tem, odreka zakonitost državni upravi v vsakem ^-iru, protestira proti kršenju t. zv. konstitucljo-nelnih pravic kakor tudi proti temu, da Je novi ban Hrvatske In Slavonlle Imenovan z ukazom doslej nepriznanega regenta Aleksandra, in katera resolucija se konCa z deveto točko: narečju. Doma Je iz Perthske grofije, seveda na jugu, druga sestrična njegove žene ima za moža brata župnika Iz Kildru nlje; vidite, kako Je navezan na Drumtochtl.« »Rekel Ji Je, naj ga šteje med svoje prijatelje, ker Je sedaj med tujci, naj pošle ponj, če bode v neprilikah, In Lili trdi, da sta se Ji vrnila ta popoldan v srce uteha In radost. Morete povedati sosedom, da se JI godi v Londonu dobro. Izreka svoje spoštovanje Dmmsheughu, a Jakobu Sontaru povejte, da LIH po njem povprašuje.« Ko Je poštni odšel, je prebirala Marlla zadnje odstavke v pismu še enkrat polagoma samo zase. »Duhoven Je molil za vse vrste ljudi, a ena prošnja, mislim, le bila za nas, babica: »Pomni na vse, za katere so njih prijatelji v skrbeh.« — Tu je počakal pol minute. Lahko bi bili slišali pasti iglo, a Ja* sem pristavila natlho: »Karlik.« »Ne žalostite se preveč radi njega, a nc obupavajte; on je mlad in nepremišljen, mogoče, da se brzo poboljša.« »Od svoje plače sem prihranila pet liber, ki vam Jih obenem v pismu pošiljam, zakaj nočem, da bi vedeli na pošti o naših razmerah.« »Zato mi, hrvatski prebivalci, zahte- J vatno na temelju prava samoodločevanja j naroda, priznanem po mednarodnem pravu, da bo naša hrvatska domovina In država organizirana kot nevtralna kmečka hrvatska republika ln da bo v to svrho sklicana posebna hrvatska konstituanta, prej nego bo pariška mirovna konferenca končno odločila o usodi hrvatskega naroda.« -- Shod v Vrapču. VI. Obtožen je dalje, da je na shodu v Vrapču dne 29. februarja 1920. izvajal, da mora kmetištvo vzeti vso oblast v svoje roke ter ustanoviti kmetiško republiko. Ko je tolmačil razliko med monarhijo in republiko, Je rekel, da mu je vseeno ali vlada Peter ali Pavel, da pa se mu zdi boljša republika, kier ljudstvo vstvarja zakone, da pa more v kraljestvu vladati tudi otrok z nočno posodico milijonom ljudi, v republiki je pa vedno izvoljen za predsednika najstaršl in najizkušeneiši. Na čelu narodovem mora biti samo tisti, ki si ga narod sam izvoli, drugi pa ne. Republika Je oblika države, ki jo hoče ljudstvo, ne pa dcralj. Govor je končal t vzklikom »Živela republika«. O državnih oblikah. VII. O tem je Radič dne 7. marca t. I. v Zagrebu na shodu Hrv. pučke seljačke stranke v svojem govoru navedel o absolutistični ln ustavni monarhiji ter o republiki navedel primer, da Je prva podobna piramidi, ki je spodaj široka, potem pa vedno ožja, na vrhuncu pa je ogromen kamen, kjer je kralj, pri nas Srb, podložno kamenje pa kmetištvo; kadar se to premakne, pade piramida in kralj. Kmetiška republika, Je rekel Radič, pa Je podobna narodnemu kolu, kjer se drže vsi skupaj. Koncem govora je zahteval diktaturo kme-tištva in ustanovitev hrvatske kmetiško republike. Shod v Saldov u. VIII. Tu je Radič dne 21. marca t. 1, govoreč o Rusiji, rekel, da uradniki ničesar ne delajo, temveč da hodijo samo na zabave in v gostilne, urad pa jim je deseta briga; sodnije so za nič, da so hajduško flškalskl, za nič da je tudi sedanja uprava, da so meščani, ki izrabljajo kmete, popolnoma nesposobni voditi državne posle, vsled česar mora kmetištvo prevzeti vso oblast v svoje roke, na sodnijah da Je treba postaviti kmete za kontrolo, v upravo pa Izšolane gospodarje In vso gospodo presejati tako kakor so Jo v Rusiji, kjer so generali In ministri pometali ceste, kar je lahko tudi pri nas. O državni obliki bo odločala šele konstituanta, ln vsak bo vprašan, ali hoče kraljestvo ali republiko. Tam ne bo majoriziranja, nego bodo odločevali posebej Srbi, posebej Hrvati, posebej tudi Slovenci. Ml (Hrvati) pa smo za hrvatsko kmetiško republiko in če bodo za republiko tudi Srbi in Slovenci, naj bo federativna republika, Če pa hočejo Srbi kraljestvo, naj Jim bo kralj blagoslovljen, naj ga Imajo. Kmetištvo hrvatsko naj bo torej složno, da čim prej prevzame v roke vso državno oblast ln ustanovi svojo republiko. — S temi besedami, pravi obtožnica, se je javno pripravljalo Izdajalsko podvzetje, da se del države SHS odtrga od drugih delov (§ 87. a. b. k. z.), * govori pod VI., VII. In VIII. je zasmehujoče In prezirljivo obrazlagal ustavno pravo vladajočega kralja In obstoječo obliko vlade In pod VIII. je Javno pozival in rval na nepokorščino proti vladnim oblastem in odredbam, hvalil dela, ki Jih zakon smatra za kazniive, zasmehoval niredbe ij| zakone in ščuval kmete proti meščanstvu, proti uradništvu Itd., s čimur je zagrešil zločin zoper domovino ln vladarja po §§ 90., 91., 92., 102 kaz. zak., kar se vse kaznuje po fi 90. n. st. § 91. V., 92. In 103. kaz. zak. z ozirom na § 69. sl. b„ oziroma na § 22. In 24. kaz. zak. (O poteku razprav« bomo poročali.) CHalte! Siril«! NAPREJ edini socijsllst' dnevnik slovenski. Strokovni pregled. »Bratovščlnski socljallzem« pri Angležih. Misel tega »bratovščtaskega socija-llzma« stremi za tem, spraviti v sklad osebno svobodo s socijalno obveznostjo, nadomestiti hoče skratka slepo stremljenje za osebnimi pridobitvami z veseljem do dela za blagor skupnosti. Predbojevnika te Ideje sta O. D. H. Cole (knjiga »The World of Labour) in Bertrand Rulfel (knjiga »Ro-ads to Freedom). Angleško stavbinstvo je v zadnjem času začelo praktično uresničevati to misel. Po raznih krajih se snujejo stavbinske bratovščine (družbe), ki bodo v kratkem strnjene v eno samo tako družbo. V Manchestru Je n. pr. taka bratovščina že prevzela v svoje roke zidavo hiš. Cilj skupne deželne stavbinske bratovščine je, vse stroke, ki pridejo v poštev pri zidanju hiš, združiti, da se takoj prične zidati to, kar ljudstvo potrebuje in mu Je v korist. Sedaj snujejo stavbinsko bratovščino v Londonu; štela bo okoli 50 do 60 tisoč delavcev. Prve in glavne naloge teh bratovščin so: Preskrbeti vse potrebne delavce za zidavo cenih hiš; opravljati vsa zidarska, pleskarska in zidarsko podjetniška dela, preskrbeti ves gradbeni materijal, pritegniti k delu tehnike, mehanikarje in upravno zmožne ljudi in sploh vse, ki bi radi sodelovali. Akcija Je nekaj veličastnega. Vodile Jo bodo strokovne organizacije, zastopniki in vodje bodo voljeni od delavcev. To naj bo kratek primer, da so angleške strokovne organizacije nastopile novo pot boja. Dočlm so doslej smatrale za svojo glavno nalogo, pribojevati svojim članom materijelne dobrine, bodisi v mezdah ali delovnih pogojih, in braniti, kar se Je že doseglo, da to še ne zadostuje, temveč da Je nujno potrebno delavstvu dati svobodo In samoodločevanje; in to hočejo dati sedaj v sličnih družabnih oblikah, kakor je zgoraj opisan primer o stavbinski stroki. Napredek avstrijskih strokovnih organizacij. Po prevratu 1. 1918. je število članov avstrijskih strokovnih organizacij znatno naraslo, naraščalo pa je tudi še celo leto 1919. Po poročilu strokovne komisije na Dunaju štejejo letos strokovne organizacije ogromno število 878381 članov, kar znači, da Je na novo pristopilo 115.573 članov ter da Je število od 1. 1913. sem za 46.000 večje kakor je bilo v vsej bivši Avstriji. V resnici je število strokovno organiziranih delavcev še večje, ker je strokovna komisija štela samo one člane, ki niso s plačilom prispevka zaostali dali kot 52 tednov. — Naraslo je število vseh različnih strokovnih organizacij. Zveza vrtnarjev, ki je prej Imela 145 članov, jih ima sedaj 2200. Unija rudarjev se ponaša z 10.000 novo pristo-pivšiml člani. Organizacija kamnoseških delavcev ima 1300 članov več. Juvellrji, zlatarji štejejo 2470 članov. Število članov mašinlstov in kurjačev se je več kot podvojilo; ravno tako tudi število organiziranih lesnih delavcev. Tekstilna stroka ima 85.000 članov, zveza krojačev in krojačlc 12.000, čevljarjev je na novo pristopilo 9560, peki so se strnili v skupno organizacijo živilskih delavcev, ki Je sedaj zelo močna. Hotelski, gostilniški hi kavarniški uslužbenci imajo svojo, 28.088 članov bro-Ječo organizacijo. Delavstvo kemične Industrije, ki Je Imelo prej le 17.617 organiziranih članov, Jih ima sedaj 60.000. Stavbinsko delavstvo beleži 30.000 novo pristopivših članov. Opekarji štejejo 4000 članov; knjigovezi imajo za 50 odst. več članov. Drž. zveza bančnih in hranllničnih uradnikov Izkazuje 2000 članov več, centralna zveza trgovskih nastavljencev pa ima za 40000 več članov. Zveza Industrijskih nastavljencev, ki Je pred vojno imela 5000 članov, jih ima sedaj 46.676. Zveza poštnih nastavljencev, ki se je ustanovila šele po prevratu, šteje že 70 odst. vseh poštnih nastavljencev. število železničarjev, strokovno organiziranih, se je Se več kot izenačilo • številom članov bivše skupne organizacij® v Avstriji pred 1. 1918. Zveza trgovskih ln transportnih delavcev razpolaga s 55.000 Člani. Poleg naštetih je še mnogo manjših strokovnih organizacij, ki so nastale šele po vojni ln že kažejo lep napredek. — Od L 1919. Je bilo glavno stremljenje vseh teh strokovnih organizacij, da se izboljša vsled neznosnih razmer gmotni položaj delavstva potom zvišanja plač in priznanja dra-ginjsklh doklad. V tem oziru so se dosegli naravnost razveseljivi uspehi. Železničarji so si Izvojevall tudi še to-le: Udejstvitev osemurnega dela za različne službene kategorije, imenovanje poduradnikov za uradnike, služabnikov za poduradnike v ceil vrsti službenih skupin, definitivno name-ščenje mnogih, doslej dninarskih delavcev po tri- do petletnem službovanju, namesto dve in pol-, tri- ali večletne avanzačne dobe na višje plačilne stopnje se je uvedla dvoletna avanzačna doba. Za delavce so se dosegle tudi temeljne plače in še mnogo drugih stvari, ki pa jih tu ne bomo navajali, ker bi bilo mnogo preobširno. — Zveza kemičnih delavcev Je n. pr. dosegla, da so se plače delavcem zvišale v skupni vsoti za 13 milijonov 832 tisoč. Živilsko delavstvo je sklenilo 123 pogodb in znaša zvišanje plač 87,428.000 K letno več. Tekstilno delavstvo je doseglo zvišanje plač skupno za 50 milijonov itd. itd. Koliko so strok, organizacij« pomagale svojim članom tudi drugače, n. pr. v stiskah ali brezposelnosti, ni treba omenjati. — Izvestilo avstrijske strokovne komlsiie, kakor smo ga ravnokar tu podali v kratkem eksceptu, je pravi kulturni dokument avstrijskega delavstva, ki značl o velikem napredku strokovno organiziranega proletarijata v vsakem c -iru. Zavednost tega delavstva se je, kot kažejo ogromne številke, silno povzpela. Delavstvo Je kulturno napredovalo. Našemu Jugoslovanskemu proletarijatu in posebej še slovenskemu delavstvu moremo tem potom le priporočati, da se zamisli vsa ta dejstva in potem tudi ono pokaže svojo moč. Tudi naše delavstvo je napredovalo, vendar pa ga čakajo še mnoge dolžnosti. Politični pregled. + Kancelparagraf In »Večerni list«. — »Neodvisen« dnevnik, to se pravi: od resnice, hčerke božje, neodvisen dnevnik »Večerni list« dela že nekaj tednov vodo s kance! paragrafom. Včeraj pa je zapisal, da Je kancelparagraf padel — v vodo. NI čuda. Vemo pa, da mu je strašno žal zato, ker klerikalci so si pač najbolj želeli —< kancelparagrafa, da bi mogli vpiti, kako so zatirani in teptani. In joj — sedaj je to padlo vse v — vodo! t Nad državno avtoriteto. »Slovenec« je pod tem naslovom v včerajšnji številki priobčil notico, ki Je neresnična od prve do zadnje vrstice. Shod v Kočevju Je bil po mnenju zaupnikov Jako dobro obiskan; ako bi klerikalci imeli take shode v Kočevju, bi pripovedovali o ogromnih množicah! Po koncu shoda Je pač ostalo okrog 15 so-drugov, ker se je vršila po shodu posebna konferenca tamošnjih funkcijonarjev. Da je kdo »strastno napadal političnega uradnika« na shodu, Je navadna klerikalna laž, kakor je sploh lažnjiva In neresnična cela notlca.Ako »Slovenec« misli, da je prav, če se obsodi ubogega delavca na pet mesecev zapora In 10.000 K kazni, ker se je zagrešil proti »predpisom o zborovanjih«, potem seve kaže jasno: kaj čaka neklerikalne ljudi v klerikalni državi. Teror je, če se človeka po nedolžnem obsodi, ako se človek pritoži proti krivicam, ki so se nedolžnim ljudem zgodile. — Anton Kristan. + Državni proračun In železnice SHS. »Hrvat« piše: »V državnem proračunu, ki bo prihodnje dni predmet razprav v nar. predstavništvu, se predvideva tudi stoodstotno povišanje cen železniških kart, da se pokrijejo stroški železnic. Med tem pa nam je znano, da gospod Korošec ni noben štedljivec, kadar gre za strankarske Interese njegove stranice. Znano nam Je, da s« je po vseh gimnazijah nagovarjalo dijake, da gredo na orlovski kongres v Maribor, ter da se jim Je v to svrho ponujalo brez- »In če bodete pisali Karlu, priložite mu libro, kot spomin od njegove sestre. Ostale Stlrl dajte na dolg v Mulrtownu. Ne smete sl misliti, da se preveč ženem ln da sl odtrgavam. Celo leto sem Izdala Sest liber za obleko In neke malenkosti, tri za cerkev, a ose n ml Jih je ostalo za dolg. Ko splačave zadnji krajcar Karlovega dolga, vam kupim v Londonu najlepšo črno svilo, In če bode le količkaj mogoče, pridem poleti na proslavo sveti večerje, ta skupaj prlstoplve k mizi gospodovi.« »Dve pošteni ženski,« Je dejala Marija sama pri sebi, »ali on ostane ničvrednež — In vendar, če bi sedaj stopil čez prag, dala bi mu obleko s telesa, in LIH tudi — samo da bi mu pogledala v oči ta slišala njegov glas!« (Dalje prih.) Tinja: S promenade. V maju je bilo, mogoče pred leti ali lani ali letos. Kostanji so cveteli, v zraku je dišalo po svežosti In solnce Je razsipavalo tenke, ostre žarke, da je tu i tam zažarel cvet v rdečebell barvi, da »o tu 1 tam i zablesteli listi kovinasto, svetlozeleno. Ko-| stanji so stali ponosni, mogočni In praz-1 nični, vsi lepo uravnani, simetrično uvr- ščeni, kot bi delali špalir širokim belim cestam, ki so se vile v njihovi senci. In pod temi kostanil, po teh svetlih cestah se je zibala množica počasi in lahno, kakor se ziblje lahen val vznemirjen od mehkega vetriča. Množica, vsa lepo in dišeče opravljena se ie šetala, promenirala ob mehkih akordih močnega orkestra in se polagoma razvrstila v pare. Pa lepo so bili razvrščeni ti pari: gospod z gospo, mladenič s mladenko, gospodje * rožami v rokah, gospe in gospodične pa zrdečimi vrtnl-call na prsih in belimi ob pasu. II kostanji so cveteli in solnce Je sijalo In pari so promenirali roko v roki in svilene obleke so šumele In čreveljčki rumeni in beli in lakasti so se svetili, ustna in lic« danes vsa mlada so se smejala in ženski vratovi, globoko dekoltlrani so se belili ta različni parfemi so se mešali v zraku * aromo kostanjev in jo oskrunjalL Godba pa Je ritmično prehajala iz mehkih akordov ln vedno ta vedno naraščala in se Izlila v šumeče, močne, prešerne poskočnice, da je valovalo ozračje, da so v plesu zračni valovi zavijali visoke bele hiše, da so močni godblnl zvoki priplesali do siromašnih stanovanj, da so trkali lahno l na tillhova okna. zaBtliivo pošepet^vali ta vabili siromake na promenado. »P»ikakl’ bi šli, ko ni niti obleke; pa kako bi šli mi obrazi vsi zgledovali, ko b! se nad našimi od dela trdim! rokami zgražati; pa kako bi šil, ko ni niti obleke; pa kako b ill ml delavni med praznične, težaki med gospodo!« Pa niso šli, ostali so doma v svojih revnih stanovanjih, siromašni med siromašnimi in tudi svojih otrok niso pustili od doma. Qodba na promenadi Je pa divje Igrala, zvoki orkestra se niso menili za siromake, plesali In Igrali so se dalje, kot bi se ničesar ne zgodilo ln gosposki pari so promenirali. — Na sredi promenadnega prostora, križišču, kjer j« peljalo osem cest na vse strani, so se ti pari ustavljali ln gledali ob kandelabru sedeče ženske. Sam bogvedl odkod In kedal sta se vzeti ti dve ženski, ki sta bili rujavega trdega obraza, nagubanega čela, trdih, tresočih rok. Obe sta bili zaviti v slabe ponoiene cunje, obe »ta sedeli ob kandelabru kot dve mumiji; eni je drsel med prsti rožni venec in njena ustna so šepetala tiho molitev, druga, in ta Je bila slepa — je pa urno tipala s tresočo roko po beli poli in brala z monotonim, pojočim glasom iz Cankarjevega »Za križem«: »Ne ozrite se v prokletstvo plačne železniške karte za ta izlet. Trebi), je pri tem pomisliti, da je orlovska organizacija popolnoma strankarska institucija. To s« torej pravi v škodo države favorizirati svojo stranko, kar je nedopustno.« + Značilno za klerikalno politiko. V nekem madžarskem listu čitamo sledeče* Na seji madžarskega parlamenta z dne 25. m. m. je tajnik krščansko socijalnlh strok, organizacij, Jožef Szabo, predložU dva' predloga za boljšo oskrbo ln boljše plaS« delavstvu. Toda klerikalci so se kompaktno dvignili proti tema dvema predlo« goma in so kričali: »Ne rabimo nobenega, pa tudi krščanskega boljševizma ne!« N* Isti seji pa se je tudi zgodilo, da je ostro ožigosal grof Pallavicini postopanje vlade, ki podpira kapitaliste. Interpeliral Je proti dovoljenju vlade, da sme blagovno-prfl“ metna družba izvažati žito s 100 milijonom kron dobička. Delavcem torej niti skorjic* kruha kapitalistom pa 100 milijonov! To J9 bilanca klerikalne politike 1 ,+ Predsednik Masaryk je sankcioniral zakon o odkupu vojnih posoMl ta o razpisu četrtega državnega posojila. ,+ Demokratični konvent Je izvolil za predsedniškega kandidata Združenih drža* Coxa. Burna seja italijanske zbornice. Proti militarizmu. Listi poročajo iz Rima da ie po govorih nekaterih radikalcev, ki so izjavili* da pogrešajo v Glolittijevem programa točnejšlh izjav o vnanji politiki, govoril general D! Giorgio, poslanec liberalnf stranke, o ureditvi vojske. Po njegoveffll mnenju je glavna napaka Bonomijeveg«! načrta za preureditev vojska ta, da je pro« vizoren, ker da treba imeti v sedanjih vojnah veliko silo na razpolago v času iz* bruha sovražnosti. Obramba države mori temeljiti na vojnih izkušnjah in zato s« mora uvesti sistem »oboroženega naroda"* Govornik ni mogel nadaljevati svojega govora, kajti na strani socijalnili demokratov je nastal silen hrup, iz katerega so stf slišali samo klici: »Morilec! Morilec n® sme govoriti!" Prišlo Je do manjših spopadov med posameznimi skupinami in Sele* ko je velik del socialnodemokratskih poslancev odšel v znak protesta iz dvorane* je mogel Dl Giorgio nadaljevati svoj govor, v katerem je poudarjal, da je treba revidirati sestavo vojske in izčistiti, zlasti Iz častniških krogov one elemente, ki sc* zapleteni v razne škandale, kakor so dokazali zadnji dogodki. — Glede jadranskega vprašanja je izjavil, da se še ni nri--bližalo rešitvi. Priznava, da bi bila mogla rešitev, ki jo je zastopala takozvana „stran-ka odrekanja", predstavljati dobro rešitev, samo če bi se res moglo doseči, da bi Ita-f lija imela ob svojih mejah prijateljske narode. Da se doseže ta cilj, Je dejal Di Giorgio, bi se bila vsa italianska zunanja politika za vojne morala voditi v drugačnih smereh in predvsem bi se moralo zavzeti drugačno stališče proti Jugoslovanom. Sedaj pa iznašajo Jugoslovani nasproti našim spravljivim namenom vsak dan nesprejemljive zahteve, ki imajo značaj podjarmljenja. Evropa bi bila gotovo izšla mirna Iz vone, če bi ne bila v versailleskl pogodbi prevladala nasilna načela pri določevanju meja raznih držav. Potrebno Je torej, da se napake one pogodbe odpravijo. Pri reševanju jadranskega vprašanja se ne sme pasti v iste napake. Italija mora' imeti na Jadranu dobra vojaška jamstva* ker vojna je dovolj dokazala, kako važnost’ Imajo za Italijo, ki s svojo veliko mornarico ni bila kos majhni avstrijski mornarici, ki se Je opirala na izvrstne strategičn<* točke. Ako se mora kaj popustiti, naj s* popusti samo tedaj, če to zahteva višja in nepopustljiva sila. Odložitev rešitve to-j ga vprašanja ne more nikakor Scodlti j ristim Italije, četudi ■ kanske žrtve. — Kar se vem vnra^ania le IziavU, da odobrava program “J oa le. da se ne oskruni «»** vlade. Treba pa italijanske zastav^v Albaniji^ In da zavez- In trohnobo, vsi vi tisoči in miljoni, ki st« koprneli z menoj!« Vsi vi ponižani in užaljeni, vsi vi zasužnjeni in obremenjeni, — zdaj, ko je naš dan, pojte hozana M aleluja! Iz bičanja in iz križanja, Iz sramoti in trpljenja je vzrasel naš dan, do nebes se je povzdignil naš križ — pojte mu hozana in aleluja!« — Slepa ženska Je brala dalje monotono, pojoče in kmalu j« ostala sama s svojo družico, brez gledalcev, brez poslušalcev, revna kot je prišla: kajti prijetneje Je poslušati valčke vesele godbe in prijetneje se ozirati po mladih parih. — Slepa je brala, in pari so mimo nje promenirali in sredi stavka jo Je njena sodružica prijela za roko ln ji šepnila: »Pojdiva, tu ni ničesar!« In 811 sta — brea. daru kot sta prišle — s sramoto in bolečino v srcu, hitro, tihi, nemi, kjer Je bil* najmanj ljudi. Se-le doma JI je njena spremljevalka šepetajo in boječe vzdm nila:»Draga moja, tudi jaz bi bila danes ra» brez oči, veš slepa kakor si ti...« ni dalje govoriti, obe sta se zjokali, tiho kali — a na promenadi so pa cvete stanii In solnce Je sijalo in j*04* 0j3 Igrala In pari so promenirali r0 ° SQ sg in ustna in Ilca vsa mlada ln sv i smejala. Stev. 155. NAPREJ. Stran n. f Aiki pripoznajo, da spada Albanija pod Italijanski vpliv. Nobena država se ne bo smela nikdar dotakniti njene neodvisnosti Poudarjal je nadalje, da je Italija izgubila s svojim vedenjem v Libiji veliko od svo-iega ugleda po miru v Auchyju in tekom vojne. Smatra, da je bilo napačno pogajali se z domačini in Sim dati posebno ustavo. Italija bi bila morala, po mnenju generala 01 Giorgio, postopati z libijskimi domočinl kot z vazali, ker se mora kolonijalna politika vodit! po teli načelih! Kolonije se najprej osvojijo, potem uredijo in nato Izko-ahT1'0' ~ Omenjajoč Giolittijeve izjave o Albaniji priznava, da je dobro, če se ne ^ete v Albanijo v svrho novih vo-s" ‘! pus*olovščin, toda ne priznava, da bi It ,.lnora*° VsIed tega dovoliti, da ostanejo U-insJre zastave in vojaki v Valoni brez rambe. Govornik je zaključil svoj govor Pozivom na vlado, naj vodi politiko „do-0,110 zmage nad stoletnim sovražnikom." Dnevn« vesti. Povratek diiaštva. Po sklepu finančnega ministrstva bodo vsi vseu-čiiiščni diiaki. ki imaio državne šti-Dejidiie. dobil za Dotne troske za povratek v domovno do 200 frankov. Niihovim roditeljem ie dovoljeno, da v isto svrho polesr teera kuDiio še 100 fankov do državnem kurzu in iih pošljejo sinovom. Roditeljem drugih di-Sov ie dovoljeno, da do državnem nJtr sb10'"'0 '^00 frankov za pot- kov 7°o vrt,u t«ra Da še 350 fran- m ieventuelne izredne troške. n?cah Vfre(^D'si 0 vožnjah na želez- br ?re zdai na peron, ne da čati 1 h ■ vozni bo moral pla-hrp„ a'nar globe; kdor pa vstopi ?nn.-oi °?nvea ^stka v osebni vlak. bo „ , fr hlačati 10 dinarjev dobe. Ako ‘Oti sprevodnik v železniškem vla-u Potnika brez vozneea listka, mo-a Plačati vožnjo dvakrat. Gjeneral Dukič, ki ie prišel v Ljub* 'lano kot naslednik generala Smilia-^■ča. se ie baie takoi orve dni izrazil, da »ne prizna slovenskega iezika ne v Rovoru. ne v pisavi.« Ce misli ta Sosnod uvellaviti tudi v Slovenili manire in nazore, s koiimi se ie odlikoval v Dalmaciji in vsled koiih ie bil od tam pognan, mu povemo kar naprei. da se hudo. hudo moti. Slovenija ni ne Albanija in ne Macedonija Go-sood ceneral se bo moral že navaditi, ua ie Dri nas zadnii »redov Dlsmen...«. Pravoslavno cerkev bodo začeli kratkem graditi v Mariboru in se ravnokar snuje tozadevni pripravljalni odbor. , Gospod VI. Fabjančič, od beleraj- t komunistov imenovani začasni urednik »Rdečega Prapora«, nam ie 2 ozirom na včerajšnje naše tozadevne objave poslal nekak popravek. Ker ,s'i ne odgovarja postavnim predpisom, smo ga vrgli v — koš. Smrtno obsodbo ie izrekla porota niariborska dne 3. t. m. nad 46-letnim Jozefotn Malijem, ker ie zavratno nniorii svojega očima Petra Mlakarja. n ’^sto Celje ali Maribor gotovo T dede čistosti naši »beli« in rj1, Oblaki prahu se dvigajo — sv;,?, v i>re(Jini mesta za Imblian-mi^nlr«r?va,em' av tomobil! in voz-Čen K J?a n'°/a č!°vek postati ieti- m bacili. le marono ali na nič ni 0 malc>- stratovci se Da za to Ina2‘- -- Najbolj zanemarjena ztuenl'o. Sv. Pe.ra cesta, ^ier se o^obihiem poznem prometu na tei cesti doli znano »temeljitostjo«. Piše: »plkov-no I!SS so naorosili za soldar- štraSUr1" F ,clt“lul“: v Bekradu da rt- °€kovst{1 mojstri, sposdo-r ln ne pomniki! Pekovski omočniki! Pekovski pomočniki sto-^ na strani občinstva in mestne obuj*?- ki hoče. da bo cena kruhu — ie v ' btFalk so napravili mojstri ho-Veg . ,v^e zaraditi i dulie pliačkati« §trafil.ni Pa ie — seve. kdo naj Štraii^aJc'ot Pomočniki! — mislil, da gal § ^ Pomočniki in koi se ie zla-deIav<;k,Sel)n'ni namenom, da škcdiuje Doinočnvtvari* da — da so pekovski nanje orosili za solidarno oosto-Smnin ' — mesarske pomočnike! m£Ia Pa taka! ListM«n,tMn*s*'^no naS^e. »»Večernemu nesrmri t sec*a* vsa|k delavec, ki so nist in 010 zadere nad kom. ktomu-hvniii useve- ?udno to ni Poi leta je lludi °muniste kot n^jdostojne.iše dai t '.takrat ie bil v opoziciji. Seski lkt° vlac}ni. takorekoč krallev-— km« • se^ai na zmerja delavce s komunisti. Kakor Dač kažel Iz stranke. Ljubljanska podružnica »Svobode« priredi v nedetto 11. talila po* poldanski izlet v Tacen pod Šmarno goro. Zbirališče iz Vomatske podruž-žnice ob pol 2. uri pri Mausarju, nato skupen odhod na glavno zbirališče pred pivovarno Union, kjer se zbirajo sodrugi in sodružice iz glinške in ljubljanske podružnice. Za šišensko podružneo ie zbirališče pred cerkvijo Starši pripeljite svoie otroke s seboi. Šoštanj. Podružnica del. izobraž. društva Svobode v Šoštanju priredi v nedeljo dne 11. julija 1920 ob 3. uri popoldne v prostorih hotela Union delavsko prireditev z zelo obširnim sporedom. Kot uvodnik bo primeren govor o izobraževalnem društvu, nato deklamacija o „Svobodi“, spisal s. Pitamic. Predaval se bo Bezručev „Rudar“, Aškerčeva ..Celjska romanca”. Sodelovala bosta tudi učenca dramatične šole ss. Košič in Marn iz Celja, ki vprizorita pantomino »Norec«, orireieno od g. Skrbinška. Dramatični odsek „Svobode“ predstavlja E. Kristanovo komedijo „Uspeh“. Po predstavi je prosta zabava. Vabimo vse sodruge in prijatelje iz bližnje in daljnje okolice, da se te prve delavske predstave udeležijo v kar najobilnejšem številu. Na izletu v nedeljo dne 4. julija je daroval g. Buria 20 K za »Svobodo« Hvala lepa! Kovinarii v soboto popoldan ob poloetih seia centralnega odbora. Seia ie važna: oolnoštevilna navzočnost potrebna. — Tajništvo. Seia podružnice kovinarjev »Ljubljana« se bo vršila v petek 9. t. m., v društvenih prostorih, takoi po delu. — Načelnik. listnica tajništva ISDS. SocHaliste - urarje, ki bi hoteli iz-nrememti svoje mesto, orosimo da naznanijo to na centralno talništvo J.sUb v Lmbliam. poštni predal 168. (Vesli L DL1.) PREVOZ SARAJEVSKIH ATENTA-TORJEV. Sarajevo. 6. Včeraj ob šestnajstih ie dospel v Sarajevo vlak s sarajevskimi atentatorji: Gavrilom Principom. Trifkom Grabežem. Nedeljko Čub rilovičem. Jakobom Milovičem, Mitrom in Nedeljkom Terovičem. Prvi triie so umrli v trdnjavskem zaporu v Terezinu, drugi trije pa v Moel-lersdorfu. Po ekshumaciii v Terezinu so lih položili v družinsko grobnico terezinskega glavarja. V Terezin te prišla o priliki sokolskega zleta de-putaciia naših Sokolov in praških dijakov pod vodstvom g. Steva Žakula. starešine bosanske sokolske župe ter g. dr. Lazo Popovič in dr. Bogdan Vidovič, da Drevzameio smrtne ostanke. Zaboje so s cvetjem in venci okrašene prenesli v Prago, od tam pa drugi dan Dreko Gradca in Zagte-ba v Bosanski Brod. Dne 4. t. m. so jih s posebnim vlakom odoeliali v Sarajevo. kier iih bodo jutri slovesno pokopali s smrtnimi ostanki Velika Gabriloviča. Miška Jovanoviča in drugih. VOJNI ZAKON BULGARIJE. Belcrad, 7. »Politika« dobiva iz Pirota vest. da ie vlada Stam-bulmskega predložila sobranju zakonski Dredlog. 'tfo katerem nai se v volni mobilizira vse moško in žensko Prebivalstvo od 20. do 45 leta. Vsi mobilizirani delavci in delavke bodo nekai časa morali delati za državo, m sicer moški 12, ženske pa 8 mesecev. Porabili iih bodo za gospodarsko obnovitev države, za graditev in Dooravilo mostov, cest. železniških Drog. hiš. telefonskih in brzojavnih Drog itd. NOVA AVSTRIJSKA VLADA. Dunaj. 7. V današnji seji narodne skupščine so se izvedle volitve državnih tajnikov in podtajnikov. Predsedstvo kabineta in vodstvo državne pisarne je poverjeno državnemu tajniku dr. Mayerju, ki je kot državni tajnik brez portfelja vodil pripravljalna dela za ustavno in upravno reformo. Za namestnika v predsedstvu kabineta in vodstvu državne pisarne je Izvoljen državni tajnik Hanusch, notranje posle in pouk prevzame državni tajnik dr. Breisky, vodstvo državnega urada za pouk državni podtajnik dr. Glockl, vodstvo državnega urada za bogočastje državni podtajnki Niklas, pravosodje dr. Roller, finance dr. Reiscii, poljedelstvo in gozdarstvo Haueis, trgovino, obrt in Javna dela Helnl, socialno upravo Hanusch. Za pomočnika v zadnjem državnem uradu je izvoljen državni podtajnik dr. Resch, kotvodstvo oddelka za ljudsko zdravje prevzame državni podtajnik dr. Tandler, zunanje posle dr. Ren-ner, brambo dr. Deutsch, ljudsko prehrano začasno nihče, promet državni tajnik dr. Pesta. Kabinetu pripada razen tega tudi državni tajnik dr. Ellenbogen kot predsednik komisije za socializacijo. STAVKA V DUNAJSKI ELFK-TRARN1. Dunaj. 7. Delavci dunaiske mestne plinarne in elektrarne so danes od 10. do 11. vprizorili enourno demonstracijsko stavko, vsled česar so se ustavili vsi vozovi električne cestne železnice. Delavci so stavkali, dapod-krepiio svoie nove zahteve. Po včerajšnjem sklepu bodo delavci ome-nlenih obratov popolnoma tfsfavill delo. ako do določenega roka ne dobe povelinetra odgovora. ITALIJA PONUJA ALBANIJI SPORAZUM. Belgrad. 6. Iz Pariza se Javlja. da je Italija ponudila Albaniji nastopni sporazu: Priznanie vlade v Tirani, neodvisnost centralne administracije., absolutna evakuaci-ia italijanskih čet s teritorija vse Albanije. izročitev žendarmeriie in policije. dalje da se dopusti Italiji, da izvede obrambna dela pomorskih položajev in da zgradi radio-telegrafič-no oostaio na Sasenu. Italiii se odstopijo studenci sladke vode pri Valoni. da se morejo ladie preskrbeti s pitno vodo. dalie da se izplača Italiii del troškov. ki iihje imela z gradnjo cest in pristanišč. Albanska vlada bo v svojem imenu rekrutirala 50.000 vojakov v obrambo države proti srbskim pretniam. Italijanska vlada .je izjavila, da ie aniisrbska in amtigrška in da ie v interesu Albanije same. da vodi skuDne interese z Italijo, ki ii z obečanjem Ar gi rok astra jamči neodvisnost države. ALBANCI V VALONI. Pa riz. 6. »Temps* javlja iz Londona: Kljub dementiiem se vseeno potrjuje vest. da so Albanci zavzeli Valono. Večina italiianske garnizije se ie zatelda na voine ladie. Pri novem brezuspešnem poizkusu vzeti mesto, so imeli Italijani 485 mrtvih in mnogoštevilne ranjence. Albanci so unlenih 7 topov in 39 brzostrelnih topov ter 7000 vojaških pušk, BOJKOT PROTI MADŽARSKI SE BO NADALJEVAL. Amsterdam. 6. Dne 4. t. m. ie imel urad mednarodne zveze strokovnih organizacij sejo in ie odobril poročilo tainika zveze glede porazgovorov. ki so se vršili na Dunaju o ukinienju bojkota proti Madžarski. Seja ie sklenila. da se bojkot nadaljuje. Urad nai stopi v zvezo z organizacijami. k;, pri-liaiaio v poštev glede poostritve sredstev za jzvalanie bojkota. ODGODITEV NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBOR 4. Berlin. 6. V svetu seniorov državne zbornicc se vsi DoslancI strinjajo glede tega. da ni mogoče, da bi zbornica poslovala^ dalie.^ dokler so vsi ministri v Spai. Državni zbor se ie torei danes odgodil do konca iuliia. ko je rešil nekai vprašani ter obravnaval Dredlo2_elede davčnega odbiit-ka od delavskih plač. VPRAŠANJE PLEBISCITA V ZAHODNI PRUSIJI. Berlin. 6. Kakor iavliajio večerni listi iz Mairenv/erderja. prosijo Poljaki v novi protestni noti. naslovljeni na vrhovni svet v Parizu, da bi se liudsko glasovanje v Zahodni PrusHi preložilo nalmani za dve leti in utemeljujejo svoio Drošnio s tem. da so Nemci ori sestavi volilne liste goliu-fali. Medzavezniški^ komisiji v Ma-r!enwerderju očitajo, da izrabljajo čas v korist Nemcem. Preiskava medzavezniške komisije le dognala neutemeljenost poljskih domnevani. VRAČANJE UJEJTN1KOV IZ RUSIJE. Dunaj. 6. Nemško-avstrijski urad za vcine ujetnike naznanja, da ie do-soeio na postalo za vračajoče se vojne ujetnike Leopoldsau 4. t. m. 24 Ju-Jugoslovanov in Madžarov. 5. t. m. pa 12 Nemcev. 120 Madžarov. 17 Jugoslovanov in 3 Italijani. Dunaj. 7. Parnik »Džunku Maru« je dospel v Trst s 386 Avstrijci. 43 Nemci, 50 Poljaki, potem Ukrajinci in Jugosloveni. Moštvo se je danes dopoldne izkrcalo in se nemara nocoj odpelje domov. Iz Beljaka utegne transport jutri zvečer dosoett na Dunaj. KONFERENCA V SPAI. Spai. 6. Druga seia konference, katere so se z nemške strani udele- žili državni kancelar Fehrenbach. mi- i nister za zunanie stvari dr. Simon s in državni brambni minister dr.Oess-ler ter general von Seeckt. se ie otvorila ob 16.30. Državni brambni minister ie takoi začel razvijati vprašanje razorožitve in je opisal sedanji Doložai. Nemčija te voini matenial že skoraj Dopolnoma oddala, dasi o nekaterih točkah obstoiaio razlike v naziraniu. Nemška vlada potrebuje 200.000 mož. ki oredstavljajo minimum tega. kar Dotrebuie Nemčija spričo Dolitičnih nemirov. — Nato le povzel besedo angleški ministrski predsednik Llovd George in je navedel točke, v katerih očitalo zavezniki Nemčiii. da v vojaških zadevah ni izpolnila mirovne pogodbe, zlasti da državna bramba namesto 100.000 šteje 200.000 mož, da ima Nemčija 50 tisoč strojnic, namesto 2000 in 12.000 topov namesto 280. Oddala je sicer uo!drugi milijon pušk in iih ie polovico uničila: ni dvoma, da iih ima Dre-bivalstvo ie zelo veliko množino. Posest oušk Domenia veliko politično nevarnost. Zavezniki so od nemške vlade pričakovali, da bo doDoldne Dredložila gotove načrte, kako hoče izvesti izročitev tega orožja in znižanje vojske na 100.000 mož. — Državni kancelar Fehrenbach ie nagiašal težave določitve natančnega načrta. Ako zavezniki zauoaio Nemčiji in ii DušČaio sredstva za uveljavljenje svoie moči potem bi Iažie ugodila željam zaveznikov. — Llovd George je ostro odgovoril, da zahtevalo ali-iranci jasnih podatkov in številk. Konferenca v Soai smatra za potrebno. da se na nii stvarno razoravlia. Pošiljati si note. nima več smisla/— Dižavni brambni minister dr. Simons ie priDomnil. da ie dvomljivo, ali se bodo jutri dopoldne mogli predložiti gotovi načrti. Llovd George mu ie odgovoril da ima nemška delegaciifl za to dovoli časa. — Priliodnja sela v sredo ob 15.30. VELIK PORAZ POLJSKE. Beograd, 6. »Politika11 objavlja nastopno brzojavko iz Londona: Po poročilih iz Berlina v tukajšnjem socialističnem listu „Daily I1erald“, je imela velika boljševiška ofenziva proti Poljski uspeli. Druga poljska ar-mija je toliko trpela, da so jo morali odpoklicali s fronte. V okolici Kijeva so bile drugi armadi v zaledju presekane komunikacije. Poljska vojska se je začela na vsej fronti umikati ter je poprej uničila vsa skladišča. „Daily Tellegraph“ poroča iz Varšave, da so vsi novi poljski rekruti od 25. do 30. leta pozvani pod orožje. Moskva, 7. Rdeče čete zasledujejo bežečega sovražnika in so zased-se mesto Rovno. Zajeli smo mnogo vjetmkov in vojnega materijala, med tem dva oklopna vlaka, dva tanka, dva topa, brezžično postajo, petsto konj in mnogo železniškega materijala. V odseku Proskurov so rdeče čete prodrle utrjene postojanke Poljakov in v boju zavrnile sovražnika. Na postaji Komorovski smo uplenili 8 vagonov s transportnim materijalom in en voz z francoskimi šrapneli in ročnimi granatami. Novice. — Zanimiva prikazen v klerikalnem mariborskem listu .,Straža". Ta list prinaša nasledilo humoresko: ,.Zanimiva prikazen*1. Naši liberalni listi napadajo in blatijo sv. Očeta Benedikta XV. — Turki pa ga stavijo! V Carigradu so namreč pred kratkim postavili papežu krasen spomenik i napisom: ..Dobrotniku narodov — brez razlike narodnosti in verolzpovedanja — v hvaležno priznanje — vzhod.“ Pomenljivo Je, da so se prispevki za spomenik pobirali samo pri Turkih in da se je več nabralo, kakor je bilo potrebno." — Izpred mariborske porote poroča »Mariborski delavec": „Ne na zatožni klopi, na finem stolu sedi s krasno vrtnico odi-čen rlmo-katoliški duhovnik, bivši vojni kurat, sedaj urednik ..Slovenskega Gospodarja" Januš Goleč, sin znanega gostilničarja „Pri Wi!sonu" v Mariboru. Obtožen je, da je napisal In objavil v *SIov. Gospodarju" v zadnjih štev. leta 1919. In v prvih štev. leta 1920. po piscu podpisane podlistke ..Sedlard". V teh podlistih Je na časti žalil vse Sedlarce, torej tudi one, ki nastopajo kot obtožiteljl. S priobčeujein tega podlistka je obtoženi Goleč kot katoliški duhvnik in urednik brez navedbe dejanj vse Sedlarce sumničil zaničljivih lastnosti in mišljenja ter jih izročil javnemu zasmehovanju. Po naših postavali je s tem zakrivil pregrešek žaljenja časti v smislu b ^i., (po Jezusovi postavi, evangelij sv. atevj 5, 22—24 pa »zapade peklenskimi ognju.") Socialistično društvo za pravo- ln državosjovje so ustanovili socijalistl v Avstriji s sedežem na Dunaju. Naloga tega društva je, pospeševati Izgradnjo prava in znanosti sploh v socljalističnem smislu. Član društva je lahko vsak, ki stoji na stališču socialističnega svetovnega nasora it se teoretično ali praktično udejstvuje na' pravnem, ali državoslovnem polju. V odboru društva so odlični socijalistl avstrijski, n. pr. dr. Renner, univerzitetni profesor Grlinberg in drugi. — Huda solčna kopel. V Gradcu se ja pripetil ta-le slučaj. Privatni nameščenec Tv. Horvat je jemal solnčno kopel. Ko se je zopet oblekel, se mu je koža ožgala tako, da Je na mah zadobll po vsem telesu moč« ne izpuščaje, koža se mu je pa tako odr« gnila ,da je obleka lepila na golem meso. Imel je silne bolečine in je na mestu obležal. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. — Eksplozija. V trdnjavici Cartze! t Rumunlji je eksplodiralo deset vagonov, smodnika. Eksplozija je bila tako močna, da Je zemlja na_ nekaterih mestih dobila razpoke. V okolici Bukarešte je bilo mnogo šip razbitih. Trdnjavica gori. Nihče se ji ne more približati. Od časa do Časa se ponavljajo eksplozije. Število žrtev še ul znano. — V Albaniji je 300.00(1 jetičnih oseb, kakor izkazuje nedavni popis ameriškega rdečega križa. Osemdeset od sto od vsega prebivalstva ima jetiko. Kljub vsemu svežemu zraku in jednostavneniu načinu življenja v Albaniji, so vendar strašno c« zdrave stanovanjske razmere in nemarne navade pri jed! in pijači provzročile to zlo. — Novo ekspedicijo na južni tečaj bo vodil Anglež .lohn Cope. 20. julija t. I. na< meravajo oditi z .lužne Zelandije ter dospeti v decembru v New Harbour pri Le-deni Barlerl ter sl postaviti skladišča nh' Rossovem morju. Odtod bi se podali v septembru 1921 proti vzhodu in preiskali do- vslej še neznane kraje v deželi kralja Ed« varda VII. Nato bi objadrali vse antarktične pokrajine in dospeli 1. 1925 ali 1926 V New Harbour. Cope se ]e udeležil Shack-letonove ekspedicije in namarava, prelska-vatl kllmatlčne in meterologične razmere ter pregledati bogastva polarnih rudnikov. Gospodarstvo. — Živinoreja v Jngosavljl. Po neki statistiki Je sedaj v Jugoslaviji okoli 5 mil, 496.530 glav goveje živine, 4, 084.450 pre-šičev, 9,771.980 ovac, koz pa 2,447.949. To Je ogromno bogastvo, ki predstavlja približno vrednost 4 milijard kron. — Gospodarska pogajanja avstrijske vlade t Jugoslovansko so za čas prekinjena. Dosegel se je sporazum v toliko, da ho naša država dobavljala industrijske produkte, izposodila lokomotive, popravila železniški materijal Itd., kar pa ne značl kompenzacijske pogodbe. O denarnih plačilih in njiH oblikah se doslej še ni dosegel sporazum. Pogajanja se bodo po sestavi nove avstr, vlade nadaljeval«. Doslej je končnoveljavna sklenjena samo pogodba, da dobavi Jugo« slavila Avstriji 15.000 ton pšenico ln 40.000 ton koruze, katera množina se bo Izvo li* iz Jugoslavije tekom julija in avgusta letošnjega leta. — RekvlzlcIJa žita v Julijski CencčiJL »Osservatore Trlestlno« objavlja naredbo generalnega civilnega komisarja, po kateri Je ukazana rekvlzlcija vse pšenice, ječmena, rži in ovsa letošnjega pridelka ln tudi žita prejšnjih pridelkov. Vse to žito se za* seže za aprovizacijskl urad generalnega civilnega komisarijata. Prireditve. Izredni občni zbor nogometnega Spori« pega kluba »Svobode« se bo vršil v petek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma z naslednjim dnevnim redom: 1, Poročilo predsedstva. 2. Poročil« tajnika In blagajnika. 3. Volitev odbora, 4. Razno. Dolžnost vseh članov je, da ja udeležba točna ln polnoštevilna. Aprovisaeifa. Telečje meso. »Vnovčcvalnica za živind in mast# oddala je za 8 julija In 10. julija sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo ln sicer; Ahlinu, Breceljniku, Ham Mariji, Javorniku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Kocjanu, Makovecs, Novaku, Petriču, Prepeluhu, Prezelju, Rihtar ml., Rihtar star^ Selanu, Smoljan, Škerjancu, Škrajnerju, Žganjer Josipu, Žganjar Antonu, Zupančiču^ KraSevecu po sedem telet: Češcku, Čemiv* cu po štiri teleta: Šeme, Štrukelj po en« oziroma dva teleta ter Cuzaku, Dolničarju, Franc, Ham Matiji, Janežu, Lebnu, Novljanu, Ocvirku, Zajcu Ivan, Bicilj po 8 telet ter Janežič 13 telet. Meso se bodo proda« jalo po 19 K sprednje ter 20 K zadnje. Vsa« ka stranka dobi naiveč en kilogram mest, ŠPORT IN TUPJST1KA. Nogometne tekme 4. julija. Ljubljana: Hermes : Spar ta 1 : 0. Prvi nastop Hermesa. Enaka nasprotnika, v drugi polovici Sparta v premočL Maribor: Hertha : Role Elf 6 : 0. Prvenstvena tekma. Uspešna skupna igra Herthe. Varaždin: Varaždinski Š. K. : Ilirija rez., Ljubljana 4 : 2. Rezerva Ilirije brez Pogačarja, zato pa z Bregarjem in Držajem iz I. m. Prav dober Kavšek, ostali pod povprečno formo. B. Izletniški vi:.k na Koroško. Nat Dresi Maribor, glavni kolodvori Grabštaln bo vo^il pečenši dne 11« julija do nreklica vsako nedelio irt nraznik izletniški vlak, Vlak bo iz Maribora ob 9.20. iz Bistf'Ge Db'9.39. iz Ruš 9.46, iz Fale 9.55, iz Sv. Lovrenca na Pohoriu 10.04. iz Brezna 10.21. iz Vuhreda 10.34, iz Vuzenice 10.45, iz Dravograda 11,59 iz Guštania 11.20, iz Prevali 11.29, iz Pliberka 11.59, iz Velikovca 12.20. in bo nrihaial v Orabštajn ob 12.40. Iz Orabštaina bo odhaia! vlak ob 21. uri. iz Velikovca 21.28. iz Pliberka 21. 54, iz Prevali 22.17, iz Guštania 22.24, iz Dravograda 22.42. iz Vuzenice 22. 57. iz Vuhreda 23.08, iz Brezna 23.21, iz Sv. Lovrenca na Pohorju 23.34, iz Fale 23.43, iz Ruš 23.50. Iz Bistrice 0.02 in bo nrihaial v Maribor ob 0.20. — Izletniki bodo imeli 50 odstotni popust vožniih cen v vseh razredih in relaciiah Dri vožnii tia in nazai. Za enosmerno vožnlo veliaio .normalne pristojbine. Izletniki iz krajev ob t>rocfi Liubljana-Maribor imajo na ta izletniški vlak lepo zvezo, in sicer z vlakom, ki odhaia iz Ljubljane ob 4.15 zjutraj. Beintniščica: Znamenita flora na Beguniščici v polnem cvetu! Vilfanova koča 1517 m — 2 in pol ure iz Beguni ali Polič — ie oskrbovana. Prečkanje, od Vilfanove koče proti planini Preval (Tržič) ie vsled zgoraj pasečih se ovac. ki prožijo kamenie opasno. Bolje.: Od Vilfanove koče na vrh Bcgunjščice in iz vzhodnega grebena Beguniščice navzdol na planino Preval in Tržič. Lepa kombina-ciia ie tudi iz zapadne škrbine pod vrhom Beguniščice severna meli in po niih v Zeleničo v pastirski koči. edondot pa sestop levo v Žirovnico ali desno v Tržič. Kujižnicn dnevnika ,Naprej*. Je <£ruga fselajs I! 111 Spisala Mara in Engels. Cena 2 It, s poštnino 2*40 K. Naroča se v upravništvu „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Priporoča se, da se denar za brošuro pošlje naprej radi nepotrebnih poštnih stroškov. Vpošljite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. Novo! Novo! Ravnokar je izšla zanimiva brošurica Mi nespEtt a ss(. vii. Spisa! Abditus. Cena K 4’—, s poštnino K 4‘20. Naroča se v upravništvu „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. EieSitri&ia v« BMI ■ti? S M dif pruotfrsS?,© iiolirana na originalnih ki o p čičih (špulah) popolnoma nova se odda v vsaki množini. Cena tereeSr.o smerna. Vpraša sa v upravi H&PREJfl pod <1- »50 ■ Pozor! ^ j Naznanjam, da sem otvoril prvo jtlgo- l slovansko stolpno urarsko delavnico. Pii- V poročam se pa tudi za vsa druga urarska dela. 1 Z odličnim spoštovanjem Ivan Seliškar, Ljubljana, Pot v Roino dolino St. 10. LJUBLJANA. SELENBUROOVA UL. 1. Interesna skupnost s hrvateko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.________________________ Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantneje. s: DAJE: SPREJEMA: na teftoH račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE h PRODAJA: devize, valute, efekte itd. ESKONTIRA • jatve, fakture Brzojavi: ESKOMPTNA. kredite in na blago, ie tekte’ttd. yt til, akreditive na vsa tu ILU/lJn . jn inozemska mesta. ;ovmo, luatrijo POSPESUJE: St ter uvoz in izvoz. Int telefon it. 146 Izjava. Jaz. Ana dr. Herzog, vdova po bratovsko skladiščnem zdravniku v Trbovljah, preklicujem s tem obdolžitev, s katero sem popolnoma neosnovano in po krivem dolžila Milko Zupan, rudarjevo hčer v Trbovljah, tatvine zlatega prstana, obžalujem svoje nepremišljeno dejanje ter zahvaljujem Milki Zupan, da je ustavila že vloženo zasebno obtožbo. Tudi poravnam vse tozadevne stroške kazenskega postopanja in zastopniške stroške. Ana dr. Herzog. \/ Ustanovljeno 1903. /a^tampilje 1z kavčuka in kovin Katalog franko ] Pečati Šablono Klišeji za tisk Vzv&dne tiskalnice Modeli za predtiskanje perila itd. KSauaV Datum-štampllje IIIIbP • lastnega izdelka. anton Černe graveur Ljubljana, Dvorni trg 1 Nili, pis«, slinite in Mi 1 ter m imes izkušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: za poljske miši 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 10 K, a posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 in 10 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti g a r j a m 10 K. — Pošilja po povzetju: Zavod za ek-sport M. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3. lepel i pošiljatev gl p narav* 8P ogromno . manufakture -nost iz inozemstva je prejela tvrdk3 R. Stericecki v 0. | in sicer volne, cefirje, tiskanine, etamina, batista za ženske obleke, s^na_ kamgarna in hiačevine za moške obleke, belega in pisanega platna *» perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga> katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 llustrovani cenik zastonj! Na debelo samo v 1. nadstropju v—ZA R STRMECKI CEsiJoveniV14’ 1 1 Tovarna Barva Kemično čisti obleke. ni fnnj došla nova Ul Ib lil raznovrstna dvokolesa z najboljšo pnevmatiko, posebej plašči, gračna čreva in vsakovrstni deli za dvokolesa in razne stroje. Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. , FJIl.LlLlUtaritigit.28. registrcvavsa zadruge z omsleno zsv©x©. sprejema hranilne vlege vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOllEa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. tkVAilnlilfA ovratnike, zape-Ljubljana, Poljanski nasip 4. JVCIIUHIM* stnlce in srajce. Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Maribor Qosposkaul.38 Podrulnlces Novomesto Glavni trg Kočevje St. 39. Proda se parni kotel za kuhanje krme za živino in 20—30 stoječih hrastov razne debelosti. Poizve se Kladezna ulica št. 20 Ljubljana. Iščemo ZLATOROGU je najboljše in najcenejše povsod za dobiti Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to- sveče in toaletno milo. varna mila Maribor. tajnika, ki bi bil zmožen voditi tudi pevski zbor. Ponudbe sprejema uprava „NAPREJA“ pod ,Tajnik". Prvovrstna j plaSže, cevi Era vse potrebScine ss feoiesarže se kupilo pri §gn.Vok Sodna ul.? Ljubllaita MMflZ BBgfjF KsaasaaBa Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban 178. vpisana zadruga z omejeno zavezo. Društvo ima sedaj nad 17.000 članov. Po zadnjem računskem zaključku znašajo društveni skladi: rezervni sklad K 42.831*65 bolniški sklad K 83.411*16 dispozic. sklad K 21.007-61 pogrebni sklad K 1.000 — deležni sklad K 303.022-94 Društvo izplačuje zaostalim po umrlih članih pogrebno podporo, bolnim članom, bolniško podporo. Društvo ima 85 prodajaln in sicer sledeče: Ljubljana, Sp. Šiška Glince pri Lljubljani Rožna dolina pri Ljubljani Ljubljana, Bohoričeva ulica Ljubljana, Krakovski nasip Ljubljana, Sodna ulica Tržič na Gorenjskem Križe pri Tižiču Sv. Ana pri Tržiču Sava-Jesenice Jesenice (pri Ferjanu) Koroška-Bet?, Javornik Mojstrana Kranjska gora Gorje pri Bledu Radovljica Borovnica Kamnik Litija Radeče-Zldanlmost Celie Store pri Celju Soštan) Rogaška Slatina Pragersko Maribor Ruše nad Mariborom Fala pri Mariboru Št Lorene na Guštanj Prevatje Mežica Koroško Črna I. Črna 11. Pliberk Prvovrstni steklarski strokovrilak popolnoma izvežban v vp^n strokah steklarske trgovine vešč slovenskega in nemške^* jezika v govoru in pisavi, se sprejme takoj. V. dedlžl, Hrastnik. Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetthoffova ulica. 11 — pSStdTMURSKA SOBOTA ta VELIKOVEC Hranilni oddelek društva obrestuje Eirantllte V*oge po 4°/o oziroma 4V**/«. vloge se vlagajo in izplačujejo v vseh zgoraj navedenih društvenih pr j < J se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Kot član pristopi lahko vsak. Pristop znaša KI — delež K100 — Pisarna: Ljubljana-Sp. Šiška, Kolodvorska c. 208. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: LJubl^na, poštni predaB S«. 13. prevzema denarne vloge in iz-vršufe vsakovrstne bančne po sle - - pod najugodnejšimi pogop* .»iw»rw^wi«3gggasa2«3c=g=aB^^ Tisk *Učttelisk« tiskarne" x Liubliaai,.