tel« LXVII	FnSfnlna pTrians T toforlnl
r L]ub!janl, v netijo, dne 22. olMra 1339
M 243	Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI 6/111
SLOVENEC
Telefoni aredništva la aprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Cekevniračaa:
Ljubljana številka 10.650 in 10,349 za inserate.
Uprava« Kopitarjeva ulica številka 6,
Pofemkin
Letos v septembru je preteklo 200 let od rojstva ruskega knega Potemkina, čigar spomin živi v zgodovini ne toliko zaradi njegovih velikih del, temveč zaradi njegovih >Po-temkinovih vasi«. Morda bi bile tudi te vasi že davno pozabljene, toda ne izumrjejo možje, ki svoja »velika dela« zakrivajo prav s takšnimi >vasmi<, kakor nesrečni Potemkin, in ki jih na koncu ponavadi čaka tudi njegova usod si
Potemkin, ki se je rodil leta 1739 v bližini Smolenskega iz plemiške družine, je bil nadarjen in sjiosoben mož. Imel je veliko prijateljev, ki so mu s svojim vplivom pomagali, da je bil sprejet v častniško šolo in da je malo let pozneje že kot mlad častnik prišel na dvor v bližino carice Katarine II. Carica mu je bila naklonjena in tako je hitro napredoval. Njegova zvezda je kmalu zable-stela, zaupane so mu bile važne vojaške in politične naloge.
Vendar pa nadarjeni mož ni imel tudi trdnega, uravnovešenega značaja. Komaj se je čutil krepko na konju, že je pozabil svoje prijatelje, ki jih je odbijal s svojo sebičnostjo in ošabnostjo. Navzgor okreten in uslužen si je znal pridobiti popolno zaupanje carice, s katero se je za nekaj časa zapletel v več kot dvoumno razmerje. Razpolagal je z ogromno državno oblastjo, ki jo je izrabljal ne samo v svoje častihlepne namene, ampak je tudi pridno kopičil bogastvo in vedno obširnejša posestva. Na dvoru je zadobil tolikšno oblast, kakor je ni imel nihče pred njim. Cele pokrajine osmanskega cesarstva, ki jih je osvojila in zasedla ruska vojska, so pripadle njemu v zasebno last. Ob neki priliki je carica Katarina II. obiskala te pokrajine skupno s cesarjem Jožefom II., s čigar soglasjem so bili deli osmanskega cesarstva od Rusov zasedeni. Namen inšpekcije obeh vladarjev je bil, ugotoviti, kako v kratki dobi je rusifi-kacija novo osvojene dežele pod genijalnim Potemkinovim vodstvom napredovala. Potemkin je namreč carici nekaj natvezil o naglo rastoči kulturi v osvobojenih krajih. Ker pa resničnega kultiviranja s tako bliskovito naglico ni mogoče izpeljati, je Potemkin, hoteč vzbuditi zaželjeni videz, dal postaviti neke vrste kulise, ki naj bi vzbudile vtis moderno ■urejenih vasi. To so zloglasne »Potemkinove Vasi«, ki kaj nazorno označujejo Potemkino-jvo darovitost, a tudi njegovo nepremišljenost.
Potemkin je trenutno uspel in še bolj utrdil svoj položaj. Carica mu je še več zaupala, in ker je znal brezobzirno poriniti ob stran stare, zaslužne poveljnike, je bil kmalu imenovan za vrhovnega poveljnika ruske vojske, že prej pa je bil povišan v knežji stan. Tako je postal prvi mož na dvoru in prvi v armadi. In to ga je pogubilo. Kajti tam, kjer je bil trenutno odsoten, so ga izpodrivali njegovi številni nasprotniki, ki si jih je nakopal s svojo brezobzirno častihlepnostjo. Tudi carici je pričel presedati zaradi svoje objestnosti, na bojišču pa so drugi s svojimi zmagami zatemnjevali njegovo slavo. Še hitreje, kakor se je dvignil, je pričel drveti navzdol. Umrl je nenadoma, star komaj 52 let (1791) na nekem vojnem pohodu. Izročilo pripoveduje, da je bil najbrž zastrupljen, in 6icer ne brez vednosti Katarine II.
V zgodovini živi Potemkin kot tragično-smešna prikazen, ki pa je mogel do svoje izredne moči priti ne toliko po svojih resničnih sposobnostih, kakor zaradi svojih goljufivih metod, s katerimi se mu je posrečilo voditi za nos nepoučene predstojnike. Samo s pomočjo prezaupljive carice se je mogel držati na svojih visokih položajih. Na ta način je postal v zgodovini podoba za neštevilne velike in male Potemkine.
Kdor nima prave veljave in vrednosti v samem sebi, se mu kaj lahko zgodi, da je včeraj še slavljen državnik, danes v nemilosti, jutri pa že od vseh zaničevan in pre-ziran. So to ljudje, ki niso zrasli iz sebe, ampak so jih dvignile razmere ali pa nepoštene metode. Potemkinske prevare pa ni mogoče trajno obdržati v tajnosti. Ljudje dobe prej ali slej možnost, da stvarno presodijo in pretehtajo vrednost takih »velikih del«. Potem maska pade, slabemu dejanju pa sledi splošen prezir. S tem pa ne mislimo reči, da imajo nasprotno ljudje zdravega jedra in visoke moralne vrednosti vedno sonce v življenju. Tudi njim se lahko dogodi in se dejansko dogaja, da jih razmere vržejo iz visokega mesta v brezpomembnost. Toda ta brezpo-membnost je v resnici le navidezna. Ljudje močnega značaja, poštenega duha in čistih rok ohranijo svoj pomen in svojo privlačnost za družbo tudi takrat, kadar niso na visokih mestih. Po tem se ravno loči usoda tistih, ki nekaj pomenjajo le toliko časa, dokler so na kakem položaju, ali dokler nosijo gotovo uniformo, od usode onih, ki obdrže svojo veljavo pri ljudeh pa naj bodo družabno visoko ali nizko. Ako so visoko, uporabljajo svoj položaj v blagor družbe in države, ako pa so bili strmoglavljeni, ima tudi njihov padec neko veličino, ki jim mnogokrat pridobi še večjo popularnost kakor pa bleščeča kariera.
Pameten človek, pa naj bo postavljen čez veliko ali čez malo, bo vedno računal s tem, da se v življenju menjata sonce in senca, in da mu lahko" ljudje enkrat kličejo nezasluženo
„Nemčija in Sovjetija - neločljivi" pišejo moskovska flzvestja'
Turški zunanji minister upa na obnovo pogajanj z Moskvo
Moskva, 21. oktobra, t Današnja »Izvestja« so na
uvodnem mestu razblinila vse tiste fantastične domis-leke, ki so jih v zvezi s turiko-irancosko-angleški m paktom, podpisanim v Ankari, pletli nekateri neozdravljivi optimisti, ki bi radi na vsak način dokazali, da politika Sovjetske Rusije ni to, kar stvarno je, namreč politik« revolucije, Moskovsko službeno glasilo piše,
da sta Anglija in Francija z ankarsldm paktom poskušali razdvojiti Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, zabiti klin med njiju, ki bi jo ločil za bodoče čase. Te nakane se ne bodo posrečile. Anglija in Fraa-cija sta tudi računali, da bosta Turčijo prepričali* naj sklene s Sovjetsko Rusijo vzporedno pogodbo, ki bi bila Sovjetsko Rusijo potegnila v njihov krog proti — Nemčiji in morda še proti morebitnemu nasprotniku Anglije in Francije v Sredozemlju, namreč — proti Italiji. To se ni obneslo. Stališče sovjetske vlade je jasno in določeno. Razni zviti načrti, da bi kdo ločil Sovjetsko Rusijo od Nemčije, se niso in se ne bodo posrečili. Ti dve državi bosta nadaljevali svojo skupno politiko, ki sta jo določili pri zadnjih medsebojnih pogodbah.
Hitler kliče na odgovor nemška poslanika
^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmr
v Moskvi in v Turčiji
Berlin, 21. oktobra, t Nemški državni kancler je danes sprejel nemškega veleposlanika v Turčiji barona von P a p e n a, ki ga je nemška vlada takoj po podpisu angleško-francoske-turške zavezniške pogodbe poklicala v Berlin na poročanje. Ničesar ni prišlo v javnost o vsebini tega razgovora, za katerega je v političnih krogih vladalo veliko zanimanje, ker smatrajo podpis ankarske pogodbe že za drag! neuspeh barona von Papena v Turčiji.
Tudi nemški veleposlanik v Moskvi von der S c h u len bar g je bil poklican ▼ Berlin na poročanje. Tudi njemu očitajo, da ni razvil zadostnega ▼trajnega dela, da bi bilo prišlo do pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo.
Posledica teh razgovorov državnega voditelja z visokimi nemškimi diplomati na vzhodu kakor tudi z drugimi vodilnimi vojaškimi in političnimi osebnostmi bo, da bo izdelan nov načrt za bodočo diplomatično delovanje na vzhodu.
Berlin, 21. oktobra, b, Včeraj je bilo nekaj izredno važnih sestankov med vodilnimi nemškimi državniki. Hitler se je razgovarjal tudi z glavnimi šefi posamez-
Kdaj bo ustanovliena nova poljska država
Berlin, 21. okt. t. Danski list »Telegraaf« poroča, da je njegov berlinski dopisnik dobil od merodajne nemške strani v Berlinu neke podatke o ustanovitvi nove poljske države. K temu izjavljajo na pristojnih mestih v Berlinu, da so vse novice, da bi Nemčija ustanovila novo poljsko državo >v narodnostnih poljskih mejah« že dne 1. novembra, neresnične. Vprašanje proglasitve nove Poljske za zdaj ne obstoja in nemški načrt glede bodočnosti Poljske še ni gotov. Minulo bo še dosti časa, preden dobi dokončno obliko.
nih oddelkov v nemškem zunanjem ministrstvo. Kakšni sklepi so bili sprejeti, doslej še ni znano.
Glavno zanimanje nemških političnih krogov in tieka je posvečeno novemu sporazumu med Veliko Britanijo, Franrijo in Turčijo, Glavna pozornost je osredotočena na posredovanje kanclerja Hitlerja z nemškimi veleposlaniki v Moskvi, Ankari in Rimu.
Poučeni krogi domnevajo, da bo imel kancler Hitler prihodnje dni le številne sestanke z vodilnimi nemškimi državniki. O izida dosedanjih posvetovanj ni ničesar znanega. Bilo je le izjavljeno, da je pogodba med Veliko Britanijo, Francijo in Turčijo ustvarila položaj, ki bi mogel dovesti do novih vojnih za. p 1 e 11 f a j e t. Vladni krogi smatrajo, da je za novo nastali položaj kriva Velika Britanija.
Saradzoglu se je vrnil
Izjava o pogajanjih s Sovjetijo
Ankara, 21. oktobra. AA. Anatolska agencija: Minister za zunanje zadeve Saradzoglu je prispel včeraj ob 12.15 s sovjetsko križarko »Moskva«, ki jo je spremljal še en sovjetski rušilec, v Carigrad. »Moskva« je pozdravila mesto z 21 topovskimi streli. Saradzogla so pozdravili na ladji carigrajski guverner, mestni župan, poveljnik garnizije ter predstavniki oblasti in tiska. V trenutku, ko je Saradzoglu zapustil sovjetsko
križarko »Moekva«, je ladja oddala ponovno 19 topovskih strelov v slovo. Na obali Tokohane so Saradzogla pozdravili predstavniki konzularnega zbora ter velika množica ljudstva, ki mu je priredila tople ova-cije. Častna četa z godbo mu je izkazala čast. Skupno s Saradzoglom je prispel tudi sovjetski veleposlanik Terentijev. Oba sta odpotovala že snoči v Ankaro. Med osebnostmi, ki so pozdravile Saradzogla, je bilo opaziti tudi romunskega veleposlanika.
Saradzoglu je dal predstavnikom tiska sledečo izjavo:
V Moskvo sem odpotoval, da ti nem obisk sovjetskemu pomočnika za zunanje zadeve Po-temkinu in da dobim obvestila o vprašanjih, ki zanimajo Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Moji sestanki s sovjetskimi voditelji in ostalimi osebnostmi so potekli v prisrčnem ozračja ter so z mojim obiskom samo okrepljene že obstoječe zveze med obema dražvama. Moskvo sem zapu-stal z najlepšimi vtisi v pričakovanju, da se bodo razgovori nadaljevali Moj obisk je bil koristen.
Povabljen v Romunijo
Turški zunanji minister Saradzoglu je sprejel pred odhodom iz Carigrada v Ankaro vabilo romunske vlade, naj obišče Bukarešto. Dan obiska pa še ni določen.
Zadržanje Italije
»Times« in »Temps« hvalita Italijansko politiko
London, 21, oktobra. AA. »Times« razpravlja o položaju Italije in pravi, da Italija lahko svobodno izbira, ali ostane popolnoma nevtralna ali pa podpre katero koli vojskujočo se državo. Politika Italije je bila do sedaj vedno dosledna in ni nobenega dvoma, da bodo Italijo vodili tudi v bodoče njeni lastni interesi.
Rim, 21. oktobra, b. PariSki »Temps« poudarja, da je Italija vedno smatrala Črno morje kot zaliv Sredozemskega morji in ne kot mare n ostro, ki naj pripada Sovjetski Rusiji. Italija je prepričana, da je zaradi turškega stališča ostala sedaj svobodna plovba vsem ostalim državam skozi Bosporsko ožino. Italija je s tem zadovoljna in pričakuje,
da se bodo njeni odnosi s Turčijo s b o 1 j i a 1 i že zaradi tega, ker je Turčija zaprla pot boljševizmu v Evropo, ki bi spravil y nevarnost tudi Jadran. Reakcija, ki je prišla do izraza ▼ balkanskih državah proti sovjetskemu prodiranju, je omogočila, da balkanski narodi s podporo Italije zavarujejo svojo samostojnost in neodvisnost ter da ohranijo ravnoteije, ki je potrebno za mir v Podonavju, ki je bli-in Jadrana.
Bolgarija brez vlade
Govorice o sklicanju balkanske konference s sodelovanjem Madžarske in Bolgarije
Južno tirolski Nemci se morajo izseliti do 1.1942
Včeraj je bila v Rimu podpisana topredmetna pogodba
morajo do dne 31. decembra 1939 izjavili, če hočejo ostati v Italiji, ali če se hočejo preseliti, če hočejo obdriati italijansko državljanstvo, ali sprejeti nemškega. Ako so se odločili za sprejem nemškega državljanstva, se morajo izseliti iz Italije do dne 31. decembra l. 1942. Sporazum določa prav tako tudi vse podrobnosti, kar se tiče prenosa vrednot in imetja prebivalcev, ki jih ta sporazum zadene. Izdani so vsi ukrepi, da bi se mogla prodaja odnosno nakup vrednosti in imetij izvršiti
Rim, 21. okt. t Italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški veleposlanik Mackenzen sta danes podpisala vse listine glede preselitve Nemcev iz južnega Tirola. Pogodba pravi, da je preselitev za vse nemške državljane, ki prebivajo na južnem Tirolskem, obvezna, in mora biti končana v iestih mesecih. Preselitev južnih Tirolcev nemške krvi, ki pa so državljani Italije, ni obvezna, marveč prostovoljna. Toda ti Nemci se
Sofija, 21. okt. AA. Havas: Ministrska kriza poteka po običajnem tiru. Včerajšnji dan je potekel v posvetovanjih, ki se bodo danes končala. Kralj, ki je najprej sprejel predsednika sobranja, bivše predsednike vlade in bivše ministre zunanjih poslov je svoje posvete posvetil tudi na vodilne politične osebnosti. Za zdaj je težko videti, kakšna bo rešitev krize.
Treba je pripomniti, da je do krize prišlo zaradi nesporazuma med vlado in nekaterimi skupinami večine in da bi zaradi teh razlogov moralo priti do krize že ob koncu zadnjega zasedanja sobranja, vendar pa so se temu izognili z naglim zaključen jem parlamentarnega zasedanja. Poslej se ni nič posebnega dogodilo v odnosih med vlado in sobranjem, ker se je vedelo, da bo vlada zahtevala podporo tudi pri drugih parlamentarnih skupinah, da bi se izognila presenečenjem. V vsakem primeru so to ministrsko krizo predvfdevali še prej in so jo mednarodni dogodki samo pospešili. To še
hosana in drugič prav tako nezasluženo: proč z njim! Zato se bo brez ozira na položaj ali trenutno javno mnenje držal prave poti v trdem boju za pravico in poštenost. To obdrži trajno vrednost brez ozira na trenutne zunanje razmere. Po tej poti ne bo nikdar postal živ mrlič in mu ne bo treba deliti usode nepristnih značajev, ki s kakšno po-temkiiado morejo končno le za kratek čas varljivo blesteti.	drin
ne pomeni, da bo prihodnja vlada delala pod vplivom mednarodnega položaja in zato ni treba sklepati prav tako ne, da bi se Bolgarija nahajala pred spremembo v notranji politiki. Najprej se lahko reče, da bo bodoča vlada nadaljevala s politiko dosedanje vlade, katera odgovarja željam vsega bolgarskega naroda. To je politika stroge nevtralnosti.
London, 21. okt. b. >Daily Telcgraph« poroča iz Bukarešte, da tamkajšnji poučeni romunski krogi živahno razpravljajo o zamisli sklicanja balkanske konference, na kateri bosta sodelovali Madžarska in Bolgarija. Ta konferenca bi bila v Rimu pod italijanskim vodstvom. Namen ustvaritve nevtralnega bloka na Balkanu^ podpira z vsemi silami Italija.
Sofija, 21. okt. m. Kralj Boris je tudi danes nadaljeval konzultacije ter sprefel več uglednih bolgarskih politikov ter zastopnikov najrazličnejših političnih skupin. Tako je med drugim sprejel biv. ministra Bojana Srni-lova, voditelja desničarskega krila narodno-liberalne stranke, bivšega ministra Stojana Kosturkova, šefa bivših radikalov in opozicijskega narodnega poslanca, in Nedeljka Anastasova, prvaka zemljoradniške stranke. Posveti se še vedno nadaljujejo. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo kralj Boris pozval v avdienco tudi zastopnike raznih stanov in stanovskih organizacij, ki so bile ustanovljene zadnja leta. Med drugim bodo zaslišani tudi zastopniki Zveze Irgovcev, Zveze rezervnih častnikov in drugi. Isti krogi zatrjujejo, da kralj B"ri« do čedni še ni poveril nnlnga sestavo nove vlade nobeni politični osebnosti.
čim hitreje in čim pravilneje v interesu prebivalcev.
Baltiški Nemci se v trumah vračajo
Gdansk, 21. oktobra. AA. DNB. V gdansko luko so prispele prve ladje iz Estonske in Leton-ske. Parnik »U 11 a n d s h e r e n« je pripeljal 464 baltiških Nemcev iz Estonske. Prirejen jim je bil prisrčen sprejem. Posebna nacionalno socialistična organizacija je prevzela skrb za izseljence, ki s svetlimi očmi gledajo v novo bodočnost. Njihovo novo bivališče bo Adlershors, kjer se nahaja Že 700 Nemcev iz Baltiških držav. V kolikor ne bi mogli biti vsi Nemci nastanjeni v tem kraju bodo poslani v zahodno Prusko, kjer se bodo bavili a Istimi poklici kakor doslej.
Ladji »0 r o t a r a« z okoli 700 in »A d 1 e r« z okoli 300 nemških izseljencev sta odpluli včeraj v Nemčijo iz Tallina.
Na Madžarskem je 38.000 poljskih vojaških beguncev
Budimpešta, 21. okt. t. Po izjavi vojnega ministra Barthe se nahaja na madžarskih tleh zdaj 53.000 poljskih vojaških beguncev in 5000 častnikov. Spravljeni so po posebnih taboriščih. Madžarska vlada jim je dovolila poseben časopis v poljskem jeziku. Kakor hitro bodo pogajanja za njihov novratek na Poljsko ugodno končana, bodo dobili dovoljenje, da zapuste Madžarsko.
Zemanska vremenska napovedi Hladnejše bo. Nekoliko se bo zvedrilo v severnih in zahodnih krajih, v ostalih krajih pa bo oblačno z dežjem
Zagrebška vremenska napovedi Hladno, v severnih in zshodnih krajih sc bo rjssnilc, V ostalih krajih oblačno s padavinami-
Pofitital
Roke proč od naše zemlje!
Pod tem naslovom piše »Gorenjec«, ter Je prav, da to bero vsi slovenski kmečki ljudje:
»Razni inozenici, med njimi posebno Judje, iščejo sedaj zavetja v naši državi. Slovencev s Koroške in Primorske se ne branimo. Nimamo pa nobenega inleresa, da napravimo našo slovensko domovino še bolj pisano, kakor je sedaj. Struktura slovenskega naroda je demokratična in socialno usmerjena. Ti tujci pa zanašajo med nas kapitalistične oblike gospodarstva, ki so se že v drugih državah izkazale za vir nezadovoljstva in nereda. Le če ti tujci ne postanejo naši državljani, se nam bo v samostojni banovini Sloveniji lahko posrečilo, da odstranimo te vire nezadovoljstva in nereda. Kranjska občina je že v par primerih odklonila prošnje takih inozemcev za zagotovilo sprejema v občinsko zvezo, če se jim podeli državljanstvo, ker noče prodajati slovenske zemlje za par Judeževih grošev in hoče zaščititi delavski sloj pred še hujšim pritiskom kapitalistično usmerjenih tujcev. Zato so se nekateri tujci sedaj obrnili na kmečke občine, ker so očividno prenesli iz tujine svoje gosposko prepričanje, da je kmet zabit in neumen. Ti gospodje pa se bodo morali prepričati, da naš kmet ni zabit in neumen, da vidi njihovo igro in da ne prodaja slovenske zemlje in interesov delavskega stanu za par Judeževih grošev, četudi bi bili ti groši darti v obliki socialnih dajatev. Naš kmet je varoval slovensko zemljo že tisoč let in jo bo varoval, dokler slovenski rod hodi oo zemlji tod. Zato proč -*>ke od naše zemlje.«
Slovenske katoliške skupnosti ne priznavajo več l
»Delavska pravica«, glasilo JSZ, Je v svoji ■SL številki prinesla članek o slovenski katoliški skupnosti ter nazadnje pravi: »Problem katoliške skupnosti, kakor ga rešujemo pri nas, je zadnji odmev bojev, ki so drugod že dobojevnni v tem smislu, da katoliška skupnost v političnem smislu obstojati ne more.« — S tem se je tako imenovano krščansko socialistično krilo odreklo slovenski katoliški skupnosti v političnem življenju, kar mirno vzamemo na znanje, ker je v praksi ta prelom že davno bil dovršen. K temu bi dodali samo še opombo, da se bo poslej krilo »Delavske pravice« lahko bolj neovirano uveljavljalo v novo snujoči se skupnosti, ki jo podpira med drugimi tudi g. Ribnikar, in ki se zdaj imenuje »tretji tabore. Še lansko leto se je tretji tabor imenoval tudi ljudska fronta, kar pa je docela kompromitiran naslov. Zato bo zdaj bolj vlekel »tretji tabor«, ker so ljudsko fronto že davno pognali povsod po svetu, in sicer ne le v Španiji, temveč tudi v Franciji. Zanimivo je, drt ta »trefi tubor« začenja poganjati prav v teh dneh in še bolj zanimivo je, da se ga prav v teh dneh začenjajo oklepati pristaši JSZ. Nekateri ljudje so očividno izgubili pravo merilo za presojo dogodkov ter mislijo, da bi v razmerah, ki si jih v svoji prestrašeni domišljiji slikajo za prihodnje, mogli v tretjem taboru bolje voziti kakor v slovenski katoliški skupnosti. Ampak to je velika in otročja naivnost, če »orda ni celo .prevelika strahopetnost.
bosanski radikali za dr. 'Markoviča
Poročali smo, da je ožji glavni odbor radikalne stranke izključil iz stranke ministra dr, Lazarja Markoviča, ker sodeluje v vladi sporazuma. Bosanski radikali pa so se zavzeli zanj ter so izdali oklic, ki v njem med drugim pravijo: »Mi iz ljudstva te stvari drugače gledamo. Razmere se naglo menjajo. Ostati vedno na isti točki, more biti za posameznika lepo, ne pa za stranko, ki nosi odgovornost. Kdor se ne zna prilagoditi, tega čas stare. Ako je dr. Markovič pogrešil, je, pogrešil takrat, ko je stopil v vlado, ne pa šele danes. Toda njegovi tovariši v glavnem odboru se ga dpslej niso odrekali in so ga še vedno imeli za člana glavnega odbora svoje stranke. Odkar radikalna stranka ne dela več, so v krajih, ki so bili nekdaj radikalske trdnjave, največ škode imeli radikali. Ostali smo brez vodstva in do danes se niti en član glavnega odbora, izvzemši dr. Markoviča, ni spomnil, da bi bil v teh krajih kaj delal. Danes pa, ko je dr. Markovič začel delati in ko je tem zapuščenim pristašem radikalne stranke v teh krajih prišel na pomoč, se ga pa odrekajo listi, ki jim je bil desna roka. Toda ne odrekamo se $a mi!«
Komunisti na Hrvatskem rujejo
V »Hrvatski Straži« beremo poročilo iz Ma-karske v Dalmaciji, kjer je zborovala duhovščina tamkajšnje dekanije. Na tem zborovanju so duhovniki ugotovili, da so takoj, ko je Sovjetska Rusija stopila zoper Poljake na bojno polje, začeli po Dalmaciji komunistični agitatorji ruvati zoper krščanski red v javnem in družinskem življenju, zoper cerkev in versko življenje, zoper hrvatsko narodno zavest hrvatskega krnela ter zoper hrvatsko narodno vodstvo. Duhovniki so na svojem zborovanju sklenili resolucijo, v kateri na ta dejstva opozarjajo hrvatsko javnost ter pravijo, če se hrvatska javnost ne bo zganila, da to ne bo le v škodo kulturi in verski morali hrvatskegp naroda, temveč bo to tudi velikanska hrvalska narodna škoda.
Nova delavska zbornica v Splitu
Ban banovine Hrvatske je razrešil dolžnosti dosedanjo upravo splitske delavske zbornice ter je imenoval 40 novih članov in 40 namestnikov. Ti bodo ostali do novih volitev,
Nemško časopisje v Jugoslaviji in svetovni dogodki
Belgrajski mesečnik »Ravnopravnost« prinaša članek, kako piše nemško časopisje v Jugoslaviji o zunanjih dogodkih. Takole pravi imenovani mesečnik: »Pokazali sta se dve struji. Glasila »Kulturbunda« pod vodstvom dnevnika »Deutsches Volksblatta« so se postavila zoper Poljsko ter na-glašajo, češ, da Nemčija s svojim paktom z Rusijo ni pristala na kompromis z boljševizmom. Zdi se, da je naglašanje tega momenta v zvezi z gibanjem, ki se zadnje čase kaže med Nemci v Jugoslaviji zaradi tega nemško-sovjetskega zbližanja. Drugi del nemškega časopisja je ostal do najnovejših dogodkov miren in nevtralen. Toda nemški katoliški listi so miroljubni in zoper vojno, ter so rezervirani do nemško-sovjetske zveze. Glasilo voditelja Nemcev na Hrvatskem »Slawoniscbr;r Vnllr »hote* očita nemškemu katoliškemu listu »l)ie Donau«, češ da s svojim pisanjem podpira angleško obkroževalno politiko zoper Nemčijo'
Dr. Maček se je odrekel JNS in združene opozicije
Glavno glasilo dr. Mačkove stranke »Hrvatski 1 Dnevnik« je v sobotni številki prinesel uvodni članek, kjer je napravljen obračun s tremi strankami, ki zdaj v Srbiji nastopajo zoper sporazum. List takole pravi:
»Tri srbske opozicionalne stranke: demokrati, JNS in najslabejšu frakcija okoli Mišc Trifunoviča, začenjajo zadnje čase dajati glas od sebe. Za povod so vzele razpis volitev v senat, katerih mi Hrvati niti zahtevali nismo. Pa čeprav oni to vedo, vendar žele na nas zvaliti odgovornost za te volitve. To koncesijo je dr. Maček dal, da more izvesti tisto drugo, kar je za Hrvate najvažnejše, organizacija hrvatske domovine. Ko je dr. Maček imel priliko izbirati med uredbo o banovini Hrvatski na eni strani ter med sterilnim konlerira-njein s prvaki združene opozicije na drugi strani, bi se bil hudo pregrešil zoper hrvatski narod, ko bi se ne bil odložil za uredbo o banovini Hrvatski. Demokrati in radikali so bili izrecno povabljeni k sodelovanju v pogajanjih s Cvetkovičem, l>a so povabilo odklonili. l)r. Maček pa ni mogel njim na ljubo odkloniti teh pogajanj ter tega tudi ni bil po nobeni pogodbi dolžan storiti.
Sporazum od 2(i. avgusta ni niti po besedi niti po duhu nasproten sporazumu z združeno opozicijo, ker sedanji sporazum ne izključuje kon-stituante niti soglasne ureditve državne skupnosti brez preglasovanja. Sedanji sporazum stvarno pomeni novo ustavno stanje, ki so nanj pristali tudi Hrvati, ki pa se more spremeniti s pristankom Hrvatov. Med starim stanjem do končne ureditve državne skupnosti in med sedanjo državno organizacijo izbira ni bila težka. Noben pameten človek ni mogel pričakovati, da bodo Hrvati odklonili ustanovitev banovine Hrvatske zgolj zato, da bi bile zadovoljne tiste srbske stranke, katere so prav zdaj odkrito pokazale, da je za nje najvažnejše vprašanje oblasti.
Mi ne bi bili zoper to, ko bi tudi te stranke sodelovale v sedanji vladni koaliciji. Toda zaradi tega, ker one ne sodelujejo, ne moremo zapustili svojih interesov,Mi vendar ne moremo voditi politike njihovih strank, ker nam gre za življenjska vprašanja... Ko bi te srbske stranke bile bolj objektivne, bi morale priznati, če izvzamemo Francijo, Anglijo, Švico in severne države, da v vsej Kvropi ni niti ene države, kjer bi bilo toliko političnih svoboščin, kolikor jih je zdaj pri nas. Ce izvzamemo omenje države, ,ni nobene druge države, kjer hi bilo mogoče tako svobodno kritizirati ne le sedanjo vlado, temveč tudi temelje sedanje državne organizacije. Zato nam je drago, ker je vjem, srbskim strankam in skupinhm dana možnost povedati svoje mnenje. To je koristno tudi zaradi tega, da se njihovi pristaši morejo orientirati. Po informacijah, ki jih dobivamo, se cela vrsta prvakov teh strank z dežele ne strinja s takim držanjem zoper vlado narodnega sporazuma.
Vidimo celo, da sedanji napadi prihajajo neposredno po znanih manevrih, ki naj bi bili napravili zmedo. Pokazalo se je, da so slabi taktiki. Na Hrvatskem vlada red in mir. Niso se posrečila izzivanja, mi pa upamo, da bodo izzivari čutili posledice svojega dela. Zato pa se rdaj ti poskusi prenašajo v Srbijo. Ko se ni posrečilo zažgati Hrvatske, šele vznemirjali Srbijo. In zato agitirajo, češ da so ogroženi srbski interesi, čeprav ni niti enega zakonitega interesa skrbskega naroda, ki bi bil gažen. Ne moremo reči, da je gaženje srb-
skih interesov, če se v političnem delu uopštevajo tudi Hrvati in njihove potrebe. Hrvati Srbom nismo ničesar vzeli, gre le za to, da se vrne, kar je našo.
Kogar to moti, ta sploh nI moralno opravljen
govoriti o sporazumu, ker si ni mogoče misliti sporazuma, ki bi opravičeval brezpravnost hrvatskega naroda, Kogar torej moti, da se krivice popravljajo, ta ni za sporazum in za sodelovanje s Hrvati. Pač pa je tak hegemonist. A na podlagi hegemonističnega načela se ne bomo z nikomur pogovarjali, kaj šele pogajali!«
Mačkov obračun z JNS posebej
Zoper sporazum je nastopila tudi JNS, kakor smo rekli na drugem mestu. »Hrvatski Dnevnik«, glasilo dr. Mačka, je tej skupini 6tarih gospodov iz diktatorski dobe takole odgovoril:
»JNS more biti nezadovoljna, ker se volitve za 6enat razpisujejo po dosedanjem zakonu, kar bi 6e dalo opravičeno grajati, toda treba je ugotoviti, da se je v tistih časih, ko je bila na oblasti JNS, prav tako postopalo. Ker pri teh volitvah ne morejo glasovati bivši narodni poslanci, med katerimi jih večina ni predstavljala mnenja svojega okraja, to ni nobena škoda. Vsekakor imajo več moralne pravice izvoljeni občinski župani. Kar se tiče članov banskih svetov, o njih svojega mnenja nismo spremenili. Toda isti banski svetniki so volili tudi bivši senat, zato se nam zdi nelogično vstajati v obrambo bivšega senata, istočasno pa ugovarjati načinu novih volitev senatorjev, ko je način docela isti. V izjavi JNS ie rečeno, da je razpust senata neustaven. Ni pa povedano, kako je bila dosedanja ustava uveljavljena. Sicer pa ni re6, da bi po 6edanji ustavi ne bilo mogoče razpustiti senata, ker tega ustava ne prepoveduje. Kdor brani načelo, da takega senata ni mogoče razpustiti, ta že vnaprej priznava režimu pravico, da si po mili volji napravi senat, da tako 6 let dela, kar ga je volja.
V izjavi JNS je tudi rečeno, da tako nagla volitev v 6enat ničemur ne služi, ker se 6enat ne more ne sestati, ne konstituirati, ne delati, dokler ni izvoljena ter sestavljena nova skupščina. Toda tudi stari senat ne bi bil mogel delati nobenih novih postav brez skupščine. Po tem takem teoretično s sklicanjem senata ni nič dobljenega in nič izgubljenega Zato ne razumemo, zakaj JNS graja nekaj, kar misli, da ni dobro, pa istočasno brani nekaj drugega, kar ni prav nič boljše.
Končno pa ne učinkuje niti ugovor, češ da je vsa zakonodajna oblast prenešena na vlado ter da sta tako izgubila oblast oba ustavna činilca, ki imata po ustavi edina zakonodajno oblast, ker prihaja ta ugovor od tiste strani, ki je vzdrževala diktaturo, Drugi ustavni činilec ni izgubil te oblasti in za tako trditev nima JNS nobene podlage.
Kar se tiče skupščine in senata, bo menda priznala tudi JNS, da sedanja vladna kombinacija predstavlja neprimerno v večjem obsegu mišljenje in razpoloženje hrvatskih, srbskih in slovenskih ljudskih slojev, kakor pa sta predstavljala bivša skupščina in senat
Zanimivo pa je, da JNS ne omenja tudi zem-Ijoradniške stranke in SDS, ki «ta tudi zastopani v Vladi in ki jima nihče ne more očitati, dci sta do svojih glasov prišli a silo ali sleparijo.«
Spominska svetinja za osvobodilne boje za Prekmurje, štajersko in Koroško
Belgrad, 21. okt. m. V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi namestniki na predlog vojnega ministra na podlagi § 52. točke 2 finančnega zakona za 1. 1938-39 odobrili spominsko sve-. tinjo na borbe za osvobojenje severnih krajev Jugoslavije 1<>18-19. Spominska svetinja je izdelana v obliki dvoglavega belega orla s krono. Izdelek je iz brona ter platiniran. Svetinja je okrogla in ima v premeru 36 mm, debela pa 2.5 nun. Lice spominske svetinje je dvoglavj' beli orel z državno krono, ki se ogorčeno bori in brani naše severne kraje, simbolizirane v grbih: v sredini je grl) župani je Zala (13. stol.), io je skupni grb Prekmurja in Med mu rja. Levi grb Štajerske (15. stol), desni grb Koroške (12. stol.). Grba Štajerske in Koroške se vidita le delno, ker sta tudi ti dve pokrajini bili samo delno priključeni naši državi. Naličje spominske svetinje je lovorjev in lipov venec z bak-Ijo na vrlin. V sredini pa je napis v latinici: Spomenica nabor b e za osvobojenje severnih krajev kraljevine Jugoslavije 1918,19.
Spominska svetinja se nosi na levi strani prsi na svilenem marmoriranem traku. 'I rak, je dvojen. Previt je v obliki triogla s stranmi 47 min. Na dnu truka je okrogla zaponka, na kateri se nosi spominska svetinja. Osnovna barva traku je dvojna: rdeča in modra. Na traku rdeče barve sta na vrhu drugega^ roba dve progi modre in bele barve, vsaka široka po 3 mm. tnko da z osnovno rdečo barvo tvorijo državno trobojko. Na trnku modre barve sta ti progi rdeče in bele barve in sta prav
Sladkor za slajenje mošta *
Belgrad, 21. oktobra, b. Finančno ministrstvo je pripravilo za ministrski svet uredbo o podeljevanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine. Po tej uredbi se bo lahko podeljeval sladkor za slajenje vinskega mošta; za leto 1933 zaradi povečanja sladkorne vsebine mošta, toda samo v krajih, kjer grozdje zaradi vremenskih neprilik ni moglo dovolj dozoreti, ali se je moralo predčasno pobrati zaradi elementarnih nezgod. Te pogoje bodo določali pod lastno odgovornostjo poedini kmetijski referenti. Ta sladkor bo oproščen tudi banovinske in občinske trošarine; moral pa bo biti denaturiran. Sladkor se bo naročal brez plačila trošarine na prodajni centrali za sladkor v Belgradu. V smislu predpisov § 2 zakona o vinu in § 4 pravilnika o izvajanju tega zakona se bo sladkor lahko naročal največ 4 kg na 100 litrov vinskega mošta. Odobrenja za podelitev breztrošarinskega sladkorja bodo izdajala posamezna finančna ravnateljstva. Pogoje za podeljevanje sladkorja in kotitrolo nad njegovo uporabo bo predpisalo finančno ministrstvo.
Belgrad, 21. oktobra. A A. S kraljevim ukazom je premeščen na predlog poljedelskega ministra za višjega veterinarskega svetnika pri banski^ upravi dravske banovine v 4-1 nanjo Dobnik, dosiCj v Gornjem grad>*
tako z osnovno modro barvo državna trobojka. Do spomenice s trakom osnovne rdeče barve imajo pravico tisti, ki so kot borci v času od 29. oktobra 1918 do 5. maja 1920 sodelovali v borbah za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije (Koroške, štajerske, Prekmurja in Med-murja). Vsi drugi, ki so kot neborci sodelovali pri osvobojenju teh krajev in vzdrževali red v teh krajih, imajo pravico na spominsko svetinjo s trakom osnovne modre barve. Seznam oseb, ki imajo pravico do te spominske svetinje, bo sestavilo vojno ministrstvo, adjutant-ski oddelek, na podlagi točno potrjenih podatkov. 'luko sestavljene sezname bodo dostavili pisarni kraljevih odlikovanj, kjer se bo na podlagi teh seznamov vodila evidenca o izdanih svetinjah. Svetinje se bodo hranile v pisarni kral jevih odlikovanj. Za to svetinjo se ne bo plačevala nobena taksa. Nositi jo bo smela samo oseba, kateri bo podeljena z ukazom. Spominska svetinja ima rang z ozirom na druga naša odlikovanja takoj za vojno kolajno za osvobojenje in zedinjene 1914 —1918. Poleg svetinje se podeli tudi povelje, ki ga podpiše kanceiar, sopodpiše pa tajnik pisarne kraljevih odlikovanj. Po smrti listih, ki bodo dobili svetinjo, ostane svetinja za spomin družini.
Senatorski kandidati v Sloveniji
Seja glavnega odbora JRZ
Belgrad, 21. okt. m. V prostorih glavnega odbora JRZ so se danes sestali člani glavnega odbora ter so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z bližnjimi senatorskimi voltvami. Sejo je vodil predsednik stranke Dragiša Cvetkovič, navzoči pa so bili oba podpredsednika stranke dr. Korošec in dr. Kulenovič ter vsi člani ožjega glavnega odbora. Iz Slovenije so bili navzočni gradbeni minister dr. Krek, bivša senatorja dr. Kulovee in Smodej ter bivši poslanec dr. Klar. Predsednik stranke je imel na sestanku daljše poročilo o političnem položaju. Vsi navzoči so vzeli poročilo z odobravanjem na znanje.
Takoj nato je pričela razprava o kandidaturi za bližnje senatne volitve ter so bili sprejeti potrebni sklepi za vse volivne edinice. Izvedba raznih tehničnih vprašanj je prepuščena predsedni-štvu stranke, ki jih bo rešilo v sporazumu s predsedniki poedinih banovinskih odborov, ki so tudi vzeli nase nalogo, da pravočasno gestavijo in pred-lože kandidatno listo.
Za kandidate JRZ za bližnje senatorske volit* ve so bili za Slovenijo sprejeti in potrjeni:
Smodej Franc, bivši senator, Ljubljana—Bel* ffrad,	. |
dr. Schatihach Franc, bivši senator, Maribor, Broilar Janez, predsednik Kmetske zveza, Hrastje pri Kranju,
Mihelčič Alojzij, bivši poslanec in župan, Celje.	,.,.>■
Njihovi namestniki:
Remce Bogumil, gimn. ravnatelj v pokoju,
Ljubljana,
dr. Adlešič Jure, župan ljubljanski, Ljubljana, Majeršič Ivan, župan, Tržič, Hren Ignacij, župan, Vrhnika.
Osebne novice
Belgrad, 21. oktobra, n. Upokojen je Matek Ka-linič, višji carinski kontrolor 6. skup. in šef centralno
carinske blagajne v Ljubljani. — Premeščeni 60 na* slednji carinski uradniki: V glavno carinarnico v Dubrovnik za carinarskega kontrolorja 7. skupine Jev-nikar Josip iz Obrovca; v centralno car. blagajno v Dubrovnik višji car. kontrolor 6. skup. in šel Kazimir Mihajlovič iz Ljubljane; v glavno carinarnico v Zagreb višji car. kontrolorji 6. skup.: Mijo MaloševiS iz Maribora, Boško Jovančič, Andrija Majola iz Maribora, Josip Laginja, Milan Pavletič iz Rakeka: T glavno carinarnico v Ljubljano za višje car. kontro* lorje 6. skup.: *Živorat Burič iz Sušaka, Drago Banič il Koprivnice, Franjo Tertinek iz Kotoribe, Stane Zoree iz Zagreba, Viktor Vauhnik iz Bos. Broda; v centralno car. blagajno v Ljubljano za višjega kontrolorja 6. skupine in šefa Franjo Kervina iz Ljubljane; v glavno carinarnico v Maribor za višj. kontrolorja 6. skup. Josip Amon iz Ljubljane, Adolf Ponikvar iz ZagrebaJ za kontrolorja 7. skup. Božo Kneževič iz Sušaka, Živko Milosavljevič iz Splita; v glavno carinarnico v Novi Sad za višjega kontrolorja 6. skup Milan Ivanovič iz Maribora, za kontrolorja 7. skup. Borivoj Pavlovič is Maribora, Miloš Andjelovič iz Rakeka; v glavno carinarnico v Osjek za višjega kontrolorja 6. skup. Jovan Mrakovič iz Gornje Radgone, za kontrolorja 7, skup. Milan Smokvin iz Rakeka; ftf glavno carinarnico na Sušak za višj. kontrolorja 6: skup. Vranko Rcmdič iz Rakeka, Lujo Bogner iz Maribora;; v carinarnico 1. razr. v Bibinje za car. inšpektorja 6. skup. in upravnika Franjo Pavlovič iz Ljubljane; v carinarnico 1, razr. v Biograd na morju za car. inšpektorja 6. skup. in upravnika Vili Jankovčič iz Kotoribe; v carinarnico 1. razr. v Bos. Brodu za car. inšpektorja 6. skup. in upravnika Julij Jelene iz Splita; za car. inšpektorja 7. skup. Drago Švacov iz Kotoribe; v carinarnico 1. razr. v Virovitico za car. inšpektorja 6. skup. in upravnika Niko Rosi iz Dravograda-Meža; v carinarnico 1. razr. v VuJtovarju za car. inšpektorja 6. skup, Štefan Galaco iz Maribora; v carinarnico 1. razr. v Gornjo Radgono za inšpektorja 7. skup. Franjo Novak iz Belgrada; v carinarnico 1. razr. Dravograd-Meža za car. kontrolorja 7. skup. Blagdan Mijanovič iz Zagreba; v carinarnico 1. razr. na Jesenice za car. kontrolorja 7. skup. Djordje Ivanovič z Raba: v carinarnico 1. razreda v Koprivnico za car. inšpektorja 7. skup. Kuzma Mikuličič iz Maribora; v carinarnico 1. razr. v Kotori-bo za car. inšpektorja 6. skup. in upravnika Peter Duj-movič iz Novega Sada; v carinarnico 1. razr. na Re-keku za car. kontrolorja 7. skup. Bogoljub StevanoviČ iz Zagreba; Anton Simčič iz Makarske, Bogo Mafesi-movič iz Koprivnice; v carinarnico 2. razr, v Obrovcu za car. inšpektorja 7. skup. Stanko Cvijetič iz Ljubljane.
Belgrad, 21. oktobra. A A. V zvezi z vestmi našega časopisja, da je dokončno izvršena razmejitev med blagajno za zavarovanje zasebnih nameščencev Merkurja in med ostalimi obstoječimi bolniškimi blagajnami, se izve iz ministrstva za socialno politiko, da to vprašanje še ni bilo rešeno, in da ne obstoje nobeni sklepi v tem smislu. To vprašanje proučuje osebno minister Budisavlje-vič. Zato niso umestne nobene vznemirljive vesti vse dotlej, dokler ne bo minister izdal svojega odloka.
Preokret na Daljnem vzhodu
London, 21. oktobra, t. Reuterjev urad poroča iz Čunginga (prestolnica tistega dela Kitajske, ki je Je pod upravo maršala Čankajška in ki se bori proti Japonski), da je tjakaj prispelo sovjetsko vojaško odposlanstvo, ki ga vodita dva sovjetska generala in v katerem je večje število generalštabnih častnikov in vojaških Inženirjev. Odposlanstvo se je pripeljalo na petih velikih letalih. Čeprav ni bila izdana nobena uradna razlaga o namenu tega prihoda, naglašajo v dobro poučenh krogih,
da pripravljata sovjetska Rusija in Kitajska vojaško zvezo. Maršal čankajšek, ki da se je prej načelno protivil proti zavezništvu s sovjetsko Rusijo, ki nosi glavno odgovornost za to, da se je Japonska mogla polastiti velikega dela Kitajske, ker jo je notranje razkrojila, se je sedaj odločil, da naveže stike s Sovjeti. Glavni razlog za to da je, ker snuje Japonska na tistem delu Kitaja, ki ga je zasedla, ustanovitev nove kitajske vlade pod predsedni-štvom Vančinveja. Vojaška zveza med Sovjeti in čankajškom pa bi imela namen dati izraza obojnemu odporu proti japonskim načrtom. — Čankajšek. da je tudi uvidel, da fe izbruh vojne v Evropi podrl vse njegove upe, da bi mogel od tamkaj dobiti kakšno pomoč. V japonskih krogih izjavljajo, da je treba pričakovati hujšega pritiska sovjetske Rusije na Mandžurijo ter hujšega kitajskega odpora, ki ga bo zalagala sovjetska vojaška pomo*
Tokio, 21. oktobra, AA. DNB: Zunanji minister Nomura je dal danes predstavnikom tiska izjavo o japonski zunanji politiki.
Med drugim je dejal, da nemško-sov-jetski pakt ni na noben način vplival na od-nošaje med Japonsko, Nemčijo in Italijo,
Glede položaja na Daljnem vzhodu je Nomura naglasil, da je Japonska dovolj močna in odločna izvesti nov red na Daljnem vzhodu ter se ne boji ameriških zastraševanj. Novi red na DaLjnem vzhodu ni tako ozkosrčen, kakor gotove države to stalno trdijo.
Odnošaji med Japonsko ter Anglifo in Francijo bodo tudi nadalje sloneli na tem ali sta obe državi pripravljeni priznati nov položaj na Kitajskem Od tega zavisi tudi nadaljevanje pogajanj za Anglijo.
Nato je Nomura naglasil, da Imata Japonska in Amerika skupne interese, da se ohrani mir na Tihem morju, ter da se v to ne vmešavajo evropske države. Amerika bi morala pristati na to japonsko težnjo ter ne bi smela postavljati drugih zahtev.
Na koncu svoje izjave je Nomura dejal, da si Japonska želi miroljubnih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Tako imenovana južna japonska politika je vseskozi miroljubna ter gospodarskega značaja. Japonska potrebuje iz teh krajev surovine ter pričakuje, da ji dovoza teh surovin ne bodo ovirali
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Razgled po frontah
V	preteklem tednu je bilo na vseh bojiščih, na kopnem, na morju in v zraku precej živahno.
Na francosko-nemški meji so Nemci izvedli svojo dalje časa napovedano ofenzivo ter so Francoze potisnili iz ozkega pasu nemškega ozemlja, ki so ga bili v zadnjih 5 tednih zasedli. Francozi so se iz tega ozemlja umaknili že dne 3. oktobra, ker so imeli namen samo premeriti ga in ga spraviti pod tarčo svojih topov Magino-tove črte. Nemški sunek je bil močan, toda do kakšnih borb lii prišlo, ker so Francozi že dva tedna stali na svoji meji ter je bilo »mrtvo ozemlje« med obema črtama takorekoč prazno. Le ko so Nemci prišli do meje, se je vsula nanj toča topovskih krogel, tako, da so imeli velike žrtve, ki jih francoski in angleški časopisi cenijo na 7000 mrtvih in ranjenih. 40 tankov je bilo uničenih. Sedaj, ko so Nemci zasedli spet svoje ozemlje, teče frOnta točno po meji, in je spet zavladalo popolno zatišje. Obe vojski sta vsaka v svoji utrjeni črti in se ne spuščata v nobene ofenzivne sunke.
V	zraku je prišlo do večjih dejanj. Nemški bombniki so napadli angleško pristanišče Edin-burgh, tamkaj bombardirali vojne ladje in skušali zadeti tudi važen most. Uspehov ni bilo, toda vsi priznavajo — v prvi vrsti Angleži sami — da je bil polet nemških bombnikov drzno dejanje, ki je angleško protiletalsko obrambo opozoril, da se bo morala bolj resno brigati, ako se hoče zavarovati pred presenečenji. Nemški bombniki prileteli nad angleško obalo tudi na drugih mestih. Skupne izgube nemških bombnikov cenijo na 5 letal, ki so bila sestreljena. Angleško in francosko letalstvo je tudi letalo nad nemškim ozemljem, toda nikjer niso metali bomb. Izgube obeh znašajo v preteklem tednu 4 letala.
Na morju je treba zapisati velike vojne dogodke. Neki nemški podmornici se je posrečilo, da je nevidno vdrla v angleško bojno luko Scapa Flow (v šelejskem otočju severno od Škotske) ter tamkaj s 5 torpedi potopiti angleško bojno ladjo »Royal Oak«, s katero vred je utonilo nad 800 mornarjev. Je to pogumno in drzno dejanje, ki so ga s pohvalo priznali Angleži sami. Nemška poročila so pripovedovala, da je ista podmornica poškodovala še eno angleško ladjo (»Re-pulse«) in da so nemški bombniki pri Edin-bourghu hudo poškodovali tri angleške vojne ladje (»Southampton«, »Iron Duke« in »Mohawk«), da izkazalo se je, da so bila poročila pretirana, ker te ladje niso skoraj nič poškodovane, medtem ko je navedba, da je bila potopljena ogromna nosilka letal »Are Royak, neresnična. Nasproti tem nemškim uspehom pa navajajo Angleži in Francozi, da so do sedaj potopili vsaj 20 nemških podmornic. Nemške podmornice so v teku tedna potopile večje število parnikov, toda nasproti temu navajajo Angleži, da so zaplenili Nemcem mnogo več blaga, kot so te ladje vredne in da je bila po podmorniški vojni angleška in francoska trgovina do sedaj prizadeta samo za pol odstotka.
Politični razgled
Dvoje dogodkov daje politično vsebino preteklemu tednu: 1. podpis angleško-francosko-tur-ške vojaške trozveze ter 2. posvet 4 vladarjev severnih držav kot posledica sovjetskega ogrožanja Finske in vsega baltiškega področja.
Nemško-sovjetsko prijateljstvo je Imelo več posledic. Najprej je dokončno uničilo poljsko državo, ki je bila razdeljena med obe državi. Na to je podjarmilo tri baltiške države vplivu Sovjetske Rusije. Dogovor je šel očividno le dalje. Sovjetska Rusija naj bi bila »vzela pod zaščito« tudi še Finsko, s čemer bi bila dobila pod svojo kontrolo tudi Švedsko in s tem železno rudo, ki je ima Švedska največ in ki je za Nemčijo dragocena. Nadalnji skupni načrti Nemčije in Sovjetske Rusije so veljali Balkanu, kjer naj bi se bila Turčija iztrgala vplivu Anglije in Francije, ves Balkan pa kot »nevtralnostni blok« spravil pod vodstvo obeli velesil.
Medtem ko se je sovjetski načrt glede Poljske in baltiških držav posrečil, je sovjetsko-nemška politika zadela na odpor na severu pri Finski in na jugu pri Turčiji. Na severu so se za Finsko zavzele vse skandinavske države ter celo — Amerika. V Stockholmu je bila konferenca 4 vladarjev, ki je opozorila sovjetsko Rusijo, da bi nadaljni pritisk na Finsko imel neljube posledice, ker bi vrgel še nadaljne države v boj in bi se evropska vojna po nepotrebnem razširila.
Na jugu pa se je sovjetsko-nemški politiki zoperstavila Turčija, ki je po treh tednih pogajanj s Sovjetsko Rusijo razgovore prekinila, ker je dobila vtis, da bi jo radi spravili na pota, ki niso njej koristna.- Takoj po prelomu s Sovjetsko Rusijo pa je Turčija podpisala zavezniško vojaško pogodbo s Francijo in Anglijo, v kateri se vse tri države obljubljajo vojaško pomoč v Sredozemskem morju ter pri obrambi Romunije in Grčije, ako bi bili ti dve državi napadeni. Le toliko si je Turčija izgovorila, da se proti Sovjetski Rusiji ne bo vojskovala. Iz tega
nekateri sklepajo, da je Sovjetska Rusija dala za-govotovila, da ne bo stopila v vojno ob strani Nemčije, ampak, da bo ostala nevtralna. S to pogodbo so bili potemtakem načrti, ki sta jih sprejela Ribbentrop in Stalin glede Balkana, potisnjeni na stran in je tudi gotovost, da bo balkansko področje ostalo izven vojne burje, postala mnogo večja. Posledico nemško-sovjetskega prijateljskega sodelovanja je treba navesti tudi zadržanje Italije, ki se uprav zaradi razmaha Sovjetske Rusije in ker ona sama noče v ničemer pospeševati sovjetski in boljševiški vpliv, počasi odmika od vsake udeležbe v vojni ter se hoče posvetiti nalogi, da ohrani balkansko in sredozemsko področje izven vojne nevarnosti.
Splošni vtis, ki ga pretekli teden daje s političnega vidika, ie, da se je mir na severu, na jugu in na jugovzhodu Evrope znatno utrdil.
Domači pregled
Zdaj je politični položaj pri nas docela jasen. Ko je bil 26. avgusta letošnjega leta sklenjen sporazum zaradi Hrvatov, so vse stranke to navdušeno pozdravljale. Ko pa se je ta sporazum začel izvajati, se je navdušenje začelo polegati, in sicer najprej pri tistih navdušencih, ki so mislili, da bodo s pomočjo tega sporazuma kar smuknili v vlado in dobili v roke oblast. To velja zlasti za tri srbske stranke, stare radikale, demokrate in pa JNS. Vse te tri stranke so zadnji teden najslovesneje izjavile, da so zoper sporazum ter so začele klicati Srbe skup, češ da so srbski interesi v nevarnosti. Zanimivo je. da je tudi JNS šla s to agitacijo med ljudi ter se poskušala zlasti v Bosni, kjer pa je naletela na gluha ušesa bosanskih srbskih množic, katere navdušeno pozdravljajo sporazum in se za jadikovanje jnsarske gospode prav nič ne brigajo. Srbe zoper sporazum sta začela zbirati tudi znana nacionalista Ljotič in Hodžera.
Zanimivo je v tem pogledu ravnanje slovenskega krila JNS, ki ga vodi glavni tajnik JNS g. dr. Kramer. Njegovo glasilo »Jutro« že dva dni motovili z izrazi ter si ne tipa reči nobene jasne besede. JNS, ki je dr. Kra-
mer njen glavni tajnik, se je izrekla zoper sporazum, »Jutro« pa pravi, da se je izrekla le za narodno in državno edinstvo, kar pa v njegovem besedišču pomeni le dosedanji centruli-zem. Je res hudo z našimi jutrovci, ki so bili navdušeni čistilci in priganjati centralizma od začetka do konca leta l'>28. Nat<\ so se čez dobrega pol leta čez noč postavili na radikalno federalistično in celo republikansko stališče, nakar so prav tako čez noč presedlali na starega centralističnega konjička, ki jih je znova prinesel na vlado. Na njem so sedeli skupaj /. Zivkovitem in Jeftičem in uganjali diktaturo, dokler letu 1935 niso zdrknili na tla. Leta 1938 so se znova postavili na noge ter zajahali federalističnega konjička, ki pa jim ni mogel pomagati do ministrskih položajev. Zato ni čuda, če so zdaj hudi ter so spet za stari centralizem. In to je najbolj pravilno, ker je centralizem, ta nesreča Slovencev in vse Jugoslavije, njihov otrok. Zato je lepo od njih, da se vračajo k njemu, lepo pa ni, da svojega otroka nočejo odkrito priznati. To ni značajnost, ki je tudi v politiki lepa in potrebna lastnost.
Zoper demokrate, ki so izdali resolucijo proti sporazumu, je nastopil z javno izjavo predsednik vlade g. Drn-giša Cvetkovič ter je njihove sklepe ostro obsodil. Javno je povedal, da je bil sporazum državna potreba in je kot tak državni akt, ki koristi državi, medtem ko Srbom v ničemer ne škoduje. In je značilno, da se zdaj okoli JRZ, ki je sklenila sporazum, zbirajo srbske množice, ki so site deklamacij svojih opozicijskih strank.
V zvezi z gonjo zoper sporazum je ožji odbor radikalne stranke izključil iz stranke ministra pravde g. dr. Lazarja Markoviča, češ da je on delal za sporazum ter ga zdaj v vladi tudi izvaja. Izključili so ga zato, da bi se ne moglo reči, da je radikalna stranka v vladi zastopana. Dr. Markovič pa je odgovoril, da te izključitve ne prizna, ker je večina glavnega odbora stranke za sporazum. Treba je sklicati širši glavni odbor, ki bo povedal, kdo ima prav. Or. Markovič je v ta namen začel izdajati svoj list.
Tako se na srbskih tleh bije boj za sporazum in zopej njega. In zanimivo je, da so tudi na Hrvatskem vstali ljudje, ki so I zoper sporazum. To so zlasti nekdanji fran-i kovci, ki so zagrizeni sovražniki sporazuma
ter pridigajo nekak hrvatski nacionalizem, ki se ne obrača le zoper Srbe, temveč tudi zoper vse Slovence. I/, teh vrst izhajajo tisti ljudje, ki zadnje čuse uprizarjajo na Hrvatskem razne nerede, tako da je moral sam dr. Maček že dvakrat javno in v tajnih okrožnicah pozivati Hrvate, naj bodo disciplinirani, ker svoboda brez discipline pomeni anarhijo. Ker se v Zagrebu in drugod vedno ponavljajo napadi na policijo, ki ie zdaj hrvatska, je hrvatski ban ukrenil, da bo poslej po zagrebških ulicah policija opruvljala službo v spremstvu oboroženih članov hrvaške meščanske zaščite, ki je hrvatska bojna organizacija. Tako upajo zadušiti napadalce, ki morda nalašč in v tuji službi delajo nerede ter hočejo s tem škodovati ne le Hrvatski stranki, temveč tudi državi.
Medtem se počasi i/.vajn nova ureditev Hrvatske, ki sprejema nove naloge od državnih oblasti. Nobenega dvoma ne more biti, da se bodo razmere ublažile in da se bo prepotreb-na stvar sporazuma v Jugoslaviji dokončno izvedla, kakor zahtevajo v teli resnih časih koristi Jugoslavije in tudi koristi Slovencev, Hrvatov ter Srbov.
Medtem ko se tiste opozicijske srbske stranke s pičlimi pristaši tako malenkostno bojujejo zoper sporazum, ki so nekatere skoraj 10 let poprej zanj agitirale, kakor se zdaj vidi, pa le zato. da bi prišle na oblast ter na drugi strani rujejo zoper njega zagrizeni sovražniki sloge med Srbi in Hrvati, kar je znamenje, da je ta sporazum za državo dober, se pa pripravljajo tla tudi za samoupravo Slovenije. V komisiji, ki izdeluje uredbe za samoupravo slovenske dežele, sedi zdaj tudi še pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Ta komisija dela potrebne uredbe, da bi se slovenska samouprava čim prej izvedla. Ta teden je gradbeni minister dr. Miha Krek sprejel časnikarje, katerim ie povedal, kaj se v njegovem ministrstvi: dela. Nazadnje so ga časnikarji vprašali, kaj bo s Slovenijo in njeno samoupravo. Minister dr. Krek je belgrajskim časnikarjem odgovoril: »Samouprava Slovenije bo temeljila na istih načelih, ki so bila izražena v sporazumu od 26. avgusta.« — Iz te izjave sklepamo, da je stvar načelno že rešena in da je treba rešiti še posamezne podrobnosti, nakar upravičeno upamo, da bomo kmalu dobili svojo samoupravo. To bo v korist ne le slovenskemu narodu, temveč tudi državni jugoslovanski misli.
Most čez zaliv Firth of Forth, ki so ga nemški bombniki skušali porušiti,
Foto ing. arch. Oustav Ogrin.
Angleški vojni minister o izsledili sedanje vojne
Po vseh bojiščih vlada sorazmerno mir
London, 21. okt. f. Angleški vojni minister Hore Belisha je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da ima Nemčija sedaj pred seboj tri izbire: ali lahko z vso silo udari ali na kopnem ali na morju, ali pa v zraku ter skuša premagati nasprotnika. Glede prve možnosti, namreč ofenzivnega napada na kopnem, je angleški vojni minister dejal, da so vojaški strokovnajki naziranja, da bi bila vsaka ofenziva proti v naprej pripravljenim in utrjenim postojankam če ne brezuspešna, pa silno nevarna stvar, ki bi ne prinesla stvarnih koristi. Poljaki niso imeli nobene Magi-nolove črte. Imeli so sicer nekaj utrjenih postojank na zahodu na nemški meji, ki pa jim niso koristile. Angleške in francoske utrdbe pa so vsak dan močnejše in sovražnik bi drago plačal vsak poskus, da se jim približa z velikimi armadami. Vojno vodstvo pa je ludi modro dovolj, da ne zapravlja dragocenih človeških življenj, ki predstavljajo poglavitno moč naše obrambe. Sedanja vojna se torej razlikuje od prejšnjih. Morda je kdo pričakoval, da bomo doživeli velike bitke na kopnem, na morju, v zraku. Tega ni bilo. Ne pritožujmo se. Čeprav na zunaj izgleda, da ni velikih vojaških dejanj, so se vendarle zgodili važni dogodki.
Nemčija je zadnja leta vedno le zahtevala in zahtevala: dajte mi svobodne roke na vzhodu. Nekaj časa je dobivala. Poljska je spadala med cilje. Baltiške države tudi. Toda naenkrat je Sovjetska Rusija izpovedala meje svojega življenjskega prostora in toliko zaželjena ukrajinska žitna polja so se umaknila v nedosegljivo daljavo. Sovjetska Rusija je svojo žetev dobro zavarovala. Skozi Poljsko je Nemčija želela priti do Romunije. Ta vrata so se tedaj zaprla. Turčija je stala nemški politiki kot ovira na poti proti Bagdadu. Tudi ta pot je sedaj zaprta. Na vzhodu smo popolnoma iztrebili nemško trgovino z vseh morij in smo pri tem izgubili le malenkostni del svoje ladijske tonaže. Izgubili smo dve veliki vojni ladji, to je res, in ne smemo podcenjevati te izgube. Toda cena za te uspehe je bila za Nemčijo draga, saj je izgubila eno tretjino svojega podmorniškega brodovja. Med tem pa se doma in po vsej dominionih pripravljamo na največji napor za zmago naše stvari.
Zahodna fronta
Berlin, 21. oktobra. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: V obmejnem pasu med reko Mo-zelo in Saarbrucknom je v nekaj odsekih vladala
živa delavnost topništva in oglednih oddelkov. Sovražnik je v teku včerajšnjega dne zapustil tudi gozd Warndt, zahodno od Saarbriickna, razen dveh pobočij, ki se nahajata ob sami francoski meji.
V	ostalih delih zahodnega bojišča je vladal mir, razen slabšega krajevnega topniškeg ognja, ki je imel namen ovirati sovražne akcije.
O priliki zatrjevanja Francozov, da je šlo pri nemških vojaških operacijah v minulih dneh za ofenziyo večjega obsega, izjavljajo vojaški strokovnjaki, da včeraj objavljeno nemško vojno poročilo zanika tako trditev. Francozi so prostovoljno zapustili kraje, ki so jih bili prej zasedli.
V	skrajnem primeru bi se lahko trdilo, da je hitrost nemškega prodiranja presenetila Francoze, ker so Nemci v precej krajšem času zasedli nemško obmejno črto, kakor so ga rabili za to Francozi. Razen tega se iz včerajšnjega vojnega poročila jasno vidi, da ni bilo nobene večje borbe na bojišču. Moč nemških edinic, ki so se udeleževale posameznih borb, je znašala samo enkrat en polk, sicer pa največ eno četo.
Pred vejiko nemško ofenzivo
London, 21. okt. b. Iz krogov, ki so blizu vrhovnemu vojnemu poveljstvu, prihajajo poročila, da je vse angleško časopisje dobilo navodila, naj počasi pripravi širšo javnost na veliko ofenzivo Nemčije, ki jo pričakuje Irancosko in britansko vrhovno poveljstvo. Nemčija je zbrala nad pol-drug milijon vojakov ter nakopičila ob Siegfrie-dovi črti ogromne množine vojnega materiala.
Pariz, 21. oktobra. AA. Havas: Sporočilo z dne 21. oktobra zjutraj se glasi: Noč mirna. Aktivnost patrol. Streljanje topništva za oviranje sovražnih akcij.
Vojna na morju
London, 21. okt. t. Reuter objavlja poročilo o zanimivem boju med angleško trgovsko ladjo »Bri-tish Trader« in neko nemško podmornico. Borbo je opisal pomorščak iz Malte, ki je bil na dotični ladij kot kurilec. Ladja je plula od Bristola v Južno Ameriko. Na visokem morju je bila napadena od nemške podmornice, toda branila se je tako uspešno s svojimi lastnimi tojjovi, da je podmornico poškodovala, da se ni mogla več potopiti. Angleški rušilec, ki je angleško ladjo spremljal, je imel potem lahko nalogo, da je podmornico uničil.
Nove zahteve Finski
V trenutku, ko zunanji minister izjavlja, da se pogajanja s Sovjefi ugodno
razvijajo
Riga, 21. oktobra. AA. Havas. Sovjetska vlada je poslala finski vladi nove zahteve, ki pa se razlikujejo od tistih, ki so bile izrečene prej. Po vesteh italijanskih listov iz Helsinkov, je Sovjetska Rusija zahtevala poleg drugega, da Finska odstopi Rusiji luko Viborg.
Helsinki, 21. okt. t. Finsko odposlanstvo, ki vodi v Moskvi pogajanja s Sovjetsko Rusijo, je pod vodstvom ministra P a a s i k i v i j a odpotovalo nazaj v Moskvo. Odposlanstvu se je pridružil tudi finančni minister Tanner. Pred odhodom je finski zunanji minister Erkko sprejel časnikarje ter jim izjavil,
»tla so se finsko-sovjetski razgovori do sedaj razvijali v prijateljskem ozračju in da sovjetska vlada ni izvajala nobenega pritiska na Finsko.« Erkko je zanikal, dl bi bilo mogoče, da bi Sovjetska Rusija sprožila kakšna nova
vprašanja pri pogajanjih, ki se bodo nadaljevala. On sam je prepričan, da Sovjeti ne bodo postavljali nobenih novih zahtev. Njihove dosedanje zahteve pa so takšne narave, da Finska lahko nadaljuje pogajanja z upanjem na zadovoljiv uspeh. Finska ima več zaupanja po konferenci šefov nordijskih držav. Vsa Skandinavija in vsa ameriška celina sta spoznali položaj Finske in ji nudili polno moralno podporo. Finska je na konferenci naletela na simpatije, ki jih je t vso pravico pričakovala. Njeno stališče je bilo jasno in določeno. Merodajni krogi upajo, da se lx> Paasikiviju, ki odpotuje nocoj v Moskvo, posrečilo sklenili sporazum v imenu Finske tako, da bodo zadovoljene zahteve Sovjetske Rusije, ne da bi bila pri tem okrnjena finska neodvisnost. Varnostni ukrepi za obrambo Finske so končani ler se čete že nahajajo v pokrajinah Kareliji, Vibourgu in Husamoji. Splošno smatrajo, da Sovjetska Rusiia ne bo uporabila napram Finski ukrepov, ki bi jo prisilili, da prime za orožje.
Francoski vojaki pobirajo nemške mine na zahodni fronti
Pomorske bitke ni bilo
London, 21. okt. t. Angleška admiralitela je izdala službeno poročilo, v katerem zanika, da bi bila zadnje dni kakšna bitka med angleškimi vojnimi ladjami in nemškimi letali pri Skagerdanu ob Jutlandu. Nobena angleška pomorska niti zračna edinica ni bila na tem prostoru v borbi z nasprotnikom.
Newyork, 21. okt. b. Poročajo, da so sedaj odkrili taiinstvenega napadalca, ki je spravil pod vodo angleško ladjo »Clemen« na južnem Atlantskem oceanu. To ladjo je namreč potopila nemška ladja »Schwabenland«, ki je svoj čas služila kot letalsko oporišče za vzdrževanje letalskega prometa med Alriko.
Kopenhagen, 21. okt. b. Zaradi strašnih viharjev na Severnem morju so se potrgale številne mine, ki so jih postavili Nemci, in te mine sedaj plujejo po morju in udarjajo večkrat ob samo obal, kjer eksplodirajo. Zlasti veliko min je na morju v bližini mesta Ultsund.
Vojna v zraku
London, 21. okt. f Po več mestih vzhodne angleške obale so bili danes izdani znaki, da se bližajo nasprotna letala. Alarm je trajal eno uro. Ob dveh ie bilo oznanjeno, da so nasprotna letala izginila. Ljudje pa so dobro slišali prasketanje protiletalskih topov in brnenje letalskih motorjev.
Pogajanja med Japonci in Sovjeti prekinjena
Tokio, 21 oktobra. AA Havas: Prekinjena so pogajanja med Japonsko in sovjetsko Rusijo, ki so se nanašala na določitev načina in izvedbe premirja. Zdi se, da so se pogajanja prekinila, ker ni moglo priti do soglasja glede izmenjave ujetnikov.
Tokio, 21. oktobra. AA. DNB: Kvantunško poveljstva je izdalo poročilo, da so zaključena pogajanja med japonskimi in sovjetskimi vojaškimi predstavniki, kakor to določa nomonhamski sporazum. Edino nerešeno je ostalo še vprašanje izročitve dezerterjev in podobnih vprašanj, ki pa niso v zvezi z nomonhamskimi incidenti. O teh vprašanjih bodo razpravljali pozneje.
Newyork. 21. oktobra. AA Sfpfani: Mpdnarod. na razstava v San Frančišku je prišla v konkurz. Izguba razstave znaša 460.000 dolarjev.
GjOAp&daK&tM
Industrija in trgovina
Belgrajska Trgovska zbornica je poslala Centrali industrijskih korporacij dopis, v katerem opozarja industrijce na težavno stanje, v katerem se nahaja trgovina, ker so posli zelo zastali. Zlasti jo težaven položaj onih malih trgovcev, ki so bili poklicani v vojne službo. Zbornica jo apelirala na Centralo, da naj na primeren način vpliva na svoje člane, tovarnarje, da so do trgovcev na drobno, ki so v vojni službi, kot svojih dolžnikov skrajno obzirni ter da jih saj začasno oprosto velikih obveznosti, katerih ne morejo izpolniti brez težkih pretresljajev za sebe. Tudi apelira, naj industrija še naprej kreditira mali trgovini. Centrala industrijskih korporacij je mnenja, da je treba nadaljevanju kreditnih odnošajev s kupci posvečati največjo pozornost. Glede kreditiranja pa je opozorila na dejstvo, da naša industrija ne dobi več vseh surovin, da mora razne surovine plačati dražje ter vnaprej, tako da so stroški proizvodnje in sploh režije zelo narasli, kar zahteva zlasti večji prometni kapital. Težave pa so nastale gle-
de podaljšanja normalnih kreditov za industrijo.
To svoje stališče je sporočila Centrala industrijskih korporacij ministrstvu trgovino in industrije, ki je sporočilo, da uvideva umestnost in upravičenost razlogov Trgovske zbornice. Obstoječe izjemne razmere zahtevajo vzajemno obzirnost vseh članov skupnosti. Dokler obstojajo take razmere, bi bilo težko opravičiti rigorozno in enostransko ter hrezobzirno realiziranje lastnih interesov, zlasti če je naperjeno proti tistim, katerih položaj je zaradi sedanjih razmer zelo otežkočen. Obzirnost bo olajšala solidarno prenašanje bremen, ki danes naloženi vsej skupnosti in rešitev raznih problemov v korist posameznih stanov, ko bo nastopila likvidacija sedanjih izjemnih razmer. Trgovinsko ministrstvo priporoča Centrali industrijskih korporacij, da postopa v smislu izražene zahteve Trgovinske zbornice, da bo njena intervencija po možnosti čim uspešnejša.
Centrala industrijskih korporacij Je o tem obvestila vse svoje organizacije, te pa svoje Slane.
I Odlična trancoska filmska umetnina po nesmrtnem GOETHEJEVEM romana
111C I) T KI C D Danes ob 15	Film resnične in globoke ljubezni, polne nežnosti,
W CK 1 H C K 17., 19. in 21.uri	zatajevanja in bridkega trpljenja. - V gl. vlogah:
ww	"	'	Pierre Richard Willm — Annie V«rnay — Jean
KINO SLOGA telefon 27-30	Galland in drugi.	Režija: Maks OphUls
Mntlnb|b ob 10'30 Isti program po znlSonlti cenah. Občinstvu priporočamo nabavo vstopnic v predprodsll I
Naša trgovina z Nemčijo
S sklepi jugoslovansko-nemškega mešanega vladnega odbora v Belgradu je bila uvedena v našo trgovino z Nemčijo novost: kompenzacijski posli.
Teh kompenzacijskih poslov ni treba razumeti tako kot običajno. Blago, ki 6e bo izvažalo na osnovi kompenzacij, se bo izplačevalo ravno tako kot blago, katere izvoz se plača v kliringu; izvozniki kompenzacijskega blaga bodo dobili kot vsi drugi klirinške čeke, katere bodo lahko vnovčcvali na domačih borzah. Stvarno bosta v kompenzacijskih poslih obstojala samo dva partnerja: nemška in naša država. Za kompenzacije pridejo v poštev industrijski izdelki, 8—10 milij. mark pa odpada na živino in les.
Vrednost kontingentov je znatno zvišana, za skoro 100% je večja kot znašajo možnosti po sedanjem stanju plačilnega prometa med obema državama. Vrednost določenih kontingentov znaša nad 100 milij. mark za prvih 6 mese:ev, t. j. od 1. oktobra do 31. marca 1940. Vrednost kontingentov iz rastlinskega sektorja znaša okoli 36 milij. mark, ravno toliko iz živinorejskega sektorja. Vrednost lesnega sektorja znaša 5. 4, industrijskega sektorja pa okoli 16 milij. mark. Po vplačilih v kliring, ki služijo kot podlaga za naš izvoz v Nemčijo, ki so tudi garancija za vzdrževanje tečaja marke, se bodo ti kontingenti težko realizirali v 100% zneskih, najbrž se jih bo dalo realizirati samo 50—60%.
Predvsem bo šel izvoz rud in kovin na kompenzacijski podlagi. Tudi se ni uresničilo govorjenje, da se bo povečal izvoz rud in kovin. Ta bo ostal v mejah našega dosedanjega izvoza teh predmetov, pa še tu Je predpogoj, če bodo Nemci lahko dali kompenzacije.
Ker so se cene nekaterih naših predmetov zelo povečale, je pričakovati, da se bodo povečale cene tudi v nemškem izvozu. Nemčija nam bo lahko dobavljala vse dosedanje predmete razen tekstilij. Pač pa nam je Nemčija zasigurala znatne količine premoga. Gre za skupno količino 380.000 ton letno. V svrho razdelitve te količine bo posebna konferenca v ministrstvu za gozdove in rudnike. Tu bo rešeno tud: vprašanje cen in rejoniranje uvoza ter nemškega izvoze*. Nemci nameravajo osnovati posebno družbo za uvoz premoga.
Tečaj marke
Tečaj marke na današnji bazi 14.30 je zaslguran z naše strani do 31. marca 1940. Toda tudi brez garancije je treba pričakovati, da bo tečaj nemške marke na naših borzah čvrst. V nemškem interesu je, da pride tečaj marke čez 15, ker bi na ta način prišla do blaga po mnogo ugodnejših cenah kot doslej. Z uvedbo kompenzacijskih poslov je dana Nemčiji velika možnost, da vpliva na tečaj klirinške marke na naših borzah, kar bodo v danem trenutku gotovo izkoristili,
KINO MATICA Telefon 21-24
Ob 10-30., 15., 17., 19. in 21. url FRANCOISE ROSAY — KNEZ J. TRU-
BECKOJ — PIERRE RENOIR Predvajamo najnovejši Paramount zvoinl tedni*
Francoski salonski film
Borba med razuzdanim, propadlim aristokratom ln
ugledno meščansko rodbino. Po romanu G. Ohneta.
Uvoz surovin iz Anglije
Zveza industrij mila je dobila glede uvoza surovin iz Anglije na svojo predstavko od angleškega poslaništva v Belgradu naslednji odgovor:
Jugoslovanske tvrdke, ki hočejo nabaviti blaga iz Anglije, morajo predložiti angleškemu konzulu potrdilo pristojne trgovske zbornice o pro-tekolaciji tvrdke v Jugoslaviji, nadalje morajo Imeti uvozno dovoljenje komiteja za uvoz pri Narodni banki kr. Jugoslavije, ki ga morajo predložiti konzulu. Prav tako morajo poslati angleški tvrdki deklaracijo, ki je podpisana od lastnika tvrke ali direktorja, pod. prokurista, v kateri izjavijo, da se uvoženo blago iz Anglije ne bo zopet naprej izvažalo iz Jugoslavije. Oseba, ki bo podpisala deklaracijo, se mora pred konzulom legitimirati s potnim listom, z legitimacijo ali pa s potrdilom sodišča, odn. s pooblastilom svoje tvrdke.
Opravičilo obveznosti za uvoz iz nepogodbenih driav. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo za opravičilo posameznih plačil, izvirajočih iz uvoza blaga iz južnoameriških držav, navodilo, po katerem smejo pooblaščeni zavodi namesto spričevala o izvoru blaga, izdanega v državi izvora blaga, sprejemati od domačih uvoznikov tudi spričevala, ki so izdana od diplomatskih predstavništev južnoameriških driav v Evropi. Ta potrdila morajo vsebovati vrsto, količino in vrednost blaga z označbo države izvora, zlasti pa mora biti v spričevalu navedeno, da se je blago iz konsignacijskega skladišča izvozilo v našo državo. Vsa spričevala morajo poobl. zavodi skupno z ostalimi dokumenti konec tedna dostavljati deviznemu ravnateljstvu.
Zamenjava valut za čeke
Narodna banka zamenjuje do nadaljnjega za čeke sledeče efektivne valute: ameriške dolarje, kanadske dolarje, angleške funte, švicarske in francoske franke, belge, holandske goldinarje, danske, švedske in norveške krone. Pri zamenjavi efektivnih valut za čeke odbija Narodna banka 1% na račun stroškov, poleg tega pa še 2.50 din za vsakih 100 francoskih frankov in 5 din za vsak angleški funt.
Efektivne valute, katerih Narodna banka ne zamenjava za čeke, smejo pooblaščeni zavodi po predhodnem dovoljenjp ministrstva financ poslati svojim inozemskim dopisnikom, da jih prodajo in pretvorijo v proste devize. Devize, katere bodo pooblaščeni zavodi prejeli za prodane efektivne valute v inozemstvu, kakor tudi devize, katere bodo prejeli od Narodne banke za zamenjave za odstopljene efektivne inozemske valute, smejo porabiti izključno le za blagovna plačila na račun svojih komitentov.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
V času od 12. do 20. t. m. je bilo prijavljenih zemljiškoprometni komisiji okrajnega sodišča v Ljubljani 34 kupnih pogodb za večje in manjše kupne vrednosti. Tudi oktober bo dosegel velike milijonske kupčije. Naravno, da o teh kupnih pogodbah ni mogoče še javno poročati, kajti gre za
njih odobritev. Zadnje dneve pa zaznamuje tudi zemljiška knjiga, ki je javna, še druge kupne pogodbe, o katerih smo že poročali in dodajamo še naslednje:
šušteršič Avgust, posestnik, prej v Vižmarjih št. 63, sedaj v Podgori St. 10, je prodal IvanU M i k u š u , uradniku v Ljubljani, Ulica Stare pravde št. 5/L, parcele št. 106-10, 1068-11 in 1068-1 k. o. Vižmarje za 15.980 din. Isti posestnik je dalje prodal Marici E r z i n o v i, zasebnici v Ljubljani, Zrinjskega cesta št. 8/IL, parcelo št. 1068-9 k, o. Vižmarje za 15.950 din. Sploh je zadnji čas opažati, da mnogi okoličanski posestniki parcelirajo svoja zemljišča in jih potem razprodajajo, da tako pridejo do gotovine in zadoste svojim obveznostim do denarnih zavodov in državnemu zakladu glede davkov.
Jamnik Josipina, posestnica v Medvodah št. 10, je prodala Franju Koratnerju, strojniku v tovarni »Tanina< v Medvodah, dve parceli št. 55-2 in 55-3 k. o. Medvode v skupni izmeri 700 kvad. metrov za 13.300 din.
Virant Fran, posestnik v Ljubljani, Peruzzi-jeva cesta št. 63, je prodal Ivanu Hočevarju, slugi na univerzi in njegovi ženi Frančiški, sta-nujočima na Dolenjski cesti št. 23, parcelo št. 3-8 k. o. Rudnik v izmeri 494 kvad. metrov za 13.S00 dinarjev. — Isti posestnik je dalje prodal Avgustu Kocjanu, uslužbencu trošarinskega urada v Ljubljani, Volarjev stradon št. 27, parcelo št. 3-5 k. o. Rudnik v izmeri 494 kvad. metrov prav tako za 13.800 din.
Erjavec Valentin, posestnik na Ježici 5t. 7, je prodal Jakobu O j n i k u od Sv. Lenarta št. 2, parcelo št. 157-2 k. o. Jezica v izmeri 632 kvad. metrov za 10.111 din.
Naknp živil. Iz Belgrada poroča »Jugoslovanski kurir«, da namerava ravnateljstvo za prehrano kupiti v najkrajšem času 15.000 vagonov pšenice, 20.000 vagonov stare koruze, 3.000 vagonov suhih češpelj in 500 vagonov marmelade. Ma-terijalna sredstva bi dala v ta namen Narodna banka, gre le se za skladišča. K temu pripominjajo dobri viri, da je stare koruze v naši državi zelo malo: komaj okoli 6.000 do 8.000 vagonov.
Dopolnilo uredbe o izplačilu vlog pri denarnih zavodih. Po Uredbi o dopolnitvi uredbe o izplačilu vlog pri denarnih zavodih je minister trgovine in industrije pooblaščen v sporazumu z finančnim ministrom izdajati avtentična tolmačenja uredbe o izplačilih vlog pri denarnih zavodih. Uredba je stopila v veljavo dne 20. oktobra.
6% državno posojilo za javna dela In državno obrambo. Po ravnokar objavljeni uredbi pride v odbor za nadziranje službe 6% posojila za javna dela in državno obrambo kakor tudi nadziranje uporabe donosa od posojila v poseben fond, ki so ustanovi pri Drž. hipotekami banki, tudi zastopnik Postne hranilnice.
Licitacije. Dne 24. oktobra bo pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani pismena licitacija za izdelavo 14 komadov sestavljenih barak; 27. oktobra 45 komadov cerad; 28. oktobra popravilo vojnega objekta vojašnice »Vojvode Mišiča* v Ljubljani in dne 7. novembra za dobavo 2 terenskih potniških avtomobilov.
Zveza gostilničarskih »»drug v Ljubljani fe
preselila na Tyrševo cesto 11, I. nadstropje (v isto hišo, kjer je Putnik). Telefonska številka 39-14
ostane neizpremenjena. »
Licitacija za oddajo tesarskih, krovskih in kleparskih del pri gradnji stanovanjske hiše Pokojninskega in podpornega sklada banovinskih uslužbencev dravske banovine bo 30. oktobra 1939, ker prva licitacija ni uspela. — Nadalje je razpisana druga licitacija za regulacijska dela na Dravi v odseku St. Janž—Loka med km 39.300 do km 41.490. Proračunska vsota je 796.249.85 din.
Prodaje. Dne 24. oktobra bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani licitacija za prodajo lanolinske zmesi, parafina in kozmetičnih sredstev ter delov za kolo (bicikelj). — Dne 25. oktobra bo prodajala na Ljubljanskem polju Garnizionska uprava v Ljubljani hlevski gnoj.
Končana likvidacija. Končama je likvidacija d. d. za plovbo Vesna na Sušaku. Družba nima več nobenih aktiv in pasiv, zato je smatrati družbeno glavnico, ki je služila za izplačilo družbenih obveznosti, za izgubljeno.
Nova gospodarska revija. V Belgradu je začela izhajati nova revija »Jugoslovansko madžarski gospodarski Llovd«, katere prva številka je pred nami. Direktor lista je v Belgradu g. N. Petrovič od Industrijskega pregleda, v Budimpešti pa g. dr. Osgyan Lajos. Revija prinaša članke v srbohrvaščini in madžarščini od znanih strokovnjakov in uglednih osebnosti. Naročnina znaša 320 din.
Napredek nemškega železarstva. V petek, dne 21. t. m. sta začeli delati v Salzgitterju dve visoki peči. Ti dve visoki peči sta last »Hermann G6ring Werke« v Llncu ter sta bili dograjeni v kratki dobi dveh let, kar je vsekakor znatna storitev. S tem se bo proizvodnja surovega železa v Nemčiji iz lastnih rud zelo povečala, kar bo omogočilo zmanjšanje uvoza tujih rud, ki je itak zelo otež-kočeno.
M Kino Kode/jevo te/. 41-64 —
Danes ob V.3., V.«., */.9. In jutri ob 8. uri dva velefilma
Heidi
Zgodba nežnosti in globokih ljudskih čuvstev ob prekrasni božični glasbi. — Tako lepega lilma s SHIRLEY TEMPLE ie niste videli
Velika pustolovščina
Maria Andergast, Albrecht ScbOnhals
Borze
Dne 21. oktobra 193«
Denar
Ta teden Je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 9,797 milij. din v primeri z 9.173^ 8.368, 9.4 in 6.77 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 10.12, London 17.855, Newyork 446, Bruselj 74.80, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 106.20, Oslo 101.25, Kopenhagen 86.075, Buenos Aires 105.
Živinski sejm!
Mariborski svinjski sejem, dne 20. oktobra.
Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 255 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 65—80 din, mladi prašiči 7—9 tednov stari 85—120 din, mladi prašiči 3—4 mesece stari 130 do 210 din, mladi prašiči 5—7 mesecev stari 270 do 380 din, mladi pf-ašiči 8—10 mesecev stari 395 do 490 din, prašiči 1 leto stari 680—870 din, 1 kg žive teže 6—8.50 din, 1 kg mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 145 svinj.
ŠPORT
Danes dirka na Večni poti
Evropski prvak Kari Abarth na treninga.
Danes ob 15 priredi Motosekcija Avtomobilskega kluba v Ljubljani veliko hitrostno dirko na Večni poti, Začne se s startom v Zgornji Šiški pri igrišču »Panonije«, cilj bo pri »Podrožniku«. Nato se ponovi dirka v obratni smeri.
Občinstvo lahko zasleduje vee faze dirke vzdolž proge in na obeh krajih. Vhod je na obeh krajih, ofi-cielen sprejem, oziroma prostor za ča6tne goste je pa v Zgornji Šiški.
Včerajšnjega oficielnega treninga so se udeležili vsi odlični dirkači, med njimi tudi evropski prvak in eden najboljših dirkačev na svetu Kari Abarth, ki je vzbujal s svojo vratolomno vožnjo napetost in občudovanje občinstva. Doseženi rezultati so sledeči;
Turni motorji do 250 ccmi "" 1. Pncher Franc, Hermea, Puch 250 ccm, 3oeeženi čas v eno smer 2.5 4/5.
Turni motorji do 350 ccm] X. Z&erl Miloš, Avtoklub, DKW, 350 ccm, 1.53 2/5. f	Športni motorji do 350 ccrni
1. Breznik Dušan, Avtoklub, DKW, 250 ccm, 1.45 4/5.
športni motorji do 500 ccmi
L C&lar Jože, Avtoklub, BMW, 500 can, 1.44 3/5.
Izven konkurence: Kari Abarth, F. N. s prikolico, 152 2/5.
Današnja dirka bo pa verjetno prinesla velika presenečenja, ker je znano, da mnogi dirkači pokažejo šele na dirki vse svoje zmožnosti.
Ker vlada za dirko veliko zanimanje ln bo naval občinstva velik, se naprošajo gledalci, da se brezpogojno pokoravajo rediteljem, ter da 6e globoko umakne z ovinkov.
Razdelitev nagrad bo ob 20.30 v prostorih Avtomobilskega kluba, Kongresni trg l/L
Današnji nogometni spored
Kakor bodo tekmovali vsi klubi v obeh ligah, tako je tudi prvenstveni spored današnje nedelje v naši podzvezi polno zaseden.
V	prvem podzveznem razredu bodo najzanimivejše te-le borbe:
V	LJUBLJANI: Jadraš : Hermes s pričetkom ob 10.15 na igrišču Jadrana. Ta tekma utegne biti zelo zanimiva, kajti oba tekmeca sta po znanju enakovredna. Oba gojita hiter in dokaj dober nogomet. V tem srečanju ne moremo napovedati zmagovalca že vnaprej, ampak ga bo odločila igra sama. Obema pa gre za zmago, kajti oba sta potrebna točk; Hermes, da se malo povzpne, in Jadran, da obdrži svojo dokaj lepo pozicijo sredi tablice.
Druga tekma med kranjskim Korotanom In
ljubljanskim Marsom, pa je v današnjem sporedu najboljša. Srečanije se bo začelo ob 3 popoldne na igrišču Ljubljane. Srečala 6e bosta tekmeca, od katerih nihče ne bo rad poceni dal obeh točk. Mars, ki dosedaj še ni izgubil nobene tekme z dosedanjimi nasprotniki v jesenskem tekmovanju, bo hotel tudi to bitko beležiti v svoje dobro. Enako se pa tudi Korotan ne bo dal tako lahko odpraviti, kajti tudi njemu gre, da se preveč ne oddalji od prvoplasiranega Marsa, kajti Korotan goji nado, da se mu le lahko posreči zasesti Marsovo mesto. Priiateljl nogometa bodo v tem srečanju gotovo prišli na svoj račun.
Nadalje bodo v prvem razredu 8e naslednje tekme:
V	DOMŽALAH te bosta aeetala domači Disk
ln ljubljanska Svoboda. — Na JESENICAH pa Bratstvo in Reka iz Ljubljane.
Tudi v drugem razredu bo precej srečanj ln to: Igrišče Jadranai
ob 9.15 Jadran t Svoboda (nnlorfl; ob 13.30 Slavila t Ljubljana juniorji. Igrišče Mladiket
ob 9.30 Moste : Hermes juniorji; ob 10.30 pa se bo začela borba med Mladiko in Mostami, torej med lokalnima rivaloma. Mladika letos s svojim pomlaijenim moštvom kar dobro vozi in bo Moščanom trd oreh, Moščani so letošnje tekmovanje mnogo boljši kakor so bili prejšnja leta. Imajo med svojimi igralci nekaj prav dobrih moči. Tekma obeta biti zelo zanimiva in tudi tukaj nI mogoče vnaprej določiti zmagovalca. Zmagal bo vztrajnejši in požrtvovalncjši od njiju.
Popoldne se bosta srečala na istem igrišču Adrija in Slavija, od katerih moremo že vnaprej smatrati Slavijo za zmagovalca.
igrišče Koroianai
Popoldne ob 2 Korotan s Grafika.
Dirke na ljubljanski Grad
Danes teden, to je v nedeljo, dne 29. oktobra 1 T., priredi motoklub »Hermes« svojo V, motociklistično airko na ljubljanski Grad imenovano »Seunigov me-, morial«.
Pokroviteljstvo nad dirko je blagovolil sprejeti minister vojske in mornarice g, armijski general Milan N e d i č. Gospod minister je poklonil klubu za to dirko dragoceno uro, ki je namenjena rekorderju Gradu, gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen pa krasen pokal.
Prijave sprejema tajništvo kluba: Ljubljana, Dvofakova 3. V primeru deževnega vremena se dirka preloži na prvo, v primeru ponovnega dežja pa na drugo sledečo nedeljo.
Novi sabljaški tečaji
Sabljaška sekcija SK Ilirije bo letos otvorila začetniške tečaje v sabljanju za dame in gospode. Namen te naše največje sabljaške edinice je, ad ta šport, ki je v raznih državah eden izmed najpri-ljubljenejših, tudi pri nas popularizira in ga napravi dostopnega najširšim slojem. Pogrešno je mnenje, da je ta športna panoga domena grobe sile, kakor je zmotno tudi stališče, da je le to šport elite. Po svojem značaju je sabljanje telesna vaja, ki najbolj odgovarja zahtevam sodobnega športa, ker krepi telo, poleg tega pa razvija duševno sposobnost borilca. Če hočeš postati dober borilec, moraš imeti hitrost, ki zahteva fizično moč, da pa prisiliš nasprotnika h kapitulaciji, moraš biti dober strateg, kar zahteva mnogo duhovnih sposobnosti.
Da je šola SK Ilirije najboljša v naši državi, dokazujejo številni uspehi naših tekmovalcev na domačih in inozemskih turnirjih. Letos se bodo vršili tečaji ločeno za dame in gospode pod strokovnim vodstvom zaslužnega polkovnika Cvetka ob asistenci naših internacionalcev dr. Koršiča in Pengova.
Informacije in prijave sprejemamo v tajništvu SK Ilirije nad kavarno Evropo v I. nadstropju vsak dan od 5 do 6 popoldne.
Nov svetovni rekord v plavanju
Brazilijanska plavalka Marija Lenk je pri nekem plavalnem mitingu v Rio de Janeiro dosegla velik športni uspeh, ker je preplavala 400 m dolgo progo v prsnem plavanju v času novega svetovnega rekorda 6:15,8 minut. S tem svojim rezultatom je zboljšala obstoječi rekord danske plavalke Soerensen za pet desetink sekunde.
Dekoracija fi Montiranje zastorovli
Franc Jagen
tapetništvo Ljubljana 6t. Petra eesta 17j Telefon 20-42
Velika zaloga najmodernejših) Couch-zof, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic.
V	zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blagoi
za prevleko pohištva. Konkurenčne cene I	Solidna Izdelava!
Višek tehnike
je novi model »Ardie S 125 ccm«, motorno kolo,
ki je pravkar dospelo na glavno zastopstvo Ardie Horex motorjev, tvrdko
J. Praprotnik, Domžale
kjer se dobijo tudi 200 in 250 ccm »Ardie« in d50 ccm »Horex« motorji modela 1940. Tudi ima tvrdka veliko zalogo najrazličnejših, malo rabljenih in dobro ohranjenih motornih koles od 98 do 500 ccm po jako nizkih cenah.
V	zimskih mesecih Izvršuje tvrdka v lastni delavnici po najugodnejših cenah generalno preglede in reparature vseh vrst motornih vozil. Na zalogi so vsi rezervni deli za Ardie in Hores motorje
■ _vseh tipov.
Kolesa NajnovefSi oir. vozički
motom tricihili Šivalni siroll
2. lRTBSnt vozlSkl, sklrolt, avtomobilčki, koles delt o
TRIBUNA F.B. L. LJUBLJANA
PodruJntoa: M ARI BOB
Slovenski fantje in dekleta
polagajo račune
Ob občnih zborih Zveze fantovskih odsekov
in Zveze dekliških krožkov
Dr. Jože Jeraj:
Naš boj za katoliško načelnost
Občni zbor ZFO podaja obračun in razvija 'delovni načrt za vsa področja: versko-vzgojno, tehnično, naraščajsko, organizatorično i. dr. Najvažnejše področje je gotovo versko-vzgojno, idejno. Kar je na tem polju storila za slovensko mladino in posredno za ves narod, je neprecenljive vrednosti. Lahko trdimo, da je bila ZFO in pred njo OZ največja usmerjalka duševnega razvoja slovenskega naroda, angel varuh mladine in njen največji
snc^d lldiuua, aiign vttiMi,	— ... - J	i U
učitelj. Saj je že nastala v ogromnem trenju duhov krščanskega in liberalnega (svobodomiselnega) svetovnega nazora. V nadtridesetletnem svojem razvoju se je spoprijemala in borila z vsemi sovražnimi gibanji, ki so ogrožali duhovno jedro slovenskega bistva - katoliško slovenstvo Njena zasluga je tudi, da je zvesto sodelujoč s katoliško Cerkvijo prav očuvala te vrednote in jih dvigala v borbi s sodobnimi gibanji na tisto prosvetno višino, na kateri je danes slovensko ljudstvo.
Prav značilno je, da so gradili granitne temelje zgradbe slovenske fantovske organizacije voditelji celotnega slovenskega naroda roko v roki z neštetimi vrlimi sodelavci, predvsem pokojni Evangelist Krek in Bonaventura Jeglič. Od teh velemož je organizacija sprejela svoje bistvo: od Slomška ljubezen do doma in grude, od Kreka navdušenje za socialno delo, od Jegliča pa neustrašno udarnost in brezpogojno načelnost.
Boj z liberalizmom in socializmom
Vznikla je naša fantovska organizacija (leta 1906) v dobi najostrejšega boja slovenskega naroda z liberalizmom, ki se je širil s svobodomiselnih profesorskih stolic v Pragi (Masaryk) ter nemških vseučilišč po vsej Evropi tudi v dušo slovenskega naroda in mu skušal omajati tisočletno vez s katoliško Cerkvijo in krščanstvom. V hudem idejnem (duševnem) boju je dr. Krek zamislil orlovsko organizacijo ne samo kot avantgardo katoliškega svetovnega nazora proti strastnim navalom svo-bodomiselstva, ampak tudi kot širiteljico socialnega katoličanstva med Slovenci. Voditelji prvih orlovskih krožkov (Pogačnik) so se s Krekom zavedali v tisti burni dobi, da je treba slovenskemu kmetu in delavcu pravilno usmeriti dušo, pa tudi mu socialno pomagati (sloviti Krekov učbenik Črne bukve kmečkega stanu). Ko je socialni pouk poleg verske izobrazbe postavljal za osnovo fantovske vzgoje, je kar slutil Krek neizbežne viharje prihajajoče socialne borbe, ki se je v vsej svoji tragiki in grozoti razvila šele sedaj v naših dnevih. Orlovska organizacija je usposobila slovenske fante, da so v nejiosredni dobi pred svetovno vojno osvobodili slovensko ljudstvo jerobstva nemškutar-skih posojilnic in liberalnih vaških mogotcev.
Istočasno je orlovska organizacija v smislu Slomškovih domoljubnih načel (»Sveta vera bodi vam luč in narodni jezik bodi vam ključ do zve-ličanske narodne omike«) netila v srcih mladine ogenj plamteče narodne in domovinske ljubezni proti nemškutarstvu tedanje malomeščanske družbe (Terseglavova Zlata knjiga ter orlovsko glasilo Mladost).
Orlovstvo v Jugoslaviji
Po dolgotrajni svetovni vojni, v kateri so nešteti fantje Orli izkrvaveli na bojnih poljanah, je vznikla Jugoslavija. Slovenci, Hrvatje in Srbi so postali na svoji zemlji svoj gospod. Mlada orlovska organizacija je slovenske fante dobro pripravila na Jugoslavijo. Zato so bili in so še danes ob vseh začetniških težkočah Jugoslavije neomajen temelj države. Vse polno vprašanj je nastalo v državljanski vzgoji, ko je bilo treba graditi dom po lastnih načrtih ter vladati samega sebe. Naša organizacija je zato postavila ves vzgojni načrt na domovinsko podlago ter s smotreno državljansko vzgojo (glej dr. Capudrova knjiga »Država«) vzgajala naše ljudi za zavedne Slovence in Jugoslovane. Tako smo Slovenci danes po splošnem priznanju najbolj konstruktiven element Jugoslavije.
Socialna vzgoja
Istočasno je reševala slovenska fantovska organizacija, ozko naslonjena na Cerkev, velike naloge socialne obnove slovenskega naroda v hudi borbi s komunizmom, ki je kot mogočen orkan zavel po naši domovini. Lahko trdimo, da ni nobena druga vzgojna uredba vršila tako sistematične socialne vzgoje. Priča v tem so naše vsakoletne prosvetne tekme, izobraževalna predavanja ter vzorni socialni učbeniki, ki jih je izdala naša mladinska organizacija (n. pr. A. Ušeničnik: Socialno vprašanje. Socialna ekonomija i. dr.). Naši fantje so o vseh sodobnih vprašanjih dobro poučeni, v sedanjih zmedenih časih se bodo znali prav usmeriti.
Tudi v notranjem razvoju katoliškega socialnega pokreta je naša organizacija zadela vedno pravilno pot. Ko so pod vplivom enostranskega duhovnega gledanja (križarstva) nekateri pretiravali vrednost osebnosti ter podcenjevali avtoriteto (oblast) Cerkve, je naša fantovska organizacija neomajno stala na strani Cerkve, sjroštujoč brezpogojno njeno, od Kristusa postavljeno veličino. Proti ohlapnemu levičarstvu v katoliških vrstah je v vseh svojih publikacijah (socialni učbeniki in Vzori slovenskih fantov) učila neomajno pokorščino do velikih papeških socialnih okrožnic »Rerum novarum« in »Quadragesimo anno«. Načelna čistost in neomadeževanost je bila fantovski organizaciji vedno nad vse.
Verska obnova
Visoko ie proti novodobnemu brezverstvu, ki ga vedno drznejše širita oba svetovnonazorska protivnika komunizem in liberalizem, dvignila naša fantovska organizacija prapor najglobljih vrednot — verske obnove. Višek tega prizadevanja je izražen v besedah vladike Jegliča na celjskem ta-
boru (1937): »Živimo v velikih časih! Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo... Velik je naš čas, ker dela mučenike... Hudobija bo še rastla, to vidimo od leta do leta. Tudi pri nas na Slovenskem je že začela s svojim groznim delom... Satan ima že svojo fronto, pa iina tudi Kristus svojo fronto. Toliko pogumne mladine, toliko mož iz vseh vrst, ki ste tu zbrani, to je Kristusova fronta.« Ob robu groba, malo ur pred svojo smrtjo, se je ta naš poslednji največji videč preroško zagledal ter s kneževskim sklepom izbral našo fan-
tovsko organizacijo, da gre v boj za božje vrednote slovenskega ljudstva. Nikdar ne bomo pozabili njegovih besed.
Zaupanje v naše fantovske organizacije
Velike misli in vzori (ideje) vodijo svet. Vendar same zase so slabotne, dokler se jih ne osvojijo organizirane množice. V krepki fronti smo-trene organizacije, ki jo vodijo prečiščeni voditelji, kali seme ponosne zmage. Zveza fantovskih odsekov je taka skupnost, ki nam more jamčiti za uspeh. Njen svetli prapor se na razburkanem va-lovju naše dobe upapolno vije kot vabilo slovenski mladini ter poroštvo lepše bodočnosti.
Slovenska dekleta v sprevodu.
Mara Stepanova:
Deio naših deklet
Zveza Dekliških krožkov kot odsek Prosvetne zveze deluje že štiri leta. To je kratka doba in zato nikakor ne sinemo pričakovati, da bomo takoj na višku uspehov, kukor vsaka sttar v življenju, tako tudi naše delo raste in bo rastlo stopnjema, preko mnogih življenjskih dob, preko ovir, ki nam jih stavljajo na pot sile, protivne našim idejam, [in tudi preko oni, ko se nam zdi, da nam je naklonjen ves svet. So tukaj dnevi, ko čutimo, dn man trurlapolno delo blagoslavlja roka Tistega, na čigar volji in besedi smo postavile temelje svojemu stremljenju in delovanju. Niso to prazne fraze, niti zgolj samo želja, dn se zbiramo in se druga ob drugi zabavamo in preganjamo dolgčas. Danes, ko jiolagamo svoj obračun, se zavedamo, da obstoji tu blizu 200 krožkov s približno 4<)00 članicami in 2000 mladenkami, ki z močno voljo, neomajno vero in ljubeznijo gledajo na čelo svoji biti. svojemu obstoju, pripravljene vsak čas delati v smislu naših idej in iste zanesti širom sveta. Zavedamo se tudi, da moramo tej svoji čredi nuditi v polni meri vse ono, kar terja sodobnost od našega slovenskega človeka, zlasti slovenskega dekleta, slovenske žene, ki mora, pa tudi hoče obvladati položaj, in sicer tako, da ostane v današnjih zamotanih časih nedotaknjen oziroma nedotaknjena v svojem izrazito slovenskoverskem čustvovanju in gledanju na življenje. To je modrost, ki nam je porok za čvrst obstoj in neminljivost. Kje naj bi narod začel z delom za to, da ne bi nikdar duhovno propadel, če ne bo začel z delom pri ženski mladini, ki je nosilka bodočega roda?! Torej se ne motimo, ko nas prežema zavest, da smo prav prijele in da smo si izbrale najbolj časten delež, ki si ga more dekle ali žena izbrati, če hoče veljati za človeka, ki se zaveda, da ga Bog ni ustvaril samo za igračo, ker se mu je pač tako zahotelo, temveč, da je to storil z neizmerno božjo silo želje, da mu bo isti služil v vsakem pogledu.
To je naša pot. Dovolj je velika in pomembna, da se nam ne zdi nevredna truda in žrtev, ki jih polagamo vanjo iz dneva v dan, da nam žalitve z raznih strani ne morejo do živega. Še manj pa nam morejo do živega sadistične opazke ljudi, ki nam niso naklonjeni, češ: Kaj pa imajo? Kje je njihov uspeh? itd. Mi imamo! Velike ideje in — motno, neomaj-novoljo, vero in ljubezen za to, kar smo si postavile za tezo. in pa še nekaj: čas. Čas imamo Nismo kakor Cezar, ki je prišel, videl in zmagal in nazadnje padel od roke najbližjega, temveč smo kakor človek, dvijra zavest, da boji utrjujejo, spreminjajo minljivo v neminljivo in dajejo še večjo vredno'' vzvišenim stvarem, za katere sc poteguje
Ivo Kermavner:
ZFO in telesna vzgoja
Telovadba in šport imata v mladinski organizaciji'naših fantov, v Zvezi fantovskih odsekov, eno najvažnejših vlog v njenem udejstvovanju. —, Telovadba in šport zavzemata odlično mesto v programu naše mladinske organizacije, telovadba in šport 6e forsirata pri slehernem fantovskem odseku, pri vsakem članu. Brez moči ni boja, brez boja ni zmage, in tega se dobro zaveda vsak telovadec, vsak športnik ZFO. In ravno telesne vaje so v prvi vrsti poklicane, da nas usposabljajo za trdo življenje, za vsakdanjo borbo, za obstanek. Re6 je, da smo v dobi športa in rekordov in da je dvajseto stoletje tudi stoletje tehnike, toda nihče ne more trditi, da telesne vaje niso potrebne, zdravju koristne in za razvedrilo zelo učinkovite. Poleg tega pa moramo upoštevati, da ima ZFO v pretežni večini mladino, katere si brez športa in telovadbe dandanes ne moremo misliti. Mladina je bila že od V6ega početka zelo živahna in je na različne načinn trošila 6voje odvišne sile in zato se hoče tudi današnja mladina udejstvovati, gibati, telesno delati.
Telesne vaje, če se goje v pametnih mejah, so najučinkovitejše sredstvo za pravilno U6merjenje današnje mladine. Po vsem svetu se je vrgla mladina na telovadbo in šport, in tega se dobro zavedajo vzgojitelji, katerim je mladina prepuščena, pa tudi najvišji državni funkcionarji, ki po večini držav zelo podpirajo težnje sodobne mladine. Tega se dobro zaveda tudi naša fantovska organizacija, ki posveča veliko pažnjo telesni vzgoji 6vojega članstva.
Treba pa je iti z duhom časa tudi na polju telesne vzgoje. Ali je v tem pogledu storila svojo dolžnost naša ZFO? Mirno lahko trdim: da! Kajti kdo pogleda današnjo telovadbo pri ZFO in športne panoge, ki se goje danes v naših vrstah, ta bo moral priznati, da korakamo 6 časom, da ustrezamo zahtevam sodobne mladine. Naš telesno-vzgojni program je dandanes tako bogat, tako vsestranski in tako moderen, da mora celo najbolj razvajenega fanta na športnem polju zadovoljiti. Imamo telovadbo, imamo sodobno gimnastiko, gn-jimo lahko atletiko, smučanje, plavanje, igre z žogo, turistiko, kolesarjenje, jadralno letalstvo itd. Vpeljujemo sproti nove športne panoge kakor hitro se članstvo izreče zanje.
Da pa lahko dosegamo na telesnovzgojnem polju potrebne uspehe, smo vpeljali v vseh pano-
fah, ki jih gojimo, tekme, ki so vedno pogostejše, ekme so najboljše sredstvo za razširitev telesnih Vaj, š« najuspešnejše sredstvo za ugotovitev kvalitete in pa obenem najboljša propaganda za telovadbo in šport. Če ne bi bilo tekem, bi zanimanje za' telesne vaje prav gotovo padlo.
V letoSnjem poslovnem letu je bilo zelo živahno naše delovanje pri tekmah. Pozimi smo imeli lepo uspele smučarske tekme, ki so bile že druge. 19. marca smo pa imeli v Celju prve orodne tekme posameznikov za prvenstvo ZFO, ki so bile javne in so izpadle celo nad naše pričakovanje. Orodni prvak za leto 1939, je postal brat Natlačen z Jesenic. V Mariboru smo priredili o priliki mariborskega mladinskega tabora tretje tekme ZFO v telovadbi, lahki atletiki, plavanju in igri odbojk, Dalje smo se letos udeležii mednarodnih tekem v Liegeu (Begija) s telovadno vrsto in lahkoatlelsko reprezentanco. Naša telovadna vrsta je dosegla drugo mesto, na posameznih orodjih pa eno dosegli vfč prvih, drugih in tretjih mest. Lepi uspehi so bili doseženi tudi v mednarodnih lahkoatletskih tčkmah, kjer smo dosegli več prvih mest. Napredek naših reprezentantov — telovadcev in lahko-atletov — je od lanskega leta močno poskočil in upam, da ne bo trajalo dolgo, ko bomo tudi v telovadnih mednarodnih tekmah na V6cj črti pred-njačili drugim narodom.
Preidem še na ostale panoge športa, ki jih gojimo v naši organizaciji in v katerih tekmujemo. Začnimo kar pri smučanju.
Smučarstvo se v naših vrstah lepo razvija in napreduje. Zanimanja za ta najlepši zimski šport jp med našim članstvom precej. Tekme, katere 6mo priredili leto6 na Črnem vrhu (alpske discipline) in na Mošenjski planini nad Kropo (klasične discipline) 60 pokazale lep napredek in veliko zanimanje ne samo pri članstvu, ampak v še večji meri pri mladcih, od katerih lahko mnogo pričakujemo. S kakšnim zanimanjem in požrtvovalnostjo 60 sodelovali fantje pri tekmah, ve Ie tisti, ki .je vse to od blizu opazoval. Po rezultatih in udeležbi pri letošnjih smučarskih tekmah lahko ugotovimo samo eno: napredek na ccli črti v kvaliteti in kvantiteti Veoeli »mo pa najbolj dejstva, da 6e je smučarski šport v teku dobrih dveh let tako udomačil v vrstah naše organizacije.
Za prihodnjo'sezono zopet pripravljamo smučarske tekme za člane in mladce in tudi starej-
• Častna četa slovenskih fantov.
— Pri korpulentnib Ijndeb se izkaže naravna »Franz-Joseiova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josetova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami, Ogi: regfa! br. 30474/35:
šim članom (nad 38 let) bomo dali priliko, da tekmujejo. Vse brate smučarje in tiste, ki se za smu-ški šport zanimajo, prosim, da se pnčno takoj pripravljati z raznimi gimnastičnimi vajami v le! 5 vadnici in s teki v naravi, da vas bo našel prvi sneg pripravljene.
Lahka atletika 6e prav lepo razvi'a v naših odsekih. To je pokazal letos Maribor, zlasti pa atletske tekme v Liegeu in pa tiste, ka'ere 60 prirejala zadnji čas okrožja in odseki med seboj. Tej panogi bomo v bodoče posvetili še /ečjo pažnjo, da se bo kraljica športov — kakor tudi imenujejo lahko atletiko — v naših odsekih šc bolj razširila in bodo naši atleti dosegali še večje uspehe. Naši mednarodni zastopniki v tej panogi 60 nam v veliko čast Odsekom pa nujno priporočam, da naj 6i čim prej preskrbijo primeren prostor, kjer bodo lahko tekali, skakali in metali športno orodje.
V plavanju 6mo letos prvikrat preizkusili sposobnosti svojega članstva v tem zdravem in lepem poletnem športu. Kljub temu, da so bile to prve tekme, so prav lepo izpadle. Bile bi pa še neprimerno boljše, če bi mogli izvesti kak tečaj. Kakor pri vseh športnih panogah, tako so tudi pri plavanju tečaji neobhodno potrebni. Prihodnje leto jih imamo nekaj v načrtu in tudi tekme so na programu. Prepričan sem, da bo prihodnje leto napredek viden tako v kvaliteti kakor v kvantiteti.
Igra odbojka se je že popolnoma udomačila pri naših odsekih. Težko si je misliti primernejše igre za našo organizacijo kakor je vprav odbojka. Letos smo imeli že tretje tekme ZFO, ki so pokazale velik naprčdek. Odsek v D. M. v Polju je tudi letos zmagal, in sicer tretjič zaporedoma, in si je za stalno osvojil krasen pokal bana g. dr. M. Natlačena Kvalitativno smo zelo napredovali, saj so naše tekme na višini, da se lahko z vsakim kosamo. In odbojka je zelo primerna in priporočljiva za vsakega, ne glede na spol in starost. Naj ne bo odseka, ki ne bi gojil te lepe igre.
Telovadba je v naših odsekih glavna telesno-vzgojna zaposlitev članstva in bo v bodočnosti najbrž tudi ostala
Orodne vaje so bile že od nekdaj za vsakega našega fanta in mladca tista telesno-vzgojna panoga, ki ga je najbolj mikala v telovadnici. Za prihodnji dve leti je v tem pogledu precej preskrbljeno z obveznimi tekmovalnimi vajami, ki sem jih skušal tako napraviti, da bodo ustrezale težkoči posameznih oddelkov in pa današnjemu času.
Telovadni in športni znak, katerega smo vpeljali v zadnji poslovni dobi in si ga je osvojilo letos že 25 fantov, bo mnogo pripomogel k vsestranski telesni vzgoji in bo vzbudil zanimanje za telovadbo in šport tudi pri onih, ki so sedaj stali ob strani. Na to odlikovanje, ki ga jc ZFO vpeljala kot prva v naši državi, bodo oni, ki si ga bodo priborili, v rc6nici lahko ponosni.
Na vseh italijanskih zračnih progah je spet odprt promet
Iz Rima poročajo: Italijanski letalski promet z inozemstvom je spet po vseh progah vzpostavljen. Na progah v Albanijo, Bolgarijo, Grško, Jugoslavijo, Egipt, Malto, Palestino, Portugalsko, Sirijo. francosko Somalijo in v an-
f;lcško-egiptovski Sudan opravlja promet druž->a »Ala Littorin«. Tudi v Španijo letajo letala spet redno. Na progi Rim —Barcelona vozijo
l.i.l. ----1- J-„ ...	r, :... »11:1 . r. j:.
•cinia vran uan, lin pfugi niui—.HCiiia—^auit
pa vsak teden.
ie novice
Koledar
Nedelja, 22. oktobra: 21. pobtolroStna nedelja. Misijonska nedelja.
Ponedeljek, 23. ektobra: Klotilda, mučenlca; .Tožefina, devica.
Torek, 24. oktobra: Rafael, nadangel; Kristina, devica.
Novi grobovi
+ Dr. Ivan Gelger, šef-zdravnik državnih železnic v pokoju, je po dolgi bolezni za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne.
■f V Ljubljani je v visoki starosti 78 let mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Šimec roj. Jane, mati g. dr. Malke Šimec. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 5 popoldne izpred hiše žalosti na Lončarski stezi 6 na pokopališče k Sv. Križu.
+ V Ljubljani je včeraj zjutraj umrl gospod Nande Tušar, pekovski mojster. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz Sokolskega doma v Šiški na pokopališče pri Sv. Križu.
-J- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal ugledni gostilničar pri Možini na Vidovdanski cesti gos|Kxl Ivan Čcrne. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 po|x>ldne na pokopališče k Sv. Križu.
-f- V Ljubljani je umrl včeraj g. Ivan t-indeisen, delovodja kemične tovarne v pokoju v 80. letu starosti. Pogreb bo danes iz Splošne bolnišnice v Ljubljani ob štirih popoldne.
•f V Murski Soboti je po daljšem bole-hanju umrla v starosti 53 let ga. Ana Rituper, roj. Štefanec, žena uglednega podjetnika in trgovca g. Ritupera. Številni venci in šopki ter dolga vrsta občinstva, ki jo je spremila na zadnji poti, so bili dokaz, kako priljubljena in pa spoštovana je bila pokojnica.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
— Prosvetna zvez« v Ljubljani sklicuje svoj 40.
redni občni zbor za četrtek, dne 26, oktobra ob 9 dopoldne v beli dvorani Uniona v Ljubljani. Spored obsega: 1. Dr. Andrej Gosar, univ. prof: Ljudska oro-6veta in delavsko vprašanje (predavanje). 2. Fr. Fkiž-jjar: Naš kmet, njegov jezik, narodnost, država (predavanje). 3. Občni zbor z običajnimi poročili. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Vsako društvo ali podzveza in vsako okrož.je ima pravico po svojem zastopniku udeležiti se občnega zbora. Ta zastopnik pa mora imeti pismeno potrdilo tako od društva kakor tudi od okrožja ali podzveze, katero zastopa.
ZUNDAPP Slu£ek
KVALITETNI	LJUBLJANA
MOTOCIKLI
•Mili
Vsak model dobite takojj
TAVČARJEVA 11
Privatna kirurška klinika
Sanatorij Emona
Opremljen t najnovejšimi klinično-diagnostičnimi in terapeutskimi sredstvi, rfiulgenom, laboratorijem itd.
Renoviran in otvorjen. Sprejema bolnike ob vsakem lasu.
Izbera operaterja prosta.
Ljubljana, Komonskeg« ulica 4 — Tel. 36-28
Informacije pismeno in telefonično.
Osebne novico
—	Minister prosvete je priznal g. tež. Vinku
Koširju, uradniku Gospodarske zveze v Ljubljani in absolventu instituta za gospodarsko zadružništvo v Pragi, fakultetni značaj diplome in s tem združeno pravico do akademskega naslova.
= Promocija. V torek 24. t. m. bo promoviran m doktorja prava na univerzi v Ljubljani g. Savo Zužič iz Gorice. Čestitamo!
—	Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Mariian Bartol iz Ljubljane, Ivan Lenič iz Plešivice pri Ljubljani in Anton Skubic iz Višnje gore. Čestitamo!
= Diplomiran je bil na pravni fakulteti bel-grajske univerze z odličnim uspehom Bombe k Jože iz Sv. Marjete niže Ptuja, ki je bil ves čas študija gojenec Nj. Vel. kralja Petra II. Čestitamo!
= Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je bil diplomiran 7,a inženirja-arhiktekta g. Emil Pavi i č iz Ljubljane, sin strojnega stavca Jugoslovanske tiskarne v pokoju. Čestitamo!
= Poročil« sta se v župni cerkvi v Planini pri Vipavi gdč. Ivana Štrancar in g. Avgust K o d r i č iz Brji pri Rihemberku. Poročil ju je nevestin brat g. Ignacij Štancar, kaplan v Mostah v Ljubljani, v družbi dveh gg. župnikov-bratov ženina. Novoporočen-cema želimo veliko sreče in obilno božjega blagoslova.
—	Zrelostni izpiti za pilote. Po trimesečnem učenju je včeraj polagalo 10 gojencev pilotske šole ljubljanskega Aerokluba pred izpitno komisijo zrelostni izpit. V komisiji so bili: delegat štaba vojnega letalstva Tomislav Kalašič. nadzornik šole v Ljubljani, kapetan II. razr. pilot-lovec Vukajlovič, upravnik pilotske šole in učitelj letanja dr. Stanko Rape, predavatelji teoretičnih predmetov univ. prof. dr. inž. Kuhelj, Oskar Delkin, letalski narednik Binder in učitelj letanja, narednik-vodnik Grego Jeronim. Gojenci so položili izpit s sledečim uspehom: Ivanuš (Dev. Mar. v Polju) z odliko; Kočar (Celje) z odliko; Kan-dare (Ljubljana) z odliko; Lobe (Ljubljana) z odliko; Pičulin (Kočevje^ z odliko; Namer (Ljubljana) z odliko; kapetan Lazič Živojin z odliko; Ravnik (Jesenice) s prav dobrim uspehom; Satler (Ljubljana) s prav dobrim uspehom; Starič (Stična) s dobrim uspehom.
—	Občni zbor Rafaelove družbe za Slovensko Krajino bo v torek, 24. t. m. v Črensovcih. Ob 9 dopoldne bo sv. maša za žive in tudi v tujini umrle sezonske delavce, ki jo^ bo daroval dekan g. Jerič, po maši pa bo občni zbor, na katerem bo govoril tudi izseljenski duhovnik g Camplin. Dnevni red obsega poročilo odbornikov, volitev novega odbora in ustanovitev podružnic.
—	Večerni tečaji za knjigovodstvo, računstvo, korespondenco, stenografijo, strojepisje in nemščino se
vršijo v večernih urah na trgovskem učilišču »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, — Prijave in informacije vsak dan v pisarni ravnateljstva.
_ Zamenjav delnic. Zaradi sklepa občnega zbora
z dne 4. aprila t. L m odobritve po kraljevi banski upravi z dne 11. julija t. 1. ter dovoljenja dravske finančne direkcije z dne 29. septembra L 1. se zamenjajo imenske delnice »Union« hotelske in stavbinske d. d. v Ljubljani za delnice na prinosnika. Družba vabi delničarje, da zamenjaj d svoje delnice in kupon-ske pole ob položitvi državne takse po 15 din za delnico v družbeni pisarni v Grand hotelu Union v Ljubljani, Miklošičeva ces-ta 1 med uradnimi urami od četrtka 26. t. m. dalje.
—	Uboge šolske sestre de Notre Dame na Bledu, Grad 4(5, prično 2. novembra t. 1. trimesečni kuharski tečaj Dekleta, ki se za to zanimate, priglasite se pravočasno na gornji naslov, ki vam da vsa potrebna pojasnila.
—	Kaj Čakate? Ali hočete zopet naroČiti cenik šele potem, ko bo istega zmanjkalo. PiSite 5e dane« trgovski hiši Stermecki, Celje, po novi eenik in vzorce.
—	Gospodinje, ki ne ljubijo krpanja
nogavic, naj kupijo za svojce SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Prostovoljna gasilska četa PariHje-Topovlje pri Braslovfah vabi na veliko kolesarsko tombolo, ki bo v nedeljo 29. oktobra pri gasilskem domu ▼ Parižljah ob 2 popoldne. Srečke so po 2 din. Po tomboli domača zabava. Čisti dobiček je nainei njen za nabavo gasilskega orodja.
—	Lukežev sejem v Novem mestu v torek 24. oktobra bo tudi za govedo in konje.
•— Sneg je pobelil planine. Dež v noči od petka na soboto je hudo ohladil ozračje in v soboto je bilo videti, da je v planinah zapadel sneg. Na Veliki Planini je zapadel sneg nekaito do višine 1800 m nad morjem, prav tako pa so dobili velike snežne kape vsi drugi hribi v Kamniških planinah, Karavankah in Julijskih alpah. Na Gorenjskem je seveda spodnja meja zapadlega snega še nižja.
Izšla ie
DRUŽINSKA PRATIKA
ZA LETO 1940
in se že dobiva pri vseh veletržcih in v knjigarnah. Na to posebno opozarjamo manjše trgovine po deželi in sejmarje. / / / Cena kljub večji obsežnosti nespremenjeno ista.
~Vse zahteva pratlko t podobo sv. Drullnel
Dopisno trgovska šola
v Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje
v svojo Dvoletno trgovsko Solo, tečaje in predmete —» knjigovodstvo, računstvo, slovenšil la, nemščina, francoščina korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolnili ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je tndi-vidua en in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
AvtomobfllsH, motodklisti, taksiji. P**™ „_.
kolcsarjil Ste že odposlali naročilnico z« A-ZE komp««?
Ali ste že naroČili letošnje Mohorjeve knjige?
_ Izšel je Misijonski molitvenik, dolgo pričakovan in zaželjen. Ličen je, priročen, majhen, z le]H> vezavo, da ga lahko vtakneš v vsak žep in vendar bogate vsebine — 272 strani. Izdala ga je Družba za širjenje vere prav z namenom, da pride kolikor mogočo vsem vernikom v roke. Misijonski molitvenik ima v prvem delu kratek pouk, zakaj, in kako naj jiomaganio misijonarjem. Drugi del obsega vsakdanje molitve, več mašnih molitev, spovedne in obhajilne molitve, litanije, sv. križev jK>t, molitveno uro ln- misijonske molitve ob raznih časih cerkvenega leta! Torej je primeren za vse. Izvod stane 10 din. Naroča se lahko pri Misijonski pisarni v Ljubljani, Seme-niška ulica 2, štev. ček. rač. 16.629. Dobi se pa tudi pri vseh župnih uradih in v knjigarnah.
—	Vsak prevdaren avtomobilist si nabavi A-ZET kompas, Ljubljana.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.loscf« arenčice.
—	Opozarjamo Vas na priložnostni nakup pisalnih strojev »Continental«. Glej »Male oglase«!
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično Radenska vam ohrani zdravje ln mladostno svežosL
Zdravilno delovanje Roaašhe mineralne vode:
Pri odvisni želodčni kislini je treba štirikrat na dan piti po 100—200 g vrelca Styria Voda se najprej ogreje, da izhlapi ogljikova kislina. Polabko piti I
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 21. L m. je objavljen »Sporazum o razširitvi jugoslovansko-italijanskih pogodb in sporazumov na kraljevino Albanijo«, dalje »Dopolnitev pravilnika o pogodbenih poštah«, »Odločba o ukinitvi carine na suhe neetuirane slive«, »Odločba o nadzorstvu pregledovanja in žigosanja tokomerov in reduktorjev«, »Razveljavitev prepovedi uvoza glodav cev iz Slovaške«, »Pojasnilo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje o dajanju popusta na recepte« in »Telefonski promet med Jugoslavijo in Slovaško čez Nemčijo in Madžarsko«.
—	Učite se brezplačno francosko! Prof. Stanko Leben je pričel v radijski postaji poučevati francoščino za začetnike. Pouk je vsak petek ob 18.40. Besedilo lekcij izhaja v tedniku Radio Ljubljana, ki ga morete naročiti pri upravi, Miklošičeva cesta 7. List Radio Ljubljana prinaša obširne sporede domačih in inozemskih postaj, članke in poročila o radiu, stalen seznam, kdaj oddajajo inozemske postaje najnovejša poročila, zanimiv roman itd. Cena znaša letno le 80 din.
—	Pax et bon um je ime knjigi, ki jo je izdal mi-noritski samostan v Ptuju ob priliki 700 letnice svoje ustanovitve. Knjiga je dragocen doprinos k cerkveni, politični in kulturni zgodovini slovenskega naroda, ki se je boril za svoj obstoj in razvoj na meji Panonije. Odlični slovenski zgodovinarji nam v tem lepo opremljenem delu popisujejo, koliko je minoritski red na tej važni točki stika slovenskega življa z Nemci in Madžari storil za naš narod, da je postal kulturen narod in zdržal pritisk mogočnih sosedov s pomočjo krščanske in narodne zavesti. Dr. Štele je več strani posvetil enemu najstarejših in najlepišh spomenikov naše narodne omike, cerkvi na Ptujski gori, dr. A. Remec nam odkriva prevažno funkcijo ptuiskega minoriLskega samostana za narodno omiko od 13. stoletja do naših dni, p. Mirko Godina osvetljuje zgodovino ljudskega frančiškanskega reda »ploh. Knjigi, ki jo krasi več slik je napisal uvod Fr. Terseglav, ki je napisal nekaj misli, osvetljujočih našo kritično dobo in smernice bodočnost Knjigo, ki jo razpošilja zdaj založnik samostan posameznim in kulturnim zavodom, toplo priporočamo, da si jo kot lep spomenik naše zgodovine nabavijo. Cena 40 dinarjev.
Ljubljana, 22. oktobra
Gledališče
Drama: Nedelja, 22. okt. ob 15: »Pikica hi Tbnček«. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene.
—	Ponedeljek, 23. okt: Zaprto. — Torek, 24. okt.: Zaprto. — Sreda 25. okt.: »Kacijanar«. Red Sreda. — Četrtek, 26. okt.= »Antigona«. Red A.
Opera: Nedelja, 22, okt.: »Sabska kraljica«. Gostovanje Josipa Gostiia. Izven. — Ponedeljek, 23. okt.: Zaprto. — Torek, 24. okt.: »Kjer škrjan-ček žvrgolic*. Red B. — Sreda, 25. okt.: Zaprto.
—	Četrtek, 26. okt.: »Glumač Matere božje«. Red Četrtek. — Petek, 27. okt. ob 15: »Poljub«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
Radio Ljubljana
Nedelja, 22 okt.: 8 Vesel nedeljski poz (plošče) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Sol
..... lo ' '	' A
ni koncert (violončelo) g.
ozdrar istič-
prof. Č. Šedlbauer,
—	Če se konji splašijo, je nesreča blizu. To
je izkusil tudi 55 letni viničar Jožef Duh iz Ore-hovec, ko se je peljal na vozu proti vasi. Konji so se splašili in potegnili, da je voznik padel in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v boluišnico v Mursko Soboto.
—	Kokoškam je zavijal vrat znani dolgoprst-než Franc Fras, dokler ni prišel v roke pravice. Imel je na vesti še več drugih tatvin in je bil že prej večkrat kaznovan zaradi nočnih obiskov po kurnikih. Tudi zajčje meso mu je šlo izredno v slast. Seveda pa zajcev ni kupoval, ampak jih je kradel. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen na 4 mesece in 10 dni strogega zapora.
Hrasfniški župan 60 letnik
24. oktobra obhaja (30 letnico svojega rojstva gospod Karel Malovrh, župan občine llrastnik-Dol. Rodil se je v Zagorju kot sin delavske družine. V mladih letih je bil zaposlen deloma v takratni steklarni v Zagorju, deloma v zagorskem rudniku, nekaj let pa pri bolniški blagajni v Zagorju kot poduradnik. Leta 1909 so ga hrastniški delavci poklicali, da prevzame mesto načelnika zadruge »Kozumnega društva rudarjev«, na katerem mestu načeljuje polnih 30 let. Leta 1914 so ga izvolili v občinski odl>or trboveljske občine in kot odbornik je jx>vsod za govarjal delavske interese. Danes pa ga vidimo kot prvega župana občine Hrastnik-Dol, kateri načeljuje je šesto leto. Kot župan je strogo bjektiven in se z zaupanjem obračamo nanj. Je pa tudi predsednik šolskega odl>ora in drugih odsekov pri občini. Z jubilantovim prizadevanjem je Hrastnik pridobil troje občinskih hiš, kjer je našlo rtinogo potrebnih starčkov svoj miren dom, dalje vodovod, elektrifikacijo itd. Za svoje zasluge je dobil priznanje tudi od države. Leta 1932 je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stojmje. V zakonu je imel g. Malovrh tri otroke. Starejši sin g. Karel je danes uradnik trlioveljske občine, mlajši sin g. Viktor je slušatelj juridične fakultete, hčerka Pavla je poročena z g. Dolancem, poduradnikom TPI). Zakonska družica g. Malovrha je umrla leta 1983, kar je pomenilo zanj hud udarec, zlasti, ker sta živela v najlepši slogi. Vsestransko ju je odlikovala dobrodušnost; saj sta bila v nad 50 primerih boter ir, botrca, bodisi krstna ali birmanska. G. Malovrb je dvakratni jubilant, in sicer obhaja 30 letnico življenja v Hrastniku in 60 letnico rojstva. K mnogim čestitkam se tudi mi pridružujemo ter mu kličemo: Naj ga Bog ohrani še dolgo tako čilega.
Spomenik vojnim žrtvam na Planini na kraju
Prijatelji prirode, ki posečajo na vznožju Bogatina ležeči prostran: visokogorski planoti Kcmni sezidani »Dom na Komni« in blizu tam ležečo kočo »Na Kraju« so gotovo že opazili ob potu, ki vodi od Doma na Komni proti Bogatinu v svetovni vojni padlim vojakom postavljeni spomenik, katerega nam kaže naša slika. Spomenik ni veliko pomemben po posebnem razkošju ali j>o prešerni monumentalnosti, pač pa že zato, ker tvori z obkrožujočo ga visokogorsko planoto lepo harmonično celoto in prav prisrčno domačnost. Vidi se mu na prvi pogled, da so ga postavili možje, ki so zrasli v tej mogočni prirodi in so čustveno zvezani s to prirodo. Spomenik je vsekakor vreden, da se dotaknemo njegove zgodovine in s tem poživimo zanimanje zanj pri domačinih in tujcih, ki so že ali ki bodo kdaj hodili mimo njega.
Med svetovno vojno je taborilo na Planini na kraju mnogoštevilno vojaštvo vseh vrst Branilo je državno mejo, poleg tega pa delalo v družbi z vojnimi ujetniki vojaške ceste in vsakovrstne vojaške stavbe. Za ranami ali boleznimi umrle tovariše so jjokopavali na posebnem v tej obmejni naselbini napravljenem pokopališču in jim postavljali skromne spomenike. Cas in vremenske neprilike so gospodarile na tem vojaškem pokopališču po svoje in spomeniki so postali tekom let neprimerni visokemu kulturnemu namenu, kateremu naj bi služili. Ker se pa iz fondov, določenih pri pristojnih upravnih oblastvih za enake kulturne potrebe niso mogli kriti izdatki za novi skupni spomenik, se je sestavil na pobudo uprave dravske bano vine poseben »Odbor za spomenik padlim vojakom na planini Kraj«. Častna odbomiška mesta so prevzeli: rff, M n rim Jeraj, botelirka in lastnica izven mej drav-ske banovine znanega hotela Bellevue ob Bohinjskem
pri klavirju g. prof. Lipovšek — 10 Verski govor (g. dr. Lambert Ehrlich) — 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano — 11 Otvoritev razstave bolgarske knjige— 11.15 Komorna glasba ((plošče) —« 11.30 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 13 Napovedi — 13.20 Koncert ruske pesmi: g. prof. Lav Vrbanič, pri klavirju g. prof. Lipovšek — 14 Kar želite, to dobite (plošče po željah)
—	17 Kmet. ura: Shranjevanje sadja (g. Josip priol) — 17.30 Domač koncert Radijskega orkestra — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura- Prvi naš književni časopis (Djuro Gavela)
—	19.40 Objave r- 20 Slovenski vokalni kvintet: Ob trgatvi — 20.45 Baletna godba (plošče)
—	21.15 Harmoniko igra g. Edvard Kovač — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za zabavo in za ples (plošče);	m
Drugi programi
Nedelja, 22. okt.: Belgrad: 20.10 Nar. pesmi in plesi. — 22.10 Plesna glasba. — Zagreb: 20 Tamburaški konc. 21 Zabavni konc. — Ankara: 20 Plošče. 20.25 Jazz. — Bratislava: 21.15 Klavirski koncert. 22.45 Plesna glasba. — Sofija: 20 Instrumentalni konc. 20.30 Operetna glasba. 21.20 Lahka glasba. — Bcromiinster: 19.48 Švic. komorna glasba. 20.45 »Švicarji«. 21.45 Ork. konc., vmes plošče. — Budimpešta: 22.05 Cig. ork. — Bukarešta: 20 Narodne pesmi. 20.45 Jazz. 21.50 Lahka glasba. — Hiirbv: 19.30 Veseli napevi. 20.30 Ork. konc. 22.30 Komorna glasba. — Oslo: 20.45 Konc.
Sottens: 21 Ork. konc. — Rim-Bari: 20.30 Pisana glasba. 21 »Ljubavni napevi, opera. — Trst: 22.25 Violinski koncert. — Florenca: 21 Moderna glasba. 21.40 Konc. kvarteta. 22 Plesna glasba.
Prireditve in zabave
V frančiškanski dvorani se ponovi danes ljudska igra s petjem »Domen«. Pričetek točno ob' pol 5 popoldne.
Sestanki
2enskl odsek šempeterske prosvete ima r
ponedeljek 23. t. m. v društveni dvorani letni oljčni zbor. Vabljene vse članice.
Kino
Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 zve* čer film napete vsebine »Bariera«. Za dodatek dva tednika.
Lekarne
Kotno službo imajo lekarne v nedeljo: mr.
Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska 31,
Poizvedovanja
Iščem gdč. Veingerl Rozi, gosp. pomočnico, zaradi izročitve njenega plašča. Naslov prosim javiti na; Bezlaj, Bezenškova 38. Ljubljana—Moste.
Denarnica, črna, z zlato verižico in 1000 din gotovine, je bila izgubljena od glavnega kolodvora po Tyrševi cesti za Bežigradom v Šiško. Pošteni najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi podružnici »Slovenca«, Ljubljana, Miklošičeva c. 5.
jezeru, kot predsednica; kot člani odbora pa gospodje: Hinko Rejc, višji svetnik šumarske uprave v Bo« hinjski Bistrici, Anton Golf, duhovni svetnik v Srednji vasi v Bohinju, Hodnik Janko, bivši župan in Sod-ja I., sedanji župan občine Srednja vas v Bohinju. Spomenik, ki ga vidimo na sliki, kaže, da so člani odbora častno spolnili prevzeto dolžnost. Prav posebna zahvala in trajna hvaležnost pa jim gre že zaradi tega,
ker 60 dosegli svoj namen le z lastnim delom in po veliki večini tudi le z lastnim denarjem. Saj jih niti uprava dravske banovine ni mogla z denarjem uspešno podpreti.
Grobnica pod tem skupnim spomenikom krije zemeljske ostanke devetintridesetih vojakov različnih vojaških oddelkov, različnih činov, pa tudi različnih narodnosti. Med njimi počiva tudi devet ruskih ujetnikov. Seznam tu pokopanih vojakov hrani začasno predsednica odbora g. Marica Jeraj.
Ko je pisec teh vrstic prvič zagledal ta spomenik, je obudil pobožno željo, da bi v razvoju človeštva čim prej nastopila ona srečna doba, ko ne bo več treba postavljati spomenikov v vojnah padlim žrtvam. Prepričan sem, da si bodo i enako željo ogledovali ta spomenik vsi mimoidoS	M. H, ,
\
I1UBIHNA
Nova župnijska dvorana pri Sv. Jakobu
i župnija sv. Jakoba se veselo prebuja. Te dni Je dobila novo, lično dvorano, ki bo danes slovesno blagoslovljena in izročena svojemu namenu.
Dvorana je zgrajena na cerkvenem svetu med Strpno cerkvijo in Šentjakobsko dekliško šolo, v neposredni bližini kapele sv. Frančiška. Zamišljena ni kot velika, reprezentančna dvorana za prireditve v večjem obsegu; zato se po velikosti ne more kosati z večjimi ljubljanskimi dvoranami. Tudi razkošno ni opremljena; saj jo je zgradila ena najsiromašnejših ljubljanskih fara, ki so jo Tazmere časa iz nekdanjega središča potisnile na periferijo nove, velike Ljubljane. Vendar pa strokovnjaki, ki so si jo ogledali, pravijo, da je prav čedna, naravnost ljubka in da bo odlično služila svojemu nameu. V njej bodo našle svoj kotiček vse šentjakobske katoliške organizacije, ki so bile do sedaj tako rekoč brez strehe.
Poleg prave dvorane, ki dobiva svetlobo skozi dve stropni in pet stranskih oken, je še gledališki oder in manjša soba za seje ali za garderobo.
Oder je sicer majhen, toda sorazmerje dimenzij ustreza vsem potrebam. Opremljen je z dvojno garnituro zaves, ki teko po dvojnem tiru tračnic okoli in okoli odra. Primeren horieont omogoča vse možnosti različnih inscenerij. Tudi razsvetljava je pri vsej preprostosti smotrna. Predvideva se tudi inscenerija e projekcijami iz ozadja, ker je za majhen oder velika razbremenitev. Oder nima vrvišča in ne drugih posebnih tehničnih naprav, je pa zaradi svoje vsestranske porabnosti lahko vzor majhnega odra.
2upniji, ki se odlikuje po vzornem verskem življenju svojih faranov, je bila taka dvorana nad vse potrebna. Že dolgo vrsto let ni bilo v fari
Zasluženo cerkveno odlikovanje
Za duhovnega svetnika je imenoval g. knezoškof ljubljanski g. Ivana Žerjava, kateheta v Ljubljani in glavnega tajnika pripr. odbora za kongres Kristusa Kralja. K odlikovanju, ki je zasluženo s požrtvovalnim delom, iskreno čestitamo.
Ljubljanska filharmonija
Dne 16. t. m. je bil v prostorih opernega gledališča redni občni zbor Ljubljanske filharmonije, te za naše glasbeno-reproduktivno življenje vele-.važne kulturne ustanove.
Po uvodnih besedah g. predsednika Nika Štri-tofa je podal obširno, pregledno in skrbno sestavljeno poročilo o delovanju Filharmonije njen začasni tajnik g. Bajda. Filharmonija, ki jo sestavljajo člani opernega in radijskega orkestra ter nekaj glasbenikov-amaterjev, je bila ustanovljena leta 1936 z namenom, da prireja v Ljubljani in (večjih mestih Slovenije stalne simfonične koncerte in na ta način pripomore slovenski glasbeni kulturi do večjega razmaha, ter seznanja občinstvo s svetovnimi glasbenimi deli in s skladbami domačih skladateljev. Že takoj ob ustanovitvi se je Filharmonija obrnila v svrho skupnega sodelovanja na vse v poštev prihajajoče činitelje, žal, brez uspeha, tako da je bila v izvrševanju te visoke kulturne naloge navezana sama nase, ker se zastopniki poklicanih ustanov tozadevne ankete niti udeležili niso. V pretekli sezoni je Filharmonija priredila simfonični koncert v Ljubljani in simfonični koncert na Vrhniki v proslavo Cankarja, ki sta oba zlasti v moralnem pogledu zelo dobro izpadla. Filharmonija je poleg tega še sodelovala pri drugih koncertih. V načrtu sta bila še dva koncerta, in sicer koncert francoske glasbe v marcu in angleške glasbe v maju t. I. s francoskim in angleškim dirigentom kot gostom, ki sta pa morala, žal, oba odpasti in to ne po krivdi Filharmonije. Prvi koncert je moral odpasti zaradi nenadnega povišanja honorarnih zahtev francoskega dirigenta, ki je svoj honorarni zahtevek v zadnjem trenutku povišal za trikratni znesek prvotno določenega honorarja, česar pa Filharmonija pri avojih slabih financah žal ni zmogla, drugi koncert pa je odpadel po nasvetu bivšega ravnatelja opere, ki je zaradi turneje v Italijo odločno odsvetoval prireditev, češ da se v določenem terminu sploh ne bo mogel vršiti, dasi se je potem turneja Vršila šele po za koncert določenem terminu, drugi razlog pa je bil tudi v osebi angleškega dirigenta samega, ki se zaradi precej zamotanega zu. nanje-političnega položaja ni upal na tako dolgo pot. Da je imela Filharmonija resen namen prirediti ta koncert, 'dokazuje tudi dejstvo, da je dala na svoje stroške že prepisati ves notni material, kar jo je veljalo nad 1000 din, dasi ji je bil isti prvotno brezplačno obljubljen. Ker je izostanek teh koncertov tedaj zelo neugodno vplival na našo javnost in se je Filharmoniji očitala malomarnost
primernega prostora, kjer bi se vršili izvencer. kveni sestanki Marijinih vrtcev in kongregacij ter prireditve drugih kulturnih in karitativnih organizacij.
Tej potrebi, ki se je zadnja leta vedno bolj živo občutila, je hotela odpomoči stavbna zadruga »Šentjakobski domc, ki se je ustanovila že pred 10 leti. Kupila je na Prulah primerno stavbišče, da bi zgradila velik prosvetni dom; poleg doma bi bilo telovadišče in igrišče za mladino. Toda stroški za dom bi bili toliki, da bi jih siromašna župnija v sedanjih razmerah ne zmogla.
Da bi vseeno farne organizacije ne ostale še dalje brez strehe, se je pred božičem lanskega leta sestavil poseben odbor za zgraditev župnijske dvorane, ki naj bi se postavila na cerkvenem svetu, v središču župnije, tik cerkve sv. Jakoba. Zadruga »Šentjakobski dom< je akcijo z izdatnim darom podprla in tako vsaj delno uresničila svoj načrt. V župniji se je organiziralo smotrno zbiranje prispevkov po zanesljivih nabiralkah; odziv župljanov je bil tolik, da se je majnika lahko pričelo z deloin.
Načrte je po zamisli zadruge ŠD izvršil arhitekt g. Mesar, vsa stavbna dela pa stavbenik g. Kale.
Fasada dvorane je v skladu s pročeljem žup-ne cerkve in se kaj lepo prilega okolici. Splošna sodba je, da se bo nova šentjakobska dvorana prav častno uvrstila v krog ljubljanskih prosvetnih lokalov. Želimo samo, da bi se v tej ljubki dvorani razmahnile tudi šentjakobske verske in prosvetne organizacije in se spustile v jilemenito tekmo s sorodnimi ljubljanskimi organizacijami. Ce se to zgodi, bo vredna žrtev, ki si jih je župnija z njo naložila.
celo po časopisju, so bili pač ti očitki iznešeni na napačen naslov. Poleg finančnih težkoč — v ilustracijo razmer, v katerih opravljajo njeni člani požrtvovalno in nesebično svojo nalogo, je ugotoviti, da so bili honorarji posameznega člana pri prireditvi koncerta Arničevih skladb za naporno dveurno skušnjo po 2 din! — se je uiorala Filharmonija boriti še z očitno nenaklonjenostjo bivšega ravnatelja opere, ki je baš v za koncert Filharmonije določenem terminu odredil največ opernih skušenj in določil še kako premiero, tako da je bilo Filharmoniji njeno delo skrajno otežkočepo. Od sedanjega ravnatelja si nadeja Filharmonija večje naklonjenosti in večjega razumevanja.
Blagajniško poročilo je bilo zelo kratko: blagajna je prazna, razen zneska 1000 din, ki ga je tik pred občnim zborom poklonil g. kapelnik Drago Sijanec — da bi našel obilo posnemalcev tudi med drugimi našimi gospodarstveniki! Dolga ima Filharmonija okrog 16.000 din. V razumevanju visoke kulturne naloge, ki jo Filharmonija opravlja, je banska uprava nakazala subvencijo v znesku 10.000 din, s katero se bodo vsaj deloma krile obveznosti. Zanimiva je bila primerjava z belgrajsko Filharmonijo, ki dobiva od države letno subvencijo v znesku 150.000 din, ljubljanska pa nič.
Po dokaj razgibanih volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki sestoji iz članov opernega in radij, skega orkestra z dosedanjim predsednikom g. kapelnikom Štritofom na čelu.
V bodoči sezoni ima Filharmonija v načrtu dva koncerta, prvega v novembru s solistom našim klavirskim virtuozom g. Trostom, drugega spomladi. Dasi pogledi v bodočnost niso preveč rožnati, upamo, da bo Filharmonija vztrajala ob intenzivnejšem sodelovanju vseh poklicanih kulturnih činiteljev in ob izdatnejši pomoči naše javnosti in oblastev na začrtani poti, tako da vendar enkrat pridemo do rednih — abonma koncertov, zakaj ne moremo si predstavljati glasbeno visoko kulturno, stoječega naroda brez orkestralnih simfoničnih koncertov. V to svrho pa je potrebna naši filharmoniji izdatnejša pomoč od zunaj in notranja sloga.
*
1 Cvetje in sveče na grobovih, posebno ob Vseh svetih, izražajo na vseh ljubljanskih pokopališčih vedno globoko pieteto Ljubljančanov do umrlih. Toda praznični okras na grobovih izraža tudi prizadevanje nekaterih, kako bi se bolj izkazali pred manj premožnimi sloji in zato žrtvujejo prav velike vsote za razkošje, ki ga čez nekaj dni delavci pospravijo na kup smeti. Sama Ljubljana izda za razkošje na grobovih milijonsko vsoto, ki ne prinaša nobene trajne koristi, pač pa je bahaško razkošje velikokrat vzrok prav grenkim občutkom manj premožnih, ki si od ust pri-trgajo denar za nekaj svečk in preprost venček. Zato je vrhovni socialni svet mesta Ljubljane že lani hotel omiliti to nasprotje na grobovih, ki so v njih vsi enaki, in pričel zato vsesvetsko akcijo. Z večjo odkupnino od razkošja na grobovih lahko
vsakdo pokaže svojo dobro voljo, da hoče * vsem!
svojimi močmi počastiti svoje rajne, saj mu venci in sveče svesvetske akcije omogočajo, da z večjim številom vencev pokaže svojo veliko pietclo in hkrati tudi svoje dobrO srce. In ravno vdove ter sirote ob bednih grobovih svojih rednikov se bodo s hvaležnostjo ozirale proti grobovom, ki bodo bogato okrašeni z venci in svečami vsesvet-ske akcije, saj bodo reveži spoznali na teh grobovih tudi svoje dobrotnike. Tako bodo tudi srca premožnih napolnila blaga čustva zadovoljnosti, da so s dobrimi deli počastili svojo rajne na naj-plemenitejši način.
i Danes ob 10 — in ne ob 11, kakor je bilo včeraj napačno javljeno — bo maševal v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku misijonar Ccng. Popoldne ob pol 4 pa bodo istotam slovesne ve-černice, ki jih bo imel msgr. Ceng. Po večernicah bo darovanje za misijone.
1 Obiščite danes kitajsko misijonsko razstavo v salezi janskem zavodu na Rakovniku! Večino razstavljenih predmetov je prispeval msgr. Ceng. Vstopnine ni, prostovoljni darovi za misijone, zlasti za kitajske pa se hvaležno sprejemajo.
1 Ljubljanski tretjeredniki imajo mesečni shod danes ob 4 popoldne pri sv. Frančišku v šiški. Za vse obvezno.
1 Na Rožniku bodo danes popoldne ob treh pete litanije Matere božje. Ljudsko petje. Za primer slabega vremena, ne bo te pobožnosti.
1 Obvezen sestanek staršev priredc v četrtek 26. oktobra vse ljubljanske ljudske šole. Na tem sestanku šolski upravitelji pouče starše, kako se bo ravnalo z otroci v primeru nevarnosti zračnih napadov. Udeležba je za vse matere, ki imajo otroke do 16 leta starosti, obvezna. .šolam je strogo naročena kontrola udeležbe, da pridejo k pouku vse matere ali očetje brez izjeme. Starši naj gredo v ono šolo, kjer imajo svoje otroke, a če imajo otroke po več šolah, naj se pouka udeleže v ljudski šoli svojega okraja.
1 Ženi Kovačeva je mlada bolgarska pianistka, ki deluje kot profesorica carske glasbene akademije v Sofiji. Posveča se pa tudi koncertnemu življenju in je kot koncertna pianistka na izredno dobrem glasu v celi Bolgariji, pa tudi v Franciji, kjer pogostokrat nastopa na svojih koncertnih turnejah. Ljubljansko koncertno publiko opozarjamo na koncert odlične Bolgarke, ki bo v petek dne 27. t. m. ob 20. uri v mali Filh. dvorani. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Vse vožnje in prevoze le
z A-ZET kompasom
ki stane le 20 din. A-ZET, Ljubljana, poštni predal 350
1 Navje v praznični obleki. Naš ganj zaslužnih je za praznike umrlih dobil posebno slovesno obleko in je dolga greda posejana z nad 5000 temnih mačeh, ki so v najlepšem cvetju. Okrasno drevje in grmovje žari v pisanih jesenskih barvah, ki se čudovito odražajo od belih poti in s temno modrim cvetjem tvorijo čudovito svečano harmonijo. 0 vseh svetih bodo vsi grobovi okrašeni s preprostimi venci in vse grede in poti obrobljene z belozelenimi svečami, da bo naš gaj zaslužnih v resnici lepo pokazal, kako dostojno Ljubljana časti svoje nesmrtnike. Že danes opozarjamo občinstvo na Navje, ki ,ianj pride z Vilharjeve c. Naši vzgojitelji bodo gotovo izkoristili lepo priliko, da mladino še pred snegom seznanijo z Navjem in z zaslugami slavnih mož, ki tam počivajo.
1 Vodstvo p« V. razstavi kluba »Neodvisnih« ima danes priznani akad. slikar prof. Ivan Vav-potič. Po tako vzorno urejeni in kvalitetni razstavi bo prav gotovo vodstvo dobrodošlo. Naj nihče torej vsaj v nedeljo ne zamudi obiskati razstave, ki je po sodbi mnogih najboljša, kar jih je bilo v zadnjih letih.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mostni trg 18.
1 Združenje gledaliških igralcev priredi v začetku novembra v operi dobrodelno akademijo v korist obolelega glasbenika g. Marija Kogoja. Sodelovali bodo člani gledališča. Spored akademije in točen datum objavimo pozneje.
Dr. Grebene
zopet redno ordinira
1 Razpored zgradarine za leto 1939 je v smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z dne^ 8. II. 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-11. soba št. 13 v času od 23. do vštetega 30. oktobra 1939. O Ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
1 Zanimivosti s trga. Sobotni trg je bil splošno dobro založen z vsemi potrebščinami. Veliko je bilo povpraševanje po zelenjavi, ki je ostala v glavnem, kar je čast našim Krakovčarkam, Trnovčankam in drugim gojiteljem zelenjave in povrtnine, glede cen neizpremenjena. Na trgu so cene tudi sadju, ki ga je bilo v velikem izobilju, ostale neizpremenjene. Veliko je bilo kostanja, prav lepega in zdravega, iz okolice Sostrega in bližnjih naselij. Kostanj je bil po 2 din liter, drugače lepše vrste po 3 do 6 din kg. Paradižniki so se podražili za 1 do 2 din. Na prostoru pred semeniščem in stolnico je bilo včeraj na nekaj stojnicah precej gob. Malo je bilo jurčkov, ki so bili po 6 din merica; mnogo pa sivk, ki so bile po 1 din liter,
1 Borba za krompir. Zaradi slabe letine so letos cene krompirju mnogo višje, ko niti niso bile v najhujši gospodarski krizi od 1. 1929 naprej, Sv. Petra nasip, kamor vozijo kmetje iz vseh krajev krompir jeseni na prodaj, je bil včeraj skoraj popolnoma prazen. Ljudje, ki se hočejo preskrbeti s krompirjem, so že zgodaj čakali na voznike. Nikogar ni bilo. Mnogi so to tolmačili tako, da so se kmečki vozniki zamudili zaradi nočnih nalivov, kajti jasno je, da mora marsikateri kmet napreči voz že pozno v noči, da prispe zjutraj pravočasno na trg. Na periferiji mesta ob glavnih prometnih žilah človek lahko opazuje, kako ljudje prestrezajo kmete in jim ponujajo visoke cene, to samo zato, da se preskrbe s krompirjem. Na krompirjev trg je bilo pozno po devetih pripeljanih do 5 voz krompirja, največ z Gorenjskega. Kmetje so trdo
Zobni ateljei
denlisf Ivan Radovan
se je preselil
f Knalllcvo ulico 4/1.
držali cene krompirju, ki je bil po 1,25 din kg na debelo. Ob vozovih so se razvijale živahne debate. Neka ženska je dejala: »Ni vojna za človeške žrtve, marveč samo za krompir.« Krompir, pripeljan v Ljubljano, je bil mahoma razprodan. Na drugi strani je bilo do 15 voz lepih zeljnatih glav, ki so bile sprva po 0.80, pozneje pa celo po 0,70 do 0.65 din kd. Zanimivo je, da so se nekatere zadruge že poprej kot previdne gospodarice preskrbele z zalogami krompirja, ki ga sedaj prodajajo mnogo ceneje. V zadrugah pa tudi ljudje ne dobe zaželjenih količin krompirja. Upamo, da bo kmalu kriza prebrodena in da bo na trgu še dovolj krompirja.
1 P ravice na orožne vaje poklicanih delavcev in nameščencev. Mestno poglavarstvo opozarja, da po določilih § 221 obrtnega zakona delojemalcu, ki je zaradi opravljanja vojaške vežbe zadržan od svoje službe, ne prestane službeno razmerje in mu ostane pravica do denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, ako je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in ča za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ker je možno, da bi nekateri delodajalci skušali obiti to zakonsko določilo, mestna občina opozarja vso vpoklicane obveznike, ki imajo pravico do te ugodnosti, nanjo in hkrati tudi vse njihove delodajalce, da izpolnijo svojo dolžnost. Županom je naročeno strogo izvajanje tega zakonskega določila in nadziranje v interesu socialno šibkejših 6lojev. Pripominja se, da velja spredaj označeno le za delojemalce po § 206 obrtnega zakona, torej za pomožno osebje, ki je zaposleno v obrtih (podjetjih) tega zakona in se bavi z rednim opravljanjem poverjene mu službe za te obrte (podjetja) kot glavnim poklicem. V smislu § 206 obrtnega zakona se smatrajo za pomožno osebje: učenci (vajenci), osebe, ki opravljajo pri obrtih (podjetjih) podrejene posle, pomočniki, rokodelski in tovarniški delavci in vse druge osebe, ki se jim v obrtih (podjetjih) poverja opravljanje trgovinskih, rokodelskih ali drugih tehničnih služb.
1 Smola z zatvorniro na Špici. Komaj 60 za silo popravili podrto zatvornico na Špici in tako zaprli strugo Ljubljanice skozi mesto, je prišla druga nesreča. V noči od petka na soboto je namreč našla voda novo pot in zopet vdrla v zaprlo strugo. Poročali smo že, da je ob zadnji povodnji sila vode hudo razkopala za zatvornico z močnim kamenjem tlakovano dno struge. Tik za zatvornico in za krili, ki so bila ob povodnji pokvarjena, je voda izkopala globoke jame, ki so segale globoko pod prejšnje dno struge. Te jame so prav zadnje dni zasipali. V noči pa je voda vdrla pod zasilno postavljeno zagatno steno in pod betonskim temeljem zatvornice v skoraj suho strugo Ljubljanice. Izkopala si je nekakšno ribniško bližnjico in s tem zopet ustavila vsa dela pri graditvi nove zatvornice ob stari cukrarni. Prav tako je bil ves dosedanji trud, vložen v popravila zatvornice na Špici, brezuspešen in bodo morali postaviti novo in šo močnejšo zagatno steno. Ker je voda tako obšla zatvornico, so v soboto zjutraj odprli vso zatvornico, zalo, da bi voda hitreje odtekla in da bi se čimpreje mogli lotiti popravila stare zatvornice.
1 Proces Jankole. Mnogi ugibajo, kaj je z zadevo bankirja Mira Jankoleta. Kakor smo informirani, je preiskava končana in bo sestavljena precej obširna obtožnica. Glavno ie, da bo ta proces prinesel na dan mnoge in čedne žinfrrilvfisti, kaKo so' Špekulanti manipulirali s hranilnimi knjižicami.
Dr.Ianez Gantar, Radovljico
zopet redno ordinira
Prijatelju v spomin
Zvonovi zvonijo... otožno zvonijo; s svojim žalostnim donenjem daleč preko ravni, globeli in gričev naznanjajo: V tihem Starem trgu ob Kolpi počiva na mrtvaškem odru g. Ivan Butala.
Dragi prijatelj! Jesen roma po deželi, ovenelo in orumenelo listje se usipava na zemljo. Vsa narava naznanja neizogibno zimo, podobo smrti... Ti si obnemogel, ura življenja Tvojega je potekla. Ti počivaš na odru — mrtev.
Prijatelj si mi bil..., da, prijatelj — hrast in skala, ki v vsakem viharju ne omaga..., prijatelj dolgo vrsto let, od prvega trenutka najinega srečanja do zadnjega utripa Tvojega srca.
Nepozaben trenutek najinega prvega srečanja... Bilo je na neki želenziški postaji. Ti na peronu, jaz v čakalnici ... Oba sva hkrati prijela za kljuko istih vrat: Ti od zunaj, jaz od znotraj in jih odprla... Srečala sva se na istem pragu... Nehote, v trenutku sva se predstavila drug drugemu... Trenutek prvega srečanja... Trenutek začetja prijateljstva. Nadaljevala sva skupno pol: Ti s svojih opravkov domov, jaz na novo službeno mesto. Med potjo sva veliko govorila kakor davna znanca. Jaz v bojazni, kako bo na novem službenem mestu, o katerem so mi pravili: »da je Bogu za hrbtom«... »da je siromašen kraj«... »da so ljudje laki in fakic... Ti si me pa tolažil: »Nekaj boš Ti priden, nekaj bodo ljudje, dalje bo pa po-mogal Bog, pa bo šlo!« In tako je bilo. Vztrajal sem nad 13 let.
Živl jenje je trpljen je... polno bojev in viharjev... Tebi niso prizanesli... Posebno veliko si jih imel... Tebe je zares življenje »kovalo« .., A omagal nisi... Bil si hrast, ki ga ne upogne vihra.
Mod velikimi viharji so posebno veliki trije, štirje prihrumeli nad Te... Dvakrat je skoraj »na lasu« ob viselo Tvoje življenje... Pogorela Ti je vsa domači ja ... A vere v božjo pomoč nisi izgubil... Kakor si znal po naukih sv. vere, katere si se celo svoje življenje zvesto oklepal, z uspehom tolažiti, tako si tudi sam v moči te svete vere živel... Vstal si zopet in si si opomogel, ko si zmagal hude vihre.
Šele v tretji, dolgi in mučni bolezni, so potekle ure Tvojega življenja. Nisi bil star... Kaj je 63 let?... To ni tako visoka starost... Tvoj oče jih je učakai veliko več... Blizu 00... Pa za Boga si bil dovolj star...
Hrast si bil ... Š svojo zvesto spremljevalko v življenju si dal Bogu, narodu in državi devet zdravih, krepkih mladih. Da, devet hrastov in hra-sticev si zapustil, o katerih nihče na svetu danes ne more po pravici reči, »da Ti bi pokrivali očic h pomočjo svoje zveste družice sta jih napojila te prepojila s pravim duhom sv. vere, krščanskeea upanja in svete ljubezni, ki vse preveva... Taka bodo tudi oni znali kljubovati viharjem, ki jih je polno človeško življenje... Bog je pogledal na ta račun in je videl, da je sklenjen; zato Te je poklical k sebi, da sam pri Njem uživaš »velik plus« tega računa.
Dragi prijatelji Tvoje telesne ostanke položimo v neizprosno krilo malero zpmlip, kir>r sladko počivaj do klica trombe angela klica rja, ki bo sklical vse k Vstajenju... Na svidenje nad zvezdami!.,	R, ft^
!

Ljubljana ie navduleno sprajala nsjnovejil. v naravnih barvali (teltnlcalor) Izdelani film najslavnejšega pevskega para na svetili šlager najbajnejšega razkošja, film prekrasnega petja, pravljično lepih revij, muzike. humorja, ljube'.ni. razvedrila, elegantnih toalet —vse prikazano v naravnih barvah!
ZALJUBLJENCA
Ure predstav ob 10.30 (po snfžnnih cenah) ob 14-45, 17„ 19 fn 21-13 url	Najnovejši Foxov tednik
i Zanimanja ia ta prakratnl film Ja ogromna — prtporoiamo Vam, da il vstopnica nabavite v predprodajl I
Najnovejša poročila
Angleški vojni minister govori
London, 21. okt. AA. Reuter: Vojni minister lloare Belisha je imel po rti d i u danes zvečer govor ob zaključku sedmega tedna vojne. Vojni minister je rekel, <ln so za Nemčijo odprte tri poti: »Ona lahko poskuša prodreti po kopnem, po morju uli skozi zrak v upanju, da hoino mi predčasno stopili v ofenzivo ali pa da poskuša na vsak način potegniti nas v razpravo o navideznih pogojih za mir.«
Glede prvega je lloare Belisha dejal: Nedavna vojna izkustva dokazujejo, da ofenzive proti določenim postojankam nimajo uspeha. Poljska ni imela nobene Nlaginotove linije, toda na zapadu se nahajajo trdne obrambe, ki postajajo od dnevu do dneva vse močnejše in sovražnik bo plačal drago vsak množinski napad nanje. Maši poveljniki ne postavljajo na kocko brez potrebe življenje tistih, ki tvorijo naše armude. V skladu s tem se ta vojna do sedaj razlikuje od naših prejšnjih koncepcij. Mi smo pričakovali, du bomo prišli bližje in hitreje do suhe stvarnosti. Preteklo je mnogo dni in mnogo noči pripravljanja zu ukcijo, toda preteklo jc sedem tednov, in še ni bilo potrebe, da se obsežne priprave postavijo v premik. Nemčija, je stalno zahtevala: Dajte nam proste roke na vzhodu! Dolgo se je pripravljalo prodiranje v tej smeri in v tem delu, katerega samo majhen del je Poljska. Treba je bilo gospodovati nad baltiškimi državami. Toda Nemci se zdaj od tam umikajo. Rusija je zahtevala svojo interesno sfero. Ukrajinska koruza je zagotovljena. Rusija si je priskrbela njegovo žrtev. To početje pa je preprečeno, ker se je Turčija, naša hrabra in spoštovana zaveznica postavila na pot Nemčiji, ki je stremela v Bagdadu in Irak je naš neomajni za-
Razstava bolgarske knjige v Ljubljani
Boji na morju
London, 21. okt. t Angleško vojno ministrstvo sporoča, da je danes popoldne ob 18.10 v Severnem morju 12 nemških bombnikov napadlo skupino angleških tovornih trgovskih ladij, katere so spremljale angleške vojne ladje in letala. Takoj se je vnela huda bitka, v kateri so bili sestreljeni trije nemški bombniki, eden pa je bil poškodovan in se je moral spustiti na morje. Vsa natančna poročila do sedaj še niso prispela. Naša letala, vojne ladje in trgovske ladje sploh niso pretrpele nobene škode.
London, 21. okt. A A. Reuter: Tz Stock-holmu poročajo, da je bila danes potopljena švedska tovorna ladja »Gustav Adolf«. Norveška ladja Biskaju jc rešila 19 članov posadke.
Zapadna fronta
Luksembeurg, 21. okt. AA. Reuter: Danes zjutraj med 7 in 8 je prišlo do hudega topniškega streljanja francoskega topništvu na severnem krrliv zahod, ft»irfiM:A.rti|jerijski ogenj je bil naperjen proti vusi Perl in proti cesti, ki vozi v Parisendorf. Očividci i/. Luksemburjta menijo, da jo bil nemški napad odbit. Pozneje so stopila v akcijo letalu.
Pariz, 21. okt. t. Na zapadni fronti razen živahnega topniškega ognja na obeh straneh, ni bilo posebnih dogodkov.
Važna posvetovanja v Berlinu
London, 22. okt. t. Kancler Hitler je včeraj brzojavno poklical vse glavne nacistične voditelje iz vse Nemčije, da nemudoma pribite v Berlin, kar se je tudi zgodilo. Takoj so se začela zaupna posvetovanja, katera so trajala dolgo v noč, jutri pa se bodo nadaljevala.
Nov nemški red za moštvo v podmornicah
Berlin, 21. okt. AA. DNB: Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice veliki admiral dr. Roeder je ustanovil novo odlikovanje za posadke podmornic. S tem redom morejo biti odlikovani vsi častniki, podčastniki, mornarji s podmornic, ki so se izkazali dvakrat uli večkrat pri napadih na sovražnika. V primeru, da je bil elnn posadke ranjen žc pri prvem napadu, lahko dobi odlikovan je takoj.
Ren narašča
Bruselj, 21. okt. AA. Havas: Naraščanje Rena je vsak dan višje. Snoči so v Diisseldorfu zabeležili, kakor poročajo iz Kupena, stanje vode 6.13 m. V gorn jem teku Rene so opazili, (ln voda z vznemirljivo naglico raste, zlasti zaradi naglega naraščanja njenih pritokov. Prekinjena je vsaka delavnost v Nirvedu, k jer se trgovski koji nahajajo pod vodo. V spodnjem teku se je reka Ren razlila čez svojo strugo ter preplavlja polja in livade.
Finska nadaliuie pogaTan?a v Moskvi
Helsinki, 2t. okt. t. Finska delegacija je danes zvečer odpotovala v Moskvo, da nadaljuje pogajanju, ki so bila pred tednom odložena. Na postaji se je delegacija poslovila od ministrskega predsednika in drugih ministrov. Pri odhodu pa so bili^prisotni tudi skandinavski ministri s sovjetskim poslanikom. Prisotna je bila tudi velika množica sveta, ki je molče in odkritih glav čakala odhod'delegacije. Ko je Pasakivi vstopil v vlak, je pevski zbor zapel narodno himno. Finski narod zdaj nestrpno pričakuje prvih vesti iz Moskve...
Angleške izgube po nemškem štetju
Berlin, 21. okt. AA. DNB: Nemške pomorske sile so z uspehom operirale nu vseh morjih od začetka vojne. Sami angleški viri potrjujejo, da je bilo v času od 13. do 15. oktobra potopljenih 7 ladij s 54.000 tonami. Prav tako
.... m lij I n vpf-ie število vojnih ladii. |e Anglija	--.,
Toda Angleži teh izgub ne priznavajo.
voznik. Na zahodu je odstranjevanje nemške trgovine končano, toda mi smo izgubili samo neznaten del naše tonuže. Mi smo i/gubili dve pomembni vojni ladji in te žrtve ne zmanjšujemo. Naše ekspedicijske sile predstavljajo saino avantgardo velike vojske, ki se zdaj uri v Veliki Britaniji in ki se bo nato povečevala po letnikih. Končni uspeh naših naporov b" odvisen od kapacitete, s katero bodo nuše tovarne mogle proizvajati opremo. Domihioni pripravljajo svoje kontingente in nikdar ne izpuste prilike, da poudarijo svojo solidarnost. Prav zdaj se ministri dominionov nahajajo na poti v London, da bi razpravljali o najboljšem načinu konsolidacije naporov imperija. Čete v Indiji so zavzele postojanke na več strateških točkah in vsem drugim delom imperija je šlo zlasti zu to, da iinajo pri tem Čim večji delež.
Na koncu je lloare Belisha dejal: S časoma bo nacioiialno-socialistična Nemčija morala uvideti ta moment in razumeti, da je čas na strani Francije in Velike Britanije. Ko se je dotaknil možnosti mirovnega predloga, je vojni minister rekel: Ne more se upoštevati noben mirovni predlog, katerega pogoji slone na nevzdržni besedi Edino jamstvo za vzpostavitev novega reda, s katerim bi se odstranila grožnja nacionalno socialističnega oboroževanja, nas bi mogla pripraviti do tega, da položimo svoje orožje. Sedanja vojna ni vojna za geografsko karto, temveč vojna za uvedbo pogojev, v katerih bodo mogli narodi in posamezniki, vštevši tudi nemški narod, ponovno živeti. Ne more biti govora o našem omahovanju v kakršnikoli obliki Ta tiranija mora biti zrušenu in bo tudi zrušena.
Zahvala švedskega kralja Rooseveltu
Washington, 21. okt. AA. Reuter: Kralj Gustav VI. je poslal radiobrzojavko predsedniku Združenih držav Rooseveltu in se mu zahvalil za poslanico ter simpatije, ki jih je predsednik Roosevelt pokazal do nordijskih držav. V imenu poglavarjev nordijskih držav se zahvaljuje kralj Gustav sledeče: Želim vam sporočiti izraze svoje tople in iskrene hvaležnosti za poslanico in simpatije, ki ste nam jih poslali. Nušemu stremljenju, da pokažemo svojo trdno in odločno politiko pri izvedbi nevtralnosti, ki sloni na mednarodnem pravu in redu, smo pii sprejeli vašo poslanico kot dragoceno podporo, ki pomeni ohrulmtev in so jo naši narodi toplo pozdravili.
Važni sprejemi v Ankari
Ankara, 21. okt. AA. Reuter: Predsednik republike Ismet Ineni je sprejel danes popoldne generala Weyganda s francoskim veleposlanikom in generala \Va«'ela z angleškim veleposlanikom. Sprejemu jc prisostvoval turški zunanji minister Saradzoglu.
Volitve v Rusiji
Moskva, 21. okt. AA. DNB: Predsedstvo vrhovnega Sovjeta je doolčilo, da bodo splošne volitve 24. decembra.	,	,
Slovaška dobi nekepoljske pokrajine
Berlin, 2t. okt. t. Hitler je obvestil slovaškega ministra, da bo Nemčija prepustila nekaj ozemlja bivše poljske republike Slovaški.
Spremenjen zakon o PAB
Belgrad, 21. oktobra, m. Finančno ministrstvo je izdelalo načrt uredbe o spremembi zakona o PAB-u. Spremembe 6e v glavnem nanašajo na predsednika ter upravni in nadzorni odbor ter določajo, da 6e predsednik PAB postavi 6 kraljevim ukazom z eno leto trajajočim mandatom in r,e več 6 tri leta trajajočim mandatom, kakor je bilo to do zdaj. Prav tako traja le eno leto mandat članov upravnega in nadzornega odbora. Izredni občni zbor delničarjev more izvoljene člane nadzornega in upravnega odbora vsak čas pred iztekom njihovih mandatov razrešiti in postaviti nove, katerih mandat potem traja do izteka mandata izmenjanih članov. Postavljene člane pa razreši po predlogu linančnega ministra predsednik ministrskega sveta in na njihovo mesto postavi nove. V načrtu uredbe je važno tudi pooblastilo, da ministrski svet lahko Priv. agrarno banko vrne pod pristojnost kmetijskega ministrstva.
Seja SDS v Zagrebu
Zagreb, 21. okt. b. Danes se je pričela v Zagrebu konferenca izvršilnega odbora samostojne demokratske stranke, na kateri sodeluje 27 članov. Na jutrišnjem zasedanju glavnega odbora bo sodelovalo 140 članov ter so v Zagreb že prispeli vsi prvaki. V teku jutrišnjega dne bo izvoljen predsednik stranke. Kot najresnejša kandidata omenjajo dr. Milana Kostiča.
V enem letu poneveril in zakvartal nad 300.000 dinarjev
Belgrad, 21. okt. m. Pred tukajšnjim sodiščem je bila danes razprava proti bivšemu dnevničarju belgrajske občine Rafaelu Leviju, ki je kot blagajnik ravnateljstva za tramvaj in razsvetljavo v cncin letu poneveril in s kvartanjem zapravil 311.641 dinarjev. Levi je bil obsojen na devet let robije in trajno izgubo častnih pravic ter plačilo denarne kazni in odškodnine občini.
Drobne novice
Rim, 21. oktobra. A A. Štefani: Listi naglašajo, da je včeraj na avtomobilski cesti Milano—Brescia bilo doseženih 16 novih svetovnih rekordov, pri čemer sta se odlikovala predvsem italijanska šam-piona Alberti in Sandri, ki sta z italijanskim motorjem Guci dosegla povprečno hitrost 213 km nd' uro. Dosedanji rekord Caraciole je znašal 183 km.
Rim, 21. oktobra. AA. Štefani: Pričenši 7 2S. oktobrom se bo povečala brzina električnih vlakov na progah Rim—Ncupclj in Milano-— Bologna. Vlaki bodo vozili z brzino 123 km na uro. Utcga dne bodo dali v pmmei tudi br/e električne vlake.
Danes ob 11 dopoldne bo v Narodni galeriji otvoritev razstave bolgarske knjige ob
udeležbi predstavnikov našega javnega in kulturnega življenju. Ruzstuvo bosta otvorila pokrovitelju g. bun dr. Marko Natlačen ter bolgarski minister in poslanik na našem dvoru g. Ivan Popov. V častnem odboru so gospodje: l)r. Gregorij Rožman, škof ljubljanski; div. gen. Dragoljub P. Stefunovič, komandant dravske divizije; dr. Judo Adlešič, predsed, mestne občine ljubljanske; (lr. Mat. Slavič, rektor univerze krulju Aleksandra I.; dr. Ba jko Nahtigal, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti; dr. Albert Kramer. minister v p., predsednik konzorcija dnevnika »Jutro«; dr. I ran Kulovec, minister v p., predsednik konzorcija dnevnika »Slovenec«; Oton Župančič, predsednik PEN-kluba; dr. Janko Slebinger, upravnik univerzitetne knjižnice: prof. Fran Kobler, predsednik Društva slov. književnikov; dr. Fran Windischer, predsednik Narodne ga-
lerije; Stanko Virant, predsednik Jugoslov. novinarskega udruženja; Ivan Jelačin, predsednik zbornice za TOI; prof. Frun Grufenauer, predsednik profesorskega društva; Ant. Fukin, predsednik društva učiteljev mešč. šol; Metod Ku-melj, predsednik udruženja jugoslov. učitelj-stva, sekcija Ljubljnn.
Otvoritve se bo udeležilo tudi več Bolgarov, članov Bolgarsko - jugoslovanske zveze iz Sofije, ki so prav zato prispeli v Ljubljano, da dajo tej kulturni manifestaciji sijaj in pomembnost. In prav te drage nam goste iz Bolgarije, prvoborilce za čim tesnejše sodelovanje vseh Bolgarov in Jugoslovanov na vseh poljih, predvsem pa na polju duhovnega delovanja, ki se kaže v knjigi, prav te goste najprisrčnejše pozdravljamo ter jim želimo med nami prijetno bivanje. Vse Slovence pa pozivamo, naj si ogledajo to veliko knjižno bogastvo našega sorodnega južnoslovanskega naroda, ter se ji skuša poglobiti v zakladnico njegovega duha I
Po slovenski domovini
Prečna
V četrtek smo spremili na pokopališče v Prečno železniškega čuvaja Ivana Finka, ki ga je ob pregledu proge blizu čuvajnice lokomotiva trčila v glavo, da je bil takoj mrtev. Otroka, ki sta šla iz mlina, sta ga še videla Ker ga le ni bilo v hišo, gresta pogledat in sta i& našla mrtvega. Pokojni zapušča ženo in sedem otrok. Bil je dobrosrčen mož in zaveden član JRZ. Na zadnji poti so ga v zelo velikem številu spremili tovariši železničarji, pa tudi vaščani in prijatelji ter šolarji — tovariši osirotelih otrok in zastopniki Prosvetnega društva, FO in DK. Ko se je pogrebni sprevod pomikal ob progi, je ravno privozil mimo vlak, pretresljivo je tulila sirena lokomotive, ki ga je trčila. Ob grobu se je železniški uradnik g. Kovaržik poslovil od rajnega in obljubil pazljivo skrb za vdovo in olroke. Naj bo pokojnemu Bog milostljivl
Hrastnik
Poslovil se je od Hrastnika postajenačelnik g. Ruter Stanko in odšel na' novo službeno mesto v Zidani most za železniškega kontrolorja. V nekaj letih službovanja v Hrastniku si je pridobil srca vseh Hrastničanov. Radi so ga imeli njegovi uslužbenci, ki jim je bil skrben in ljubezniv oče in žalujejo za njim Svojo družino je vzgojil v lepem krščanskem duhu, ker je tudi 6am iskren in odločen katoličan. Ni 6e bal nikjer očitno pokazati 6vojega verskega prepričanja in je povsod kot zna-čajen mož branil pravice božje in Cerkve. Dasi ram je 6ilno hudo za njim, pa mu privoščimo mesto, ki si ga je kot vesten uradnik in značajen mož zaslužil. Želimo mu na novem mestu obilo sreče.
Trzin
Sadjarska podružnica v Trzinu priredi v nedeljo 22 oktobra sadni ogled v ljudski šoli, da ljudje spoznajo pomološka imena različnih sort svojega 6adja. Obenem se nudi obiskovalcem tudi prilika za nakup sadja, Popoldne ob 3 predava g. referent Kalol o sadnem izboru,
dh&GJ/i
Kranj
Zlata poroka. Včeraj sta praznovala zlato poroko, združeno s sv. mašo v farni cerkvi, gospod Anton Skala?, upok. železničar, in njegova žena Antonija roj. Metlika. Poročila sta se 1889 v Klancu pri Trstu. G. Skalar je doma iz Kamne Gorice in je služboval od leta 1887 v različnih krajih, med drugim 18 let na postaji Her-pelje-Kozint in 12 let na postaji Opčina pri Trstu. V Kranju živi s svojo družino pri hčeri Justini por. Jakofčič. že 15 let. Ob lepem jubileju jima prisrčno čestitamo!
Kino šmartinski dom. Danes je na sporedu velefilm »Beli jorgovan«. Predstave ob pol 11, 3, 5, 7 in 9. V ponedeljek ob pol 9 zvečer.
IMinjs
Prosvetno društvo v Mekinjah je lani v svoji dvorani prenovilo električno razsvetljavo; letos pa je i6totam položilo nov ladijski tlak ter je dalo vso dvorano okusno na novo preslikati, tako da na-pravlja 6edaj prav prijeten vtis. V tej docela prenovljeni dvorani bo pričelo društvo danes zimsko 6ezono z Jurčič-Česnikovo narodno peldejansko igro >Domen«. Začetek ob pol 4 popoldne.
Trbovlje
*	Junaško dejanje dveh mornariških častnikov.
Mornariška častnika Branko Brakuš in Franjo Mo-dic sta se v sredo zvečer sprehajala ob Donavi v bližini zemunskega kolodvora. Naenkrat sta zaslišala iz vode obupne klice na pomoč. Kakih 50 metrov proč od brega sta opazila žensko, ki 6e je z zadnjimi silami borila z valovi. Brez pomisleka sta častnika skočila v vodo in zaplavala proti potapljajoči 6e ženski. Preden sta prispela do nje, pa je ženska že izginila pod vodo. Častnikoma pa se je kljub temu posrečilo, da 6ta jo našla in jo zavlekla na breg. Nato sta poklicala reševalce, ki so žensko odpejali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je to neka 24 letna gospa, ki se je pred mesecem ločila od moža. Ženska je v obupu nad svojim 6trtim življenjem skočila v Donavo.
*	Čevljarsko delavnico, ki je dolga samo dva metra široka pa en meter, ima 85 letni čevljar Peter Petrovič v Dubrovniku. Že leta 1906 je začel delati v tej delavnici, ki je dosti manjša kakor jetniška celica. Starca pozna ves Dubrovnik in vsak, kdor gre mimo njegove delavnice, mu za-kliče prijazno besedo v pozdrav. Staremu Petroviču sicer ne bi bilo treba več delati, ker ga otroci dovolj podpirajo, toda delo v njegovem poklicu se mu je tako priljubilo, da ga še v tej visoki 6taro6ti noče odložiti. Zlasti pa mu je všeč njegova majhna delavnica, v kateri 6e izvrstno počuti
*	Tragičen zaključek svatovskega sprevoda. V
vasi Urvič pri Tetovem v Srbiji se je v četrtek dopoldne razvil lep svatovski sprevod, ki se je napotil v sosednjo vas Jelovljan, da bi odondot pripeljal nevesto, ki je svate pričakovala v hiši svojih očetov. Po 6tarem običaju so fvalje na konjih, ki so spremljali ženina, streljali s pištolami v zrak. Tudi kmet Nasub Odakovič je potegnil izza pasu pištolo, da bi streljal z njo. Toda pištola 6e .je prezgodaj sprožila in krogla je zadela njegovega brata Ismaila, ki je jezdil pred njim, v hrbet. Ismail je padel s konja in v nekaj minutah izdihnil Ko je Nasub videl, kaj se je zgodilo, 6i je hotel pognati kroglo v glavo, vendar so mu tovariši to preprečili. V hipu je bilo konec svatov-
Svojce upoklicanih na orožne vaje opozarjamo, da se takoj zglasijo na občini, kjer jim bodo napravili prošnjo za podporo, ki je po zakonu predpisana. Obenem naj tisti, ki šele sedaj prosijo, a so v veliki potrebi, to razložijo, da občina potrdi in posreduje za podelitev podpore od daeva vpoklica in ne šele od dneva vložene prošnje, tako predpisuje zakon. Naši člani lahko dobe podrobna navodila tudi v tajništvu JRZ v Društvenem domu ob sredah popoldne in v nedeljo dopoldne.
Drevi ob šestih bo v fantovski sobi občni Fantovskega odseka — Trbovlje. Udeležba za redne čla.ne obvezna, podporni člani vabljeni.
skega razpoloženja Svatovski sprevod se je vrnil v domačo vas, s seboj pa so namesto neveste pripeljali mrtvega Ismaila.
*	Smrtna obsodba v Karlovcu. V Karlovcu je bila v četrtek proglašena prva smrtna obsodba, odkar posluje tam okrožno sodišče. Na smrt na vešalih je bi! obsojen Lazo Eremtja, -ki je na /ia-govor Sime Djekoviča zažgal Djakovičevo hišcS, v kateri 6ta zgoreli Djakovlčeva žena' in služkinja. Djakovič je Eremijo nagovoril k zločinu zaradi tega, da bi prišel do zavarovalnine 110.000 din, s katero je bila zavarovana hiša, in po6mrtnine din 75.000 din, na katero je bila zavarovana njegova žena. Sodišče je obsodilo Lazo Eremija na smrt, Simo Djakoviča pa na dosmrtno ječo
*	Političen umor v Kosunji. V Kosunji v pa-krašketn ekraju je bil te dni zahrbtno napaden in umorjen kmet Peter Vrtar, predsednik krajevne organizacije HSS in poveljnik oddelka Seljačke zaštite v Španovici Vrtar se je vračal domov z orožnih vaj, pa so ga v Kosunji iz zasede napadli neznanci ter mu s koli razbili lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je v nekaj urah podlegel težkim poškodbam Zločin je zbudil med prebivalstvom silno ogorčenje. Zagrebška banska oblast ;<- slala v Kosunje posebnega uradnika, ki bc -raju samem preiskal zločin.
New Vork, 21. okt. AA. Reuter: Ko je danes italijanska če/oceanska ladja Conte di Sa-voia zaplula v alžirsko luko, so francoske oblasti prijele 60 Nemcev, ki so se napotili v Združene države. Po poročilu poveljnika ladje je francosko vojno lelalo signaliziralo za vstop ladje v luko, medtem ko jo je rušilee spremljal. kakor se izve, bodo ti nemški državljani poslani v ujetniški tabor, kjer bodo ostali do konca vojne.
Amsterdam, 21. oktobra. A A. Po pisanju lista »Masbode* je popolnoma ustavljen izvoz holand-skega masla v Anglijo, ker Nizozemska to maslo lahko izvaža samo po minimalnih cenah, ki so določene v Angliji. Te cene pa pomenijo za Nizozemsko izgubo. Želo jp zmanjšan tudi izvoz slanine v Anglijo.
Grof Ladislav Szapary umrl
Iz Murske Sobote poročajo; Na Dunaju je v starosti 76 let umrl grof Ladislav Szapary, največji nekdanji prekmurski velikaš, bivši guverner svobodnega mesta Reke in poslanik v Londonu. Umrl je 12. t. m. pokopali so ga pa 16. t. m. v Hotzendorfu pri Dunaju. Smrtno obvestilo pravi, da je tam pokopan samo začasno, kar daje slutiti, da je morda v svoji oporoki želel biti pokopan v rodbinski grobnici Szaparyjev v Murski Soboti. S smrtjo starega grofa je izumrla prekmurska veja Szaparyjeve rodbine, ki je vse od protireformacije naprej lesno zvezana z razvojem Murske Sobote. Grof Szapary ni zapustil nobenega potomca, edina dedinja pa je pohčerjenka Maritta, seveda poleg vdove Irene Ungnad pl. Weissen-wolf, s katero se je poročil pred 30 leti. Szaparyji so se naselili v Murski Soboti v dobi protireformacije, ki so jo tako strogo izvajali, da na njihovih posestvih izginila vsaka sled luteranstva. Imeli so vse do prevrata ogromna posestva v okolici Murske Sobote, ki so bila po agrarni reformi razdeljena. Szaparyjev grad v Murski Soboti pa je odkupila soboška občina za 2 milij. 150.000 din. V njem je danes nastanjeno okrožno sodišče, občina in razni uradi, stari zimski vrt pa je preurejen celo v kino. Tako je s smrtjo starega grofa izginila zadnja sled gospodstva Szaparyjev v Prek-murju, zadnji gospodar starega gradu, ki je bil zgrajen v obrambo proti turškim napadom, pa bo morda našel počitek v rodbinski grobnici na pokopališču. Grof Ladislav Szapary je bil tudi pa-tron soboške katoliške cerkve in je prispeval k gradnji nove cerkve tik pred vojno 100.000 zlatih kron. v krinli cerkve je pokopanih 6 Szaparyjev, na pokopališču, v kapeiici, pa štirje. Po pomoti so časopisi že pred tremi leti javili vest o smrti sta-
rorrn rr rrvf o lr! nn	;.	___i__»	___— • v ■
»-n«	Ki j»«» DC JC 1/.1\U£U1U IV U l nuFeSfiiullii.
v miru počiva!
Divja koza s kozličkom
Potikala se je po vrhovih čer! nad morjem in z gibčnimi parklji vso zimo brenkala po skalah.
Prejšnjo jesen, ko so se koze prskale, se je potepla iz majhne črede, ki je čilo ubirala pot za postavnim kozlom svetle črne dlake in zavitih rogov. Prskala se je v prvo. Po tistem, konec jeseni, so kmečki fantiči prišli do koze. Čreda je bila tedaj razkropljena. Udvorljivega kozla sta bila ujela in raztrgala dva lačna psa iz vasi Drumranny. Le bela koza je ostala. Za-
šla je predaleč iz vasi, da je gospodar ni mogel
najti. Nič.......... "
gubila.
več si je ni obetal, češ da se je iz-
Tako se je zgodilo, da je ko divja koza živela v čereh, kjer so gospodovali galebi in morski vrani, in kjer je visoko nad bobnečim morjem plul veliki orel iz Mohura. Z dolgo brado mično pozibavajoč v vetru, je često strmela doli v morje, da so ji velike, krotke rumene oči začele gledati srepo. Bila je dolgega in vitkega života, kratkih, ravnih nog in daleč doli po bedrih kodrave dlake.
Visoko je držala rep in je puhala, suvala z rogovi in bežala, kadar se je katerikoli bližal. Parklji so ji drobili po čereh, dokler ni bila daleč proč. Tedaj je postala na kaki vzbo-klini in se okrenila, da si je z mirom ogledala človeka, ki jo je bil splašil. Zanesla se je, da se bo s svojimi vitkimi nogami rešila preganjanja.
Klateževala je po mili volji. Mišičasta be-dra so se ji natezala kakor svila, ko se je odganjala in je preskakovala kamnitne ograde, najsi so bile še tako visoke. Gibčna žival je neskrbno hodila tudi po zašiljenih ogradah in tako tiho, da je bilo slišati le lahno tipkanje drobnih parkljev. Komaj da je šla kdaj z vrhov čeri. Krme je bilo tod po obilnem, zakaj zima je bila mila. Listje je bilo tečno in trava po razpokah v čereh slastna, ker je vse sladil močni slani duh morja, ki ga je zanašal sem veter. Koza je postala gladka in ljubka.
Proti koncu zime se je malce spremenila. Sluh se ji je zostril. Ustrašila se je že najmanjšega šuma Razen ob čisto tihem vremenu se je morja zdaj izogibala. Krmila se je manj. Postala je silno izbirčna. Dolgo je iskala, preden si je izbrala kak drobec. Često se je na kolenih stegovala v dno kake votline, da je osmukala šipek, ki je bil slabši od laže do-
vzel sesce v gobček, veselo butnil, se spustil na kolena in začel piti.
Ves dan je bila pri njem v dolinici. Po-mulila je le nekaj malega kratke trave, ki je rastla tam naokoli. Največ je urila kozlička. Držala se je na moč skrbno in moško, ko ga je vodila na pohode navprek po dolinici, do nasprotne skale tri metre proč in spet nazaj. Skraia ji je nerodno omahoval v lakotnice in se od slabosti spotikal ob travnatih šopih. Toda moč je pribiral čudovito naglo, da je bila koza čedalje bolj vesela in košata. Po vsaki kratki poti ga je ljubkovala in mu dala sesati.
Ko je sonce zašlo, je hodil že trdno; lahko je tudi malo stekel in trkal z glavo Ponoči sta ležala v zavetju pod skalno polico, kozliček sredi kozjih nog, naslonjen na toplo vime.
Drugo jutro ga je varno skrila v špranji sosednje kleči, v žlebu med ploščatima skalama, ki ju je pokrivala zvenjena trava in
firaprot. Kozliček je nagonsko lezel v toplo uknjo in se ni upiral kozi, ki ga je naranlo potiskala z rogovi. Ulegel se je z glavo na
podvite zadnje noge in zaprl oči. Koza je s prednjima nogama nagrebla še travo in pra-protna stebla, da je zadelala vhod v luknjo. Nato pa je odhitela na pašnjo tako neskrbno, kakor da nima nobenega mladiča skritega.
Vse jutro se je pridno pasla okoli kleči in zraven zelo pazila, da se je kazala, kukor da za bližnjega kozlička prav nič ne ve. Celo ko se je pasla malone tik zakotja, se ni zmenila zanj ne s pogledom ne z glasom. Z uhlji pa je vendar stregla na vsak daljni šum.
Opoldne je šla ponj in mu dala, da se je napil. Igrala se je z njim na travnati vzbo-klini in ga stražiia, ko se je sponašal naokoli. Učila ga je postavljati zadnje noge in upirati se s čelom v zrak. Nato ga je odvedla nazaj v skrivališče in se vrnila na pašnjo. Pasla se je do noči.
Prav ko je bila spet namenjena v žreb po kozlička, je zaslišala vznemirljiv šum. Od-daleč, z juga, izza nizke ograde, ki je navprek po skalah mejila z nebom. Bilo je nerazločno, komaj slišno, globoko grčanje. 1'oda za sluh koze je bilo glasno in usodno ko tresk. Bilo je dihten.je psa, ki ovohava veter.
Negibna, glavo na kvišku in kratki rep ko poleno na hrbtu, je strigla z enim ušesom in prisluhovala. Spet je zaslišala grčanje. Bilo
stopnih. Začenjala je biti životna. Vime ji je nabreknilo.
Zima je minila. Odganjali so zeleni listi. Zjutraj so peli škrjančki. Iz zraka je prijetno puhtelo in vsemu se je silno hotelo živeti. Kmalu ko se je nekega jutra zdanilo, je bela koza povrgla sivočrnega kozlička.
Povrgla ga je v zeleni dolini pod nizkim skalnim previsom, ki jo je varoval pred vetrom. Kozliček je bil šibek pa lep in okrašen z raznoterimi barvami. Po trebuščku in po notranji strani stegen je bil mlečnobel. Nad par-keljci je imel temnosive, zapestnicam podobne kolobarje. Kolenja jabolka so bila črna in na oči ko blazinice, da je varno klečal, ko je jemal sesce v črni svilnati gobček. Po hrbtu in po lakotnicah je bil sivočrn. Črni dolgi uhlji so se mu povešaii od otročje slabosti.
Dobrotljivih oči in trepetajočih lakotnic je bela koza meketala in strmela nad lepd stvarco, ki jo je bilo čudežno življenje spo-čelo v njej. In to drobno bitje je bilo vse le njeno v tej čudoviti samoti prelepe dolinice, kamor se je ravno še slišalo šumenje morja, kjer so ptički vsenaokoli žvrgoleli pomladne pesmice in kamor so počasi mrmraje preko čeri prihajali vetrovi. Nič ni motilo prvih nežnih ur njenega prvega materinstva, niti ne navzočnost samca. V popolni svobodi in miru je cula nad svojim malim.
Koliko ji je bilo opraviti, da ga je spravila na nogel Hukala je vanj, da ga je ugrela, S čelom ga je narahlo dvigala in neznano pa
nežno meketala, da ga je osrčila. Ko je nazadnje tresoč se vstal, se je opotekal in majal na svojih čudno dolgih nogah. Koza je čedalje
bolj zmedena mendrala okoli mladiča in vsa iz sebe blejala od strahu, da ji pade. Pa je tudi padel. Zadelo jo je neizrečeno. Škripala je z zobmi in izza razpotegnjenih čeljusti so se ji izvijale grenke tožbe. Vendar si je na novo začela prizadevati; na vse načine je opominjala kjpzlička. da je treba vstati, vstati in živeti... živeti, živeti, živeti!
Vstal je vnovič. Zdaj je bil že trdnejši. Potresel je z glavo. Z uhlji je zatrepal, ko je huknila vanje. Omahovaje se je nekajkrat prestopil, padel na poblazinjena kolena, pa se takoj pobral. Koza ga je počasi, varno in po malem pehala z rogovi k .vimenu. Končno je
je bližje. Pridružilo se je cepetanje nog. Zdajci je čez ogrado zvršala nerodna črna postava in se vznemirljivo kradoma spustila na kleč. Koza je uzrla črnega psa, velikega kosmatinca, ki je v mrklem somraku stal ob ogradi s pridvig-njeno prednjo šapo in ki mu je iz gobca visel dolg rdeč jezik. Na cclem ie pes gobec zaprl in ga sunil navzgor. Nekajkrat je povohal in pri tem grbil nozdrvi kakor od skrbi. Nato je grdo zacvilil in napošev zdrevil proti kozi.
Koza je zapuhala. Hripala je neprijetno rezko. Z levo prednjo nogo je trikrat glasno in ostro klepnila po skali. Pes je obstal, pa spet dvignil prednjo šapo. Prihulil je glavo in zoženih oči gledal v kozo. Potem se je obliznil po prsih in urno stekel na levo. Rep ravno iztegnjen in smrček pred vetrom je tekel proti zakotju, kjer je bil mladič.
Koza je v drugo razkačeno zapuhala; po bliskovo se mu je postavila in ga zaskočila, da mu prestreže pot h kozličku. Ko ga je napadla, je pes takoj obstal. Tudi koza se je ustavila, pet metrov od zakotja, da se mu da.
Pes je stal pri miru. Oči je obračal na vse strani, osramočeno ko preve.jan surovež, ki a nenadejano zalote v nerodnih okolnostih. otlej je krvavo podplute oči počasi uprl v
I'
Frančiškanski samostan v kitajskem vikarijatu Jenan. (K današnji misijonski nedelji.)
kozo. Pokazal je zobe. Greben mu je zraslcl, da je bil ko pahljača. Rep se mu je zleknil. Začel je pobirati stopinje ko len maček in se ji neslišno približeval. Koza je strepetala po levi lakotnici in dvakrat naglo zapovrstjo zapuhala.
Na šest metrov je pes besno zarenčal — bilo je globoko grčanje iz grla. Drvel je h kozi in se okretno zagnal kvišku, kakor da je nasprotnica ograda, ki jo hoče preskočiti. Koza ni prednjih nog niti zganila, ko ga je spretno odbila z rogovi. Bilo je, kakor da bi ga bila sunila z mečem. Ostri rogovi so mu sicer le oplazili trebuh, ko je šinil čez njeno gluvo, toda rahli sunek ga je vendar odvrnil iz smeri. Ne da bi se bil med kozo in mladičem ujel na noge, kot je zvito nameraval, ga je vrglo na levo in telebnil je na stran. Koza se je naglo zasukala, da ga napade.
Toda pes se je takoj pobral in z bedri pri tleh sunkovito bežal. Hkrati je peklensko grebel, revskal in renčal, da bi splašil mladiča iz zakotja. Zlahka bi zmogel kozo, ki bi ji bilo v napotje zakrivati kozlička sredi nog.
Mladič je slabotno, tožeče zabeketal. Koza ,ga je takoj z globokim glasom ostro zavrnila. *lali je nerazločno še nekaj zagodel, nato pa utihnil. V praproti, ki ga je zagrin.jala, je zašumelo. Šel je ležat globlje. Koza je trdo zdirjala na nasprotno stran skrivališča, da se na novo postavi psu.
Pes je zdaj malo dal je ležal na trebuhu in si lizal šape. Ker se mu je prvi naskok po-kazil, je nakanil uleči se udobno, dokler ne bo vnovič napadal. Leno je zehal, dregal z glavo v zrak, mrgodil smrček in čudno žalostno zavijal. Koza je z uhlji naprej ob rogovih stregla na vsaktero kretnjo in vsakteri glas. Toda navzlic junaški drži in čeprav je včasih silovito udarila s parkel.jci po trdi skali, je z velikimi, krotkimi očmi le plašno srepela.
Pes je kakšne pol ure kar ležal in naprej razodeval svoje neprijetne občutke s kreta-njein. Znočilo se je dočista. V luči rlal.jn.jih milijonov zvezd jc bilo vse že neresnično in pošastno. Na nebu je vzšel mladi mesec. Veter je ostro rezal in morje je bučalo, da je tiha samota noči še bolj grozila kozo, ki je hrabro stala na apnenčasti skali in branila svojega novorojenega mladiča. Obzorje je bilo na vseh straneh vrvež golih skal z zarezanimi plitvimi grapami; nizke kamnitne ograde, ki so ga obrobljale, so bile ko candrove zavese, obešene ob robu neba.
Potem je pes r.apadel vnovič. Nenadoma se je vzdignil, in glavo obrnjeno postrani v kozo, je cvileč stekel v dolgi kolnp. Bilo je, ko da plava po zraku. V širokem loku je malo po malu vedno hitrejo obkoljeval kozo. Med valovitim letenjem se je dvigal in spuščal, da se mu je bela lisa na prsih zdaj posvetila, zdaj izginila. Koza ga je oprezovala. trda od repa do gobca. S parklji je vedno enako udarjala po skali, ko se je na mestu obračala, da ga je imela na očeh.
Tam mimo, odkoder je bil zletel, jc drvel že /. vso brzino in s kremplji ostro rožijal po kleči. Videz je bil, ko da se po skalah kotlja velika črna žoga. O spopadu, obetajočem nesrečo, se je slišalo v noč le pasje cviljenje, rožljanje krempljev in med obračanjem koze ostro tipkanje njenih prednjih nog.
Pes je drevil okrog in okrog koze in se ji komaj vidno približeval, dokler ni bil tako blizu, da je videla njegove bliskave oči in od togote beio penast, na pol odprt gobec. Kozi
'"■ ......................luii""JM|W' »'"■■"»■
* V......' ..... '.........' . '' * * .........
.... i
Komunike naznanja, da francoska mornarica živahno dela na Atlantskem oceanu, skupno z letalstvom.
se je od enoličnega obračanja na omejenem prostoru že vrtelo in motilo; motilo in strašilo jo je tudi prekanjeno vojskovodstvo nir/.ke zveri. Pes je tulil čedalje bolj glasno in besno. S kremplji je rožljal že tako na glas, ko da bi veter gnal točo. Planil je nad kozo.
Ko vihra ji je buhnil v lakotnico in zatulil tako strašno, da jo je oglušil. Koza se je po-šibila, potlej pa otrpnila in nemo potuhnila, da se ga obvaruje, kozliček je zavckal. Tedaj je vroče sape, renčeč in pordelih čekanov šinil črni galjot kvišku in... telebnil na tla.
Uklati jo je bil hotel v levo lakotnico. A ko je minil njeno glavo, se je koza po bliskovo okrenila in ga pobodla. To pot mu je z rogovi opraskala stran do vrh pleč. Pes je zacvilil in se dvakrat zavrtel, ko je poševno letel na tla. Koza je grozovito zapuhala in planila nadenj. Bil je na bedrih in se v/.digoval, ko so mu njeni rogovi zabobneli po glavi. Spet je zacvilil in se spet sesedel. Prevalil se jc, pa se i/.nenada neverjetno naglo pobral na noge; zavrtel se je na opletajočem repu in se ji še enkrat zagnal v lakotnico. Koza je prestra-
Časi se spreminjajo
>Le korajžo! Tudi jaz sem svoj čas čistil čevlje, zdaj sem pa generalni direktor!«
>Jaz sem bil pa že generalni direktor...«
šeno zameketala. Pes se je bil izognil rogovom. Vgriznil se ji je v nakodrano dlako na desni lakotnici. Ne da bi bil popustil, je vlekel in padci ter podrl še kozo na bedra.
Toda koza je bila zdaj do kra ja razkačena. Ko se je skolehala na noge, se je iztrgala psu, ki jo je popadal za lakotnico. Zasukala se je in ga neusmiljeno nabodla v trebuh. Pes je zacvilil in zrahljal prijem. Ko bi trenil, se je postavila na zadnje noge, zapuhala in ga vnovič nabodla. Ostro zašiljeni rogovi so se mu zasadili v stran med rebri. Pes je zahropel in stresel svoje štiri noge v zrak. Koza je to-gotno becaia onemoglega sovražnika in s prednjima nogama phala po njem. Parkeljci so ji strahovito naglo cepetali skoraj celo minuto. Ni ga pogledala, slepo je udarjala po njem.
Nato je iznenada odnehala. Zapuhala ie. Pes je miroval. Koza se je zgrozila in se radovedno ozrla vanj. Pes je poginil. Groza jo je minila. Vzdignila je desno prednjo nogo in jo nekam čudno otresla. Zameketala je veselo ko iz uma in stekla v zakotje k mladiču.
Noč je minila v prelepo svitanje, ki je prišlo od vzhoda sem preko lahno zvalovl jenega morja. Novo in prijazno je dehtelo po rosi in premnogih vonjavah brsteče zemlje. Izza morja je zamišljeno vstalo zaspano sonce, vse zlato in blago, in s konkavnimi svetlobnimi prameni merilo daljna obzorja. Bilo je tiho jutro. Tiho, vedro in prijetno.
Bela koza je z kozličkom potovala po vrhovih čeri na vzhod. Vso noč sta bila na poti, na begu pred strahotno zverjo, ki je stegniena ležala na kleči ob dolinici. Bila sta že daleč proč, na vrhu velikana belega Prepada Cabir. Bela koza se je tu ustavila, da je dala mladiču piti, in da si je preko vrhov čeri ogledala vzhajajoče sonce.
^ Nato je bežala dal je na vzhod in z rogovi nežno pehala pred seboj utrujenega kozlička.
(Angleško: Liam 0'Fiaheriy.;
Prestolnica sultanov
S poti naših mladih mornarjev
V Galati smo. Na levi ee preliva pred nami Bospor s Skutarijem, ki je raztresen po gričih in glavni del Zlatega Roga, kakor se imenuje lepi, dolgi zaliv, ki deli turški del Carigrada od modernega evropskega — Galate in Pere. Nad njim leii Istambul — stari del, poln mošetj s številnimi kupolami in visokimi minareti; med njimi je posebno vidna Ahmetova, katera jih ima kar šest. Poleg nje je Sv. Sofija, ki je danes — muzej. Njena, na vrhu pozlačena kupola, se čudovito lepo leskeče y soncu. Prav na vrhu, na hribčku kopaste oblike,
podpirajo galerije, kjer so sedeli ob velikih svečanostih visoki gostje. Skozi okna visoke kupole padajo sončni žarki v gostih snopih na vse strani in čudovito lepo obsevajo vso, že itak krasno notranjščino. Sama kupola, ki je visoka okoli 60 m in približno toliko tudi široka, ni podprta z nika-kimi podporniki, kar je še danes čudež V6e arhitekture. Mojstrsko delo bizantinskega stavbenika še v teh časih, pri vseh sredstvih moderne tehnike, ni dobilo posnemalca. Kako so izdelali taka okna in takšno kupolo, vse to je ostalo ljudem
Pogled na Carigrad.
ki se pomalem dviguje nad ostalim delom Istara-bula, je stari sultanov dvor — aerail, ves obdan z zelenjem lepih vrtov in nasadov. Pod njim, skoraj ob morju leži glavna postaja Orientalske železnice; veliko, rdečo zgradbo od časa do časa zavijajo v dim številni puhajoči stroji, ki so razvr-šečni pod lopo.
Na desni 6e terasasto vzdiguje nad obalo P e -ra, danes središče, Istambul. Visoke hiše z baj-koni, številne banke in trgovine se vrete ob širokih tlakovanih ulicah, po katerih je na gosto razpredena mreža cestne železnice; imajo pa tudi podzemsko železnico.
Pogled na prestolnico z viška je zares lep. Šele zdaj razumem, zakaj mi je neki gospod na Kreti 6 takim navdušenjem pripovedoval o Bo-sporju in prestolnici nekdanjih bizantinskih carjev in turških sultanov.
Po umazanih in slabih stranskih ulicah gremo proti spomeniku Republike, ki stoji na istoimenskem trgu. Spotikamo se ob neurejeno položene granitne kocke, dokler ne pridemo na lepo urejeno Pero in na cilj. Spomenik nam predstavlja predsednika moderne turške republike Ata-Turka, ki je bil na čelu turškemu narodu. Preprost turški kmet stoji zraven novo uniformiranega generala, vojak poleg evropsko oblečenega ministra. To naj bo novi turški narod, takega si želi njegov voditelj in reformator Kcmal. Z cnominutnim molkom počastimo spomin neznanega vojaka in vseh vojnih žrtev.
Popoldne si ogledamo notranjost cerkve Sv. Sofije in Ahmetove džamije. Ahmetova džamija je lepa, bogata stavba; sinja modrina sten, živo pobarvanih z arabskimi okraski in slikarijami, kupole, prehajajoče druga v drugo, vse to je za oko, ki ni vajeno gledati muslimanskih molilnic, nekaj nenavadnega. A V6a ta lepota džamije se skoraj izgubi ob pogledu v notranjost cerkve Sv. Sofije. To je krona bizantinske stavbne umetnosti. Že sama vrata so zanimivost in velika umetnost zase.
skrivnost, ki so jo nesli bizantinski mojstri in stavbeniki v grob.
Tik nad Sv. Sofijo Je stari serail, sultanov dvor, ki je danes muzej. Hodimo iz dvorane v dvorano, v sleherni je več bogastva ko v drugi. Nešteto 6abelj in žezlov, obloženih z diamanti, smaragdi in drugimi dragimi kamenji; srebrne in zlate posode, turbani skoro vseh sultanov, sleherni dragocenejši od drugega; obleke, halje, turške hlače, plašči, vse obšito z zlatom; dragocena darila v6eh največjih vladarjev - sodobnikov turških sultanov, brez števila posod iz najboljšega porcelana, ogromne vaze, številne preproge, bogati, težki in lepo vezani perzijski zaetori — vse to 6e vrsti pred našimi očmi kot kje v kakem pravljičnem, zakletem gradu. Tu je živel 6ultan, vladar nekdaj tako mogočne turške države, 6emkaj so se 6tekale velike dragocenosti tako iz vzhoda kot iz
povsod bogastvo v dragih' Kamnih", zlatu, okraskih", preprogah itd.
Preko parka od sultanovega dvora gremo v antični muzej. Velika, v grškem slogu grajena 6tavba je muzej in hkrati umetniška soba, polna kipov in sarkofagov, med katerimi 60 najlepši Aleksandrovih 6atrapov, egiptski sarkofag iz bazal-ta, sarkofagi objokajočih žena itd. Zaradi hude vročine in precejšnje utrujenosti, žal, ne moremo tako natanko ogledati vseh umetnostnih spome-
Naslednji dan smo gostje turških _ gojencev-mornaritv na bližnjem otoku Heybelli-Ada, kjer je obenem najlepše turško letovišče. Mimo Sku-tarija in mnogih kopališč ob obali se vozimo proti otoku. Pred zalivom ob otoku je razporejeno turško vojno brodovje z oklopno križarko »Javuz« (»Goben«) na čelu. Za njo so še križarka »Ami-dije« in rušilci »Tinastepe«, »Kočastepe«,^ »Ada-stepe« in »Safer«, najboljše in najnovejše turške edinice, ki bi delale čast marsikateri zapadno-evropski državi. Pristanemo pred akademijo, kjer nas že čakajo naši turški tovariši-mornarji. Razkažejo nam vse zgradbe in šolske prostore, nakar nam priredijo zakusko. Turški: »Aša, aša, ašal« (živijol) nas še dolgo spremlja.
Večer prebijemo v »Jugoslovanskem domu« med našimi izseljenci. Mnogi so tu po dvajset, nekateri celo po trideset let. Vseh 6kupaj je jugoslovanskih izseljencev — med njimi nisem dobil nobenega Slovenca — tukaj okrog 2000 in tvorijo eno največjih kolonij. So pa to večinoma muslimani iz Bosne in Macedonije in so zastopani v različnih poklicih. Primerilo se je, da nas je tu pa tam pozdravil na cestni železnici sprevodnik v domači besedi »Zdravo zemljacil«, ali da nam je policaj na prometnem križišču v srbohrvaščini povedal za pravo pot.
Naslednji dan obiskujemo vojne muzeje. Razstavljene so raznovrstne puške od najstarejših in onih iz balkanskih bitk do najmodernejših. V dvoranah so postavljene uniformirane voščene 6ohe vseh dob in narodov, poleg njih topovi, 6pet po starosti od kamnitih do novejših, med katerimi 60 zlasti vidni oni, ki so branili Dardanele. V muzeju hranijo še star avto, v katerem se je vozil sultan Mahmud tedaj, ko so ga zadele krogle mladotur-ških revolucionarjev 1. 1908. Dobro razločimo luknjo, ki jo je napravil strel 6kozi steklo in kovinsko steno.
Svojevrstna zanimivost je mornariški muzej, ki hrani pomorsko vojno opremo vse od lepantske bilke (1571) in še nazaj. Vodi nas mornar jugoslovanske krvi, a domač jezik obvlada že 6labo. Rodil se je na morju na nekem brodu, še sam ne ve, kdaj in kje, na morju je preživel večino življenja kot mornar in na morju bo najbrž preživel tudi svoje zadnje ure,
Zadnji dan našega bivanja v Carigradu imamo v gosteh najprej turške mornarje-gojence iz Hey-belli-Ade, popoldne pa naše izseljence, ki so se
zahoda. Hodimo dalje po krasnih sultanovih sta- I hkrati poslovili od nas in 6e zbrali v velikem šte' novanjskih sobah, po sobah njegovih žensk; vse- viu na pomolu ob našem odhodu.
Posebnosti iz kolonij
TEHNIKA.
Hagija Sofija v Carigradu:
Pravijo, da se od onih časov dalje, ko so Turki vdrli v cerkev, ne morejo več premakniti z mesta, zato so že stoletja, kakor vkovane ob steno. Tik nad vrati je na polkrožnem stropu lep mozaik, ki je bil prej prebeljen, a ga je dal Kemal na novo odkriti. Številne glave svetnikov 6e obdane od zlatih vencev bleiče v svetlobi sonca.
Notranjost cerkve sv. Sofije je ena največjih umetniških krasot na svetu 6ploh. Veliki lepi stebri
Posebne okolnosti, ki so jim ljudje v kolonijah podvrženi, so povzročile, da je kolonialno življenje v marsičem drugače urejeno, kakor življenje v Evropi.
Kolonizatorji, ki osvajajo novo ozemlje, si morajo najprej vtreti pot do naravnih bogastev, ki jih skrivajo neznani predeli zemlje. Kjer je prostor količkaj ugoden, začnejo prodirati na obali in nato po rekah navzgor. Tudi pozneje, ko je življenje že v pravem teku, ostanejo vodne poti važna prometna sredstva. Vode v neciviliziranih krajih pa so mnogo manj pripravne za plovbo kakor reke v Evropi. Temu primerno morajo biti tudi ladje zgrajene. V tropskih krajih imajo prednost ladje z nizkim dnom, saj ni mogoče računati na to, da bi bila struga rek regulirana in pravilno oskrbovana. Prav zato je tudi redko kje pogon z vijakom, ki bi ga po vodi plavajoči les in podobne ovire, kaj hitro poškodovale. Namesto vijaka imamo še zmeraj lopatasta kolesa na straneh ali pa celo staro ureditev z enim samim kolesom na krmi. Manjše ladje so opremljene dandanes večidel z lahkim eksplozijskim motorjem, večje ladje pa imajo parni pogon. Za parne kotle uporabljajo namesto premoga — les, ki ga je povsod dovolj. Temu primerno so izdelana tudi kurišča kotlov v sorazmerno mnogo večjih merah kot za premog. Pri parnikih, ki vozijo na dolgih progah, je zaradi velike količine goriva, ki ga mora ladja voziti s seboj, skoraj vsak prostorček na ladji založen z lesom.
S sličnimi težavami glede na pogonska sredstva se morajo boriti tudi na železnici. Tudi lokomotive kurijo večidel z lesom. Mimo tega je mnogokje še vprašanje pomanjkanje vode. tako da morajo imeti lokomotive tender tako izdelan, da se izrabljena para v tenderju ujame in zgosti v vodo, ki se spet črpa v parni kotel. Posebnost v gradnji lokomotiv je s sklepi vezan spodnji del lokomotive, ki je zato potreben, ker se uporabljajo v tropskih krajih največ ozkotirne železnice in rabijo lokomotive mnogo
več koles, da lahko proizvajajo potrebno vlečno silo. Na ovinkih pa se morajo osi koles druga napram drugi premakniti za določeni kot. To dosežejo tako, da razdelijo spodnji del lokomotive na več delov, ki držijo posamezne skupine koles. Ti deli pa so med seboj zvezani s sklepom, ki omogoča, da se ves podstavek na ovinku nekako ulomi. Velika ovira v gradnji železnic je peščen in močvirnat teren. Zgradba proge se v takem terenu zelo podraži, saj je včasih potrebno zasidrati nasipe tudi do 20 m globoko pod zemeljsko površino, da se prepreči drsenje proge.
Posebna neprijetnost je v peščenih predelih vročega pasu pesek. Spričo peska morajo biti predvsem skrbno zavarovani vsi ležaji in gibljivi deli strojev. Tudi vozovi morajo biti skrbno zaščiteni. Okna so cesto izdelana kot dvojna okna. Odpirati se dajo samo nekatera okna. V gradnji vozov je nekdaj običajno gradivo les nadomestila kovinska pločevina, ki je mnogo bolj odporna proti vremenskim vplivom in proti razjedanju žuželk. Za ublaženje vročine, oziroma mraza se mnogi moderni vozovi opremljajo z napravami zn vzdrževanje ozračja. Po predelih, kjer so velike, gole ravnine, so za ozkotirne železnice posebno nevarnost viharji, ki lahko prevrnejo vlak. Da to preprečijo, vzidajo ponekod v podnožje močne betonske plošče.
Posebnost tropskih krajev je preskrba z energijo. Povpraševanje po pogonski energiji je po eni strani majhno, po drugi strani pa so potrošniki drug od drugega zelo oddaljeni. Zato ne gradijo velikih vodnih ali kaloričnih električnih central, kakor pri nas, ampak si posamezniki pomagajo vsak zase. Na formah je najbolj priljubljen parni pogon, in sicer loko-mobila. Drugače pa je v obratih najbolj priljubljen eksplozijski motor, ki ga napajajo s plinom iz plinskih generatorjev. Za take prilike ne smemo prezreti pomena majhnih vodnih turbin in mlinov na veter.
Dobro vzgojeni sluga
»Pozor, gospoda, zdaj boste sprejeli lorda Johna...«
Slike z vlaka
i.
V vozu je bilo polno potnikov, ki se vračali z Dolenjskega. Na policah, pod klopmi in med sedeži so bili natlačeni nahrbtniki, košare in vrečo. Dištlo je po sadju in slivovki. Skupina ženi-k, med njimi nekaj otrok, je bila veselo razpoložena »Na, pokusi mojo. to ti je kapljica; pomisli, samo po 13 din sem plačala liter.« Steklenka je romala od ust do ust, še najmlajši med njimi je moral dobiti požirek!
n.
Razgovor dveh študentk. »Kaj vidim? Krasen prstan?« — »Hihihi, snoči mi ga je prinesel!« — »Kdo pa?« — »Saj veš, oui pod-oficir.«
in.
Pri oknu sta sedeli dve dami in kadili, da so se valili oblaki dima po vsem vozu. Njima nasproti je sedela stara ženica in je močno kašljala ter tiščala robec pred nosom in 'Utrni. Tobačni dim ji je škodoval — a dami tega nista opazili. Namazane ustnice in lepo oblačilo, to so danes dokaz ženske modernizacije — čik v ustih pa, da so enakopravne z moškim. Ali bo ženska še kdaj našla tisto modernizacijo, ki ji jo je določila božja postava?
IV.
Mati, ona. velika, toliko in še premalo opevana slovenska mati z ruto in cekarjem. in njen sin rezervni poročnik. On; »Boste videli, mati, kje sem in da mi ni nič hudega.« — Ona: »Boš pokusil — na,« in mu da košček domače salame in kos črnega domačega kruha. Vem, da ni bil lačen, vendar mu je zažarel ves obraz — in beli zobje so se zasadili v črni kruh in salamo. — Dami v kotu sta to opazili in zavihali nosove. Meni pa je srce zaigralo ob tej prelepi sliki, da bi zakričala na ves glas: »Take modernizacije nam je treba! Da bomo spoštovali svoj črni kruh, kmečko ruto in cekar, ter vihali nosove pred parfemom, šminko in dimom, ki prihaja iz nežnih ženskih usti« (A. Z.)
BANKA. BARUCH
11, Bne Auber, Pariš (9®)
odpremi]a denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu. VrSi vse bančno posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-68, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5067, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno našo čekovno nakaznico.
Sodba o sebi. Peter pošlje svoji zaročenki, ki je bivala v drugem mestu, svojo fotografijo. Da bi plačal čim manj poštnine, napiše na kuverto: »Vzorec brez vrednosti«,
* . ' . 'j
Težka stvar. Stražnik vpraša pijanca, ki se že nekaj časa pobira s tal, ne da bi mu to uspelo: »Kaj pa iščete tu po tleh?« — Pijanec: »Ravnotežje.«
• ">
t
Oster 'jezik. Letoviščar malemu Frančku: »Kaj pa je tvoj očka?« — Franček: »Mrtev!« — Letoviščar: »No, no, mislim, kaj je bil prej?« i—» Franček: »Živ!«
Kurenčkuva Neška ma tud beseda

Veste kajl Iblan-čani sa pa res useh muh pouhen. Kdu b s mislu, de sa tku na-frigan? Jest na vem, kuk.u b rekla? Al b rekla, de sa špasen, al b rekla, de sa žleht, al b rekla, de sa res-nicaluben? Mende sa usacga enmal. Prou-zaprou sem jest tud Iblančanka . .. Ampak jest sem U6e drgačna. Jest neki nase držim in ga na Iomem tku, k C^HBIHl ' II koker ga drug Iblan-jflH lf_ čani lomja.
Puglejtel Te dni en juter sem prec zjutri, ke sem ustala, zamerkala, de mam štumfe tku strgane, de nisa več za na noge. Kua m je blu za nardet. Gnarja nisem mela prou nč pr hiš, Drugeh takeh reči, de b jh lohka nesla u zastaulavnea, pa tud nimam več, ke mava že use v za«taulavnc. Kar za scagat m je blu. K sreč sem se spounla, de mava z možam še ene par grošu u bank naluženeh.
Kar hiter sem se ublekla. Čeule sem pa ubula kar na bo6e nuge, če prou je že mal mraz prtisku. Puiskala sem bančna knižca, pa ja hiter ubrala preke bank. Ke je šla ura že na dvanajst, sem mogla bit že precej urna, de b uradneh ur na za-medila. Sej veste, da sa uradne ure u bankah sam dupoudne. Se ene deset menut je mankal du dva-najsteh, k sem stala pred bauka in ura,« tlet napis,
lte prau, de sa uradne ure ud osmeh pa du dva-najsteh. Kar vesela sem bla, de sem še u pravem č a« pršla. Če b se kulčkej ubirala pu meet, pa b uradne ure zamedila. Kar naenkat pa zagledam pud tistem napisam, ke prau, de sa uradne ure ud osmeh du dvanajsteh, še en napis na papiri s plaj-štiftam zapisan, de te ure velaja sam za tiste, ke b rad gnar u banka naložel, za tiste ke b rad soj gnar ven uzel, pa sploh ni nubeneh uradneh ur.
Verjamete, de me je kar mraz stresu, ke sem prebrala ta napis? Tku sem pa ratala rdeča, ket kuhan rak. Stupila sem pa useglih u banka in pra-šala enga uradenka, zakua ni nubeneh uradneh ur za tiste, ke b rad du sojga gnarja pršli.
Uradenk me je en cajt prou debel gledu, na-zadne me je pa prašu, kdu me je tku nafarbu, de za tiste, ke b rad gnar iz naše banke ven uzel, ni nubeneh uradneh ur. »Uradne ure sa ja za use glih, za tiste, ke gnar not prneseja, koker za tiste, ke b rad gnar ven uzel. Zapisan pa ni tu neker.«
»Kdu prau, de ni tu neker zapisan? Kar z mana pejte tlela ven, pa se bote sami prepričal, de je zapisan glih tku, koker sem vam puvedala,« sem mu rekla in mu pumigala s prstam, de nej gre z mana.
Uradenk je kar hiter čez tist pudel skoču, ke ga maja zatu, de gnar na nem preštejeja, če ga kdu not pmese, pa je šou z mana ven pred tist voken, ke je blu tu gor zapisan, de za tiste, ke čja gnar ven uzet, ni nubeneh uradneh ur, Ke je za-gledu, de je res tud tu gor zapisan, kar sem mu povedala, se je p« kar za glava prjeu, pa zarenču, koker kalen medved »Tu nisma mi zapisal. Tu )•
mogla kašna iblanska baraba zraven proisat, ke
-- (... Ut_____ J.l.t A- t. : — 1 ...J.. 1-4., t.
ee je iuu li. iui uuiva ucidi. u jtoi	auu i«
ta lumparija naredu, b mu jest ušesa kar e kure-nina ven puruvau.« Koker je tu izguvuru, je pa tist cegelc dol z vokna udtrgu, pa šou nazaj u banka. Sevede, mene je pa pustu uzuni sama kar brez štumfu, de sem zmrzvala. Tku de nazadne res sama nisem vedla, al se čm jezit, al se čm zjokat.
En čas sem stala tam pred banka in pre-mšlvala, kua m je za nardit, de bom 6pet du kaš-neh štumfu pršla. Če b blu tu pulet, b s še glihe na strila iz tega. Zdej je pa useglih že mal pre-hladnu. Če b na mela že tulk douga pu štacunah, b šla u kakšna štacuna, pa b jih uzela ene dva ali tri pare na puf. Za en čas b blu že. Ampak mam že tulk enga douga pu cel Iblan, de se že neka-mer na upam. Usak dan me hodja terjat. Tkula pu ta prvem jih stujl prec zjutri pouhen pred uratem. Se dol pu štengah jih je dost, ke me prideja terjat.
Tkula sem premišlvala pred banka, pa doug nisem mogla nč pametenga pugruntat. — Kar naenkrat se m pa neki zabliska u glau. Hiter stopem nazaj not u banka, pa prašam tistga gespuda ke sem pred z nim guvarila, kam 6e je treba ubrnt s prošna, de se dubi zaščita, koker ia maja banke.
En cajt je biu kar tih, koker Qe b neki pre-mišlvou. Ke sem ga še enkat prusila, de nej m puve in sem ga titulirala derehtar, se me je pa le usmilu in m puvedu, de se je treba ubrnt kar na-raunast na finančnega ministra, pa se dubi zaščita.
Jest sem se lepu zahvalila, pa sem šla Pu pot sem s pa naprej uzela, de se bova z možam prec ubrnila na finančenga ministra in ga prusila za zaščita. Koker bova mela enkat zaščita u rukah, bova pa usem najnem upenkem fige pukazala. Kar bom pr birtšoft priparala, bom pa može dala, de bo zapiu
Ke sam može upoudne, ke je dam pršou, puvedala, de bom ud zdej zanaprej raj nemu dala use. kar bom srlsarala. d« bo lohka hodu zvečer
h tistem negavem sejam in se ga prou pušten in brez useh skrbi nalezu, je biu pa prec tku veseu, de je ud vesela ti6ta zažingu: »Pima ga, pima, dokler ževima, sej na dubima kaple ga tam.« Ke je biu 6 ta vinska himna fertig, me je pa še ubjeu in pa kušnu, koker de b bla še zmeri u medeneh tedneh.
S sojem puserlam je pa tud mene u tku dobra vola spravu, de sva prec še enkat ta himna skp zapela Nisva bla pa še čist fertik, je pa že eden putrku na vrata. Kar jezna sem bla, ke naj je zmotu, de nisva mogla še druge štrofne zapet. »Herajnl« sem zarežala in čakala, de je stopu not u soba en sluga iz rotuža in nama pumulu ena pola pud nus. Ke 6va ja z možam prebrala, sva pa kunštatirala, de se gre neki zavle vojske. Ud vojske pa nočva midva z možam prou nč slišat, Kar prec sva bla spet slabe vole. Mož je biu tku jezen, de m je tou tist puserle, ke m ga je mejčken pred dau, kar prec nazaj uzet. No, pa mu ga nisem tla dat,
Verjamete, de mene kar mraz strese, če berem u časupise, kulk bark sa že putupel, kulk mest sa že razbil in pa kulk eneh nadoužneh Idi sa že ukul prnesl. Sej jest se glih vojske na bu-jim, če je kam ki na Kinezarskem. Ampak tle pr nas b ja pa na mela prou nč rada.
Na ti6ta pola sva kar prec napisala, kuku s« piševa. Ke sa tud pugerval, de usak tud puve, če ie biu že pr suldateh, sem jest zapisala, de sem bla sam enkat, ke sem enga sojga žlahtenka dol u šenpetersk kusaren ubiskala. Pr starast sem pa jest ena par prucentu mn zapisala, koker sem u resnic. Ke sa tli pa tud vedet, kam se boma skril, če bo vojska ven zbruhnla, sem pa kar anjfoh zapisala, de h Svetmu Krile, ke tam boma še ta nar bi na varnem. Moj mož nej ja pa pupiha,kamer če. „cst seni ga tku du grla sita.	K. N.
Telefon kliče opolnoči
Telefon. Pa sredi noči!
Ves razkačen je planil Silvester Karen s postelje in pohitel v drugo sobo k telefonu.
»Pazite se! Znano je, da imate doma dragulje, Vlomili bodo.«
V telefonu je štrknilo, in glasu ni bilo več.
Silvester Karen je bil znan druguljar, in res je bilo, da je bil danes vzel dragocene smaragde in rubine s seboj domov, ker se je hotel že prav zarana odpeljati na draguljarski sejem.
Neprijeten občutek je prešinil samotnega draguljarja, čigar hiša, ki je bival sam v njej, je stala ob tihi cesti kraj kanala. Ne da bi vedel, kaj naj stori, je položil slušalko na aparat in se vrnil v spalnico. V predalu nDčne omarice je bila škatla z dragoceno vsebino. Vzel jo je ven in jo porinil globoko pod spodnjo blazino v postelji. Na omarico je položil samokres.
Tedajci, že spet telefon! In isti glas, a zdaj bolj nagel: »Ne bodite brez varstva! Opozarjam vas!«
Preden( je mogel Silvester kaj vprašati, spet isto štrkanje, neznanec je bil slušalko že odložil na aparat.
Naglo in drhtečih rok je Silvester zavrtel številke telefonske centrale. Zvedeti je hotel, kdo du ga kliče. In zvedel je, da ga je poklical nekdo iz neke javne telefonske govorilnice. Še je stal pri aparatu, ko se je telefon vnovič oglasil: »Svaiim vas zadnjikrat!«
Zdaj se je dragul jar na vso moč prestrašil in zgrozil. Po vsem telesu se je začel tresti in čelo se mu je orosilo. Brez dvoma, sam ni mogel ostati, potreboval je policijskega varstva.
Poklical je pristojno policijsko stražnico in zaprosil takojšn je pomoči, ki mu jo je dotični uradnik tudi obljubil.
Nemiren, nervozen in razburjen je hodil Karen po veliki spalnici sem in tja. Da bi le že bila policija tu in, da bi bil zavarovan! To čakanje je bilo neznosno, in misel, da bi prišla pomoč prekasno, je bila še strašnejša. Sleherna minuta je bila ko večnost.
Slednjič so se vendar zunaj odzvali koraki, ki so se bližali hiši in se pred njo ustavili. Vlomilec? Za hip mu je prišla ta misel. Toda — kako neki, ta bi prišel pač po drugačni poti! Resnično, že je zapel hišni zvonec. Karen se je oddahnil, odhitel k vratom in jih odprl. Visok, plečat možakar je stal pred njim:
»Vi ste gospod Karen?« je vprašal nizek, malce robat glas.
»Pred kake četrt ure ste prosili za pomoč zoper nekakšen nameravani vlom,« je oni nadaljeval. »Jaz sem kriminalni pristav Adam. In tu je moja izkaznica.«
Videl je, kako je bil Silvestrov obraz še ves preplašen, pa je dobrodušno dodal:
»Saj vem, da mi ne zaupate. Pa pokličite stražnico in vprašajte po imenu uradnika, ki so vam ga posluli v pomoč.«
To je Karen tudi storil, in dobil je odgovor:
»Kriminalni pristav Adam.«
Šele zdaj je bil draguljar pomirjen in je vzel škatlo z dragulji izpod blazine. Pokazal je dragulje uradniku. Ta je le dejal: »Presneto, to bi bilo pa že vredno ukrasti!«
»Kaj ne?« je odvrnil Karen, zaprl pokrov in postavil škatlo na nočno omarico.
Uradnik je zamišljeno pokimal, a tedajci je prisluhnil in planil k vratom. Zdelo se je, ko da je nekdo previdno in tiho odprl hišna vrata — zdaj pa so se, komaj slišno, bližali koraki po stopnicah!
»Brž v tole sobo!« je zašepetal pristav in je svojega varovanca potisnil vanjo. Ta jc še zaslišal krepko povelje: »Roke kvišku!« in tedajci se mit je zazdelo, ko da je spodaj na tlak nekdo skočil.
Karen se je slednjič ves drhteč le upal iz sobe in je kar okamenel: moški v uniformi je bil v njegovi spalnici! Samokres je držal še v roki.
»Moja škatla je proč!« je Karen prestrašeno kriknil.
»Kakšna škatla?« ga je vprašal moški v unij-formi.
»Moja škatla z dragulji, ki sem zaradi nji poklical policijo na poinoč!« je dejal dragulja in se je ves strt sesedel na bližnji stol.
»O tem pa jaz nič ne vem! A bodite zdai brez skrbi, saj ta hrust, Alfonz, ne bo mogel daleč s svojim plenom. Bil sem namreč na policijskem obhodu skozi mesto, ko sem zagledal vlomilca Alfonza pred tole hišo. Ucvrl sem jo za njim, a moji tovariši so počakali zunaj. Mi-slim, da je po svojem drznem skoku varno pristal v njihovem naročju!«
»Kaj torej on ni bil kriminalni pristav Adam, ki mi ga je policija poslala v varstvo? Pa saj sem vendar telefonsko govoril s_ policijo! In tudi s poštnim uradom! Le kako je vse to mogoče?«
»Bomo kmalu zvedeli! Najprej se pa moramo pobrigati za Alfonza!«
Vojna z bacili
>še korak — pa kihnein v vas!« *
Mati je bila zelo huda: hči jako žalostna: »Pa je bil tak prijeten človek!« »Vsaj videti je bil, da je!« je potrdila mati. »In pomisli: sedem jezikov govori!« »Pa vendar ni našel primernih besed, da bi le bil zasnubil?«
Policijski uradnik je pravilno povedal. Alfonz je zares zvezan stal med policisti in se je prišiecemu bedasto zarezal v obruz.
»Škutla z dragulji?«
Vlomilec se je še bolj nesramno zarezal in je z glavo namignil proti kanalu.
»Nismo mogli zabraniti, da bi ne bil neke reči vrgel v kanal, mislili smo pa, da je vlomilsko orodje.«
»Moj Bog!« je zastokal draguljar in se je moral nasloniti na uradnika, sicer bi se bil>ob tej novici onesvestil.
Tedajci je ropotaje prifrčalo nekaj vogla-tega na tlak, in neki srditi glas je zakričal iz čolna v kanalu:
»Vražje barabe! Ali boste že pri miru! In zaženite svoje stvari drugič kam drugam, ne pa v moj čaln!«
Bila je škatla z dragulji, ki jo je zdaj presrečni Karen pobral in jo pritisnil k sebi.
»Hudič vendar! Taka smola!« se je raztogo-til Alfonz in se je dal odgnati...
Tudi skrivnostni telefonski pogovori so bili brž razvozlani. Izkazalo se je, da je bil telefonski vod na stopnišču prerezan; dostavljeni vod pa je bil napeljan na podstrešje in odtod skozi streho v sosednjo hišo v podstrešno sobico, kjer je imel vlomilec svojo telefonsko centralo. In odtu so izšli telefonski pozivi, odtod so bili tudi odgovori na vprašanja na pošto in policijo.
(H. Eken.)
Jesenski viharji lomijo drevje
Pravkar sta se bila spoznala. On, nežno: »In kje je stala vaša zibelka?« Ona, začudeno: »Da vas to zanima! Zadnjih dvajset let je stala na podstrešju ...«
Križanka
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začnejo pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo:
Vodoravno: t. sodobni slovenski potopi-sec, 7. tuja beseda za drevored, 12. vrsta živinske krme, 16. sodobni slovenski mesečnik, 17. druga beseda za zapreko, 18. reka v vzhodnem delu Turkestana, 19. vrsta poljskih pridelkov, 20. kraj severovzhodno od Pilštajna na štajerskem, 21. tuja beseda za vozarno, 22. mestno nočno zabavišče, 23. ruska sveta podoba, 24 polotok v severnem delu Evrope, 25. preprosta ribiška priprava, 26. druga beseda za prevaro, 28. pesniška beseda za travnik, 30. okusna pijača, 31. prebivalec zahodnega dela Azije, 33. del hrane, 34. sin belokožca in zamorke, 36. priprava za merjenje časa, 37. tuja beseda za ravno streho, 38. občina v brežiškem okraju, 40. tuja beseda za tenkočo, 42. vrsta gozdnih ptičev, 44. skrajšana beseda za kopanje, 45. jugoslovanska časnikarska agencija, 47. tuja beseda za narod, 48. vrsta nalezljivih bolezni, 50. znamenito kopališče v severovzhodnem delu Italije, 51. druga beseda za lopo, 52. vrsta renesančnega umetniškega sloga, 54. mesto ob Adiži v severnem delu Italije, 55. druga beseda za razdobje, 56. druga beseda za važnost, 58. nemško moško krstno ime, 59. bajeslovna starogrška prerokinja, 61. krmar v letalu, 62. vrsta eksotičnega drevja, 63. slovenska beseda za kritiko, 64. tuja beseda za nadomestnega duhovnika, 65. vrsta čistilnih pripomočkov, 66. važno pristanišče v severnem koncu Jadranskega morja, 67. preprosto orožje mongolskih vojšča-kov, 63. tuja beseda za zdravnika razteleso-valca.
Navpično: 1. vrsta pokrival, 2. sodobni slovenski književnik, 3. druga beseda za ocepek, 4. vrsta turških pokrival, 5. poman jševalna beseda za mlado kravico, 6. pokrajina z istoimenskim glavnim mestom v severnem delu Italije, 7. tuja beseda za široko cesto, 8. tuja beseda za majhno okence, 9. naslovna moška oseba iz Go-tovčeve opere, 10. vrsta gozdnih sadežev, 11. naslov Chateaubriandove romantične povesti, 12. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb. 13. tuja beseda za časovno razdobje, 14. naslov I)'Albertove opere, 15. vrsta jedi, 23. reka v Prednji Indiji, 24. vrsta plazilcev, 25. vrsta maščobe, 27. trgovski izraz za predplačilo, 28. italijanska denarna enota, 29. majhna človeška naselbina, 30. vrsta škodljivih gozdnih živali, 32. pokrajina v Švici, 33. vrsta poljskih pridelkov, 34. desni pritok Drave na Štajerskem, 35. voiajka strelna priprava, 36. glavno mesto v nekdanji pokrajini Orenburg, 37. del človeka. 38. vrsta japonskega fižola, 39. vrsta prometnih sredstev, 41. druga beseda za upanje, 42. najmanjša jugoslovan. denarna enota, 43. moško krstno ime, 44. prostor za cerkvene pevce, 46. del jedilnega orodja, 47. trgovski izraz za nakup, 48. tatarski poveljniški naslov, 49. tuja beseda za upravitelja, 50. vrsta kamenja, 5i. mo-
ško krstno ime, 52. mešanica apna in cementa s kremencem, 53. naslov Shakespearove žalo-igre, 55. izraz iz fizike, 56. pravopisno znamenje, 57. hude sanje, 58. druga beseda za obljubo, 60. vrsta lahkoatletskih va j, 61. skra jšana beseda za pihanje, 62. žensko krstno ime.
Rešitev hrižanhe
z dne 15. oktobra
Vodoravno: t. Košara, 7. PAB, 10. akolit,
16.	opica, 17. goban, 18. Osaka, 19. lega, 20. bat, 21. oral, 22. atol, 23. Ika, 24. Java, 26. salon, 28. Ana, 29. Banat, 31. alibi, 32. rokav, 34. aroma, 37. šola, 38. Žetale, 40. Rus, 41. Anima, 42. riba, 43. por, 44. oda, 46. goba, 47. Kamen, 49. oka, 50. pagoda, 51. soba, 52. loček, 54. obara, 56. jopič, 58. arija, 60. tat, 62. arena, 64. Neva, 65, sel, 66. Iran, 68. Ezav, 70. Ida, 71. kadi, 72. Josip, 73. utica, 74. lanec, 75. ananas, 76. Ada, 77. Danica.
Navpično; 1. koliba, 2. opeka, 3. siga, 4. Aca, 5. rabat, 6, agava, 7. pot, 8. Abo, 9. Baraba, 10. anali, 11. kolo, 12. osa, 13. lata, 14. ikona, 15. Talavera, 24. Jama, 25. Aloma, 26. sila, 27. nota, 30. nos, 32. rebel, 33. kap, 35. ruda, 36. anoda, 37. šiba, 38. žima, 39. Loke, 40. ropotija, 42. rabin, 45. aga, 46. Gora, 47. kopa, 48. Nora, 49. oči, 51. sonata, 53. kalica, 55. baron, 56. Jezus, 57. Čedad, 58. Avala, 59. jedec, 61. tasa, 63. repa, 65. sani, 57. Nin, 69. vid, 70. ica, 71. kan.
Rešitev zlogovnice
1. Belje, 2. obrat, 3. Lodi, 4. jezik, 5. Etna, 6. korak, 7. rebro, 8. Ilir, 9. Velcs, 10. infant, II. Gredo, 12. oltar, 14. rabat. 15. Podi. — Bolje je krivico trpeti kakor storiti.
Rešitev besednice
Pod svobodnim soncem.
Stevllnica
18. 15. 17. 14. — 13. 12. 17 14. 11. 9. — 16. 8. — 15. 8. 16. 5. 10. 16. 8. — 18. 14. II. 6. 17. — 3. 5. — 14. 8. 15. 10. 17 — 12. 2. 15. 11 — 1. 14. 8. 7. — 13. 14. 5. 4. 2. — 18. 17. 12. — 13. 12. 17. 14. 11. 9. — 16. 8. — 15. 8. 16. 5. 10. 16. 8. — 1.
17.	— 7. 5. 10. 11. 18. 5. 9.
Ključ:
1. 2. 3. — reka v nekdanji Poljski.
4. 5. 6. — slovenski skladatelj.
7. 8. 9. — zelišče.
10. U 12. — šivalna potrebščina.
13. 14. 15. — jeza.
16. 17. 18. — nasprotje smeha.
Če mesto zgornjih številk vstaviš pravilne črke, dobiš izrek iz »Zimske pravljice«, ki jo je napisal Shakespeare.
Pri prvi skupni prireditvi ljubljanskih šahovskih klubov 13. t, m. sta sodelovala le Centralni in Ljubljanski šahovski klub, ker so bili igralci š. k. Triglava zaradi svojega internega turnirja zadržani. Nastopilo je Še6t članov Centralnega in šest članov Ljubljanskega šah. kluba v skupnem brzoturnirju, ki ga je moči smatrati za brzoturnir za prvenstvo Ljubljane, ker imenovana kluba združujeta najmočnejše ljubljanske igralce. Zmagal je sijajno član Ljubljanskega š. k. g. Ciril Vidmar, dočim so vsa ostala prva mesta zasedli člani Centralnega š. kluba, tako da je iz tega tekmovanja izšel zaključek, da razpolagata oba kluba s približno enakimi močeni v brzoturniski igri. Za točnejšo primerjavo bodo prinesli potrebno gradivo šc prihodnji taki brzoturnirji. Glavni U6peh te priredi-dve pa je dejstvo, da so člani obeh klubov pripravljeni tekmovati med seboj popolnoma športno in da je izginila žeLja po nekoristnem medsebojnem prerekanju ali drugačni nešahovski borbi. Napoved, da bo rivaliteta med tema kluboma kolikor bo izvajana v dostojni obliki, zelo poživila šahovsko življenje v Ljubljani, se torej uresničuje.
Iz olimpijade v Bucnos Airesu prinašamo zopet partijo litvanskega mojstra Mikena6a, in siccr zopet Griinfeldovo obrambo. Mikenas je imel to pot v otvoritvah izvrstno podkovanega nasprotnika, Šveda Stahlberga, in je že v otvoritvi napravil nepopravljivo napako.
Stahlberg — Mikenas.
1. Sgl—f3, Sg8—f6; 2. c2—c4, g7—g6; 3. g2— g3 (na d2—d4 bi prišla najčešče igrana varianta Griinfeldove obrambe, v kateri je Mikenas velik mojster), Lf8—g7; 4. fl—g2, 0—0; 5. Sbl—c3, d7— d5 (ideja Griinfeldove variante je, izkoristili konja na c3 za zadržanje tempa, ker bi 6icer konj iz d5 moral po e2—e4 nazaj. Zato je črni čakal s potezo do trenutka, ko je beli privedel konja na c3); 6. c4Xd5, Sf6Xd5; 7. 0—0, c7—c5 (to je izredno važna poteza v sistemu črnega in mora črni vedno paziti, da jo v pravem trenutku izvede); 8. d2—d4, c5Xd4; 9. Sf3Xd4 (belemu je uspelo, postaviti polje d5 pod težek pritisk), Sd5Xc3; 10. b2Xc3, e7— e5 (to je napaka, ki privende črnega v težave. Za izenačenje bi zadostovalo Sb8—c6, ker po Sd4X c6, b7Xc6, Lg2Xc6, Ta8—b8 dobi č rni kmeta c3 z zadovoljivo igro); 11. Sd4—b5! (črno damsko krilo pride sedaj v hud ogenj belih figur, ki je zaradi zaprtja diagonale lovca na g7 skoraj neoviran), Dd8—a5; 12. Sc4—26, Da5—a6 (na Tf8— d8 bi sledilo Lcl—g5 itd.); 13. Sd6Xc8!, Tf8Xc8; 14. Tal—bi, Sb8—c6; 15. Ddl—d7l, e5—c4! (ta kmeet je bil črnemu 6amo na poti. Na DXa2 bi sledilo TXb7 z neubranljivim napadom); 16. Lcl — f4! (Stahlberg igra zelo precizno. Na LXe4 bi sledilo DXe2 in črni bi se še ubranil, ker bi imel po TXb7 odgovor Sc6—e5l), DaX6a2; 17. LgX2e4, Da2—e6 (sedaj DXe2 ni š lo zaradi TXb7, Sd8, De8X itd.); 18. TblXb7, Sc6—d8; 19. Lc4-d5! (s tem iz«ili beli osvojitev kvalitete, ker Dt6 ne gre zaradi Lg5! in na Df5 bi pa prišla e2—e4) De6Xd7; 20. Tb7Xd7, Lg7Xc3; 21. Tfl—cl! (beli izrabi ugodno priliko, da privede vse figure v igro), Lc3—b2; 22, Tel—bi, Lb2—f6; 23. Ld5Xa8, Tc8X a8; 24. Tbl—b8 (s tem izsili beli menjavo trdnjav in osvoji čmega a kmeta, tako da je črna pocicija takoj brez izgledov naodpor), Ta8Xb8; 25. Lf4X b8, a7—a5; 26. Lb8—c7, Sd8—e6; 27. Lc7Xa5, h7—h5; 28. h2—h4, Kg8—g7; 29. Kgl—g2, g6—g5; 30. h4Xg5, Lf6Xg5; 31. La5—c3+, Kg7—g6; 32. f2—f4 in črni se je vdal, ker bela premoč hitro odloči.
Zlogovnica
a - a - ab - ar - ha - bo - ca - ci - cij - der
-	dr - e - e - e - ez - ge - gned - ja - je - ju kar - ko - kr - kvi - le - les - lim - Ion - ma
-	na - ne - ni - ni - ni - no - no no - nok - ok
-	on - pla - po - po - po - ran - rav - ret - rj
-	rib - rut - sa - sav - sto - ša - ša - šev - Ši
-	ta - ta - te - va - var - vo - za - za - za - zop.
Iz teh 66 zlogov sestavi 20 besed, ki pomenijo:
f gorovje v Sudetih; 2. mesto in grad blizu Madrida; 3. trg v Dravski banovini: 4. koro-tanskega kneza: 5. reko v Južni Afriki; 6. Davidovega sina; 7. goro v Karavankah; 8. ennko-nočje (tuj.); 9. francoskega cesarja; 10. glavno mesto evropske države; fl. geometr. lik; 12. vas na Krškem polju (Neviodunum); 13. listnato drevo; 14. ruskega pisatelja (Sanin); 15. pokrajino ob Savi; 16. grškega modrijana; 17. pokrajino in jezero v Palestini; 18. slovenskega nabožnega pisatelja (t 1845); 19. grškega bas-nika; 20. mongolske čarodeje (v Prešernovem sonetu).
Prve in nato zadnje črke. brane zapored, povedo variacijo Horacovega izreka: Quidquid delirant, pleztuntur Achivi.
Znani 8ALVAT CAJ prot! *ol»-nim kamenčkom in bolečinam tolfinegn mehurju de dobiva pri Klavnem »natopnikn: Apoteka 8». Ivana, Zagreb, Kaptol 17. — Prospekte o zdravljenja poSi-
liftmn ».rnitnnl.
O. r. a br. 27870-183«. Bo. 3487.
MLADI SLOVENEC
Radovedni pastirček j Ljubljenci male Metke
Živel je pastirček, ki pod milim božjim nebom ni delal drugega kot pasel živino, če je bil dan vsaj malo topel. Če se je sonce vsaj za pol urice prismejalo izza oblakov, že je vzel v roke pastirsko palico in gnal past. Le pozimi, ko je debel sneg pokrival pašnike, ni pasel. Vsako zimo jc hrepeneče čakal pomladi. Čim je skopnel zadnji sneg, že je bil s svojo čredo na paši.
Nekega dne je sedčl na kamnu ob jezeru, ki je ležalo na robu pašnika. Zamišljeno je strmci v vodo.
Tedaj je priplaval k bregu labod in ga nagovoril:
»Zakaj zmerom posedaš ob vodi? O čem tako globoko premišljuješ?«
Pastirček je nekaj časa presenečeno strmel v nenavadnega gosta, potem pa je odgovoril:
»Premišljujem, kako je tu spodaj v podzemeljskem svetu«
»To je skrivnost,« mu je resno odgovoril labod. »Čakaj, ko odidem spet dol, ti prinesem nekaj, po čemer boš lahko spoznal, kako je tam.«
Dva dni laboda ni bilo na spregled. Tretjega dne pa je priplaval k bregu s svetlim biserom v kljunu. Spustil ga je dečku na dlan in rekel:
»Kakor se pri nas hranijo ptice 6 pšenico, tako se hranijo tam spodai) z biseri.«
Pastirček je ob pogledu na lesketajoči se biser pozabil na podzemeljski svet. Čez nekaj dni pa je spet začel prosili laboda, naj ga vzame s seboj.
Labod mu je resno odgovoril: »Tja dol ne more nihče. Celo jaz se komaj splazim skozi luknjo, ki drži v podzemeljski svet.« Pastirček 6e jc ob teh besedah bridko zjokal. Labod ga je potolažil:
»Ne jokaj! Prinesem ti iz podzemeljskega sveta spet kaj lepega, kadar se napotim tja.«
Spet ga ni bilo dva dni. Tretjega dne se je vrnil z zlatim zrnom v kljunu.
»To «e deževna kapljica iz podzemeljskega sveta,« je povedal.
Teden dni je bil pastirček zadovoljen. Potem (<a je obšla še hujša radovednost. Zaprosil je laboda, naj ga popclic s seboj v podzemeljski svet.
Labod mu ni mogel ustreči. Prinesel mu je « svojega tretjega potovanja kot lešnik veliko srebrno zrno. rekoč:
»Glej, s takim peskom so posute steze v podzemeljskem svetu.«
Labod je mislil, da bo deček poslej zadovoljen. Pa se je motil. Deček ga je še kar naprej prosil, naj ga popelje 6 seboj. Labod ga je neprijazno zavrnil:
»Samo enkrat ti še lahko prinesem dar iz podzemlja. Potem me ne prosi več, če hočeš 6am sebi dobro «
Prinesel mu je s četrtega potovanja košček železa in rekel:
»Glej, iz te snovi so tam spodaj zgrajeni zidovi. Zdaj veš vse. Nikar me več ne sprašuj!«
Toda deček ga ni ubogal. Še petič je zaprosil laboda, naj ga vzame 6 seboj
Labod mu ni več odgovoril. Žalostno je plaval po jezeru sem in tja. Nekega dne pa je izginil in deček ga ni videl nikdar več.
Čakal je teden dni, čakal je dva tedna, vse zaman. Ni in ni 6e mogel potolažiti Ko pa je nekega dne potegnil iz žepa labodovc darove iz podzemeljskega sveta, 6o «ia njegovi dlani ležali samo štirje beli kamenčki. Milo je zajokal, a prepozno ;e bilo njegovo kesanje.
Starši v pregovorih
Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje.
Kdor matere-zemlje ne časti, ta njenega sadu vreden ni.
Kdor mater tepe, mu roka usahne.
če vlečeš očeta do praga, bodo tvoji otroci vlekli tebe čez prag.
Kakor ti spoštuješ svoje starše, tako bodo tvoji otroci spoštovali tebe.
Kdor se nad svojimi starši jezi, temu se sreča na vrat obesi.
Kdor staršev ne uboga, ga tepe nadloga.
Kdor staršev v življenju ne spoštuje, jih na grobu objokuje.
Kdor svojim staršem življenje greni, sam srečo pohodi, v nadlogo drvi.
Očeta in mater ne žali, sicer ti sreča uide.
Najrajši mala Metka ima očeta, mamo: oj, da še dolgo ne bi ju dali v črno jamo I
Za očkom in za mamo pa mala Metka tudi medvedka kosmatinca iskreno, srčno ljubi.
Poglejte jo, kako ga pritiska vroče nase! Ves dan v naročju njenem lenobo leno pase.
Ti trije so najdražji zaklad njen na tem svetu. Ob njih se Metka greje kot zlat metuljček v cvetu.
HnHgHra' * H«HBlifež-''	
	m Jp^pgflgi
	lE-a 8 JHUr % š m w Hp 4 , 1 ifnH ILk «
	^mjmmm ju
Gerbičeva Metka in njen medvedek
imeniten maček
Stric Tone, ki ie ž o dosti sveta prehodil, mi je zadnjič povedal tudi istorijo o mačku, ki je bil menda plemenitega rodu. Bo že nekaj resnice na tem, saj so ga klicali za lorda. Lord — to ni karsibodi! Lordi so na Angleškem, kjer se naša istorija dogaja, imenitni ljudje. Prepričani so, da jim po žilah teče plava kri. O takih ljudeh pravijo, da so plemenitega rodu.
Do danes sicer še nisem slišal, da bi se tudi mačkom pretakala po žilah plava kri. Toda stric Tone to trdi, in če si stric Tone nekaj v glavo vtepe, drži kot pribito. Zastonj bi mu ugovorjali. Zato je najboljše, če to istorijo poslušate lepo tiho do kraja — potlej pa presodite sami, ali ima stric Tone prav ali ne.
Stric Tone je začel:
»Ko sem bil na Angleškem, me je moj prijatelj lord flailsham (pravi lord in ne maček) povabil na kosilo. Malo pred sedmo uro zvečer (na Angleškem kosijo šele zvečer) sem prišel v njegov gradič na deželi, ki je ležal sredi prekrasnega vrta.
Odvedli so me v obednieo. Zraven gospodinje je sedel na posebnem stolu dokaj nenavaden nost — velik črnobel maček. Bil je na vso moč olikan. Snežnobele tačke je položil na mizo. Pred njim je ležal majhen krožnik.
Ko sem vstopil, je obrnil svojo lepo glavo proti meni in me ostro pogledal. Po izrazu v njegovih očeh sem uganil, da mi je hotel reči: Kdo pn si ti? Nisem še imel časti, da bi te spoznal!
»To je lord,« mi ga je predstavila gospodinja.
Lepa žival me je še enkrat pogledala. Njegovi brki so se zganili in slišni sem polglasni mijav. Prijel sem ga za tačko. Tako sva se drug drugemu predstavila.
Ko so lorda prinesli v gradič, je bil še droben, srčkan muc z mehko svileno dlačico. Gospodinja ga je vzela v naročje in ga pobožala.
»Kako lep maček!« je navdušeno vzkliknila. »Kar za lorda ga bomo klicali do smrti.«
Maček jo je hvaležno pogledal, zamahnil z repkom in ji nežno pritrdil: Mijav! kakor bi hotel reči: »Tako je! Saj sem res plemenitega rodil«
Prvo, kar si je maček zapomnil, je bil zvok goujia, ki je klical k obedu. Čim ga je zaslišal, je stekel, kar so ga nesle noge, v obednieo. Skočil je na stol in položil tački lepo, kot se to spodobi, na mizo. Ni se dotaknil jedi prej, dokler gospodinja ni dala znaka vsej družini s tem, da je prva zajela.
Sprva so mu morali podložiti knjigo, da je s tačkami dosegel mizo. Pozneje tega ni bilo več treba, ker je postajni zmerom večji in i krepkejši. Nikoli ga ni bilo treba kregati za-
radi slabega vedenja. Vedel se je kot dobro vzgojen in pameten mladenič iz najboljše hiše. Sploh je že od začetka kazal dostojanstvo pravega lorda. Ni dobil zastonj tega imena.
Gospodar, ki je že zgodaj odpotoval po opravkih v mesto, je navadno zajtrkoval z lordom. Naj je še tako zgodaj prišel v obednieo, lord ie že dostojanstveno sedel na svojem stolu, ker je vedel, kaj se spodobi.
»Dobro jutro, lord!« ga je pozdravil gospodar.
»Mijav!« je odgovoril maček.
In tako sta oba lorda — gospodar in maček — lepo skupaj zajtrkovala. Šele ko se je gospodar dvignil, je tudi maček skočil s svojega stola in odhitel na vrt.
Poleti se je lord kaj rad grel na soncu, /leknil se je po dolgem na hrbet, mežikal v sonce in iztegoval snežnobele tačice v zrak, kakor da bi kadil nevidno smotko in otrkaval iz nie pepel.
Drugič je spet šel na sprehod v rastlinjak. Tam je počasi in premišljeno hodil od cvetke do cvetke in si jih ogledoval, kakor da bi jih hotel strokovnjaško oceniti, če mu je bila katera posebno všeč, se je zleknil zraven nje in zadovoljno večkrat zaporedoma zagodrnjal svoj mijav. Nazadnje pa je blaženo zaspal. Pri izbiri rož je pokazal prav poseben okus. Zmerom si je izbral najlepše in najdragocenejše cvetice. Nič čudnega — saj je bil lord!
Nekega dne je prišla na obisk gospa z majhnim in ljubkim, toda na vso moč predrznim in venomer bevskajočim, zelo nespodobnim pinčem. Komaj ga je odvezala, že ga je bilo dosti povsod. V vsako reč je moral vtakniti svoj smrček. Noben blazinjak, nobena miza, noben stol ni bil varen pred njim. Vse je moral ovohati in oblajati. Slednjič se je
Iz torbe Kotičkovega strička
J. M., Dobrava Pri Kropi. - Tvojo pesem sem, kakor vidiš, objavil, črtal pa sem povsod nepotrebni in prisiljeni tretji verz. Pa še to in in ono reč sem nekoliko opilil. Predvsem pazi, da se bodo vsi verzi začeli z enakim naglasom! Ali ne čutiš, kako neubrano zazveni, če je v enem verzu poudarjen prvi zlog, v drugem pa drugi zlog? Primerjaj izpiljeno pesem s prvotnim besedilom — in se kaj nauči iz tega Pozdrav!
Mir jam Debel jak, dij. I. r. gimn., Celje. -
Knjižne nagrade so bile istočasno poslane vsem nagrajencem, torej tudi tebi. Malo verjetno je, da bi se knjiga na pošti izgubila. Če je pa vendarle se do danes nisi prejela, mi piši še enkrat!	'
T spravil celo na dragoceno perzijsko preprogo | in jo vso razgrizel.
: To jc bilo celo miroljubni gospodinji pre-: več. Zapodili so ga na vrt. A tudi tam se ie ! vedel kot slubo vzgojen in razvajen otrok. Lord ga je iz cvetljičnjaka, kjer je dremal pod izvoljeno rožo, nezadovoljno opazoval.
Ko je gong pozvonil k obedu, je lord pohitel v obednieo. V svojo največjo jezo je videl, da je pinč že pred njim pritekel v obednieo. A to še ni bilo vse! Pinč je že skočil na mizo, prevrnil lonček s smetano in se pravkar pripravljal, da bi polizal koščke sladkorja.
To je bilo lordu preveč! Z enim samim skokom je bil na stolu, z drugim pa na mizi. Razkačeno mijavkajoč je dvignil šapo in z njo tako trdo oplazil pinča, da je ta cvileč skočil z mize in se skril pod njo. Tako je lord kaznoval nesramnega pinča za njegovo sladko-snednost in nespodobnost.
Potem se lord ni več zmenil za pinča. Dostojanstveno se je vrnil na svoj prostor, položil tačici na mizo in rekel: Mijav!
S tem je bila istorija strica Toneta o plemenitem mačku lordu končana.
MLADA NJIVA
Orač
Sedem bije, zvon pri farni cerkvi zazvoni, kmet ustavi vola in pobožno križ stori.
Prav do kože še jesensko sonce peče, kmet si briže znoj, ki mu od čela teče,
Vola vlečeta z vso silo, sopeta težko, s težkimi nogami grebeta zemljo.
Zdaj pa zdaj se biča oster švig začuje, mladi vol hiti, starejši omaguje.
Vsakokrat, ko brazdo novo plug zastavlja, kmet iskreno svojo zemljo blagoslavlja:
Res si revna, skopa, a domača grijda, res od nas zahtevaš mnogo, mnogo truda -ljuLša si mi kakor tuja zlata rudal
Jože Mihelčič, Dobrava pri Kropi.
Stričkov kotiček
Dragi Kotičkov striček! - Danes ti pa hočem jaz povedati, kako sem preživel počitnice. Zato Te prosim, nikar ne vrzi mojega pisma v koš.
Letos sem preživel svoje počitnice ob morju. Kakor vsako leto, je tudi letos poslala Ka-ritativna zveza bolehne otroke na okrevanje k morju v Kaštel Štuflič. Imeli smo se prav dobro. Na dnevnem redu je bilo kopanje in sončenje. Peljal sem se z motorno jadrnico na izlet v Split. Izven splitskega pristanišča so bile tri angleške bojne ladje. Morda si bil tudi Ti že tam? Če še nisi bil, se obrni na gospoda bana. On rad ustreže bolehnim otrokom in starčkom. Če bo Tvoja prošnja uslišana, Te bom poučil, kako se moraš obračati, da bo prav. Biti moraš miren in poslušen. Ubogati moraš vse one gospode, drugače se ne boš smel kopati. Gospodje
Erefekti so zelo dobri, a tudi strogi. Tako do-ro smo se imeli, da bi tudi Tebi to od srca privoščil.
Prisrčno Te pozdravlja E d v a r d Velbl, učenec IX. razr. v Preski pri Medvodah.
Dragi Edvard! - Hvaležen sem Ti za dobrohotni nasvet, čeprav ga ne bom izkoristil. Malo čudno bi bilo, če bi moral na stara leta kot droben šolarček gospode prefekte ubogati in jezik za zobmi držati. Moj jeziček tega ne bi mogel vzdržati, ko pa tako rad miga in regija. Pa tudi sicer me k morju nič ne vleče, ker imam pred to globoko lužo grozanski strah. Sem slišal, da zadnje čase plavajo po morju prečudne ribe, ki jim pravijo torpedi. Te ribe so baje tako hude in krvoločne, da ti kar celo ladjo zgrizejo in požrejo, če jo zasačijo. V Jadranskem morju se te ribe sicer še niso zare-dile, utegne pa se le zgoditi, da bi prav tisti ftip kakšna prilomastila, ko bi se Jaz v morju kopal. Ej, ljubček moj, dandanes mora človek biti previden, če si hoče ohraniti zdravo kožo! Kdo bi pa potlej v kotičku s kotičkarji može-val, če bi mene riba požrla? Kadar bom potreben svežega zraka in oddiha, jo bom raje na Gorenjsko mahnil. Tam ni nobenega morja pa tudi ne hudih rib. Kvečjemu kakšen nedolžen zajček se skriva v gozdu. Zajčkov se ne bojim, ker še nikoli ni bilo slišati, da bi zajček človeka zgrabil in pohrustal. Torej še enkrat lepa hvala za prijateljski nasvet!
Lepo Te pozdravlja Kotičkov striček.
>tlrko Kunet«:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Pastirček Gregec in zmaj
(Nadaljevanje.)
Noč se je poslovila od planinskih pašnikov in gošč. Veter, nevidni božji sel, je ves zasop-Ijen prihitel odnekod daleč. Šepnil je mimogrede bukvi vrh Granšlce skrivnostno novico na ubo. Veja se je sklonila k veji, list h listu — vesela vest se je širila na vse strani: Mlado jutro je tu! Podalo je svoje deviško belo roko gorskim velikanom in jih umilo v dišeči rosi. In še telohu in resju v samotni grapi je poslalo topel pozdrav.
Pastirjem na planini jutranje sonce nikoli ne sme budno posvetiti na pograd. Takšnim po-ležuhom bi se cel6 krave v brke smejale. Sredi koče na ognjišču je že plapolal ogenj. Navdušeno je s svojim rdečim jezikom lizal očrnel lonec. Tako liže s smetano namazan kruh slad-kosneden otrok.
Mleko je zavrelo. Ovčar je napolnil svojo in Gregčevo skodelo do robo. Odrezal je dva opalta rženega kruha. Gregec je svojega po-drobil v mleko in že je žlina neutrudno romala od skodele do ust
»Dokler bom tako močan jedec, mi smrt ne bo mogla do živega,« se je pošatil ovčar, ko je svojo skodelo postrgal do dna. »Zdaj pa na delo!«
Zavihal si je rokave, oborožil se je z dolgim lovskim nožem in stopil čez prag. Na debelem brunu je bil zabit oster kavelj. Nanj sta z združenimi močmi obesila ubito zver z glavo navzdol. Gregec se ni mogel dovolj načuditi ovčarjevi spretnosti. Če ne bi videl na svoje oči, kar verjeti ne bi mogel, da more kdo s takšno hitrico žival iz kože dati.
»Medvedova mast je bojda dobra za trganje po udih,« je učeno povedal ovčar, ko je svoje delo dokončni in potežkal kosmato kožo na rokah. »Pa tudi medvedovo meso nekateri močno radi jedo. Meni ne diši in tebi najbrž tudi ne.«
»Nak,« je neutegoma prikimal Gregec in se nnmrdnil, kakor da bi hotel z gnusom pristaviti: Fej te bodi, česa vsega ljudje ne žro!
»Potlej pa ne bova kaj dosti onegavila okoli njega,« se je zarežal ovčar in zavalil mesnati trup na tla. »Saj bi se mrhovina nemarna še domišljcvala, da jo imava v časteh.«
Zvekla sta odrtega medveda v bližnjo grapo in ga zadelala s kamenjem in rušjem. Nista privoščila krokarjem imenitne pojedine.
»Zdaj pride na vrsto tvoja Bicka,« je rekel ovčar in Gregca tako živo pogledal, kakor da bi mu hotel brati duša iz oči.
Gregca je kar zazeblo. Da bi gledal, kako bo Bicko, njegovo ubogo Bicko iz kože deval? Za vse na svetu ne! Povesil je glavo in brez besede odlutel nekam za kočo.
Ovčar je čudno mehko zamomljal za njim:
»I rebita rec, lej, pa mu je res močno k srcu prirasla!«
*
Otovorjen z medvedovo in ovčjo kožo je ovčar odhajal s planine. Mudilo se mu je k Žiii-jevi Anci na Dovje, da bi mu skelečo rano zagovorila. In še medvedovo kožo se mu je mudilo spraviti v denar. Zaradi raztrgane ovce si ni težil srca, tisto res ne. Naj bodo Zrnovi kar veseli, da jim medved ni celega tropa raztrgal!
Gregec je ostal sam. Skrbno je zapahnil duri m odgnal ovce pod Belo peč. Pa je bil čudno nemiren ves Čas. Grozljiva misel ga je obletavala kot ptica roparica. Kaj bo. če sestric Rodar do večera ne vrne? Če bo moral brez njega prebiti na planini vso noč?
Komaj do tiste ure je vzdržal, ko je sonce začrtalo najkrajšo senco ob njegovih nogah. Nerade so ovce zapustile komaj načeto sočno pašo. Pa jim je Gregec z grčavo palico pokflzal pot nazaj.
Tako je bil nemiren, tako zagnan, tla so morale ovce kar bezljnti pred njim. Samo dobre pol ure je trajala divja gonja in že je ves upehan pridirjal s svojim tropom do Zrnovcca
rovta. Odprl je leso. Ovce so se vsule skoznjo kot snežni plaz. Ne daleč od koče pa so zbegano obstale in niso hotele dalje. S čudno preplašenimi očmi so buljile nekam predse. Gregec jim je prigovarjal zlepa, prigovarjal zgr-da — vse zastonj.
»Ali vas je hudiček obsedel, ka-li?c se je razjezil.
Pa je zdajci tudi sam, ves zbegan obstal. Zasenčil si je oči, da bi bolje videl. Ali bedi, ali sanja? — Na klopi pred kočo je sedela grozno na.šemarjena ženska. Pisani trakovi so ji plapolali okoli vratu. Izpod dolgega črnega krila je molela bose noge. Živo rdeče lase je imela razpletene po plečih: kot razmršeno predivo so ji mahedrali navzdol. Tako dolgih, tako rdečih, las Gregec še svoj živ dan ni videl.
»Če ni pehta-baba?« ga je mrzlo spreletelo.
Že se je hotel obrniti na petah in zbežati. Pa je neznana ženska pomahala z roko in z vri-ščečim glasom zavpila:
»Počakaj, počakaj! Ne bom te požrla ne.«
Gregec se je spomnil zmaja v Blaščevi jami. 1 fej, da ga ni sram! Nad zmaja hoče iti — pa mu srce že ob pogledu na takole žensko pade v hlače. Odločno je zastavil korake in se približal neznanki.
Tedaj se je žena dvignila pokonci. Tako velika je bila in tako grd je bil njen obraz, da se je Gregec znova ustrašil. Če ni pehta -baba, je pa coprnica! — je pomislil in ni vedel, kaj bi in kako.
Babnica je srepo uprla svoje kakor oglje črne oči vanj in se porogljivo zarezala:
»Torej ti si tisti čmrlj, ki hoče zmaja ubiti in zakleto deklico rešiti?« (Dalje prih. nedj
2> R U Ž. I N A
Zavedne Poljakinje
Poljakinja v narodni noši.
V drugT polovici meseca avgusta 1939 je imela katoliška ženska zveza Poljske letno zborovanje v Gdinju. Zveza je vsebovala v 3480 krajevnih podružnicah 195.500 ilanic. Predvojna bliskavica je ie drhtela na nebu,
in udeleženke zborovanja so bile polne strahu za bodočnost. A njih zvestoba se ni omajala. Kakor so se nekot kristijanke zbirale v katakombah, da so druga drugo bodrile za na pot v smrt, tako so te ženske in matere soglaino sklenile, da ostanejo v teh (asih, ko se ves svet stresa v nemiru, odločne Poljakinje in odločne kristjanke, kakršne so bile njih prababice in babice v težkih dneh. Zaobljubile so se, da bodo t lastnih dušah in v svoji okolici gojile duha odločnosti, miru in pripravljenosti za vsakršno žrtev, celo za žrtev smrti. Ker je bilo med njimi vet ko 80 odstotkov mater, so vse te obljubile, da se bodo na vso mot potrudile, da bodo njih otroci vzgojeni v duhu ljubezni do Boga in ljubezni do domovine; da bodo utrjeni v živem oblutku za odgovornost svojih dejanj, tudi še tako skromnih; da bodo živeli v prepričanju, da je moralna dobrina hkrati najbolj trdna podlaga za obstoj domovine.
Čez štirinajst dni nato so že morale te ženske in matere prestati preizkušnjo za življenje in smrt in izkazalo se je, da je bila njih požrtvovalnost tudi pristna, kakor so se bile zaobljubile.
Ženske in matere iz Poljske to ostale zveste svoji prisegi. Vzgojile so svoje otroke v iskreni ljubezni do Boga in do domovine; same so dokazale, da so zmožne resničnega junaštva. 0 zadržanju in junaštvu poljskega ženstva v teh strašnih lasih bo mogla zgodovina še podrobneje poročali.
Jesenske in zimske obleke mladih deklet
L **>2\
Na pričujoči sliki je popolnoma zadostna jesenska in pozimska oprema za dekleta med 15. in 20. letom. Najpotrebnejše in najdražje oblačilo je dober plašč; lahko je ohlapen, ali pa (kakor je na risbi), se prilega životu. Pričujoči vzorec ima dve vrsti gumbov, robovi so za prst na široki prešiti in žepa sta proč štrleča.- Zraven je mladosten kostum, po barvi primeren za k plašču, po katerem ga je moči tudi obleči. Kostum je brez reverov, krog vratu je pisana rutica, žepa sta prešita, krilo je malo zvončasto. Pozimi se more ta kostum nositi kot celotna obleka. Važna je volnena obleka za v šolo in
šolska pota. Bel ovratnik in beli zapestnici še poudarjajo mladost. (Na sliki drugi vzorec od leve!) Za popoldanske prireditve, čajanke, kino, obiske in gledališča je prvi vzorec od leve. Obleka je narejena iz satina ali tafta. Široko krilo in ohlapni zgornji del sta všita v širok pas z modrčkom. Obleka je obrobljena z ozkimi čipkami. Ker pa hodi dekle mogoče tudi na kake bolj pražnje prireditve, je zadnji vzorec na desni večerna obleka iž tafta in čipk.
Za doma pa je domača obleka primernega kroja.
Spalna srajca, ki si jo v nehaj večerih sešiješ
Kupiš kako lahko, tnsko blago, ki je široko 90 cm in sicer ga porabiš 3 m 60 cm in še 3 m svilenega traku. Najprej urežeš kroj iz papirja po načrtu I. in ga primeriš po sebi, preden urežeš blago. Blago položiš dvojnato, tako da je pregib na črti ramen; tu narediš 25—30 cm dolgo zarezo za odprtino za vrat. Od blaga, ki ostane, odrežeš približno 5 cm široke in '40 em dolge proge, ki jim rob zapogneš, nakar jih pri-
šiješ na narobno stran blaga kot našitke, tako da tvorijo od pasu spredaj do pasu zadaj votel rob, kakor je na črtežu H. Skozi potegneš potem svileni trak, ki se ob straneh zaveže v pentlje; močno zategneš, da nastanejo gube. Srajco
........90-----—
sešiješ na straneh. Precejšen kos blaga ne sešiješ skupaj, pustiti moraš odprtino za rokava, in sešiješ samo 13 cm od pasu navzgor. Slednjič zarobiš srajco z majhnim votlim robom. Če srajco peres ali i« •■■»s*, potesnos svileni trak ven

Kako spravljamo zelenjavo čez zimo
Poleti in jeseni pobiramo zelenjavo kar iz vrta. Toda mnogo zelenjave potrebujemo tudi pozimi, ko na vrtu nič več ne raste. Zato že jeseni poskrbimo, da na primerne prostore spravimo vso povrtnino. Ti prostori pa morajo biti tako pripravljeni, da zelenjava dobro prezimi, ne gnije in ohrani svoj okus. Za prezimovanje je zelo pripravna klet, če je suha in pravilno topla. Vunjo shranimo vso zelenjavo na kupe, police ali pa obesimo pod strop.
Za spravljanje namenjeno zelenja! poberemo z vrta, ko je suho vreme in vleče burja, ki posuši vso vlago. Korenju, petršilju, zeleni itd. potrgamo vse liste (cimo), pustimo le srce. Zelju, ohrovtu in endiviji otrebirao zunanje nagnite, pomečkane ali gnile liste. Repi pa odrežemo s cimo vred tudi srce. Če hočemo zelje, ohrovt, peso in repo shraniti v jame na vrtu, teda j jih populimo, za hranitev v kupih pa zelenjavo lahko posekamo. Posekano zelje je tudi primerno, da ga v kleti ali drugje obesimo pod strop.
Peteršilj, korenje, por, črni koren in hren niso tnko občutljivi za mraz in jih imamo preko zime kar na prostem. Občutno pa se pokvarijo,
če je zima vlažna in delj časa brez snega. Tudi špinačo, rožnati in kodrasti kapus ter motovileč lahko pustimo preko zime na vrtu. i Za prezimovan je v jamah ali zakopih skop-ljemo na suhih prostorih na vrtu 1 do 2 metra široke in 30 cm globoke jame. Na dnu raztrese-mo slamo, z njo pa tudi obdamo stene, tako da zelenjava ne pride nikjer do vlažne zemlje. Jam ne delajmo prevelikih ali preglobokih. No prvi sliki vidimo jamo za korenske rastline, korenje, peso, repo itd. Na vrhu piramidnega kupa dostavimo snop slame, ki skrbi, da odhajajo pfin." in pokvarjen vlažen zrak iz zakopa. Tudi s strani obdamo kup s slamo, nanjo pa namečemo zemljo in jo z desko pritisnemo. Okoli jame skop-ljemo plitev jarek in odtočno jamo. kamor se odteka deževnica. Če nastopi hujši mraz, pokrijemo kup še z deskami. 30 cm debela plast listja in zemlje, ki jo menjaje polagamo na slamo vzdrži 20 stopinj Celzija mraza.
Druga slika nam kaže, kako spravljamo v zakope zeljnate glave. Nad jamo položimo deske, kol.iče ali preklje, nanje natresemo listja ali slame, na katero nasujemo zemlje za kakih 3f) cm. Korenine zelja zasujemo v zemljo in posfavlja-nto glavt) h glavi1. Lahko pa položimo v jamo na dno slamo, na katero postavimo zeljnate glave tako, da imajo korenine navzgor. Tudi na ta način se zelje zelo dolgo drži. Ker pa zakopov ne smemo prepogosto odpirati, jih delamo manjše, da zelenjavo spravimo čim preje ven.
Prav ugodno prezimovališče je topla greda. Gredo spraznimo, vanjo pa navozimo nekaj prsti ali mivke, v katero posadimo zelenjavo (en-divijo in karfijolo). Na zunanji strani dodamo stenam opaž, v katerega zatlačimo listja. Na okna razprostremo spleteno slamo, čez njo pa deske. Če zapade sneg. to zadostuje, drugače pa moramo še vse skupaj pokriti z zemljo ali listjem. Kadar nastopi toplejše vreme, moramo gredo previdno zračiti.
Tudi klet je odlična shramba za zelenjavo, mora pa biti primerno topla in suha. Na tla v kleti razprostremo deske, nato polagamo v vrstah v obliki piramide ali stožca peso, repo, črno redkev, zeleno, korenje in črni koren. Med posamezne plasti potresemo na drobno presejano zemljo ali mivko.
Vsekakor moramo imeti vsrij nekaj najpotrebnejše zelenjave vedno v kleti, da nam ni treba vedno razkopavati jame. Če nimamo kleti, si pomagajmo na ta način, da spravimo zelenjavo v zaboje z zemljo, ki jih potem hranimo na kakem prostoru, kjer ne zmrzuje.
Vsa prezimovališča pa je treba ob toplem in suhem vremenu zračiti, da se izmenja zrak in odplavi vlaga. Čim pa pritisne mraz, prezimovališče zapremo. Ko zračimo, moramo tudi pregledati vso zelenjavo, da oberemo in preberemo vse nagnite, usehle ali gnile rastline in liste, da se gniloba ne širi.
Nekatere gospodinje sade v mestu peteršilj in korenje v majhne zabojčke, ki jih hranijo v drvarnici, predsobi ali kleti. Drugim pa to ni mogoče. Da pa bodo tudi one imele svežo zelenjavo vsaj nekaj časa, naj napravijo sledeče: svež zelen peteršilj damo v večji kozarec (najboljši so kozarci za ukuhavanje) in kozarec pokrijemo z debelejšo lepenko. Petršilj ostane svež, ne da bi bil v vodi (ki se prav hitro tismra-di) tudi 10 do 14 dni. Kozarec pa naj bo na hladnem in po možnosti v temi.
Kako snažiŠ barvaste čevlje
Z barvastimi čevlji je treba drugače ravnati kot e črnimi, in med barvastimi čevlji zahtevajo rjavi Čevlji drugačno ravnanje kot beli, sivi drugačno kot srebrno blesteči se. Pa ni zadosti, da imaš za barvaste čevlje samo maže, ličila itd., ampak je treba za vsak par barvastih čevljev tudi tozadevne krtače, volnene krpice in bato. Rjavi čevlji, na primer, dobijo kaj kmalu grde, črne liee. Teh ne odpraviš le z mažo, marveč izginijo samo, če jih obdelavaš z bato in bencinom. Bencin pa se mora povsem posušiti, preden namažeš čevlje in jih usvetiš. Nekatero usnje je jako občutljivo, pa ga ne smeč drgniti s krtačo, marveč le z volneno krpo. Bell čevlji iz blaga, ki jih poleti radi nosimo, se dajo Izlahka osna-žiti z vodo in milom. Vendar jih ne sunemo preveč zmočiti. Nato jih obdrgnimo s kredo. Čevlje iz atlasa izlahka osnažiš z bato, ki je namočena v špiritu. Bele čevlje iz usnja glacč očistiš e po-sabn ■ ni kamilOui l tnikuin. TruOVFa iii6 uiafO^u jč treba tudi tu odpraviti z bencinom.
1 1 1	Krznene ovratnike od Din 160 — dalje Krznene paletoje od Din 1250'— dalje nudi L. R0T - Ljubljana Mestni trg 5.	
	Posebna izložba krzna tudi ▼ pasaži nebotičnika	
		
		
Pripraven senčnik,
da luči ni videti
Vzameš navaden pergament za senčnike, ki ga znotraj pobarvaš s črno barvo. Pergament naj bo 80 cm dolg in 40 cm širok. Na podolgovati strani ga zložiš dvojnato skupaj in napraviš približno en in pol centimetra široke zgibke.
Za zgibke si prej narišeš črte (si. I.). Nato papir razgrneš in ga ob strani sešiješ skupaj, nakar napraviš v senčnik zgoraj in spodaj vrsto lukenj in skozi luknje potegneš vrvico. Senčnik zadrgneš krog svetilke in sicer tako, da se ne
dotika žarnice. Hkrati zadrgneš senčnik tudi spodaj, tako da sije luč skozi omejeni prostor (si. II.). Ta senčnik pa smeš uporabiti le tedaj, če so hkrati tudi že okna zatemnjena. Vendar, če imaš tako zatemnjeno luč, potem ni treba, du bi bila tudi okna natančno zastrta.
Uporaba jabolk
Letos so tudi jabolka obilno obrodila in vprav jabolka so nam v kuhinji zlasti dobri prijatelji in pomagači. Vemo, da vsebujejo jabolka mnogo: vitaminov, če uživamo surova, a tudi če so kuhana, ne izgubijo dosti svoje vrednosti. Jabolka dajejo tek do jedi in čistijo kri. Jabolka so izvrstno sredstvo za spanje, utrjujejo nam spomin in živce. Dajajmo otrokom čim več sadja, posebno jabolk, namesto da bi jim kupovali sladkarije!
Kakšne barve naj bodo športne obleke?
Za to zimo eta zlasti priljubljeni rumena in siva barva, druga z drugo pomešani. Seveda je potrebno, da je t leta rumena in tista siva barva tudi zares lepa. Vzorna bi bila čedna obleka za drsanje: krilo bi bilo sivo, jopica pa rumena s sivim ovratnikom in našitkom; čepica siva, a rokavice rjastorjavih vzorcev.
Nežni soprog »Verjemi, dragi moj, če se že človek oženi, se mora za ženo tudi pobrigati. Jaz, na primer, grem tudi vsako leto po enkrat domov, pa če me kaj potrebujejo, ali pa nel'
Kral| Leopold le pripravljen
Nevtralnost Belgije in njena obramba
Dva ministra - Belgijska Maginotova črta - Preobrat v Flandriji
Pohod nemških čet v okolico Achena je že prejšnje tedne zanimal svetovno javnost in vprašanje belgijske obrambe postaja čim bolj aktualno.
Kralj Leopold je pripravljen
Ko je mladi belgijski kralj Leopold sklenil, da se povrne k nekdan ji belgijski nevtralni politiki iz leta 1014, si je Belgija na svoji vzhodni meji zgradila utrdbeni pas, nekakšno belgijsko Maginotovo črto, ki se po svojem /.graditelju, dolgoletnem liberalnem obrambnem ministru Albertu Dcvezcju uradno imenuje Dcvezejeva črta.
Toda belgijsko javno mnenje, zlasti njega flamsko krilo, je zahtevalo kot spopolnitev ne-vtralnostnih ukrepov, da bodi tudi ju/na meja Belgije utrjena. In čeprav so si bili odgovorni činitelji na jasnem, da Belgiji od Francije ne grozi nobena napadalna nevarnost, je ob začetku te vojne, ko je bilo nekaj belgijskega vojaštva vpoklicanega, poslal kralj Leopold del divizij na južno mejo, da si zavaruje belgijsko nevtralnost. Polagoma pa je sklical tiste čete z juga na vzhod, na Devezejevo črto, in vse javno mnenje soglaša s tem ukrepom.
Spaak in Wauiers
sta istega mnenja
Najskrbnejše varovanje belgijske nevtralnosti ie tudi poglavitna skrb zunanjega ministra Spaaka, ki je postal po Vanderveldovi smrti voditelj belgijske delavske stranke. Skrbno pazi, da se varuje vsega, kar bi si utegnile vojujoče se države razlagati kot kršitev nevtralnosti. Njegovi ministrski tovariši ga v tem, ne glede na osebne ali politične simpatije, podpirajo in prikrivajo svoje nagnjenje do Francozov.
»Jaz nočem iz svojih živcev napraviti morilske jame«, je Wauters izjavil Spaaku. >če bi
Zastava mr. Johnsona
Največja pomorska bitka bivše svetovne vojne je bila bitka pri Jiitlandiji, 5. maja 1916. Izmed britskih bojnih ladij se je v tej bitki najbolj odlikovala »Colling\vood«. Od častnikov, ki so se med posadko »Collingwooda« najbolj junaško vedli, pa je bil mlad poročnik z imenom Johnson. In Johnson še danes ta dan skrbno hrani staro bojno zastavo, ki je vihrala na jamboru ladje »Collingvood«, in ki jo je smel obdržati. To je zanj pač svetinja, ki jo še zmeraj jako spoštuje.
Sicer se je pa ta poročnik Johnson (ki se v resnici prav nič tako ne imenuje), po vojni neznansko visoko povzpel. Pa ne samo v vojni mornarici! Zdaj se imenuje Jurij VI. in je kralj Anglije.
Washington postane nadškofija
Kakor poročajo iz Vatikana, je konzistori-alna kongregacija s posebno listino ločila glavno mesto Združenih ameriških držav VVashing-ton od nadškofi je Baltimore in ga postavila za samostojno nadškofijo. V vatikanskih krogih pravijo, da je ta odredba velikega pomena in bodo s tem tudi stiki Washingtona s sv. Stolico
bolj tesni. Nova nadškofija Washington bo imela nadškofa msgr. Mihaela Curlcva.
V VVashingtonu je že od 1. i«89 katoliška univerza, kjer vsako leto študira 5000 dijakov. Njena knjižnica vsebuje 400.000 knjig.
Druga katoliška visoka šola v VVashingtonu je »Georgetown University«, najstarejši katoliški znanstveni zavod Združenih ameriških držav«. Ustanovil jo je škof John Carrol 1. 1789 j0 »e od I 1805 vodijo jezuiti. Ta univerza jmaJ slaven observatorij.
bil diplomat, bi bil bržkone previden, toda jaz sem časnikar, informator, in inoja dolžnost je, da Belgijce o vsem poučim. Drugega ne delam nič.«
In belgijsko javno mnenje? Privzelo si je mnenje Wautersa, češ da »srce ne more biti nikdar nevtralno.« In valonski krogi v Bruslju, Liittichu in Namurju posnemajo Wautersov zgled in si »iz srca ne narejajo morilskih jam...«
Pogled na vzhod
Tako si je zdaj vsa Belgija na jasnem, da se mora belgijska obramba ozirati samo na vzhod, na nemško mejo. Dcvezejeva črta, ki bi si v primeru kršenja belgijske nevtralnosti naprtila hudo odgovornost, je zares težko ranljiva. Po hribovitem svetu v okolici Malme-dvja, Verviersa in Spaja podpirana, sestoji iz verige trdnjav, ki sicer po večini niso v zvezi druga z drugo, a so vendar tako nameščene, da morejo topovi ene utrdbe kriti sosednje utrdbe. Razteza se od Arlona na jugu do ho-landske meje na severu, do mesteca Viseja, kjer so bili 1. 1914 stopili nemški ulanci v dolino Mozele.
A tudi ta dolina je zdaj izvrstno zavarovana: Liiltich in Namur sta veliki, resni, za vojno močni trdnjavi, ki sta mimo vsega še spojeni z drugo utrjeno črto vzdolž vse doline ob reki Mozeli. To je vrsta zgradb, ki se na jugu nadaljuje do Dianta in je slednjič spo-polnjena s trdnjavami S. Huberta, v visokih Ardcnih.
Na severu pa, ob obmejni belgijski provinci Limburg blizu holandske meje. tvori novi Albertov prekop, ki veže Mozelo s Šeldo, jako nezavzetno prirodno oviro.
Hoda vse te utrdbene naprave, čeprav so še tako resno zamišljene, še tako dobro zasedene po močnih vojaških četah in so še iz tako modernega materiala, pa le ne morejo vzeti
hude more s src belgijskih žena in mož. Vsem je še dobro v spominu velika vohunska afera, ki so jo bili razkrili vprav pred začetkom te vojne. Skrivnostna eksplozija nekega mostu v okolici Lutticha, koj po začetku te vojne, je Belgijce še bolj vznemirila. Samo prepričanje,
da ne bi izostala pomoč sosedov, če bi Nemčija napadla Belgijo, še pomirjevalno vpliva na
deželo.
Kralj Leopold, ki se zaveda svoje odgovornosti, njegovi ministri in častniki, ki svoje ne podcenjujejo, so na straži, prav tako kot vsi uradniki in vojaki. Toda belgijsko ljudstvo, ki niti malo v brezskrbnosti ne uživa svoje ne-vtralnosti, igra na velikem bojnem gledališkem odru ono, vse živce razjedajočo vlogo človeka, ki je obsojen na čakanje, ki sicer vidi nevarnost že vnaprej, pa ne more storiti drugega, ko da mirno čaka in čaka, kako se nevarnost bliža,..
A. R. P.
Zaščita pred letalskimi napadi
- umi g§ ppHiiHIS
A. R. P. — Air Raid Precautions — po naše Zaščita civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi — je bila izdelana v Angliji do najmanjših potankosti. V vsakem mestu je cela armada dobro izučenih in opremljenih »varuhov« (moških in ženskih), katerih dolžnost je, da s svojim specialnim tehničnim znanjem in vodstvom pomagajo zaščititi prebivalstvo pred napadi sovražnih letal.
Plinske maske je za vse prebivalstvo priskrbela vlada na svoje stroške in »varuhi« A. R. P. organizacij so jih dodelili vsaki posamezni osebi.
Vsak gospodar v Angliji odgovarja za svoj dom. Vsako noč, od sončnega zahoda do vzhoda, mora biti njegov dom na zunaj temen. Okna se zagrinjajo na različne načine — ali s posebnimi barvastimi zastori, z barvo ali pa prevlečenimi okviri; mnogi gospodarji so s pomočjo strokovnih nasvetov vladnih nastavljen-cev naredili posamezne sobe svoje hiše nepro-dušne za pline in izkopali varnostne jarke v svojih vrtovih.
Zatemnitev je popolnoma uspela; skrbno nadzorstvo, vsako noč, odkar je začela vojna, je pokazalo, tla se ljudje popolnoma zavedajo važnosti teh ukrepov.
Anglija je oskrbela jeklene zaklone za več ko 10.000.000 ljudi. Te zaklone so brezplačno porazdelili v izpostavljenih krajih. Vsako industrijsko ali trgovsko podjetje, ki zaposluje več kot 50 oseb, je zavezano, zgraditi za svoje nameščence primerna zaklonišča. To se je tudi res izvršilo. Industrija je vobče sijajno izvršila svoje dolžnosti. Mnoga podjetja imajo svoje lastno osebje, izučeno v zavarovanju pred zračnimi napadi in gasilstvu, vzeto izmed njihovih nastavljencev.
Povsod so skrbno zamišljeni javni zakloni in jarki. Sirene in troblje svarijo l judstvo pred prihodom napadalcev. Tudi kratki ostri piski olicijskih in »varuhovih« piščalk se uporab-jajo za svarilo. Kadar sirene piskajo v svarilo, spremenijo ton vsaki dve sekundi — znak. ki je zdaj že vsem ljudem dobro znan. Za znak »vse čisto« tulijo sirene ali troblje dve minuti neprestano na isti noti. Ako spušča sovražnik bombe s strupenimi plini, dajejo varuhi znak po ulicah z močnimi ragljami, da opozarjajo ljudi na to nevarnost, da se morejo na razne načine zavarovati pred njo. Ako zvonijo varuhi z ročnimi zvonci, pomeni to. da plina ni.
Prometno omrežje ie nnč in dan zastrn-ženo. Tako je mogoče opozoriti zaščitno osebje,
B
ljudi pri sirenah, policijo, ognjegasce, doke, železnice, električne centrale in velika podjetja tisti hip, ko straže opazijo napadalce.
Med drugim je dolžnost »varuhov«, da poročajo o nastali škodi, da vzdržijo stik z zaščitno organizacijo, skrbe za javne zaklone, vodijo tja ljudi, ki so bili zajeti v napadu, in vzdržujejo pogum ljudstva.
V Londonu samem je več ko 500 siren in na vsakih 500 ljudi je 6 »varuhov«. Tako imenitno je zaščita organizirana, da more ob prvem svarilu, da se bliža sovražnik, vsakdo v sedmih minutah doseči varno zaklonišče.
Vsakdo si lahko nabavi uradne brošure o zaščiti hraniva pred strupenimi plini in o gradnji zaklonov v vrtovih in doma.
Ljudstvo pozna prav tako kakor izučeno osebje razliko in strašen uničevalni učinek strupenih plinov, visoko eksplozivnih bomb in zažigalnih bomb. In mnogi gospodarji so se
preskrbeli z raznimi pripomočki, da se jih obranijo — z ročnimi brizgalnami, peskom itd.
Poleg tisičev drugih prostovoljnih delavcev deluje še ponožno gasilstvo, ki pozna vse moderne strupene pline in zažigalna sredstva in ima sredstva, da se jih obrani. Za njimi je se bolničarska organizacija, organizirana tako, da more dobiti vsak ranjenec takojšnjo pomoč v vseh okoliščinah,
Poleg nekako trimilijonske armade vpisanih civilistov je na razpolago še rezerva izučenih civilistov v industrijskih podjetjih. Gasilstvo ima več kot 300.000 prostovoljcev in policija se je povečala na 270.000 mož. Civilni stražnik je vsakdanji pojav na ulicah.
V vsaki občini so nastavljence izučili za popravila in razkuževalno delo. Zdravniki so prijavili svojo službo in prostovoljci so bili iz-učeni, da nosijo nosila in nudijo prvo pomoč.
Vse bolnice v »nevarnih« krajih so evakuirali in umaknili v varne kraje. Tudi vsi otroci v nežni starosti so bili evakuirani v varne kraje; ogromno delo, ki je bilo izvedeno brez vsake nezgode.
Žene igrajo veliko vlogo v Domači zaščiti — kot teritorialni vojaki, bolničarke, poljedelske delavke, varuhinje, gasilke itd.
Nova priprava za domačo zaščito je r An-> gliji »balonska pregraja«. nova oblika obrambe proti zračnim napadom. V njej so kombinirani baloni, lovska letala, protiletalski topovi in žarometi. Namen te »pregraje« je, da prisili sovražna letala dvigniti se do višine, kjer jih lahko napadejo lovska letala in obrambni topovi. Visoko leteča letala dajo boljši cilj branilcem. Težko je nameriti žaromete ali topove na nizko leteča letala.
Baloni so pritrjeni s kabli, sestoječimi iz več prog, ki vsaka sestoji iz mnogih žic. Rajši, kakor da bi se zaleteli v tak kabel, bodo sovražni bombniki leteli visoko. Kajti letalo, ki zadene ob tak kabel, se mora zrušiti.
Sostav „Convoy"
angleška posebnost
Iz Londona poroča »United Press«:
Ko so nemške podmornice v aprilu 1917 potopile skupno 430 angleških ladij s 852.000 tonami in je s tem njih udejstvovanje doseglo točko, ko niso mogle biti angleške izgube ladij zadosti hitro nadomeščene, je britska mornarica uvedla sostav (sistem) »Convov«, ki se uporablja tudi v teh dneh, da se zabrani torpedi-ranje trgovskih ladij.
Ladje, ki se udeležujejo »Convoya«, se zberejo v določenih pristaniščih, kjer dobijo njih kapitani posebna navodila. Tako morajo n. pr. voziti s svojimi ladjami v temi, in morajo svoje pozicije v obsegu »Convoya« natančno obdržati, in v primeru kakega podmorniškega napada voziti v šviga-švagasti črti. Ladje »Cbnvova« vozijo, čim priplujejo na odprto morje, tako, kakor določi vodja »Convoya«, da so najmanj izpostavljene napadom podmornic in da je omogočeno braniti jih s topništvom. Krog in krog »Convoya« je spremstvo — eskorta, — ki sestoji iz križark, oboroženih pomožnih križark, rušil-cev in čuvajnih brodov, katere krijejo trgovske ladje in jih branijo spričo napadov. »Con-voy« največkrat zmeraj vozi v šviga-švagasti črti, da otežkoči morebitnim podmornicam, ki bi sledile ladjam, napadanje. S tem ne izgubi poveljnik podmornice samo možnosti, da si izbere točen cil j, ampak je podmornica sama tudi še v nevarnosti, da bo potopljena.
Sostav »Convoy« se je v svetovni vojni dobro obnesel. Odkar so ga začeli uporabljati, pa do konca vojne, je 16.539 ladij, to je 99% vseh
convovskih edinic, varno priplulo v svoje luke.
Zdaj so ta sistem spet uvedli, in dan za dnem se bolj uporablja, ker so vse ladje, ki priplujejo v convoyske luke, zbrane v »črede«, pri čemur imajo spremljajoče bojne ladje vlogo pastirskih psov. Ker so bile angleške ladje v začetku vojne razkropljene po vseh morjih sveta, se ni mogel sostav »Convoy« takoj učinkovito uveljaviti.
Pri zavarovalni družbi »Veste, če bi ne bili pri nas zavarovani zoper nezgode, bi vas zdajle tako vrgel dol po stopnicah, da bi lahko takoj dvignili tudi denar za pogrebne stroške!«
Angleška bojna križark« sRepulse*,32000 ton velika, 1. 1916. spuščena v morje, je biia baje
poškodovana po nemški podmornici.
MISIJONSKA NEDELJA
Polja, ki so že bela za žetev
Ob misijonski nedelji se nam širi pogled na ta polja I Dvignimo oči. pozabimo za hip našo vsakdanjo okolico in našo ožjo domovino!
Tako prostrana in tako velika so polja, ki so že bela za žetev, a žanjcev ni. Veličasten, a hkrati bolesten je ta pogled na misijonska polja. Nepregledne množice narodov se vrste v Afriki, Indiji, Kini... in med njimi so kakor zgubljeni maloštevilni misijonarji.... ki komaj oskrbujejo množice novokrščenih izpreobrnjencev, med milijardo poganov ni več kot 2000 misijonarjev na delu.

Misijonar se pogovarja s poglavarjem Hotentotov.
če mislimo, da se je samo lansko leto pol milijona poganov izpreobrnilo, in da čakajo 3 milijoni katehumenov na krst, bomo razumeli ta klic iz misijonskih poljan: pošljite nam no>vih misijonarjev, polja so že bela za žetev.
Dvignimo oči in glejmo misijonarje danes ob tej uri in v teh dnevih povsod na deiu.
V	najsevernejših puščavah ledu in snega, v Kanadi (72® sev. širine), je apostolski delegat An-toniutti letos ob polnočnem solncu imel mašo ob navzočnosti četice Eskimov. Obiskal je v zrakoplovu 86 misijonov, 152 misijonarjev in okrog 10.000 kat. Indijancev in Eskimov.
Saj je papež Pij XI. naročil aj>06t. vikarju Breynatu v Mackenzil: »Pošljite takoj svoje misijonarje do tam, kjer se nahaja tudi ena sama družina Eskimov. Naj vas ne bega malo število ljudi. Te duše zaslužijo tem bolj naše sočutje, ker so tako maloštevilni in še raztreseni po neizmernih prostorih.«
Tam na skrajnem severu je apostolski delegat zasadil križ in ga blagoslovil z besedami: »vladal bo od morja do morja in od reke do skrajnih meja zemlje.«
V	vroči Sahari je misijonska pokrajina, ki meri 2 milijona kv. km, torej 8 krat tako velika kot cela Jugoslavija. A prebivalcev ni več kot 640.000. Že 30 let delajo Beli očetje kot misijonarji med beduini! 30 očetov, 15 bratov in 50 belih sester oskrbuje 17 misijonskih postaj.
Vroče podnebje razkraja zdravje misijonarjev ... a delo ni zaman. Doslej trda, odrevenela masa mohamedancev polagoma odpira svojo dušo in svoje srce neizčrpni ljubezni misijonarjev in sester. Šole, delavnice, lekarne, bolnišnice kažejo beduinom krščanstvo v luči ljubezni in kulture.
Globoko v osrčju afriške zemljine je 25. julija 1939 v Kabgayi (Ruzanda) papeški delegat Dellepiane posvetil devet domačinov v duhovnike. Obredu je prisostvoval zastopnik angleške vlade, kralj Mutora, ki upravlja deželo, kraljeva mati, in mnogi krščanski glavarji. Pri maši so peli domači 6eminaristi mašo, katero so domačini komponirali iz domačih melodij Ruande. Je to prvi poizkus domače cerkvene godbe.
Papeškemu zastopnku sta izkazala kralj in njegova mati posebne časti. Tako je pri cerkvenem sprevodu igrala kraljeva godba. Delegati so nosili domačini v novo spleteni nosilnici in tisoči zamorcev so mu navdušeno vzklikali ob mimohodu. Kralj in njegova mati sta bila prav tako v svojih nosilnicah v sprevodu. Delegatu so potem domačini poklonili darove dežele kot znak počeščenja. Nikdar v zgodovini ni Ruanda izkazala tujemu gostu takih časti kot papeževemu delegatu.
Dve leti traja že vojna v Kini. Na obeh straneh je nešteto človeških žrtev, ki jih morda Japonci' še bolj občutijo kot Kitajci. V zasedenem ozemlju napadajo posamezne kitajske čete neprenehoma japonske postojanke, pa tudi kužne bolezni se širijo med Japonci. Roparji plenijo, kjer morejo.
Na mnogih krajih Kine se ponavlja vedno Isto: grmenje topov, letalski napadi, razdejanje, ubiti in ranjeni, samarijansko delo misijonarjev, spreobrnjenje.
Primer:, Na jugu je postalo glavno mesto, ker so Japonci zasedli Kanton, Siu Čou. Zato so Japonci štirikrat napadli z letali mesto in dve tretjini mesta je v razvalinah. Misijonska poslopja salezijancev in domačih sester so večinoma razdejana. Misijonarji strežejo revežem in ranjencem. Po letalskem napadu v mestu Lin Čou se pojavi kot prvi na licu mesta misijonar, da bi rešil ranjence iz razvalin. Mandarin mesta ga je postavil prebivalcem kot svetel vzgled. Dostikrat namreč se je dogajalo, da so rešeni barantali z živo pokopanimi za odškodnino: »Kaj mi boš dal, ako ti pomagam.« Ko so ljudje videli, hladnokrvnost in gorečnost misijonarjev, so cele družine prosile za krst.
V	jx>krajini Sienšien, ki ima 200 vasi in 180.000 prebivalcev, se nudi j>ovsod isti prizor: požari, rop, umor. Ves živež so zasegle vojaške čete in roparji.
V	apostolskem vikariatu čaočoufu v Šantungu isti prizori. Na misijonskih fiostajah je našlo pribežališče in prvo pomoč 15.090 beguncev. Pri tem je za misijonarje večkrat življenjska nevarnost od strani komunistov in banditov, ki za hrbtom Japoncev plenijo in ropajo. Tako je n. pr. meseca septembra misijonar P. Richter dobil kroglo v desno ramo. Drugega misijonarja P. Becka so roparji ponoči jiojKiliioma izropali itd.
V	južni Ameriki se nahaja ena najtežavnejših misijonskih pokrajin v onem predelu velike pustinje Čako, kjer je pred nekaj leti divjala vojna md Bolivijo in Paragvajem. Ob reki Pilkomayo biva 1-5.000 divjih Indijancev Čulupi, ki so jx>l nomadi in živijo od lova in ribarstva. Misijonsko
delo se je tam začelo leta 1025 in sicer ga vodijo misijonarji Oblati. Pokrajina trpi na suši, nadalje nadloga kobilic, mravelj, hroščev dostikrat povzroča glad. Pravih cest ni. Edini izgled za bodočnost je šola in vzgoja otrok. Toda dečki, ki imajo v svoji krvi tako rekoč strastno željo po svobodi, zbežijo ob prvi priliki spet v gozd. Vendar pa se je devetdeset indijanskih družin sedaj naselilo v bližini misijonarjev in hočejo živeti pod senco križa.
V hipu smo tako rekoč preleteli misijonska polja na severu, na jugu, na vzhodu in zahodu. Toda takih slik bi lahko navajali na stotine. Celoten pogled nam pa nudi tole sliko;
Nad 16.000 misijonarjev duhovnikov, 9.000 misijonskih bratov, 55.000 misijonskih sester, 91.000 katehistov. 45.000 šol. 76.000 učiteljev. 800 bolnišnic, 33.000 dispanzerjev. 2.000 sirotišnic, 100 gobovnic, 450 hiralnic in 375 semenišč za domačine; za vse to ogromno misijonsko delo naj skrbi in naj ga vzdržuje Družba za širjenje vere. Lansko leto je nabralo po vsem svetu okrog 150 milijonov dinarjev. Kaj to pomeni pri teh ogromnih jiotrebah, ki naraščajo v nedogled, če mislimo še na celo milijardo poganov, med katerimi skoraj še ni ne misijonarjev, ne šol. ne sirotišnic, ne semenišč, ne bolnišnic, to vsak vidi na prvi pogled. Pomislimo, da zapije Slovenija v enem letu približno tisoč milijonov din. Za oboroževanje so izdale države sveta v enem samem letu 600 milijard dinarjev.
Ali sedaj razumemo poziv Rima, nai se enkrat v letu pogled narodov obrne na ona bela jx>lja, ki tako vidno zorijo za žetev.
Na onih belih poljih se ho odločila velika svetovna borba med krščanstvom in komunizmom za vlado sveta.
Klefarsko društvo v Ormožu za slovenskega vinogradnika
Maribor, 20. oktobra.
Te dni je v ormoških goricah živahno. Trta je obrodila dober sad, le škoda, da je zadnje deževno vreme mnogo pokvarilo. Če te motnje ne bi bilo, bi bil letošnji letnik po svoji kvaliteti podoben onemu iz 1. 1917, ki je našim vinogradnikom, pa tudi prijateljem dobre vinske kapljice, v najboljšem spominu. Zadnje deževje je zmotilo grozdje v dozorevanju in zato ni moglo doseči take kvalitete, je pa kljub temu tako dobro, kakor je bilo 1. 1932. Letošnja letina je torej prav dobra po kvaliteti, po kvantiteti pa jo moremo prištevati med podpovprečne.
Zadnji lepi dnevi so omogočili nemoteno trgatev. V vinogradih je veselo, pozabljena je skrb vinogradnikova preko leta, kako dobiti sredstva za obdelovanje, za škropljenje in drugo, pozabljen je tudi strah pred vremenskimi neprilikami, ki bi mogle uničiti vinogradnikov up. To veselje ob trgatvi pa marsikateremu vinogradniku zagreni nova 6krb: pojavlja se mu veliko in težko vprašanje, kako pridelano kapljico po primerni ceni prodati, da se mu bosta izplačali delo in trud in da mu bodo povrnjeni zneski, ki jih je moral vložiti v 6Voj vinograd.
No, in ob tem vprašanju se bo marsikateri ormoški vinogradnik spomnil Kletarskega društva v Ormožu, njegovega dela, kar je ta zadruga doslej storila ne le za svoje člane-vinogradnike, ampak posredno tudi za vse vinogradnike v ormoškem okraju. Naj tudi mi v tem trenutku tej zadrugi posvetimo potrebno pažnjo!
Težki začetki
Kletarsko društvo v Ormožu, tako je ime tej zadrugi, je bilo ustanovljeno 1. 1898. Med njegovi-vimi ustanovitelji so bili med drugimi slovenskemu vinogradništvu preznani ormoški notar dr. Geršak, ki je v letih po trtni uši, ki je uničevala slovenske vinograde v dobri veri hotel slovenskim vinogradnikom pomagati s slovito šmarnico. Njemu ob strani so ob ustanovitvi zadruge stali sedanji načelnik Ivanuša, župan na Humu, Tomaž Korbar iz Oslu-ševcev, posestnik Meško od Sv, Tomaža pri Ormožu, sedanji ormoški župan Hanželič, posestnik Dogša iz Središča in drugi.
Do vojne se društvo ni moglo prav razmahniti. Med vojno je delo še bolj zastalo, pač pa 6e je zadruga lepo uveljavila v letu i917, ki je dalo slavni vinski letnik, kakršnega za njim do danes še ni bilo. Tudi po vojni je bilo življenje zadruge dokaj ponižno in je v 1. 1929/30 celo zašlo v tako krizo, da je nastala nevarnost, da jo bo treba likvidirati. Z nastopom vinske krize 1. 1931 pa 6o se razmere za zadrugo tako zasukale, da se je pričel njen razmah. Čim bolj je bilo hudo za vinogradnika, toliko bolj je postala močnejša zadruga in toliko bolj je pridobivala na ugledu in končno v zadnjih letih dosegla svoj dosedanji višek.
Kaj hoče biti Kletarsko društvo
Ormoška zadruga je v teku svojega poslovanja, zlasti v letih razmaha, 6 te ali one strani doživela
marsikako nasprotovanje, ki se je izcimilo iz mnenja, da bodi predvsem produktivna zadruga, to se pravi, da naj svojim članom-vinogradnikom omogoča pravilno obdelovanje vinogradov, pravilno kletarenje, prodajo pridelkov pa naj prepusti članom samim. Tako načelo pa bi bilo upravičeno le tam, kjer je vinograništvo še na nizki stopnji. Ker je pri nas vinogradništvo že tako daleč, da zna vinogradnik sam pravilno obdelovati vinograde, pravilno brati in pravilno prešati, produktivni tip vinarske zadruge nima tolikega pomena. Za slovenskega vinogradnika danes ni več vprašanje umnega vinogradništva, marveč dobre prodaje pridelanega blaga. Zato pa tudi produktivna zadruga
kakemu laboratoriju, saj nima nobenih sodov, marveč ima vzidane velike cementne cisterne, ki morejo v sebi hraniti 120 do 500 hI vina. Cisterne so v notranjosti vse prekrite s steklom. Kako velike so cisterne, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je bilo treba za obložitev njih notranjščine blizu 12 ton stekla.
Vse kleti so opremljene z najmodernejšimi aparati, ki so danens potrebni za metodično šolanje vin. zadruga pa ima tudi svoj laboratorij, ki omogoča njenemu strokovnjaku študij in opazovanje vkletenih moštov in vin.
Kletarsko društvo sega po svojih članih-vino-gradnikih v ve« ormoški sodni okraj, deloma tudi v ptujski, v Haloze in tja proti Sv. Lovrencu v SI. goricah Svojim članom na tem teritoriju daje navodila glede izbire sortimenta, zorenja, sortiranja, pravilnega postopka pri trgatvi in preši. Od svojih članov kupuje predvsem mošt, v precejšnji meri tudi grozdje, izjemoma pa tudi vino.
Zadružna trgovina
Poudarili smo že, da hoče zadruga v vinski trgovini svojega okraja predvsem izločiti izkoriščanje vinogradnika s strani nesolidnih vinskih trgovcev Zato kupuje blago od svojih članov po kar moči visokih cenah, ki jih trgovina le more vzdržati. Dozorela vina prodaja zadruga po ogromni večini v Sloveniji, nekaj ga proda na Hrvaško, le majhen del ga more izvoziti tudi na Češko in v Nemčijo.
V svojem trženju z vinom pa zasleduje zadruga tudi, recimo, vzgojne cilje v slovenski vinski trgovini. Zlasti skuša s svojim solidnim delom in izborno kvaliteto svojih vin slovenske kozumente navajati h konzumu le domačih slovenskih vin, kar je toliko važnejše, ker odpade v Sloveniji 50 odstotkov vsega vinskega konzuma na vina, uvožena iz Dalmacije in Banata, kar v resnici tudi povzroča krizo, ki jo mora preživljati naš vinogradnik.
Zadruga se trudi, da bi konzum domačega vina dvignila z dobro kvaliteto 6vojih vin. Pri tem delu pa se ji stavijo ovire, ki jih je treba v interesu vinskega konzuma in v interesu slovenskih vinogradnikov čim večkrat ožigosati. V Sloveniji imamo namreč vse preveč gostiln, od katerih zato marsikatera nima toliko prometa, da bi od njega lastnik mogel živeti. Ta si zato pomaga na ta način, da dvigne cene vinu, da tako poveča denarni efekt svojega majhnega prometa. S takim zviša-vanjem cen. od katerih producent nima nobene koristi, odvajajo od uživanja domačih vin in navajajo h konzumu uvoženih vin ter tako zadajajo udarce slovenskemu producentu.
Še enega dejstva v naši drobni vinski trgovini se zadruga dobro zaveda, ki ga pa sama ne bo mogla rešiti in bo morala zato priskočiti na pomoč oblast. Sedanji način prevažanja in shranjevanja vina v gostilnah v večjih in manjših sodih nikakor ne ustreza razmeram. Zaradi razmeroma majhnega prometa po naših gostilnah v sodih, več ali manj iztočenih, vino predolgo leži in se zato pokvari, kar konzumenta odbija, gostilničarju pa povzroča škodo, ki jo 6kuša popraviti z višjimi cenami, v katere vkalkulira tudi ta svoj riziko. Zaradi tega bi bilo treba naša vina razpošiljati ne več v sodih, marveč v dvalitcrekih steklenicah. Prednost takega razpošiljanja in shranjevanja vin po gostilnah je v tem, da se pri točenju odpirajo
Hi *' . ~
Salezijanski misijonar med Hiraros plemeni v južni Ameriki.
Načelstvo Kletarskega društva v Ormožu s častni
leta
ne bi imela dovolj močnega razloga za obstoj. Potrebna in bolj upravičena je zato prodajna vinarska zadruga, in to hoče ormoško Kletarsko društvo tudi biti.
Namen zadruge je torej predvsem vinogradniku omogočiti dobro prodajo s tem, da izloči izkoriščanje vinogradnika, ki je bil marsikdaj na milost in nemilost predan tistemu delu vinske trgovine, ki jo moremo označiti kot nesolidno. Napačno pa bi bilo misliti, da hoče zadruga s svojim delom izločiti V6e vinske trgovce. Ne! Le nesolidnim je napovedala boj, 6 solidnimi vinskimi trgovci pa celo zadruga sama vzdržuje najboljše zveze in marsikateri soliden vinski trgovec se je že pohvalno izrazil o delu in blagu ormoške zadruge.
To, da je Kletarsko društvo upravičeno hotelo biti prodajna zadruga, je društvu pripomoglo do razmaha, s tem je porasel njegov gospodarski pomen za ves ormoški okraj in le tako je bilo mogoče, da je v letih vinske krize, ki je pač bila kriza prodaje, ne pa kriza pridelovanja, storila ormoškim vinogradnikom tako ogromnih uslug. —-Vinogradniki so se teh uslug tudi dobro zavedali, zato pa zadruga dane« tudi šteje okoli 730 članov, kar je vsekakor veliko število.
Poslovanje zadruge
Kako se je zadruga v letih krize razmahnila, pač najbolj pričajo številke. Število zadružnih članov je samo že dovolj zgovorno. Prav tako pa 6voje povedo številke o denarnem prometu zadruge. Pred razmahom je letni denarni promet dosegel 300.000 do 400.000 dinarjev, lansko leto pa je zadruga že končala s prometom 22 in pol milijona dinarjev. V svojih dobrih letih je zadruga tudi tako izpolnila in povečala svoje naprave, da je mogla v tako veliki meri povečati svoje poslovanje. Izboljšala je najprej svoje kleti, potem jih je pa pričela povečavati in lansko leto v tem oziru storila največ, ko si je zgradila novo, moderno klet, tako da more sedaj v svoje obe kleti spraviti 42 vagonov vina. Nova klet je zgrajena po vseh modernih načelih. Seveda obiskovalcu ne nudi one slike, ki si jo večina ljudi danes predstavlja z gant-narji in velikimi pa malimi sodi. Bolj je podobna
mi gosti in uslužbenci ob blagoslovitvi nove kleti 1938.
pač le steklenice z majhnimi količinami vin. Na ta način se more gostilničarju pokvariti le del vina ene same steklenice, ki mu zvečer preostane odprta, in ne cel sod, kakor 6e to dogaja 6edaj. Uvedba razpošiljanja vin v steklenicah pa zahteva mnogo investicij za nakup steklenic. Teh sredstev pa sedaj zadruga nima na razpolago in bi ji zato pač bilo treba priskočiti na nek način na pomoč.
Podpore, priznanja
V svojih najhujših časih je bila ormoška zadruga navezana povsem nase in na svoje lastne denarne in moralne sile. Šele ko 6e je z lastnimi silami dvignila, je bila deležna podpor s strani oblasti. Največja je bila podpora, ki jo ji je lani dalo kmetijsko ministrstvo v višini pol milijona dinarjev, ki jo je pa dobila pod pogojem, da ta denar porabi le za nabavo inventaraja in pod pogojem, da sama iz svojih sredstev prispeva prav toliko. S to podporo je bilo zadrugi s strani ministrstva izrečeno priznanje, ki ga spričo resnega dela za povzdigo naših vinogradnikov v resnici tudi zasluži.
Lepih priznanj je bila zadruga za izvrstno šolanje vin dobila tudi na raznih razstavah. Na državni vinski razstavi v Novem Sadu je dobila prvo oceno, na Ljubljanskem velesejmu in na Mariborskem tednu prav tako prve ocene. Odlično so bila ocenjena njena vina tudi v Nemčiji, kjer so za-druginemu zastopniku priznali, da so slovenska vina boljša od renskih, ki jih nad slovenska dvigne le temeliito šolanje, brez katerega bi renska vina bila nič več kakor povprečna.
Ormoško kletarsko društvo je za slovenskega vinogradnika že mnogo storilo in bo tudi v bodoče s svojim solidnim delom doprineslo mnogo k izboljšanju položaja kmečkega vinogradnika. — Pri svojem delu pa se zadruga čuti osamljeno. Vse premalo je v slovenskih vinorodnih krajih sličnih zadrug, ki bi vendar mogle tem krajem storiti neprecenljivih uslug, zlasti če bi med seboj bile povezane z vezmi solidarnosti in zadružne zavesti. Zato pa naj v teh krajih kar kmalu zrasejo nove zadruge, ki naj hodijo po poteh svoje vzornice v Ormožu!

£
K. M. — Že po prvem porodu so vam la«je močno izpadali, se bolj pa vain izpadajo sedaj v drugi nosečnosti. Tudi so lasje zelo mustni. Mazali in umivali ste jih že z raznimi sredstvi, a vse brez uspeha.
Izpadanje las po porodih je pogost pojav. Zlasti radi izpadajo po te/jih porodih z veliko izgubo krvi. Vzrok je slaba prehrana kože. Tudi v nosečnosti je vzrok izpadanja večinoma pomanjkanje gotovih snovi, ki jih koža in lasje za svoj razvoj potrebujejo, zlasti pomanjkanje vitaminov, ki se porubljajo za rast otroka.
Važna je radi tegu predvsem pravilna prehrana. Hrana naj vsebuje malo mesu, ki naj ne bo mastno. Meso jejte le dvakrat nu teden in to naj bo belo. Mesto svinjske masti belite z maslom. Uživajte mnogo sočivja, sadja, mleka, dalje krompir in črn kruh mesto belega. Izmed mesnih jedi je priporočati jetra, izmed rastlinskih pa paradižnike, špinačo, zelje in citrone. Prepovedan je alkohol, kava. cigarete. Skrbite za redno odvajanje in jemljite na dan po tri žlice ribjega olja in po možnosti za lešnik kvasa.
Las ne umivajte pogosto z vodo, pac pa masirajte lasišče z alkoholom.
S. M. — 33 let ste stari. Dalj časa čutite v želodcu napetost in bolečine in sicer eno uro o jedi. Zdravnik vam je prepovedal sadje in ..isle jedi ter vam zapihal neke praške, a do sedaj vam še ni nič boljše.
Verjetno imate katar želodca. Poleg sadja in preveč kislih jedi se ogibajte vseh s poprom, papriko, čebulo, česnom ostro začinjenih jedi, poleg tega mesa in mesnih juh. Dalje vseh zelo sladkih, pečenih in praženih jedi. Opustite uživanje alkoholnih pijač, kavo in kajenje. Ne jejte jedi, ki napenjajo, n. pr. svež kruh, močno kvašene jedi, fižol, leča, grah.
jejte večkrat in po malem, po jedi po možnosti malo ležite, čc pa vas boli, si devajte toplo na trebuh. Priporočljive so lahke močnate jedi, zdrob, riž, kuša in mlečne jedi.
Marija. — Čitali ste, da se dajo dlačice po obrazu in okoli ust odpraviti električnim po: tom za vedno, od strani zdravnika ste pa tudi culi, da jih je mogoče odpraviti le začasno in z mazili.
Odpravljanje potom elektrike pride v poštev pri večjih dlakah, pri manjših in tanjših pa mazila.
Belgrajčan: Ves rdeč obraz imate, posebno pn nos. Izgledate kakor pijanec, dasi ne pijete alkoholnih pijač. Poleg tega vas mučijo pogosto navali krvi v glavo.
Obolenj, ki delajo rdeč obraz in nos posebno, je več vrst, n. pr.: vnetja v nosu, kronična vnetna žarišča v žrelu, mandljih, zobnih koreninah, pljučih, obolenja srca, živcev in /lez z notranjim izločanjem, pogosta izpostavljenost mrazu ali vročini, posebno pa kronična vnetja tankega črevesa, tudi lažje narave, ki delajo navale krvi v glavo. Iz vašega opisa vzrok vaše nadloge ni popolnoma razviden. Skušajte ga odpraviti, če bi kateri prišel v poštev.
Poleg tega se ogibajte mastnih, mrzlih, vročih, zelo kvašenih, ostro začinjenih, praženih jedi, alkohola, nikotina in mesa, zlasti presajenega. Ne uživajte' mnogo sočivja in sadja. Urana naj bo zabeljena s surov, maslom. Jeste lahko kuiiane močnate jedi, bel kruh en dan star, mleko, zdrob, riž, belo meso, zmečkan krompir, surovo maslo, mehko kuhana jajca in sočivje le v pretlačeni obliki. Skrbite za redno
P
odvajanje. Delajte dihalne vaje in sicer na svežem zraku, dvakrat dnevno po deset minut, počasi in kar se da globoko udiliavajte in izdi-havajte. Dihajte predvsem s trebuhom, tako
da ga izbočite, nato pa zopet potegnete navznoter.
A. S. — 00 let ste stari, pred 3 leti vas je po levi strani zadela kap in od tedaj niste si-urni pri hoji in noge so vam postale vse trde. ri svojem poklicu morate večinoma sedeti in preko enega leta niste šli iz hiše.
Če po ves dan sedite in sploh ne greste iz hiše, se ni čuditi, da so vaše noge trde in okorne. Po vsaki težji kapi sicer ostanejo posledice, ki so trajne, a sposobnost gibanja, ki še ostane, je treba vaditi, ne pu na tak način zanemariti. Če le mogoče, opustite svoj poklic in hodite vsaj trikrat na dan na sveži zrak. Zjutraj in zvečer kopljite noge pet minut v vodi, ki ima kakih 35 stopinj, denite jih nato za eno minuto v vodo 15 stopinj, nato jih dobro osušite, obujte v tople nogavice in začnite počasi vaditi gibe, ki vam gredo najtežje. Hrana naj bo rastlinska in mlečna ter malo, ali še bolje, neslana. Ogibajte se nikotina in alkohola. Skrbite za redno odvajanje.
M. F. — Če citate, vas boli v čelu nad očmi in tedaj večkrat motno vidite.
Pojdite k zdravniku, da vas pregleda in vam zapiše očala.
I. K. — Posebno zjutraj vam postane nos ves rdeč, obraz pa bled. Veke imate rdeče obrobljene, oči se vam na mrazu solzijo in v očesnih kotih se vam nabira belo.
Glede rdečega nosu preberite zgoraj. Vaše obolenje oči ima najbrž isti vzrok kot rdečica nosa. Vzrok bo verjetno v obolenju prebavil. Glede diete se držite zgoraj navedenih navodil. Eventuelna kronična vnetna žarišča ust, žrela in nosa je treba odstraniti.
Oči ne umivajte z vodo, ampak jih mažite in čistite z olivnim oljem. Radi splošne okrepitve se mažite vsak četrti dan po telesu, razen obraza, z mehkim kalijevim milom, pustite pet minut in nato operite z vodo. Jemljite na (lan tri žlice ribjega olja.
A. Š. — Stari ste 27 let, poročeni, brez otrok, tri leta imate, posebno pred perilom, napade bolečin po desni strani trebuha, v želodcu in v križu. Ob napadih bruhate. Dvakrat ste bili v bolnišnici, kamor so vas poslali radi slepiča in vnetja žolčnika, a tam niso baje nič posebnega ugotovili. Privatni zdravnik pa -je ugotovil rano na maternici in vnetje jajčnika. Zdravil vas je šest tednov z injekcijami, a za tem ste zopet dobili iste vrste napad.
Verjetno je, da imate vendarle tudi vnetje žolčnika oziroma žolčne kamne. Med spremembami na maternici ali na jajčnikih ter med spremebami v delovanju jeter in žolčnika so tesne zveze. Zato se pojavljajo žolčni napadi najčešče pred perilom, manj pogosto tudi med perilom.
Držati se morate primerne diete. Ogibajte se svinjske masti, mesnih jedi, zlasti svinjine, ostrih, jako kvašenih, ocvrtih in mrzlih jedi. Dalje jedi, ki napenjajo (svež kruh, fižol, grah, leča) in alkoholnih pijač. Belite z oljem ali surovim maslom, jejte večkrat in po malem, zjutraj pijte toplo__raztopino Karlovarške soli, ob napadih si devajte toplo na trebuh in pijte vroč kamilčni čaj. Dieto je treba dolgo držati in se v začetku kljub dieti napadi še ponavljajo.
O. P. — Opis bolezni vaše hčerke je pre-skop, tudi za približno presojo slučaja.

Dobava mizarskih del. P. I. K. - Od gradbenega gospodarja ste prevzeli mizarska dela in je bilo glede dobavnega roka zapisano, da morajo biti mizarska dela dogotovljena »pravočasno«. Po 10 dneh je gradbeni gospodar zahteval s priporočenim pismom, da morajo biti vsa mizarska dela dobavljena takoj, sicer da ste mu dolžni plačati odškodnino za izgubo najemnine, dokler se stavba ne dovrši zaradi vašega dela. Za vas je bila takojšnja dobava nemogoča in ste nato delo odpovedali. Stavbni gospodar je nato oddal delo drugemu mizarju. Zdaj pa zahteva od vas odškodnino 5000 din, in sicer 2000 din za izgubo najemnine skozi dva meseca in >000 din, za kolikor je bil drugi mizar dražji. Vprašate, če in koliko ste dolžni plačati? — V presoji tega spora bo važno, kaj sta se glede dobavnega roka dogovorila in do kdaj je bila ta »pravočasna« dobava mišljena. Če v smislu dogovora mizarska dela še niso zapadla v dobavo tekom 10 dni, je bila gospodarjeva zahteva na takojšnjo dobavo neupravičena. Tako zahtevo ste smeli odkloniti, ker jc šlo za spremembo dogovora, na katero niste bili dolžni pristati. Zato ste smeli tudi vi odstopiti od pogodbe, ko je tudi gospodar sam že poprej odstopil od prvotnega dogovora. — Če so pa mizarska dela res že zapadla v 10 dneh, potem ste bili v zamudi z dobavo in morate gospodarju povrniti vso dejansko škodo, ki jo je zaradi vaše zamude utrpel. To škodo mora gospodar dokazati. Dokazati bo moral, da je imel resnega najemnika, ki mu pa še ni mogel oddati neizgotovljenega stanovanja.
Izgubljena kupna pogodba. F. C. M. - Če
ste izgubili pred loti napravljeno kupno pogodbo, potem pojdite na sodišče v zemljiško knjigo ter boste v zbirki listin našli prepis svoje pogodbe. Od tega prepisa napravite prepis, ki ga bo sodišče overovilo in vam bo služil kot izvirnik pogodbe.
Skrb nezakonskega očeta. M. B. H. - Pred letom ste odšli v tujino in ste kmalu nato bili zaslišani na zaprosilo domačega sodišča pri tujem sodišču o trditvi nezakonske matere, da ste oče njenega otroka, kar ste zanikali. Od tedaj je poteklo že več mesecev, pa niste dobili še nobenega obvestila. Vprašate, če lahko prisežete, da niste oče? — Ker ste očetovstvo odklonili, vas bo moral nezakonski otrok po svojem varuhu tožiti Ker bivate v tujini, od koder je težko izterjati prisojeno preživnino,
luitfjiiiMiiiiiMMiuiiiiniiiimiiiiiniii ODRE2ITE niiiiiiimiiiiimiimimimiimnnimii
_JSI? iifi? ifif OT&isr
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- 1 | terim je priložen tale odrezek. |
I „Slovenec" 22. oktobra 1939 i
i i Šilllllllllllll lllllllinllllMIlllllMMIlnilllMIltlllllllllllinilltlllllllllllllllMItMllllltSllllllllllllllllllllHllfr
verjetno varuh čaka, da se bosfe vrnili domov in vas bodo doma tožili. Saj taka tožba ne zastara v 3 letih. Lahko pismeno pooblastite kakega znanca, da stopi na sodišče in poizve, kaj je mati na vašo izjavo sodišču predlagala, in če morda ne išče drugega očeta.
Pokojnina raznašalke. Š. M. L. - Že več let ste raznašalka lista in plačuje za vas uprava prispevke za OUZD. Doslej se niste nikoli še poslužili bolniške blagajne. Ker ste pa opešali, tako da boste morali službo opustiti, vprašate, če imate pravico do trajne podpore ali pokojnine, in kako bi to dosegli? — Če imate od t. julija 1925 dalje vsaj 500 tednov članstva pri OUZD in ste siromašnega stanja, navezani le na podporo, potem lahko prosite pri OUZD za priznanje trajne podpore. Ta vam bo dovoljena, če bodo zdravniki ugotovili, da ste nad dve tretjini onemogla in delanezmožna. Višina te podpore bo sorazmerna vplačanim prispevkom.
Zarubljene krave. V. M. B. - Že več let vam dolguje večje vsoto neki mesar, ki se je plačilu vztrajno izmikal in za katerega ste slučajno zvedeli, da je na nekem sejmu kupil nekaj krav, ki jih je pripeljal z živinskim potnim listom, glasečim se na njegovo ime, v mestno klavnico. Tam ste dali te krave zaru-biti, nato se je pa oglasil neki zasebnik, ki je trdil, da je zarubljena živina njegova last, da je on sam dal denar za nakup živine mesarju, ki je opravil pri nakupu vse formalnosti kot njegov pooblaščenec, vendar na svoje ime, zato da ne bi imel on kot zasebnik sitnosti pred obrtno oblastjo. Vprašate, čigave so te krave? — V tej izločitveni pravdi bo moral zasebnik dokazati svojo lastnino do teh krav: dokazati bo moral, da je dal mesarju pooblastilo za nakup in da jih mesar ni kupil zase, ampak za njega in da jih je njemu tudi izročil. Če bo vse to mogel dokazati, bo uspel s tožbo. Glede pravdnih stroškov bo pa verjetno sodišče iste pobotalo, zato ker ste ob opravi rubeži bili v dobri veri, da so krave mesarjeve: sam jih je kupil in tudi živinski potni list se je glasil na njegovo ime. Pri takih očitnih okolnostih ste morali opravičeno smatrati mesarja za lastnika in bi šele pravda morala dokazati, da ni bil.
Overovitev zasebnih listin. F. G. L. - Vprašate, če je vedno potrebno, da sodišče overovi podpise na listinah za vknjižbo v zemljiški knjigi? — Na zasebnih listinah, ki naj služijo za vpise v zemljiško knjigo, mora biti podpis osebe, katere pravica naj bi se prenesla na drugo osebo, odnosno katere pravica naj bi se omejila, obremenila ali ukinila, overovljen ali od notarja ali pa od sodišča. Le v takih primerih, kjer gre za predmete manjše vrednosti, ne preko 1000 din, nadomesti sodno ali notarsko overovitev podpisa podpis dveh verodostojnih prič, ki se morajo podpisati s svojim celim imenom in tudi navesti svoj poklic, svoje bivališče, svojo starost in še izrecno napisati, da osebno poznajo osebo, katere podpis overo-
vijo. Vse to pa velja le, če gre za vknjižbo na področju tistega okrožnega sodišča, v katerem je bila dotična zasebna listina napravljena.
Nastnnjevanje vojske. — š. š. Š. — Poslali
ste nam več vprašanj glede nastunjevanju vojske, odškodnine za zgradbe, v katerih se nastani vojska itd. Iz drugih vprašanj, ki smo jih prejeli, vidimo, da tudi nekatere občine ne poznajo predpisov, ki se nanašajo na nastanjevunje vojske. Zato odgovorjamo Vam in drugim, da so ti predpisi podrobno urejeni v zakonu o nastanje-vanju vojske in mornarice, ki je bil objavljen v II. številki »Službenega lista Dravske banovine«, z dne 7. februarja 1934. leta in v pravilniku za izvrševanje zakona o nastanjevanju vojske in mornarice, ki je bil objavljen v 41. številki »Službenega lista« z dne 22. muja 1935. Če hočete biti točno poučeni, si oglejte navedeni zakon in pravilnik. Vsled preobširnosti ne moremo vseh predpisov na tem mestu navajati. Kar se tiče odškodnine za nastanitev vojske in mornarice v rednem stanju po privatnih zgradbah, je v zakonu predpisano, da daje država lastnikom odškodnino v denarju, kolikor niso prostovol jno prepustili zgradb državi brezplačno. Zaradi odškodnine mora predložiti občinsko oblastvo komandanntu svoje oblastne divizije spisek vseh tistih državljanov, katerih stanovanja in zgradbe so se zaradi nastanitve zasedle in ki imajo pravico do odškodnine (Čl. 31 cit. zakona). Velikost odškodnine določa mešana komisija, sestavljena iz treh članov: predstavnikov vojske, upravnega in občinskega oblastva. Predsednik občine je dolžan predložiti spiske pristojni divizijski oblasti v desetih dneh po prestanku nastanitve; divizijska oblast pa izda odločbo o njih in pošlje denar za izplačilo v 30 dneh od ne prejema spiskov. Po prejemu denarja je predsednik občine dolžan

Posebno pazite, kaj bolnik pije! Če Vam je le mogoče, dajte mu ■a zdravje in užitek čim češče najboljšo mineralno vodo
ono z rdečimi srci. Če sami bolehate ali se ne počutite dobro,
zahtevajte naš brezplačni prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI.
izplačati prebivalce v treh dneh in podati o tem poročilo komandantu dotične tfivizijske oblasti. V § 6 navedenega zakona so navedeni prostori, ki so izvzeti od nastanitve vojske. Med temi so tudi prostori, ki so neobhodno potrebni za stanovanje gospodarja in njegove družine.
Obračun kmetskega dolga. J. S. — Obračun kmetskega dolga morate sestaviti po obrazcu, ki ga predpisuje pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. Ta pravilnik najdete v »Službenem listu« dravske banovine št. 100, z dne 14. decembra 1938. leta. Ker je Vaša terjatev nastala iz posojila, jo boste morali za polovico znižati, čeprav je bil dolžnik pruvomočno obsojen na plačilo cele terjatve. Zaračunati boste smeli le pravomočno priso-jene pravdne in izvršilne stroške do 25. septembra 1936. Če ste odvetniku plačali večji znesek, kakor je oni. na katerega je bil obsojen dolžnik, ne boste smeli presežka dolžniku zaračunati. Svetujemo Vam, da si kupite tiskovine za obveznico in obračun, ki ga morate izdati dolžniku. Take tiskovine dobite v vseh večjih knjigarnah.
Davčni nasveti
A. V. L.: - Imenska taksa: Izpremeniti želite svoj primek, pa ste slišali, da so za to izpremembo predvidene visoke takse. Zato za izpremembo imena še niste prosili in sprašujete, koliko znašajo takse za to izpremembo.
Taksa za izpremembo rodbinskega ali rojstnega imena ali obeh je urejena v tar. post. 72 zakona o taksah, ozir. v § 20. t. 15 finanč. zakona za 1. 1937-38. Taksa za dovolitev izpre-
zpre-ebah,
meinbe priimka ali imena pa znaša pri ose ki plačujejo letno državnega neposrednega davka po vseh oblikah, ki se sumarno knjižijo, in sicer: od 100 din davka 100 din takse: nad 1000 do 5000 davka 500 din takse, nad 5000 do 10.000 din davka 1000 din takse, nad 10.000 din davka pa 5000 din takse.
Če je davčni zavezanec oproščen davka po kaki davčni obliki, se vzame v taksno osnovo tudi višina davka, ki bi ga moral davčni zavezanec plačati po tej obliki, če bi ne bil oproščen. — Za dovolitev, da se izpremeni nena-rodni priimek v narodni priimek, se plača taksa 100 din, ne glede na višino davka, ki ga dotična oseba plačuje. Za istočasno dovolitev, da se iz-premenitn priimek in ime, se plača za polovico večji taksni znesek iz te tarifne postavke: torej namesto 1000 din 1500 din in namesto 5000 din se plača 7500 din.
Izprememba imena ob priliki, ko se izpremeni ve.rska pripadnost skladno z veljavnim zakonom, ni zavezana taksi po tej tarifni postavki. Pač pa se plača taksa po tej tarifni postavki tudi v primeru, da se izpremeni priimek ali ime s prevodom (n. pr. Ivan Srečkovič — Feliks) ne glede na to, če se ob njem obdrži stari priimek ali staro ime. Razen gornjih taks se plačuje še taksa 10 din na prošnjo samo. Vse takse po tej tar. post. se plačujejo v kolkih. Prošnjo vložite pri okrajnem načelstvu, reševala pa bo zadevo banske uprava Takso boste morali v naprej plačati takoj ob vložitvi prošnje. Če pa vam banska uprava ne bi ugodila, boste prosili pač za povračilo takse.
Iz teh določil boste razbrali, koliko takse je treba plačati.
R. J. B.: Trošarina na sladkor: Slišali ste, da so se cene sladkorju drugod znižale, ker je baje odpadla trošarina na sladkor, dočim pri vas plačujete v trgovinah še vedno isto ceno za 1 kg sladkorja kot ste jo plačevali prej. Vprašujete, kako je s to zadevo?
S t. septembrom 1939 je nekoliko znižana drž. trošarina na sladkor, ni pa seveda odpadla ta trošarina. Z znižan jem drž. trošarine na sladkor pa se morejo znižati tudi cene sladkorja v prodaji na drobno po trgovinah. Trošarina pri 1 kg sladkorja je znižana na sledeči način:
1. Za sladkor v kockah, debelo zdrobl jen ali v prahu od prejšnjih 8.05 din za 7.55 din; 2. za ves ostali sladkor od 7.50 na 7 din. Zdaj znaša torej državna trošarina na sladkor boljše vrste 7.55 din za 1 kg, na sladkor slabše vrste, ki pa se seveda tudi uporablja samo za ljudsko hrano, 7 din. Znižanje državne trošarine na sladkor od 1. sept. 1939 znaša tedaj 0.50 din pri 1 kg. Če trgovci v vašem kraju tega znižanja ne upoštevajo, prijavite zadevo event. najbližjemu oddelku finančne kontrole, ki bo storil, kar je potrebno. Zadavne predpise najdete v uredbi o spremembi in dopolnitvi uredbe o sladkorni
pesi in zakona o drž. Trošarini, ki je objavljena v Službenem listu kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 30. avgusta' 1939, kos 69.
Poslovni izdatek. Vzlic vašemu ugovoru je fin. uprava vštela izvesten izdatek v osnovo za odmero družbenega davka, ker je zavzela stališče, da dotični vaš izdatek ni v poslovni zvezi z vašim obratovanjem. Kaj vam je storiti, da se to vsaj naknadno popravi. — Odgovor: Ali je izvesten izdatek izvršen v zvezi s poslom, potreben za dosego poslovnega dobička, ali ne, se od strani finanč. uprave oceni. Zato boste le težko uspeli s pritožbo, razen tedaj, da imate zadostne argumente ali dokaze, da gre v vašem konkretnem primeru za poslovno-obratni in ne pa za investicijski izdatek. (Glej razsodbo državnega sveta z dne 11. maja 1937, št. 3872!)

Divji kOstanj za prašiče. F. S. R. - želite vedetj, če je divji postanj prikladna krma za
Erašiče. Letos se vam obeta bogata letina, pa i ga hoteli izkoristiti za pitanje prašičev. — Divji kostanj je zelo tečno krmilo za prašiče in se v svoji krmilni vrednosti, zlasti če je olupljen in posušen, približuje koruzi. Njegova skrobna vrednost znaša namreč 87.3. medtem ko je ona koruze 81. Vsebuje 5.4% beljakovin in.71.8% škroba ali sladkorja. Pripraviti ga morate pač tako, da se njegove redilne snovi dobro izkoristijo. Za krmljenje je uporabljati le popolnoma dozorel sad. Ker je grenak, ga pred pokladanjem razgrenčimo. V ta namen ga posušimo v krušni peči ali v sušilnici, na kar ga olupimo; to se lahko da, ker lupine pri sušenju razpokajo. Olupljen kostanj postavimo v kad z vodo, ki jo parkrat na dan menjamo. V dveh do treh dneh je razgrenčen. Če je tekoča voda v bližini, ga denemo v vrečo ali v koš ter ga vanjo potopimo. Pri tem se grenkoba izhudi že v poldrugem dnevu. Tako olupljen in razgrenčen kostanj zdrabimo in pokla-damo prašičem, določenim za pitanje. Poleg druge pitalne krme ga damo še po 1 kg na glavo in dan in uspeh je prav zadovoljiv. Svinjina dobi po njem zelo prijeten okus. Za mlade prašiče pa divji kostanj ni prikladen. — Če ga imate mnogo, ga posušite in hranite nn suhem, zračnem prostoru v tankih plasteh, ki jih večkrat premečete, da ne splesni.
Saditev divje trte. N. F. P. - Prosite za pojasnilo, kdaj je najbolj primeren čas za saditev divje trte, in kako jo je saditi, da se hitro razraste? — Najbolj primeren čas za 6aditev divje trte je zgodnja pomlad. Za saditev vzamemo rozgo ali kolči s 3—4 očesi. Na prostoru, kamor pride trte, izkopljemo že jeseni pol metra globoko im meter široko jamo, ki naj ostane čez zimo odprta, da zemlja v njej premrzne. Spomladi denemo na dno dobro razkrojeno zemljo, proti vrhu je pa lahko nekoliko bolj pusta. Tam pa, kjer bo rozga pognala korenine, zmešamo prst s kompostom ali z dobro razkrojenim hlevskim gnojem. K rozgi vtaknemo visok kol, na katerega bomo pozneje povezali mladike. Tako sadimo divje trte tam, kjer jo mislimo speljati ob hiša aH v la-tnik. V dobri gnojni zemlji se bo rozga kmalu vkoreninila in hitro razrasla.
Naš živinozdravnik
Nenavadno dolga nosečnost pri kobili. F. K. Lj. - Vaša kobila se je še trikrat v redu ožre-bila. Letos ste pričakovali žrebeta v prvi polovici avgusta, toda dc danes še ni nikakega znamenja za bližnji porod. Pred enim mesecem je imela kobila tako hude bolečine v trebuhu, da ste se bali za njeno življenje. Napad je trajal en dan, potem pa se je kobila umirila in zdaj je dobra. Kobila ima nekoliko povečan trebuh, vime in zunanja spolovila pa so neizpremenje-na. Vprašate, ali smete še pričakovati žrebeta? — Kobila nosi navadno približno II mesecev, najkrajša doba znaša 310 dni, najdaljša doba pa 360 dni. Ako je torej že v avgustu preteklo 360 d ni domnevne nosečnosti, potem zdaj res ne morete več pričakovati žrebeta. Predolga »nosečnost« se da razlagati na dva načina: 1. kobila sploh ni bila breja; 2. kobila je bila breja, pa je v teku nosečnosti plod odmrl v maternici, ki ga je počasi vpila. Možno je pa tudi, da se je maternica utrgala zaradi pretežkega plodu in je plod padel v trebušno votlino, tako da v teku časa izgine ali pa plod okameni in nastane tako zvani litoped. Taki litopedi dostikrat povzročajo motnje v organizmu matere in lahko predstavljajo zanj smrtno nevarnost. Zato storite najbolje, da daste kobilo pregledati strokovnjaku, ki bo ugotovil dejanski stan ter se eventualno tudi odločil za operativno odstranitev litopeda, če ga seveda ugotovi
Driska pri mačku. M. G. M. Vaš eno leto stari maček ima zelo hudo drisko. Komaj kaj poje, začne bolestno mijavkati, teče na vrt, kjer se izprazni, nakar je zopet navidez zdrav. Ko čez nekaj časa zopet dobi hrano, se cela stvar ponovi. Maček je stalno lačen, ker nič ne ostane v njem, kar poje. Želite zvedeti, kaj in kje jo vzrok driske. — Vzrok driske je lahko vnetje črevesja, lahko jo pa tudi povzroče črevesni zajedala. Vzroki vnetja čreves so zelo različni, zaradi česar bi bila v danem primeru strokovna pomoč najbolj učinkovita. Če vam pa to ni mogoče, poizkusite mačka temeljito klistirati, in sicer prvič z mlačno vodo, kateri ste dodali približno 1 dkg soli na 1 1 vode. Po tej klizmi napravite zvretek od hrastove skorje ter kli-stirajte mačka z njim. Dobro bi bilo, da pregledate mačkove izmetine, če ni med njimi kakih črevesnih zajedalcev, n. pr. raznih irlist al; pa celo de ov trakulje. Če kaj takega najdete, boste morali dati mačku pač sredstvu proti črevesnim zajedalcem. Sicer pa dajte močku piti črne kave, kamilifnega čaja, je pa naj na mle-
x v u pi8" riž tcr drobno zmleta telečja pljuča. V kolikor driska ni kužnega značaja ali pa ni povzročena od črevesnih zajedalcev, boste z dijcto drisko zaustavili.
Ali ste že naroliili letoSnje Mohorjeve kniioe?
•ter.
#6L0VWEC<, Sne 82. oflcfoKra 1939.
fftran |7
/Vali oa 1 au
V mairn oglatih velje vtika beseda 1 din; lenltovanjtkl oglasi t cHn. Debelo tiskane naslovne besede n računajo dvojna Najmanjll metek ia mali oglat 11 din. — Mali oglati te plačujejo takoj prt naročilu. — Prt oglatih reklamnega mačaja te računa enokolontka, S mm vltoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglatov bob«
priložiti znamko.
P!	rnrnrt	fff
	■itiiafcinffi	mau
Kuharica
srednjih let, Išče sluibo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pridna« 16.707. (a
Mizarski pomočnik
* strojem ali stavbnemu delu lšfie službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod S t. 16.691.	(a
Diplomirana maserka
bolničarka, gre na dom. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Vse za zdravje« št. 16675.
Prodajalka
Izurjena v dellkatesl lh
mesariji, Išče službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 16G68.
1000 din dam
enemu, ki ml preskrbi elužbo Šoferja alt oskrbnika. Naslov v upr. »SI.« pod St. 16581.
Samostojna kuharica
Vajena vseh dol, tudi za gostilno, Išče službo. — Celcer, Splavarska 7-1., Maribor.
Dobra kuharica
Eanesljiva, starejša, Išče službo na deželi. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dežela« 16.734. (a
i Koncepient
B enoletno sodno prakso Išče zaposlitve pri odvetniku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »15. november« 16.768.	(a
i Trgovski pomočnik
mlad, mešane stroke, želi premestitev v boljšo trgovino. Naslov v upravi »Slov.« pod »VeBten« Bt. 16585.
Prodajalka
flobro lzvežbana, ■ dveletno prakso, poštena ln marljiva. Išče namestitev kjerkoli. Naslov v upr. »Slov.« pod št 16.608. (a
Kuharica
starejša. Išče službo v dopoldanskih urah pod skromnimi pogoji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« it. 16807.
Dekle za vse
z boljšimi spričevali, Išče službo k boljšim starejšim ljudem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 16838.	(a)
Gospodična
a manjem strojepisja, stenografije ter ostalih pisarniških del, Išče službo. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna začetnica« St. 16827. (a)
Mlinarski pomočnik
ln delovodja, z dobrimi spričevali, išče službo v boljšem valjčnem mlinu. Vzame ga tudi v najem. S. P., Ljubljanska e. 73, Domžale.
Mlada zakonca
brez otrok, poštena, pridna ln zmožna dela. Iščeta mesto hišnika. — Nastop lahko takoj. Vprašati pri: Božič, Vegova 8-1, dvorišče.	(a)
Mlajša sobarica
zmožna voditi manj&e gospodinjstvo, s dveletno prakso, poštena — želi premenltl službo; samo dobri družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.723.	(a
Trgovska pomočnica
začetnica, lzučena v trgovini z meš. blagom, z za-vršnlm lzprlčevalom str. šole, želi nastopiti službo kjerkoli. Nastop lahko takoj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16649.
Zaslužek
Za prodajo radioaparatov
sprejme dobre zastopnike Banjal, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.	.(b
Mehanik-šofer
vajen vseh vrst mehan. stroke, absolvent strojne dfcl. šole, Išče stalno mesto. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16610.
Akad. izobražen gospod
Išče primerne službe. -Zmožen samostojnih nastopov, predavanj Itd. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Št. 62« 16.731. (a
Trgovski pomočnik
ki je tudi Izkušen potnik, Išče službo v trgovini v Ljubljani ali okolici. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pomočnik potnik« St. 16825.	(a)
Tkalski podmojster
verzlran ln sposoben, 28 let stp.r, s tekstilnim te-čajem ln triletno prakso, Išče službo za takoj. — Cenj. ponudbe prosim v upravo »SI.« pod »Tkalski podmojster« St. 16634
Krojaški pomočnik
■ večletno prakso Izdelave damsklh kostumov ln plaščov, Išče namestitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16662.
Starejša kuharica
vajena vseh gospodinjskih del, Išče mesto k dvema osebama aH starejšemu gospodu, tudi duhovniku. Naslov v upr »Slov.« pod št. 16657.
Prodajalka
vestna, poštena — lSče elužbo v mestu ali na deželi. Najraje v večji trgovini blizu Ljubljane ali Maribora zaradi na daljnje Izobrazbe. Cenj ponudbo na Bozl špende. Sv. Jedert, Laško.
Orožniški upokojenec
lastnik hiše, lzučen trgovine, vešč slovenskega, srbohrvatskega ln nemškega Jezika • Išče primerno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trezen ln zanesljiv 50« St 16.766.	.(a
Službodobe
Krojaškega pomočnika
mlajšo moč — sprejme Hrovatlč, Slomškova 19.
Služkinjo-začetnico
sprejmem. Naslov v upr.
»Slovenca« pod št. 16774.
Razpisano mesto
knjigovodje, objavljeno v našem listu pod Slfro »Lesna Industrija« od i. t m.. Je že oddano.
Gospodinjsko pomočnico
najrajši začetnico, prikupno ln pošteno, sprejmem za pekarljo v LJubljani. Ponudbe z opisom na upr. »Slovenca« pod »Poštena« 16802.	(b
Kdor ima radio, ta izve vse ...
Da pa se resnica prav spozna, ie treba čuti oba zvona — to se pravi, več oddajnih postaj, ki poročajo o isti stvari. — Nad 100 oddajnih postaj iz vseh delov sveta dobite na
RAME
super
540
To je petelektronski aparat za vse valovne dolžine, na 7 uglašenih krogov, z magičnim očetom, jeklenimi elektronkami, regulatorjem za selektivnost in barvo glasu in poudarjenimi basi
Govor je čist in jasen, glasba pa nžifek za najbolj razvajeno uho.
Zahtevajte prospekt in ponudbo od
RADIO
d. z o. z.
Ljubljana, Miklošičeva c. 7, tel. 31-90
Čevljarskega pomočnika
takoj sprejmem. Slavko Omejec, St. Vid nad LJ.
Čevljarske pomočnike
sprejme za stalno Grlic &. comp., čevljarstvo, Novo mesto.
Valjčni mlin
sprejme mlinarja za stalno. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Milna« 16661
ene
31
Mizarskega vajenca
sprejmem. — Ljubljana, Sv. Petra cesta 86. (v)
Hlapca
veščega vseh kmečkih del, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16809.	(b)
Vajenca
za krojaštvo sprejme — Cotman, Ježlca 99. (v
Mizarskega vajenca
sprejmem. Mrak Anton, Gunclje 28, 6t Vid nad Ljubljano.	(v)
Hlapca
za kmečka dela sprejmem. - Burkeljca Ivan, Sp. Zadobrova 8, D. M. v Polje.	(b
Služkinjo
kt mi nekoliko kuhati, sprejmem s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16677.
Kovača
ki zna kovati s kladivom na pero (Federhammer), sprejmemo. Pismene ponudbe na Publlcltas, Zagreb, Ilica 9, pod 64642.
Sodarskega pomočnika
prvovrstno moč, vajenega velikega dela, takoj sprejme Homai>, sodar-stvo, škofja Loka, Pod-j pulferca 6.	(b
Elektromehanik
k! zna montirati pretočno turbino ln Instalirati domačo elektriko za 20 žarnic, se sprejme. Takojšnje ponudbe na: Anton Petrlnčlč, Jurklošter.
Razno
Za predilnico
potrebujemo Izkušenega mojstra. Čistilnica, kar-de, razvlačevalnlca, »fle-jerjl«. Nastop takoj. Pismene ponudbe s prepisi spričeval na: Prva podunavska predlonlca pamučnog predlva 1 konca, a. d., Pančevo. (b
Domačo učiteljico
za pripravljanje prlvat ne učenke 3. razreda srbske gimnazije sprejme slovenska obltelj v enoletno službo v Vojvodini. Ablturljentke aH fi-lozofke, solidne, primer ne hlgne Izobrazbe z znanjem srbščine naj se takoj javijo na upravo »Slovenca« pod »P Učiteljica« 16762.	(b
Šoferja
vestnega, poštenega, za nesljlvega, ki je dober vozač, vojaščine prost, ima dovolj prakse, ki bi ■opravljal tudi vsa druga mu odkazana hišna dela, Iščem za svoj osebni avtomobil. Hrana, stanovanje ln perilo v hiši. — Plačilo ln nastop po dogovoru. Ponudbe z za htevkl in s spričevali aH prepisi spričeval prejšnjih služb na upravo »Slovenca« pod »Vesten šofer« 16740.	.(b
Mesarskega pomočnika
sprejmem takoj. Ivo 2an, mesarski mojBter, Bohoričeva 11.	(b
Postrežkinjo ali služkinjo
snažno ln mirno, iščem za vsa gospodinjska dela. Lahko Je začetnica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16821.	(b)
Kuharica
za vse, z dobrimi spričevali, katera se res razume v kuhanju, pridna ln poštena, se sprejme v trgovsko hišo. — Pogoj nemščina. Ponudbe v upr. »Slov.« pod št. 16653.
Agilnega zastopnika
špecerijske aH splrltuoz-ne Btroke sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalno mesto« 16641
Postrežnic»
mlajšo, za 4 dni v tednu sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod St 16801.
Mizarskega pomočnika
za boljše (šperano) pohištvo, sprejme mizarstvo Petak, Bog. Slatina. Hrana ln stanovanje pri mojstru. V ponudbi navesti zahtevo plače, (b
Prodajalko
pridno, pošteno, prlljub-no, z dobrimi spričevali, takoj sprejme v službo A. Gašperln, trg. z meš. blagom, Begunje pri Lescah.	(b
Trgovskega pomočnika
manufakturlsta, vojaščine prostega, ki se Je izučil v trgovini mešanega blaga na deželi — Išče za stalno trgovina Ivan Gro-sek, Trebnje na Dolenjskem. Prednost Ima izložbeni aranžer.
Samostojen komerc. yodja
organlzatorskih sposobnosti, zmožen ln odgovoren, če le mogoče tudi tehnično naobražen, vešč slovenskega, srbohrvatskega ln nemškega Jezika v pisavi ln govoru, dobi službo v Industrijskem podjetju. Ponudbe pod navedbo starosti, šolske Izobrazbe, dosedanjega udejstvovanja, zahtevo plače pod »Življenjska pozicija kot komercialni vodja« upravi »Slovenca« Maribor 341-39 kr. St. 16852.	(b)
Slugo
ki razume ves kmečki posel, molžo, vinogradništvo in drugo, Iščem takoj za svoje posestvo v Zemunu blizu Beograda. Plača ln vsa oskrba na posestvu. V poštev pridejo pošteni kmečki poročeni fantje, ki se lahko Izkažejo daljšim službovanjem In priporočili. — Ponudbe sliko upravi »Slovenca« pod »Pošten, plača dobra« St 16805,	.(b)
Kontoristinjo
samsko, starejšo, samostojno, lzvežbano moč — sprejmem v stalno ln do bro Blužbo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno preskrbljena št. 1463«-16818.	(b)
Mesarskega pomočnika
sprejme takoj Javornlk, mesar, Grosuplje.
Krojaškega pomočnika
tako sprejme Peter 6pa-rovec, krojač — Sebenje št. 48, p. Križe, Gor. (b
Trgovsko pomočnico
ki bi pomagala tudi ne kaj pri gospodinjstvu — sprejmem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pomočnica« P 16.695. b
Dva manipulanta
popolnoma vešča lesne stroke — sprejme lesna oksportna družba. - Po nudbe z navedbo prejšnjih služb ln zahtev na poštni predal 21, Ljub ljana.	(b
I-
GumbnUe, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino tn hitro izvrSi
Matek & Mikeš
Ljubljana, FranOSkanska nllca
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Kupujte pri naših inserentih!
Poizvedbe
Zgubila se je
os od avtomobila dne 16. okt. od Celja do Ljub ljane. Najditelj naj Jo odda v garaži Stuplca, Slomškova 6, LJubljana.
Čevljarskega vajenca
če možno z nekaj učne dobe — takoj sprejmem. Frano Markovlč, Tyrševa cesta 41, Ljubljana, (v)
Vajenca
1«—IT let starega, sprejme takoj pekarna Feler-tag, Maribor, Betnavska št. 48.
Učenca
vestnega, delavoljnega -sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe v upravo »Slov.« pod Slfro »Takoj« 16688.
Učenca
za mehanlško obrt, poštenih staršev, z dežele, sprejmem. Hrana In stanovanje v hiši. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Veselje« 16.766.	(v
Vajenko
s primemo šolsko Izobrazbo, močna, pridna, pošte nlh — najraje kmečkih staršev, se sprejme v trgovino mešanega blaga M. Dren, Podlehnlk pri Ptuju. Vsa oskrba v hiši ,<v
Pouk
Pouk harmonik
se Je že pričel. Sestanek novih Interesentov 84. t. m. ob Vi8 zvečer. Božna ulica 37.	(u
»Scherf« stroj
za gornjo delo, rabljeno, kupim. Ponudbe na Ciril Hladnlk, čevlj. mojster. Trbovlje I.	(k
Parni stroj
polstabllnl, dobro ohranjen, 85—60 PS, kupi ter prosi podrobni opis s ceno : Mlin Puconci, Prekmurje.
Stroj
za Izdelovanje zidne ln strešne opeke — dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.722.	(k
Polnojarmenik
modernejše tipe, 65 cm -kupimo takoj. Ponudbe z navedbo tipe ln cene na Inž. A. * M. Budež, Blb-nlca na Dolenjskem.
železostružnico
en do poldrug meter dolžine, ln železoskobelnlk kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kupim« št. 16750.	(k)
Parni stroj Lang
parni kotel Blsele, dina-mo, stiskalnice za opeko ln ostala oprema za opekarne ter kompletna le-darna, vse uporabljivo, naprodaj. Obrniti se na »Ferrokomers«, Beograd, p. p. 283.	(1
I
Automofor
i
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja — poučuje profesor dr. Svoboda, Emonska 2. (u
Angleščina
Tečaj za začetnike se prične v ponedeljek, dne 23. oktobra ob 7. na Drž. učiteljišču. Besi Jeva. (u
Petošolee
lnstrulra vse predmete meščanske šole. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16775.	(u
Tovorni avto
prodamo. — Na ogled v Maistrovi ulici 10. (f
T
Jk
Radio
dobro ohranjen, novejšega tipa, kupim. Opis In ceno na: Ulaga, Sv. Jurij ob Taboru.	(1
Seibt-Super-Radio
za razvajenega poslušalca, petcevnl, 7 okrožij 3 val. dolžina, 3800 din, pri Lud. Ileršlč, LJubljana Blmska 13.	(g
IC
Naznanilo
Avtobusno podjetje Pšenica, Sodražlca, naznanja, da bo vozil v torek pred Vsemi sveti Iz Loškega potoka v Ljubljano ln nazaj.	(r
Kuharico
samostojno gospodinjo -sprejmem 1. novembra; varuhinjo k dvema fantkoma sprejmem takoj. — Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Trgovska hiša« št. 16.694.	(b
Pisarniško moč
Inteligentno, marljivo ln pošteno, z znanjem slovenskega, Brbohrvatske-ga, po možnosti tudi nemškega Jezika, dalje stenografije, strojepisja, sposobno za blagajno ln vsa pisarniška dela, s prakso ln res dobrimi referencami — sprejme večja manufakturna firma. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobre reference« 16.741. (b
Poklicni lovec
samskega, vojaščine prostega, 25 do 30 letnega, ki je zanesljiv, pošten, ne pijanec, Ima veselje do narave ln zaščitne lovne divjadi, veselje do psov ln Jo pripravljen opravljati tudi vsa druga mu odkazana hišna dela, potrebujem za svoje nižinsko lovišče. Hrana, stanovanje ln perilo v lilšl. Plačilo po dogovoru. Nastop takoj. Po-pudbe z zahtevami In s spričevali aH prepisi prejsnjin služb na upravo »Slovenca« pod šifro »Poklicni lovec« 16739. (b
otroški
kotiček
SEON SAMBO
(103) Ko so se v vasi ljudje zbudili, sta bila oba slona s Filipom in Janom že zdavnaj čez hribe in doline. >Joj, kaj bo pa zdaj,< so javkali ljudje, videč, da je izginil tudi drugi tovorni slon. Najmočnejši možje in fantje so se zbrali in šli na lov za beguncema.
(104) Spotoma sta postala oba fanta jako lačna, in v bližnjem mestu sta si skušala preskrbeti kaj hrane. »Mogoče bova mogla kje kaj izmekniti,< je rekel Filip. Stražniki pri mestnih vratih pa niso hoteli pustiti slonov v mesto, pač pa Bta smela oba fanta vanj. >Tu vaju bova počakala,< sta obljubila slona, in fanta sta odšla v mesto.
Prodamo
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1
Novo opremo
za mlekarno prodam. — Beogradska 22.	(1
Popolnoma novo barako
prodamo po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16639.
Štiri nagrobne svetilke
za grobnice poceni proda Kristan Franc, Tyrševa cesta 54.	(1)
»Anker« šivalne stroje
tudi druge znamke, ter rabljene krojaške, čevljarske od 300 din naprej prodaja Triglav, Reslje-va 16.	<1
Dvojni kozolec
dobro ohranjen, velik 26 x 8, 10 oken, naprodaj za 12.000 din. V. Mtlller, Zagorje ob Savi.
Trgovina specerije
ln dellkates, na prometnem kraju lllce, se proda zaradi bolezni zelo poceni. Vprašati: Lj. Ra-dulovlč, Zagreb, Illca 212
Pozor, mehanikarji!
Pet res doblčkanosnlh patentov prodam ali dam za plačilo od komada. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Patent« 16.728. (r
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno in gori ves dan, je v zalogi v vseh velikostih pri A. Semenlfl ln drug, železnlna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16, telefon 48-67.	(1)
»Polar« svetilka št 5
z razsvetljavo do 900 eveč, primerna za vBako večjo farno cerkev ali dvorano, takoj naprodaj zaradi napeljave električne luči. — 2upni urad Mirna peč.
Kislo zelje, repo
ln aarmo, vsako množino po konkurenčnih eenah dobavlja Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, telefon 85-3».	<1
Otroško posteljo
železno, kompletno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16813.
Dva stara štedilnika
železna, v velikosti ploskve 120x260 ln 160x260 centimetrov, naprodaj. -Polzve se: Cegnarjeva ulica St. 12.
ODLICEN-ELEGANTEN kakor vedno Jo
MINERVA RADIO APARAT
avetovna dunajska znamka. Dobavlja
„RADIOVAL", LJubljana
Telefon 83-68	Dalmatinova ulica 18, poleg hotela Štrukelj
Šivalni stroj
»Slnger«, »Pfaff« ali kakršne koli druge znamke, nove ali rabljene, dobite poceni pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve.	(1)
Dokolenice, nahrbtniki, aktovke, kovlege
IftflSIBOH, Aleksandrova U
ZAGE
original Dominicus Remscheid
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim slabotnim osebam
Najugodnejši nakup
motklb oblek nudi Presker, Sv. Petra s. 14, LJubljana.
Lepo konjsko opremo
ter oljne osi s kolesi — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16804.
Jabolka
vsakovrstna, od 1 din dalje za kg — prodaja A. Lottspelch, Rimske Toplice.	(1)
Obet
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovtcu, Komenskega ulica J 4. I
\nmm
švicarsko kozo
belo, dobro mlekarlco — prodam. - Stepanja vas št. 15.	(J
Pisalne stroje
rabljene, po 400, 600, 900. 1400, 2600, 2900 ln 3600 dinarjev proda »Torpedo«, Miklošičeva 18. (1)
Mladega bernardinca
kupim. Ponudbe v podružnici »Slovenca v Celju pod »Bernardlnec« št. 16856.	(j)
Jabolka
štajerska, namizna, Ia, najugodneje pri: Stular, trgovina, Tyrševa cesta 37 b.	(1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Apno
prvovrstno, z drvml žgano, dobavljam vsako količino. Cena konkurenčna. Kmetovalci! Izboljšajte svojo zemljo z najcenejšim gnojilom - apnenlm prahom. Dobite ga: Do-bevc, apnenlca, Tržič.
Sadjarjem Savinjčanom
sporočam, da bomo izkopavali ln oddajali sadna drevesca (jablane, hruške, breskve, češnje, slive. orehe, vrtnice) v drevesnici na Polzeli od 25. do 30. oktobra. - Anton Jelen, St. I1J pri Velenju.
VINA
ia
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Tal« pivce najbolj I
TELEFON 6TEV. 25-73
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30
Dobro znana gostilna
z velikim gostilniškim vrtom ln Inventarjem takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1681«. (1)
Vnajem
IŠČEJO:
trgovina z meš. blagom
na prometnem kraju, s stanovanjem, se vzame v najem. Pojasnila: X. H., Sp. Poljčane 29.
ODDAJO:
Skladišče
v hiši Pred škofijo 1« se odda. Vprašati v trgovini
Pozor kozjerejci!
Pripuščam kozla prave švicarske sanske pasme, nagrajenega od banovine. Martinič, Zg. Slška, Vodnikova c. 91.
Gostilna se odda v najem
aH na račun. — Kavcija 5000 din potrebna. Na slov v upravi »Slovenca« pod St. 16796.	(n)
Pozor ključavničar ji!
Odda se dobro vpeljana ključavničarska delavnica, ki obstoji že 25 let z orodjem po jako nizki ceni zaradi bolezni. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 16797.	(n)
Novo hišo
primerno za gostilniško obrt, oddam v najem pri Sv. Duhu nad Polževem Kraj letovlščarskl, tudi pozimi od smučarjev obiskovan. 6 sob, kuhinja, Jedilna shramba, klet. -Cena zmerna, po dogo voru. - Ogleda so lahko vsak dan dopoldne. Oddaja Jožefa Pušlar, Vrhe pošta Krka.	(n
Bre» posebnega obvestila.
+
Po težkem, dolgem, mukapolnem trpljenju nas je danes za vedno zapustil naš preljubi papa, dedek, brat, stric in tast, gospod
dr. Ivan Geiger
šef-zdravnik drž. žel. v pokoju
K večnemu počitku ga spremimo v ponedeljek 23. oktobra ob 4 popoldne iz hiše Prešernova ulica 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica za blagopokojnim se bo brala v torek, dne 24. oktobra ob 8 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v LjubljanL
LJubljana, dne 21. oktobra 1939. Rodbine:
Geigerjeva, dr. Kobalova, Vanileva in ostalo sorodstvo.
Kupimo
Več vagonov želoda
kupim. Ponudbe upravi pod »Takojšnje dobave« 16.770.	(k
Ostanke sveč
in stari parafln kupuje v vsaki množini Unitas — Ljubljana, Celovška 90-a.
Star nikel
baker, medenino, cink, stalno kupuje po dnevnih cenah UNITAS — Šiška.
Samsko kozo
brejo, dobro mlekarlco, in mladico zaradi opustitve pod ceno prodam. Pot na Rožnik 2. (J)
II
Pohištvo
!
Prodam spalnico
šperano, kavkaškl oreh pleskano. F. Cerne, Do-brunje 61.	(š)
Jedilnica
prvovrstno delo, staro-nemškl slog. ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 16836.
Moderne spalnice
ln kuhinje po nizkih cenah priporoča mizarstvo Velkavrh, Krakovska ul. St. 7, Ljubljana. Naročila ln popravila sprejema. -
Bencinski motor
stoječ, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16841.
Kupujem
starinske slike, kipe, pohištvo, porcelan Itd. — »Umetnost«, Cankarjevo nabrežje 25, Ljubljana.
Bukova drva
400—600 m1 kupimo. Plačilo takoj. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Drva« 16.757.	(k
Staro zlato, zlato zobovte In srebrne Krone
kupujem po najvišjih eenab
A. KAJFB2
trgovina * arami in zlatnlo«
predana delavnica la popravila vsakovrstnih ar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Odpadke od sveč
kupuje Može, svečar — Vldovdanska c. 20, LJubljana.	(k
Ozkotirne tračnice
rabljene, prodamo večjo množino. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Ugodna cena« št. 16673.
Že nitbc
Gospodična
želi poročiti do 45 let starega boljšega gospoda. Vdovec z enim otrokom ni izključen. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobrosrčna« 16590.
Katera
dobrosrčna, obrtnlca ali posestnica, lepe zunanjosti, stara do 85 let, poroči poštenega ln mirnega fanta z gotovino. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mirno življenje« št. 16635.
Rženo slamo
(otepe ln škop), večjo količino, kupi ali vzame za sadno drevje Anton Jelen, drevesnlčar, 6t. Ilj pri Velenju.
Kupimo
800—1000 kg zimskih Jabolk. Ponudbe poslati na Delavsko kuhinjo tovarne »Saturnus, Ljubljana-Mo-ste.
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvellr, LJubljana Wolfova ulica SLS
Naprodaj
sobna, velika, masivna kredenca lz hrastovega lesa, pisalna miza, dam-sko kolo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16795.
Mreže za postelje
Izdeluje ln- sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
Lesena zložljiva postelja s tapeciranim madrocem Din 220-—
Speci jalne posteljne mreže »Patent«, in »primissimo« modroce, otomane, in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdka
Rud. Radovan
Mestni tre 13
Sedaj je prilika,
ko snažlte podstrešja 1 -Kupim razno staro pohištvo, tudi v slabem stanju, ln razno drugo ropotijo. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridem osebno« 16.721.
Dekle
starejša, lepe preteklosti, z nekaj tisoč prihranki, poroči gospoda od 41 let naprej s službo ali ma-leg^. posestnika. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gorenjka« št. 16678.
Samostojna gospodična
z višjo Izobrazbo, dobro sltuirana, s stalno, sigurno, dobro službo ln z opremljenim stanovanjem stanovanjem v Ljubljani, stara 43 let, želi poročiti sebi primernega gospoda državnega ali privatnega uradnika. Upokojenci ali vdovci brez otrok niso izključeni. — Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prezaposlenost« 16.72«. (ž
Gospodična
1« let stara, z nekaj gotovine, bi poročila gospoda srednje starosti, ■ stalno službo, najraje železničarja aH mestnega uslužbenca. Le resne ponudbe poslati 'upravi Slovenca pod »Dobra gospodinja« št. 16811.	(ž)
inteligentnega gospoda
event. dlstlng., do 42 let, želi spoznati gospodična s sigurno eksistenco — srednjih let, Inteligentna, čedne zunanjosti, srčne ln duševne kulture — zaradi ženitve. Resne ne-anonimne ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod šifro »Zakonska sreča 1464« št.16817. (ž)
SOBE IŠČEJO:
Akademik
išče mirno sončno sobo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Abs. lur.« 1«.767. s
Akademik
išče stanovanje z oskrbo pri katoliški družini. — Sprejema lnstrukcije. — Ponudbe upravi »Slov.« »Ugodna cena«.	(D
SOBE ODDAJO:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Friškovee 6. (s
Sostanovalca
sprejmem poceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16773.	(s)
Opremljeno sobo
veliko,' sončno, oddam stalni osebi. Sv. Petra cesta 91-1.	(s)
Prazno sobo
v novi hiši, s posebnim vhodom . poceni oddam. Gortanova 25, pri Pov-šetovl 71, Kodeljevo. (s
Garsonjero
veliko, sončno, z vsem modernim komfortom oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16835.
Glasba
tmplattn pou* * Igronfiit
HEROLD^
MARIBOR«
dramofonsk« ploK«
šlagerje, plesne, narodna harmoniko in petjem sam« Dirj 30's Stare vzamem ■% račun.
Specljalna Izdelovalni«^ HARMONIK
|OS. FLEISSj
(prej F. Lubas in sin)' LJUBLJANA, Tyrševa 3$
Harmonije in pianine
dobavlja najceneje, tudi na obroke, tvornlca harmonijev ln orgel Ivan Kacin, Domžale. Zahtevajte ceniki	(1)1
Klavirje
vijoline
saksofone - trompete -harmonike ' in drugai glasbila od šolskih da prvovrstnih instrumen-i tov - strune in vse po-« trebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri
WARBINEK
Ljubljana, Miklošičeva 4j telefon 35-59
Štedilnik, peč,
prlmož, feldšmldo, nakovalo, staro železo, me-slng, baker, svinec, cink, kupi: »Metalla«, Gospo-svetska cesta 16, telefon 32-88.	(k)
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15.
Cevi
plinske ln kotlovske, od 2'/i" do 3'/»" notranjega premera, 3—5 m dolžine, dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe z navedbo množine ln cene na Mestno elektrarno ljubljansko ■ Ljubljana, Krekov trg 10
Strti v neizmerni boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je prenehalo biti zlato srce ljubljenega soproga, zlatega očka, dobrega, nenadomestljivega sina, brata in svaka, gospoda
Tušar Nandeta
pekovskega mojstra
v soboto, dne 21. oktobra 1939 ob 4. uri zjutraj.
Pogreb nepozabnega blagopokojnika bo v nedeljo, dne 22. oktobra 1939 ob 4 popoldne iz Sokolskega doma v Šiški na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana VIL, dne 21. oktobra 1939.
Tonlka Tušar, soproga; Žarko, Magdalena, otroka; Helena Tuiar, mati; Olga poroč. Praprotnik, Angela, Stefi por. Majerii, Julka por. Vrelek, sestre; Albin, brat — ter ostalo sorodstvo.
mm
- Hišo
stanovanjsko ali trgovsko, novejšo, večjo ali manjšo, v LJubljani, kupim. Ponudbe m opisom hiše ln ceno v upravo »Slov.« pod »Kupim« it. 1669».
Lepa stavbišža
T poljubni Izmeri, blizu kolodvora St. Vid - Vlž-marje, ob državni, ba-novtnskl cesti, gramoz, vodovod, elektrika, sadno drevje, od 14 din naprej naprodaj. Pojasnila: Viž-inarje 31.	(p)
Vlsokopritlilno hfSi
novo zgrajeno, poleg cerkve v Sostrem 73, prodam. Muzga Jože.
Enonadstropno hišo
dograjeno v surovem ata-nju, na periferiji mesta Ljubljane, prodam. Polz-ve bo : Celovška St 101,
Majnlk.
za 1,350.000 din
m 600.000 din hipoteke.
Točen dohodek 272.000 din. - Nova, solidno zidana, z zelo moderno ureditvijo glavnih in stranskih prostorov, ki eestojajo iz 2—3 sob, predsobe in popolnega komforta. Kupec, ki bo kupil to zgradbo, bo svoj denar imenitno naložil.
Hiša
za 900.000 din
V gotovini in prevzem eelo povoljne hipoteke. Nova, prosta davka, s točnim letnim dohodkom 200.000 din. Zaradi posebne potrebe se proda precej pod pravo vrednostjo.
za 650.000 din
ln 300.000 din hipoteke s 6'/.; dohodkov 120.000 din. Nova hiša, solidno zgrajena, Iz podpritličja, pritličja ln tremi nadstropji, z modernimi, komfortnimi stanovanji, ki s svojo udobnostjo nudijo najboljšo garartc' 'o za Varno in dobro naložbo , denarja.
Centralni zavod
Obiličev venac 38 nasproti »Ruskega carja« Beograd. Tol. 25-7-66.
Posestvo
na katerem se redi osem glav goveje živine, z vsemi premičninami ln nepremičninami zelo ugodno naprodaj. - Ponudbe podružnici »Slovenca« v Trbovljah.	(P
Dobroidoža trgovina
z mešanim blagom, v centru ilaijtbora. z več drugimi ugodnostmi, brez konkurence, zaradi družinskih razmer naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod
št. 16820.	<P>
Novo hišo
enonadstropno, pripravno za obrt ali gostilno, na prometnem kraju, prodam v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.753.	(P
VhokoprittRna vili
ugodno naprodaj. Angela 2ager, Petrovče 10, pri Celju.	(p)
Dvostanovanjsko hišo
v LJubljani prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 16.756.	(P
Dvostanovanjska hiša
viBOkopritllčna, podklete-na, se poceni proda. — Domžale, Bistriška 4. (p
Stavbne parcele
nasproti gole na Bmar-tlnski cesti, naprodaj po 45 din m". Več se polzve : Vidovdanska cesta 9.
Hišo
s «000 ml zemljISCa prodam v Kočevju. Davka prosta še 6 let. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hiša« 16.729.	(p
Kupim dvostanovanj. hišo
novozldano, za ca. 100.000 do 140.000 din v Ljubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hipoteka zaželjena« št. 16808.
Kupim hišo
večstanovanjsko, solidno zidano, donosno, v neposredni sredini meBta. Event. se zanimam za nakup polovice take hiše ali za etažno lastnino, oziroma za skupno zidavo večje stanovanjske hiše z še enim solastnikom. - Posredovalci Izključeni. Ponudbe z navedbo cene in z opisom hiše poslati upravi »Slovenca« pod »L. K. G.« št. 16.732.	(P
Naprodaj:
V Mengšu
enonadstropna hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem; tovarna za peči z večjim travnikom.
V Domžalah-Studa
enonadstropna hiša z zemljiščem. — Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Kamniku, 6ut-na št. 22,	(P
Za lesen
l|udi prvovrstno sukno za moške oblete ln *uknje ter damsko volneno blago za obleke in plašče po zelo nizkih cenah
OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO, LJUBLJANA, Tyrševa cesta št.29 (hiša Gospodarske zveze).
sipek
kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. »Salus«, d. d., Ljubljana
Tovarniška zgradba
v Beogradu, v glavni ulici, armirane betonske konstrukcije, pritličje in dve nadstropji, pripravna za vsake vrste industrijo ali skladišča — zelo ugodno naprodaj. Velikost prostora okoli 3000 m2, pod glavno stavbo 640, pod stranskimi 490 ms. — Natančnejše informacije na naslov: Inž. Stanoje Putnik, Beograd, Djordja Vašingtona 26. Tel. 20776.
Mestno
oglavarstvo Ljubljana št. 65.658/39.
Razglas
Na osnovi 5 23. zakona o volitvah' senatorjev dajem na znanje, da bo volišče za volitve senatorjev, ki bodo 12. novembra t. L, v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani, Mestni trg 1.
u , y Ljubljani, dne 19. oktobra 1939.
Predsednik: dr. Juro Adlešič, s. r.
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
razpisuje oddajo težaških, betonskih,
zidarskih, zidarsko - kamnoseških, tesarskih, krovskih in kleparskih del
za novogradnjo stanovanjske hiše v Mariboru, ob Krekovi ulici, z rokom vlaganja ponudb do dne 27. oktobra 1939.
Vsi razpisni podatki so Interesentom na razpolago, vpogled in nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva ulica 5-II. v sobi št. 221 od dne 21. oktobra 1939 dalje.
t Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Majhno stavbno parcelo
400 do 600 kv. metrov, kupim v Spodnji Slškl ali za Bežigradom. Marln-šek, železnikarjeva 18, Spodnja šlška.	(p)
Stavbni prostor
lep, za vogalno zgradbo, ob Ilirski in Vidovdan-skt cesti - naprodaj. Več se izve: Vidovdanska cesta 9.
i
IŠČEJO:
Lepo stanovanje
S ali 4 sobno, po možnosti z vrtom tn garažo, Iščem za 1. december v ftt. Vidu, za Bežigradom
ali v Šiški. Ponudbe na
upravo »Slovenca« pod »Mirna družina« 16.759.
Denar
100.000 din
naložim varno ln dobro v podjetje ali nepremlfl-
nine. Izčrpne ponudbe v upravo »Slov.« pod »No-vembor 1939« St. 16840.
Stanovanje
3 ali 4 sobno, komfortno, v vili z vrtom ln po možnosti z garažo. Iščem za november ali december. PrednoBt Imajo vile v Rožni dolini In na Mlrju. Ponudbo upravi »Slov.« pod zn. »Točen plačnik« 16.710.	„<c
ODDAJO:
Štirisobno stanovanje
z vsem komfortom oddam z novembrom. Ple-teršnlkova 32, Bežigrad.
Sprejmem kompanjona
za prevzem dokazano najbolje vpeljane stare manufakturne trgovine v mestu Prekmurja. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Izredna prilika 1465« St. 16819.
Trisobno stanovanje
s kopalnico se odda. Polzve se 'v kavarni Prešeren.	(č)
Sobo in kuhinjo
takoj oddam manjši družini. Kneza Koclja 55 -pri Vodnikovi St. 102. (č
Kdor ima denar,
naj se zglasl I Prodam ugodno srednje veliko Industrijsko podjetje. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Starost 410.000« št. 16851. (P)
Naprodaj parcela
stavbnim dovoljenjem po ugodni ceni. Deset minut od postaje Dev. Mar. v Polju. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16828.	(P)
Velika trgovska hiša
dvonadstropna, v sredini mesta Celja, s trgovskimi lokali ter velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Kapital« it. 16854.	(p)
I
Dijaki
Toplo sobo
Dvosobno stanovanje
s prltlkllnaml oddam z
novembrom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16826. (č)
Enosobno stanovanje
pritlično, oddam s 1. novembrom 1—2 osebama. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16636.
Dvosobno stanovanje
podstrešno, z lepim razgledom, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.738.	(č
Enosobno stanovanje
v I. nadstr., oddam z novembrom solidni starejši stranki. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1666«.
Dvosobno stanovanje
s prltlkllnaml ln vrtom takoj oddam. BreJčeva ulica SI, I. nadstr. Ogleda se od > do < popoldne.	<«)
Dvosobno stanovanje
komfortno, a kabinetom, centralno kurjavo Itd. — oddamo v sredini mesta a 1. februarjem 1940. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mir« St. 16575.
za dva dijaka iščem v bližini Mlrja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16776.	(s
Poizvedbe
Zgubljena je bila
v bližini trnovske cerkve zlata zapestnica. Posten najditelj se prosi, da Jo vrne proti nagradi: Ko-lezljska T*	,<e)
V škof ji Loki
Poljanska cesta 1, takoj oddam v najem stanova nje dveh sob in kuhinje, Istotam oddam v najem tudi trgovske lokale ali lokale za skladišče. (č
Dve dvosobni .stanovanj
s kopalnicama In 1 eno sobno v novi hlSl na Do lenjskl cesti — oddam decembrom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 16,711.	.(č
Sprejme
5000 din
se oseba
6000 din gotovine za povečanje nove trgovine z deželnimi pridelki. Izo* brazba nepotrebna; dober zaslužek. Ponudbo upravi »Slovefica« pod »Sigurna garancija« št. 16824.	(d)
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zoro
Ljubljana, Gledališka 12.
Hranilne knjižice
3% obveznice
ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40.
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmets"kihl) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZB
Ljubljana, Gledališka uL?
Naznanilo!
Podpisani naznanjamo, da smo zgradili
najmodernejšo, strokovnjaško priznano delavnico
za žimo.
Opremljene imamo najmodernejše aparate in stroje, tako da lahko
proizvajamo žimo najhigijeničneje, brez maščobe in fermentov, ker je sterilizirana na pari 115» C. — Preden kupite žimo, se prepričajte pri podpisanih, da imajo res najboljšo žimo in po konkurenčnih cenah. Potrudili se bomo, da bodo tapetniki in drugi odjemalci dobro in
poceni postreženi.
Se priporočamo
Simon Kavčič, Antonija Bajželj in Janez Bajželj
Stražišče pri Kranju.
Združenje pekov v Ljubljani naznanja vsem članom žalostno vest, da je umrl njegov dolgoletni član in član uprave, gospod
Tušar Ferdinand
pekovski mojster v Ljubljani, Medvedova 30.
Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 22. oktobra ob 4 popoldne izpred Sokolskega doma v Šiški na pokopališče k Sv. Križu. - Bodi mu ohranjen trajen spomin.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1939.
Zahvala
Vsem, ki Bo nam izkazali svoje sočutje in izrazili svoje sožalje ob izgubi našega nepozabnega »Betnavskega« starega ateka, gospoda	....
Vida Habjamca
se najiskreneje zahvalujemo. Posebno zahvalo izrekamo pre-vzvišenemu gospodu škofu dr. Ivanu Tomažiču za obisk v bolezni in tolažbo ob smrti, Č. g. Duhu za večkratni obisk v bolezni, vodstvo pogreba in tolažilni govor ob odprtem grobu, č. g. duh. svetniku Oberžanu za večkratno versko tolažbo, č. g' ravnatelju Gašpariču in pevskemu društvu >Maribor«, vsem 66. gg. duhovnikom za častno spremstvo, Kntehistinjum za pozornost v bolezni, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam na kakršenkoli način lajšali težke ure.
Žalujoči ost a IL
Zahvala
Vsem, M m nam oh telki bi nenadomestljivi Izgubi »aSe dobre mam«
Ivane Hočevar
izkazali ljubeznivo sočutje, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Prav
posebno zahvalo smo dolžni izreči gg. zdravnikoma dr. Vilku Špornu in dr Juliju Polcu, pre6. gg. župniku Viktorju Čadežu in patru Evstahiju Brlecu. ki sta našo drago mamo obiskovala in tolažila za časa njihove bolezni, prečastiti duhovščini za spremstvo, čč. sestram usmiljenkam, ki so jim zadrije dneve stale ob strani. Najlepšo zahvalo pa sprejmite vsi, ki ste naši mami poklonili v slovo toliko krasnih vcncev in šopkov in vsi, ki ste jih v tako obilnem številu spremili na mekinjsko pokopališče ter molili za pokoj njih duše.
Mekinje—Kamnik, dne 22. oktobra 1939.
Žalujoči sinovi in hčere.
Brez posebnega obvestil«.

Zaposlil nas Je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, očem in Bral, gospod
Ivan Čeme vuigo Možina
gostilničar In posestnik
dne 21. oktobra, po kratki bolezni, previden s tolažili rvele vere.
Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 23. oktobra 1939 ob pol 3. nri popoldne iz hiše žalosti, Vidovdanska c. 24, na pokopališče, kjer ga položimo v prerani grob k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 21. oktobra 1939,
Frančiška čeme, vdova Marovt, roj. Gram, soproga; inž. Ivan Marovt, sin; Ivanka čeme, sestra.
STALNO Jh
V	NA1NOVE75IH VZORCIH
V	N Al VEČ JI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NA7NIŽ7IH CENAH
NA1VEČ1A DOMAČA TR60V5KA HiJA V lUGOSLAVDl! VZORCI IN CENIK ZASTONJ
atrojno ■edarstvo
FRANC PIRC
Dravi je - Ljubljana
Kletni sodi. Bukovi sodi ta eksport sadnih sokov, barve m olja. Kadi za namakanje, spe-cijalne kadi ta mlekarne m kemično industrijo. IMPREONIRANJEsodov, Strokovna popravila. Nitke cene. r-> Točna in solidna postrežba.
Realiteta v Slovenjem Gradcu naprodaj
Zidana nadstropna hiša 18 X 20 m tlorisa, zidan pritličen bivši hlev 8 X 22 m tlorisa, zidana drvarnica, prostorna dvorišča, obsežen vrt; ves kompleks en kos, 7000 mf, meji ob treh ulicah, lega ravna; hišno poslopje čvrsto grajeno nalik dvorcem polpretekle dobe, toda znatnih investicij potrebno; primerno za zavode, pridobitna podjetja, za stanovanjsko hiso, udoben rodbinski dom; možnost prizidave in nadzidave izdatna; možnost parcelacije vrta za skupino vil; ugodna prilika naložbe zaskrbljenih valutnih rezerv; samo za kapitalno močne, energične reflektante; realiteta nezadolžena; kupnina celotno 'takoj plačljiva, sporazumno deloma potom hranilne vloge ali zamene. Ponudbe ustno lastniku notarju tam.

LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam. LJubljana, MikloSIfeVa cesta 6 t lastni palači obrestnje hranilne vloge
najugodneje.
Nove ln stare vloge ki se
v celoti vsak ias izplalllive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%;
Jože Oraiem, ml., Ljubljana-Moste, Ciglarjeva 22 a
zastopnik za Slovenijo MODERNE TRGOVINE PISARNIŠKIH STROJEV
J. GLAD-MERCEDES
ZAGREB
IflKOLIČEVA 14/ TELEFON 22414
MERCEDES
PRIMA, SUPERBA, SELECTA potni pisalni stroji MERCEDES
EXPRESS hi FAVORIT normalni pisalni stroji MERCEDES
ELEKTRA električni atrojt
POLEG TEGA VSE VRSTE RACUN"SKIH STROJEV
ZAHTEVAJTE PONUDBE IN BREZOBVEZNI OGLED STROJEV
Ncimpirccieiitl,
ki se poročite na Brezjah,
pridite se fotografirat ca spominsko sliko k
Foto )ug# Kranj
NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA
'»i1
HOHNEB
(generalno zastopstvo
SCHHEIDER
ZAGBEB. NIKOLIČEVA10
ZAHTEVAJTE BRESPtACM CENIK
Kupujemo Sipkov plod
s semenom, y dobro osušenem stanju. Pošljite takoj vzorec na Jugofarmacija d. d., Zagreb, Jukičeva ulica 12,
.VELEBir
otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55
Najnovejši do se-daj nevideni modeli za 19iSH v spe-cijalnt in največji trgovini otroSkih vozičkov. Prodaja 7,a gotovino. Prevoz in omoi se
ne ratana, — Cenik a nitkami biwplačno. Izrežite oglas zaradi naslova.
DOLENJSKE TOPLICE
Radio terma 38° C
Vri, ki trpite na revmatizmu vseh vrst nevralgijah, išiasu, posledicah zlomljenin, rekonvalescenti itd., obiščite že iz starega veka poznano kopališče, katero je povrnilo zgubljeno zdravje < že tisočerim bolnikom Znižane cene. Penzija z vso oskrbo in kopelji od 45'— do 65*— din. Zahtevajte prospekte,

Vse kar se v svetu dogaja, Vam naš radio predvaja
.RADIO NEDIATOR"
Tehnik i. BANJAI
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20
v najbolj razSirjenem dnevnika imajo
največji uspeli I
Zato oglašujte v „SLOVENCU"l
/£T7X Zahtevajte la Vaše žimniee la tapecirane pohištva
f-1 lC<ij)	i IM O samo t zaSčltno plombo	fŠtfpM
STERILIZIRANO '
«5 u m? J? higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115« O, ne digi, Je brez maščobe in fermentov, ker Je naSa tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih SuSmarskih obratov, ker je slabo ln nehigiensko izdelana, ni dezinfecirana, vpebuje ferraente in ima neprijeten duh. V njej
se zaredijo moli in mrčes. Prepričajte se pred naknpoml	Naše cene so najsolldnejie;
Zato zahtevajte samo žimo z zadčitno znamko
STERILIZIRANO
Arnold Fredericks:
13
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Rolene.
Deset dni je minilo, odkar je fant izginil. Dozdevalo se je, da je brezuspešno preiskovati kraj brez dokazov, ki so z zločinom v zvezi. Duvall pa se je vendar lotil dela, da z največjo pozornostjo preišče mesto, kjer je pestunja, po lastni izpovedi, sedela. Od koraka do koraka je preiskal trato in je pogledal tako rekoč vsako travico. To je trpelo nad pol ure in Stapleton ter dekle sta bila že utru jena od stanja in sta brez cilja hodila sem in tje.
'I ako tudi tega nista videla, ko je detektiv iz trave dvignil neki majhen predmet. Bila je na pol skažena cigareta, premočena in umazana, in je skoraj razpadala, vendar pa jo je držal skupaj ozek zlat ustnik.
Duvall je ta košček cigarete skrbno vtaknil v tobačnico, potem pa je vstal.
>1 u nimamo nobenega opravka več.< je dejal Stapletonu, in vsi trije so se vrnili k avtomobilu.
Po povratku je Stapleton peljal detektiva v knjižnico.
»G. Duvall, ali ste kaj izsledili?« je vprašal in se je trudil, da hi zakril svoj nemir.
»Mogoče, da sem našel nekaj. Možno je, da je to kaka sled. a nisem še gotov v stvari.«
»Kakega mnenja ste z ozirom na pripovedovanje te ženske?«
»Ni ji mogoče verovati.«
»Mislite torej, da je sodelovala pri stvari, da sta ona in oni lovski Valentin storilca?«
»Jaz imam tak vtis.«
»Na kaj zidate to mnenje, g. Duvall? Ne morem verjeti, da bi Mari Lanahan lagala, Jasi Valentina zelo sumim.«
»Prvič, g. Stapleton, na dejstvo samol Otro-
ka ni bilo mogoče odvesti, ne da bi ona vedela za to. Potem pa na neko malenkost; taka je n. pr. polurna zmota v pripovedovanju.«
»Žal, g. Duvall, toda ne morem verjeti, da imate prav. Valentin je sumljiv, to je gotovo... toda, ako Mari Lanahan ni govorila resnice, potem moram priznati, da ne poznam ljudi.«
»Sa j ste sami slišali, da je bila pretekli petek, oni dan, ko je zbolela, z Valentinom sku-paj.«
»Da, to je res.« Stapleton se je negotovo pogladil po čelu. »Tega v resnici ne morem razumeti.«
»Dovolite, da s pestunjo spregovorim par besed med štirim očmi, predno odidem«, je prosil Duvall.
»Izvolite,« je odvrnil bankir. »Pošljem vam
jo.«
Ko je Mari Lanahan vstopila, je šel detektiv proti njej in io je strogo pogledal.
»Ali je bil Alfonz Valentin oni dan z vami?« je vprašal.
»Ne!« je odločno odgovorilo dekle.
»Ali kadi Valentin cigarete z zlatim koncem?« je vprašal Duvall naglo.
Vtis, ki ga je napravilo vprašanje na dekle, je bil očividen. Omahnila je, ko da jo je detektiv udaril.
»On... sploh ne kadi« je dejala in lovila zrak. Obraz ji je od strahu pobledel.
»Ne lazite!«
»Sploh ne kadi«, je ponovilo dekle popolnoma mehanično in je sumljivo gledalo detektiva.
»Tnko. To zadostuje.«
Detektiv je šel iz sobe in je zapustil hišo.
Kmalu se je večerilo. Sel je preko pota, dokler je sumil, da ga iz hiše nikdo ne vidi; potem pa se po drugi strani vrnil do tistega mesta, da je stal nasproti ozkim železnim vra-' tom, ki so služila za vhod Stapletonovi služin-čadi. Skril se je za drevo in čakal.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji
Nekako čez pol ure je videl, da prihaja skozi vrata mlad človek. Duvall ga ie opazoval, ko je šel po potu, potem mu je sledil.
Zdelo se je, da se mladeniču ne mudi zelo; na oglu, kjer vodi Avenue v Camp Elysees, ga je Duvall francosko nagovoril:
»Prijatelj, ali hočete zaslužiti dvajset frankov?« ga je vprašal prijazno.
Fant ga je ironično pogledal.
»Gospod, kdo bi ne hotel tega?« je odvrnil.
»Naj vidim pismo, ki ga držite v'roki!«
Mladenič je kar ostrinel in naredil gib, ko da hoče pismo skriti v žep, potem pa je dejal:
»Gospod, tega ne morem storiti.«
Duvall je vzel naprej zlat, vreden dvajset frankov.
»Sinko, pismo moram dobiti. Ako ga daste izlepa, potem dobite dvajset frankov; sicer pa ga bom moral vzeti s silo«
Fant je preplašeno gledal detektiva, ko da hoče uteči. Duvall ga je zgrabil za vrat.
»Dajte sem pismo, ali pa pokličem redarja in vas dam aretirati.«
Nato je fnnt vrgel pismo na tla, pograbil dvajset frankov in zbežal.
Du val je pobral pismo. Naprej je vedel, da je naslovljeno na Alfonza Valentina. Domneval je, da Mari Lanahan najbrž opozarja zločinskega tovariša in sicer čim prej.
Na pismu je bil Valentinov naslov. Naposled tudi to kaže, dn je sokrivec. Detektiv je odprl pismo in prečital poročilo. To je bilo še bolj čudno, kaknr vse ono, kar je Duvall mogel dognati v tej zamotani zadevi:
»Uniči cigarete!«
To je bilo vse.
VI.
Alfonz Valentin je pristopil h Graciji in jo trdo zgrabil za roko.
»Pojdite z menoj!« je dejal in šel na ulico. Žena se je hotela v začetku ustavljati. Sa-
mo pokliče naj redarja, ki tam hodi — in ta mož bi bil aretiran. Lefevre je bil toliko previden in ji je dal potrebna pooblastila, tako da se je Gracija lahko kadar koli poslužila re-darske pomoči.
Sedaj pa se je premislila. Saj je hotela priti skupaj s tem Valentinom. Ker se je zadaj zgrabil za avto, je gotovo, da z razbojniki nima nič skupnega. A prav tega ni mogla spoznati, kaj ga briga vsa ta zadeva. Odločila se je torej, da gre z njim jn ga zasliši.
Nekaj minut sta šla in sta dospela do moževega stanovanja. Gracija ni mogla razumeti,
zakaj da je avto, v katerem so obstal v Boulevard St. Michelu, ne "da
jo prir
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
ipeljali,
--------------aleč od
hise, v kateri stanuje Valentin.
Ko sta prišla do hiše, Valentin ni odprl vrat s ključem, marveč je pozvonil. Odprla je žena, ki je Graciji že odpirala.
»To je tista ženska?« .	ie odgovorila hišna gospodinja, ki
jo je takoj spoznala. »Da, to je.«
»Dobro.«
Valentin je zaprl vrata in pokazal po? do
sobe. Gracija je šla za njim in je bila radovedna, kaj hoče ta mož.
»Zakaj ste me iskali dvakrat zadnja dva dni?« je vprašal Valentin brez vsakega prehoda, potem ko je prižgal luč in je skrbno zaprl vrata.
. Gracija je sklenila, da bo odkrito govorila.
»(-ospod Valentin, vprašati sem vas hotela marsikuj,« je odgovorila.
»Kako? Vi me po imenu poznate?«
».Seveda.«
Poznalo se mu je, da mu je to neprijetno.
™J hočete od mene?« je dejal Valentin.
»Najti hočem Stapletonovega otroka,« je odvrnila Gracija.
Na obrazu mladega moža je zaigral čuden smehl jaj.
^In ste zato ukradli cigarete?« je vprašal.
Urednik: Viktor Cenžil
LJUBLJANA
Nova župnijska dvorana pri Sv. Jakobu
Župnija sv. Jakoba se veselo prebuja. Te dni je dobila novo, lično dvorano, ki lx> danes slovesno blagoslovljena in izročena svojemu namenu.
Dvorana je zgrajena na cerkvenem svetu med župno cerkvijo in šentjakobsko dekliško šolo, v neposredni bližini kapele sv. Frančiška. Zamišljena ni kot velika, reprezentančna dvorana za prireditve v večjem obsegu; zato se po velikosti ne more kosati z večjimi ljubljanskimi dvoranami. Tudi razkošno ni opremljena; saj jo je zgradila ena najsiromašnejših ljubljanskih fara, ki so jo razmere časa iz nekdanjega središča potisnile na periferijo nove, velike Ljubljane. Vendar pa strokovnjaki, ki so si jo ogledali, pravijo, da je prav čedna, naravnost ljubka in da 1m> odlično služila svojemu nameu. V njej IkkIo našle svoj kotiček vse šentjakobske katoliške organizacije, ki so bile do sedaj tako rekoč brez strehe.
Poleg prave dvorane, ki dobiva svetlobo skozi dve stropni in pet stranskih oken, je še gledališki oder in manjša soba za seje ali za garderobo.
Oder je sicer majhen, toda sorazmerje dimenzij ustreza vsem potrebam. Opremljen je z dvojno garnituro zaves, ki teko po dvojnem tiru tračnic okoli in okoli odra. Primeren horicont omogoča vse možnosti različnih inscenerij. Tudi razsvetljava je pri vsej preprostosti smotrna. Predvideva se tudi inscenerija s projekcijami iz ozadja, ker je za majhen oder velika razbremenitev. Oder nima vrvišča in ne drugih posebnih tehničnih naprav, je pa zaradi svoje vsestranske porabnosti lahko vzor majhnega odra.
Župniji, ki se odlikuje po vzornem verskem življenju svojih faranov, je bila taka dvorana nad vse potrebna. Že dolgo vrsto let ni bilo v fari
primernega prostora, kjer bi se vršili izvencer-kveni sestanki Marijinih vrtcev in kongregacij ter prireditve drugih kulturnih in karitativnili organizacij.
Tej potrebi, ki se je zadnja leta vedno bolj živo občutila, je hotela odpomoči stavbna zadruga »Šentjakobski dom«, ki se je ustanovila že pred 10 leti. Kupila je na Prulah primerno stavbišče, da bi zgradila velik prosvetni doni; poleg doma bi bilo telovadišče in igrišče za mladino. Toda stroški za dom bi bili toliki, da bi jih siromašna župnija v sedanjih razmerah ne zmogla.
Da bi vseeno farne organizacije ne ostale še dalje brez strehe, se je pred božičem lanskega leta sestavil poseben odbor za zgraditev župnijske dvorane, ki naj bi se postavila na cerkvenem svetu, v središču župnije, tik cerkve sv. Jakoba. Zadruga »Šentjakobski dom« je akcijo z izdatnim darom podprla in tako vsaj delno uresničila svoj načrt. V župniji se je organiziralo smotrno zbiranje prispevkov po zanesljivih nabiralkah; odziv župljanov je bil tolik, da se je majnika lahko pričelo z delom.
Načrte je po zamisli zadruge ŠD izvršil arhitekt g. Mesar, vsa stavbna dela pa stavbenik g. Kale.
Fasada dvorane je v skladu s pročeljem žup-ne cerkve in se kaj lepo prilega okolici. Splošna sodba je, da se bo nova šentjakobska dvorana prav častno uvrstila v krog ljubljanskih prosvetnih lokalov. Želimo samo, da bi se v tej ljubki dvorani razmahnile tudi šentjakobske verske in prosvetne organizacije in se spustile v plemenito tekmo s sorodnimi ljubljanskimi organizacijami. Če se to zgodi, bo vredna žrtev, ki si jih je župnija z njo naložila.
Zasluženo cerkveno odlikovanje
Za duhovnega svetnika je imenoval g. knezoškof ljubljanski g. Ivana Žerjava, kateheta v Ljubljani in glavnega tajnika pripr. odbora za kongres Kristusa Kralja, K odlikovanju, ki je zasluženo s požrtvovalnim delom, iskreno čestitamo.
Ljubljanska filharmonija
Dne 16. t. m. je bil v prostorih opernega gledališča redni občni zbor Ljubljanske filharmonije, te za naše glasbeno-reproduktivno življenje vele-.važne kulturne ustanove.
Po uvodnih besedah g. predsednika Nika Štri-tofa je podal obširno, pregledno in skrbno sestavljeno poročilo o delovanju Filharmonije njen začasni tajnik g. Bajda. Filharmonija, ki jo sestavljajo člani opernega in radijskega orkestra ter nekaj glasbeni kov-amaterjev, je bila ustanovljena leta 1936 z namenom, da prireja v Ljubljani in večjih mestih Slovenije stalne simfonične koncerte in na ta način pripomore slovenski glasbeni kulturi do večjega razmaha, ter seznanja občinstvo s svetovnimi glasbenimi deli in s skladbami domačih skladateljev. Že takoj ob ustanovitvi se je Filharmonija obrnila v svrho skupnega sodelovanja na vse v poštev prihajajoče činitelje, žal, brez uspeha, tako da je bila v izvrševanju te visoke kulturne naloge navezana sama nase, ker se zastopniki poklicanih ustanov tozadevne ankete niti udeležili niso. V pretekli sezoni je Filharmonija priredila simfonični konesrt v Ljubljani in simfonični koncert na Vrhniki v proslavo Cankarja, ki sta oba zlasti v moralnem pogledu zelo dobro izpadla. Filharmonija je poleg tega še sodelovala pri drugih koncertih. V načrtu sta bila še dva koncerta, in sicer koncert francoske glasbe v marcu in angleške glasbe v maju t. 1. s francoskim in angleškim dirigentom kot gostom, ki sta pa morala, žal, oba odpasti in to ne po krivdi Filharmonije. Prvi koncert je moral odpasti zaradi nenadnega povišanja honorarnih zahtev francoskega dirigenta, ki je svoj honorarni zahtevek v zadnjem trenutku povišal za trikratni znesek prvotno določenega honorarja, česar pa Filharmonija pri avojih slabih financah žal ni zmogla, drugi koncert pa je odpadel po nasvetu bivšega ravnatelja opere, ki je zaradi turneje v Italijo odločno odsvetoval prireditev, češ da se v določenem terminu sploh ne bo mogel vršiti, dasi se je potem turneja vršila šele po za koncert določenem terminu, drugi razlog pa je bil tudi v osebi angleškega dirigenta samega, ki se zaradi precej zamotanega zu. nanje-političnega položaja ni upal na tako dolgo pot. Da je imela Filharmonija resen namen prirediti ta koncert, dokazuje tudi dejstvo, da je dala na svoje stroške že prepisati ves notni material, kar jo je veljalo nad 1000 din, dasi ji je bil isti prvotno brezplačno obljubljen. Ker je izostanek teh koncertov tedaj zelo neugodno vplival na našo javnost in sfe je Filharmoniji očitala malomarnost
celo po časopisju, so bili pač ti očitki iznešeni na napačen naslov. Poleg finančnih težkoč — v ilustracijo razmer, v katerih opravljajo njeni člani požrtvovalno in nesebično svojo nalogo, je ugotovili, da so bili honorarji posameznega člana pri prireditvi koncerta Arničevih skladb za naporno dveurno skušnjo po 2 dinl — se je morala Filharmonija boriti še z očitno nenaklonjenostjo bivšega ravnatelja opere, ki je baš v za koncert Filharmonije določenem terminu odredil največ opernih skušenj in določil še kako premiero, tako da je bilo Filharmoniji njeno delo skrajno otežkočepo. Od sedanjega ravnatelja si nadeja Filharmonija večje naklonjenosti in večjega razumevanja.
Blagajniško poročilo je bilo zelo kratko: blagajna je prazna, razen zneska 1000 din, ki ga je tik pred občnim zborom poklonil g. kapelnik Drago Sijanec — da bi našel obilo posnenialcev tudi ined drugimi našimi gospodarstveniki! Dolga ima Filharmonija okrog 16.000 din. V razumevanju visoke kulturne naloge, ki jo Filharmonija opravlja, je banska uprava nakazala subvencijo v znesku 10.000 din, s katero se bodo vsaj deloma krile obveznosti. Zanimiva je bila primerjava z belgrajsko Filharmonijo, ki dobiva od države letno subvencijo v znesku 150.000 din, ljubljanska pa nič.
Po dokaj razgibanih volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki sestoji iz članov opernega in radijskega orkestra z dosedanjim predsednikom g. kapelnikom Štritofom na čelu.
V bodoči sezoni ima Filharmonija v načrtu dva koncerta, prvega v novembru s solistom našim klavirskim virtuozom g. Trostom, drugega spomladi. Dasi pogledi v bodočnost niso preveč rožnati, upamo, da bo Filharmonija vztrajala ob intenzivnejšem sodelovanju vseh poklicanih kulturnih činiteljev in ob izdatnejši pomoči naše javnosti in oblastev na začrtani poti, tako da vendar enkrat pridemo do rednih — abonma koncertov, zakaj ne moremo si predstavljati glasbeno visoko kulturno stoječega naroda brez orkestralnih simfoničnih koncertov. V to svrho pa je potrebna naši Filharmoniji izdatnejša pomoč od zuuaj in notranja sloga.
*
1 Cvetje in sveče na grobovih, posebno ob Vseh svetih, izražajo na vseh ljubljanskih pokopališčih vedno globoko pieteto Ljubljančanov do umrlih. Toda praznični okras na grobovih izraža tudi prizadevanje nekaterih, kako bi se bolj izkazali pred manj premožnimi sloji in zato žrtvujejo prav velike vsote za razkošje, ki ga čez nekaj dni delavci pospravijo na kup smeti. Sama Ljubljana izda za razkošje na grobovih milijonsko vsoto, ki ne prinaša nobene trajne koristi, pač pa je bahaško razkošje velikokrat vzrok prav grenkim občutkom manj premožnih, ki si od ust pri-trgnjo denar za nekaj svečk in preprost venček. Zato je vrhovni socialni svet mesta Ljubljane že lani hotel omilili to nasprotje na grobovih, ki so v njih vsi enaki, in pričel zato vsesvetsko akcijo. Z večjo odkupnino od razkošja na grobovih lahko
vsakdo pokaže svojo dobro voljo, da hoče t vsemi
svojimi močmi počastiti svoje rajne, saj mu venci in svečo svesvelske akcije omogočajo, da z večjim številom vencev pokaže svojo veliko pieteto in hkrati tudi svoje dobro srce. lil ravno vdove ter sirote ob bednih grobovih svojih rednikov se bodo s hvaležnostjo ozirale proti grobovom, ki bodo bogato okrašeni z venci in svečami vsesvet-ske akcije, saj bodo reveži spoznali na teh gro-lx>vih tudi svoje dobrotnike. Tako bodo tudi srca premožnih napolnila blaga čustva zadovoljnosti, da so s dobrimi deli počastili svojo rajne na naj-plemenitejši način.
1 Danes oh 10 — in ne ob 11, kakor jc bilo včeraj napačno javljeno — bo maševal v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku misijonar Cenj;. Popoldne ob pol 4 pa bodo istotam slovesne vp-černice, ki jih lx> imel msgr. Ceng. Po večernicah bo darovanje za misijone.
I Obiščite danes kitajsko misijonsko razstavo v salezi janskem zavodu na Rakovniku! Večino razstavljenih predmetov je prispeval msgr. Ceng. Vstopnine ni, prostovoljni darovi za misijone, zlasti za kitajske pa se hvaležno sprejemajo.
1 Ljubljanski tretjeredniki imajo mesečni shod danes ob 4 popoldne pri sv. Frančišku v Šiški. Za vse obvezno.
1 Na Rožniku bodo danes popoldne ob treh pete litanije Matere božje. Ljudsko petje. Za primer slabega vremena, ne bo te pobožnosti.
1 Obvezen sestanek staršev priredc v četrtek 26. oktobra vse ljubljanske ljudske šole. Na tem sestanku šolski upravitelji pouče starše, kako se bo ravnalo z otroci v primeru nevarnosti zračnih napadov. Udeležba jc za vse matere, ki imajo otroke do 16 leta starosti, obvezna. šolam je strogo naročena kontrola udeležbe, da pridejo k pouku vse matere ali očetje brez izjeme. .Starši naj gredo v ono šolo, kjer imajo svoje otroke, a če imajo otroke po več šolah, naj se pouka udeleže v ljudski šoli svojega okraja.
1 Ženi Kovačeva je mlada bolgarska pianistka, ki deluje kot profesorica carske glasbene akademije v Sofiji. Posveča se' pa tudi koncertnemu življenju in je kot koncertna pianistka na izredno dobrem glasu v celi Bolgariji, pa tudi v Franciji, kjer pogostokrat nastopa na svojih koncertnih turnejah. Ljubljansko koncertno publiko opozarjamo na koncert odlične Bolgarke, ki bo v petek dne 27. t. m. ob 20. uri v mali Filh. dvorani. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Vse vožnje in prevoze le
z A-ZET kompasom
ki stane le 20 din.
A-ZET, Ljubljana, poštni predal 350
1 Navje v praznični obleki. Naš ganj zaslužnih je za praznike umrlih dobil posebno slovesno obleko in je dolga greda posejana z nad 5000 temnih mačeh, ki so v najlepšem cvetju. Okrasno drevje in grmovje žari v pisanih jesenskih barvah, ki se čudovito odražajo od belih poli in s temno modrim cvetjem tvorijo čudovito svečano harmonijo. O vseh svetih bodo vsi grobovi okrašeni s preprostimi venci in vse grede in poti obrobljene z belozelenimi svečami, da bo naš gaj zaslužnih v resnici lepo pokazal, kako dostojno Ljubljana časti svoje nesmrtnike. Že danes opozarjamo občinstvo na Navje, ki ,ianj pride 7. Vilharjeve c. Naši vzgojitelji bodo gotovo izkoristili lepo priliko, da mladino še pred snegom seznanijo z Navjem in z zaslugami slavnih mož, ki tam po. čivajo.
1 Vodstvo po V. razstavi kluba »Neodvisnih«
ima danes priznani akad. slikar prof. Ivan Vav-potič. Po tako vzorno urejeni in kvalitetni razstavi bo prav gotovo vodstvo dobrodošlo. Naj nihče torej vsaj v nedeljo ne zamudi obiskati razstave, ki je po sodbi mnogih najlioljša, kar jih jo bilo v zadnjih letih.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K, Soss, Mestni trg 18.
1 Združenje gledaliških igralcev priredi v začetku novembra v operi dobrodelno akademijo v korist obolelega glasbenika g. Marija Kogoja. Sodelovali bodo člani gledališča. Spored akademije in točen datum objavimo pozneje.
Dr. Grebene
•	zopet redno ordinira
1 Razpored zgradarine za leto 1939 je v
smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z
dne 8. 11. 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za me-
sto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-11. soba št. t"
V času od 23. do vštetega 30. oktobra 1939. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
1 Zanimivosti s trga. Sobotni trg je bil 6plošno dobro založen z vsemi potrebščinami. Veliko je bilo povpraševanje po zelenjavi, ki je ostala v glavnem, kar je čast našim Krakovčankam, Trnovčankam in drugim gojiteljem zelenjave in povrtnine, glede cen neizpremenjena. Na trgu so cene tudi sadju, ki ga je bilo v velikem izobilju, ostale neizpremenjcnc. Veliko je bilo kostanja, prav lepega in zdravega, iz okolice Sostrega in bližnjih naselij. Kostanj je bil po 2 din liter, drugače lepše vrste po 3 do 6 din kg. Paradižniki so se podražili za 1 do 2 din. Na prostoru pred semeniščem in stolnico je bilo včeraj na nekaj stojnicah precej gob. Malo je bilo jurčkov, ki so bili po 6 din merica; mnogo pa sivk, ki so bile po 1 din liter,
1 Borba za krompir. Zaradi slabe letine so letos cene krompirju mnogo višje, ko niti niso bile v najhujši gospodarski krizi od 1. 1929 naprej. Sv. Petra nasip, kamor vozijo kmetje iz vseh krajev krompir jeseni na prodaj, je bil včeraj skoraj popolnoma prazen. Ljudje, ki se hočejo preskrbeti s krompirjem, so že zgodaj čakali na voznike. Nikogar ni bilo. Mnogi so to tolmačili tako, da so se kmečki vozniki zamudili zaradi nočnih nalivov, kajti jasno je, da mora marsikateri kmet napreči voz že' pozno v noči, da prispe zjutraj pravočasno na trg. Na periferiji mesta ob glavnih prometnih žilah človek lahko opazuje, kako ljudje prestrezajo kmete in jim ponujajo visoke cene, to samo zato, da se preskrbe s krompirjem. Na krompirjev trg je bilo pozno po devetih pripeljanih do 5 voz krompirja, največ z Gorenjskega. Kmetje so trdo
ljubiiana je navduSeno sprejela najnovejši, v naravnih barvah (tehnicolor) Izdelani film najslavnejšega pevskega para na svetu! šlager najbajnejšega razkošja, film prekrasnega petja, pravljično lepih revij, muzike. humorja, ljube'.ni. razvedrila, elegantnih toalet —vse prikazano v naravnih barvah I
ZALJUBLJENCA
Ure predstav ob 10.30 (po znižanih cenah) ob 14-45, 17., 19. in 21-15 uri
IM
: Zanimanje za ta prekrasni film je ogromno — prlporoiamo Vam, da si vstopnice nabavite v pr odprodaji!
Zobni atelje
denllsl Ivan Radovan
se je preselil
f Knalilevo ulico 4/1.
držali cene krompirju, ki je bil po 1.25 din kg na debelo. Ob vozovih so se razvijale živahne debate. Neka ženska je dejala: »Ni vojna za človcikc žrtve, marveč samo za krompir.« Krompir, pripeljan v Ljubljano, je bil mahoma razprodan. Na drugi strani je bilo do 15 voz lepih zeljnatih glav, ki so bile sprva po 0.80, pozneje pa celo po 0.70 do 0.65 din kd. Zanimivo jc, da so se nekatere zadruge že poprej kot previdne gospodarice preskrbele z zalogami krompirja, ki ga sedaj prodajajo mnogo ceneje. V zadrugah pa tudi ljudje nc dobe zaželjenih količin krompirja. Upamo, da bo kmalu kriza prebrodena in da bo na trgu šc dovolj krompirja.
1 Pravice na orožne vaje poklicanih delavcev in nameščencev. Meslno poglavarstvo opozarja, da po določilih S 221 obrtnega zakona delojemalcu, ki je zaradi opravljanja vojaško vežbe zadržan od svoje službe, ne prestane službeno razmerje in mu ostane pravica do denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, ako je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo lelo dni in ča za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ker je možno, da bi nekateri delodajalci skušali obiti to zakonsko določilo, mestna občina opozarja vse vpoklicane obveznike, ki imajo pravico do te ugodnosti, nanjo in hkrati tudi vse njihove delodajalce, da izpolnijo svojo dolžnost. Županom je naročeno strogo izvajanje tega zakonskega določila in nadziranje v interesu socialno šibkejših slojev. Pripominja se, da velja spredaj označeno le za delojemalce po § 206 obrtnega zakona, torej za pomožno osebje, ki je zaposleno v obrtih (podjetjih) tega zakona in se bavi z rednim opravljanjem poverjene mu službe za te obrto (podjetja) kot glavnini poklicem. V smislu S 206 obrtnega zakona se smatrajo za pomožno osebje: učenci (vajenci), osebe, ki opravljajo pri obrtih (podjetjih) podrejene posle, pomočniki, rokodelski in tovarniški delavci in vse drugo osebe, ki se jim v obrtih (podjetjih) poverja opravljanje trgovinskih, rokodelskih ali drugih tehničnih služb.
1 Smola z zatvornico na špici. Komaj so za silo popravili podrto zatvornico na Špici in tako zaprli strugo Ljubljanice skozi mesto, je prišla druga nesreča. V noči od petka na sobolo je namreč našla voda novo pot in zopet vdrla v zaprlo strugo. Poročali smo že, da je ob zadnji povodnji sila vode hudo razkopala za zatvornico z močnim kamenjem tlakovano dno struge. Tik za zatvornico in za krili, ki so bila ob povodnji pokvarjena, je voda izkopala globoke jame, ki so segale globoko pod prejšnje dno struge. Te jame so prav zadnje dni zasipali. V noči pa je voda vdrla pod zasilno postavljeno zagatno steno in pod betonskim tefne-ijem zatvornice v skoraj suho strugo Ljubljanice. Izkopala si je nekakšno ribniško bližnjico in s leni zopet ustavila vsa dola pri graditvi nove zatvornice ob slari cukrarni. Prav tako je bil ves dosedanji trud, vložen v popravila zatvornice na špici, brezuspešen in bodo morali postaviti novo in še močnejšo zagatno steno. Kpr je voda tako obšla zatvornico, so v sobolo zjutraj odprli vso zatvornico, zalo, da bi voda hitreje odtekla in da hi se čimpreje mogli lotiti popravila stare zatvornice.
1 Proces Jankole. Mnogi ugibajo, kaj je z zadevo bankirja Mira Jankoleta. Kakor smo informirani, je preiskava končana in bo sestavljena precej obširna obtožnica. Glavno je^ ^abo.ta proces prinese! na dan mnoge in čedne zanTmivosti, l<ako so špekulanti manipulirali s hranilnimi knjižicami.
Dr. Janez Gantar, Radovljica
zopet redno ordinira
Prijatelju v spomin
Zvonovi zvonijo... otožno zvonijo; s svojim žalostnim donenjem daleč preko ravni, globeli in gričev naznanjajo: V tihem Starem trgu ob Kolpi počiva na mrtvaškem odru g. Ivan Butala.
Dragi prijatelj! Jesen roma po deželi, ovenelo in orumenelo listje se usipava na zemljo. Vsa narava naznanja neizogibno zimo, podolio smrti... Ti si obnemogel, ura življenja Tvojega je potekla. Ti počivaš na odru — mrtev.
Prijatelj si mi bil. .., da, prijatelj — hrast in skala, ki v vsakem viharju ne omaga..., prijatelj dolgo vrsto let, od prvega trenutka najinega srečanja do zadnjega utripa Tvojega srca.
Nepozaben trenutek najinega prvega srečanja... Bilo je na neki želenziški postaji. Ti na peronu, jaz v čakalnici... Oba sva hkrati prijela /.a kljuko istih vrat: Ti od zunaj, jaz od znotraj in jih odprla... Srečala sva se na istem pragu... Nehote, v trenutku sva se predstavila drug drugemu ... Trenutek prvega srečanja... TrenutPk začelja prijateljstva. Nadaljevala sva skupno^ pot: Ti s svojih opravkov domov, jaz na novo službeno mesto. Med potjo sva veliko govorila kakor davna znanca. Jaz v bojazni, kako bo na novom službenem mestu, o katerem so mi pravili: »da je Bogu za hrbtom«... »da je siromašen kraj«... »da so ljudje taki in takk... Ti si me pa tolažil: »Nekaj boš Ti priden, nekaj bodo ljudje, dalje bo pa po-mogal Bog, pa bo šlo!« In luko je bilo. Vztrajal sem nad 13 let.
Življenje je trpljenje... polno bojev in viharjev... Tebi niso prizanesli... Posebno veliko si jih imel... Tebe je zares življenje »kovalo«... A omagal nisi... Bil si hrast, ki ga ne upogne vihra.
Med velikimi viharji so posebno veliki trije, štirje prihrumeli nad Te... Dvakrat je skoraj »na lasu« obviselo Tvoje življenje ... Pogorela Ti je vsa domačija ... A vere v božjo pomoč nisi izgubil ... Kakor si znal po naukih sv. vere, katere si se celo svoje življenje zvesto oklepal, z uspehom tolažiti, lako si tudi sam v moči te svele vere živel... Vstal si zopet in si si opomogel, ko si zmaga! hude vihre.
šeie v Iretji, dolgi in mučni bolezni, so po-lekle ure Tvojpga življenja. Nisi bil slar... Kaj je 63 let?... To ni tako visoka starost... Tvoj oče jih je učakai veliko več... Blizu 90... Pa za Boga si bil dovolj star...
Hrast si bil ... S svojo zvesto spremljevalko v življenju si dal Bogu, narodu in državi devet zdravili, krepkih mladih. Da, devet hrastov in hra-stičev si zapustil, o katerih nihče na svetu danes ne inore po pravici reči, »da Ti bi pokrivali oči«. S pomočjo svoje zveste družice sta jih napojila la prepojila s pravim duhom sv. vere, krščanskega upanja in svole ljubezni, ki vse preveva... Taka bodo tudi oni znali kljubovati viharjem, ki jih je polno_ človeško življenje ... Bog je pogledal na la račun in je vidpl, da je sklenjen; zalo Te je poklical k sebi, da sam pri Njeni uživaš »velik plus« tega računa.
Dragi prijatelji Tvoje telesne ostanke položimo v neizprosno krilo matere zemlje, kjer sladko počivaj (io klica irombe angeia kficarja, ki no sklical vse k Vstajenju... Na svidenje nad zvezdami! ..	R. M«
fPF&š MARIBOR
Slavnostni občni zbor Slov. pevskega društva „Maribor"
V	petek zvečer je imelo Slovensko pevsko društvo »Maribor« svoj redni občni zbor, ki je pa v tem lelu bil izredno slovesen. V lepo okrašeni dvorani n:i Aleksandrovi cesti št. G se je zbralo celotno članstvo društva v svečani obleki. Na zbor je prišel zastopnik Ipavčeve župe gospod prof. Vasilij Mirk in je prinesel 34 članicam in članom Slovenskega pevskega društva »Maribor« 14 zlalili, 11 srebrnih in 9 bronastih kolajn Jugoslovanske pevske zveze. Predsednik »Maribora« g. dr. Juvan je v pozdravu poudaril, da se -Maribor« veseli, ker ima lako zvesto in v/,trajno članstvo, katerega je sedaj vrhovna pevska organizacija v državi tako odlikovala. »Maribor« je vršil in bo tudi v bodoče vršil svoje kulturno narodno poslanstvo tu na severni meji. Pozdravil je zastopnika Ipavčeve žtipe g. prof. Mirka, predsednika Prosvetne zveze g. dr. Josipa Hohnjeca in stolnega ter mestnega župnika Mihaela Umeka.
G. prof. Mirk je prinesel čestitke Ipavčeve župo Mariboru«, ki je gotovo danes v posesti največjega števila odlikovanj med raznimi pevskimi zbori Slovenije, saj je nad 50% članstva že doseglo po pravilih Jugoslovanske pevske zveze pravico do odlikovanja in jih je danes tudi prejelo. To odlikovanje je zasluženo, naj pa bo obenem tudi bodrilo za »Maribor« in tudi druga pevska društva k vztrajnemu delu! Nato je razdelil odlikovanja in častne diplome odlikovaneem.
V	imenu • odlikovancev se je zahvalil tajnik društva g. Hrastelj in poudarjal, da je danes bolj kot kdaj treba s pesmijo blažiti, da nas vojna ne zdivja, da je treba s pesmijo družiti, da nas čas ne razbije, da je treba s pesmijo obdržati vezi med slovanskimi narodi doma v državi in tudi z ostalimi v svetu. Zalo odlikovanje ne sme biti kot konec pevskega dela, pač pa knt začetek novega. še vztrajnejšega delal
Zbor je pod vodstvom g. Gašpnriča zapel oh začetku »Slovensko pesem in ob sklepu pa »O kresu« ter »Hej Slovenci«.
Po prvem slavnostnem delu se je vršil še redni občni zbor, pri katerem je bil izvoljen dosedanji odbor.
»Mariboru« tudi mi čestitamo In mu želimo, da hi njegovo delo tudi v bodoče delalo časi mestu Mariboru 1
Proslava 28. oktobra
ob 21 letnici osvobojenja Slovenije priredijo v soboto. dne 28. oktobra 1989 ob 8 zvečer, v dvorani Zadružne gospodarske banke mariborski Fantovski odseki in Dekliški krožki
svečano proslavo
s sledečim sporedom: državna himna; slavnostna lanfara; pozdrav; deklamacija; slovenske narodne; slavnostni govor (br. dr. Ciril Žebot); orlovska himna.
Na to proslavo, na kaleri se bomo spomnili svobode, ki smo si jo pred 21 leti po tisočletnem boju za vedno priborili, prijazno vabimo vso našo narodno javnost, posebej pa še prijatelje naše mladinske organizacije. Za člane Fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov pa je udeležba strogo obvezna. Vstopnine nit
MeddruStveni odbor Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov v Mariboru.
m Prve komisije, ki so zadnje dni pregledovale v smislu požarno-policijskega predpisa podstrešja hiš, so končale preglede. Opazilo se je, da je večji del prebivalstva sledil navodilom in je podstrešja izpraznil ter očistil. Ponekod pa so se še našli precejšnji nedostatki. Vsi ti hišni gospodarji se zadnjikrat opominjajo, da podstrešja svojih hiš brezpogojno izpraznijo in očistijo, Čez nekaj dni bo sledil ponovni komisijski pregled vseh podstrešij, ki dosedaj niso bila v redu. Proti V6em, ki se navodil ne bodo držali, se bo kazensko postopalo. S podstrešij se morajo odstraniti vsi premični gorljivi in lahko vnetljivi predmeti.
m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer v prostorih na Aleksandrovi cesti 6 redni sestanek s predavanjem dr. Josipa Jeraja. Obenem opozarjamo vse naše člane na telovadbo, ki jo bomo imeli redno vsak torek zvečer od 7 naprej v telovadnici Slomškove meščanske šole v Miklošičevi ulici. Prvi telovadni večer bo v torek, dne 24. oktobra.
m Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč za člane OUZD in njih svojce vrši danes zdravnik dr. Velkcr Hugon, Pobreška cesta 2.
m V počastitev spomina pokojne gospe Olge Balonove so darovali namesto venca za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju tvrdka Pinter in Lenard 300 din in dr Vrtovec 100 din.
m Dekletce pod avtomobilom. Na strmem klancu pod Prihovo je neki osebni avto podrl 15 letno Magdo Leskovar, ki se je peljala z očetom na kolesu. Dekletce je dobilo zelo nevarne poškodbe. Avtomobilist pa se za ponesrečenko ni zmenil, temveč je v svesti si svoije krivde, zdrvel po cesti naprej. Vendar si je oče dekletca zapomnil njegovo številko, tako da ga bo mogoče poklicati na odgovornost.
m S smolo se je opekel. V pivovarni Union se je obli! delavec Ciril Podlipnik iz Peker z vrelo smolo ter je dobil hude opekine. Reševalci 60 ga prepeljali v bolnišnico.
m Krznarstvo P. Semko, Tyrševa ulica 7, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
m Domačija v plamenih. V četrtek zvečer je divjal v Ključarovcih velik požar. Gorelo je pri posestniku Sagaju, kateremu so uničili plameni vse imetje. Zgorela ie stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, hlevi ter vse stranske gospodarske zgradbe. Uničeni so vsi pridelki, vsa oprema, stroji in orodje, le živino so rešili. Ogenj je bil verjetno podtaknjen, hud južni veter, ki je z vso močjo pihal, pa ga je bliskovito razširil na vse objekte. Skoda je ogromna ter še od daleč ni krita z zavarovalnino.
m Padavica ga je vrgla s kolesa. Na mostu se je pripetil v petek popoldne razburljiv prizor. Sredi največjega prometa je neki kolesar treščil s kolesa na pločnik ter obležal nezavesten. Ljudje so pomagali policijskemu stražniku spravili ponesrečenca na hodnik, potem pa so prišli reše-...1.1 1.: -- A.	, I; u Knlnlčn^n Ril i. U
VAiuii	'U ga	.	..............i» ~
Jožef Rcbernik iz Svečlne, ki boluje na padavici.
Dobil je napad padavice v trenutku, ko se je s kolesom peljal čez dravski most.
m Živinska kuga se spet pojavlja. V mariborski okolici se je spet pojavila slinavka in parkljevka, ki je že v preteklem letu povzročila živinorejcem toliko škode. V Limbušu je okužen en kmečki dvorec s to kugo. Podvzeti co koraki, da se bolezen ne bo širila v okolišu.
m Dve kolesi ukradeni. Izpred neke trgovine na Glavnem trgu je odpeljal tat kolo, last Josipa Dokla iz Nasipne ulice na Pobrežju; pred glavno pošto pa je bilo ukradeno kolo slikarja Konrada Scršena iz Selnice ob Dravi.
m Izbirčen tat. Pri zasebnicl Alojziji Rotzer na Koroški cesti 66 se je zglasil tal, ki ji je odnesel iz zaklenjene omare zlato moško uro, vredno 1500 din. Poleg ure pa je bila še v škatli zlata ženska verižica in zlata broša, vendar 6e tat teh predmetov ni dotaknil.
m Vlomi v kletne shrambe se sedaj preoej pogosto pojavljajo. Vlomilci so pač prenesli svoje posle s podstrešij, ki so zaradi strogih obastvenih ukrepov vsa očiščena in izpraznjena, v kletne shrambe. Včeraj 60 bili prijavljeni policiji kar 4 takšni vlomi. V Cvetlični ulici je vdrl vlomilec v kletne shrambe dr. Deva in dr, Kaca ter odnesel 30 kg jabolk, 10 kg hrušk in par čevljev. V Prešernovi ulici 30, je odnesel vlomilec iz dveh kletnih shramb za 400 din perila,
m Pravična kazen. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je obravnavala včeraj dopoldne večja afera zaradi odprave plodu. Zagovarjale 60 se tri osebe in sicer 43 letna za-6ebnica Ivana Topler iz Leš, ki je znana po okolici, da se peča s prepovedano odpravo plodu, dalje 25 letna Ana Podojsteršck, na kateri je izvršila prvoimenovana prepovedan po6eg in pa 23-lctni mizarski pomočnik Jožef Sterže iz Mušenika, ki je Podojstrškovo nagovoril, da se je podala k Toplcrjevi Sodbe so bile stroge, Ivana Topler je dobila 1 leto in 1 mesec robije ter 2 leti izgube častnih pravic; Ana Podojsteršck je obsojena na 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti, Jožef Slerže pa 14 dni zapora, pogojno za 2 leti.
m Specialista za tatvine nakoval. Tezenski orožniki so izsledili tatove, ki 60 kradli kovačem nakovala To sta brata Anton in Avgust Pak, ki sla ukradla dve nakovali na Teznem, eno pa na Pobrežju. Težak plen sta odpeljala vedno z vozičkom. Nakovala sta prodala potem v Mariboru in na Pohorju kovačem, komad po 200 din.
Gledališče
Nedelja, 22. okt. ob 20: »Neopravičena ura«.
Ponedeljek, 23. oktobra: Zaprto.
Torek, 24. oktobra ob 20: »Veriga«, Red B
Celje
e Stare cenel Zaradi velikanske zaloge zimskega blaga, prodajam vse zimsko blago po starih, nizkih cenah: sukno, hlačevino, barchente, zimsko perilo, jopice. Hubertus plašče za dečke od 165 din naprej; Hubcrtus plašče za velike od 240 din naprej. — Prešite odeje iz lastne tovarne najccnejel Vabljeni vsi! Tudi od daleč se vam izplača, ker je res poceni prodaja. — FRANC DOBOVIČNIK, Celje, Gosposka ulica 15.
c Za romanje k Mariji Hislrici preko. Zagreba in nazaj skozi Ptuj in Ptujsko goro, ki bo 28. iij 29, oktobra, je veliko zanimanje. Nekaj mest, i)? avtobusu je še prostih. Prijave sprejema kapucinski samostan v Celju.
c Prihodnja pevska vaja Celjskega zvona za mešani zbor bo jutri, v ponedeljek ob 8 v Domu. Vabljeni! Točno!
c Podporno društvo za uboge učence drž. realne gimnazije v Celju bo imelo občni zbor v čer trtek 26. oktobra ob 2 popoldne v gimnazijski zbornici.
c Občni zbor Glasbene matice v Celju bo v četrtek 20. oktobra ob 8^ zvečer v učilnici Glasbene matice z običajnim dnevnim redom.
c Zagrebški milropolit Dositej v Celju. Danes se je pripeljal v Celje iz Laškega zagrebški mitro-polit Dositej in prisostvoval ob 15 službi božji v pravoslavni cerkvi sv. Save.
c Današnji šport. Ob 3 popoldne se bosta srečala na Glaziji SK Celje in SK Olimp. Za to tekmo vlada med celjskimi športnimi krogi izredno zanimanje. Ob 2 popoldne bo na istem igrišču mladinska predtekma. Športniki, vabljeni! \ c Gostovanje mariborskega, Narodnega gledar litra v Celju. Narodno gledališče v Mariboru bo gostovalo v sredo, 25. oktobra ob 8 zvečer, v celjskem mestnem gledališču s Kreftovimi »Celjskimi grofk. Zanimanje za to prireditev je v Celju zelo veliko. Neabonenti naj si preskrbe vstopnice jutri in v torek v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
c Zborovanje mladine JRZ v Celju bo v nedeljo, dne 29. oktobra ob pol 9 dopoldne v Domu v Samostanski ulici. Na zborovanju bodo govorili gg. Mihelčič Alojzij, ravnatelj inž. Sodja Jože iz Ljubljane, Kranjc Marko iz Maribora in Smersu Rudolf iz Ljubljane.
c Rezervni oficirji! Fino sukno za uniforme na zalogi pri Franc Dobovičnik, Celje.
c Celjska mestna občina prenavlja Mestno zavetišče v Medlogu in razpisuje oddajo zidarskih, kleparskih in-pleskarskih del na objektih Mestnega zavetišča. Morebitna pojasnila in proračunski pripomočki se dobe pri mestnem poglavarstvu v sobi št. 42 med 10 in 11 uro. Ponudbe je vložili do 23. oktobra do 10 dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva.
c Celjski šahovski klub je pričel pod vod: stvom g. Latinoviča v prostorih hotela »Evropa«, I. nadstropje, svoj splošni turnir. Udeleženci dobijo lepe nagrade, naslov zmagovalca, ako dosežejo 50% vseh možnih točk, ter pravico igrati v ožjem glavnem turnirju za naslovo glavnega igralca in prvaka mesla Celja. Po odigranem drugem kolu so favoriti g. Kroflič, prof. Tavčar, Reichnian in dr. Čerin.
c Uršul in sejem v Celju je bil letos srednje dobro obiskan. Zjutraj je kazalo, da bo zaradi slabega vremena zelo slab obisk. Šele po 10, ko so se pripeljali v Celje Savlnjčani in drugi, je v mestu oživelo. Posebno zadovoljni so bili letos čevljarji, doČmv drugi niso prišli toliko na račun. Letos se je pripeljalo v Celje tudi več Gorenjk, ki so prodajale domače volnene izdelke in so imele še precej prometa.
c Rrezposrlnost v Celju parila. Po evidenci Javne borze delu v Celju je število brezposelnih padlo od 371 na 260. Od teh je 162 moških in 98 žensk. Delo dobe: 1 hlaper. 1 mizar, 1 krojaški pomočnik, 40 rudarjev :a I ranim pri Uiitki Po-iegi. 6 služkinj, 6 dekel, 10 kuharic, 1 natakarica in 1 hotelska kuharica.
c Tiraiba listja v parku bo danes ob 9 dopoldne. Kdor hoče kupiti listje, naj počaka pri brvi, kjer ho sestanek.
c Huda nesreča r rudniku Zahuknrca. Včeraj nb 3 zjutraj s'e je vsu!« v rudniku Žnbiikovčn plnil premoga na 32'ifim-gH delavcu Tratnika rrHnca in ga zasula. Nesrečnemu rudarju so priskočili na
pomol) njegovi tovariši in ga komaj reilll izpod
premoga. Tralnlku je zlomilo dvoje reber in hudo poškodovalo ledvice. Njegovo stanje je rasno,
c Blagoslovitev novega gasilskega prapora v
Ločici. Prostovoljna gasil, čela v Ločici je zadnja leta zelo napredovala. J'rlpravlla si je potrebno gasilsko orodje in si postavila, lep gasilski dom, katerega so blagoslovili lani. Letos' si je s pomočjo občanov in prijateljev gasilcev kupila nov, krasen prapor, ki je stal preko 7000 din. Ta prapor bodo v nedeljo, dne 29. oktobra slovesno blagoslovili. Praporu botruje kumica ga. dr. Hor-vatova iz« Vranskega, pokroviteljstvo pa je prevzel g. Alojzij Mihelčič iz Celja. To bo velik dogodek za Ločico, zato vabimo vse prijatelje gasilstva, da prisostvujejo v nedeljo tej slovesnosti, po tej pa se udeleže domače zabave in vinske trgatve, pri kaleri natn bo dajala veselje vranska godba.
c. V podružnici »Slovenca* v Celju dobite srečke loterije ZSD v Petrovčah.
Ptuj
Kino »Royal< Ptuj. Danes zadnjikrat nadvse zabavna komedija o diplomatih in njihovih lju-bavnih zadevah »AMOR V FRAKU«. — Dodatek: risani zabavni film in najnovejši tednik. — Pride: film v naravnih barvah »PIRATSKE NOC1«.
Ptujski KO je imel svoj 11. redni občni zbor ob veliki udeležbi članstva. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da je odsek v preteklem poslovnem letu mnogo delal, saj si je oskibel popolnoma novo telovadno orodje in druge potrebne stvari, kakor na primer lahkoatletsko orodje, kroje itd. V trajno last si je priboril tudi oba prehodna pokala ptujskega FO, ker jih je dobil trikrat zaporedoma. Tudi nk duhovnem polju je odsek mnogo delal. Pri volitvah je bil izvoljen z majhnimi izjemami dosedanji odbor: Kostanjcvec AL, predsednik, Maks Rubin, podpreds., Arnuš M., tajnik, Satler I., blagajnik, Voda Mirko, načelnik, Voda Konrad, vodja mladcev, Arnuš Martin, vodja naraščaja, Matjašič Franc, gospodar. Razsodišče: P. Malezic, A. Majhen in Fr. Gunžer; preglednika računov: Kos J. in Fr. IIab|anič. Za novega duhovnega vodjo je bil določen znani mladinski organizator in delavec p. Al. Horvat. Odboru, ki je bil od strani članstva z navdušenjem sprejet, želimo v novem poslovnem letu še mnogo več uspehov, kakor prejšnjemu!
Mestno poglaiarslvo v Ptuju razglaša, da je okrajni žitni odbor v Ptuju v smislu uredbe o določanju odkupnih cen pšenice, določil sledeče najnižje cene za letošnjo pšenico: 1. Za mlevsko blago od povprečno heklohtrske teže 75 kg in do 2% primesi, znaša cena 150 din za 100 kg. 2 Za prvovrstno In povsem čisto ler trijerno semensko pšenico znaša najnižja cena 200 din za 100 kg. —
0	tem se obveščajo predvsem trgovci z deželnimi pridelki, mlinarji in sploh prebivalstvo.
Nesreče. Vincenc Skaza, 40 letni posestnik iz Novenje vasi, je padel r voza tako, da je prišel pod kolesa. Pri tem je dobil zelo hude poškodbe po obrazu in vsem životu. — S kropom se je polila po životu Antonija Gabre, 41-letna žena vini-carja s Pavlovskega vrha, občina Svetinje. — Itic Skorc, 12-letni Vinlčarski sin s Sodinskega vrha občina Vel. Nedelja, je stroj v mlinu odtrgal tri prste.
fesalni snlon »MARA« — se je preselil na Tjršev (rg.
Trbovlje
Drevi ob šestih bo v fantovski sobi občni Fantovskega odseka — Trbovlje. Udeležba za redne člane obvezna, podporni člani vabljeni.
Svojce upoklicanih na orožne vaje opozarjamo, da se takoj zglasijo na občini, kjer jim bodo napravili
Srošnjo za podporo, ki je po zakonu predpisana, 'benem naj tisti, ki šele sedaj prosijo, a so v veliki potrebi, to razložijo, da občina potrdi in posreduje za podelitev podpore od dneva vpoklica in ne šele od dneva vložene prošnje, tako predpisuje zakon. Naši člani lahko dobe podrobna navodila tudi v tajništvu JRZ v Društvenem domu ob sredah popoldne in v nedeljo dopoldne.
Hrastnik
Poslovil se je od Hrastnika postajenačelnik g. Ruter Stanko in odšel na novo službeno me6to v Zidani most za železniškega kontrolorja, V nekaj letih službovanja v Hrastniku si je pridobil srca vseh Hrastničanov. Radi so ga imeli njegovi uslužbenci, ki jim je bil skrben in ljubezniv oče in žalujejo za njim Svojo družino je vzgojil v lepem krščanskem duhu, ker je tudi sam iskren in odločen katoličan. Ni se bal nikjer očitno pokazati svojega verskega prepričanja in je povsod kot zna-čajen mož branil pravice božje in Cerkve. Dasi nam je silno hudo za njim, pa mu privoščimo mesto, ki si ga je kot vesten uradnik in značajen mož zaslužil. Želimo mu na novem mestu obilo sreče.
Slovenj Gradec
Sestanek zaupnikov JRZ v Šoštanju. V četrtek, 19. t. m. ob 7 zvečer ie bil v Slomškovem domu v Šoštanju zelo dobro obiskan sestaneJi JRZ za občini Šoštanj in Topolšica. Nad 150 naših najboljših mož je prihitelo na sestanek ki ga je vodil podpredsednik okrajne JRZ g. Ivan Mele iz Topolšice. Bivši poslanec 1 euerschuh je podal izčrpno poročilo o naši zunanji m notranji politiki. Po poročilu g. poslanca se je oglasd k besedi še šmihelski župnik g. Pavel Gril, član banskega sveta g. Marko Novak pa je predlagal vdanosteio brzojavko našemu voditelju g. dr. Antonu K-oroscu, ki je b-.la z navdušenjem sprejeta. — Minuli ponedeljek zvečer pa je bil lepo obiskan sestanek za občino Slovenj Gradec v dvorani na Starem trgu. Na sestanku sta poročala g. Ivan Teuerschuh in predsednik okrajne MJRZ Matko Vostner
V zaslužen pokoj je stopil orož. naredtiik g. Jer-
1	-m t ' kl ,e, nad 13 let služil P" "as- Prej je pa služil lepo vrsto let v Mislinju, pred in med -no £
v Dravogradu. G. Žlebnik je bil dober orožnik, zato so se ga tukajšnji grešniki zelo bali. Želimo mu, da bi svo, zasluženi pokoj užival dolgo let zdrav in zadovoljen.
Trzin
Sadjarska podružnica v Trzinu priredi v nedeljo 22 oktobra sadni ogled v ljudski šoli, da ljudje spoznajo pomološka imena različnih sort svojega sadja Obenem se nudi obiskovalcem tudi prilika za nakup sadja. Popoldne ob 3 predava g. referent Kafol o sadnem izboru.
Kranj
Zlata poroka. Včeraj sta praznovala zlato poroko, združeno s sv. mašo v farni cerkvi, gospod Anton Skala-, upok. železničar, ln njegova
A"tonija roj. Metlika. Poročila sta se 1889 v Klancu pri. Trstu. G. Skalar je doma iz Kamne Gorice in je služboval od leta 1887 v različnih krajih, med drugim 18 let na postaji Her* pelje-Kozinf, in 12 let na poslaji OpČina pri Trstu. V Kranji: živi s svojo družino pri hčeri Justini ppr. Jakofčič. že 15 let. Ob lepem jubileju jiina prisrčno čestitamo! ' Kino šmartinski dom. Danes le na sporedu veietiun »Beli jorgovan«. Predstave ob pol' 11, 8, 5, 7 in 8. V ponedeljek ob pol 9 zvečer
Prečna
V četrtek srno spremili na pokopališče v Prečno železniškega čuvaja Ivana Finka, ki ga je ob
pregledu proge blizu čuvajnice lokomotiva trčila v glavo, da je bil takoj mrtev. Otroka, ki sta šla .iz mlina, sla K« ge videla. Ker ga le ni bilo v hišo, gresta pogledat irr sla ^a našla mrtvega. Pokojni zapušča ženo in sedem otrok. Bil je dobrosrčen mož in zaveden član JRZ. Na zadnji poti so ga v zelo velikem številu spremili tovariši železničarji, pa tudi vaščani in prijatelji ter šolarji — tovariši osirotelih otrok in zastopniki Prosvetnega društva, FO in DK. Ko se je pogrebni sprevod pomikal ob
progi, je ravno prlvozil mimo vlak, pretresljivo je tulila sirena lokomotive, ki ga je trčila. Ob grobu se je železniški uradnik g. Kovaržik poslovil od rajnega ln obljubil pazljivo skrb za vdovo in otroke. Naj bo pokojnemu Bog milostljivl
Mekinje
Prosvetno društvo v Mekinjah je lani v »voji dvorani prenovilo električno razsvetljavo; letoe pa je istotam položilo nov ladijski tlak ter je dalo vso dvorano okusno na novo preslikati, tako da na-pravlja sedaj prav prijeten vtis. V tej docela prenovljeni dvorani bo pričelo društvo danes zimsko sezono z Jurčič-Česnikovo narodno petdejansko igro »Domen«, Začetek ob pol 4 popoldne.
Grof Ladislav Szapary umrl
Iz Murske Sobote poročajo: Na Dunaju je » starosti 76 let umrl grof Ladislav Šzapary, največji nekdanji prekmurski velikaš, bivši guverner svobodnega mesta Reke in poslanik v Londonu. Umrl je 12. t. m, pokopali so ga pa 16. t. m. v Ilotzendorfu pri Dunaju. Smrtno obvestilo pravi, da je tam pokopan samo začasno, kar daje slutiti, da je morda v svoji oporoki želel biti pokopan v rodbinski grobnici Szaparyjev v Murski Soboti. S smrtjo starega grofa je izumrla prekmurska veja Szaparyjeve rodbine, ki je vse od protireformacije naprej tesno zvezana z razvojem Murske Sobote. Grof Szapary ni zapustil nobenega potomca, edina dedinja pa je pohčerjenka Maritta, seveda poleg vdove Irene Ungnad pl. Weissen-wolf, s katero se je poročil pred 30 leti. Szaparyji so se naselili v Murski Soboti v dobi protireformacije, ki so jo tako strogo izvajali, da na njihovih posestvih izginila vsaka sled luteranstva. Imeli so vse do prevrata ogromna posestva v okolici Murske Sobote, ki so bila po agrarni reformi razdeljena. Szaparyjev grad v Murski Soboti pa je odkupila soboška občina za 2 milij. 150.000 din. V njem je danes nastanjeno okrožno sodišče, občina in
razni uradi, stari zimski vrt pa je preurejen celo v kino. Tako je s smrtjo starega grofa izginila zadnja sled gospodstva Szapary,jev v Prek. murju, zadnji gospodar starega gradu, ki je bil zgrajen v obrambo proti turškim napadom, pa bo morda našel počitek v rodbinski grobnici na pokopališču. Grof Ladislav Szapary je bil tudi pa-tron soboške katoliške cerkve in je prispeval k gradnji nove cerkve tik pred vojno 100.000 zlatih kron. v kripti cerkve je pokopanih 6 Szaparyjev, na pokopališču, v kapelici, pa štirje. Po pomoti so časopisi že pred tremi leti javili vest o smrti starega grofa, ki pa se je izkazala kot neresnična. Naj v miru počiva!
po> cbižavi
SOM

Junaško dejanje dveh mornariških častnikov.
Mornariška častnika Branko Brakuš in Franjo Mo-dic 6ta 6e v sredo zvečer sprehajala ob Donavi v bližini zemunskega kolodvora. Naenkrat sta zaslišala iz vode obupne klice na pomoč. Kakih 50 metrov proč^ od brega 6ta opazila žensko, ki 6e je z zadnjimi silami borila z valovi. Brez pomisleka sta častnika skočila v vodo in zaplavala proti potapljajoči 6e ženski. Preden sta prispela do nje, pa je ženska že izginila pod vodo. Častnikoma pa se je kljub temu posrečilo, da sta jo našla in jo zavlekla na breg. Nato sta poklicala reševalce, ki so žensko odpejali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je to neka 24 letna gospa, ki 6e je pred mesecem ločila od moža. Ženska je V obupu nad svojim strtim življenjem skočila v Donavo.
Čevljarsko delavnico', ki je dolga samo dva metra, široka pa en meter, ima 85 letni čevljar Pet er Petrovič v Dubrovniku. 2e leta 1906 je začel delati v tej delavnici, ki je dosti manjša kakor jetniška celica. Starca pozna ves Dubrovnik in vsak, kdor gre mimo njegove delavnice, mu za-kliče Jjrijazno besedo v pozdrav. Staremu Petroviču sicer ne bi bilo treba več delati, ker ga otroci dovolj podpirajo, toda delo v njegovem poklicu se mu je tako priljubilo, da ga še v tej vjsoki starosti noče odložiti. Zlasti pa mu je všeč njegova majhna delavnica, v kateri se izvrstno počuti.
*	Tragičen zaklj'uček svatovskega sprevoda. V
vasi Urvič pri Tetovem v Srbiji se je v četrtek dopoldne razvil lep 6vatovski sprevod, ki se je napotil v sosednjo vas Jelovljan, da bi odondot pripeljal nevesto, ki je svate pričakovala v hiši svojih očetov. Po starem običaju so svatje na konjih, ki so spremljali ženina, streljali s pištolami v zrak Tudi kmet Nasub Odakovič je potegnil izza pasu pištolo, da bi streljal z njo. Toda pištola se je prezgodaj sprožila in krogla je zadela niegovega brata Ismaila, ki je jezdil pred njim, v hrbet. Ismail je padel s konja in v nekaj minutah izdihnil Ko je Nasub videl, kaj se je zgodilo, ei je hotel pognati kroglo v glavo, vendar so mu tovariši to preprečili, V hipu je bilo konec svatovskega razpoloženja. Svatovski sprevod se je vrnil v domačo vas, s seboj pa so namesto neveste pripeljali mrtvega Ismaila.
*	Smrtna obsodba v Karlovcu. V Karlovcu je bila v četrtek proglašena prva smrtna obsodba, odkar posluje tam okrožno sodišče. Na smrt na vešalih je bil obsojen Lazo Eremija, ki je na nagovor Sime Djekoviča zažgal Djakovičevo hišo, v kateri sta zgoreli Djakovičeva žena in služkinja. Ojakovič je Eremijo nagovoril k zločinu zaradi tega, da bi prišel do zavarovalnine 110000 din, s ™ i® lla ?avar°vana hiša, in posmrtnine din /3.UU0 din, na katero je bila zavarovana njegova žena. Sodišče ,e obsodilo Lazo Eremija na smrt, Sinm Djakoviča pa na dosmrtno ječo.
t, »i, PoliIi<Sen «m?f ▼ Kosunfi. V Kosunji v pa-kraškem okraju ,e bil te dni zahrbtno napaden in umorjen kmet Peter Vrtar, predsednik krajevne fr?1ZaC1'a HSS in poveljnik oddelka Seljačke zasute v Spanovicl Vrtar se je vračal domov z orožnih vaj, pa »o ga v Kosunji iz zasede napadli neznanci ter mu s koli razbili lobanjo. Prepeljali
?°„ i .'-i olniSnic°' kjer pa je v nekaj urah podlegel težkim poškodbam Zločin je zbudil med
nrphival.ltmn. -:!__ ...
»M t i ".	uKorcenje. z.agreDSKa banska
oblast je poslala v Koeunje posebnega uradnik«, K« bo na kraju samem preiskal zločin