PoStnina pavšaSirana
I DELAVEC
•A
Političen list.
Naročnina znaša: C do6tavl|an|em na dom ali po pošti K 10’— mesečno. četrtletno K 30—. / Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24.
Leto III. Maribor, torek 3. avgusta 1920. St. 170.		
Zločin nad našo slovensko Koroško.
tfesnič ponovno poverjen s sestavo nove vlade. — Rusko-poljska vojna: Popolen poljski pora?.
Dovolj!
\j svoji hlapčevski pohlevnosti in poslušnosti prenaša naša vlada mirno vdarec za vdarcem, ki ga ji zadajejo »zavezniki« in »prijatelji«, združeni pod firmo antante. Po porazu centralnih držav leta 1918 se je trdilo da je tudi našo državo smatrati za zmagovalko in ne za premaganko, toda način postopanja, katerega se je posluževala ta an tanta tekom mirovnih pogajanj napram nam, kaže več nego jasno, da je bila to, kakor toliko drugih stvari, ki smo jih čuli od te strani/samo ostudna laž, katere namen je bil pridobiti si našo naklonjenost. Kajti v praksi se je vedno postopalo in se še vedno po stopa z nami slabše nego s premaganci.
Pred forumom antante najdejo več ume vanja in zaščite vsi oni, ki so se proglasili 2a premagance, kakor pa mi. Želje Avstrije, Madžarske, Bolgarske, Turčije in^ Nemčije se prej upoštevajo nego naše. Istotako pa so te države in njihove vlade priznale že vse antantne države, dočim naše države in vlade ena izmed antantnih držav, teh naših »za veznic« in »prijateljic« niti priznala ni ter je sploh noče priznati. O drugih nam sovražnih
in nasprotnih činih vlad, kakor tudi posameznih misij antante smo pisali že v včerajšnjem uvodniku obširnejše, zato se hočemo omejiti danes samo na najnovejše nasilje.
.Komaj teden dni je poteklo, kar smo avno protestirali proti brezvestnim in zahrbtnim nakanam — odpraviti demarkacijsko črto med obema glasovalnima conama na Koroškem. Takrat smo bili še vsi trdno prepričani, da si bo ona antanta po našem protestu premislila, zadati nam nov tako nesramen udarec. Še bolj pa smo bili prepričani, da bo naša vlada znala čuvati naše interese ter da bo na podlagi naše v pogodbi v St. Germainu podpisane pravice znala to preprečiti. Toda naše nade so bile sedaj prevarane. Našega protesta ni čula antanta *— in kar je še bolj žalostno — ni ga čula niti naša vlada v Beogradu. Gospodje, ki drve čez drn in strn za antanto in ki hlapčevsko ponižno nastavljajo hrbet njenim udarcem se hočejo, kakor nam poročajo zadnje vesti, udati tudi temu najnovejšemu udarcu.
Iz delovanja antante je po najnovejših dejanjih jasno razviden njen namen, ki ga hoče preko nje spraviti do veljave Italija. Ker se zadajajo skoro vsi udarci proti naši
Mahničeva obnovitev v Kristu.
Škofu dr. Antonu Mahniču moramo biti hvaležni vsi, ki smo ta čas oi lovskega dirndaja trdili, da ves ta —• podčrtamo — dim da nima nič opraviti z jugoslovanstvom, marveč, da je izrecno le prva poskusna mobilizacija črne internacijonale in da kot taka nosi v sebi in na sebi edino le značaj ne katoličanstva, ne vete, ampak mednarodnega klerikalizma. Mahnič je namreč po sobotnem „Slovencu" poslal — on sam pravi — katoliškemu" in ne jugoslo-venskemu dijaštvu, zbranemu v Mariboru obširno pismo, iz katerega posnamemo za zapeljano slovensko klerikalno mladino za nas druge važne odstavke: „ Temelj našega gibanja je katoliška vera z vsemi onimi kulturnimi močmi, ki jih ima v sebi". Tudi Vaše dijaško gibanje temelji na katoličanstvu . . . Vsakakor mora ostati nedotaknjen katoliški značaj vašega katoliškega dijaškega gibanja in vseh njegovih edinic ... Eno pa posebno želim: da bo v vas vedno živ in svež duh verskega življenja.. Pristopajte predragi moji, posebno često k miz: Gospodovi.. .*
Mahnič nadalje sicer „z veseljem opazuje", da se delo v katol. dijaških organizacijah in akademskih društvih razvija po potrebah časa'
državi le na eno samo mesto, na ozemlje, kjer prebivamo mi, Slovenci, je jasno, da njihov namen ni le okrasti nas za nekaj km* zemlje, ampak da je njihov namen mnogo dalekosežnejši: Razbiti hočejo naše edinstvo! Zasejati hočejo v slovenski del našega naroda odpor proti beograjski vladi. In beograjska vlada podpira očividno ta sovražni namen s tem, da se ne ozira na naše, ampak na njihove želje. Ali se vrši vse to ve-doma in namenoma, ali nevedoma in ne namenoma, tega danes še ne moremo reči. Vsekakor pa tudi prvo ni povsem izključeno, ker pomisliti moramo, da sede na vladi oni gospodje, ki jim Jugoslavija v sedanji obliki ni po volji, gg. srbski radikalci. V kakšni zvezi stoje ž njimi naši klerikalci še ne moremo jasno povedati, slutimo pa vendarle precej.
Ta igra je skrajno nevarna — in biti ji mora konec takoj. Dovolj je igranja z našo edinostjo, dovolj igranja z obstojem naše mlade države. Inicijatorjem teh rovarenj, pa naj bodo zunaj ali pa znotraj naših meja, se mora odločno in neupogliivo zaklicati: niti korak dalje!
Vprašanje demarkacijske črte in varstva
ter odobrava da se katoliška mladina posvečuje tudi „plemeniti zabavi; petju, glasbi, pa tudi športu in gimnastiki", kajti „dobro je, da nudijo vaša društva katoliškemu dijaku vse." „Za sedaj* Mahnič »posebno priporoča" da se proučuje in širi ideja orlovstva. Toda stari Jezuit sluti, da vleče našo mladino v armado črne tnternacijonale edino le zabava in da si ravno z zabavo na katoliški podlagi kujejo nevarno orožje sami proti sebi. Mahnič namreč svari: „Za eno vas pa posebno prosim: Ne pozabite. da so vse te stvari samo sredstvo za dosego našega glavnega namena: obnoviti vse V Kristu." In da na primer orlovstvo nima nikakšnega res samo zase idejnega, narodnega in telovadnega značaja, to Mahnič iz' rečno naglaša ko pravi:	„Vaše	katoliško di-
jaško gibanje ne sme biti nikakor literarno, glasbeno ali športno udru ž e n j e...“ Ste slišali vi »jugoslovenski Orli“, kaj zahteva od Vas tisti Mahnič, ki je pred leti
v; „Katol. Obzorniku" pr okli n j al vsako narodnost kot poganstvo? Mahnič — sam nam je torej javno potrdil, kar mi ves čas trdimo: »Orli", vi niste ne telovadna, še mani pa narodna organizacija, marveč zgolj za ta čas slučajno pripravno sredstvo, orodje slepo orodje v roki brezdomovinske, protijugoajo-
venske — in kakor vam bomo še ob priliki dokazali, tudi brezverske črne internacijonale, katere edino pravi namen je, vzpostaviti posvetno nadoblast našemu največjemu sovražniku Italijanu — papežu 1
Da, Orli, in ti katoliško dijaštvO in vi vsi, ki ste udruženi v tem modernem katoliškem gibanju, vi vsi ste samo sredstvo, samo slepo orodje v rokah tistih, ki stremijo za tem ciljem in ki so skozi skoro 2000 letno dobo uvideli,, da s samo vero, katero so pokopali, ne pridejo do cilja in so se za to »duhu časa primerno** zatekli v zadnjem brezupu k zabavi in športu, torej k sredstvama, ki sama na sebi zanikujeta vero. Kajti vi, katoliški ljudje božji, pokažite nam le eno mesto v sv. pismu ali v Jezusovih naukih, kjer stoji zapisano, da sta zabava in šport primerno sredstvo za izveličanje... in to mora biti vendar vaš konečni cilj preko vseh drugih katoliških ciljev. Da niste otroci tega sveta, da ne sme biti vaš cilj ne zabava, ne telovadba, ne kultura in tudi ne narodnost, na to Vas opozarja Mahnič sam, ko pravi: „Da ste od tega sveta, bi Vas svet hvalil; a ako ste od Boga, vas mora svet sovražiti in preganjati*'. — No vidite! Čemu potem kot opice kradete kroj od otrok tega sveta, (čemu jih je isti Bog ustvaril, to uganko naj vam Mahnič reši),
naše Koroške bomo sami rešili, brez Beo-[ imajo nove zgradbe tudi privilegij, da ne j 6000 K in raznimi drugimi lepimi stvarmi, grada in preko Beograda. Mi se ne umak-i morejo biti niti predmet rekvizicije, niti se Na obljubljeno nagrado niti ne reflektiramo, nemo, branili bomo našo posest. In kakor J ne more pri njih določiti vnaprej najemnine, i1™ stor'mo uslugo popolnoma brez čujemo se je že javil slovenski D’ Annunzio, ki bo prevzel obrambo v svoje roke. Za njim
oziru in nihče jim ne more kratiti te pra vice
Na ta način predstavljajo nove hiše go
pa bo stal ves naš narod kakor en mož in ne bo odnehal prej, nego bo dobljena zmaga.
Prvi korak za pravilno rešitev stanovanjskega vprašanja.
nc mure pri ujm uuiuliu vnaprej najemnine.
Lastniki lakih zgradb imajo neomejeno pra- p a £ y 0r]ovih krojih »leo svobodnega ^razpolaganja v vsakem se je da je bil0 med 0r„ „ kroiih ,u(1| vej
kaplanov, katerim iz srca privoščimo vse vžitke- takega prelevljenja.	A
Več Orlovih peres se je našlo vsako spodarska dobra, katera dajejo vse pogoje iutro te blagoslovljene dni v mestnem parku, rentabilitete ter je upanje opravičeno, da se (Najbrže so se tam vršile »proste vaje«.)
bo kapital bolj plasiral v smeri graditve! ?fvta /ezdeca smo ri^li še kot dodatek k
: nasi Statisti ki o nedeljska internacionalni kato-
j novih stavb. B;lo js povsem nemogoče, ns-jtoliški maskeradi. Torej ne 80, ie/.decev je bilo ravnost	absurdno,	pričakovati	močnejšega	82;	ta dva sta se namreč zadej	zgubila in	ka-
poleta v	produkciji	novih	stanovanj,	ako	bi: kor	rečeno, našla.
lastniki novih stanovanj ne imeli svobodnega V^rižniški urad, gostilne in kavarne, razpolaganja.	Od več strani smo te	dni prejeli pritožbe
Minister za	socljalno politiko	je	pravilno Slede cen po gostilnah	in kavarnah in vprašanja zakai se venzniški urad	doslej m prav?
nič	b igal.ravnc tukaj, ko bi	bilo bolj	po-
trebno, kakor da se celo poslovanje osredotoči samo na živilski trg in trgovce s sladkorjem. Različne cene po raznih gostilnah za eno in isto jed in dejstvo da so se cene v
, . ,	....	.	.	..	.	,	, .	,	,	.	..	,	,	listi gostilni'(n. pr. Narodni dom).od zime ko
še tako	nujni	pri	reševanju težke	stanovanjske	ter da se bo	na ta način odstranilo	resno i je bji na|{Up najdražji,	za 50 odstotkov zvi-
Ikrize,	ne	pomenjajo	niti	edine	niti	najboljše • nevarnost stanovanjske krize.	j šale, je najboljši dokaz, da tu ne.kai ni v redu.
Minister za socijalno politiko gospod dr. Kukovec je pokazal posebno agilnost v reševanju stanovanjskega vprašanja; podvzel je vspešne mere, ba se omogoči kar najhitrejša produkcija novih stanovanj vseh vrst- ’
Minister za socijalno politiko ni mišljenja, da;razumel cel ta problem in mu radi tega preše je v tej zadevi potreba postaviti na sta-’ bivatstvo mnogo dolguje. Upajmo, da bo v lišče izključne ureditve razmerja med stano ; svojih nadal.nih akcijah na polju reševanja vanjskimi najemniki in lastniki hiš. In jvsi j perečega stanovanjskega vprašanja našel koraki v tej smeri, pa naj bi bili momeritano j razumevanje in podporo merodajnih faktoijav.
rešitve zadevnega vprašanja, kar je že povedano v motivaciji stanovanjske uredbe z dne 29. maja. Ves čas vojne je na eni strani zidanje hiš popolnoma prenehalo, na drugi strani pa je spremljal to dejstvo drugi specifično vojni pojav, da je namreč prebivalstvo1 vseh mest zelo hitro naraščalo. Kot naravna posledica tega stanja pojavlja se stanovanjska kriza, ki je danes največja v Beogradu radi sistematičnega razrušenja tega mesta za časa vojne. Vsled tega je potrebno pri rešitvi stanovanjske krize pred vsem odstraniti vzroke, vsled katerih je nastala.
| ;Ozlrajoč se na vse to ter vpoštevajoč vse težkoče, katere ovirajo produkcijo stanovanj posebno pri dandanašnjem pomanjkanju kredita in materijala, je minister za socijalno politiko napravil vse mogoče olajšave za zgradbo novih stanovanj, da bi se kriza čimpreje odstranila, ter da bi bila državna intervencija v vprašanjih ureditve razmerja med najemniki in lastniki popolnoma brezpredmetna.
Uredba z dne 29. maja in uredba o pospeševanju produkcije novih stanovanj z dna 23. julija imajo isto tendenco: čim večjo pdm-nožitev zdravih in udobnih stanovanj. Poleg beneficija v pogledu osvoboditve od davka
Dnevne* vesti.
Sedaj ko je vendar doba sočivja in zelenjave in je padla cena moki in jajcani si drzne n. pr. hotel Meran računati porcijo krompirja Vladni komisar ponižuje regenta. Te J3° 5 ^ m°čnatc> jed, ki je drugod r>o 5 K dni smo imeli vsi priiiko se na lastne oči UaT .°*K’ £	-J?™
prepričati, kako je dr. Leskovar 'kot vladni z™a",Š?l T21	ftJLnTnrl
komisar pred vsem svetom ocen i osebo re- °	nni	teta
genta za manj vredno kakor orlovsko kome- 1 nfiL to io	in	ip	nn-
diio Klerikalci sami so sp iaunn bahali da danes, ko js mleka dovolj in je kava.p S1 Kil	™in c ni n h lovico cenena kot je bila še spomladi, se od
je bil okras magist. ata, slavoloka m sploh gogtov zahteva za belo kavo ista cena kakor
" v času ko res ni bilo mleka in jfe bila zrnata
ne
ves okras, ki ga je vladni komisar
ueFn0,na ^?U;/aCu,n 7T pr^'‘r^*	kava res ®e ia^° dra2a- In potem, ali je to,
ski tab°r, očivjdno lepši nego oni za regen- ge danes g0Sf0m ponuja, res le še senca
bel? M smo io imeli še v
pred Orlovskim dirindajem. Ne, človek, ki ie
i7?p1 i7 šolp narodneoa i7daiirp dr Sn^tpr- ^ P kavarnah pod firmo bele , je k ’z~e I? i \ l	•	■	!	večjem nekdanji »kapucin«, bela kava to m
siča, ciovek, ki i loti mojemu kolegi zag> vas;a >n ge tudi servjra v skodelicah za »kapucin«, od cerkvene ooiasti suspendiranega in od red[<0 |<je jn kdaj v za be[0 j<av0 predoisa-posvetne oblasti not izdajico	iz Koroškega	^	ajj	suodelicah. Sploh je skrajni
izgnanega župnika, tak leve.. pride k večjem ^ da sg nage 0tjrtn0 nadzorovalne oblasti lahko po milosti dra. Breica na mesto ge- p0brjgajo, da se napravi red po gostilnah in renta v Maribor toda prevzv.šene osebe £avarsnah’tako glede cen in kvalitete blaga, kralieviča pravih Jugoslovenov	ne more po-	_	pripomniti	ie treba, da so kavarne	v Za-
nižati. Da 3e dr Leskovar za	Orlovsko ko-j	b	] tudi	v Ljubljani ravno te dni	cene
medijo preskrbel dostojnejšo olepšavo mest- Znižale
nih ulic in magistrata, kakor pa za regentov' Nemškutarenje jugoslovenskih čast-obisk, s tem je le vsemu svetu izdal svoje	.	vzbuja	v Mariboru vedno večje in	opas-
PMVO notranje prepričanje, namreč, d?| mu "ej^ oRoJceAje V pondeljek večer sta šla preko
čemu se prekucujete preko bradelj, krogov itd. da vam svet ploska kot otrokom tega sveta? Ker ste od „Boga" in „vas mora svet sovražiti in preganjati", čemu se repenčite, ko vas ne sovražimo in ne preganjamo, marveč samo pomilujemo, vam samo kažemo, da pot šumnih zabav in dirndajev kakor je to v Mariboru, ni prava pot, da se ,,obnovite v Kristu“ in da se izveličate ter da Vas opozorimo, da po poti katero ste hodili te dni od Maribora, ne hodijo niti tisti, ki jih obrekujete za „bezverce1', ker jih je takih potov iz javne morale — sram.
Dovolite, da Vas končno 5e opozorimo nk kar je Vaš škof pozabil, namreč na prelepi Kristov nauk: „Vi pa kadar molite, ne bodite kakor hinavci, kajti oni radi po shodnicah in po uličnih oglih stoječ molijo, da se kažejo ljudem. Resnično Vam pravim: Prejeli so plačilo svoje, Ti pa kadar moliš pojdi v izbo svojo Jn zapri duri svoje ter moli k Očetu svojemu ki je na skrivnem in Ože tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne. Kadar pa molite, ne govorite mnogo kakor pogani,, kajti oni mislijo da bodo uslišani radi obilnih besed svojih.*1 It Tako vidite, se brez šumnih maškeradskih orlovskih taborov obnovite v Kristu. To pa kar vi počenjate, je pogansko, je brezversko namreč po veri, ki jo vi nam oznanjujete 1
je tudi kot vladnemu komisaVju več za klerikalni pomp kakor pa za dostojnejši sprejem vladarja Jugoslavije. Najkrajše povedano: Dr. Leskovar ni več samo koncipijent, ampak tudi v "politiki kolega svojega b.všega šefa dr. Šušteršiča.
Razkrinkana črna internacijonala. Z i danes konštatujemo samo suho dejstvo, da so klerikalci zdaj tudi črno na belo sami priznali, kar smo ves ta čas trdili, namreč, da tabor čukov ni imel nobenega drugega namena, kakor samo ustvariti prvo organizacijo črne internaci-jonale. V ostalem za danes opozarjamo na naš podlistek.
Orel Žebot in Baumanovi tisočaki. Celjska »Nova Doba« je objavila neko poročilo o denarnem razmerju orla Zebota z gospodom B. Žebot, mučenik kakor vedno, je pisal »Novi Dobi« užaljeno pismo, kjer ponuja 30.000 kron onemu, ki mu dokaže, da je kdaj sprejel od g B. 30.000 K, da jih naloži itd. Da ne bd krivice, radi priznamo, da je imel g. Žebot prav. On res ni prejel denarja, da ga naloži, ampak samo hranilno knjižico, da denar dvigne. Tudi ni šlo za
30.000 K, ampak za 32.000 K. Vse drugo, kar je pisala »Nova Doba«, je sicer precej res, tudi je res, da je moral v zadevo poseči odvetnik. Toda Žebot ima v svojem pismu prav in ne bo mu treba plačati obljubljenih
30.000 K, kakor bi bil moral prvih 32.000 K. Če g. Žebot želi, mu postrežemo lahko še s podrobnostmi, n. pr. o oni pobotnici za
državnega mostu dva častnika ter sama med seboj govorila nemški. Mi smatramo to najmanj Kot javno izzivanje.
„Die gelbe Gefahr“. (Letztes Ereignis vor dem Ende der Welt.) To je naslov brošuri, ki jo je poslal rimo-katoliški kristan
L. A. N. Oršowy, na podlagi sv. pisma iz
Leipziga v Maribor kot posebno okrožnico
za vsekatoliški-jugoslovenski Orlovski tabor.
S to okrožnico se bomo še podrobneje pečali. Za danes le toliko v pojasnilo: »Tako-zvana rumena nevarnost — tako piše -ta nemški prorok — je Šiba božja Jezusa Krista proti vsem njegovim sovražnikom in obstoji iz 200 milijonov nepremagljivih kitajskih vojnikov. Kajti samo Antikristi so krivi na vsesplošnem vničenju in izzivajo to strašno kazen. To je navečji zadnji dogodek pred -maščevanjem troedinega Boga na celemu človeštvu vsled ognjenega prevrata sveta.«
Verižniški urad v Mariboru. Od trgov- , skega gremija smo dobili sledeče poročilo: Splošno se opaža, da postopajo organi verižniškega urada na sledeči način: V *r9°' vino prideta dva organa vprašat za sladkor, pregledata nakupno in prodajalno ceno in odideta. Koj nato prideta dva druga organa, vprašata zakaj ni sladkorja v izložbi m ne visi zunaj izvesek s cenami ter prepovesta nadaljno prodajo. Pripetilo se je tudi, da pošiljajo organi tega urada druge privatne
osebe v trgovino kupovati gotovo blago. Gredo tudi dve osebi kupovat kuretino na trg. Prva vpraša kaj stane, kmetica pove ceno, takoj druga cseba ponudi več. Kmetica kot dobra gospodinja da seveda kure tistemu, ki več ponudi. Sedaj pa čujte, naenkrat ji oba zaplenita kure zaradi navijanja cen. To postopanje vendar ni v prid države! Kmetica se huduje in kriči, da ne prinese ničesar več na trg. — Neki trgovec je imet v skladišču ln kg (beri deset kilogramov) sladkorja za domačo porabo in sicer sedaj v času, ko so gospodinje že večinoma preskrbljene s sladkorjem. Tudi teh deset kilogramov so zaplenili organi verižniškega urada. — Na trgu prodaja kmetica 10 sliv za 1 krono; organ jo pozove, da mora prodajati 12 komadov za l K, ker jih njena sossdinja tako prodaja. Kljub temu, da ona ugovarja, češ moje so debelejše in l^pše, se ji slive zaplenijo in kmetico odpeljejo na komisarijai Vse te 'stranke kaznuje vodja tega urada z zaporom ali do 1000 K globe in zaplembo blaga. Ker se pa reče, da njih prestopek n tako hud, lahko tekom treh, v nekaterih slučajih tekom 8 dni ugovarjajo. Kdo ima od tega delovanja koris^? Prebivalstvo gotovo ne! — Trgovci in kmetje si bodo gotovo premislili, prinesti v Maribor blago, katerega prodaja je t ko riskantna, ki se jim eventuelno se zapleni in dobiio povrh še zaporno kazen. Nekdo pa ima vendar Interes na tem preganjanju t govcev in tržnih prodajalcev. To so dotični organi verižniškega »rada; kakor se nam zdi, dobijo polovico zaplenjenega blaga. Kje pa so bili ti organi, ko so trgovci pri prodaji moke doplačevali do 5 K pri kg. in ko so trgovci v mnenju, da se bo cena sladkorja znižala na 40 K, prodajali istega po 56 K kg, čeravno so ga kupili po 70 do 76 K kg. (Prinašamo ta dopis s popolno rezervo. Op- ur )
Danes ob 20. uri se vrši v zletni pi sami seja zletnega odbora »Sokola«, na katero se vabijo v prvi vrsti vsi načelniki odsekov.
Iz našega gledališfa. Kakor doznajemo je ravnatelj našega gledališča gosp. Hinko Nučič prestal zadnje dni težko bolezen. Veseli nas, da je že v toliko okreval, da se je mogel podati na počitnice na Gorenjsko, blizu Bleda. Resnici na ljubo moramo tedaj omenini, da je notica o gostovanju maribor* skega gledališča po raznih mestecih Štajerske tako razumeti, da prirede gostovanje nekateri gg. člani mariborskega gledališča, ne pa ravnateljstvo tega gledališča. Koj ko bomo natančnejša poročila imeli, bomo poročali o razveseljivih vesteh ki krožijo sedaj o bodočem delovanju našega gledališča.
slavnost v Guštaniu na Koroškem. Prireditve ob zletu MSŽ. v Guštanj se vde-ležijo osebno g. general Maister in nekateri Člani antantne misije, ki bo vršila na Koroškem plebiscit. Povabljenih je tudi mnogo drugih odličnih gostov, ki so obljubili svojo udeležbo. Povsod se opaža zelo živahno zanimanje za ta zlet, kar nam obeta obilno udeležbo. Vse kaže da bo ta Sokolski nastop r.ekaj izvanrednega in redkega, ter nad vse zanimivega. Vsak dobro misleč Jugosloven bo gotovo po možnosti poselil to prireditev, ki ima pač le namen vplivati na boljši izid plebiscita, ki ga imamo pred vrati Zatorej je pričakovati, da se bodo prijavila še druga društva ki tega še niso napravila. Prijaviti se je Sokolu Guštanj, ki bo nato poskrbel za vsa prijavljena društva skupne obede v posameznih gostilnah. Ne odlašajte, ker za te prijave ie>zadnji dan dne 6. avgusta. Zdravo.
Tečaj za bolničarke v Beogradu. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo ie^otvorilo v
beograjski polikliniki tečaj za bolničarke za očesna bolezni. Kandidatinje morajo imeti štiri razrede gimnazije. Mesečna plača za obiskovanje tečaja je 500 dinarjev.
Tiskarna vojnega ministrstva. Na dvorišču poslopja vojnega ministrstva se namerava zgraditi moderna tiskarna; ki bo služila izključno potrebam vojnega ministrstva.
Beograjsko železniško ravnateljstvo je izdalo vsem postajam in revizorjem vozov nalog, da od potnikov kilvstopijo v vlak brez voznega listka ali z neveljavnim potnim listkom ali od onih, ki vstopijo z voznim listkom nižjega razreda v voz višjega razreda, zahtevajo dvakratno vozno ceno za vso pot, ki so jo napravili nezakonitim potem v vlaku. Kazen ne sme znašati manj nego deset dinarjev.
Višje trgovs3<e sole. Minister za trgovino in industrijo namerava letos poslati večje števiiO gojencev na .višje trgovske šole v inozemstvo. rtko pa se osnuje že letos v Zagrebu lastna višja trgovska šola, tedaj bodo odposlani v inozemstvo samo dijaki, ki bodo hodili k predavanjem o industrijski kemiji.
- Mrhovina na Dravi. Na otočiču nasproti Sv. Petra se_ nahaja že teden dni crknjen konj, ki ga je najbrže tja naplavila Drava. Od te„ mrhovine se širi grozen smrad po okolici. Čudno se nam zdi/ da tega še niso zvohali gg. orožniki, ki se sicer s posebno vnemo zanimajo za sklicanje nekleri-kalnih shodov.
Meljski hrib se zopet ruši. Nedeljska ploha je zopet poVzročila rušenje Meljskega hriba tako, da je oviran promet na cesti. G. načelnik okrajnega zastopa seveda nima časa se brigati tudi za take malenkosti.
Sezn:.m darovalcev prostovoljnih pri spevkov za srečolov pri veselici dne 25. julija 1920, katero je priredilo poverjeništvo org. vojn. invalidov, vdov in sirot v Mariboru in okolici. Darovali so v kronah: Karl Haber 100, Krajevni odbor JSDS Studenci, pivovarna Gotz, Filipič po 50, Roza Leyrer, J. Holcman po 40, Sokolsko društvo 35, oskrbnik Hausel, Ellinger, Greiner, Jos. Starki, jun., Tura d, Žokalj, Schober, Matz' Roman, Poch, restavracija »Maribor«, Grajski trg 1 po 20, Wernig, Janeš, ,Volksstimme, Albert Kopač, Luckner, Viiko Weixl, Jeglitsch, Burghard & Supantschich, ]. Maček, Koppeti Izidor, Frančiška Stanič, Franc Žokalj, Cebič, Lampe, gostilna »Zagreb«, Magdalen-sko predmestje, Kronaweter Jožef, Kresnik Ana, Herko, Gajšek, Verstovšek, Belle, Zlata Brišnik, Tcharre, Al. Papst, U/iegele Duhek Mastek, Kosta Vukasinovič, J. Ullaga’ Bidrov, Tonejc in drug, Koser Milan, Kirbiš! Škrabi, Maks Pucher, Ferner, Ivan Thiir
^ uf,P°„10’-Ntnc!!! *1orvat> Viz)al<, Gruber! Kobula, Mania Fruhauf, Planinc, H. Strauss Granitz, Valpet, Meindl, Sasshofcr, Weiksl’ Scheidbach po 5, Billerbock, Uhler Fillipp’ Tereza po 6, Planinc, Karol Jakob, Nerath Franc Dečman, Mikajevič, Nikelits, N. N po 4, Strohbach, Seiler po 3, Franc Križan, bchvvab, Franc Klojčmk, Braunig N N po 2, Uhler in-drug 8, Stupan l’ srebrno krono, Franc Korman & Co. 15 dobitkov Šoštarič 5 dobitkov, Dolček Marica 6 dobitkov, Martinc Jos. 1 zavitek dobitkov A Plateer 1 zavitek dobitkov, Anton Goleč 2 zavitka cigaret, Ljudevit Vlahovič 3 kg’ govedine, Musek 5 hlebov kruha, Jeglitsch 5 dobitkov, Ivanka Weixl papirčke Peteln '12 dobitkov, glavna zaloga 1 zabojček tobaka, Nendl 2 kg mesa, M. Letonja 35 dobitkov, Pavla Soltek 1 zavitek cigaret, Fehrenbach 1 termometer in servijetni obroček, Scherbaum 20 hlebov kruha, Vytlačil 50 žemelj, pekarna Smid 4 hlebe kruha,
Rudolf Sollak 1 kg mesa, Franjo Kopina 10 razglednic, Rupert Pesek 2 štruci kruha, .vrednosti 200 kron., Emil Ilich 1 torto, !Wagrandl 4 dobike, Rumeš 2 škatli ličila, j Bernard 5 dobitkov, ]. Ošlag 12 škatel kreme, Tischler 2 zavitka kave, Weigert 6 kartončkov magija, VVoggerer 2 klobas, Hausmaninger 10 steklenic vina, Pfrimer 5 steklenic vina, Voller 10 steklenic vina; i Franc Rudi 5 steklenic vina, Ferd. Kiister 5 steklenic vina, Viktor Kunstek 12 steklenic :vina, Pugel & Rossmann 10 steklenic vina, Schober 4 K, in drugi 7 K, zakar se org. ^vojn. invalidov iskreno zahvaljuje.
Zlet Sokolskega S a-veza SHS v Maribot dne 29, avgusta 1920!
Zadnje vesti.
Zločin nad našo Koroško.
DKU Celovec, 2. avgusta. Po odredbi plebiscitne komisije sa v torek 3. t. m. ob 8 uri J zjutraj ukine demarkacijska črta med obema glasovalnima pasoma na Koroškem ter se uvede prost oseben in blagoven promet. Na severni meji cone B se postavi kordon (nemški ?). Vsem Nekorošcem ali nc na Koroškem prebivajočim osebam, bo dohod v plebiscitno ozemlje brez dovoljenja državno-politienega oddelka deželne vlade v Celovcu prepovedan.
Vladna kriza.
Beograd, 3. avgusta. Regent je poveril/ sestavo vlade zopet Vesniču, ki sestavi baje kabinet, ki bo omejen samo na izvedbo volitev.
Rusko-poljska vojna.
DKU. Varšava, 2. avgusta Poljski parlamentarci so v petek 30. julija ob 20. url prekoračili rusko fronto.
DKU. Berlin, 1. avgusta. Ruski generali se upirajo zaustaviti nadaljnje prodiranje. Rusko vrhovno poveljstvo je sporočilo poljskim odposlancem, da ruska vojska ne bo poprej ustavila prodiranje, predno ne bo podpisano premirje. Obenem je izjavilo, da pričetek pogajanj še ne pomeni konec sovražnosti, ki se bodo končale komaj tedaj, ko bodo Poljaki brezpogojno sprejeli vse ruske pogoje, ki jim bodo te dni sporočeni. Komaj tedaj se bo ruska vojska ustavila na onem mestu • kjer se bo tedaj nahajala.
DKU. P ar iz, 2. avgusta. Kakor poročajo »Times« iz Varšave so pozvali angleški, francoski ter ameriški poslanik podanike svojih držav, ki prebivajo v Varšavi, da mesto takoj zapustijo. Odredba je povzročila v Varšavi bolestni vtis.
DKU Berlin, 2. avgusta. »Acht Uhr Abendblatt« poroča, da so prednje čete ruske kavalerije, ki prodirajo vzdolž nemške meje, dosegle višino Ortelsburga ter prodirajo dalje
8. avgusta 1920 zlet mari-
borske Sokolske 2Upe v ^MSiatU, KOrOSKO!
4—3
Pridite vsi!
DKU Berlin, 2. avgusta. Moskovska »Pravda« poroča, da je dobila ruska armada poveke, da ne sme prekoračiti nemške meje. Pri Lycku na nemško mejo dospele čete bodo dirigirane proti jugu, da se udeleže glavnega napada na Varšavo.
DKU Moskva, 2. avgusta. Frontno poročilo od 1. avgusta: V odseku Lomsza smo pričeli boj za prehod Nareva ter smo ga zapadno od Bialystoka prekoračili. V odseku Brody smo dosegli odsek Busk ter nadaljujemo pohod.
Lahi dementirajo.
DKU Rim, 2.avgusta. »Agenzia Stefani« poroča, da so v Parizu razširjene vesti, po katerih je italijanska posadka v Valoni bila primorana zapustiti mesto, ki so ga potem pred novim izkrcanjem obstreljevale ladije, popolnoma neosnovane.
Japonci zapuščajo Sibirijo.
DKU London, 2. avgusta. Po poročilih iz Tokija, sporoča, japonska vlada uradno, da je pričela z izpraznenjem Sibirije.
Sestanek v Švici.
/
DKU Pariz, 2. avgusta, Po poročilih iz Rima se sestane Giolitti v Švici razen z Lloydom Georgijem tudi z Millerandom.
Turčija.
DKU Odri n, 2. avgusta. Grki so vkorakali v Enos.
DKU Pariz, 2. avgusta. Po poročilih iz Carigrada je Džemal-paša podal ostavko.
DKU Pariz, 2. avgusta. Kakor poroča „Journal“ je prevzel včeraj polkovnik Henry pooblastila turške mirovne delegacije. Računa se, da bo mirovna pogodba podpisana v četrtek.
Italijani in Rusi.
DKU Rim, 2. avgusta. Po poročilih iz Londona je izjavil tamošnji italijanski poslanik napram britanski vladi, da se prepušča Italija v pogajanjih z Rusijo v angleško in francosko zaščito.
Konec kitajske republike.]
DKU Amsterdam, 2. avgusta. Zastopnik kitajske cesarske rodbine je izjavil, da bo prejšnji cesar zopet zasedel kitajski prestol.
Ratifikacija bolgarske mirovne pogodbe.
DKU Pariz, 2. avgusta. Senat je ratificiral mirovno pogodbo z Bolgarsko.
Proti morilcem Tisza.
DKU. Budimpešta, 2. avgusta. Tu se ie pričela razprava proti morilcem grofa Štefana Tisza.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna [d. d.«
Mala oznanila.
Gospod, trgovec, sedaj blagajnik in vodja drž. bencinskega oddelka v Avstriji, 44 let star, vešč slov., hrv., nem. nekaj laškega in rumunskega jezika, rojen Jugoslovan, želi mesto v Jugoslaviji kot blagajnik, upravitelj, vodja podružnice, knjigovodja i. t. d. Čast. dopise na J. Schul-heim, Oraz, Heinrich-strasse 39.
V pouk sa mehanika bi želel vstopiti 14 letni deček iz boljše družine z dovršenim 1. razredom gimnazi|e. Naslov: Plevnik, Varaždin, Zrinjska ulica št. 2.
Učenka se sprejme pri B. Lešnik, Gosposka ulica 14.	2—1
Prodajo se 2 posteljne odeje iz pliša, posoda za kavo in ena palma. Vprašanja: Midlil, Slovenska ulica 12.
EOER, Maribor, LoZka ulica 5*1, operater sa kurja očesa in maser se slavnemu občinstvu	pripo-
roča.
IZče se stanovanje v
boljši hiši za dijaka iz 4. letnika učiteljišča. Ponudbe na upravo »Mar. dejavca«.	3—3
Dražba
letošnjeTžetve sadja na Trojanski državni, cesti se;.vrši dne 11. avgusta "t. l. in sicer:
ob	8.	uri	pri cestarski hiši	Radisel;
«	9.	«	«	«	«	Morje;
«	10.	«	«	«	«	Sl. Bistrica;
«	15.	«	«	«	«	Pesnica;
«	16.	«	«	«	«	Kaniža;
17.
Št. Ilj.
Krasen senčnat vrt in prvovrstna godita
ter sveža in pristna pijača (vina od 12 K flt naprej) kakor dobra kuhinja je cenj. ob- $ činstvu na razpolago v	9
§ restavraciji „Maribor“ s
J na Grajskem trgu št 1.
Na Podravski državni cesti pa 13. avgusta t. 1. in sicer: ob 8. uri pri gostilni Kopriva v Kamnici, ob 9. uri pri cestarski hiši v Slemenu, ob 10. uri v Gerštofu pri cestarski hiši, ob 11. url pri cestarski hiši v Vurmatu, ob 12. uri pri cestarski hiši v Sv.. Ožbaltu, ob 14. uri pri cestarski hiši na Kozjem vrhu, ob 15. uri pri gostilni Preglau v Marenbergu, ob 16. uri pri cestarski hiši na Muti.	^
Licitacija se bo vršila za vsak kilometer posebej. Sadje se bo oddalo najvišjim po-nudnikom.1
Belo zaznamovana drevesa ne pridejo v poštev, feis,.....	....	.	.Sn
Okrožna gradbena sekcija Maribor
Zavod za stražerije in zaklepanje v Mariboru
prevzame
—ko vrsto strafonja v mostu, na kolodv«a> rtfe, kakor tudi spremljanj« Salesniiklh v« Ro Jasnila v pisarni Pristanlična ulica A
Godba začne svirat ob 18. uri in sicer brez vstopnine, brez pobiranja in brez povišanih cen. — Priporoča se
V. Šober.
3—1
»••»••••••••a
j
Raznašalci časopisov
Invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravnlitvu »Mariborskega delavca".
Inserati
»Maribcrskem delavcu?
»velik
Ne zamudite tore!
sk
Ali ste že pristopili
k
Jugoslovenski Matici?
0
t
t
Spedicijski oddelek:
Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vedi vrst, zacarinanja, prevoz r nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patenHranfmt vozovi, vskladiščenja raznega blaga in pohištva.
Največje domače podjčtje v JtrgosfartJU
„Balfean“
79	v
Trgovska, špedicij ska In komisijska delniška družba
• MARIBOR •
Pisarna: Cankarjeva ulica 5tv. 1
Teklo« tetam*. 876
Redne zveze s največjimi te- te in. zemstdmi tvrdkami.
Blagovni oddelek:
Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, import ter eksport, prek-morska kupčija-
Komisija:
Prevzame se vseh vrst blago v prodale.