tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 20.OKTOBER 2011 / ŠTEVILKA 931, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA • ISOLA / CENA: 1,20 EUR
931
Drevored l.maja 03160 60 40
PLACER
Ljubljanska32 05/64147 08 |f3l*t̀cl
(3 srnobil
ihko	/cji r'ioL'O i o
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak deiavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
_	prodajalec


\c\^mc\)c\w\o po dotnače
^RESTAVRACIJA Bariera-lzola
> K0SIL0-7€

7^030239790
BOMBAČ
è -‘4	V YASKAWA \
ZAKAJ ali ZA KAJ se sploh borimo
Odgovor na to, navidez zapleteno lingvistično vprašanje je sila preprost. Borimo se ZATO, ker ta svet ni takšen, kot si ga želimo. In borimo se ZATO, da bo boljši in da nam bo vsem bolje ali vsaj ne bo slabše. In če vprašate, ali je to revolucija: Je, vendar drugačna od tistih, starih. To je revolucija 21. stoletja.
(Mef) Težko verjamem, da lahko kdorkoli v Sloveniji ta trenutek začne revolucijo. Ne bo šlo. Ne sindikatom ne politikom.
Eni bodo ravno na dan revolucije pobirali oljke, drugi bodo pri noni, ki ima 70-ti rojstni dan, tretji se slabo počutijo, četrti pa niso dobili vabila. Tudi pripis, da bo po revoluciji zakuska ne bi veliko pomagal. Zakaj oziroma za kaj pa bi se šli revolucijo? Nekateri med nami so jih nekaj že “dali skozi” in vedo povedati, da na koncu od revolucije ni ostalo veliko. Razen organizatorjem, ki so vedeli, ne le zakaj, ampak tudi, za kaj, je revolucija lahko dobra ali koristna.
Zato se kar strinjam s tistimi, ki pravijo, da je še vsako revolucijo sproduciral kapital, ko je ugotovil, da se denar premalo obrača in da zmanjkuje potrošnikov. Celo sodobni miljarderji ugotavljajo, da denar nima nobene vrednosti, če ga trošijo zgolj zase in za svoje prijatelje, ostalih 99 odstotkov sodržavljanov pa živi v nekem drugem, vzporednem svetu. Zato po malem kar pritrjujejo tistim iz Wall streeta pa tudi onim pred ljubljansko borzo in verjetno bi jim tudi kaj malega prispevali, če bi verjeli, da bo ta sedeča revolucija obrodila kakšne sadove. Oni namreč vedo za kaj je tudi ta revolucija dobra.
Tudi naša družba se je začela sesedati tisti trenutek, ko se je preveč namnožilo število tistih, ki so pozabili, da obstaja ZAKAJ in jih zanima zgolj še ZA KAJ.
Tudi zakonodaja je pisana zanje. Zasebna lastnina je postala sveta stvar, z nekoč skupno in zdaj državno lastnino pa delamo kot svinja z mehom. In zato ne bo nič čudnega, če se bodo lepega dne pred občino, ladjedelnico ali bužekljanovo haci-endo pojavili šotori.
In za konec, če me vprašate, kako to, da so izolski rokometaši premagali zvezdnike iz Kopra, povem: Koprski so vedeli ZA KAJ se borijo, izolski pa so vedeli ZAKAJ.
Čudežna ptica
Jaz nisem kar tam neka ptica, jaz sem izolska golobica, tista, ki v grbu leti, in sproti kakšen čudež naredi.
Oljčne vejice mi niso fine, rajši imam kruhove drobtine. Za ene sem ptica miru, drugi me preganjajo od tu, ker fasade in polkna svinjam, a je to edini WC ki ga imam.
| Ljudje so take nehvaležne živali, g čudež bi vzeli, a nič ne bi dali. Zato že pripravljam nov čudežni projekt:
Kdor miru mi ne da, ga bo fasal- direkt..
Jesen je bila pomlad
Vse do včeraj smo imeli jesen, ki je bila bolj podobna pomladi, saj je večina sadja že v shrambah, na drevju pa so se pojavili novi cvetovi, ki so napovedovali kar dve rednosti v enem letu. Toda, mraz, ki je zajel naše kraje v teh dneh je naredil red in drevje si bo lashko odpočilo. Naš občasni sodelavec Silvan Kompare je v nedeljo 16. oktobra fotografiral oljke in kutine, ki so bile tik pred obiranjem in cvetočo jablano in hruško v soseščini. Očitno bo treba letne čase kar ukiniti.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Dežurna služba
komunala
Izola- isola
PONEDEUEK-PETEK: 8.00 -19.00 SOBOTA:	8.00 - 12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882
^UJ|||gJj|g24 ur) tel: 041/ 650 375
Za UVOD
Oljkarji so v oljčnikih in župani tudi
Tako so odhajajočega kmetijskega ministra Dejana Židana pred časom ocenili slovenski morski ribiči, ki so doslej težko našli kakšno dobro besedo za tiste “iz Ljubljane”. V ponedeljek je bil spet v Izoli, vendar tokrat zaradi istrskih oljkarjev.
Že osemnajsta tradicionalna prireditev, poimenovana Županova oljka, ki jo pripravlja Društvo oljkarjev slovenske Istre je letos privabila predstavnike 15 občin iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Prišli so izobčin Manzano, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Koper, Piran, Buje, Umag, Brtonigla, Novigrad, Rovinj, Labin, Vodnjan in Pulj, med udeleženci pa so bili tudi nekateri župani. Udeležence letošnjega srečanja je že dopoldne pozdravil izolski župan Igor Kolenc, potem pa so se seznanili z zasnovo delovanja Poti oljčnega olja in prijateljstva, s katero želijo utrdili prepoznavnost oljkarstva v Istri in Furlaniji Julijski krajini. Gre za trdnejšo obliko sodelovanja, saj želijo skupaj predstavljati tipične pridelke krajev s tega širšega območja razmišljajo pa tudi o nekakšnem skupnem izdelku, ki bi ga sestavljala različna olja iz teh, vendarle različnih krajev.
Še pred prihodom ..delegacij" so na Belvederju sestankovali in ocenjevali opravljeno delo predstavniki vseh
Sicer po imamo, po uradno zbranih podatkih, v Sloveniji zasejanih z oljkami okrog 1700 hektarov zemljišč, od tega več kot 90 odstotkov v Istri, približno 100 hektarov je posajenih v Goriških Brdih. Letno v Sloveniji pridelamo malo manj 700 ton oljčnega olja, več, približno tisoč ton pa ga še vedno uvozimo. Po neuradnih podatkih je v Sloveniji trenutno več oljk kot jablan.	ur
štirih slovenskih oljarskih društev in za svojega novega predsednika izvolili Petra Deržka iz piranskega oljkarskega društva Storta.
Po tradicionalnem obiranju zdaj že več kot polnoletne ..županove oljke" v oljčniku, ki je v lasti Danila Markočiča in Viljanke Vesel, so se udeleženci letošnje prireditve še enkrat zbrali v hotelu Belvedere in se seznanili z oceno letošnje letine, ki bo podobna lanski, le da bo zaradi dokaj poznega napada oljčne muhe, za oljkarje in oljarje nekoliko zahtevnejša kot lanska.
Še mesec dni za prijavo pridelka
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse vinogradnike in vinarje, da so dolžni prijaviti letni pridelek grozdja, mošta in vina. Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 0,1 ha vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra po trgatvi.
Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti (zadrugi), ni treba prijaviti pridelka grozdja na upravni enoti, če to obvezo v njihovem imenu opravi klet oziroma zadruga. Če oddajo le del pridelka, so sami dolžni prijaviti preostali del pridelka.
Vsi, ki prijavljajo pridelek in še niso prijavili zalog za letošnje leto, morajo hkrati s prijavo pridelka prijaviti tudi zaloge vina, ki so jih imeli v kleti na 31. julij 2011. Rok za prijavo zalog je sicer potekel že 7. septembra. Pridelane, prodane, porabljene in skladiščene količine vina ter izvedeni enološki postopki morajo biti razvidni iz kletarske evidence, ki so jo dolžni voditi vsi zavezanci za vpis v register.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Konec sidranja pri Belili skalah
Že nekaj časa je slišati namige, da bi bilo treba na širšem območju krajinskega parka Strunjan postaviti fiksne priveze, označene z bojami in prepovedati sidranje ob obali. Večina privezov bo izven krajinskega parka.
V piranski občini so pripravili projekt po katerem bi na območju od Belih skal do Pirana postavili kar 326 boj ža začasne priveze.
Večina privezov naj bi sicer bila v Piranski občini, kjer je tudi večji del krajinskega parka, vseeno pa bi bilo na območju med Strunjanom in Belimi skalami le kakšnih 120 takšnih privezov. Predlagatelji so predvideli dve možnosti sidranja takšnih začasnih privezov in sicer z betonskimi sidrišči ah pa z navrtanimi železnimi vijaki, oboje pa bi postavili kakšnih 200 metrov od obale. Ocenjujejo, da bi postavitev enega t.i. mrtvega sidra stala od 4 do 5 tisoč Eurov. Strokovni delavci Zavoda za varstvo narave, ki je pravzaprav najzaslužnejši, da krajinski park Strunjan sploh imamo, podpirajo takšno ureditev in skrb za zavarovano morsko dno ob obali, preprosto zato, ker boljše rešitve zaenkrat ne poznajo. Kot je povedal Robert Turk imajo podobne rešitve v Franciji in sicer imajo postavljene posebne boje, ki se aktivira (dvigne) ob plačilu priveza. Takšno bojo so letos poleti preizkušali tudi v Izoli, vendar projekt ni bil posebej resno zastavljen, saj je bila nekaj časa potopljena, dokler je niso jeseni potegnili iz vode.
Po besedah Roberta Turka je največ težav pri urejanju teh stvari prav z domačini, ki so navajeni sidranja in kopanja na najlepših in v glavnem zaščitenih delih obale, poleg tega pa jih moti plačilo priveza, čeprav je še tako majhno. V Franciji stane takšen privez približno 2 Eura na dan, kar je malo za en dan in veliko za daljše obdobje priveza.
Zanimivo je, da takšni rešitvi nasprotujejo v organizaciji Alpe Adria Green, kjer se bojijo, da se bodo ti privezi spremenili v “veliko obalno črno marino”. Nasprotujejo pa tudi rešitvi z betonskimi sidrišči, ker bi iz njih nastali podvodni grebeni, ti pa bi vplivali na biodiverzi-teto, kar naj bi menda potrdili tudi strokovnjaki piranske Morske biološke postaje.
Seveda pa bo vse odvisno od tega ah bodo predlagatelji uspešni na evropskih razpisih, saj brez denarja iz evropskih skladov investicija, vsaj v krajšem obdobju, nima prav veliko možnosti. Piranska občina, kjer bi bila večina privezov, naj bi za te odštela skoraj milijon eurov, na območju izolske občine pa gre le za priveze v krajinskem parku. Projekt bo pripravljen do konca novembra in če bo sprejet se že naslednjo sezono obetajo prva sidrišča. ur
J*!!*1 -n***?
Občinski svet
Imamo proračun, zdaj rabimo še denar
Občina Izola ima sprejet rebalans občinskega proračuna. To seveda ne pomeni, daje rešila kakšno finančno težavo, le uskladila je prihodke z odhodki in med slednje umestila tudi projekt fotovoltaike, ki je tako dobil tudi formalno legitimnost. To pa ni bilo vse, o čemer so odločali ali se seznanjali občinski svetniki na izredni seji občinskega sveta.
Na četrtkovi 3. izredni seji so svetnice in svetniki obravnavali predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Izola, predlog Rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2011 in dopis Ministrstva za okolje in prostor v zvezi z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola.
Za kompliciranim naslovom Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Izola se pravzaprav skriva reorganizacija občinske uprave, ki ne pomeni, da bo le ta kaj bolj poceni kot doslej ampak gre za zagotavljanje boljših rezultatov dela, seveda predvsem z mislijo na občane, ki smo neke vrste potrošniki storitev te občinske uprave.
Že pred sklepanjem so nekateri svetniki pripomnili, da ta vsebina pač ne sodi na izredno sejo, pripombe pa so bile tudi na kadrovsko popolnjenost občinske uprave, ki je bistveno višja od nekaterih podobnih slovenskih občin, kar so drugi zanikali s trditvijo, da občin ni mogoče kar tako primerjati med seboj. Glede na to, da so pripravljale! upoštevali večino pripomb, ki so bile podane ob prvem branju in v enotedenski javni obravnavi, so svetniki dokument sprejeli.
V sporočilu za javnost so v kabinetu župana zapisali, da je bistvo reorganizacije občinske uprave v tem, da so področja, ki obsegajo vitalne funkcije in morajo po svoji osnovni opredelitvi delovati neodvisno, združena v t.i. štabne službe, podrejene neposredno županu; področja, ki obsegajo podporne funkcije, skupne za delovanje celotne občinske uprave, občinskega sveta in krajevnih skupnosti, so združene v službe za podporo in splošne zadeve in podrejene neposredno direktorju občinske uprave.
Področje delovanja posameznih uradov in procesi, ki potekajo znotraj uradov, so združeni glede na vsebino dela, namen in vire informacij, ki jih potrebujejo pri delu. Zasledovan je cilj koncentracije posameznih aktivnosti in procesov znotraj posameznih uradov.
Z izjemo Urada za družbene dejavnosti, katerega področje delovanja ostaja v večji meri nespremenjeno, ter Občinskega inšpektorata, katerega se namerava v letu 2012 izločiti v skupno medobčinsko upravo, se s prenosom procesov in aktivnosti iz urada v urad v večji meri prenaša tudi zaposlene, ki opravljajo dela na zadevnih področjih z namenom ohranitve operativnosti med in takoj po izvedbi reorganizacije. Drugače povedano: število zaposlenih se bo zmanjšalo, ko se bodo v eno enoto združili vsi obalni redarji in inšpektorji, do takrat pa bo vse bolj ali manj po starem, le da bodo nbekateri delavci dobili nekoliko spremenjene nazive in postali del kakšnega drugega urada. Res pa je, da je gradivo, ki je objavljeno v današnjih Uradnih objavah občine Izola, dobra osnova za nadzor dela posameznih služb in posameznikov. Tudi to je nekaj. Rebalans ob pripombah Svetniki so, kljub nekaterim ostrim pripombam, gladko potrdili dopolnjen predlog rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2011, ki predvideva 21.898.248 EUR prihodkov in 23.232.579 EUR odhodkov.
Komemoracije ob spomenikih padlim borcem
Izvršni odbor Združenja borcev za vrednote NOB Izola vabi vse občane, da se v čim večjem številu udeležijo komemoracij ob spominu na padle borce, ki bodo:
-	v Izoli, na Trgu padlih (pri spomeniku) v četrtek, dne 27.10.2011 ob 16. uri
v Kortah (pri spomeniku) v petek, dne 28.10.2011 ob 10. uri
-	v Jagodju - Dobravi (pri spomeniku) v petek, dne 28.10.2011 ob 17. uri.
Vljudno vabljeni! izvršni odbor
Občinski proračun za leto 2011 je sicer predvideval skupne prihodke in odhodke v višini 22.204.690 EUR oziroma 24.590.375 EUR. Med pripombami je bilo največ tistih na račun kratkega obdobja za pregled dokumentov, saj so svetniške skupine dobile predlog rebalans vsega dva, oziroma, tri dni pred sejo. Pripombe so bile tudi na račun podatkov, posebej v zvezi s projektom fotovoltaike, ki so se v času obravnave spreminjali, saj so isti zneski enkrat vključevali tudi obnovo streh, na koncu pa je obnova drugje. Župan je pojasnil, da so zaradi pomanjkanja časa v rebalans vnesli naj višji možni strošek in da bo investicija zagotovo manjša.
Sicer pa so pripombe na račun predloga rebalansa izražali zgolj svetniki opozicije, tako da je bil rebalans sprejet z 12 glasovi za, proti so bili trije svetniki, šest se jih je vzdržalo glasovanja, dva pa sta bila odsotna.
(nadaljevanje na 4. strani)
Pravila tednika Mandrač za spremljanje volitev v državni zbor 2011
Po zakonu o volilni in referendumski kampanji bomo v tedniku Mandrač parlamentarne volitve 2011 spremljali, o njih poročali in jih komentirali po lastni presoji in v obsegu, pod pogoji in na način, ki je v skladu z uveljavljeno uredniško politiko neodvisnega časopisa. Organizatorjem volilne kampanje ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev ne kandidatov za poslance ne strankarskih programov, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katera bomo presodili, da imajo predvsem propagandni namen v volilni kampanji. Javnost tudi prosimo, naj za propagandne namene ne zlorablja oblik prispevkov, ki jih moramo objavljati po zakonu o medijih. Oglasna sporočila bodo pod enakimi pogoji dostopna vsem organizatorjem volilne kampanje. Cenik je objavljen na spletni strani (http://www.mandrac. si). Oglasna sporočila ki bodo del volilne kampanje bodo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika.
Uredništvo
Zakaj sem glasoval PROTI
V četrtek 13. oktobra je Občinski svet Občine Izola sprejel REBALANS OBČINE IZOLA za leto 2011.
Kljub temu, da so nekateri svetniki dokazovali,
-	da so v rebalansu proračuna nekateri strokovni podatki (predvsem v zvezi s predvideno investicijo v izgradnjo fotovoltaike) prirejeni, t.j. neresnični, zavajajoči,
-	da je proračun zaradi predvidenega najema nekajmiljonskega bančnega kredita za fotovoltaiko “prenapihnjen"
so občinski svetniki potrdili omenjeni rebalans.
Zato, daje ta prirejen, potvorjen, predvsem pa neuresničljiv občinski dokument dobil ustrezno podporo občinskega sveta, so ZA rebalans glasovali: Breda Pečan, Marino Domio, Aleksej Skok, Valdi Morato, Sebastjan Morato, Romina Kralj (SD), Edi Grbec (ZZI), Vlado Marič, Branko Simonovič (DeSUS), Felice Žiža in Silvano Sau (naroldnost) in Darko Grad (nepovezani)
PROTI so bili: Tomislav Vitezica, Manca Vadnjal Stojanovič (IJN) in Slavko Samotorčan (Izdani)
NISO GLASOVALI: Vojko Ludvik (Oljka), Davorin Adler (LDS), Ne-vjo Frank, Radivoj Nardin (SDS), Gianni Gergeta, Alojz Zorko (IJN)
Rebalans proračuna je bil potrjen v času, ko po celem svetu potekajo demonstracije proti lažnivosti in sprenevedanju v politiki in delovanju bančnih sistemov. Toda to župana in občinskih svetnikov očitno ne gane. Zavajanje, posredovanje neresničnih podatkov in dvoličnost so očitno postali vsakdanja praksa naše občinske politike.
Slavko Samotorčan, občinski svetnik
Aktualno
Zemljaričevi so pokazali karte
Sinoči, tik pred zaključkom redakcije smo še uspeli spremljati predstavitev projektov za ureditev območja Delamarisa, ladjedelnice in avtokampa Jadranka. Podjetje Urbana prenova Izole d.o.o. sicer še nima niti ljudi niti kapitala, toda ustanovili so ga bankirji in gradbinci, ki jih je skupaj zbral nekdanji predsednik vlade, Janez Zemljarič.
Kar nekako na hitro, brez predhodnih znamenj, da se nekaj dogaja pri projektu, ki naj bi dal novo vsebino in podobo območju Delamarisa, Ladjedelnice in avtokampa Jadranka, smo sinoči doživeli prvo informativno predstavitev projekta Urbana prenova Izole, ki so jo investitorji pripravili za občinske svetnike in člane občinskega odbora za okolje in prostor.
Zanimanje za predstavitev je bilo precejšnje, saj gre za območje, ki po velikosti zajema skoraj tretjino nekdanjega izolskega otoka in je zagotovo zanimivo razvojno območje našega mesta. Hkrati pa je tako občutljivo območje, da ga ni mogoče brez temeljitega in konkretnega sodelovanja javnosti, v skladu z Agendo 21, prepustiti zgolj investitorjem. Še posebej zato, ker ne gre za investitorje, ki bi se doslej odlikovali po vzorčnem sodelovanju z okoljem in skrbi za celovit izgled nekega kraja in območja.
Nosilec projekta je namreč podjetje Urbana prenova Izola, družba za investicije d.o.o. s sedežem v Cankarjevem drevoredu 23 (nekdanja ladjedelnica). Gre za družbo z omejeno odgovornostjo, ki trenutno nima nobenega zaposlenega, ustanovili pa so jo 6.9.2010 z domačim ustanovitvenim kapitalom. Gre za podjetje v zasebni lasti katerega ustanovitelji so: Projekt Obala Izola (10,00%), Kraški zidar (20,00%), Energogroup (10,00%), Hypo leasing (40,00%) in Konstruktor VGR (20,00%). Zastopnik podjetja pa je nekdanji predsednik vlade, Janez Zemljarič.
O vlogi nekdanjega funkcionarja službe državne varnosti, politika in lobista je bilo v zadnjem času spet veliko povedanega, čeprav je res, da se sam zelo nerad izpostavlja v javnosti.
Toda, včasih je to potrebno in potrebno je bilo tudi zdaj, ko je mariborski Konstruktor, kot eden od večjih partnerjev v projektu, zabredel v velike težave. Konstruktor je upnikom prejšnji teden predlagal prisilno poravnavo, zato ni jasno.
kaj se bo zgodilo z njegovim sodelovanjem v 200 milijonov vrednem projektu izgradnje razkošne marine v Izoli. Zanimivo je, da se zadnje čase projekt predstavlja kot marina, čeprav v občinskih prostorskih dokumentih, vsaj sedaj veljavnih, ni govora o kakšni dodatni marini v Izoli.
Možnosti je veliko
Kot je na predstavitvi projekta povedal Janez Zemljarič, je možnosti za ureditev prostora veliko, od zdraviliškega turizma, preko športno rekreacijskega, kulturnega, potniškega, termalnega in klasičnega obmorskega turizma. Župan Igor Kolenc pa je poudaril, da naj bi načrt predvidel sanacijo območja in morskega dna, območje pa naj bi bilo namenjeno celoletnemu, ne pa sezonskemu turizmu. Turistične možnosti naj bi poiskali v vrhunskem zdravstvenem turizmu in v samoplačniški nadstandardni ponudbi. Zagotovili pa naj bi dobro plačana delovna mesta za Izolane. Pogoj je menda tudi gradnja celotne promenade, vse do Podbelvederja. Menda je to zapisano v osnutku Občinskega prostorskega načrta, ki pa je 99% Izolanom še vedno popolna neznanka.
Projekt predvideva 1.400 turističnih in 325 stanovanjskih ležišč, predvidene pa so tudi športno rekreativne površine, 300 lokalov z raznovrstno ponudbo, nakupovalni center in tudi kulturni center.
Uredili naj bi parkirišča za Izolane tam, kjer so že, medtem, ko bi za goste uredili parkirno območje na Rudi. Zemljarič je povedal, da letno pričakujejo 50.000 turistov in 1400 novih vrhunskih delovnih mest.
Družbeniki podjetja UPI bi vložili v projekt 99.000 m2 zemljišč, občina naj bi se vključila v projekt s preko
110.000	m2 zemljišč, 26.000 m2 zemljišč pa je v lasti drugih podjetij in zasebnikov. Zato je prva naloga skupine, da določijo modaliteto nakupa oziroma odkupa zemljišč.
Zemljarič je povedal, da za tako velik projekt Slovensko gospodarstvo še ni pripravljeno, zato so že našli nekaj potencialnih soinvestitorjev v tujini, predvsem v Švici, Turčiji, ZDA, Avstriji, Veliki Britaniji in Rusiji, s katerimi pa se bodo podrobneje pogovarjali po sprejetju načrta. Prisotni svetniki so sicer izkazali zaskrbljenost nad projektom, saj gre za resnično velik poseg v Izolo, za katerega mesto morda še ni pripravljeno. Večkrat je bilo slišati da gre za megalomanski projekt.
Kaj bi načrt prinesel Izoli?
50.000	turistov na leto je za Izolo veliko, predvsem pa bi prišlo do velike spremembe v življenskem slogu Izolanov, saj obstaja nevarnost, da bi, ko bo urejeno tudi območje Arri-gonija, staro mestno jedro postalo neke vrste rezervat. Vprašanje pa je tudi, če Izola sploh vzdrži visokokakovosten turizem.
Župan Igor Kolenc sicer meni, da so šele na začetku obravnave, a zavedati se je treba, da bo Izola morala sprejeti določene odločitve, in čeprav gre šele za začetek pogovorov misli, da je lahko ta projekt prava pot. Predlagal je tudi, da bi, za razliko od Pirana, diskusijo postavili v določene okvirje, šele nato pa jo predstavili javnosti.
Vsekakor pa bo treba najprej sprejeti OPN, šele nato pa bomo lahko razmišljali o nadaljnih posegih, sprejetje takšnega projekta pa bi pomenilo, da na Izolo, takšno kot je, lahko pozabimo. V dobrem in slabem. ANI
Kako preprečiti Malijo d.o.o. in ohraniti Bužekijana
(Nadaljevanje s 3. strani)
Pod zadnjo točko dnevnega reda so svetnice in svetniki obravnavali poziv Ministrstva za okolje in prostor za razveljavitev 1. točke 6. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola.
Na podlagi predmetnega člena ima lokalna skupnost možnost podajanja soglasij za gradnjo novih samostojnih kmetij ali kmetijskih poslopij na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja. Gre za znano zgodbo o podelitvi soglasja lokalne skupnosti za gradnjo kmetije Bužekijan in kmetije Malija II. Prva je sicer že zgrajena, druga pa je šele na papirju. Svetniki so se večinoma strinjali, da bi morala Občina Izola ohraniti možnost podeljevanja soglasij, vendar bi moral Občinski svet sprejeti pravila in pogoje, po katerih bi bilo možno taka soglasja podeljevati.
Strokovne službe Občine Izola bodo tako pristopile k pripravi gradiva za spremembo in uskladitev sporne točke odloka z Zakonom o prostorskem načrtovanju, ki bo uvrščeno na eno od naslednjih sej Občinskega sveta.
Preklicano soglasje
V sredo 12. oktobra, dan pred izredno sejo Občinskega sveta, kjer so obravnavali zgoraj omenjeno problematiko, pa je župan Občine Izola, Igor Kolenc preklical soglasje lokalne skupnosti družbi Malija d.o.o. za izgradnjo turistične kmetije na Maliji.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost so strokovne službe Občine Izola, po pregledu dokumentacije, ki je bila dostavljena na Upravno enoto Izola za pridobitev gradbenega dovoljenja, ugotovile, da je dokumentacija za gradbeno dovoljenje v nasprotju z veljavnim prostorskim aktom in da predloženi projekt za gradbeno dovoljenje ne ustreza idejni zasnovi, na podlagi katere je omenjena družba v juliju 2010 pridobila soglasje lokalne skupnosti za novogradnjo turistične kmetije.
Zato je župan na podlagi 30. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogoji za podeželje občine Izola včeraj podpisal preklic soglasja lokalne skupnosti.
Probleme z usklajenostjo papirjev in dejanskega stanja imajo menda tudi pri Bužekjanu, kjer so menda izkopali prevelike kleti.
A.M. SZJ
*I V\IHI\« 5
Četrtek, 20. oktober 2011, št. 931
-------------------------------------------------------------------- Mesto smo ljudje
Ledomat ohladil odnose z ribiči
Na zadnji redni seji so izolski občinski svetniki odločali o 2, fazi gradnje ribiške infrastrukture, in sklep o nadaljevanju tega projekta tudi potrdili, ob tem pa so tudi nekateri svetniki opozorili, da ribiči z doslej opravljenim delom niso ravno zadovoljni, saj, po njihovem mnenju, še vedno ni zaključena niti 1. faza tega projekta. la je namreč predvidevala, poleg sanacije ribiškega pomola, tudi nabavo in postavitev zabojnikov, ledomata, viličarja in tekočega traku.
Da bi še pred nadaljevanjem del razrešili morebitne probleme ali nesoglasja med investitorjem in ribiči, so se ribiči sestali s predstavniki Komunale z direktorjem Denisom Beletom na čelu. V kratkem namreč pride v Izolo ekipa inšpektorjev evropske unije, ki bo ocenila izvedbo 1. faze tega projekta in zato je bil dogovor z ribiči nujen. Evropa je namreč zelo natančna in dosledna pri preverjanju, kako so bila porabljena odobrena sredstva, ki jih, v primeru, da ni vse po dogovoru, tudi zahtevajo nazaj. To bi bil za Občino Izola, v teh kriznih časih, seveda zelo hud udarec.
Sandi Radolovič, eden od treh predstavnikov ribičev v pogovorih z Občino in Komunalo pravi, da se vse skupaj vleče že predolgo. “Občutek imamo, da si nas Občina in Komunala podajajo. Ko se nekaj dogovorimo na enem sestanku, moramo na naslednjem vse znova. Tokrat smo resda prišli do nekaterih dogovorov, a še vedno mislim, da bomo, če bomo zdaj popuščali, na koncu potegnili ta kratko. ”
Eden od kamnov spotike je že postavljen ledomat, ki menda ni primeren za takšno uporabo in ga je zato treba predelati, vendar ga zaenkrat še niso niti pognali. Potem je tu paletni viličar, ki še ni videl pomola in leseni zabojniki, ki so jih enkrat že predelali, vendar pa ribiči že dva meseca čakajo na ključe, da bi jih lahko uporabili. In, ker je bilo vse to zapisano v prvi fazi obnove infrastrukture, ribiči zahtevajo, da se tudi izvede.
Težava je v ledomatu
Največjo težavo predstavlja ledomat, zaradi katerega v tem času niso uspeli rešiti niti ostalih problemov. Ta, ki že nekaj mesecev stoji ob črpalki na pomolu, ni primeren za zunanjo uporabo. Ker ni zaščiten bi poleti delal slab led, pozimi, ko bi temperatura morda padla pod ničlo, pa ledu sploh ne bi proizvajal. Poleg tega pa, v trenutni konfiguraciji, ob proizvodnji 400 kg ledu na uro, ne voljuje potreb vseh ribičev, kar seveda ni sprejemljivo. Na sestanku s predstavniki občinske uprave, na katerem je bil prisoten tudi župan Igor Kolenc, so ribiči dosegli, da bodo ledomat predelali na stroške Občine Izola. Menda bi bilo za to treba plačati kakšnih 15.000 Eur, kar se je prisotnim na sestanku zdelo pretirano, vsekakor pa je res, da občina tega denarja ni predvidela. Rekonstrukcija dejansko pomeni gradnjo izolacije okoli obstoječega ledomata, ter postavitev zabojnikov, v katerih bi hranili led. Tako bi lahko pokrili večino potreb, saj vsaka koča, kot pravijo ribiči, potrebuje po 200 kg ledu na dan.
Direktor Komunale, Denis Bele, je zato ribičem najprej ponudil, da bi za en mesec “testno”, na stroške Komunale, vendarle zagnali ledomat, zagotovili pa bi tudi delavca, ki bi s strojem upravljal, a se nekateri ribiči s tem nikakor niso strinjali. Kot so rekli, mesec dni hitro mine, za nadaljno uprabo ledomata pa ni nobenih zagotovil. Po dolgih pogajanjih so nekakšen dogovor vendarle dosegli in tako bodo ribiči ledomat dobili v brezplačno uporabo vse dokler ga ne bodo predelali, takrat pa ga bodo ribiči, kot po prvotnem dogovoru, tudi prevzeli in z njim sami upravljali.
Potem, ko so z mrtvega mesta premaknili reševanje problema ledomata pa lahko pričakujemo, da bodo v kratkem rešili tudi druge probleme in bomo na pomolu opazili paletni viličar, ribiči pa bodo končno dobili tudi ključe zabojnikov.
Kriva je slaba komunikacija
Na sestanku je bilo očitno, da obe strani želita razrešiti nastale probleme, direktor Bele pa nastalo situacijo pripisuje predvsem pomanjkanju dialoga, medtem ko Radolovič trdi, da so se pogovarjali preveč, naredili pa premalo. Ob tem je očitna tudi neenotnost ribičev samih, ki so se neformalno razdelili v dve interesni skupini: na kočarje in mrežarje. Ribiči imajo občutek, da so jih uradniki samo izkoristili, da so prišli do evropskega denarja, uradniki pa so, iskreno povedano, očitno pozabili, kaj so obljubili, zdaj pa poskušajo v dobri veri situacijo razrešiti. Oziroma, kot je povedal eden bolj izkušenih ribičev: problem je, da so nam obljubili govejo juho, dobili pa smo priž-ganko. Pot do brodeta bo očitno še dolga.
AM
VABILO / INVITO

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan in poslanka v Državnem zboru RS, Breda Pečan vabita na pogovor o morskem ribištvu in kmetijstvu.
Srečanje bo v sredo, 26. oktobra 2011,ob 18.30 v Srednji gostinski in turistični šoli Izola.
Il ministro deU’asricoltura, delle foreste e dell’alimentazione mas. Dejan Židan e il deputato i della Camera di Stato Breda Pečan hanno il piacere I di invitarvi all’incontro sul tema della pesca di i mare e deU’agrkoltura.
L’incontro avrà luogo mercoledì 26 ottobre 2011, alle ore 18,30, presso la Scuola media alberghiera e turistica di Isola.
I.eurza moški pevski zbor
Organizator uspelega izleta Društva upokojencev Jagodje Dobrava v Idrijo in bolnico Franjo je izpolnil obljubo, ki jo je dal na občnem zboru društva tj. da bo ob pobiranju plačila za izlet v Idrijo in bolnico Franja pobiral še prostovoljne prispevke za moški pevski zbor DU Jagodje Dobrava, ki uspešno deluje že več let pod predsedstvom g. Nežiča in pevovodje Mirjane Bonin. Članarina in dotacija občine ne zadoščata za pokrivanje fiksnih stroškov, zato so potrebna še sredstva donatorjev. Odziv udeležencev izleta je bil nepričakovano ugoden, kar potrjuje njihova podpora za ljubiteljsko petje. Predlagano je bilo, da vsak udeleženec prispeva 1 eur za moški pevski zbor.
Mnogi so pri plačilu izleta prispevali 1 eur, na izletu pa prispevek še povečali. Skupaj nas je bilo na izletu 49, zbrali pa smo 180 euro Največ je prispeval Hočevar Franc - 30 euro Po 10 in več eur so prispevali Salvi, Tuljak, Debeljak, Novak, Gre-gorovič, Arsenav, Vesel-Markočič in Padavin Peter, šofer avtobusa.
Vsem se za prispevek toplo zahvaljujemo. Pevci pa bodo s svojim petjem popestrili naša druženja.
Boris Debeljak
Martinovanje 2011 v Istri
Društvo upokojencev Jagodje Dobrava vabi na enodnevni izlet v Istro: Hum, Roč in martinovanje v prijetni vasici pri Žminju. Cena izleta je 36 eur na udeleženca. V ceni je všteto: prevoz, malica, pozno bogato kosilo z glasbo, osnovno nezgodno zavarovanje in vodenje izleta. Prijave zbira Boris Debeljak, tel. 641 85 97, gsm 040 219 493. Plačilo udeležbe na izletu bo 29.10.2011 od 10-11 ure v kavarni Livada pri Šparu.
Z martinovanjem bo zaključena letošnja uspešna izletniška dejavnost.	Boris Debeljak
Program ISO
ČETRTEK 20. oktobra 2011
07.30 telovadba na SVETILNIKU
08.00	do 11.00 Merjenje krvnega sladkorja na sedežu RK
10.00	DOM UPOKOJENCEV - DAN ODPRTIH VRAT - kostanjev piknik z nastopom ŽPZ Univerze za 3. življenjsko obdobje Izola, harmonika
10.00	Študentje za starejše občane, ogled kulturnih znamenitosti v Izoli, zbirno mesto Sončno nabrežje 8.
17.00	Sedež DU Izola, Plenči-čeva 3 - Predavanje mag. Tone Kladnik:»Alkoholizem v tretjem življenjskem obdobju»
PETEK 21. oktober 2011
07.30 telovadba na SVETILNINKU
10.00	Študentje za starejše občane
16.00	TOMBOLA v DU Izola
SOBOTA 22. oktober 2011
17.00	Zaključek tedna starejših občanov na Manzolijevem trgu
-	stojnice, razstave ročnih del
-	ŽPZ DU Sinji galeb Izola,
-	MPZ DU Jagodje-Dobrava
Neme basat
Zaradi pustovanja otrok mora v zapor
Delavka izolskega društva prijateljev mladine je v dogovoru z Občino Izola pripravila tradicionalno pustovanje izolskih otrok. Za vsak slučaj je o dogodku obvestila policiste, ti pa so jo opozorili, da je za prijavo prireditve že prepozno in da jo bo doletela kazen. Bila je prepričana, da jo le preventivno svarijo, zdaj pa se je zgodilo.
Včasih je bilo lepo biti mlad, danes pa ne vem čisto točno, kaj bi lahko rekla. Danes recimo je bil nek takšen dan, ko sem poslušala same zgodbe, kjer ni prav nič več niti lepo niti logično.
Za začetek mi je v službi, na delovnem mestu, hišnik vročil pošto, navadno, ne priporočeno, modro kuverto z žigi policije na obeh straneh, kjer je pisalo, da me bodo zato, ker sem prepozno prijavila prireditev - pustovanje za otroke - odpeljali v uklonilni zapor, v kolikor ne plačam 150 EUR. In to zelo hitro, seveda. Ko sem pihala in puhala od jeze, mi je hišnik povedal svojo zgodbo -padel je s kolesom, slučajno so šli mimo njega reševalci, ga odpeljali v bolnico, in nekaj dni kasneje je dobil domov plačilni nalog, ker je povzročil prometno nesrečo. S kom in kam se je zaletel, mu še danes ni jasno. Prijatelja so iz ordinacije pospremili policisti, ki jih je poklical zdravnik, ki ni utegnil napisati napotnice za nonota, ki bi moral iti v bolnico, in ker ta prijatelj ni želel zapustiti ordinacije brez napotnice, je zdravnik enostavno poklical policijo. Ali se samo meni zdi, ali je s tem svetom resnično nekaj zelo narobe?
Vse lepo in prav. Zakon mora biti, in mora biti enak za vse. Ampak v
kolikor ne bi imela otrok, bi sedela doma, in čakala, da me odvedejo v uklonilni zapor zaradi prepozne prijave prireditve, ker bi se to zagotovo uvrstilo v Guinessovo knjigo najbolj butastih zapornih kazni, in bi iz vsega tega nastalo vsaj nekaj koristnega. Tako bom plačala, ker imam pač doma otroke, in nimam nobene izbire. In kar me najbolj jezi - pošta ni bila niti priporočena, če ne bi slučajno šla popoldan nazaj v službo, je ne bi niti dobila do ponedeljka, in kdo bi dejansko vedel, kdaj sem to prejela, in kdaj prične teči rok za plačilo? Uklonilni zapor se mi nekako zdi dovolj resna zadeva, da bi bila lahko vredna priporočene pošiljke, še posebej, če je plačilo omejeno z nekimi roki.
Poleg tega pošiljka niti ni prišla na moj domači naslov, ampak v službo. Lahko bi bila tudi na dopustu, bolniški, kjerkoli, in ker je bila
J	Občani in obiskovalci Izole vabljeni na obisk prijetnega gostinskega lokala
delfin HOTEL Z D U S	KANTINA
	ki vam v večernih urah nudi domači pršut, sir ter pestro izbiro vin. Ambient lokala je še posebej primeren za zaključene skupine.
	Odprt od ponedeljka do sobote od 18. do 24. ure.
Informacije in rezervacije na tel. štev.: 05 6607 562 in 6607426.	
naslovljena name, je nihče ne bi odprl, dokler se ne bi vrnila. In še to - ali je narava mojega prekrška resnično tako strašna, da kliče po zaporni kazni? Ne vem, nekako bi se počutila strašansko neumno, če bi morala sojetnicam pojasnjevati, da sem v zaporu, ker nisem pravočasno prijavila prireditve. Nekako ni ravno v stilu kriminalk in Aga-the Christie. Mogoče bi morala nekje po poti pobrati vsaj še kakšen pršut, saj veste, če že gremo, gremo v stilu. Čeprav v bistvu to sploh ni tako zelo smešno, kot se morda zdi. To vse skupaj kaže na čedalje večjo degradacijo družbe, ki ne ve več, kaj bi sama s sabo. Na čedalje večjo apatijo ljudi, ki enostavno pristajamo na vse, kar se dogaja, z eno in edino mislijo, da itak ne moremo ničesar spremeniti.
Pa ni res. Samo nimamo več volje in preveč nas je strah. In na koncu tunela vidimo ravno takšno temo, kot je na začetku, in potem nekako nima niti smisla riniti skozenj.
B.B. DPM Izola
p.s. Ko sem se odpravila poravnati svojo kazen sem na policiji izvedela, da pred tem sploh nisem prejela odločbe o prekršku, ker jo je sodišče poslalo na napačen naslov, tako kot društvo prijateljev mladine, ki ga pač ne morejo zapreti v celico, mu je pa sodišče, za isti “prekršek” dodelilo za 500 Eurov kazni. Majhna kazen za sodišče, enormna za društvo, ker jih preprosto nima.
Zares sveži kostanji?
Bralec Mandrača se je potožil, da je pri trgovcu, ki na križišču ob Butan plinu redno prodaja različno sadje, kupil kostanje za katere ni prepričan, da so res sveže nabrani v Halozah. Zanimalo ga je ali kdo sploh preverja izvor sadja in zelenjave, ki jih prodajajo na naših tržnicah, posebej pa izven njih, na urejenih in neurejenih prodajnih mestih ob cestah in tudi tam, kjer je res težko zagotoviti neoporečnost prodajnih artiklov. Odgovor bomo poiskali.
Sobotno dopoldne za zdravje
Zdravstveni dom Izola in Adrenalina sta v soboto, 15. oktobra na prireditvenem prostoru Lonka pripravila športno zdravstveno prireditev Skupaj vlagamo v zdravje. Sončna, čeprav nekoliko hladna sobota, je na prizorišče privabila kar precej Izolanov.
Tam je bilo kaj videti in kaj izvedeti. Nekateri najbolj zavzeti so se preizkusili v hoji na 2 km in nordijski hoji. Tisti, ki so manj navdušeni pohodniki so preizkusili masažo na veliki žogi, zaskrbljenim za stanje njihovega telesa pa so opravili meritve vitaminsko mineralnega stanja in meritve analiz telesne sestave
Sodelovala so tudi nekatera društva in organizacije. Tako je Obalno društvo za boj proti raku pripravilo demonstracija samopregledovanja dojk, bilo pa je tudi nekaj ponudnikov zdrave hrane in svetovalcev zdravega prehranjevanja. Seveda ni šlo brez reševalcev, predvsem pa takšnih prireditev ne bi bilo brez angažiranih delavk Zdravstvenega doma Izola in predstavnic društva Adrenalina.
Čudežna stran
■	'V'
Kaj sploh je izolski cudez?
Večina Izolanov ne ve, kaj je praznik izolskega čudeža. Nekateri so prepričani, da bomo konec tedna praznovali rokometno zmago nad Koprom, drugih večjih čudežov pa tako ali tako ni bilo opaziti. V resnici pa gre za najbolj tradicionalen izolski praznik, ki razlaga, zakaj imamo belo golobico v grbu.
V sredo je bila sklicana tiskovna konferenca, na kateri je župan Igor Kolenc z organizatorji Danilom Markočičem, Jožetom Črneličem in Egidijem Krajcarjem, predstavil 449. Praznik izolskega čudeža.
Gre za najbolj tradicionalen izolski praznik iz časa, ko je Izoli vladala beneška republika. Prvič so ga starodavni Izdani praznovali daljnega leta 1380, na dan, ko je pred Izolo priplulo genovsko ladjevje, ki zaradi čudežnega meglenega oblaka ni videlo obale. Iz cerkve je nad genovsko ladjevje poletela bela golobica in jih odpeljala daleč na odprto morje in se vrnila na cerkev, od koder je izpustila oljčno vejico iz kljuna, v znak miru in varnosti. Praznovanje tradicionalnega praznika je nato leta 1828 prepovedala avstro ogrska oblast in počasi je padel v pozabo.
Iz naftalina so ga potegnili, kot pravi Danilo Markočič, tudi z namenom, da podaljšajo turistično sezono, saj turistično mesto ne more računati le na tistih nekaj poletnih mesecev. To naj bi se sicer že uresničevalo, saj se
je število nočitev v Izoli v septembru in oktobru povišalo za skoraj 20% v primerjavi z lanskim letom. Praznovanje izolskega čudeža bo potekalo skoraj tradicionalno, najprej v soboto, ko bodo imeli izolski obrtniki in umetniki dan odprtih vrat, na Manziolijevem trgu pa bodo lokalna društva in posamezniki predstavili svoje delovanje. V Gorkijevi ulici bo razstava ob tednu starejših občanov, pozno popoldan in zvečer pa bo na Manziolijevem trgu glasbeno-živahno, najprej z nastopom pevskega zbora ob
zaključku tedna starejših občanov, potem pa z ansamblom Black Jack.
V nedeljo bo ob 10. uri v cerkvi Sv. Mavra maša posvečena izolskemu čudežu, nato bo na sporedu splovitev in krst batane Koštanca, ob 11. uri pa se bo začela mednarodna veslaška regata s tradicionalnimi veslaškimi čolni, posadke pa bodo menda opravljene v tradicionalne stare drese, vsaka s svojo zastavo. Medtem pa bo v parku Pietro Coppo tekmovanje harmonikašev ter podelitev zmagovalnim veslačem.
Čudež čudeža
V Izoli imamo neizčrpno zalogo čudežev. Imamo čudeže nenadnih spreobrnjenj, čudež upravnih postopkov, čudež presihajočih turistov, ki nekje so, ampak jih vendar ni, čudež uličnih umetnikov, ki še vedno trmasto vztrajajo, čudež nevladnih organizacij, ki se vsemu navkljub še zmeraj z nohti oklepajo zadnjih ostankov potapljajoče se ladje, čudež občinskih redarjev, ki so edini, ki razumejo logiko dodeljevanja kazni, čudežne motoriste, ki vsem prepovedim navkljub še vedno drvijo po ulicah, prepovedanih za promet, čudežne ljudi, ki uspejo preživeti v podnajemniških luknjah z minimalnimi dohodki in se ti še vedno nasmeji za dobro jutro, čudežne vrtce in šole, ki bodo kmalu morali uvesti učilnice tipa „Harry Potter", da bi vanje spravili vse otroke, ki jih je hvalabogu čudežno še vedno dosti. Čudežev kolikor jih hočeš. Golob, ki je odpeljal genovsko ladjevje v drugo smer, je bil pravi amater proti tistemu, ki bi moral priti sedaj. Mogoče zato cela Ljubljanska ulica tako zvesto hrani Perotovo golobico, ki se ji niti ne sanja, kakšna imenitna vloga ji je namenjena v zgodovini...
Naslov znan v uredništvu
Imamo najlepšo balano na hribu?
Tradicionalni praznik izolskega čudeža bo popestrila tudi splovitev in krst doma narejene Batane. Gre za tradicionalno zgrajeno plovilo, ki sta ga nekoliko netradicionalno projektirala oče in sin, Marjan in David Hrvatin iz Kort nad Izolo.
0b upokojitvi je Marjan Hrvatin ugotovil, da bi lahko s sinom zgradila novo barko, saj je njuno staro plovilo zob časa že dodobra zdelal. David, magister tehnologije prometa, ki se ljubiteljsko ukvarja z načrtovanjem plovil, je bil takoj za izdelavo in odločila sta se za tradicionalno batano.
“Ogledala in fotografirala sva verjetno vseh petdeset batan, ki krasijo morje i; naših vodah”, je povedal David, ki je nato v računalniški program vrisal vse potrebne mere, da je dobil tridimenzionalni
načrt skoraj izvorne batane. "Seveda pa se naša butana nekoliko razlikuje od večine, saj ima dno na V, pa tudi kobilico vzdolž dna, kar ni tradicionalno. Nekoliko je tudi bolj zaobljena in rebra so nekoliko širša. Gre za nadgradnjo klasične batane” je še povedal David. Batane, kot tradicionalna ribiška plovila iz tega dela sveta, seveda nimajo natančnih pravil, kako jih je treba zgraditi, temveč je vsak primerek zgodba zase. In izboljšav bi bili naši predniki vsekakor veseli. “Smo se pa držali omejitev, ki so jih postavili n društvu za stare barke v
Benetkah, tako da bova lahko z najino Batano tudi tekmovala na regatah za old timerje. Jadro je recimo veliko 15 kvadratnih metrov in okrašeno z velikim očesom, ” je dodal Marjan.
Če je “intelektualni” del načrtovanja in gradnje pripadel Davidu, kot se je izrazil Marjan, je fizični del izgradnje padel na očeta. “Osnovni projekt je David risal mesec in pol, nato smo se lotili dela. Najprej pa smo morali nabaviti še nekaj strojev, tako da izgradnja plovila ni bila nič kaj poceni. Mislim, da sva porabila kakšnih
8.000	evrov. Sva se pa vmes veliko naučila. Sama sva izdelala orodje za kalafatanje, tradicionalno zatesnje-vanje špranj med lesenimi deskami plovila, mojster pa nama je pokazal kako to deluje. Na srečo je bil David tako natančen z načrtom, da skoraj da ni bilo treba popravljati izrezanih kosov, saj so ti padli kot “tata na mamo. "
Batano sta David in Marjan izdelovala kakšno leto dni, najprej v domači garaži na Kortah, delo pa sta dokončala na dvorišču, kjer sta tudi testirala jadro, ki bo nedvomno zelo izstopalo v izolskem zalivu. "Za oko sva se odločila po tehtnem premisleku. Najprej sva imela različne ideje, kaj bi rmrisa-la na jadro, saj je tudi to del tradicije, odločila sva se pa za oko, ker je prisotno takorekoč povsod, pri vseh narodih sveta. Ima močen pomen in je lepo, ” je še povedal David, ki ima umetniško žilico, saj je bil najprej sprejet na likovno akademijo, preden se je odločil za drugačno življensko pot.
Batana Koštanca, ime je dobila po kraju, kjer sta jo David in Marjan Hrvatin izdelala, bo prvi pravi test na vodi doživela v nedeljo okoli 11. ure, ko bo splovljena in krščena na “carinskem” pomolu, kasneje pa bo krasila izolski mandrač. Tistega z majhno začetnico, seveda.
Izolski čudež v Kraški!
Rokomet
Kaj Romuni - Izolanov se je treba bat!
Tisti pregovor o težkih začetkih res drži. Zdaj to spoznavam tudi sam, ko ne vem, kako v omejen prostor, odmerjen s strani urednika, spraviti vse, kar se je dogajalo v nedeljo zvečer v Kraški. S čim začeti? Morda s tem, da je bilo nepopisno čudovito videti žareče, prepotene obraze naših fantov ob zvoku sirene, ko jih je eksplozija sreče in veselja pognala v zrak? Ali z opisom valovanja energije ekipe s parketa k Ribarom in obratno? Morda pa s tem, da se je Martinu Gregoriču »utrgalo« in je branil vse živo? Preveč je bilo dogajanja in morda bo kaj ušlo zapisu. Kdor je imel srečo, da je bil zraven, mu itak prizori, kot tudi spomin na ta večer, zagotovo ne bodo zbledeli v spominu. Za vse ostale, tudi za tiste, ki so nesrečno ostali pred dvorano, pa lahko zapišemo: nepozabno! To, da novinci v ligi - tako rekoč amaterji, premagajo enega najboljših evropskih rokometnih kolektivov, je bilo vsekakor prvorazredno presenečenje. Naslovi v časopisih to potrjujejo in priznavajo zasluženo zmago domačim. Vsem po vrsti: od Vlada Hrvatina, ki je spretno taktično prelisičil koprske napadalce, do vseh igralcev, ki so -tudi z bodrenjem s klopi, sestavili mozaik z naslovom ZMAGA!
In ni jih bilo malo, ki so rekli, da je tokrat zmagalo srce proti denarju. Res je, da je bil Cimos brez vratarja Škofa in da so bili Koprčani še nekoliko zdelani po tekmi z Romuni v evropski ligi. A verjetno mi bo še kdo pritrdil, da so v dvorano v Kraško, ki v primerjavi z Bonifiko deluje kot podeželski vaški dom, prišli s premajhnim spoštovanjem do tekmecev. Na nek način razumljivo, kajti na osnovi kakovostne razlike med ekipami (da o finančni niti ne govorimo) in množici pomembnih osvojenih naslovov lahko Cimos utemeljeno definiramo kot rokometnega velikana. Vendar je bila srčnost Izolanov tudi na tretjem zaporednem domačem uspehu prevladujoč faktor v primerjavi z višino in večjim tehničnim znanjem konkurentov. Na ta način so ugnali že Krško in Ormož, proti večnim športnim sosedskim tekmecem pa so bili modri še posebej željni uspeha. Spretno so izkoristili slabe trenutke koprske ekipe ter sosedom dali pošteno lekcijo. In za to si vsekakor naši fantje zaslužijo, vsak posebej, čestitke in stisk roke.
Luč je tisti večer, na zgodovinski dan izolskega rokometa, v Kraški še dolgo gorela. Malvazija je še dodatno raztegnila že tako vesele
obraze, med katerimi so se znašli tudi fantje, ki so nekoč nosili izolski dres ter iz ust izvabila stare izolske pesmi. Dvorana v Kraški ostaja - po seriji lanskih zaporednih zmag v 1. B ligi, rokometna trdnjava tudi med elito slovenskih ekip. In če bodo rokometaši s takim zanosom igrali tudi v prihodnje, v kar ne dvomimo, bo primarni cilj - obstanek v ligi, zagotovo krepko presežen. In zna biti, da se bo še kdo spraševal z verzom iz tiste znane naše »... ma ča je u toj vražjojIzoli...«. Bravo fantje!
BV
Kdaj bo v Izoli nova dvorana?
Zmaga nad sosedi v Kopru bi morda lahko bila še največji argument za praznovanje praznika izolskega čudeža ta konec tedna, a veselje po zmagi mine hitreje, kot bi si to želeli, na piano pa vsakokrat pridejo novi-stari problemi. In tudi tokrat ni bilo drugače. Še preden se je veselje po sodnikovem žvižgu dodobra poleglo, so se odgovorni v klubu začeli spraševati: “kaj se je zgodilo z vstopnicami?”. Kot verjetno marsikdo že predobro ve, je v nedeljo veliko število izolskih rokometnih navdušencev, menda kakšnih 80, z vstopnicami v roki ostalo pred vrati Kraške. Policisti so namreč ugotovili, da je dvorana že napolnjena in preprečili vstop tako navijačem, kot tudi novinarjem.
Vlado Hrvatin, trener članske ekipe in velik poznavalec izolskih rokometnih razmer je povedal, da prave razloge za to še raziskujejo, a nekaj je že jasno. “Razlogov za situacijo je nekaj. Del odgovornosti nosijo vsekakor varnostniki, ki menda niso trgali vstopnic in so si jih ljudje podajali, kot tudi to, da smo omogočili otrokom iz koprskega kluba in dekletom iz ženskega rokometnega kluba, da si tekmo ogledajo. Kot sem povedal, razlogov je bilo več in žal se je razpletlo na tak način. ”
Hrvatin pa je ob tem izpostavil še ta, kar je po njegovem mnenju tudi eden večjih problemov za izolski
šport: pomanjkljiva infrastruktura. “Dejstvo je, da v Izoli nimamo dvorane primerne za tovrstne spektakle. Vstopnice za nedeljski derbi s Koprom so bile razprodane že v četrtek in sam sem videl veliko število razočaranih obrazov, ki v petek ali v soboto niso uspeli dobiti karte. Da ne govorimo niti o temu, kako sem ves teden dobival klice iz vseh koncev Slovenije, od ljudi, ki so si resnično želeli ogledati derbi, saj dobro vedo, kakšen spektakel obalni derbi lahko ponudi. Osebno mislim, da bi, če bi imeli primerno dvorano, brez težav zapolnili tudi 2.500 mest. Ob tem moram še enkrat pohvaliti Ribarje, ki so bili resnično izjemni. Takšnega navijanja si drugod po Sloveniji lahko le želijo. ”
Želje po dvorani so v Izoli že stare in v preteklih letih se je o tem veliko govorilo, a malo, oziroma kar nič naredilo. “Boli me", je nadaljeval Hrvatin, “ko vidim, kako imajo skoraj v vsaki slovenski vasi, ali pa manjšem mestu, sodobne dvorane. Nekje jih že imajo, nekje jih šele gradijo, edino Izola izstopa. Imamo dvorano na Kraški, ki smo jo pred skoraj 30 leti zgradili rokometaši sami ob pomoči portoroškega turizma. In sprašujem se, če je nekoč bila Izola industrijsko mesto in je industrija pomagala športu, zakaj danes, ko je Izola turističen kraj, izolskemu športu ne priskoči na pomoč turizem?” Pred enim tednom, je rektor Univerze na Primorskem dr. Rado Bohinc omenil, da je ravno v času krize treba investirati. "Izola rabi novo, sodobno dvorano, pa ne samo zaradi rokometa. Mi lahko mirno še naprej treniramo i> Kraški. Rabi jo zaradi tekem, kot je bila tista proti Kopru, za organizacijo koncertov na zaprtem, za raznorazne prireditve. Mesto mora imeti takšno, večnamensko dvorano. Obe športni dvorani sta polno zasedeni z amaterskimi športniki. Izola potrebuje dvorano tudi zanje. In čas je, da ljudje tudi povemo, kaj resnično rabimo. Saj smo občinski svet izvolili zato, da poskuša uresničiti naše želje. ”
Istrabenz plini Izola - Cimos Koper 28:27 (10:13)
IP IZOLA: Gregorič (6 obramb), Kevič (6 obramb), Jurič 3, Jelovčan 1, Dolenc, Božič 5 (2), Špegel 2, Stepančič 1, Bubnič, Čosič 6, Čebokli 1, Hrvatin 2, Vukovič, Fidel, Smolnik 5 (2), Apat 2). Trener Vlado Hrvatin. Trener Kopra Fredi Radojkovič, sicer nekdanji igralec Izole, je k nam pripeljal zredčeno moštvo, sa[ zaradi poškodb ni bilo Gorazda Škofa, Bojana Skoka, Roberta Konečnika in Sebastjana Skubeta. Pri Izoli smo pričakovali premierni nastop, najnovejše izolske okrepitve, desnega krila Nikole Kojiča, a je ta dan pred tekmo zbolel. Borben nastop že od prve minute in garanje Izolanov v obrambi, s čimer so zmanjšali učinkovitost Deana Bombača in Milorada Krivokapiča, sta doprinesla k temu, da Cimos ni pobegnil s preveliko razliko. Zaostanek modrih ob odmoru ni bil velik, a vsekakor ni obetal preobrata. Vendar je približek Izole na minimalno razliko, prvič pri 14:15 in še štirikrat zatem, dvignil dvorano na noge ter nakazal še bolj enakovreden boj za točke. A so Koprčani preko Bombača začeli zadevati z vseh pozicij in dvanajst minut pred koncem je pri 23:18 za Cimos že kazalo na prvi domači poraz. Napis, ki je visel pri Ribarih »Krepat, ma ne molat!« pa so naši fantje udejanili na parketu in postopno nižali zaostanek. V tem času je še posebej blestel Martin Gregorič, ki je v odločilnih trenutkih obranil serijo nevarnih strelov. Nazadnje je posojeni igralec Cimosa Žiga Smolnik, ki je bil ob Elvinu Čosiču in drugih nerešljiva uganka za koprska vratarja, tri minute pred koncem izenačil na 27:27. Potem, ko je v zadnjem napadu Cimosa Krivokapič izgubil žogo, je Peter Božič v protinapadu zadel za prvo in edino vodstvo Izole, ki pa je na tem športnem dvoboju zadostovalo za presenetljiv, a povsem zaslužen izjemen uspeh Izole.
Lestvica: 1. Celje PL 12 točk, 2. Gorenje Velenje 11, 3. Cimos Koper 11, 7. IP Izola 6.
B. VUGA
Opravičilo in obvestilo glede povračila kart tekme med Izolo in Koprom
V nedeljo 16.10.2011 se je na prvenstveni tekmi RD Istrabenz plini Izola : RK Cimos Koper zgodilo, da so žal nekateri ljubitelji rokometa ostali pred vrati dvorane v Kraški.
RD Istrabenz plini Izola ta dogodek iskreno obžaluje in se vsem prizadetim opravičuje.
Vsem, ki so ostali pred dvorano s kupljeno vstopnico bomo vrnili kupnino. Vstopnice lahko vrnejo na blagajno RD Izola v četrtek 20. in petek 21. oktobra med 18. in 20. uro ter eno uro pred tekmo (med 18. in 19. uro) RD Istrabenz plini in RK Krka v soboto 29.10.2011. Poleg povrnjene kupnine bomo vsem dodatno izročili tudi brezplačno vstopnico za tekmo RD Istrabenz plini : RK Krka 29.10.2011 ob 19.00.
Predsednik RD ISTRABENZ PLINI Izola, Dean Kočevar

Kegljanje
Črn vikend za izolski ekipi. Zaradi bolezni oslabljena dekleta so izgubila v Novem mestu proti drugi ekipi Trebenj za sedem kegljev 5:3. Moški pa so zardi slabe igre treh igralcev doma izgubili proti Gorici za tri keglje prav tako 5:3.
Poskus z mlado in neizkušeno Bizjakovo se ni obnesel in tudi zamenjava Beganovičeva ni bila bolj uspešna. Ravno tako se je zgodilo z že dalj časa nerazpoložena Mla-čeva in zamenjav Štrasnerjevo. Rezultati: TREBNJE : IZOLA 5:3 Lestvica:	l.Pivka 6,	2.Litija
6, 3.Trebnje 4, 4.Medvode 2, 5.Kočevje 2, 6.IZOLA 2, 7.Eta 0, S.Slavija 0;
V	soboto ob 13.00 prihaja v Izolo ekipa Litije.
V	primorskem derbiju se izola-nom zalomilo že v prvem paru saj sta Gorjup in Širca izgubila 2:0 z objektivno slabšim parom.
V	drugem paru pa se je še slabše godilo Vovku in zamenjavi Marsu tako, da odlična igra KOŠPENDE z 622p.k. in KNEŽEVIČA z 585 p.k. ni bila dovolj za zmago za katero so manjkali le trije keglji.
Rezultati: IZOLA : GORICA 3:5 Lestvica: 1.Konjice 8, 2.Korotan 7,
3.	Gorica 7, 4.Rudar 6, 5.Hidro 6, 6.IZOLA 6, ZSiliko 6, 8.Škofja loka
4,	9.Konstruktor 0,10.Rudnik 0;
V	soboto izolani odhajajo v goste
Škofji loki.	(g.g.)
Mini moto
Edi Žgavec državni prvak
V nedeljo 16. oktobra je bila v Krškem zadnja letošnja dirka AP Mini moto na keteri je še zadnjič nastopil Izolan Edi Žgavec, ki je na tej tekmi zmagal in tako osvojil naslov državnega prvaka Slovenije v Mini moto Open 2 za sezono 2011. Celotno sezono sicer sestavlja šest dirk, Edi pa je zmagal kar na štirih, dvakrat pa je končal na drugem mestu.
Mini moto je v Sloveniji sicer nekoliko manj popularen kot v sosednji Italiji, kjer tekmovanja v tem ra-
zredu resnično veliko pomenijo, a na dirkah ni zaradi tega nič manj napeto in borbeno. Sezona tekmovalce stane kakšnih 10.000 eur, zato gre vsaka dirka na nož. Edi je v tej borbeni konkurenci premagal mlajše dirkače, nekateri bi lahko bili tudi njegovi sinovi, in to suvereno in brezkompromisno.
Na večini tekmovanj so ga spremljali njegovi zvesti navijači, ki so tudi poskrbeli, da je zapis o še enem lepem uspehu izolskega športnika prišel na strani Mandra-ča. Seveda, brez čestitk, navijačev in uredništva, ne gre.
Nogomet
3. SNL-zahod
Rezultati 9. kroga:
Ivančna Gorica:Zagorje 3:0 (2:0) Calcit Kamnik:Jadran D. 1:2 (1:0) Ilirska Bistrica:Krka 1:2 (0:1) TolmimSvoboda Lj. 2:1 (1:0)
Kranj Jesenice 2:2 (1:1)
Brda:AH Mas Tech 1:2 (1:0) IzoIa:Adria Miren 1:1 (0:0)
Izola : Adria Miren 1:1 (0:0)
Izola, 16.10.2011 ob 15.00, gledalcev 150
Izola: Žunič Dean, Stojadinovič Milojica, Hoti Alban, Mehič Almir, Mačkovšek Uroš, Božič Marko (Koščak Nandino 79’), Štulac Matija (Marc Gregor 43’), Zafred Mitja, Memič Aldin (Muminovič Elvis 70’), Zemljak Matej, Mikac Gregor
Strelci: 0:1 - Martinovič Dino (58’), 1:1 - Božič Marko (62’, Um)_____
Namizni tenis
Erik Pavlin tretji
V soboto je v Cerknici potekal 2. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Najboljše se je tudi tokrat odrezal Erik Pavlin. Do polfinala je prišel brez večjih težav, saj ni izgubil niti enega seta. V polfinalu pa je odigral enega najslabših dvobojev v zadnjih letih. S Tomom Sfiligojem iz Ljubljanske Olimpije enostavno ni prišel do igre in gladko zgubil 0:3. To je že četrti zaporedni poraz v letošnji tekmovalni sezoni proti Sfiligoju. Med 32 najboljših se je uvrstil Matej Germek.
Za med 16 najboljših je 0:3 zgubil proti Jaki Strohsacku iz Rakeku. Pri kadetih se je na glavni turnir in sicer med 48 najboljših uvrstil še Jakob Hodžič. Za uvrstitev med 32 je 1:3 zgubil proti Luki Norčiču iz Kerne Puconci. Katrina Sterchi je podobno kot na prvem odprtem turnirju dosegla uvrstitev med 16 najboljših. Za med 8 jo je 3:0 premagala Nika Naglič iz Mute.
Tenis
Odprto prvenstvo Slovenije v mini tenisu v Izoli
V soboto je v Tenis klubu Igor na Belvederju potekalo Odprto prvenstvo Izole v mini tenisu. Dečki in deklice so se pomerili v igri posameznikov in dvojic. Med dečki je bil najboljši Grant Rama (TK Igor), 2. mesto je zasedel Gordan Mile-usnič (TK Koper) in 3. mesto Črt Miklavec (TK Igor). Med deklicami je zasedla 1. mesto Tina Komac (TK Igor), 2. mesto Laura Koren (TK Koper) in 3. Metka Dakič (TK Igor). (ZM)
Jadranje
Vesna Dekleva Paoli je od srede 18. najboljša jadralska dvoboje-valka na svetu. Za trikratno olimpijko je to najvišja uvrstitev na svetovni jakostni lestvici odkar je 2009 presedlala iz dvoseda 470 v trosed Elliot.
Deklevovi in sojadralkama Katarini Kerševan ter Leni Koter je obilo novih točk navrglo drugo mesto na tekmi v Trentinu, od koder so se vrnile bogatejše za 1656 pik. Toliko si jih slovenski trio ni prislužil še na nobeni dosedanji regati in je dobra popotnica pred svetovnim prvenstvom v Avstraliji. Da bi se nanj kar najbolje pripravile, so dekleta odpotovala v Bretanijo. V mestu St. Quay Por-trieux bodo naslednjih nekaj dni trenirale z ekipami Tamare Eche-goyen (ESP), Julie Bossard (FRA) in Rite Goncalves (POR).
Na lestvici Mednarodne jadralne zveze (ISAF) ostaja prva dama ženskega match race-a nominiranka za jadralko leta - Anna Tunnicliffe. Američanka se je v letošnji sezoni udeležila dvanajstih regat, od tega je desetkrat stala na zmagovalnem odru. S četrtega na drugo mesto je napredovala Clarie Leroy, zmagovalka finala Pokala Narodov. Zahvaljujoč osmemu mestu na taisti prireditvi se je Kanadčanka Sharon Ferris Choat izstrelila iz 98. na 44. mesto.
Minuli teden je ISAF razkril tudi prizorišče svetovnega prvenstva za žensko dvoboj evanj e leta 2012. Gostil ga bo švedski Gothe-nburg med 25. in 30. junijem. To bo eno zadnjih soočenj dvoboje-valk pred olimpijskimi igrami v Londonu.
JANA PINES
Rekreacija
Tradicionalni, 31. MARTINOV TEK IN POHOD, Izola 2011
Bliža se tradicionalni, že 31. Martinov tek in pohod. Organizator prireditve je Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Ob lanskoletnih pozitivnih odzivih na novo traso smo se odločili, da bo letos trasa ostala nespremenjena. Speljana je po trasi nekdanje ozkotirne železniške proge Parencane in tik ob morju, tako da bodo udeleženci lahko večji del proge občudovati eno najlepših ribiških mestec z več kilometrov dolgo pešpotjo ob morju (»lungomare«).
Prireditev je športno-rekreativnega značaja, pripravili jo bomo v nedeljo, 6. novembra 2011, v Izoli, s startom in ciljem na plaži Simonovega zaliva.
Program:
8.00-	10.00 - prijava za pohod
8.00-	10.30 - prijava za tek
od 9.00 dalje meritve krvnega sladkorja...
10.30 - start pohoda
11.00	- start teka
Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj takoj po zaključku teka. Tekači tečejo od Simonovega zaliva ob obali proti plaži pod Belveder-jem, sledi vzpon na Belveder, sledi spust skozi podhod proti trasi Paren-zane (POMEMBNO OPOZORILO: PODHODA NI MOGOČE PRETEČI, KER JE ZELO NIZEK, TRASAST IN STOPNIČAST, ZATO BO TAM TREBA ZELO PAZITI IN BITI POTRPE-ŽUIV - ŽAL JE TO EDINI MOŽEN PREHOD GLAVNE CESTE NA POTI DO TRASE PARENCANE), vključitev na traso Parencane, nato tečejo skozi predor v Jagodju v smeri proti Izoli, po Industrijski cesti mimo Droge, proti izolski ladjedelnici, po Kopališki ulici, mimo tovarne Delamaris do obale, prek plaže Svetilnik, izolskega Velikega trga (Mandrač), ob obali do Lonke, tam bodo zavili desno proti izolski marini in tekli skozi marino ob obali nazaj na plažo v Simonovem zalivu, kjer bo cilj. Proga je dolga 10.900 metrov. Proga za pohodnike je približno pet kilometrov krajša. Pohod bo voden v zmerni hoji.
Vzporedno s članskim tekom in pohodom se bo odvijal tek oseb s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje Elvire Vatovec iz Strunjana in iz Varstveno delovnega centra iz Kopra. Proga bo v dolžini enega kilometra speljana okrog plaže v Simonovem zalivu.
Udeleženci se bodo na cilju lahko segreli ob toplem čaju, enolončnici in požirku vina. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bosta takoj po zaključku teka na plaži v Simonovem zalivu. Podeljena bodo priznanja za 14 starostnih kategorij. Startnina tako za pohodnike kot za tekače znaša 12 ter prinaša spominsko darilo, topli obrok, čaj, napitke in voda ob progi, priznanja najhitrejšim, ter žrebanje praktičnih nagrad. Zaključek prireditve je predviden ob 14.00.
Povsod je Izola
Obletnica Vnije v spomin na Luciana
V petek, 21. oktobra bo v palači Manzioli koncert etno skupine Vruja z naslovom Prvih 10 let. Koncert organizirajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola, CAN Isola in občina Izola. Hkrati bodo odprli razstavo fotografij Luciana Kleve in istrskih ljudskih glasbil. Gosta večera: Rudi Bučar in Dario Marušič.
VRUJA je, tudi Izolanom dobro poznana glasbena skupina, ki nadaljuje tradicijo glasbenih skupin iz slovenske Istre. Le te so v zadnjih desetletjih pustile globoko sled v poznavanju in popularizaciji glasbenega izročila Istre.
Ime skupine je dialektalnega izvora in pomeni izvir, studenec. Vruja je začela delovati marca leta 2001 in je od takrat prehodila bogato, ustvarjalno in uspešno pot.
Tako kot je istrski polotok večkulturni in večetnični prostor, je tudi sestava članov skupine takšna, zato ni čudno, da izvajajo in podajajo glasbeno tradicijo celotne Istre, in s tem predstavljajo vso raznolikost in zapuščino naših prednikov.
VRUJO danes sestavljajo Alenka Kranjac (vokal, daska, boben), Marino Kranjac (vokal, violina, dude,mandola, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola, flavta),Rok Kleva Ivančič (violina) in Gorast Radojevič (bajs).
Pri predstavitvi godčevskega izročila Severne Istre ostajajo člani ansambla zvesti glasbilom
tipičnim za to področje, kot so vijulin ali šk’nt (violina), bajs (istrski bas z dvema črevnatima strunama) in remonika (harmonika). To zasedbo popestrijo še z dasko (deska za pranje perila). V taki zasedbi zagodejo najbolj znane plese Severne Istre, to so polka, valcer, šaltin, šete paši, cotič, manfrina, mazurka, štajra, vilota in dopaši. Glasbeno tradicijo iz Južne Istre skupina predstavi s tipičnimi glasbili tega področja kot so sopele ali roženice (lesena pihala z dvojnim trsnim jezičkom), meh ali mih (istrske dude), šurle (dvojno piskalo z enojnim trsnim jezičkom). S temi glasbili “zasop jo” nekaj najbolj značilnih melodij kot so mantinjada in balun.
Vsa ta ljudska glasbila VRUJA včasih kombinira z glasbili kot so kitara, mandola, flavte, dude, električna bas kitara in na ta način ustvarja glasbeno podobo po svoji zamisli in navdihu. Poseben pečat skupini daje njeno vokalno izvajanje pesmi iz Južne Istre, to je dvoglasno petje na tanko i debelo, villota (dvoglasno petje iz obalnih mest) in pesmi iz slovenske Istre. Skozi te pesmi lahko slišite tako čakavski, istrskobeneški in šavrinski dialekt.
VRUJA je do sedaj nastopila na nekaterih pomembnih festivalih pri nas in v tujini: Mediteran festival leta 2001, Druga Godba 2002, 2009, Fetivai Lent 2005, Folkest 2002 in 2005, Festiva EthnoAmbient Solin 2009 itd.
Vlado nam je natočil Rižane
Petkov večer v Ljubljanski ulici je bil prijazen, niti ne prehladen ampak poln dobre energije, ki jo je tja prinesel Vlado Jeremič s svojo skupino Troikka in novim albumom Za vedno, ki je izšel pri založbi Man-drač in ga bodo konec leta za darilo prejeli vsi naročniki našega tednika.
Pred presenetljivo velikim številom obiskovalcev, med katerimi so bili tudi številni njegovi sodelavci iz reševalne postaje, je Vlado zaigral nekaj pesmi z novega albuma pa tudi nekaj starih uspešnic in požel veliko priznanj in navdušenja.
Vlado je sicer že uveljavljeno ime med slovenskimi kantavtorji, vendar se ga radijski uredniki premalokrat spomnijo in zato nekatere njegove izvrstne pesmi poznajo le tisti, ki obiščejo katerega od njegovih redkih koncertov. Seveda pa so vsi poznali uspešnico z novega albuma, himno reki Rižani z naslovom Ni je reke kot Rižana, ki so jo, ob bisu, celo zapeli skupaj z izvajalci, saj je bila prejšnji teden Rižana pesem tedna Radia Koper. In še enkrat se je pokazalo, kako pomembna je podpora medijev. Vlado je sicer posnel že tri albu-
me. Tudi prvi je izšel pri založbi Mandrač, drugega pa je posnel in ga spravil v “bunker” za kakšne druge čase. Nato se je lotil snemanja tretjega, ki je izšel pred dnevi in ga bodo v kratkem prejele vse slovenske radijske postaje.
Ob tem je treba vedeti, da je VLa-
do iz lastnih, skromnih sredstev plačal vsa snemanja, glasbenike in produkcijo, saj velikih založb njegova glasba očitno ne zanima. Vlado pač ni tyak, kot so vsi in predvsem ni pripravljen delati tako, kot bodo zaukazali uredniki.
449. PRAZNIK IZOLSKEGA ČUDEŽA
Praznik je nastal kot spomin na dalnji 23.10.1380, ko je pred Izolo priplulo genovsko ladjevje, ki zaradi čudežnega meglenega oblaka, ni videlo obale. Iz cerkve je nad genovsko ladjevje poletela bela golobica in jih odpeljala daleč na odprto morje in se vrnila na cerkev, od koder je izpustila oljčno vejico iz kljuna, v znak miru in varnosti. Od takrat je postal 23. oktober izolski praznik.
Sobota, 22. oktober
9. - 20.00, Manziolijev trg Stojnice lokalnih društev 9. - 18.00, Ljubljanska in Koprska ulica: dan odprtih vrat izolskih obrtnikov, umetniških ateljejev in galerij
10.00	- 17.00, Gorkijeva ulica Razstava ob tednu starejših občanov
17.00,	Manziolijev trg
Zaključek tedna starejših občanov -nastop pevskega zbora
18.00	- 21.00, Glasba za ples z ansamblom Black Jack in razglasitev najboljšega umetniškega dela na temo izolskega čudeža
Nedelja 23. oktobra
10.00,	cerkev Sv. Mavra Sveta maša ob izolskemu čudežu
11.00-12.00
Mednarodna veslaška regata
Regata, v dolžini 500 m, bo v akvatori-ju med kopališčem Svetilnik in carinskim pomolom.
Ob 11.00 - 2x kanoe Ob 11.10-4xgigh Ob 11.20 - Scia-voga - batana Ob 11.35-4+jole Ob 11.45 - batana z 1 veslačem,
Ob 11.55 - osmerci
Vse kategorije so OPEN. Zaželeno je, da so ekipe oblečene v svojih klasičnih in po možnosti starinskih dresih (oblačilih) ter da je čoln opremljen z manjšo zastavo, ki simbolizira njihovo mesto. Namen je ponovna obuditev tradicije, ki se je redno odvijala ravno v počastitev tega dogodka med vsemi mesti, ki so takrat spadala pod t.i. Serenissimo - Beneško republiko. V ta namen so redno organizirali razne igre s poudarkom na veslaških regatah z namenom vzdrževanja in krepitve prijateljstva med vsemi mesti severnega Jadrana. Po tekmi sledi prigrizek ob zvokih harmonikarjev.
Ob obali se bodo sprehajali člani društva Rosa clementina, ki bodo oblečeni v starinskih razkošnih oblekah iz prehoda iz 18. v 19. stoletje, pevci pevske skupine La Por-porela bodo peli starinske ljudske pesmi, žene oblečene “po starem” -Golidarce, pa bodo delile gledalcem domače kroštole.
13.00-21.00
Gostilna Istra, Park Pietro Coppo
Srečanje harmonikašev »Moja rimo-nika« in podelitev priznanj najboljšim veslačem
Organizatorji : Turistično združenje Izola, Center za kulturo, šport in prireditve Izola, Kulturno - športno društvo Istra - Istria in Gostilna Istra
SMEROKAZI
PETEK - 21.OKTOBER 2011
Manziolijeva palača Izola - ob 19.30
VRUJA Prvih 10 let
Odprtje razstave istrskih ljudskih glasbil ter
fotografske razstave Luciana KleVC
Večer bo nadaljeval s koncertom skupine ob 10-obletnici. Marino Kranjac - vokal, istrska glasbila / Alenka Kranjac - vokal Peter Kaligarič - harmonika / Rok Kleva Ivančič - violina / Gabrijel Križman - kitara, mandola, vokal / Gorast Radojevič - bas. gosti: Dario Marušič in Rudi Bučar Prost vstop!
Kulturni dom Izola - ob 20.00
MOONSUNSKA SVATBA Bollywood
ZJU.
plesna komedija
VSTOPNINA: 10 EUR.
Četrtek - 27.oktober 2011
Manziolijeva palača Izola - ob 18.00 Literarni večer Elsa in italijanščina
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Predstavitev knjige [psi]. Knjigo bo predstavil dramski igralec Bojan Maroševič, ki se je pa v času nastajanja knjige družil s piscem.
Kulturni dom Izola - ob 19.00
Prestolnice brez meja: s kolesom po šestih republikah in dveh avtonomnih pokrajinah bivše Jugoslavije. 2532 km so prekolesarili: Vilenka Bertok, Viktor Kofol in Sergio Marancin - Gianni.
Kljub naporni poti in pretežno hribovitem svetu, je trojico navdušila slikovita pokrajina, urejenost mest in neverjetna prijaznost in gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev.
Vabljeni na predavanje z diapozitivi! Vstopnine ni!
Kiparsko darilo Ortopedski bolnici Valdoltra
Ob krajši prireditvi je bil v ponedeljek, v vrtu Ortopedske bolnišnici Valdoltra postavljen kip koprskega umetnika Vojca Sodnikarja Poniž. Gre za sedemdeset cm visoko in pol metra široko kamnito skulpturo z naslovom Školjka, izvedeno v lipiškem marmorju leta 2008. Delo sodi v cikel Sodnikarjevih kiparskih artefaktov, ki se motivično podreja valovanju oziroma mimetični formi »morskega lupinja«, »vijač-nost školjčevine«. Vsebinski segment je torej neposredno morski, vendar hkrati v službi umetniškega predmeta odprt v neskončno polje človekovega motrenja, bivanjskega zavedanja, odkrivanja njegove eksistencialne biti v naravi. V nakazani gibljivost obstajajo problematike časovnosti, ki se iztekajo v odprto neomejenost večnosti...
Kiparjevo darilo je zelo prikladno postavljeno v zunanji ambient bolnišnice, ki tudi sama predstavlja svojstveno kulturno dediščino našega prostora.
Vsekakor gre za dejanje, ki bi moralo biti pogosteje posnemano, d.m.
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
Vabimo vas na otvoritev razstave
DELAVNICA KAVERLJAG 016-
ŽUZELKE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE
ki bo v četrtek, 20. oktobra ob 19.
Razstava bo na ogled do 3. novembra 2011._
JANEZ CENASSI
- 50. LETA
Krstilnica Sv. Janeza Krstnika (pri z.c. Sv Jurija) v Piranu.
Razstava bo na ogled do 14. novembra 2011._
Vabimo vas na ogled razstave
itoalvo” BOGDAN SOBAN
V Pretorski palači V Kopru. Razstava bo na ogled do Sl. oktobra 20U.
SOnČna dvorana / ulica Giordana Bruna 6
Razstava slik “Odsevi našega /cro/fl”
članov slikarske delavnice
KD LU LIK Izola
Razstava bo na ogled do 25.10.201, ponedeljek, sreda, petek, od 17.00do 19.00
Galerija Alga / Knstanovtrgi
Vabimo vas naogled letne razstave likovnega društva
TUBA
iz Izole •
Mestna knjižnica Izola
•	Četrtek, 20.10 ob 19.00 : Čarobni svet aromaterapije. Praktično in varno uporabo eteričnih olj bo prikazala certificirana aromaterapevtka Melani Kovač.
•	Petek, 21.10 ob 19.00: Predavanje: Prelepa Slovenija. Janez Medvešek bo tokrat bo predstavil Slovenijo v malem.
•	Sreda, 26.10. ob 19.00: Pravljični večer za odrasle. Sveže zgodbice bodo pripovedovali člani skupine Ena brez namena, in sicer Ivanka Učakar, Irena Cerar, Kristina Menih, Katarina Nahtigal, Špela Pahor, Matjaž Štirn in ostali. Vabljeni, da s seboj pripeljete tudi otroke.
•	Razstavljajo v mesecu oktobru: Skupinska razstava članov kulturnega društva likovnih umetnikov LIK iz Izole. Za LIK razstavljajo Zorko Dežjot s stolom, ki ga je avtor poimenoval “Kultura”, Judita Miško, z likom “Demenca” in ostali člani z liki “Princeske v belem”. / Ročno izdelane torbice Lijane Perko. / Šivani in drugi izdelki Marije Gorjup, varovanke VDC. / Razstava Mišijance avtorja Darija Gregoriča. / Razstava avtorskih lutk Dareta Brezavščka.
Francoščine za otroke
Začetni tečaj za osnovnošolske otroke- 1. stopnja francoskega jezika.
Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove, vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Vabljeni vsak torek od 15:30 do 16:30 v Stekleno pravljično sobo.
Nadaljevalni tečaj za osnovnošolske otroke- 2. stopnja francoskega jezika. Kako se
kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove, vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor.
Vabljeni vsako sredo od 15:30 do 16:30 v Stekleno pravljično sobo.
Društvo prijateljev mladine Izola / Gregorčičeva 21, Izola
VARSTVO V ČASU KROMPIRJEVIH POČITNIC
Tudi v času letošnjih »krompirjeve počitnic« smo pripravili varstvo za osnovnošolce od 1. do 5. razreda, in sicer od 2. - 4.11.2011. V času varstva bomo šli na pohod, imeli ustvarjalne delavnice, foto natečaj in počeli še marsikaj zabavnega. Prispevek staršev je 5 EUR/dan (kosilo všteto v ceno)
Prijave zbiramo do srede, 26.10. na Gregorčičevi 21 med 14. in 18. uro, na tel. 040 385529 ali po elektronski pošti barbaramo@gmail.com.
Native German teacher / Interpreter / translator
- repetition (both English and German) • ponavljanje (angleščina in nemščina)
- private lessons or groups • individualne ure ali skupinske
_______ Benko.Mohr@safe-mail.net • 0049-152-23033621
VADBA JOGE-^
z Miranom vsak torek ob 19 uri
vsako sredo ob 9 uri dopoldne z Deanom vsako sredo ob 20 uri
INFO: 051 349 552 Miran
Lepo in koristno
Tudi torbice so lahko umetnina
Prijazno gospo, ki jo lahko večkrat vidite tudi v leseni hišici na Lonki v Izoli, pa tudi na sejmih v Piranu, Kopru in drugod, smo ob tej priliki poprosili, da nam odgovori na nekaj radovednih vprašanj.
MKI: Gospa Lijana, že nekaj let vas videvamo na obalnih sejmih starin in izdelkov domače obrti. Od kod prihajate in kaj vas je pri nas tako prevzelo, da se redno vračate?
LP: Pozdravljeni! Hvala za povabilo, z veseljem sem sprejela ta izziv ter pripravila manjšo razstavo v prostorih vaše knjižnice. Prihajam iz Ljubljane, kjer sem vrsto let živela in tudi ustvarjala. Nazadnje tudi v Javnem zavodu RTV Slovenije. Vedno sem si želela živeti na obali, zato sem se tudi preselila v Izolo, kjer živim in ustvarjam že dve leti.
MKI: Ukvarjate se z oblikovanjem in šivanjem casual in bolj elegantnih torbic iz blaga. Kdaj ste se lotili šivanja?
LP: Že v zgodnjem otroštvu, v vrtcu so se začele kazati moje ustvarjalne sposobnosti. V okviru osnovne šole pa sem začela risati, oblikovati ter celo šivati in izdelovati enostavna oblačila. Obiskovala sem likovni in foto krožek. Po končani srednji šoli sem hodila na različne tečaje in ustvarjalne delavnice, tudi v tujini, v Franciji in Italiji.
MKI: Svojemu podjetju ste dali ime Zlati lev. Zakaj takšno ime? Ste lev po horoskopu?
LP: Moja znamka je Zlati lev. Seveda, oba pojma se dosti prepletata v mojem življenju, zlata barva že od nekdaj pomeni moč in lepoto bogastva; res pa sem tudi lev po horoskopu.
MKI: Pri nakupu blaga izbirate pastelne, pa tudi bolj močne barve. Vzorci na nekaterih vaših torbicah izgledajo kot iz prejšnjega stoletja. Tudi modeli nekaterih torbic se spogledujejo s preteklostjo. Vas preteklost močno navdihuje?
LP: Ves čas me navdihuje tudi preteklost, posebej določena obdobja od antike do secesije in meni ljubo obdobje 30. let prejšnjega stoletja. MKI: Kje iščete ideje za modele torbic, za barve? Koliko časa pa porabite za idelavo ene torbice? LP: Ideje me spremljajo ves čas, iščem jih na ulici, na potovanjih in celo ponoči se mi porajajo. Najprej naredim skico, potem tehnično zelo zahteven model, ki ga naredim iz trdega papirja. Potem naredim vzorčni komad, sledijo razni popravki in šele nato zaši-jem končni izdelek.
Celotna izdelava, razmišljanje, koncept nekega izdelka lahko traja več tednov ali celo mesecev. Izdelek pa zašijem v nekaj urah ali celo dneh, če je veliko ročnih dodatkov.
MKI:	Kakšni so vaši načrti
za prihodnost? Ali pri svojem ustvarjalnem delu sodelujete še s kakšnim obrtnikqm?
LP: Načrtov imam veliko, samo letos nameravam razstavljati na treh različnih lokacijah. Za novo leto pa pripravljam modele torbic, kakršne so se nosile okoli 1900.
Že sedaj izdelujem veliko različ-
Pevski večeri v Delfinu so tradicija, ki jo že deset let vzdržuje Marjetka Popovski, ki je tja pred desetletjem pripeljala pevsko skupino Val morja in glasbeno skupino Marinaio band, potem pa se je nadaljevalo in zdaj gostje hotela že vedo, da bodo v četrtek zvečer prepevali.
Marjetka jim ponudi bogat izbor ljudskih pesmi, predvsem slovenskih, občasno pa tudi kakšno drugo, od dalmatinske do makedonske in gostje z veseljem pritegnejo ali celo odpojejo kakšno solo točko.
Podobno je bilo tudi na četrtkovem snemanju drugega albuma Pevskih večerov. Poleg naključnih gostov hotela so namreč prišli številni Izdani pa tudi pevci različnih skupin. Videli smo članice pevske skupine Dekleta s Škofij, pevce moškega zbora Jagodje Dobrava, ter pevke ženskega zbora Sinji galeb. Seveda so bili tam tudi predstavniki obeh izolskih društev upokojencev in društva invalidov.
nih unikatnih izdelkov in modnih dodatkov, pasove, šale, štole... Sodelujem pa tudi z različnimi obrtniki in oblikovalci.
MKI: Ste svoje izdelke že kje razstavljali?
LP: Razstavljala sem že v okviru različnih društev, Art marketa v Ljubljani, celo v tujini, na Škotskem in v Angliji.
MKI: Kako ste se vživeli v življenje v Izoli? Kaj pogrešate? Kaj vam je najbolj všeč pri nas?
LP: Rada imam obalo in dolge sprehode; tudi če piha burja, ker tako najlažje dobim veliko novih idej.	Špela
Vsega skupaj je bilo v avli hotela okrog 500 ljudi in skoraj vsi so pomagali pri petju, ki je trajalo skoraj dve uri, tako da se je nabralo lepo število posnetkov, ki jih bo uvrstila na album in jim dodala posnetke skupin, kijih vodi ali jih je vodila: Dekleta s Škofij, Dekleta s Škednja in pevci doma upokojencev iz Izole.

Tarok za vse generacije
V	okviru aktivnosti v tednu starejših občanov je bil 17.10. v hotelu Delfin odprt turnir v taroku, ki se ga je udeležilo 15 tekmovalcev. Tekmovanje se je odvijalo v trojkah, v treh kolih po 15 iger. Igralce prvega kola je določil žreb, v drugo in tretje kolo pa so se posamezniki uvrstili na podlagi doseženih rezul-tatov.Zanimivo je bilo zadnje kolo v katerega sta prišla Prudolf Perc in Ivica Grdič z dvema zmagama in Tomo Kosič z eno zmago in enim drugim mestom.
V	zadnjem kolu je zmagal Kosič, drugo mesto je osvojil Perc, tretje pa Grdič. Tako sta Kosič in Perc osvojila enako število točk, o prvem mestu pa je odločila razlika iz vseh treh kol. Prva tri mesta so osvojili: 1. Perc Rudolf, 2. Kosič Tomo 3. Grdič Ivica. Predstavnik DU Jagodje Dobrava je najuspešnejšim tarokašem razdelil tarok karte.
Turnir je potekal brez motenj tudi po zaslugi Marije Bolje, ki je vodila evidenco iger in razpored igralcev po kolih. Poleg rednih članov tarok sekcije sta se turnirja udeležila še Mezgec Miro in Zajc Miran in želimo si, da bi jih bilo še več.
Marjetka je že slišala posnetke in pravi, da je ob glasnem prepevanju slišati, kot da bi v avli hotela grmelo. S posnetki je zelo zadovoljna, zdaj sledi še postproduk-cija in tiskanje albuma, ki naj bi izšel še pred koncem tega leta. Marjetka že ve kaj dela. Saj veste, ko iščete novoletno darilo za sorodnike v tujini ali doma.
B. Debeljak
Od petja je v Delfinu kar grmelo
Tako pravi Marjetka Popovski po četrtkovem snemanju novega albuma, ki gaje v hotelu Delfin posnela skupaj z rednimi in občasnimi obiskovalci četrtkovih pevskih večerov, ki jih organizira že polnih 10 let.
La Storia isolana degli ultimi secoli al Manzioli
Venerdì scorso, a Palazzo Manzioli è stato presentato il più recente volume di Ferruccio Delise “Servizi pubblici e Guide Generali di Isola” con documenti che vanno dal 1793 al 1942. Il presidente della Comunità Italiana di Isola, Silvano Sau, prima di dare la parola alFautore, ha voluto sottolineare l’importanza delle ricerche effettuate da Ferruccio Delise negli archivi della Regione e che si tratta di veri e propri piccoli archivi selezionati settore per settore e pubblicati sotto forma di volume, dopo che un incendio all’inizio del secolo scorso aveva completamente distrutto la documentazione del Municipio isolano. Ferruccio Delise, nel presentare il suo lavoro - giunto ormai alla quarta raccolta di documenti sulla storia isolana, ha brevemente tratteggiato il contenuto del volume, partendo soprattutto dalla testimonianza secondo cui a Isola l’istituzione della prima scuola pubblica sarebbe avvenuta addirittura nel 1212, cioè due secoli prima di quanto segnalato in precedenza. Particolare importante, in quanto proprio l’anno prossimo, nel 2012, la Comunità Ital iana dovrà registrare in maniera adeguata l’SOO.esimo anniversario della ricorrenza. Molto interessanti, naturalmente i vari aspetti della vita pubblica isolana, a partire dalle uniformi delle guardie municipali, alle Guide generali che, anno per anno, hanno registrato lo sviluppo economico, civile e demografico della città.
Lasciatemelo ribadire con forza: anch’io sono profondamente indignato!
Non tanto per la moltitudine di vecchie e consumate facce che si presentano in questi giorni sulla scena politica slovena annunciandosi come assoluta novità, garanzia di futuro benessere e democrazia.
Non sono indignato nemmeno per la moltitudine di transfughi che saltano da una formazione politica all "altra, alla faccia degli elettori passati, sperando di farcela alle prossime elezioni politiche e vivere per altri quattro anni nel bocaccesco paese di Bengodi.
Non riescono troppo ad indignarmi nemmeno i massmedia che, per dar spazio e voce ai nuovi-vecchi e futuri calibri della politica, fanno a gara nello spiegare chi è il meglio e chi vincerà, ma hanno completamente emarginato l'attenzione dell 'opinione pubblica dalla reale situazione del Paese, tanto da far pensare che in Slovenia la crisi economica non è mai arrivata.
Sono indignato, invece, per l'arroganza e l’ignominia di eminenti personaggi della vita pubblica che - ma guarda un poi - si sono recati anche a nome mio da uno dei più chiacchierati personaggi della Slovenia per pregarlo di candidarsi a futuro premier. Per carità: non di entrare deputato in Parlamento poiché sarebbe troppo poco per le sue doti! Deve arrivare subito direttamente alla guida del governo!
A pregarlo, con nome e cognome, importanti personaggi rappresentativi di istituzioni e associazioni: da quelle dei pensionati, a quelle combattentistiche, ad ex presidenti del Parlamento, a ex presidenti della Repubblica! Mi dispiace, cari signori, nessuno di voi è stato autorizzato a chiedere qualsiasi cosa anche a nome mio! Né per la funzione che esercitate ancora oggi, né per eventuali meriti che avete forse accumulato nel passato!
Ecco perché sono profondamente indignato: per non dover arrossire di vergogna!
Silvano Sau
Consiglio Comunale: approvata la revisione del bilancio 2011
Con unariduzione di circa2 milioni di Euro sia nelle entrate che nelle spese, approvato a maggioranza di voti il Decreto sull’assestamento del bilancio di previsione per il 2011. Il documento, come è stato ribadito, vuole soprttutto adeguare le rispettive voci di bilancio alla situazione finanziaria reale del Comune. Assicurati in pieno, con qualche ritocco in positivo, le necessitàa della Comunità Italiana e delle sue istituzioni scolastiche. Assicurati, così, i mezzi per la documentazione tecnica per l’investimento previsto nell’edificio della Scuola elementare italiana “Dante Alighieri”. I lavori dovrebbero essere portati a termine entro il prossimo 2012 con la costruzione di alcune aule. Con qualche interruzione per coordinare le proposte e gli emendamenti, approvata con voto di maggioranza anche la proposta di riorganizzazione del la struttura dell’Amministrazione comunale. Anche su questo documento, nel corso del dibattito è stata recepita la mozione presentata dai consiglieri italiani sulla necessità di identificare un adeguato interlocutore per soddisfare le esigenze particolari della Comunità Italiana. Dibattito ricco e approfondito, infine, in merito all’informazione presentata dal sindaco su presunti abusi edilizi realizzati su terrreni agricoli in contrasto con le norme costituzionali e con il piano regolatore comunale. Richiesto ai servizi professionali di preparare in termini di tempo alquanto brevi una proposta di modifica del relativo Decreto, onde sottoporre le attività edilizie a precisi criteri e controlli di trasparenza. Trasparenza che deve essere presente anche nell’operato del Fondo statale per i terreni agricoli, per il quale, ultimamente, si denota-almeno nella fascia costiera - una facile disponibilità nel concedere terreni in vendita o in affitto a singoli personaggi della politica o delFamministrazione pubblica della Slovenia, senza che le strutture comunali possano intervenire e senza che vengano preventivamente richieste di un parere.
Non c e pm religione
E risaputo che l'occasione fa l'uomo ladro. Perciò compito del Paese è quello di non creare le occasioni. “Elementare Watson direbbe Sherlock Holmes. Da noi, invece, l'elementare diventa dottorato di ricerca nel proporre continuamente le occasioni per la proliferazione dell 'uomo ladro. Una di queste ricerche ha portato al pagamento con carte di credito dispensate ai dipendenti delle aziende per saldare le spese del pieno alle stazioni di servizio. Questa è una delle sublimi occasioni. Naturalmente le carte di credito aziendali finivano e finiscono a saldare i conti privati. Ultimamente abbiamo letto che con questo fare la Direzione della marineria slovena è stata truffata di circa 35.000 euro. Per una somma del genere crediamo che non sia passato poco tempo prima che si accorgessero della truffa. Questa notizia ci porta a non dover neanche immaginare cosa sarà successo quando un sindaco aveva introdotto le carte di credito a tutto spendere per i capi dipartimento del nostro comune. La cosa viene giustificata con il fatto che questo sistema è destinato alle persone oneste. Prima generiamole e poi diffondiamo il sistema. “Elementare Watson ”.
Gianfranco Siljan
ATTIVITÀ COMUNITARIE
Manifestazioni culturali
Giovedì, 20 ottobre 2011, ore 17.00, Palazzo Manzioli
Seminario: "Introduzione alla cultura e alla degustazione del té” con proiezioni e degustazione. A cura di Nicoletta Tul, tea master & tea ta-ster. La partecipazione è a numero chiuso, previa prenotazione. Organizzazione: CI Dante Alighieri.
Venerdì, 21 ottobre 2011, ore
19.00,	Palazzo Manzioli
“I primi 10 anni” - Concerto per il X anniversario del gruppo Vruja e mostra di strumenti popolari istriani corredata da una mostra fotografica di Luciano Kleva. Ospiti Dario Marušič e Rudi Bučar.
VRUJA è un gruppo musicale che continua la tradizione delle formazioni musicali dell’Istria slovena. Il gruppo, del quale aveva fatto parte il nostro compianto Luciano Kleva, è attualmente composto da Marino Kranjac (voce, violino, mandola, zampogna, chitarra), Alenka Kranjac (voce, grata), Peter Kaligarič (fisarmonica), Rok Kleva Ivančič (violino). Gabrijel Križman (chitarra, mandola, voce) i Gorast Radojevič (bassetto, basso elettrico). Organizzazione: CAN di Isola.
Giovedì, 27 ottobre 2011, ore
18.00,	Palazzo Manzioli
Il Gruppo Letterario dell’Associazione À.I.D.A. di Muggia presenta “Elsa e italiano”. Testo e allestimento di Alessandra Pecman. Un’efficace presentazione della lingua italiana, in forma di lettura scenica, proposta attraverso dialoghi scorrevoli e avvincenti. Organizzazione: CI Dante Alighieri.
Venerdì, 28 ottobre 2011, ore
19.00,	Palazzo Manzioli
“Sulle orme di Ippolito Nievo”, serata dedicata all’escursione a Porto-gruaro nel mese di maggio dei Soci delle CI Pasquale Besenghi degli Ughi e Dante Alighieri.
Nel 150.esimo anniversario dell’Uni-
tà d’Italia, una folta comitiva di connazionali delle Comunità degli Italiani di Isola, “Pasquale Besenghi degli Ughi” e della “Dante Alighieri” ha voluto far visita ai luoghi che hanno permesso a Ippolito Nievo, grande scrittore italiano del secolo scorso, di scrivere il romanzo “Le confessioni di un italiano”. La serata é stata un’occasione per rivivere una storia che racconta, come scrisse lo stessoNievo, la trasformazione di un uomo che nasce Veneziano e muore Italiano. Ippolito Nievo è morto tragicamente nel 1861, nell’anno in cui si stava realizzando l’Unità d’Italia. La serata, riccamente corredata da immagini riguardanti il periodo storico intressato e da fotografie dell’escursione, rappresenta un’occasione per ricordare ancora una volta il 150.esimo anniversario dell’ Unità d’Italia. Relatore: Silvano Sau. Inserti musicali di Claudio Chicco. Organizzazione: CAN e CI Pasquale Besenghi di Isola.
Domenica, 30 ottobre 2011, ore
19.00,	Casa di Cultura
Il gruppo teatrale triestino “Il gabbiano”, presenta la commedia dal titolo “NO XE BEL QUEL CHE XE BEL,
MA XE BEL QUEL CHE .........”,
Adattamento in dialetto triestino e regia di Riccardo Fortuna. Organizzazione: CI Pasquale Besenghi.
Biblioteca D. LOVISATO
Lunedì, martedì e giovedì 10.00 -
13.00.
Mercoledì e venerdì 16.00- 19.00. Sala di lettura - dal lunedì al venerdì 17.00-20.00.
Aula INFORMATICA
Aperta al pubblico previo accordo con il responsabile.
Sport - ricreazione
Sabato, 22 ottobre 2011, ore 16.30, Palazzo Manzioli
XXXV Torneo di BRISCOLA, organizzato dalla CI Besenghi. L’iscrizione al torneo è di 20 euro a coppia. Ricchi premi per i primi 3 classificati.
Il Mandracchio,/og/;o della Comunità italiana di Isola
Caporedattore responsabile: Andrea Šumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Gregorič, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia
tei, fax: (+386 5) 61621 30, 61621 32, sito Internet: wmv.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.)
Porte aperte a nonni e genitori alla Scuola elementare Dante Alighieri
Come tradizione, alla Scuola elementare Dante Alighieri si è svolta anche quest’anno la giornata dalle porte aperte che ha visto partecipare alle attività, aventi come filo conduttore l’autunno, un consistente numero di genitori e nonni di bambini della scuola materna e di alunni della scuola elementare. Un gruppo di alunni ha fatto visita alla Casa del pensionato di Isola. La giornata dalle porte aperte è ormai un appuntamento fisso che offre a genitori e nonni l’opportunità di seguire da vicino l’attività degli allievi alla scuola materna e a scuola. Oltre a poter stare con i bambini un po' più di tempo, essi hanno l’occasione di creare con essi e prendere conoscenza delle offerte dell’istituto e dei metodi di lavoro che adotta. In questo modo sono chiamati a collaborare meglio con gli operatori pedagogici per raggiungere lo scopo comune di formare gli individui in modo completo, sia dall’aspetto dell’educazione che deH’arricchimento delle conoscenze.
La mattinata si è svolta in due parti, una prettamente lavorativa e creativa, e una dedicata alla presentazione agli altri del lavoro svolto. I piccoli dell’asilo hanno giocato componendo con lefoglie, hanno disegnato e hanno creato delle cartoline autunnali. Gli alunni della scuola elementare, divisi in 10 gruppi hanno disegnato, modellato, incollato, ma anche imparato nuove canzoni sull’autunno e scritto pensierini. Alla fine della giornata un gruppo di alunni, accompagnati da due insegnanti, ha fatto visita agli ospiti della Casa del pensionato donando un po’ di allegria agli anziani ospiti con dei canti e lasciando dei biglietti con dei pensierini.
SPORT SPORT SPORT SPORT SPORT
Isola “iiber alles”. Alle Olimpiadi delle Comunità (Giochi UI) tenutesi sabato scorso a Parenzo, abituale dimora dell’evento, i due sodalizi isolani per l’ennesima volta hanno fatto incetta di medaglie. Trionfo della Dante Alighieri salita sul primo gradino del podio con ben 12 medaglie conquistate di cui 4 d’oro (calcetto under 30, Simon Frank - tennis tavolo under 30, Davide Infantolino - tennis tavolo over 30, e Boža Sluga - tennis over 30), 5 d’argento e 3 di bronzo. Al secondo posto del medagliere troviamo la Besenghi con 3 titoli (pallavolo femminile over 30, Erik Konig - tennis under 30 e l'immarcescibile Mladen Todorovič - scacchi), 3 medaglie d’argento e una di bronzo. Gli incontri sportivi hanno pure assunto un aspetto celebrativo in quanto sono arrivati alla loro 20-esima edizione. 35 le Comunità partecipanti. Zagabria e Kutina le novità assolute.
Si dice e non si dice
Veniamo al “panico”. Vi diciamo subito che “panico” dovrebbe essere usato solo come aggettivo. Esempio: timor panico. Oggi si tende usarlo quale nome in frasi come questa: La folla fu presa dal panico. Non è uso proprio, ma nemmeno si può considerare errore. Meglio però: timor panico, sgomento, sbigottimento, trepidazione, paura. Come vediamo i buoni sostituti non mancano. Allora cerchiamo di non cadere nel panico.
G.S.
Predzadnja
KRIMINALNE
Eni delajo tudi ponoči
Nekdo je ponoči na gradbišču ukradel gorivo iz delovnih strojev, ki takrat niso delali. Policisti bodo podali kazensko ovadbo.
Avto ima dovoljenja nima Policisti so ustavili voznika osebnega avtomobila. Med postopkom so ugotovili, da nima vozniškega dovoljenja. Avto mu je bil zasežen in bo podan obdolžilni predlog.
Obrnili so cesto Na obvoznici smo policisti imeli v postopku voznika kombija, ki je vozil v nasprotni smeri. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, podali bodo tudi obdolžilni predlog. Strah pred rdečo
V	križišču pri Avtokampu Jadranka se je, zaradi prekratke varnostne razdalje, zgodila prometna nesreča. Prva voznica je z avtom ustavila pri rdeči luči, druga pa je od zadaj trčila v njo. Policisti so povzročiteljici izdali plačilni nalog.
Kdo je postavil ograjo?
V	Jagodju se je zgodila prometna nesreča, ker je voznik osebnega avtomobila trčil v betonsko ograjo. Napihal je 0,85 mg/l alkohola, zato so ga pridržali. Začasno mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena prepoved nadaljnje vožnje (18 KT) ter podan obdolžilni predlog. Mule nevzgojen
Na policijsko postajo je prišla učiteljica z učenci, ki so v Izolo prišli v okviru šolskega izobraževanja. Med hojo ob morju se je v njih zaletel mlajši fant in se začel z njimi prerivati, enega pa je udaril. Na osnovi opisa so policisti hitro izsledili kršitelja. Glede na to, da gre za otroka, bodo podali poročilo na Center za socialno delo.
Vedno je čas za rekreacijo Neznanec je ponoči vlomil v trgovino s športnimi oblačili in ukradel več kosov oblačil. Policisti so opravili ogled, sledi kazenska ovadba. Prenosniki še niso iz mode Nekdo je ponoči vlomil v poslovni prostor in ukradel prenosni računalnik.
Vse soji pobrali
Policisti so obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, ki jo je povzročila voznica osebnega avtomobila. Kazala je očitne znake alkoholiziranosti, zato je bil odrejen preizkus, ki pa ga je odklonila, zato so zanjo odredili pridržanje. Začasno so ji odvzeli vozniško dovoljenje in izrekli prepoved nadaljnje vožnje, dobila je 18 kazenskih točk, podali pa so tudi obdolžilni predlog.
Enakost med spoloma
Policisti so na podoben način zaustavili tudi voznika osebnega avtomobila, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Tudi on je odklonil preizkus, zato sledi kot v prejšnjem primeru: Odrejeno pridržanje. Začasno mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena mu je bila prepoved nadaljnje vožnje (18 KT), podan obdolžilni predlog.
Njega ni motilo
Policisti so nekemu moškemu izdali plačilni nalog, ker je na ves glas predvajal glasbo iz avtomobila, kar je občane motilo pri nočnem počitku.
Ustavljen med prenehavanjem
Policisti so zaustavili voznika osebnega avtomobila, kateremu se izvršuje ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Posledice: Zaseženo vozilo, sledi obdolžilni predlog.
Kdor čaka dočaka
Policisti so zaradi suma storitve kaznivih dejanj odvzeli prostost Izola-nu. Na podlagi odredbe so pri njemu opravili hišno preiskavo, zoper njega bodo podali kazensko ovadbo zaradi vloma v hotelsko depandanso iz meseca maja in tatvine GSM telefonov na plaži v avgustu.
Po kopanju zebe
Neznanec je v ponoči vlomil v gostinski objekt na plaži. Ukradel je alkoholne pijače.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	PRODAMO parkirno mesto v 11. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250.
NAJAMEMO
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdibje. tel 051341 907
-	Mlad par išče poceni garsonjero v najem za dalj časa. najraje v kopru, lahko tudi v izoli. resna in oba zaposlena, pokličite: 031438187
ODDAMO
-	Na Ljubljanski ul., v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Cena : 500,00 EUR 051-634-390
-	Na mirni lokaciji v Jagodju oddam 1-sobno stanovanje (38m2). Stanovanje je v hiši, je na novo umeščeno in opremljeno. Najemnina je 350 EUR mesečno. Več informacij na 041-536-549. Lp, Nada.
Vozila in plovila
-	Prodamo avto Daevvo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na tel.: 031 613 494
Razno
-	Oddam gorilnik za peč na kurilno olje Lamborghini in gorilec Webasto za kamper. Tel.: 041 613 299
-	Podarim razstegljivo mizo in 6 stolov. Za informacije pokličite na tel. 05 641 8379 med 19. in 21.uro.
-	Elektični drobilec vej za kompostiranje, kupljen v Merkurju, ugodno prodam. Tel. 041 721 220
Delo
Iščemo delavca z vsaj dvoletnimi izkušnjami za delo v gostinstvu (za šankom) z možnostjo stalne zaposlitve. Tel: 041 642 612
-	Nudim pomoč starejši osebi, tel 031 310 410
-	Medicinska sestra izvaja ugodno in strokovno pedikuro (nego nog) na vašem domu. Tel.: 040 820 332
Avto moto društvo
vabi v nove prostore na Industrijski cesti 4 (pri Carboniju).
Nudimo vulkanizerske in avtomehanične usluge. Nudimo tudi zelo ugodno obnovljene zimske gume z garancijo in a-testom.
Ugodno oddajamo v najem avtopralnico.
(Tel.: 041 614 942)
Člani avto moto društva imajo za vse usluge 20% popusta.
Umrl je
Janko Šribar
1943 - 2011
Obveščamo vse prijatelje, znance in sosede, da nas je, po hudi bolezni, zapustil naš Janko. Človek velikega znanja in umetniške duše.
Od njega smo se zadnjič poslovili v torek,
18. oktobra 2011 na izolskem pokopališču.
prijatelji: Sabina, Elda in Mufi Izola, oktober 2011
NLB Premijsko varčevanje
.KA7 TA TAKO KOKO VPnC.. iAl NI N1K7CK NÙPCNEAA llfa..
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
www.nlb.si/premijsko-varcevanje
Eltini televizorji so oddani
Nagradna igra kabelskega operaterja Elta je zdaj pod streho. Potem, ko smo v torek popoldne opravili žrebanje in ob prisotnosti direktorja, Aca Kabanice izžrebali tri prejemnike novih 32 palčnih televizorjev in v torek popoldne so televizorje prevzeli: Damijan Rožnik z Morove ulice, Majda Zupan s Prečne ulice in Orjana Babič iz Ka-žipotne ulice.
“Ce bi vedel, da so take nagrade bi sodeloval tudi jaz”, smo slišali te dni tarnanje nekaterih bralcev Mandrača in naročnikov Elte. Lahko jih potolažimo, da akcija ni bila zadnja, ampak, saj veste, vsaj odgovoriti je treba na kakšno preprosto vprašanje.
Noben izolski otrok ne sme biti lačen
OZRK Izola se je ob svetovnem dnevu hrane vključil z aktivnostmi v okviru mednarodnega projekta Drobtinica. Prostovoljci so na stojnicah “menjavali” kruh za prostovoljne prispevke. Z zbranimi sredstvi zagotavljamo topel obrok za šolarje iz socialno šibkejših okolij. Posebej se zahvaljujemo donatorjem za izdelke, ki so omogočili, da je akcija DROBTINICA stekla: MERCATOR d.d.. Občina Izola, Komunalno podjetje Izola, O.Š. Vojka Šmuc, O.Š. Dante Alighieri, As Pekarna d.o.o. Izola, Pekarna Klas d.o.o. Izola
HVALA vsem, ki ste s svojimi prispevki zagotovili topli obrok otrokom. Še posebej se Rdeči križ Izola zahvaljuje ANDRAGOŠKEMU DRUŠTVU IZOLA za donirana sredstva v višini 350,00 EUR. Denar smo namenili skupaj z osnovnimi šolami za nakup šolskih potrebščin za učence iz socialno šibkih okolij
zdi Žgavec je državni prvak. Motorje majhen, prvak pa velik.