Kupujte I
VOJNE BONDER
Najstarejši »loventki dnevnik v Ohio
Oglati v tem listu ■o uspešni
Vol. xxvii.—leto xxvii.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEI
TheOIdeil Slovene Dally in Ohio
Best Advertising Medium
cleveland, ohio, thursday (četrtek). june 22, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 145
Nemci v Cherbourgu ignorirajo ultimatum za podajo
u. s. bombniki
nad japonsko bojno floto
\ Bitka divja v morju 'Hed Filipinskimi in Marijanskimi otoki
Na delo za zmago
GLAVNI STAN PACIPIČNE-BRODOVJA ZED. DRŽAV, HarHor, 21. junija. — Ad-"''fal Chester W. Nimitz je da-naznanil, da so ameriški ^mbniki s krova matičnih la-'•1 v ponedeljek vpi'izorili na-»a veliko japonsko bojno ^Jjovje nekje med Filipinskimi Marijanskimi otoki, ka,r u-^gne biti otvoritvena faza od-"'•"iie borbe na Pacifiku. , Kontakt z sovražnim brodov-ki je vključevalo matične I*' bojne ladje, je bil očividno '"^'-I'gan ko se je zmračilo.
Koliko so znašale izgube na ali drugi srani, se še ni mo-
61o tnitz
ugotoviti, pravi admiral Ni-
ZOJSA je z ozirom na kampanjo za peto vojno posojilo sklenil pomagati, da kampanja dozeže čim večji uspeh.
Smatramo kot eno najvažnejših naših dolžnosti, da kot ju-! gosiovanska enota organizii a-mo akcijo v tej kampanji na; način, ki bo najizdatneje ))()ma-' gal pri vojnemu naporu našej nove domovine. ZOJSA s tem! poziva vsa naša društva, krajev-j ne odbore, organizacije, ustano-j ve in poedince, vobče vse ljud-j stvo, da z bratov.skini sodelova-l njem delamo za en cilj—zal uspeh ])etega vojnega posojila.j
Naša akcija mora v tej sme-! ri s številkami dokazati naš res-j nični doprinos. Da se to omogoči, je urad ZOJSA razposlal na
^ailaljni razvoj lM>jne aktrije neznan
Iz uradnih poročil ni mogoče ®deti, da-li se je v torek borba onovila. Manevriranje obeh ^fiiariških sil tekom noči med 'ojiedeljkom in torkom je naj-odločilo, ali se ameriška in ^Ponska bojna sila udarita v pričakovanem odločilnem
Hadu.
^adio v Tokiju je včeraj ši-V svet poročilo skrajno sen-cijskega značaja, trdeč, da so •^erikanci v boju, ki se je pri-' pretekli petek pri Marijan-otokih, izgubili 45-tisoč-^^sko bojno ladjo, dve 35-ti-ctonski bojni ladji, in da so ® resno poškodovane tri veli-® iiiatične ladje.
''Ponska poročila so notorično nezanesljiva
Kar se japonskih radijskih ^''očil tiče, je iz preteklosti da so notorično nezanes-Glavni namen takih pre-'•"anih trditev je, da bi se od ,^fažnika izzvalo odgovor, ki , Jim dal informacije, kakšen ^il faktični rezultat boja. •Japonsko poročilo se očivid-^anaša na operacije prete-
tisoče pisem društvom, odborom in organizacijam s prošnjo, da prijavijo kvoto kupljenih, oziroma prodanih obveznic PE-! TEGA vojnega POSOJILA, čim preje na naslov:	j
FIFTH WAR LOAN DRIVE I United Committee of S.S.A.,j 1010 Park Ave., •
New York 28, N. Y. Kot organizacija, ki predstavlja J najprogresivnejše in najaktivnejše j u g oslovanske Amerikance in po njih težnje in ideje našega tukajšnjega ljudstva, da s konstruktivnim delom zaslužimo in zagotovimo čim večjo pažnjo in podporo Amerike za naše narode in njihovo herojsko osvobodilno borbo v
stari domovini. ZOJSA čuti, da je dolžnost vsakega jugoslovanskega Amerikanca, da ga v tej akciji podpre s složnim, bratskim sodelovanjem.
Osvobodilna invazija pribli-žuje sovražnikov poraz in svit svobode in miru za vse narode. Sedanja borba ustvarja težnje in ideale naprednega svobodoljubnega človečanstva. Vsa naša akcija mora biti v tem času osredotočena v pravcu cilja, ki bo zajamčil največjo moralno in materialno podporo tej borbi. PETO VOJNO POSOJILO ima nalogo, da zasigura podporo skupnemu naporu tudi z; doprinosom ameriškega prebivalstva. Doprinesli bomo svoj del, če kot složna enota ameriške celote delamo splošno, osredotočimo vse plodove dela in se odlikujemo pri skupnem iznosu. To moramo narediti preko organizacije, ki je s svojo aktivnostjo doprinesla največ k obči podpori vojnih ciljev Amerike i^n Združenih narodov od strani Južnih Slovanov, in dosegla priznanje osvobodilne borbe naših bratov v stari domovini v ameriških javnosti, kakor so jih žrtve in napori te borbe zaslužili v polni meri.
Z ozirom na to apelira ZOJSA na vsa naša društva in organizacije, na vse naše ljudi, da z vsemi silami složno delajo za usp«h PETEGA VOJNEGA POSOJILA in prijavijo vse zneske brez odlašanja na navedeni naslov.
NEW YORK, N. Y., 14 junija 1944. — Za ZOJSA :
Zlatko Balokovič, poslujoči predsednik.
Strahovit zračni napad na Berlin
LONDON, 22 .junija. — Včeraj je bil vi^rizorjen na Berlin n a j s t r;a hov itej-ši zračni napad v tej vojni. Nad mestom je bilo 1,000 ameriških texldh bombnikov in enako število spremljajočih Imjnih letal.
Danes zgodaj zjutraj je Ifilo tn odkrito, da je del a-meriSke napadalne sile po stresenjn smrtonosnega tovora na nemSko, prestolico odpinl dalje proti bazam v Kusiji. Bil je to prvi slučaj, da so zavezniška letala z bazami v Angliji pristala v
INVAZIJSKI POVELJNIK
Nemški radiu pravi, da so po o d I e t u ameriških bombnikov yjiri/orili napad na Berlin tudi bombniki britske zra«ne sile.
H
Neka brzojavka iz Stock-holma pravi, da je bil dar nes zgodaj zjutraj ves predel Berlina, kjer se nahaja VVilhelmstrasse, venter na-cijske vlade, zavit v plamena.
Fotic se je uprl ukazu za odslovitev
-s;
tedna, ko so Amerikanci "ivazijskih operacijah na Ma-■'^fiskih otokih izstrelili 3 0 0 (^'^Hskih letal.
Ni
NA OBISKU
a svojem prvem obisku v ^ "'elandu se mudita Mr. in Alfred Yudez, z Bellerose Island, N. Y. Mr. Yudez 15 let z rojakom Frank doma iz Loke pri Meng-znano Y. & M. Mfg. Co., v Ji^^klynu, N. Y., kjer se izde-ženske klobuke. To je e-taka slovenska tovarna.
Yudez ima v Clevelandu
^ ^Mčno Mrs. Požun, s katero 'lista videla že 29 let, v Mas-Ohio, pa bratranca Albi-u ^sredkarja. Mr. Frank Wess
Naši
fantje-vo jaki ★ ★
Raymond A. Yerak, sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Yerak iz 18812 Chicasaw Ave., ki služi nekje v Angliji kot inštruktor topničarjev v zračni trdnjavi, je bil odlikovan z Flying Service Cross. Prej že je prejel letalsko medaljo in tri hrastova peresa. Tako se glasi uradno obvestilo od vojnega oddelka iz Washingtona. Raymond ima zdaj šaržo štabnega narednika in se je udeležil 25 zračnih napadov nad kontinentalno Evropo. Kot topničar v zračni trdnjavi je odbil mnogo napadov sovražnih letalcev ter pri tem pokazal izreden pogum, hladnokrvnost in izurjenost, vsled česar je bil odlikovan po generalu Doolittle.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB 32. VARDE
Slovenski demokratski klub 32. varde vabi svoje člane na redno mesečno sejo, ki se vrši danes ob 8. zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu je več važnih zadev in navzočnost vseh je potrebna. Ker je tajnik bolan, se ni razposlalo dopisnic, zato naj se vzame to obvestilo na znanje.
SEJA
Jutri, v petek, ob 7:30 uri zvečer se vrši redna mesečna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 S. N. P. J. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se polnoštevilno udeleži.
INVAZIJSKO DETE
WASHINGTON, 20. junija. — Danes se je tukaj zvedelo, da je jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič poslal v London kabel, da se ne bo pokoril ukazu za svojo odslovitev, ker nova jugoslovanska vlada ni vlada, dokler ne bo v nji dobil zastopstvo tudi Mihajlovič in ne samo Tito.
Potic je prejel obvestilo o svoji odslovitvi pretekli teden od strani novega premierja dr. Ivana šubašiča, ki je prej dosegel sporazum z maršalom Titom.
Fotičevo stališče, da je dovršenega šele polovico dela, kakor se poroča, je dobilo oporo pri državnem tajniku Hullu, ki je dal razumeti, da Washington pričakuje, da v novi vladi dobijo zastopstvo vsi elementi razburkane Jugoslavije.



k;l-

Lieut, gen. Omar Bradley je poveljnik ameriške armade na kopnem, ki je uspešno invadirala Normandijo in sedaj stoji pred vrati Cherhourga. Slika ga kaže na krovu bajne ladje v Rokav-skem prelivu na dan invazije.
BULETINI
Vesti IZ življenja ameriških Slovencev
o Arcade Ave., s katerim
%
\ A
jij,..Mr. in Mrs. Yudez dobra j^'Jatelja, ju je peljal k bra-v Massillon, ter se mu Zahvaljujeta za uslugo. Za njiju bivanja v Clevelan-Be nahajata na domu Mr. in John Požun, 19010 Shaw-■^ve., kjer ju prijatelji lah-
ko obiščejo. T u ostaneta do konca tega tedna. Mr. Yudez je doma iz Doba p r i Domžalah, Mrs. Yudez pa iz Jarš pri Domžalah, p. d. Mrakova Mici.
Predno sta prišla v Cleveland, s t a ee ustavila v Hyde Parku, p r i Cincinnati, Ohio, kjer živi njih poročena hčer, katere mož se nahaja pri vojakih v Arizoni. Njiju sin se tudi nahaja z armado v Mississippi. Dobrodošla v clevelandski metropoli, kjer upamo, da se bosta prav dobro zabavala!
v: :
Mrs. Anna Bodmar v Chicagu je rodila 6. junija deklico, katera je v spomin zgodovinskega dneva dobila ime "Invasiija." Bolničarka Eleanor Rytkonen v Augustana bolnišnici je naslikana v pozi, ko mali Invaziji po vojaško salutira.
La Salle, 111. — Vojni department je obvestil Franka Marti-njaka in njegovo ženo, da se njun sin Frank pogreša od 19. maja. Bil je poročnik v letalski sili. Udeležil se je bitke nad Nemčijo v leteči trdnjavi, na kateri je bil "navigator."
Detroit, Mich. — Dne 2. junija je umrla Mary Rotar, stara 72 let. Doma je bila iz Pre-voja na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1911 in v De troitu je bivala čez 22 let. Za pušča moža, dva sinova (enega pri vojni mornarici) in dve hčeri.	'
Mattawan, Mich. — Nedavno je tukaj umrl Jacob Markham, star 52 let. Zapušča eno sestro, poročeno Tekavec, v Mattawa-nu, drugo pa nekje v Illinoisu.
Noranda, Quebec, Kanada .— Naglo je umrla Karolina Pez-dirc, roj. Guštin. Zadela jo je kap. Doma je bila iz Drašič pri Metliki. Zapušča moža in triletnega sinčka.
FINCI SE ZVIJAJO POI) RUSKIMI UDARCI
LONDON, 22. junija. — Rusi so danes na finski fronti odprli dve novi ofenzivi, in sicer eno daleč na severu, drugo pa vzhodno od Karelijske ožine, medtem ko je Rdeča vojska po zavzetju Viipurija brez odmora udarila naprej in sedaj prodira proti glavnemu mestu Helsinki-ju. Poročilo iz Stockhplma pisavi, da so Finci že formirali nov kabinet, ki bo Rusijo prosil za mir.
DE GAULLE PREVZEMA POSLE V FRANCIJI
NEKJE V FRANCIJL 19. junija. — Zastopniki francoske provizorične vlade, kateri na-čeljuje gen. de Gaulle, so že dospeli v osvobojene pokrajine Normandije, da upostavijo politično kontrolo nad civilnimi zadevami, dasiravno provizorič-na vlada še mi dobila priznanja Zed. držav.
VDOVA WILL ROGERSA JE PREM1NII.A
SANTA MONICA, Cal., 21. junija. — Nocoj je tukaj umrla Mrs. Will Rogers, vdova po pokojnem slovitem "cow-boy" humoristu. Bila je 65 let stara in bolna več mesecev.
GEN. MARSHALL NA ITALIJANSKI FRONTI
RIM, 21. junija. — Na italijanski fronti se nahaja gen. George C. Marshall, šef ameriškega generalnega štaba, ki je pripeljal s seboj več drugih članov generalnega štaba v svrho posvetovanj z zavezniškimi vo jaškimi poveljniki.
NEMCI SO LETA 1940 POIZKUSILI INVAZIJO
LONDON, 31. junija: — Premi jer Churchill je včeraj parlamentu odkril, da so Nemci leta 1940 nagromadih ladje za invazijo Anglije, da pa je bil in-vazijski poizkus izjalovljen, ko je angleška zračna sila invazij-skemu brodovju zadala strahovit udarec.
KITAJCI DOŽIVELI PEKOČ PORAZ
CHUNKING, 21. junija. — Kitajska vrhovna komanda je naznanila, da so mesto Chang-sha, glavno mesto province Hunan in skozi pet let simbol kitajskega odpora proti Japoncem, padel v japonske roke. Iz-
padec mesta je vzlic temu v teku nekaj ur neizogiben; nasi sam01miuo od luke
LONDON, 22. junija. — Nemške čete, ki branijo Cherbourg so se očividno odločile ignorirati ultimatum za podajo, ki ga je snoči naslovila nanje zavezniška armad-na radijska postaja v Normandiji.
Ob 9. uri danes zjutraj (ob 3.
zjutraj po clevelandskem času)
še vedno ni bilo nobenega znamenja, da je nemški poveljnik odgovoril na ultimatum, ki je
vas. Nič drugega vam ne ])roo-staja, kakor da se podate.
"Ako se vi, komandant, ne podate, boste tiosili fjolno odgo-bil očividno dan nacijem, pred-	za življenja vaših mož.
no zavezniške sile podvzamejo splošni naskok na važno francosko luko.
"Ako se odločite podati, tedaj pošljite vašega poslanca na naš štab ped zaščito bele zastave na križišče Valognes-Cher-Amerikan(;I so manj hot miljo bouie ceste pri vasi Skiave do
od hike
Toda padec Cherbourga v teku nekaj ur je skoro neizogiben, pravijo poročila s fronte, kajti zavezniške sile, ki stoje pred mestom, posedajo ogromno premoč v moštvu, tankih, topovih in v vseh drugih ozirih.
Zadnje vesti s fronte pravijo, da se ameriške čete nahajajo manj kot eno miljo od cher-bourške luke.
Besedilo ultimatuma
V ultimatumu, ki so ga zavezniki naslovili na Nemce v Cherbourgu, je med drugim rečeno:
"Ako ne prenehate z bojem, ne boste nikdar več videli svojih domov. Vaš položaj je brezupen. Na tisoče letal samo čaka signala, da začno sipati smrtni dež na vas. Topovi zavezniških mornaric so naperjeni na
8. ure zjutraj."
Nemška jiosa<lka pupohionia (»(Irexana
V ultimatumu so bili Nemci v Cherbourgu posvarjeni, da so popolnoma odrezani od ostalih nemških sil v Normandiji, da je ameriška armada pripravljena za naskok; da jim morje zapira beg; je nemogoče, da bi dobili pomoč od kjerkoli, in o nen%ški zračni sili, kakor običajno, ni ne duha ne sluha.
Polnočni komunikej vrhovne zavezniške koipande pravi, da so zavezniške sile tekom dneva izvojevale nadaljne uspehe v bitki za mesto in da se teren v rokah sovražnika stalno manjša.
"Naše napredovanje sirom polotoka je bilo brzo, ' izjavlja uradni komunikej.
Nemčija se naglo bliža gospodarskemu propadu
RICHARD LAURETIG
Jutri odide k vojakom Richard Lauretig, sin Mrs. Jennie Lauretig, 19708- Shawnee Ave. Richard je izboren pevec baritonist ter je neštetokrat prispeval s svojim petjem pri i naših prireditvah.	j
Nedavno je bil v pevskem kontestu clevelandskih javnih' šol, in sicer v John Hay High šoli, ter je odnesel prvo nagra-dov vseh 10. točkah, to je za glas, izgovorjavo, izbiro pesmi, oderski nastop itd.
Mlademu fantu-pevcu želimo, da se kmalu povrne zdrav med nas ter da bo še mnogokrat razveseljeval naša srca s svojim lepim glasom.
NA OPERACIJI
Včeraj popoldne se- je poznani rojak Frank Vrček z Maple Heights, Ohio, podal v St. Luke's bolnišnico, kjer se bo podvrgel operaciji. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
guba mesta je pekoč udarec za Kitajce. Končnega napada se je udeležilo 50 tisoč Japoncev, ki so imeli močno oporo artilerije in zračne sile.
WASHINGTON, 18, junija. (O.N.A.) — V Washingtonu sodijo, da bo Nemčija vržena iz vojne do 1. januarja, in to nam privede pred oči možnost nemškega gospodarskega propada. Po mnenju poučenih krogov tukaj je to mogoče zaradi izgube teritorija in prebivalstva, ki ga zavzemajo zavezniške armade na vzhodu in zapadu, in pa, ker nemški dolg rapidno narašča.
Ta dolg je sedaj cenjen na več kot 290 bilijonov Reichs-mark. Zavarovanje tega dolga je zelo škodovala izguba Ukrajine in Donske kotline, kakor tudi razbitje nemških mest in tovarn. Izguba francoskega teritorija bo ta proces pospešila.
Nemci izgubljajo vero v svoj denar
Nemci sami izgubljajo vero v Reichsmarke. Nemško časopisje naproša naj ljudje nikar ne nagrabijo tisto malo zalog, kar jih je. Hamburški Fremden-blatt je pisal proti naraščajočemu uvažanju malovrednih ii-metniških del, zato da bi se ljudje odkrižali nemškega denarja v zameno drugih lastnin.
Ti znaki, in pa padajoči državni dohodki, z 50 procentnim državnim izdatkom narastka, kažejo, da je dan popolnega nemškega državnega gospodarskega propada blizu.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
22. junija,
1944
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by IHE AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLI^ING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland %nd by MaU Out of Town:
(Pu raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
For One Year — (Za celo leto) ..................................................................................$6.60
Por Half Year — (Za pol leta)............................................................................. 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece)............................................................................2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Meliiki):
For One Year — (Za celo leto)....................
For Half Year — (Za pol leta) ........................
Por 3 Month# — (Za 3 mesece)......................
..$7.50 .. 4.00 . 2.25
For Europe, Bouth America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Amerilco in druge inossemslce države):
For One Year — (Za celo leto) ..........................................
For Half Year — (Za poi leta) ...................................................
..$8.00 .. 4,50
Entered u Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post OXlice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1870.
104
LOUIS F. TRUGER:
ALI SE BO PONOVILO LETO 1918...?
L
Ko so 11. novembra 1918 zavezniki sprejeli nemško kapitulacijo ter podpisali premirje, namesto da bi njih armade korakale v Berlin ter od tam uničile prusjanizem in njega vojaško kasto, so nevedoma pahnile junkerstvo ,v podtalno akcijo, iz katere je vžklil nacizem in hitlari-zem. Weimarska republika, katero so podprli nemški jun-jkerji, je" bila le kamuflaža, pod katero so junkerji pripravljali katastrofo druge svetovne vojne. Mir, katerega po zavezniki forsirali na nemški narod, je bil težko ekonomsko breme, kajti reparacije so mogle priti le iz žepov mas, medtem ko je bila višja kasta le malo prizadeta, ker so bili njih dohodki večji kot kdaj preje, ker je bila nemška industrija poklicana, da izvrši obligacije napram zaveznikom v obliki stiojev in diugih komoditet. Mir pr\»e svetovne vojne je bil faktično le premirje za nemško junkerstvo, za zaveznike pa doba brezbrižnosti in navidezne varnosti.
Geslo zaveznikov "mi se bojujemo za demokracijo in da preprečimo vojno v bodoče," so dale narodom Francije in Anglije čut varnosti, ko je Nemčija sprejela mirovne pogoje. Ti pogoji so pritisnili nemške mase k tlom, medtem pa so dali junkeistvu popolno svobodo, da še naprej rovari proti svetovnemu miru. Dokaz za to so sodni procesi proti "vojnim kriminalcem," ki so se vrMli na nemških sodiščih. Izmed stotiiTp slučajev in oseb, jih je bilo le nekaj spoznanih krivim in ti so ušli z zelo milo kaznijo. Cela procedura ni bila nič drugega, kakor norčevanje iz zavezniške zahteve, da Se postavi pred sodišče vse vojne kriminalce in tiste, ki so zakrivili vojno.
Med vsemi državniki, ki so sedeli za mirovno mizo, je bil Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav, edini, ki je bil iskren in edini, ki je zahteval, da ima vsak narod pravico do samoodločeVanja. Kakšna demokracija se je delila nekaterim evropskim narodom in koliko pravice so imeli ti narodi do samoodločevanja, je jasen dokaz tragično razkosanje slovens^^o-hrvatskega Primorja. Liga narodov in Svetovno sodišče, dvojčka našega predsednika Wilsona, je bila idealna solucija svetovnih pie-pirov in agresivnosti enega naroda napram drugemu, če bi se bil izvajal duh Wilsonove ideje. Liga narodov se je ustanovila v veliki inen zato, d-a se da Wilsonu vsaj nekaj zadoščenja. Mali' narod^ so stavili vse upanje v" to mednarodno organizacijo, medtem ko so bile Francija, Anglija in Italija članice samo zato, da odvrnejo od sebe kritiko in nezaupanje ostalega sveta. Če bi bile te tri članice iskrene, to je, če bi bile držale svojo obljubo, da bodo.podprle zahteve Lige narodov v vsakem slučaju agresivnosti, bi Italija nikdar ne mogla okupirati Etiopije in Albanije. Slehernemu je znano cincanje britskih in francoskih zastopnikov, ko se je šlo le za ekonomske sankcije proti Italiji, o kaki oboroženi akciji napram agresorju ni bilo niti govora. Rusija je bila edina, ki je bila pripravljena nastopiti v vseh slučajih z oboroženo silo. Zdi se, da je veljal pregovor: vsak zase — moč je pravica. In tega so se poprijeli nemški junkerji.
Da nista Liga narodov in Svetovno sodišče uspela tako, kot si je zamislil in želel Woodrow. Wilson, smo bili v veliki meri krivi tudi n'li — Amerika. Kljub temu, d'' so bili naši vojaki (in materijal) tisti, ki so pomagali p : 'miti nihalo' na tehtnici vojne sreče na stran zmage, smo :' : iiiago vedoma in svojevoljno odklonili, ko je senat - oval proti mirovni pogodbi in proti Svetovnemu sodi.' \ Večina izmed nas je bila mnenja, da nas evropske zad ne brigajo in vsled tega nimamo nobenega "busiiiesa" umešavati v iste. Bili smo mnenja, da Združene države in Zvropa sta dva popolnoma drugačna svetova, zato nimamo nobene pravice posegati v evropske razmere in Evropa ne v naše. Vse do 7. decembra, 1942, smo bili izolacijonisti; šejr zavraten napad Japoncev na Pearl Harbor nas je treščil z vso silo iz te nevarne
NEWYORSKA PISMA
Piše Frank Kerže
GLASILA
Nad polovico vseh slovenskih listov v Ameriki spada med gla-1 sila. To se pravi: izdajajo j i hi organizacije same. V pokritje stroškov pobirajo posebne ases-' mente od članstva. Na ta način' ae jim ni tretia ubijati se s ko-; lektami in tudi ne plačevati pro-' vizije zastopnikom, kakor mo-j rajo to delati neodvisni listi.' Glasila so seveda usmerjena tako, da služijo v prvi, drugi in tretji vrsti organizaciji sami s tem, da ji'dela reklamo za pridobivanje novega članstva. Da niso glasila presuha, pride nekaj drugega materijala, ki pa mora biti usmerjen zopet tako, kakor je stališče organizacije same.
Misel na glasila se je porodila v moji glavi v letu 1907. Bil sem tedaj izvoljen za delegata tretje redne konvencije S. N. P. J. v La Salle, 111. Po izvolitvi sem takoj šel na delo in sestavljal v mislih ideje, kako bi spravil organizacijo samo na tako stališče, da bi ne služila samo za podporo, ampak da bi bila pred vsem izobraževalna, kulturna in narodna. Vse točke in premembe so mi šle dosti gladko. ICo sem pa prišel do glasila samega, se mi je ustavilo.
\
Položaj v tistem času je bil namreč tak, da se ni moglo več nadaljevati s starim načinom, vpeljati novega pa tudi ni bilo lahko. Do tistega leta je bilo glasilo S. N. P. J. znana "Glas Svobode", list, kateri je bil po svojih smernicah vseskozi sta-rokrajsko liberalen.
List je prehajal vedno bolj v skrajnosti in osebnosti. Posledica lega so bile tožbe in zapori. A to še ni bilo vse. "Glas Svobode" ni bila v boju samo s klerikalci, pač pa tudi s socijalisti, katerih je bilo tiste čase v Chi-cagu precej.
Sccijalisti so od početka delali in pomagali pri "Glas Svobode". Skoro vsi znani so bili več ali manj časa zaposleni pri listu. Izkušali so premeniti cmc) fiice lista saipega, kar pa pi šlo. Zakaj na drugi strani je loila dokaj močna skupina libe-lalcev, po večini osebnih prija-i^ljov izdajatelja in lastnika "Glas Svobode". In ti so udrihali po. socijalistih z veliko večjo f uri jo, kakor postavim proti klerikalcem.
Posledica tega je bila, da so socijalisti pustili zaposlenje drug : a drugim in započeli z lastnim iistom, mesečnikom "Proleta-'.oc", ki še danes živi kot tednik.
Boj med liberalci in socijalisti je bil nepremostljiv. Posledica fega je bila ta, da se ni dalo več misliti, da bi mogel list Glas Svobode ostati glasilo S. N. P. J. Preostaja 1 je še "Prole-taiec", ki je bil v tistih časih le mesečnik jako majhne obhke in ko tak čisto nezadov'oljiv za organizacijo, kakor je bila SNPJ.
Tudi velika večina tedanjega članstva je bila taka, da bi ne bilo dobrega konca, če bi se dalo glasilo Proletarcu. Socijalist v tedanjih časih je pomenjal človeka z rogami, pripravljen, da za vsako kosilo požre nekaj brumnih duš.
Na kak drugi list ni bilo mogoče misliti. Glas Naroda je zastopal pred vsem svoje podjetje in je bil zaeno glasilo nekdanje Jugoslovanske jednote.
Tako sem prišel polagoma do prepričanja, da je edini izhod iz tega—lastno glasilo.
Konvencija je odobrila to misel menda soglasno, četudi je bilo precej debate največ radi second class matter, o katerem so trdili eni, da se ga ne bo dobilo nikdar. Jaz sem obljubil konvenciji, da ga bom (Jobil, če ne na en način, pa na drugi.
Meseca januarja 1907 je izšla prva številka glasila. Urejal sem ga seveda sam poleg drugega obilnega tajniškega dela in zato ne more nikdo pričakovati, da bo našel v tistih ste-' vilkah kaj posebnega.
. Moja ideja samostojnega glasila je bila ta, da bi se iz njega lazvil literaren mesečnik podoben "Času", ki bi ljudstvo u-čil, seznanjal ga z vsemi važnimi pojavi, zaeno pa bi vzgajal naravne talente. Mi ameriški Slovenci smo bili vrženi semkaj kakor seme, ki se vsuje raz voz in se porazgubi po cesti. Kulturne delavce je bilo treba šele iskati in potem razviti jih.
Toda naslednja konvencija v Clevelandu^'je leta 1909 preme-Jiila moje misli in ustanovila tednik, katerega urednik sem bil jaz. To ni soglašalo z mojimi idejami glede glasila samega, vendar pa nisem ugovarjal temu. Stvar je bila namreč ta: nekaj ur poprej so bili prečita-ni računi jednote za katere sem prejel jaz in pokojni Korče ko blagajnik vsestranski aplavz. Nedolgo potem je bila volitev glavnega tajnika. Agitirali so proti meni s frazo: nalašč volite drugega kandidata, da ne bo Kerže preveč ponosen na to, koliko glasov jo dabil. In zgodilo '10 jo, da je bil drugi kandidat izvoljen menda z enim samim glasom večine.
Kaj se je tedaj izpremenilo v meni, tega ne vem. Vem pa e-no: da je ugasnil plamen. In nič drugega se ni slišalo iz notranjosti, kakor: čim prej greš h te organizacije, toliko boljše.
Leta 1911 sem resigniral ko i urednik precej pod enakimi pogoji in razmerami, kakor ne-.davno prijatelj Molek. Glasilo so dobili v roke politično u-smerjeni ljudje in ga razvili piema temu.
Vsaka dobra novost najde svoje posnemalce. Druga organizacija, ki je vzpnejela svoje glasilo, je bil^ KSKJ. Urednik tega lista je prijatelj Ivan Zupan od začetka pa do danes.
|izolacijonistične prevare na trda tla realnosti. Na ta dan smo spoznali, da sta postala Atlantik in Pacifik v primeri z razvojem avijatike la majhni jezeri, ki sovražniku ne more preprečiti, da nas poljubno napade ali celo podjarmi.
Toda kljub velikanskim žrtvam, katere doprinašamo v sedanji vojni, kljub bridkim izkušnjam izza zadnje svetovne vojne in kljub vsem opominom našega tiska in resnih državnikov, da smo sestaven del ostalih kontinentov, čeprav nas ločijo morja, p^ se še dobe izolacijonisti in taki, ki zahtevajo "mir potom pogajanja" ter so proti brezpogojni predaji. Tako mišljenje in taka zahteva je sad nacijske propagande in delo podtalne akcije ameriških državljanov, ki so vede ali nevede v službi tretjega rajha.
List je, kakor organizacija sa-I ma, strogo katoliški, a spada v i kategorijo, ki je čisto sama zase. Vsa leta ga čitam in nikdar nisem našel v njem ušivo fanatičnih člankov, kakor so jih pri-občevali listi enake smeri. Vse j gradivo je bilo dostojno in pošteno. In zato stoji glasilo K. S. K. J. kakor spominska cerkvica, katere pogled te vedno razvedri, pa bodi kakoršnega prepričanja hočeš. Tudi dopisi od članstva so bili taki, kakor splošna vsebina.
Tretje glasilo je "Nova Doba, danes uradni list Ameriške bratske zveze, do nedavno Jugoslovanske katoliške jednote. Njegov urednik je prijatelj Anton Terbovec, ki vodi vzorno list n mu izkuša dati kolikor mogoče široko obzorje. Ampak ima malo težko stališče. Pri ti zvezi so namreč katoliško in progresivno usmerjeni ljudje in urednikova naloga je ta, da piše tako, da je kolikor mogoče za vse. Medtem ko ima glasilo SNPJ svojo smernico v svobodomiselnosti, katoliško v katolicizmu, mora urednik pri Novi Dobi nekako premeriti in prev-dariti vse gradivo, da ne izgleda preveč izrazovito ne na to, ne na ono stran.
Taka kletka ne more ugajati uredniku Terbovcu, ki je človek proste narave in najboljši tedaj, kadar izliva svoje misli, kakor mu pridejo iz srca.
Četrto glasilo je "Glas" dobrodelne zveze v Clevelandu. Jaz se ne morem iznebiti vtisa, da je to glasilo čisto nepotrebno in ima najbolj težavno stališče med vsemi. Pred vsem i-mamo v Clevelandu dva dnevnika, ki priobčita vse, kar se dogaja v naselbini. Kaj more tednik? Ponavljati to, kar je bilo v dnevnikih?
Drugo je pa neizmerno ozka utezica, po kateri mora stopati urednik. Bolj kakor pri kateri drugi organizaciji, ste tukaj dve izrazoviti strani, progresivna in katoliška. Obojim je na tem, da stoji zveza na nevtralnih tleh. In tako tudi glasilo. < Kaj naj se zdaj piše, da se u-! streže vsem ? Sedanji urednik I prijatelj Anton Šabec je jako j zmožen in ga je škoda, da ni kje I drugje, koder bi imel prostost j za svoje misli in nazore. Tako rc pa mora striči in krajšati, da večkrat izgubi dobro zamišljen članek vso svojo vrednost.
Po mojih bi bilo veliko bolj zdravo in pravilno, da da zveza obema dnevnikoma recimo po tisoč dolarjev na leto za svojo reklamo, članstvo naj bi pa samo izbiralo med listoma.
Poleg teh uradnih glasil podpornih organizacij irfamo š| nekatere druge, ki pa zastopajo druga polja. Je tukaj "Proleta-rec", od svojega početka glasilo socijalistične organizacije. Dober list, vzgledno urejevan. In kar je nemalo: tehnično je daleč nad vsemi drugimi listi. Mesto da se utrdljivo vrsti kolona za kolono kakor grobi na vojnih poljih, je treba vselej nekoliko drugače. Vsaka izdaja mora imeti gotov značaj po vse- ■ bini in obliki.	!
j Eno izmed najlepših glasil je! I""Zarja" od Slovenske ženske I zveze. Je vzorno urejevana in} ' prikupna, da jo človek z vese-1 ! Ijem vzame v roke. Ta organi- j j zacija je socijalna in daje le n\ -' : kaj malega podpore v slučaju j smrti. Škoda se mi pa zdi, da I pridejo v nji od časa do časa I članki mladih duhovnikov, ki so .•ne samo polni nestrpnosti,' pač ! pa tudi laži in zavijanj.
! Kako članstvo ženske zveze ' sodi o njih, je najboljši dokaz v tem, da nikdo ne reagira nanje. I Ljudje vedo, odkod prihajajo in koliko so vredni.
1 Urednica te revije je Mrs. Albina Novak, ki ni imela poseb-inih izkušenj na tem polju. A
imela in iina še izvrsten talent in voljo, da se vedno uči, kakor se moramo vsi.
Ta dva zadnja om'enjam prav zaprav samo mimogrede, ker ne spadata med reklamna glasila podpornih organizacij.
Zdaj pa pride vprašanje; kaj je naš narod profitiral z glasili? Kulturno nič—če izvzamemo možnost, da je ta ali oni začel s čitanjem, česar. ni bil navajen prej. V trgovskem oziru je težko reči, ali je zastran glasil kaj več članstva pri ti ali drugi organizaciji. Veljala pa so glasila najmanj dva milijona dolarjev do danes. Ko bi se bilo del te vsote porabilo v resnične kulturne namene, kje bi bili mi danes. Koliko lepega kulturnega dela bi se bilo lahko spravilo v življenje, če bi bile vsaj podporne organizacije podpirale naše pisatelje, umetnike in kulturne delavce sploh.
Taka je povest glasil. Mnogokrat mi je skoro žal, da sem kdaj prišel s to idejo in ustvaril začetek. Toda bratje moji, jaz sem imel dober namen in če bi bilo po moje, bi danes lahko pisal drugačne misli o podpornih organizacijah in njihovih zaslugah za kulturni napredek našega naroda v Ameriki.
Urednikova pošta
Novice kluba 'Ljubljana"
Euclid, Ohio. — Na seji kluba "Ljubljana" je bilo sklenjeno, da bomo imeli domačo zabavo v nedeljo, dne 25. junija. Začetek bo ob 3. uri popoldne
Zabava bo za člane in članice našega kluba, vsak pa lahko pripelje seboj kakega novega člana ali članico.
Vabljeni so tudi vsi, kateri so že bili pri našemu klubu in so radi enega ali drugega vzroka pustili, da na ta dan pristopijo nazaj. V s i boste dobrodošli! Postrežba bo prvovrstna. Povezali bomo naše Lojzete, Lojzke, Janeze, Johance, Tončke in Roz-ke ter vse, kateri bodo obhajali god ali rojstni dan meseca junija. Zapeli jim bomo "Happy Birthday to you" in zabavali se bomo vsi.
Naša kuharica Francka Ju-lajlija vem, da se bo zopet postavila.
Enako pričakujemo od našega godca Franka Gorjanca, da nam bo zaigral take polke in valčke, da bomo v s i pokonci. Veste, včasih nas ogoljufa, ko zaigra štajeriš ali kaj takega, potem se nam pa smeje, ker bi radi plesali pa nam ne gre.
Za našega maršala Louis Starmana! vem, da bo na mestu, kakor tudi naš stric Joseph Plevnik.
Torej na svidenje v nedeljo, 25. jfinija ob 3. uri popoldne v Slovenskem društvenem domu,
ŠKRAT
Ko je ženin čakal v prc\|sobi, da se njegova izvoljenka P'"' pravi za izlet, mu je bodoči tast dejal: "Ali imate kaj proti, vam ponudim kozarec vina. ženin: "Nikoli nisem • • •, Tast: "Kaj, nikoli niste P"' vina?"
Ženin; "Ne, nikoli nisem 'i"® kaj proti."
na Recher Ave., v mali dvoi^ ni.
V torek, dne 27. junija bo P& seja kluba "Ljubljana".
stvo je vljudno vabljeno, da polnoštevilno udeleži.
Mary Yap jI,
tajnic^'
Lokalni odbor št. 2
Zopet mi je dana prilika, priobčim imena darovalcev
Jugoslovansko pomožno a
da za
kcijo
ter se jim v imenu trpečega n* roda onkraj morja javno in P^ iskreno zahvalim.
Darovali so sledeči: Mrs-I ry Balint nam je zopet P"®' ^ j lepo vsoto $100: prav leP" I je odvzal socialistični pe^s zbor "Zarja", ki je priredil za nji koncert s polovico čist^F preostanka za pomožno a tako sem prejel od tega ■ ^ res lepo vsoto $222.68; drust^ Napredne Slovenke št. N. P. J. so darovale $20.»' Progresivne Slovenke krožek 2 so darovale $10.00.
Po $5.00 so darovali:
ikcij"' zbor*
_ Andolek, Genovefa Supa"' ; lix Strumbelj. Joseph Som''
i Anton Gorišek. Mrs. Mary

hch, društvo France Prc^'^-št. 17 S. D. Z., in 23rd W^''
fd .iC-'
zop®' JO-
Democratic Club (mesto za pokojnim Frank Somrak)
Mrs. Mary Stucin je poslala vsoto deset dolarje^' seph Ban je daroval tri do*^ je mesto cvetlic za pokojni'*' Kisovec.	jg.
Mike Žele je daroval dva larja.	^|,
Še enkrat prav lepa vsem, ki ste se potrudili i" jj brali to lepo vsoto, kakoi' vsem darovalcem.	^^3
V imenu odbora apelira"'' slovenski narod, naj pr'^P
po svoji moči, ker ne bo
dolg"'
kj v UJi	I\C1 liC
ko bomo lahko pomagali
ki so naše pomoči po^^®
r« ki '
iitie"
T*g(?n
Prav lahko se odtrga ka
dolar v tako plemenit Narodno vas pozdravlja-
Joseph Okorfit ■
Kupujte vojne bondc in voj""' , valne znamke, da bo čimprej o.sišče in vse, kar ono prcdstavU"
IMATE KILO?
PRAVILNO UMERIMO
Trebušne opore kirurški pasovi elastične nogavice

Za varstvo kolena-
Opore gležnje
J ul'"
Jamčimo. ko kontroli^" vašo kdo
EJBL'S DRUG STORE
7008 BROADWAY	T^l MlrKJaan 9T^
ŠE ENA NOVA
Ohio State Beverage
trgovina 6925 UNION AVE.
Popolna zaloga pive in vina
Cordials in mehkih pijač za na dom
Poslušajte WGAR postajo 12:00-WADC-745 z j.-10.00 2'
22. junija, 1944
ENAKOPRAVNOST
^STRAN 3
Marta Ostenso
STRASTNI BEG
(Nadaljevanje)
Ali ko je gledal sedaj to okoliščino v duhu pred seboj, se je ®util silno ponižanega in nesi-Surnega. Zopet jo mora videtiln sicer prav kmalu; toda bal se je srečanja, kajti mogel bi ji '2dati čuvstva, ki bi ji bila ne-®iara neprijetna. Vkljub temu pa' ^ ni mogel preveriti, da se ni
vsaj deloma ujemala z njim. Poznal je dobro svoje vihravo, silovito hrepenenje in se zavedal, da bi mu bilo mučno, če bi pogosto videl Lindo poleg sebe, zlasti če bi moral zvedeti n. pr., da ima še kdo drugi vpliv na njeno življenje. Sklenil jo je čez nekaj dni obiskati, morda v šoli, in jo prositi za dovoljenje, da bi jo smel
GOTOVINA ZA VAŠ AVTO!
NIČ ČAKANJA
Katerikoli model od leta 1932 do 1942
Broadway Pontiac Inc.
6876 BROADWAY	MI. 4040
Odprto ob večerih
u
^^0^1 Vsakdo ima rad
PRISTEN
RŽENI
KRUH
Pri vseh neodvisnih trgovcih
The Jacob Laub Baking Co.
Peki Laub's Sunbeam kruha
MElrose 4530
posetiti pri Garovih. Ta korak se mu je zdel najprimernejši. Grizel se je v ustnice, ko se je gledal v duhu v novi vlogi — skromnega vasovalca . . . Toda kako drugačno se mu je zdelo I danes življenje. Položil je dlan na konec toporišča in si odpel ' srajco za vratom. Oči so mu zdrsnile po pasu Klovaczevega zemljišča, ki ga je bil zasejal I pred odhodofn Klovaczev starej-I ši sin z živinsko krmo. Zdelo se j mu je, da je zemljišče lepše nego j včeraj.
! Linda . . . Linda Archer, kako j krasno zveni to ime! Nobeno bitje še ni tako nenadoma izpolnilo in zadovoljilo te zamotane in dvomeče mladeniške narave — človeka, ki je prišel kdo ve odkod in ni po vsem videzu nikjer doma, dasi je bil na srečo dobro odgojen in nadarjen. Marka je prevzela želja, da bi bila Linda zopet poleg njega — neznanska želja po bitju, ki se ne bi vse življenje ločilo od njega. , Prizadeval si je, da bi se iz-treznih Saj ni imel nikake pravice, da bi na ta način sanjaril o njej. Sklenil je, da se bo prihodnjič, ko jo bo srečal, premagoval. Nato je pričel iznova silovito udrihati po brezah, ki so mu na gosto stale na desnici in levici.
II
Fusi Aronson je odšel peš z doma, da bi se pogajal s Kale-
■	bom Garom za kos gozda. Z velikimi koraki, podoben velikanu, ki odhaja branit svoj pozabljeni
' rod, je meril zemljišče.
Da bi se utrdil proti morebitnemu navalu strasti, ki bi ga si-; lil mahoma ubiti 'Kaleba Gara, ' se je ustavil spotoma v šoli, da bi govoril z učiteljico.
I "Kar zdaj bi ga, toda pravite, da ne bi bilo prav. To je res; toda prej ali slej napoči čas za I to," ji je pritrdil Fusi.
Resno je stisnil Lindi roko in i ona ga je ponovno posvarila, naj
■	ne rabi sile zoper Kaleba. Nato jo je mahnil Fusi, korenjaški


ON JE NA SVOJI PETINPETDESin MISIJI

Zopet je na poti — da sipa na osi-šče nadaljno uničenje — da še enkrat zr e v obraz smrti od strani sovražnih bojevnikov in orožja!
On se ne bo obotavljal iti na svojo šestinpetdese-to ali svojo stošestinpetde-seto misijo. On ve, da se morda NE bo vrnil, toda on gre naprej — daje več in več, dokler ne bodo čete Hitlerja in To ja pri-
WAR WAN
pravljene "odnehati.".
To je komaj vaša peta misija — in misija, ki je zelo lahka v primeri z onimi, ki jih on napravi vsaki teden. Ostanite v borbi s tem, da sprejmete prostovoljce zmage — vsaj podvojite vaš nakup bondov in ftojdite kar naprej. Vaši nakupi pomenijo "bombe" za osišče!
^odprite napad! KUPITE VEČ KOT KDAJ PREJE
THE CUYAHOGA COUNTY WAR FINANCE COMMITTEE
536 UNION COMMERCE BUILDING * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ *
Islandec, čez cesto, da bi prodal kos svojega gozda.
III
Dnevi potekajo hitro tudi po zelo važnih dogodkih. Tudi po hudi žalosti in jasnem veselju minevajo naglo in vse se zopet odene s svetlo tenčico ali temno zaveso preteklosti. Tako je prešel tudi dan, ko je Linda naletela na Marka Jordana in je Amalija to zvedela.
Dan po dežju je prišla učiteljica po pouku v hišo, kjer se je sklanjala Amalija nad napol dodelano prešito preprogo, razgrnjeno na tleh. Ogledovala je svetle štirikotne in trikotne robove prostirača. Šop solnčnih žarkov ji je padal skozi okno na prste-nobarvne lase in na pošev če, preprogo.
"Kako krasna bo!" je vzkliknila Linda in se sklonila, da bi prijela rumeno svilo. "Koliko časa ste morali zbirati toliko krpic?"
Amalija ni precej odgovorila in se med odgovorom ni ozrla {višku. Linda je sprevidela, da 3e je ženska jokala. Nekaj jo je sililo, da bi pokleknila poleg nje m jo vprašala, kaj se ji je hudega pripetilo, toda kmalu je spoznala, da bi izjave sožalja ženo zgolj bolele. Naj sije bila Amalijina žalost že taka ali taka, vedno jo je ljubosumno zatajevala, kakor da ji je prezaup-na in je ne sme odkriti. Kričeče pisane krpice na preprogi so se svetile in blestele.
"Te ostanke in odrezke sem zbirala vse od rojstva dvojčkov," je dejala na zadnje Amalija. "Veste, tukaj nimamo prave potrebe po svili. Sklenila sem spravljati krpice tako dolgo, da bosta nčerki dovolj stari in bosta zna-.i ceniti lepe preproge."
Linda je pokleknila in pogla-dila s prsti večji kos svilenine. ■'Krasno. Brokat je, ali ne? Je li oila obleka?",
"Da. Obleka, ki sem jo nosila dolgo pred poroko."
"Krasna je morala biti."
Amalija ni odgovorila. Linda 36 je ukvarjala v mislih še nekaj iasa z obleko, radovedna, kje in <ako jo je ženska nosila, nakar e vstala in odšla skozi duri. Zu-.laj pred takoimenovanim pročeljem lesene stavbe je sadila Ela pod oknom. grah.
"Nekaj mora biti z njo, nekaj mogočnejšega od samega življenja," je mislila Linda o Amaliji.
Eli se je ozrla kvišku in mežik-nila.
"Oh, mislila sem, da je mama," se je zasmejala, ko je stopila Linda k njej. "Bleščavica me je čisto zmedla."
Linda je vedela, da je ni zmedla , bleščavica.
"Ela, kdaj boste dobili nove naočnike?"
Ela se je ozrla po gredici.
"Oh, saj bodo ti zadostovali, dokler ne pride zopet zdravnik na postaje."
Linda je vedela, da so ji zadostovali že predolgo — morebiti sploh za vselej.
"Ela," je izpregovorila zopet Linda in počenila poleg deklice, "ali bi mi oče dovolil, da vam kupim naočnike?"
"Oh, ne omenjajte mu kaj takega!" je vzkliknila Ela. "Saj mi jih namerava kupiti, toda vselej sproti pozabi. Ne gre za denar."
Ponudba je bila Eli tako očito nevšečna, da ji ni mogla Linda nič več prigovarjati. Hčerkino
zagovarjanje očeta je bilo res žalostno. Učiteljica ni mogla niČ ukreniti, saj ne bi hotela deklica sprejeti nobene pomoči, ki bi jo ji mogla nuditi. Celo Judita je bila ponosna in nedostopna, kadar je nanesel govor na kako darilo. Saj ni hotela sprejeti od Linde jantarjeve ogrlice in je trdila, da ji ne pristoji.
"Ela, ali nameravate ostati do smrti doma?" jo je vprašala.Linda mirno.
Ela je pretrgala rogljič pri vrečici s semenjem in si natresla nekaj semen v dlan.
"Kaj drugega pa naj bi storila?" je odvrnila. Lahna neveščna poteza se ji je zarisala okoli ustnic. "Saj ni nič takega pri nas, ka-li ? Dosti dolgo že živim tukaj in ljubim ta kraj, četudi ga vi morda ne." Linda je ni se nikoli slišala, da bi govorila tako gen-Ijivo. Dekle je nagnila glavo kljubovalno nazaj in suho obličje se ji je prevleklo z lahno rdečico.
"Oh, Ela, saj veste, kaj mislim! Bistre glave ste, razumni, nekoliko več vzgoje bi vam bilo v velik prid. Tukaj se uničujete. Ali niste nikoli prosili očeta, da bi vam dovolil iti za nekaj časa z doma."
"Ne," je odvrnila prostodušno, "saj me ni volja, da bi šla." Na-sula je nekaj semen v zdrazdo, ki jo je bila izkopala.
' POP KONCERTI
sredo in soboto zv., 8.30 uri
Cleveland Summer orkester
Rudolph Ringwall, dirigent 24. junija - Josephine Antoine 28. junija - Hour of Charm
zmagovalci 1. julija - Donald Dame
PUBLIC HALL
VSTOPNICE NAPRODAJ V TAYLOR'S ARCADE Balkon 35c, 60c, 95c mizah $1.40, $1.55, vltlju. dav.
ali želite biti sloka?
Vprašajte po VITA SLIM 2,50 velika škatljica
Zaradi trganja (arthritis) obiščite Vitamin moža. če ste neprestano utrujeni in zbiti, vam nudi high potency Vitamin D with B Complex olajšavo. Za lOO dni stane 2.9"
VITAMIN STORES, Inc.
East 9th & Euclid — CH. 7069_
NAZNANILO	|
Naznanja se tajnikom društev, ki pobirajo	|
asesment v Slovenskem narodnem domu na S't.	^
Clair Ave., da se bo za ta mesec pobiral ases-	%
ment v PETEK 23. namesto v soboto 24. Vzrok	j; je, ker je spodnja dvorana v soboto zvečer za-
poslena za svatbo.	^
Prosi se vse tajnike in članstvo, da to važno	f.
naznanilo upoštevate,	|
JOHN TAVČAR, taj. SND.	I
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo prevzeli od Mr. LOUIS SABATOVICHA
GOSTILNO
m
na
ig iti
s X i!
r II
BUY MORE THAN BEFORE

6911 ST. CLAIR AVE.
ENdicott 8524
Cenjenim rojakom se priporočamo za naklonjenost, ker postregli bomo vedno z
najboljšo pijačo in okusnimi jedili |f
Za dobro zabavo in prvovrstno postrežbo obiščite nas!
Mr. & Mrs. D. Perich
6911 ST. CLAIR AVE.
iii«iniwniiiniiaiui«iiii»iniBinmnimtiimiHfHM«iiM»iiii«iiti»infiitfiiii»iiii»ini«tni«ini»iiiiiinwiu.n.fr iiliiiilBliiiBliiiBliilBjiiiBiiililiilBliiiBliiUlHlaiMUiiiliiiimliilBiiililiilBliilaliililnliltililiilaliililiilaltitii?
"Najvišje število, katero smo kdaj imeli"
Vsaki dan imamo na tisoče in tisoče dolgo-dis-lančnih klico v. Imamo jih trikrat, petkrat in desetkrat toliko med nekaterimi mesti kot smo jih imeli pred vojno.
Ko je vaš dolgo-distančni klic na liniji, ki je vsled vojne zaposlen, vam bo operatorica rekla — "Prosim,
omejite vaš klic na 5 minut."
To je posebno važno danes, ko .
se žice potrebuje za vojno rabo.


»


^Rdb
\ "Kravate, ki smo mu jih da-i rovale, rabi mesto električnih I žarnic."	'
't/ccCofu^f
THE OHIO BELL	TELEPHONE CO.
ENAKOPRAVNOST

ZADNJA KMEČKA VOJSKA
Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv, poslov. L. J.
(Nadaljevanje)
Krvnik Tahi je zaprl susjedska vrata in nameril topove. Misli, da se bo ohladila kmečka kri ob njegovem zidovju. A kmetje niso navalili na Susjed. Povsodi po sneženi ravnini vidite, kako se vije dolga vrsta razjarjenih kmetov kakor črna kača, kako se jim lesketa orožje, kakor o-ster trn. Povsodi se čuje zvo-nenje zvonov, povsodi plamte Tahovi dvori. Dirjal sem skozi Stupnik. V vasi ni skoro moške duše. Vsi so se priklopili vojski, ker vojsko imajo. Krdelo se priklopi h krdelu in nastane četa, četa k četi in ustvarila se bo vojska. Vse se je spuntalo hipoma kakor strela."
"Ne gredo nad Susjed, nad Taha? Kam gredo?" vpraša Uršula.
"Kaj jaz vem! Na večerno stran gredo. Slišal sem, da so se navalili čez Sotlo na Štajersko."
"Kaj hočejo Hrvatje ondi na Štajerskem? Saj tam ni Taha ?"
"Kaj jaz vem!" uradi Stepko srdito z nogo ob tla, — "a čuj-' te, kaj je to? Zvonovi zvone. Slišite vpitje?" Stepko hiti k oknu, odpre ga: "V imenu božjem! To je pod mojim gospod-stvom!"
V sobo plane drhteč mokriš-ki oskrbnik.
"Gospodar!" reče, "slaba je! Vojska hrvaških kmetov stoji z Elijo Gregoričem pri Dubovi in gre proti Brežicam. Dva tisoč oboroženih ljudi. Štajerci se jim povsodi pridružujejo. A zlo je seglo tudi do nas. Naši Jeseničani so posekali mitnico in vzeli gosposki brod. Z Bregane so iztirali vaše oskrbnike in zvo-
ne z vsemi zvonovi. Po vaseh letajo konjeniki, moški se zbirajo pod orožjem in vpijejo, da nimajo več gospodarja, da gredo k Hrvatom v Dubovo."
"Moj Bog!" lomi Uršula roke, "izgubljeni smo!"
"Oskrbnik!" reče Stepko prestrašen, "zaprite grajska vrata, namerite topove, zberite posadko; koliko mož imamo?"
Okoli štirideset."
"Ne več?"
"Ne!"
"Počakajte! Nesli boste pismo gospodu uskoškemu ober-lajtnantu Jošku Turnu v Kostanjevico. Povejte mu, kaj in mu recite, naj hitro pošlje tristo Uskokov in dve vreči smodnika. Da, ali je Svrač v gradu?"
"Je!"
"Pošljite ga sem! A idite hitro!"
Oskrbnik odide in čez malo časa se pojavi pred gospodarjem kmet Ivan Svrač.
"Kaj želite, milost?" vpraša kmet hladno, motreč izpod očesa Stepka.
"Je-li vrag obsedel vaše kmečke glave? Kaj iščete na štajerskem in na Kranjskem?" za-kriči velikaš.
"Kaj jaz vem," skomizgne kmet z rameni, "saj veste, da sem bil tu v službi."
"A ti moraš vedeti, kaj nameravajo!"
"Povem vam, gospodar, da ne vem; vprašajte jih sami."
"Ivan!" reče Stepko mehkeje, "vzemi konja in poleti v Dubovo k Eliji. Roti ga, naj se spomni našega dogovora, naj se vrne, naj udari na Susjed."
"Dobro," reče zategnjeno I-
van čez nekaj časa. "Ne vem, ali bo hotel."
Po teh besedah se izmuzne kmet iz šobe.
"Jaz grem doli v vas, tašča, da ustavim kmete. Ne povejte Marti ničesar o tem, da se ne preplaši."
"Nikdar, Stepko, za Boga!" prosi Uršula.
"Mislite-li, da se Stepko Gr^ gorijanec boji? Da vidimo! Z Bogom!"
Ura za uro je minevala in v smrtnem strahu je preštevala gospa Uršula minute, tolažeč svojo hčer. Že je bilo blizu noči. Naposled se vrne gospodar in pozove taščo k sebi.
"Kaj je?" vpraša Uršula svojega mračnega zeta.,
"Se je vrnil oskrbnik?"
"Ne."
"Vse narobe! Kuga naj jih podavi," zaškriplje Stepko in skrči pest. "Poletel sem z deseti možmi do broda. Na stotine kmetov se je gnjetlo ob Savi — vsi oboroženi, vsi kakor oprem-
ljeni za daljno pot. Po petdeset in petdeset se jih je prepelja-valo čez Savo. Zaklical sem jim, naj se ustavijo m kam da gredo? Ne odgovore mi ničesar. Vzpodbodnem konja in poletim do broda, da prestrižem kmetom pot. —
"Kam greste, malopridneži?" zakličem. " K svojim bratom," mi odvrne star Jeseničan, "po svojo pravdo."
"Proti komu?" "Proti gospodi.' "Ne veste-li hudobneži, da sem jaz vaš gospod?" "Bili ste," odgovori stari norec, "a sedaj je drug red. Ognite se s pota, ker se zgodi lahko nesreča!" reče starec in pokaže s"' prstom na stotine sulic, ki so bile vse naperjene proti meni.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi Za delavce i Za delavce
IMAMO
30 mladih prašičev naprodaj; vsi dobre pasme. Imamo tudi eno kravo — dobra mlekarica. Vpraša se pri Jim Robich, Brush Rd., Euclid, O., IV. 2283.
• Išče se žensko
'da bi oskrbovala bolno žensko, j Plača po dogovoru in na razpolago je stanovanje. Podrobnosti i se izve na 1228 E. 167 St.
PLAČAM
več za vašo hlSo, kot kdo drugi v Cle-velaiidu. Imam kupce hiš, ki takoj plačajo v gotovini. Pišite ali telefonirajte
EDWARD A. PERK
Realtor, 5710 Portage Ave. Cleveland, Ohio, SK. 0285
NAPRODAJ
Hiša s 16 sobami, popolnoma opremljena. $180 mesečnega dohodka. Bančna vknjižba $.'5500. Izredno dober dohodek za pravo družino. Mesečna odplačila $50 vključivši davek. Za hitro prodajo je cena sumo $7450; blizu E. 55 St. in St. Clair Ave.
Hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe; 2 forneza, 2 kopalnici. Mesečni dohodek je $45. Bančna vknjižba $2700. Everett St., blizu Addison Rd. Samo $4250.
MIHALJEVICH BROS. CO.
6424 St. Clair Ave.	HE. 6152
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY COMPANY



t#'


e9»
v,\ao"*
iti -1 I
Napravite si novosti v modi V našemu oddelku blaga na jarde
Pravkar dospela—zaloga dveh vrst krasnega blaga—dva popularna vzorca, katera so clevelandske žene pričakovale. Baš ob času za obleke, ki jih hočete za počitniške izlete—za potovanja ob tednu. Izberite si jih v ponedeljek—napravite načrte, da si "same sešijete" vaše obleke prihodnji teden—in bodite pripravljene za komplimente, ki jih boste zanje prejemale tekom poletja.
ti
AMERITEX" belo Petti-Puff . .
Belo! Sleherna hoče belo blago za hladno, čedno obleko. Mi ga imamo v "Petti-Puff," ki je belo pikasto rayon—tenko, gladko blago, izvrstno za poročne obleke, formals, bluze. Samo 5 jardov vsaki odjemalki. '
ti
SEABREEZE*' Novelty Rayon Prints
Novelty rayon blago, ki se ne zmečka—hladno kot sapica prihajajoča od obrežja—živo-barvno kot vrt davnih časov— izborno za obleke za popoldansko nošo, housecoats, dirndl krila. Blago, ki ga boste vzljubili na pogled—katerega boste hoteli za vašo nošo tekom poletja. .
1 1
.25
jarda
,25
jarda
THE MAY CO.
BLAGO
ČETRTO NADSTROPJE

KUPEC
iz Callfornlje, se tu nahaja. Plača Izredno visoko ceno za vaš rabljen avto.
OHIO AVTO SALES
4307 Euclid Ave.
EN. 0952—0953
Opremljeno sobo
s prostim vhodom se odda v najem poštenemu fantu ali dekletu. Vpraša se na 108:? E. G7 St.
Za delavce Za delavce
POMOČNIKI
ZA STAVBINSKO TOVARNO
$51.26 tedensko za 58 ur dela Izkušnja ni potrebna, toda morajo biti dobri delavci. Nobena omejitev starosti. Prilika za napredek.
Republic Structural Iron Works
1270 E. 53 St.
*	Yields with every step
*	Absorbs shocks, jars
*	Keeps you foot-fresh
Louis Majer
Shoe Store 6410 St. Clair Ave.
Yam zatekajo noge?
j z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dne |va zatečejo noge. Splačalo se I vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo.
Mandel Drug
Ledi Mandel
PH. G., PH. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland. Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10, zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
SVEŽA — PRVOVRSTNA ZALOGA
GROCERIJE IN NAJBOLJ ŠE MESENINE
Barney's Market
10807 UNION AVE.
POZOR
Postavimo garaže in kokošnjake. Lahki pogoji. Plačate v 12 mesecih.
AETNA LUMBER CO.
3674 E. 93 ST.	MI. 1185
Leader's Beverage Store
9110 MILES AVE.
(poleg I^ieader Drug Co.) Prodajamo vse poznane vrste
piva, vina, mehkih pijač,
Club soda, champagne, ginger ale, ltd.
7IP
PLAČAMO
takoj najvišjo ceno za VAŠ AVTO
Berk Leavitt
8921 St. Clair Ave. GL. 7154
The Union Poultry Market
21va in očiščena perutnina Prodajamo na debelo in drobno Posebnost za ohcete, zabave In restavracije
11709 UNION AVE.
Kupujte in varčujte pri Ptak's Radije in kombinacije fonogra-fov. Lepe slovenske in angleške plošče. Importirane harmonike in violine.
PTAK'S
■5416 BROADWAY
18 do 45
Cisto lahko delo
Učijo se postati
MACHINE ADJUSTER MACHINE OPERATORS STOCK HANDLER
CUTTERS HAND WORKERS
6 dni V tednif
Prilika po vojni
Zglasite se od 8 do 5
The Wolf Envelope Co.
1749 E. 22nd St.
blizu Payne Ave.
Lathe operatorji in vajenci Inšpektorji
Plača od komada 52 ur tedensko
STROJNI OPERATORJI IN VAJENCI
PREKLADALCI
TEŽAKI
Plača od ure in od komada
OHIO PISTON
5340 Hamilton
STROJNI DELAVCI
za "woodworking" delavnico
Samo izurjeni delavci se naj priglasijo Visoka plača od ure poleg overtime
Atlas Stencil Files Inc.
12205 St. Clair Ave.
Mali oglasi
Hiša Z 8 sobami
na 14410 Aspinwall Ave. se proda po zelo nizki ceni.za takojšnjo prodajo. Johns Manville shingles 4 spalnice; dve garaži; vse v prvovrstnem stanju.
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika In majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service
1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767
Išče se žensko za
pomoč v kuhinji; 5 ur na dan ali za stalno s stanovanjem in hrano. Tedenska plača. Vpraša se na 984 E. 222 St., ali pokličite— IV. 7087.
PLAČAMO najvišjo ceno za vaš avto
Vedno lahko napravite kupčijo z
E. D. LATIMER CO.
Slip Cover Cutter
Za rezanje blaga na domovih odjemalcev
Primeren zaslužek Dobra plača od kosa Polni ali delni čas
THE HALLE BROS.
1229 Euclid Ave.
MOŠKE IN ŽENSKE
86 potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni r tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77 %c na uro
Ženske 62'/20 na uro
Morate imeti izkazilo drža'"* Ijanstva.
Nobene starostne omejitve,^® ste fizično sposobni za delo» k* ga imamo za vas.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St
National Carbon Co., Inc.
7026 Euclid Ave.
HE. 1150
■ 5310 St. Clair Ave. HE. 1103
POPRAVIMO
šivalne stroje, likalnike, pra-žilnike, čistilce in električne
Moderno prenovljena Nu-Annex Restavracija
Izborna jedila — zajtrek, obedi, večerje. Posebnost ob nedeljah — kokoši in pečenke 8439 BROADWAY

Delo Jamčeno. Pridemo Iskati In pripeljemo nazaj. Odprto od 9. zj. do 6. zv. Odprto v ponedeljek in četrtek do 9. zvečer
American Appliance Co.
8209 Superior Ave.
GA. 3268 — MU, 8015
Zamenite vaš AVTO za
GOTOVINO
pri TINY'S
Tiny's Used Car Exchange
Euclid Ave., vogal E. 63 St.
Za popolno zadovoljstvo z jekleno
GRAND plinsko PEČJO
obiščite
The Newburgh Furniture Co.
4000 E. 71 St., blizu Harvard
oskrbnice
polni čas
5:10 pop. do 1:40 zj.
Šest večerov v tednu
DOWNTOWN:
750 Huron Rd.
ali
700 Prospect Ave.
Plača $31.20 tedensko
Ce ste sedaj zaposlena pri nem delu, se ne priglasite.
Zahteva se izkaz državljanstvi
EMPLOYMENT URAD
8. zj. do 5. pop. dnevno ra^ven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone Co<
700 Prospect	Room
voj"
DEKLETA ali iV0
za
Splošna kuhinjska dela Prijazne delovne razmer® Dobra plača od ure in over^i"'
Cleveland Cap Scr(^ Co.
2917 E. 79 St. ^
IVIali oglasi
Tako i plačati^
v gotovini najvišjo ceno za vaS avto. Pogovorim se z vami v slo*®
United Motor Servi^^
7200 BROADWAY
LASTNIKI RADIJSKIH APA® TOV.—Prinesite vaše pokvarjene dio aparate k ekspertnim men".,, kom. Popravimo vsakovrstne 8%"%» te za dom in avto. Delo Radio Service, 12705 Miles
DI. 8333. Odprto 8.30 zj. do 5.30 2 B.;
ob torkih In četrtkih do 9. zV-
Naprodaj
je 5 akrov zemljišče;

poslopij; dobra cesta, elektr' ^ luči, in voda. Za pojasnila P" čite Wllloughby 824 J.
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
Posebni popust za društva
B, J. Radio Servic^
1363 E. 45 St. — HEnd, 303«
d