KATOLJSK CERKVEN LIST. .Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. «0 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr za četert leta 1 si. 30 kr V tiskarniei sprejemana za celu leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl.. ako zadene na ta dan prazmk.izide-Danica dan poprej Tečaj XLI. V Ljubljani, 16. sušca 1888. List II. Kamor ideš Jezus — grem tudi jaz! Kedo si. ki me vabiš sladko za seboj? — Kedo, ki kličeš me tak ljubezujivo? Da naj sledim Ti, serca s nestrašljivo; Hitim ljubezni vneta naglo za Teboj! — Kaj križ! kaj groznega mučenja silni broj! — In vendar vse, tak milo. preginljivo — Oseba božja! vse na Tebi je vabljivo; Vabljiv za me je križ in ternjev venec Tvoj. In tvoj pogled! — premil — nebeški — presladak — Divnejši Tvoj od solnca leskega obraz; In glas — ko rajske godbe zvok soglasnojak! — Ljubezni večne — Bitje tvoje je izraz — Kedo v vesoljBtvu Božjem Tebi je enak? Kam ideš Ti — grem vdano s križem tudi jaz! 5. M. Bonavent. Zveličani Klemen Hofbauer ali Dvorak. (Mesca pros. 1888 med blažene prištet.) (Dalje.) Koljko veselje za Klemen-a, da je po tolikih težavah dosegel največi srečo, ktere le živoverni kristjan prav občutiti premore. Pa tudi predniki bili so tega mašnika kaj veseli, zlasti še začetnik „očetov Božj. Zveličarja/ sv. Alfons Ligvorijan, ki je takrat še živel, in naprej vedel, da ta dva mladenča bosta to lepo in prekoristno družbo po nemških deželah razširjevala, kakor se je potem zares godilo. A. Mašnik o. Hofbauer in tovarši v Varšavi. Na posebno prošnjo papeževega poslanca prišla sta o. Hofbauer in o. Hiibl, ki sta bila od rimskega zbora odločena za misijone za Kurlandijo — v Varšavo, ter sta tam ostala, kjer jima je poljski kralj Stanislav Ponij»tovski prepustil cerkev svetega Bena 8 sosednjo hišo vred v duhovski namen in poslovanje. Tukaj razkaže se toraj najpervo o. Hofbauer-jeva gorečnost; v Varšavi, velikem mestu Poljske takratne kraljevine, pešala je sveta vera tačas: ljudje bili so nevedni, vnemami in zlobui. Hofbauer loti se dela; pri sv. Benu bil je vedni milijon, in vedno novi mašniki oglaševali so se v to duh. družbo, taKo. da je tuwaj postalo središče tega reda za severne Kraje evropske, in nje voditelj izvoljen bil je naš o. Hofbauer. Mašniki končavali so v cerkvi o. Bena zjutraj ob 5 svoje duhovske molitve in premišlievanja. potem podali so se vsak dao v spovednice. kterih je nilo sedem, in razun 2 ur opoldne imeli so uela do poznega večera, tako, da je zadnja leta bilo 100 tisuč ubhajanih vsako leto. Svetih maš je bilo vsnk d°n od 5 mprei na štirih altarjih navaduo čez 2U. Pri pervi sv. maši pelo je ljudstvo skupno v domačem jeziku Pri diugi sv. maši pele so device bratovščine sv. Jožefa; tretja sv. maša bila je slovesna. Da je bilo vsak dan več pridig, je očitno, in sicer zjutraj in zvečer nalašč za posle, da je njim bilo postreženo in sploh težakom oelopustni čas. — Ob nedeljah in praznikih imel je o. H. tretjo pridigo, mnoge in imenitne poslušavce je imel. oavadno tudi čez dve sto dijakov; take sv. dni je bilo tudi popoldne veliko pobožnih vaj. Ob 2 molil je eden mlajših očetov dnevnice Marijne v nemškem jeziku, potem bila je pridiga v nemškem, slednjič v poljskem jeziku. O. Hofbauer skerbel je po očetovsko tudi za revne, za vdove in sirote, zlasti za mladino, saj je to oporoko Izveličarjeva in vestniši, pobožniši ko je duhovnik, go-rečniši se za to prizadeva. B. O. Hofbauer, s tovarši preganjan, pride na Dunaj. O. Hofbauer skušal je svojo duh. družbo razšir-jevati, kolikor mogoče, čeravno je imel veliko zaprek, in je mnogokrat moral doživeti, da lepo začeto delo in cveteča rast je bila po prizadevauji temnih moči mno-gOBtransko uničevana. Pervo naselbino postavi naš božji služabnik v Nitavi na Poljskem, druge zopet v Lukovi in v Ridryminu. Silno veliko p-izadeva si H., da bi svoje misijone razširil po NemšKem. Fraucoskem in Švicarskem; ali moral je doživeti, da ta njegov trud je bil zavoljo nezgod časov brez zdatnega sadu, vender pa pred Bogom štet v veliko, pač da, v mučeniško zasluženje. Pota Gospodova so različna od naših, in misli Gospodove od naših drugačne, to je, v svoji vselej najpravičniši in najmodrejši previdnosti Bog kterikr dopušča, da najsvetejše prizadevanje omaga pod nepremagljivih zaprek, toda le za en čas; snomuimo se le Gospodovega pjuiževauja, terpljenja iu britke smerti; spominjajmo se navidezne, kratke zmage Njegovih sovražnikov, io kako nam sv pismo lepo nasli-kuje pota Zveličarjeva. ki so tudi pota vsih Njegovih pravih služabnikov. Najpervo terpljenje in porogljivo vriskanje sovražnikov za njih navidezno zmago, potem pa naenkrat bliš in dih sv. Duha, ki oživi nagloma. kar je pekel le za maihen čas zamogel zamoriti. Primeri: evangelij (sv. Luk. 24. 31): pMi pa smo upaDje imeli, da bo cu (Jezus) Izrael odrešil; ali memo vsega tega je danen že tretji dan, kar se je tu zgodilo (da je bil križan in v grob položeu, v. 25.) „In On (Jezus) jima je (učeucama na potu v Emavs) rekel: „0 vi uespametui in Vernega serca, verovati vse, kar so govorili preroki! Ali ui bilo potreba, da je Kristus to terpel iu tako v svoio čast šel? — Tudi v Varšavi sami imel je o. Hof-bauer hude sovražnike; obrekovali so njega, in sumničili izdajavca po zgledu Zveličarjevem, in ko cesar Napoleon I pritiska na Saksonskega kralja, ki je 1. 1807 dobil skoraj celo Poljsko v oblast, mora 1. 1808 o. Hof-bauer s tovarši Varšavo nehote zapustiti; vojaki obkolili so misijonsko hišo, in nagloma iz strahu pred ljudstvom spravijo misijonarje v zaperte vozove, ter jih odpeljejo v terdnjavo Kostrin na Hraniborsko, kjer jih 4 tedne stražijo. potem pa morajo se razkropiti po svetu. O. Klemen pride iz pregnanstva na Dunaj; tukaj upa še najlože shajati, čeravno je tisti čas več ali manj bilo od vojska in boluo-modrovannkih naukov, povsod skoraj vse »pakedrano. Tudi na Dunaju ne upajo prav našemu o. Hofbauerju. veuder njega čez tri dni izpustijo iz zapertije. ker se prepričajo, da je nesvarljiv, izgleden in miren v vsih rečeh, kakor pisma njegova svedočijo. (Dalje nasl.) Kako naj pomagamo svet popravljati? (Iz Sekovskega pastirskega lista.) (Konec.) Ako tedaj Bog krivico storjeno bližnjemu že tako ojatro kaznuje, je toraj jasno, da mora še veliko ojstrejše kaznovati krivico, njemu samemu storjeno kaznovati. To pa zlasti oskrunjevanje nedelj in praznikov s prepovedanim delom in drugimi grehi. Zapoved, saboto posvečevati, je perva in najstarejša zapoved Bož'a. Dal jo je Bog takoj po stvarjenji človeka v raji, še predno mu je ptopovedal vživati prepovedani sad. Ta dan si je Bog kot svojo lastnino prideržal; kdor ta dan oskruni, je tat proti Bogu. Posvečevanje tega dneva je znamenje zaveze men Bogom, darovalcem vsega dobrega, in med človekom, kateri vsega dobrega potrebuje. Kdor tedaj ta dan posvečuje, zasluži vse dobro, kdor ga pa oskruni, odžene od sebe Božji blagoslov in zapade prokletstvu. Tako posebno se je morala sabota v spomin stvarjenja sveta posvečevati. Še svetejša pa je nedelja v novi zavezi, katera postavljena je hvaležan spomin še večjih del Božjih, dopolnjenega, odrešenja po Jezusu Kristusn (Velika noč) in posvečenje naše duše po sv. Duhu (Duhovo) Posvečevanje teh dni Bog tako ostro zahteva, da vsacega, k njegovi lastni koristi sili, to storiti. Bog ni samo večno plačilo in kazen, ampak tudi časni blagoslov ali pa prekletstvo za to odločil. „Ako poslušaš glas Boga, svojega Gospoda, govori Gospod, ter storiš in spolnuješ, kar ti velevam, bodo prišli nate vsi blagoslovi. Blagoslovljen bodeš v mestu, blagoslovljen na polji; blagoslovljeni bodo tvoji otroci, poljski pridelki in tvoje čede; blsgoslovljene bodo tvoje shrambe in zaloge, blagoslovljena tvoja jedilnica; blagoslovljen bodeč v hiši, na poti, notri in ven grede. Svoj največji zaklad ti bode Bog odperl, nebo, da tvoji deželi o pravem času daje potrebnega dežja; vsa dela tvojih rok bode blagoslovil, ako bodeš poslušal zapovedi Gospodove in jih spolnoval." Potem govori Gospod Oalje: „Ako pa nočeš poslušati glasa Gospoda svojega Boga, in spolnovati njegovih zapovedi, prišlo bodo nate preuletstvo Udaril te bode Gospod z revščino, z merzlico. z mrazom, z vročino, s sušo, s kužnim zrakom in žitnim paležem. Preganjal te bode, dokler ne pogineš, ker nisi bil pokoren glasu svojega Boga in njegovih zapovedi nisi spolnoval." ') K sklepu pravi višji pastir: Še jedno, celo važno reč vam hočem, ljubljeni kristijani, na serce puložiti in posebno priporočiti, namreč: popolnoma katoliško šolo za naše katoliške otroke! Naj boljši deržavni poslanci si prizadevajo po postavodajalni poti zopet versko šolo pridobiti. Mi vsi pa jih moramo podpirati, s stanovitno molitvijo k Bogu in to toliko časa nadaljevati, dokler nam ni spolujeno to najpotrebnejše zahtevanje. In kjer koli se ponudi prilika »riti * ij za versk> šolo, moramo marljivo sodelovati. Pospeševanje Kerščanske izreje je najboljše poroštvo za zopetno pridobitev Bjžjega. blagoslova, tudi za časni blagor, ker bi se potem ljudje že iz mladega učili tako živeti pred Gospodovimi očmi, da bi Bog prekletstvo blagovoljno od nas odvernil in nas s svojim blagoslovom osrečeval. Konečno Vas moram še opomniti na sv. Očeta. Naj pervo se Vam moram zahvaliti zato, ker ste v svoji sinovski ljubezni in vdanosti za papeža molili in darovali, zlasti pri zlati maši pred nekolikimi tedni. Romanje vernih raznih narodov se je že v pretočeni jeseni pričelo in bode terpelo do konca aprila. Nam je pri tem naj prijetnejši čas odločeu, namreč dnevi od 10. do 20. aprila. Te^a se hočemo vdeležiti na en ali drugi način. Nekateri izmed vas bodo v resnici romali v Rim, tudi jaz pojdem. Drugi pa se lahko vdeleže romanja v duhu. S tem so v zvezi posebni odpustki... Če boste tedaj kot po navadi zložili dar za petdesetletnica ali tako zvani Petrov novčič, da ga pri našem vsprejemu Sv. Očetu izročim, naj se mi pošlje denar vsaj do velike noči, ker moram letos že precej po veliki noči odriniti. Spolnim tedaj naše detinske dolžnosti do najvišjega duhovnega Očeta! Tako bomo spolnili četerto Božjo zapoved v višjem smislu in postali deležni blagoslova, katerega je Bog obljubil dobrim otrokom. Don Bosko. Opis njegovega življenja in delovanja. (Dalje.) III. Britke skušnje. „Quem Deus diligit, castigat — kogarBog ljubi, tega tepe,41 pravi sveto pismo. Spolnovale so se te besede natanko pri Don Bosku. Slišali smo vže nektere zapreke, ki so pretile mlado delo uničiti še v cvetu. Kakor dviguje vrela voda val na val, in izkipi, kedar pride na verhunec — tako so se dvigale od dne do dne nove ovire proti Boskovemu početju. Marsikomu bi navdušenje izkipelo in se ohladilo, nikakor pa ni izkipelo Don Bosku. Povsod je zmanjkovalo tal, povsod odrekala se pomoč, povsod so se množili protivniki njegovim nazorom. V tacih razmerah je treba pač te^dnega prepričanja in goreče ljubezni do stvari svoje, da se ne omaja. ') Denteronom. 28. Tako terdno prepričanje imel je duhoven, o katerem govorim. Dosibdob ni imel Bosko ravno tacih sovražnikov, ki bi mu naravnost nasprotovali. Pač je ta ali drugi zmajal z glavo, in mislil: kaj se ukvarja s temi postopači, saj bo vse zastonj. Bolj nevarno je bilo, ko je začel sam mestni župan napadati njegov zavod. Tedanji mestni načelnik, grof Kavur. pokliče Boska k sebi. „Pripovedujejo mi,w tako ga nagovori Kavur. „da so sostanki vaših mladičev nevarni, in zato jih jaz ne smem več terpeti. Poslušajte moj svet, iu razpustite to druhal, ki bo vam in mestni gosposki delala preglavico." Bosko reče na to: „Jaz ne nameravam druzega, kakor poboljšati ta izveržek ljudstva, na pravo pot pripraviti te zanemarjene sirote. Ne prosim tudi ne denarja. marveč le dovoljenja, da jih smem zbirati na kacem kraji, kjer bi se lahko otroci igrali in kjer bi jih lahko podučevali v sv. veri. Na ta način upam le zmanjšati število teh malovrednežev.*4 „Vi se motite, Bosko! In odkod toliko denarja, da preživite vse te potepuhe? Ponavljam še enkrat, da tacih sostankov več ne terpim!" zaterjuje odločno visoki vradnik rČe pogledam nazai. vidim, da delovanje ni zastonj. Več mlauih ljudi, oa kterih ni Pilo prav nič dobrega pričakovati, je temu dokaz. Pcdučeni v sveti veri in obvarovali od nevarnosti pregrešnega življenja, uče se pri poštenih mojstrih različnih rokodelstev Upati smemo, da bodo jednoč v veselje svojim starišem. in v korist človeški družbi. Kar se pa deuarja tiče — tega mi dozdaj ni nikdar manjkalo. Ta je v božjih rokah, in Bog. ki je iz nič vse vstvaril. gotovo tndi meni lahko pomaga." „I)on Bosko, poslušajte me, in razpustite takoj te otročaje!" „Uslišite mi prošnjo, gospod grof, ne zavoljo mene. marveč zavoljo teh mladih otročičev, ki bodo brez oratorija živeli zopet tako hudobno, kakor poprej." „Čujte! nisem jaz tu. da bi se z vami prepiral. Vaš oratorij je nered, io ta nered se mora odpraviti. Ali ne veste, da vsak sostanek brez dovoljenja se postavno zabranjuje?" „Naši sostanki niso politiški, ampak vseskozi verski. Jaz podučujem te sirote v kerščanskem nauku in sicer s škofovim dovoljenjem." „Če je tako, potem sem prepričan, da bo vaše početje kmalu prenehalo. Škof bode brezdvomno istih misli, kakcr jaz — in dano dovoljenje bode preklical." Razun sitnosti, ktere je imel Bosko s svojo višjo gosposko, so prišle nanj še druge nadloge. Omenili smo zgoraj, da je bil Bosko ob enem vodja nekemu dekliškemu vstavu, ki je bil last grofice De Barol. Tej nikakor ni bilo po godu, da 8e je pri Bosku shajalo toliko mladih razposajencev. „Ali odpravite otroke, ali pa zapustite moj zavod," reče mu grofica nekega dne. — „Preraislite stvar, in mi odgovorite, kakor se vam zdi!" — „Ni treba premišljevati," odgovori takoj Bosko, „moj odgovor je gotov. Vi imate denar in zamorete dobiti duhovna, ki bo skerbel edino za vaš zavod. Vse drugače pa je z mojimi siromašnimi in zapuščenimi otročiči. — teh ne morem zapustiti. Z veseljem hočem storiti zanje vse, kar mi bo mogoče; službo vašo pa zapustim, ker v prihodnje služim svojim mladičem." — „Ali kako si upate živeti brez plače?" — »Bog mi je dozdaj podelil vsega dovelj, in nadejam se, da zanaprej čuje njegova previdna roka nad manoj." Skerbi ao se začele, in nezgoda je podajala nezgodi roko. Lastnik, čegar je bil pašnik, na kterem ao ae shajali otroci, je naznanil Bosku, da naj si poišče druzega prostora. Pritoževal se je mož, da mu otroci vse poteptajo in pomandrajo, da ne raste trava, da ima škodo da tega več ne prenaša. Zgodilo se je to na pomlad 1. 1846. V teh stiskah jamejo ga zapuščati celo njegovi prijatelji. Don Borelli, ki mu je sicer vsigdar zvesto pomagal — Don Borelli sam pride k njemu in prigovarja: „Ljubi moj! nikar ne stavimo vaega na eno igro! Sam vidiš, da vseh rešiti ne moremo; rešimo, kar je mogoče. Odpusti obroke, in obderži kacih 20, s kterimi se še upamo izhajati, 7.e morda Bog nima rad našega dela, ker nam pošilja take nadloge.** „— Božja previduost sama!" ponavlja z žarcčimi očmi Don Bosko — dvignivši roke proti nebu, „božja previdnost sama doposlala mi je te otroke, in nikdar ne bom niti enega odgnal; — verjemite mi, jaz nem porok za to! Terdno sem prepričan, da mi bo previdnost božja podelila vsega, česar otroci potrebujejo. — in ker ne moremo nikjer dobiti v najem pripravne hiše, sozidati si jo hočemo 8 pomočjo ljube Matere Božje sami. O tako poslopje bomo imeli, da bomo sprejeli lahko otrok, kolikor jih bo k nam prišlo; imeli bomo delavnice, v kterih se bo vsakdo učil, česar se bo hotel; imeli bomo kapelo svojo — in duhovnov vse polno, ki bodo podučevali naše otročiče!" — Ko je Don Bosko govoril s takim navdušenjem o prihodnjih napravah, so pač nekteri mislili, da ni prav pri pameti. Imel je Bosko navado, da ie popisoval vsako reč natanko in nadrobno. Ravno tako ie govoril o svojih prihodnjih zavodih. Prijatelji, se ve, mu tega niso verjeli; kako bi bilo tudi mogoče? Saj je bilo splošuo znano, da nima Bo*ko nobenega novčiča. in sodeč po tistih razmerah, v kakoršnih se je ravno tedaj nahajal, bi moral vsakdo reči, da je tako govorjenje naravnost brezmiselno. Ker je Bosku v euomer svojo terdil, poprijemala se je njegovih prijateljev čedalje bolj'misel: Bosko je — zblaznel. Bali so se. da bi se njegovo zdravje za zmeraj ne pokerbalo. Premišljujoč, kako bi se moglo pomagati, pridejo do sklepa, da je najbolje, ako ga takoj pošljejo v Haznico. čem preje — tem bolje. Zato mu večkrat govore o tem. da bi mu prav vgajalo, če bi se za nekoliko časa odtegnil mučuim skerbem. Vodju v blaznici pa uaz,uanijo, da ta iu ta dan pripeljejo v bolnišnico nekega duhovna, s kterim naj kolikor mogoče milo ravna. Če bo treba ostrejšega postopanja, razsodil bode seveda sam. Dva — sicer dobra in blaga duhovnika se odločita, da odvedeta Boska v blaznico. Ali ta naklep je spodletel in končal se je kar smešno. Ob določenem dnevu stopita v Dou Boskovo stanovanje. Čisto naravno, da se je govorica pričela o oratoriji. Bosko je govoril po svoji navadi — visoko in navdušeno. Duhovnika mirno poslušata. Pogledujeta se drug druzega, kakor bi hotela reči: saj se vidi, da se možu meša. „Oče Bosko, ali bi ne hoteli iti z nama na sprehod? Voz čaka pred hišo. Bistri zrak vam bode dobro storil." Bosko se opravičuje in opravičuje, da nima časa in ne more iti. Ker pa gosta le ne odjenjata, vda se njuni prošnji. Ko dospo vsi trije do voza, eden gostov priljudno povabi Boska, da naj stopi v voz. „0, Bog ne daj! Gospoda, izvolita se vsesti! jaz bodem zadnji." Komaj sta duhovnika v vozu, se Bosko prikloni in zapre vrata za njima. Kočijažu pa zapove, da naj vozi naravnost v blaznico. (Dalje nasl.) « Ali versko ali brezversko šolo? (Dalje.) Rečeno je bilo zadnji pot, da marsikteri paragrafi v novi šolski postavi so katoliški veri naravnost nasproti in sicer tako hudo, da ui več katoličan, kdor bi terdovratno terdil take nauke in vodila. Pervi taki nasprotni členek ie § 2. šolske postave od 1. 1868, vsled ktere»a bi svetni učiteli brez odgovornosti utegnil otroke motiti s kacimi brezbožnimi izmišljanjami, ki so katoliški veri naravnost nasproti, kar sem že zadnjič poiasnil. Drugi taki nevarni členek je §. 7 šolske postave od i. 1868, ki se glasi: »Duhovski vradniji ne gre nobeuo preiskovanje šolskih bukev; le samo knjige. ki se rabijo pri veroznauskem poduku, so podveržene njeni preiskavi, vse druge nasproti preiskujejo svetne šjlsue vradnije.u Kako nevarno je to določilo sploh za šole katoliške mladine. )e čisto jasuo slehernemu, kdor ima le LekoliKo jasnega uma iu spoznanja. Ali se ni zgodilo in se še godi, da taki. si so postavljeni za lepo odgojo avstrijanske mladine, so celo sami pisali in pišejo stvari, ki niso le zoper verski nauk iu nravo. temveč včasi tudi sumljive oziroma na avstrijanski patrijotizem " „Exempla sunt odiosa.* zgledi so neljubi; vidi pa jih sleherni, kdor ima oči za videnje. Ali ui n. pr. tudi sedanje počenjanie zoper verske šole enacega šsvarta, da mol-č.mo o druzih djaujih enako hidih ali še hujših? In če se take reči za občinstvo pišejo, vsim brez razločka priporočajo, kako lahko se tudi nameri, da se v šolski nauk. v šolsKe knjige kaj enacega vsnuje! — Pj.ragraf 48. šolske postave od 1. 1868 se glasi: rSlužba ua očitnih š-lah je javna alužba iu dopustljiva enako vsim avstrijauskim deržavljanom brez razločka vere." — Kako je to nevarno in škodljivo, ni treba dokazovati, zakaj otrokom čisto katoliškim bi se zamogel vriniti za učenika Iuteran, jud itd., kar se je tudi večkrat že zgodilo. Kdor bi bil celo tako nemaren, da bi kaj tacega privoščil, želel ali celo uaklaujal Slovencem z zopervan-em proti verski šoli, taki ni vreden slovenskega imena in slovenskih svojih očetov; naj gre turške mule past. ue pa Slovencem politike delat. — Se ve, da tudi katoliški učitelji, kterih življenje je nasprotno katoliškemu nauku, bi bili volkovi za mlado čedico in neizrečeno škodljivo za versko-nravno odgojo sploh. Zoper to ne brani zadosti postava, ki pravi: »Nadzorstvo učiteljev ue gre duhovskim, ampak svetnem oblastim." — Neka zapoved cesarja Karola V od 1. 1521 pravi: »Šolski učitelj mora biti izprašan v veri od škofijskega konzistorija, da otroke odgoja tudi v strahu božjem in v naukih katoliške vere." V reči, ki je tako silo tehtna, kakor kerščanska odgoja, je taka vravnava pač na pravem mestu. Izgovarjajo se mnogi: »Sej pri nas je vse katoliško, je vseskozi verska šola." To je že verjeti, da po vet ni je zarad katoliškega značaja našega naroda šola katoliška, — toda utegne tudi drugač priti: zato naj bojo tudi postave verske, katoliške: ne pa brezverske! Mora se pa priznati, da strupeni sad uove šole se pri mladem naraščaju dosti očitno razodeva — tudi pri dobri volji dotičnih gg. učiteljev, kar sami najbolje čutijo. Snujejo se pred uami marsikteri prav premeteni mladi sleparji iz nove šole, kterih tudi odraščeni v sleparstvu, lažnji-vosti, tatinstvu itd. ne dosegajo — posebno iz mest. Sv. pismo priporoča za dobro odgojo v sili tudi šibo; nova šola pa tega ne pozna. — Kakošne razmere so pastirji sv. Cerkve nastopili oziroma na šolske postave od 1. 1868/9? Pij IX in avstrijanski škofje, kakor pravni sodniki v verskih in nravnih rečeh, so od začetka protestovali zoper to šolsko postavo, ker obsega nektere točke, ki so nasprotne kerščanskemu uku in so protivne kerščanski odgoji, kakor smo videli v dosedanji obravnavi. Ali more tedaj katoličan, ako to ve, vender take nasprotnosti terditi, za nje delati in pobijati predlog za katoliške šole? Ali nima katoličan uaj ostrejši dolžnosti, v rečeh vere in nravnosti »Cerkev poslušati !* In ali je k»j. kar bi moglo za ohranitev vere. za dušno zveličanje milijonov ljudi imelo toliko moč, kakor kerščanska odgoja? Zato pa tudi verujemo, da oziroma na sodbo, ktero so pastirji. Ki so jo cerkveni pastirji izrekli o omenjeni postavi, velja beseda Gospodova: »Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor neveruik in očiten grešnik." (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Razprtja, kriva pota.) Nadaljevaje svoja postna premišljevanja o raznih potih človeškega življenja je P. Maks zadnji petek govoril o razpotjih, krivih potih itd. Ta pota so pota Kajna, pota Iškarjota, pota Kore — Datan — Abirona, pota sedmerih naglavnih grehov. V svojem mojsterskem. vseskozi izverstuem govoru se je pomudil zlasti pri Kore-Datan - Abironovem potu. Življenje teh hebrejcev je podoba tistih, ki ne vedo nobene pokorščine, nobenega razločka stanu, nikogar ne spoštujejo in ne spoznajo nad seboj za vikšega, kterim so vsi enaki, prav za prav, za nikogar ne marajo razun le sami za-se. Enaki bi bili, pa ne po enakosti pervih kristjanov, kajti pri Kristjanih je bila ta euakost: »dam tebi svoje in bo tvoje.44 — pri novih enakovičih se pa glasi: „daj meni, kar imaš, to je moje!" Kore-Datan-Abironova nepokorščina proti Mojzesu in Aronu je podoba rogovilstva, nepokorščine in groznega napuha današnjih dni, ko se veljava ne spozna, ne skazuje spoštovanje, komur spoštovanje in pokorščina gre, ko se vse ošabno prezira in zaničuje. Neusmiljeno in prav po zasluženji je govornik šibal ostudni napuh, ki se čez vse povzdiguje (zlasti tudi pri mladini sedanjega časa). V poduk in svarilo naj postavimo ob kratkem tukaj dogodbo o nepokorščini in nje sad. Znano je. da Kore, Datan io Abiron, iz Levijevega rodu, niso hotli spoznati, da sta Mojzes in Aron odBoga poslana in kaj več kot drugo ljudstvo, češ: »Vsa občina je sveta ..., zakaj se vidva vzdigujeta nad Gospodovo ljudstvo?" Pritegnilo je njima še 250 Izraelcov zoper Mojzesa in Arona. Mojzes se je na obraz vergel, molil za ljudstvo, ker se je bal tega, kar je previdel, da pride na nepokorne, in rekel je Koretu potem, da jutri bo Gospod na znanje dal, kteri da so njegovi, če namreč velja Mojzesova oblast čez ljudstvo, ali ne. Zato je ukazal, da naj pridejo jutri v šotor. Mojzes drugi dan zapove, naj vse ljudstvo beži od šotorov nepokornih prekucuhov, da se njih greha ne vdeležijo, ker Bog bode zdaj razodel, kteri so njegovi. Potem bote spoznali. pravi, če me je Bog poslal: »Ako ti ljudje umerjo z navadno smertjo, me ni poslal Gospod. Ako pa Gospod stori, da 8e zemlja odpre m jih požrč, bote spoznali, da so (uni rovarji 8 svojim uporom zoper Mojzesa) Gospoda preklinjali." Ravno da je Mojzes te besede izrekel, se nepokornežem iu preklinjavcem pod nogami odpre zemlja in jih požrš z njih šotorji in premoženjem vred. O ravno tistem času je ogenj z neba švignil in končal tudi unih 250, ki so bili v tovaršiji s Kore-Datan-Abironom. V zgodbah sv. pisma (Terst, 1850) je uauk pri tej zgodbi tale: »Duhovni so božji namestniki na zemlji; torej so jim verni dolžni pokorščino in spoštovanje. Upor zoper nje je grozna hudobija." (Kakošen zgleJ se daje pa zdaj, ko se velikrat očitno rogovilili zoper duhovne, zoper verske zapovedi, zoper versko šolo itd.!) Govornik je med drugim omenil zgodovino napuha skoz šest tisuč let in je v nekterih stavkih naslikal strahoto strupenega sadu in grozne nasledke uapuha, med kterimi je tudi protestanštvo, ter odpad od vere itd. Z Ig:a, 12. sušca. (Družba sv. Mohora. Sv. postni čas. Orgije. Cerkveno petje.) Ker je družbi sv. Mohora vedno perva skerb. da slovenskemu narodu varuje sv. katoliško vero ter kaže po dobrih knjigah Slovencem pravi pot do visega duševnega in časnega blagostanja, zatoraj se ni čuditi, ako je po neutrujenem prizadetji naše prečastite duhovščine zopet letos v naši fari velikansko napredovala, poskočilo je število udov zopet za 51, tako da je vpisanih eden dosmertui in 222 letnih udov, tedaj vseh skupaj 223 udov. Res število udov je ogromno; vendar še ni dorastlo tako, da bi se pomnožiti ne dalo. Želja in skerb, na podlagi sv. vere in narodne omike osrečiti ljubljeni narod, naj zjediui in navduši vse stanove, da vsi skupaj složno in pogumno v zaupanji na Božjo pomoč delamo za družbo in njen ueprestaui razvitek, iu dobrotljivi Bog bode blagoslovil naše delo. Vedno silnejše nevarnosti obdajajo dandanes naše verno ljudstvo, žugajo mu spodkopati edino in najzanesljivejšo podslombo vse sreče: vero in krepost. Prav toraj, da po družbi sv. Mohora iu katoliškem časopisji branimo in varujemo, kar je narodu najbolj sveto in drago, da zjedinjeni preženemo nevednost, surovost, slabost iu uboštvo, ter širimo poduk, omiko, krepost, čast in blagostanje. (Kouec prih.) Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je v XVII. seji 7. marca t. 1. sklenilo poslati deržavnemu zboru na Dunaj sledečo peticijo. Razposlalo je peticijo i podružničnim načeiništvom. Visoki zbor! Družba s?. Cirila in Metoda, razširjena s svojimi podružnicami po vseh deželah, koder bivajo Slovenci, je pristni izraz želj in postavnih zahtev na šolskem polji, ki jih goji in za katere se poteguje slovenski narod, odkar se veseli vstavnega življenja. Ker ima to društvo vsled svojih pravil važni nalog: pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi, obrača se njegovo vodstvo spoštljivo do prestavnega deržavnega zbora s prepokorno prošnjo: 1. Slavnoisti naj povodom obravnav o šolskih zakonih blagohotno vvažuje iskreno željo in pravično zahtevo našega naroda, da se postavno zopet vpelje konfesijonalna (verska) šola, ker po našem prepričanji more le taka vzgajati nežno mladino v pravem duhu, da vzrastejo iz nje značaj ni katoličani, zvesti deržav-ljani in verli domorodci. — Slovenci smo pa skozi in skozi katolišk narod, torej nam naravno pristuje katoliška šola. Ker se pa ta more vspešno razvijati le na edino zdravi pedagogiški podlagi materinega jezika, vljudno prosimo: 2. naj preslavna zbornica v dotični zakon privzame določbo, sklicujočo se na člen XIX osnovnih deržavnih zakonov o splošnih deržavljanskih pravicah, ki zajarači pravico materinega jezika — tu našega slovenskega — v vseh javnih ljudskih šolah, koder bivajo Slovenci, to je: po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem. V slučaji, da biva kje zadostno število inorodnih otrok, uaj se poskerbi za Jdotičuo manjšino v posebnem šolskem oddelku, oddelku' z dočnim materinim učnim jezikom. Tako bode veleslavna zbornica pripomogla, da pri nas prenehajo narodnostni prepiri, ko bode imel * vsak svoje, kar mu gre po božjih iu naravnih pravicah. 3. In ker je za razvoj slovenske literature ter inteligencije sploh prevelike važnosti to, da se na naših srednib učiliščih v ve*ji meri kot dozdaj goji slovenščina, in dokler ni pravična zahteva slovenskega nahoda po lastnih popolnoma sloveuskih gimnazijah, realkah in učiteljskih pripravnicah izpolnjena, naj visoka zbornica blagovoli vspešno vplivati na visoko c. kr. uaučuo ministeratvo, da se v istioi izvedejo vse one resolucije, tičoče se naše slovenščine v šolah, ki so bile v zadnjih letih po naših slovenskih poslancih navdušeno zagovarjaue in po prešla v ni zbornici opetovano sprejete; da uaš narod tem prej dospe k vživanju pravic, zajamčenih mu v deržavnih temeljnih zakonih. Radoslavu o priliki njegovega 251etnega pesnikovanja. Če kdo, si vreden, dragi, Ti pohvale! Let petindvajset za naš rod se trudiš. In v pesmih lepih priliko nam -judiš, Kako Rovražne uničiti navale. Pojo nam Tvoje pesmice prezale. Da kar je zoper vero, s serca studiš. — Ko v krilo Kdaj se čeme zemlj6 zgrudiš. Še pesmi hvalo bodo Ti dajale. Zdravstvuj. še dolgo, dragi Radoslave, Za dom učakaš da milejše dnove, Ko srečen dom, vsak veren sin bo Slave! Poj pesmice iz svoje bistre glave, Ogrevaj ž njimi Kranje vse sinove; — Ne zabi vere, mile očetnjave! Ivan Zarnik. Razgled po svetu. Rim. Tudi gerški kralj je čestital svetemu Očetu Leonu XIII za zlato mašo. Nadškof latinski in apostoljski delegat v Atenah msr. Marengo je dobil od kralja ta nalog, da ponese papežu kraljevo lastnoročno pisanje. Sv. Oče so sprejeli poslanca jako slovesno in so ga odlikovali na poseben način. Odgovorili so, da o čutilih, naznanjenih v pismu, so se že večkrat prepričali in še posebno, ko jih je bil kralj obiskal. Takrat so bili prepričani, da govore z vladarjem prijateljem, sv. Stolu in njim verlo prijaznim. Ti občutki so bili še bolj očitni, ko je Nj. veličanstvo razodelo, da hoče o vsaki priliki prijazuo se skazovati svojim katoliškim podložnikom in njihovi glavi. Taki občutki so dragi sv. Očetu, kadar prihajajo od katoliških vladarjev, še dražji, kadar jih naznani vladar nekatolišk. V serce je to ginilo sv. Očeta in hvalijo Boga, kteremu gre vsaka hvala. Na pismo so sv. Oče odgovorili, nadškofu pa naložili, da naj bode živ tolmač njihove hvaležnosti, in sprejeli so darove, ki so jim jih poslali gerški verniki. Z nadškofom so papež govorili o vernikih na Greškem. Med tem ko je bil nadškof v Rimu, mu je kralj poslal Zveličarjev red. — Od tega kralja gerškega bi »e tudi Rus smel dvorljivosti učiti. Bulgarija. Bulgarski katoliški knez Ferdinand še zmeraj krivovercem in razkolnikom noče napraviti veselja, da bi Bulgariji slovo dal. „Svoboda" priznava, da je knez nepostavno na prestolu, ako se ozira oa berolinsko pogodbo; toda to pogodbo so prelomili tisti, ki so 9. avgusta kneza Aleksandra skrivaj odpeljali. lz Amerike, kakor je naš verli dopisnik undan napovedal, nam je došel od prečastitega gosp. misijonarja Jak. Trobca poslani debeli in obširni zvezek blizo 40 raznih, katoliških nemških časnikov, ki v severni Ameriki zastopajo in branijo katoliško vero in ki so bili vsi skupaj zvezani kot čestilka poslana sv. Očetu Leonu XIII. za zlato mašo v Rim. Prelep spominek, ki dela čast severni Ameriki! Prav lepa hvala prečast. gosp. pošiljavcem za prelepi spominek. II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhoviu vsih naših pationov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevania in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolan mladeneč za zdravje. — Vterjenje zdravja in primerna služba. — Odvernjeuje pohujšanja. — Dve na umu oslabljeni osebi. — Neaa tergovska hiša živo priporočena v hudih stiskah Naši ljubi Gospej presv. Serca ter Lušarski Materi Božji. Po doseženi pomoči hočejo zahvalo naznaniti. — Spreobernjeuje šopirnega liberalca, ki ne zna katekizma in o veri in papežu nespoštljivo govori. — Edina hčerka zbolela, od očeta in matere serčno priporočena za zdravje. — Mati prav priserčno priporoča svojega, vsled hude vročinske bolezni na pameti zmešanega sina. da bi mu liubi Bog, na prošnjo Naše ljube Gospe pre*v. Serca, sv. Jožefa, sv. Frančiška njegovega patrona. sv. Katarine, in duš v vicah. podelil zopet čisto pamet, da bi si mogel kruh služiti. — Uslišanje bom ob svojem času očitno naznanila. (Po naključji zakasnjeno. Vr.) — V bratovsko molitev se priporoča že dolgo iu nevarno bolna oseba, da bi ji Bog dodelil ljubo zdravje, ali če to ni volja, pa srečno smert. — Uslišanje molitve se bode razglasilo po „Zg. Danicii v povišanje časti in češčenja N. Lj. G. Pred devetimi in potem zopet pred štirimi leti sem se bil priporočil v bratovsko molitev N. L. G., in obakrat sem bil uslišan v prav važnih in sitnih zadevah, da se je vse na dobro izšlo, posebno ena reč, da se je brez pravde z lepo poravnalo. Za to pomoč bodi čast in hvala Bogu, Mariji in sv. Jožefu in za vse druge pomoči in dobrote, ktere brezštevilnokrat zadobim. kadar se Mariji in sv. Jožefu priporočim. Ker se pa znajdem jaz in moja družina v več še hujših in prav težavnih telesnih in dušnih stiskah, zoper ktere je zastonj človeške pomoči iskati, zato se zopet priporočam v molitev svojim soudom družbe N. L. G., da bi se te stiske vse dobro izšle in kaj kmalo nehale na priprošnjo Naše Ljube Gospe in sv. Jožefa. Zahvale. Terpinčila me je neka bolezen; v strahu sem bila, če zapustila me bo še kedaj. V tej stiski zatekla sem se s celim zaupanjem k lurški Mariji (rabila tudi lurško vodo) in opravljam de' etduevnico. Nisem še opravila do konča, že se je začela bolezen boljšati, in sedaj zdrava sem zopet ko kedaj. Vsak naj se zateče v sleherni sili k naši dobri Materi z detinsiim zaupanjem in uslišan bode gotovo, še enkrat zakličem: Naša ljuba Gospa, prosi za nas Boga ! Ljubljana, 8. sušca 1888. M. L. V vsaki sili in potrebi pribežala sem v rano presv. Serca Jezusovega, izročila se v varstvo Marije Lurške, žalostne Matere Božje, in prosila za pomoč sv. Jožefa, 8V. Janeza Berhmana in sv. Antona Pad. Ker sem bila vselej uslišana, sem obljubila to v „Daniciu naznaniti in sedaj spolnujem svojo obljubo, med tem ko kličem: »Prosite še v prihodnje za me in za vso sv. Cerkev, vi ljubi svetniki Božji !u S. B. o. s. F. Sama in drugi smo popolnoma obupali nad mojim ozdravljenjem, ktero pa mi je sv. Jožef zopet sprosil, kteri bodi zato preserčno češčen in hvaljen! L. M. Ozdravljenje po rabi Lurške vode: Te-harska mlinarica je ozdravela po rabi te vode v dveh dneh, ko ji poprej ni nobei o vračilo pomagalo. Ravno tako tudi v Teharji mežnarjeva mati; in ste zdaj obe popolno zdravi. (Prejeli mesca listop. lansk. 1.) Deklica. 3 leta 6 mescev stara, Angela Rezarjeva, ko je bila pol leta stara, je bila na nogah in v Križu postala hroma, io pri vsih prizadevah nič ni pomagalo. Ni mogla na noge stopiti, in tudi ni mogla skoro nič govoriti. O začetku oktobra letos smo začeli devetdnev-oico moliti in noge in križ z vodo iz svetišča Marije Lurške zmakati kakih 14 dni; in zdaj je že tri tedne, kar dekle samo po hiši in zunaj hodi, in je polna veselja, kar se ji tudi na obličji pozna, ker popred je bilo dekle čisto bledo io suho, zdaj je pa čversto in zdravo in tudi govori. To pričamo v slavo Bogu in Devici Mariji. Št. Juri ob južni železnici. 8. novembra 1886. Jakob Rezar, oče; Mica Rezarjeva, mati, Ana Fušec, stara mati. Bila sem dolgo časa bolana. Glava me je tako bolela, da sem mislila, kmalu bom umerla. Tergalo me je v glavi, posebno nekatere dni, da sem kmalo omedlela. Rabila sem mnoga zdravila iu doktorje popraševala, kako bi si Kaj pomagala; toda vse je bilo zastonj. Naročali so mi nekateri, naj rabim vodo iz svetišča Lurške Matere Božje in opravljam devetdnevnico Nji na čast. To sem storila. In glejte! nepričakovano hitro sem ozdravela in sicer popolnoma. Naj bo zato tisočkrat zahvaljena preljuba Mati Božja! Roza Gajšek. Vded prehlajenja mi je bil moj 31etni sinček za davico hudo zbolel. Oteklina prišla je bila do verhunca, vžil ni nič več. zdravnik mu je čisto odpovedal; rekel je, le še kakšno uro, in po njem bo. V tej veliki sili zdihujem k Naši ljubi Gospej, k sv. Jožefu, obljubim eno sveto mašo, iu tudi uslišanje očitno naznaniti. Tudi mi pošlje prijazna oseba lurške vode; dam mu je eno žličico, in lahko jo povžije; in glejte čudo: čez četert ure se sinček sam usede na posteljo, in reče: „Mama, ta vodica je pa zares dobra!" Oteklina je odjenjala vidoma; še tisti večer je povžil tekočo jed, in drugi dan je bil čisto zdrav. S tem spolnim svojo obljubo, ter se iz dna serca naj toplejše zahvaljujem Naši ljubi Gospej presvetega Serca in sv. Jožefu, za to očitno milost, ker le po njunih priprošnji mi je bil moj sinček še pri življenji ohranjen. Škofja Loka. M. K. Listek za raznoterosti. Škofovski posvet na Dunaju je bil doveršen 10 t. m. Škofje menda bodo razglasili skupni pastirski list. 14. t. m. zvečer so se naš premilostni gospod knez in škof Jakob vernili domu. Ljubljana. Č. g. Jan. Kljun, kaplan v Št. Juriji pri Kranju, je vraeščen za faro Št. Martin v Tuhinji. — Č. g. j o ž. Zel ni k. kaplan v Št. Martinu pri Litiji je šel za administratorja na Vače. Kolegijalnost dijakom v prid, kakor je pravil eden amerikanskih občanov, blagodušno zveršujejo amerikanski profesorji. Pomenijo in posvetujejo se prijateljsko mel seboj zastran napredka učencev in ako vidijo, da je ta ali oni nadepolen mladeneč, ga ne store nesrečnega zarad ene same, večkrat malovažne tvarine, kar se pa pogosto godi v starem delu sveta, v kterem je svoje dni tudi tako bilo, kakor zdaj v Amerik'. Zares je „amara sorsu, ako n. pr. kteri zarad ene same materije, bi mu morebiti nikoli v življenji kaj ne koristila, mora ali veliko šolnino plačati, ali celo šolski tečaj že pozno na kol obesiti, ne vedoč, kam bi se obernil. Usmiljenje je prelepa lastnost, ktero celo neomikani mohamedani preslavljajo. Naših dijakov, podpiranih večinoma v ljudski kuhinji, drugih posebej, je bilo ob koncu pervega polletja število 103. Izmed teh jih je 8 odličnih (in sicer gimnadjalcev), 11 jih je verženih, 2 sta dvomljiva, eden ima iz uekaterili tvarin še poskušajo dostati, tedaj jih je zdelalo 90. Nekaj malo se jih ni še oglasilo. Iz začetnih razredov jih še ni vmes, kakor tudi iz orglarske šole ne. Hvala Bogu za milost in blagim prijateljem za velikodušno pomoč! Mnogim imeujakoin Jožetom po vsili slovenskih škofijah, po Evropi in Ameriki, tudi v Bosni, nai sprosi sv splošnji varh m veliki pomočnik vsih dobrot, polnost vtem in večni blagor v prihodnjem življenji! Slava! Rimska potnika prečast. gg. spirituval g. F 1 i s in dr. Fr. Lampe, sta se 13 t. m. domu vrnila. Amerikanska misijonarja preč. gg. Pavlin in Solnce, ki sta bila prišla svoje ljudi in svoje rojake obiskat, sta se zopet vernila v svojo novo domovino in nadjati se je, da Alelujo bodeta že v Ameriki obhajala. Bog daj srečen pot Preštempljane marke raznoterih dežel in verst zbira v prid inisijonov čast. gosp. Karol Cigon, vikar v Temnici na Goriškem, in priporoča se v tem čašt. občinstvu duhovskega in svetnega stanu za pomoč. Nabrane marke, prosi, naj se mu pošiljajo „franno.u Prihodnjič bolj obširno o tej stvari. V Lincn seje 142 ljudi oglasilo za potovanje v Rim. Nemški cesar Viljem, ki je te dni umeri, je živel 33.225 dni; zapustil je 40 milijonov mark premoženja. Verjeti je torej, kar piše eden dnevnikov, ki pravi: »Nemški cesar ni nikoli dolgov delal". Soproga Rud. Milica, gospa Ljudmila Miličeva, naznanja, da po soprogovi smerti bode ona nadaljevala tiskarstvo pod nespremenjenim imenom. Ob enem se priporoča za tiskovna dela in ponudi slavn. občinstvu svojo bogato zalogo raznih tiskovin. Iz Tirolskega je prišlo v prid verske šole že prav veliko podpisov, n. pr. 230 peticij od nemško-tirolskih srenjskih odborov in 177 od srenj skupnih peticij, ktere poslednje imajo 24.000 podpisov, med njimi tudi 4000 od ženskih (v Inomostu 969, v Meranu 844). — Iz laškega Tirolskega je čez 23 000 podpisov od odraščenih mož. Tadi iz Češkega prihajajo peticije v tem pomenu. Deržavnočeški kljub se je zedioil v tem, da naj se pri pervem branji predlog odda dotičnemu odboru. Odhod misijonarjev v Ameriko. Don-Biskov rBol-letino Saleniano* uaznanja nvojiin s »delavcem, di še ta mesec odrine zopet 6 novih misijonarjev v Ameriko. To so namreč mašniki iz zapuščenih iu potepinskih dečkov, ki jih je ranjki Bo«ko, dtal bi. po ulicah pobral. Ia odprava je zaduja, ki }o je priredil še pokojui Bosko in zveršeuje je bil izročil mons. Caglieru. Naznanilo pristavlja : P.imoč presv. Marije I).. goreči duh Don-Bonkov, kakor smo si svesti. se ue bo pogrešal pri teh naših hpabrih soOratih, iu kraljestvo Božje, razširjano j»o zemlji, bode uaj lepši spomiuek, ki se m<»re povz lignit: pre-blagemu D on-Bo s kotu. Iz Torina je Bo