r Nftjvežji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 i i 8 Zj Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto l Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 GLAS List: slovenskih _ delavcev v Ameriki« I The hurgest Slovenian Daily in the United States. Issned every day except Sundays end legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, st the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3871 NO. 243. — ŠTEV 243. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 16, 1931. — PETEK, 16. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. AMERIKA BO POSREDOVALA MED KITAJCI IN JAPONCI Calles—mehiški vojni minister NAVZLIC JAPONSKEM PROTESTU BODO ZDR. DRŽAVE ZASTOPANE V SVETU LIGE NARODOV Japonski poslanik pri ameriškem državnem tajni« ku Stimsonu. — Amerika bi kot nečlanica ne smela biti zastopana v svetu Lige narodov. — Japonska opozicija je bila poražena s 13 proti enemu glasu. — Vabilo bo danes poslano ameriški vladi. — Po Tokio krožijo govorice, da bo Japonska izstopila iz Lige. ŽENEVA, Švica, I 5. oktobra. — Svet Lige narodov je sklenil danes, povabiti Združene države, naj pošljejo svojega opazovalca k posvetovanjem, ki se bo vršilo glede krize v Mandžuriji. To se je zgodilo navzlic odločnemu protestu japonske vlade. Tozadevni predlog je dal na glasovanje Aristide Briand, predsednik sveta Lige narodov in francoski zunanji minister. Za predlog je bilo oddanih trinajst glasov, proti njemu je pa glasoval edinole zastopnik Japonske. Japonski zstopnik Jošivara se je izgovarjal, da Amerika ni članica Lige narodov in da kot taka nima pravice poslati svojega zastopnika k posvetovanjem. Jutri bo poslano v Washintgon vabilo, naj pošljejo Združene države svojega zastopnika v Ženevo. TOKIO, Japonsko, 1 6. oktobra. — Danes je bil sklican japonski kabinet k posebni seji, ker je vlada dobila od svojega zastopnika iz Ženeve poročilo, da bo Amerika navzlic njegovemu protestu navzoča pri posvetovanjih. Po mestu krožijo poročila, da bodo ministri razpravljali, če naj Japonska izstopi iz Lige. WASHINGTON, D. C., 15. oktobra. — Japonski poslanik Debuči je danes obiskal državnega tajnika Stimsona in podtajnika Castle-a. Po svojem odhodu je zatrdil, da ni niti misliti na vojno med Japonsko in Kitajsko, ker Japonska noče v Mandžuriji nobenega ozemlja. Japonsko vojaštvo bo takoj odpoklicano, kakorhitro se bodo začela med Japonsko in Kitajsko direktna pogajanja. Navzlic zadnjim dogodkom v Ženevi so tukaj mnenja, da je sedaj zadeva bliže rešitve kot pa pred tednom dni. Navzlic temu, da vztraja Kitajska na stališču, da se ne bo spuščala v direktna pogajanja z Japonsko, so se tekom vsega časa vršile tajne konference med japonskimi, kitajskimi, ameriškimi in angleškimi diplomati. KONVENCIJA DELAVSKE __FEDERACIJE Ostra debata glede zavarovanja proti nezaposlenosti. — Green kot posredovalec. —Dva in tri-četrt odstotno pivo. VANCOUVER, Ii. C., 15. okt. Danes so na konvenciji Ameriške Delavske Federacije zopet razpravljali o prohibiciji. Predlog, naj se pozove kongres, da odpravi prohibicijo, ni obveljal. Sprejeta je bila resolucija. naj se dovoli varjenje in prodajo piva. ki bo imelad va in tri četrtine odstotka alkohola. C*e se bo to zgodilo, bo imela Amerika istotako pivo kot ga ima Kanada. Glede zavarovanja proti nezaposlenosti se je vršila ostra de-•bata. Nekateri so zagovarjali, nekateri pa napadali angleški načrt zavarovanja ter se zgražali nad kapitalisti, ki ne store ničesar, da bi pomagali ubogemu delavcu. Slednjič je posegel vmes predsednik Federacije William Green ter z jedrnatim govorom pomiril obe stranki. Končno je glasovala konvencija proti prisilnemu zavarovanju. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva trajne načrte za odpomoč proti nezaposlenosti TVRDKA NE BO PLAČALADAVKA Ameriška vlada odpustila tvrdki dohodninski davek. —Tisoč delavcev je obdržalo delo. — Tvrdka reorganizirana. V namenu, da tisoč delavcev obdrži svoje delo, je vlada Združenih držav umaknila svojo zahtevo, da plača Morris White, Inc. 1(KJ tisoč dolarjev dohodninskega davka. Tvrdka White izdeluje usnjate denarnice in ročne torbice na 6. Ave v New Yor-ku. Da bo mogla tvrdka nadaljevati svojo obrt in da bodo delavci imeli svoje delo, je vlada spregledala dohodninski davek in tvrdki dovolila, da sme obratovati pod novo organizacijo. Tvrdka White ima obveznosti v znesku $1.072.000. skupne vrednosti pa nekaj več kot $100.000, kar bi komaj zadostovalo, kar vlada zahteva. Kolektor Ha um je rekel, da bi vlada zaradi naplačanega dohodninskega davka v letih 1028 in 1928 in 1929 lahko zaplenila celo premoženje, da pa se zadovolji s tem. da se tvrdka reorganizira in morejo dosedanji uslužbenci ostati na svojih mestih. NEVREDEN PODPORE NEWARK. N. J., 15. oktobra. Nadzornik za podpore revežem. Owen A. Malady, je iznašel, da je nek mož prejemal od mesta za sebe in ženo in pet otrok mestno podporo na dan po za groceri-jo, dva kvarta mleka in za zimo tri tone premoga. Izkazalo pa ne je. da je ta mož že prej imel več posestva in da je še celo v časn, ko je prejemal podporo, kupil Se nekaj lotov ter je celo svojemu bratu posodil $500. Malady prav, da je ta mož. če-gar imena ni hotel povedati, vrnil mestu s čekoifi v znesku $117.84. ADVERTISE in "GLAS NARODA' V GUMIJEVEM ČOLNU ČEZ ATLANTIK L.LZBOLNA, Portugalska, 15. oktobra. — Drugi častnik Hamburg-America proge, Fritz En-gler, je daies odpotoval od tue kaj proti New Yorku v gumijevem čolnu in upa, da bo preko Kanarskih in Baliamskih otokov preveslal Atlantik v 70 dneh. Engler, ki je star 30 let, pravi, da je njegov čoln nepotopljiv. Dolg je 19 in širok 3 čevlje ter tehta 450 futov. Opremljen je z dvojnimi jadri in dvema vesloma. Krov se lahko hermetično zapre, kadar je slabo morje in ima dve cevi za sveži zrak. CAPONE JE DOSTI ZAIGRAL Izgubil je pri konjskih dirkah velikanske svote. Plačal vedno pošteno. Ostal je "revež". KANADSKIM URADNIKOM KRČIJO PLAČE Vsem uradnikom države Ontario bo znižana plača. — Ministri kot tudi navadni uslužbenci so prizadeti. CHICAGO, III., 15. oktobra. -Pri današnji obravnavi proti Al Caponeju zaradi neplačanega do-1 hodninskega davka je pričalo več posredovalcev pri stavah za dirke s konji, da je Capone tekom let izgubil velikanske vsote. •Njegovi zagovorniki so poklicali posredovalce zato, da bi s svojim pričevanjem dokazali, da je Capone izgubil tako visoke vsote, da je ostal skoro brez denarja, in da mu sploh ni mogoče plačati davka. Kot so izpovedale priče, je Capone izgubil leta 1924 na konjskih dirkah $25,000, leta 1925 $47.000. leta 1928 $55.000 in leta 1927 $90.000. SkupAa vsota znaša nad $200,000. Vsi posredovalci so izjavili, da Capone ni bil nikdar razburjen ali jezen, kadar je izgubil, temveč je stavo vedno plačal z naj-večo hladnostjo. Plačeval je z bankovci, po 100 ali pa 500 dolarjev. Stavil je na enega samega konja najmanj $1000, večkrat pa tudi po $6000. TORONTO, Ont., Kanada, 15. oktobra. — Kanadska provineij-i . Ontario bo znižala plače svojim; uradnikom ker je vlada izprevi-dela da je to iz gospodarskih raz- i logov potrebno. Na ta način si bo država prihranila na leto okoli enega milijona dolarjev. Znižanje plač se razteza od vladnih ministrov do najnižjega vladne-ga uslužbenca. Letne plače državnim uradnikom in uslužbencem znašajo 10 milijonov dolarjev. Vlada je tudi naznanila, da bo naložila nove davke na avtomobile; najbrže bo davek na vsak avtomobil $5 na leto. Znižanje plač sjppi v veljavo s 1. novembrom. STEFANSS0N 0 SEVERU Stefansson je videl cvetlice, čebele in metulje. Mraz ni nikdar nad 50 stopinj pod ničlo. CAlMDEN. N. j., 14. oktobra. Polarni raziskovalec Stefansson je govoril na konvenciji učiteljev ter povedal o razmerah na severnem tečaju vse drugo, kar smo se učili v šolah in kar smo brali v raznih knjigah. Stefansson je med drugim rekel: — V arktičnih krajih sem preživel deset zim in trinajst poletij. Pred no sem pričel preiskovati polarne kraje, sem učil zemlje-pisje na Harvard vseučilišču. Od tedaj pa sem se prepročal, da je od desetih stvari sedem stvari napačnih, kar sem učil svoje licence. Mislil sem. da je severni tečaj najmrzlejši kraj na zemlji in da skozi celo leto v krogu severnega tečajnika ne rastejo ne cvetlice, ne drevesa, ne trava. Mislil sem, da žive Eskimi v iglos (sneženih kočah \ in da žive večinoma ob masti živali. — Pa sem se motil. Od tedaj sem se prepričal, da v bližini severnega tečaja temperatura malokdaj pade nižje kot 50 stopinj pod ničlo. Kot deček sem živel v Severni Dakoti in smo mnogokrat imeli 55 stopinj pod ničlo. Samo 100 milj od severnega tečaja sem našel velikanski gozd. ravno tako tudi v severni Sibiriji. Pa to ni bilo pritiikovo drevje. temveč zelo zraščena drevesa. Tam sem tudi našel marjetice, čebele in metulje. — Po mojem mnenju izmed sto Eskimov niti eden ne živi v iglos. I glas so iznajdba belega človeka in jih niso znašli Eskimi. — Eskimi so zelo izobraženi ir. znajo brati in pisati. O belem človeku vedo več, kot pa vemo mi o njih. POISKAL ZAVETJA V ZAPORU POLETJE V ARGENTINI BUHNOS AIRES, Argentina, 15. oktobra. — Po celi Argentini se z današnjim dnem prične poletje in bodo ure potisnjene za eno uro naprej. Ilarrv Prutz, star 19 let, ki je pred dvema tednoma prišel iz Chicaga v (New York in je zapravil zadnji dolar, ko je iskal delo, je prišel na policijski stražnico v Jamaica in prosil policijskega uradnika, da mu naj od-kaže kak prostor, kjer bo mogel ostati, kajti vsled splošno znane drznosti newyorskih gangster je v se boji spati ponoči v parkih. Policijski urad se ga usmili, kupi mu večerjo, nato pa ga zapre v celico pod obtožbo pohajkovanja. ZAKONSKI PAR OBDOLŽEN UMORA OTROKA OOKTL.AND, N. Y., 14. oktobra. — Danes sta bila aretirana zakonca R. J. Simpson in njegova žena Marv. Obdolžena sta, da sta umorila 14 mesecev starega o-troka Mrs. Stimpson, ki ga je porodila, še predno je bila poročena. Poročila sta se šele pred tremi meseci. OBITI NA POTIZ ZABAVE STAlNFORD, Conn., 15. oktobra. — Tri mlade osebe, ki so se po celonočni zabavi vračale z motornim kolesom domov, so bile u-bite, ko se je kolo zaletelo v železno ograjo ob železniškem tiru. Mrtvi so: Mrs. Bessie Green, stara 35 let. Albert Cooke 26 in Joseph de Dom pa. 25, ki je vozil kolo. KONVENCIJA NAČELNIKOV POŽARNIH BRAMB MiEXICO CITY. Mehika, 15. oktobra. — Župan Tirso Mesa je v imenu mesta pozdravil načelnike požarnih bramb iz Združenih držav, Kanade, Mehike in drugih držav, ki so prišli na konvencijo mednarodnega društva načelni kov požarnih bra tub. MEHIŠKA REPUBLIKA ZOPET PRED SKRAJNO RESNO KRIZO MEXICO CITY, Mehika, 1 5. oktobra. — Ko so se prebudili danes prebivalci tukajšnjega mesta, so v svoje presenečenje opazili, da je usoda dežele zopet enkrat v rokah "železnega moža**, generala Plutarca Eliasa Callesa. Predsednik Ortiz Rubio ga je namreč imenoval za vojnega ministra. PROŠNJA ZA DOBRO PIVO Predsednik Hover j e sprejel prošnjo mesta Chicago, da se dovoli varjenje dobrega piva. WASHINGTON. D. C., 15. okt. Medtem ko je republikanski senator iz države Connecticut, Hiram Bingham, izjavil, da bo pri prihodnjem zasedanju kongresa' stavil predlogo, da se zopet dovoli kuhati in prodajati pivo, je občinski svetovalec iz Chicage. James C. Moreland, vročil predsedniku Ilooverju prošnjo, da se Volsteadova postava izpremeni. Prošnja, katero je sprejel chi-caški mestni svet. predlaga, da s*' skliče izvanredno zasedanje kongresa, ki naj dovoli izdelovavan je in prodajo piva.Jvot pravi proš-' nja, se bo razvila kupčija v vrednosti dva bilijona dolarjev in da bo poldrugi milijon delavcev nanovo zaposlenih. Ko se je Moreland vrnil iz Rele hiše, je rekel,* da ga je predsed nik prijazno posluša), da pa je z nekakim smehom pripomnil, da so njegove trditve dvomljive in pretirane. Znano je, da privatni predsednikov tajnik, Walter Newton in poljedelski tajnik Arthur M. Ilyde, sestavljata statistiko o pivovarn išk i industriji. Senator Bingham je pred nekaj dnevi rekel .da bo prisilil zbornico. da glasuje glede piva in da bo priporočal 4 odstotno pivo. Ze pri zadnjem zasedanju je senator stavil tozadevno predlogo, ki pa ni prišla na glasovanja, zdaj upa, da bo dovolj senatorjev Zatem, ko je kabinet resigni-ral zaradi naraščujočega političnega nemira, je bil general Calles takoj pozvan v vlado, da ji pomaga izkopati se iz nove krize. Predsednik Rubio je sprejel resignacijo vojnega ministra generala Am ara, notranjega ministra, Cedilla, poljedelskega ministra Cardenasa, dočim ni hotel sprejeti resignacijo finančnega ministra Montesa de Oca. — V zadnjih letih — je dejal predsednik v svoji oficijelni objavi — se je pojavil nov in težak problem, ki se je predvsem porodil iz agitacije raznih nespravljiv-cev v političnem taboru. Z ozirom na to sem moral nekaj ukreniti. General Calles je takoj sprejel ponudeno mu mesto vojnega ministra ter obljubil, da bo predsedniku vedno zvesto služil. Meseca marca leta 1020 je bil Calles zopet pozvan v javno življenje ter je tudi prevzel mesto vojnega ministra in zatrl Eseo-barovo revolucijo. Kakšen je tisti težak problem, s katerim se mora baviti vlada in o katerem je govoril predsednik, zaenkrat še ni znano. EL PASO, Texas, 15. oktobra. Tz .Tuareza poročajo, da namerava tudi predsednik Rubio odstopiti ter da bo postal njegov naslednik 'Manuel Telez, sedanji mehiški poslanik v Washingtonu. VELIKANSKA BREZA iNORTFIELD. Mass., 15. oktobra. — Prav gotovo največja breza na svetu raste v bližini tega mesta; njeno deblo obsega 18 čevljev. glasovalo za njegov predlog, ker so z vsakim dnem večje zahteve po pivu. ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete nase banke za obrestonosno nalaganje in poiilja. janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi znesla prinašajo obresti po 4% Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj lenu nadaljnili potov in stroikov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremi] ene • naslovljen cev ln ftlgom zadnjih pott, katere dostavljamo'poillja* teljem ▼ dokaz pravilnega Izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike t slučaja as* sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat \ raznih tli* čajih tudi na sodnljl v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hew York, H. T, --- Telephone EArclaj 1—0880 ah 0381 - a ___ « ■ o NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 16, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Owned and PnbltoM by ICBLUHINQ COMPART (A Corporation) L. BenadUc, Ttmu. of tht corporation and addresses of tbore officers: I- Manhattan, Hfcw Twrtt City, N. I. "O LA S NARODA* (Velee «1 Ibm People) DW Bandars and Holidays 0» celo leto Tdja Hit sa Ameriko* Za New York sa celo leto tensogaa new mm «« t?*?? „$fj00[i 2a pol leta_______________-43.50 leta ___1*3.00 | Za Iposimiiaiw sa celo leto ——AO 5ut leta -_-AlJO^Za pol leta-------------W-W Sobacrlptlop Yearly »3.00. Advertisement on Agreement. ■»Olas MMOda- tabaja vsett dan IsrsemM nedeH In prasnlhoy. In ss ne prtoWuJeJo. Denar nal se bla-naMUaM so Money Order. Prt spremembi Kraja naročnikov, da » nam tod! prefluSe MrsUtte naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ______ NAKODA", SIC W. Uth Street, New Yeik. N Y. Telephone: CHetsea 3—3373 O VARČEVANJU Pred par dno vi je pisalo vse časopisje o stari new-vorški ženici, ki je živela v revščini in pomanjkanju, pa mi našli pri nji ogromno vsoto denarja. Na golem tetam je nosila pas, in v njeni je imela zašitih petdeset bankovcev !>o deset tisoč dolarjev. Ženica je stara nad devetdeset let, in jo je spomin v splošnem že precej zapustil. Večkrat je pas razparala in preštevala bankovce, naJo jih je pa zopt vši'la nazaj. Najbrž se ni več zavedala, da je mogoče denar oibre-stonosno naložiti ter da. bi lahko udobno živela s samimi procenti. In od procentov bi ji še vsako leto ostalo še par tisočakov, s katerimi bi laliko povečala svoj kapital. Omenjena ženica pa v tem pogledu ni edina v tej deželi. Se vedno je dosti takih ljudi, ki sami skrbe za svoj d€nar ter ga ne zaupajo nobeni banki in nobenemu slične-mu podjetju. Težki časi in pa dejstvo, da je že dosti navidezno močnih denarnih zavodov zaprlo svoja vrata, je vzbudilo v ljudeh nezaupanje ter mislijo, da je denar pri njih najbolj varen. Uverjeni so, da ga ne morejo izgubiti, ako ga imajo spravljenega in zaklenjenega doma. Marsikdo si misli: — Dolgo let sem moral trpeti in garati, da sem spravil skiflpaj par stotakov ali tisočakov. S tistimi par dolarji obresti, ki bi mi jih banka plačala, ne bom obogatel. Bolje je, da imam denar pri sebi in da ga sam nadzorujem, kakor da 'bi drugi gospodarili ž njim. Ljudem, ki so se dolgo desetlet ja mučili in trudili, tega seveda ni zameriti, dasi je njihovo naziranje popolnoma napačno. Btlinole denar, ki je v prometu, "dela denar", in zato bi bilo nesmiselno, vzeti ga iz prometa. Uradniki centralne bančne oblasti v Washingtonu so izračunali, da je nad tisoč milijonov dolarjev "spravljenih" v privatnih stanovanjih oziroma v najetih jeklenih blagajnah. Spflosna kupčija v deželi je vsledtega zelo prizadeta. Banke in vladne oblasti ne smejo izdajati papirnatega denarja v neomejenih množinah, pač pa le toliko, da ne izgubi na svoji vrednosti. Denar, ki ga imate, naložite v zanesljive banke, predvsem v take, ki jih poznate in o katerih veste, da so uspešno prestale že marsikatero krizo. Če imate denar doma v kakem "skrivališču", vam ne prinaša nobenih obresti, in rtfce v neprestani nevarnosti, da vam zgori ali vam je ukraden. Ako ga pa zaupate poštenemu in zanesljivemu bančnemu zavodu, veste, da je varen in vam povrh tega prinaša še dostojne obresti. Jesenice — mesto nesreč. 30. septembra se je ponesrečil tovarniški delavec Zupan Ivan, poročen in star 43 let. Doma iz •Zasipa v občini Gorje je zaposlen v tovarni Kranjske industrijske družbe na Blejski Dobravi. Krog poldneva mu je padla na desn:>| nogo sila težka elektivola in mu zlomila nogo v členku. •Popoldne istega dne pa se je pripetila težka nesreča v Podme-žaklju. Petletni otrok Drago, sin tovarniškega delavca Kolenca. se je igral s sosedovo deklico. Med igranjem sta vlekla neko kljuko v svojo smer. Deklica je spustila in deček pa je radi tega padel vznak v lonec luga, ki ga je mati rabila za kuhanje perila. Deček je zadobil močne opekline po hrbtu. nogah in rokah. Težko poškodovanemu otroku je nudil dr. Kogoj, tukajšnji okrožni zdravnik, prvo pombč, nakar je odredil prevoz v bolnico Bratovske skladnice na Javorniku. Ponoči okrog 11. ure pa se j*> pripetila v tovarni KID na Javorniku tretja nesreča, katere žrtev je postal 22-letni tovarniški delavec .Močnik Ciril, samski iu doma z Javornika. Pri delu mu je padla težka plošča na levo nogo in mu jo zlomila. Zlomljenje kosti bo bržkone precej komplicirano. Vse te ponesrečence so prepeljali v bolnico na Javorniku. kjer bodo morali ostati dalj časa v bolniški postelji, vendar je upati, da se bodo iztekle vse tri nesreče brez zlih posledic, če ne nastopijo morebitne komplikacije. Poleg teh treh težkih nesreč je bilo še več manjših opeklin, n-d ar cev in podobnega. Delavec v tovarni na Javorniku. Pork po imenu, pa se je ponesrečil s kolesom. vendar so poškodbe lahkega značaja. Bolnik se leči tudi v bolnici Bratovske skladnice na Javorniku. Nevaren zločinec prijet. V Trebnjem se je izvršil drzen vlom, ki je vzbudil splošno ogorčenje. Vlomilec je vlomil v hotel Ignaca Bukovca in si prisvojil znaten plen v gotovini. Vloma je bil osumljen neki neznanec, ki je prenočeval v hotelu, in ki je bil sploh sumljivgea vedenja. Po vestnem zasledovanju orož-ništva v Trebnjem se je neznanca posrečilo izslediti še istega dne. Aretiran je bi la Ponikvah pri Trebnjem, kjer je užival s svojo ženo plen pretekle noči. Vlomilec je že star znanec vseh tukajšnjih sodišč, saj je bil že ponovno obsojen radi vlomov in tavin. Piše se Peter Mavrin, rodom iz Sv. Štefana, srez Celje. Sain je izjavil, da je bil že na smrt obsojen, vendar je pa imel srečo, da je bil pomiloščen. Vsakovrstne oblasti so ga že dolgo zasledovale in iskale sirom Slovenije. To pot v Trebnjem se je pa vendar ujel. Vlom je dolgo tajil, ker so se pa nabrali tako obsežni dokazi proti njemu, je moral zločin priznati. Izročili so ga tukajšnjemu sodišču. Izdalo ga je predvsem vlomilsko orodje in pa sledovi NASi PO AMERIKI V pondeljek smo poročali, da, je bil rojak Martin Korošec u-streljen v nekem restavrantu na Maine Street v Cleveland u. Martin Korošec, poznan tudi kot Martin Smith, je bil uposlen v Main Street restavraciji, 1016 Ha in Street. V soboto zjutraj ob 7.30 je vstopil v restavracijo neki Frank Koleman, katerega so uslužbenci dobro poznali, ker je Je večkrat jede! v restavraciji. V rokah je imel dva samokresa in je naenkrat nameril samokres na stražnika Johna Halko ter zahte val' denar. Halko, ki je roparja dobro poznal, je mislil, da se šali, sate se Bra je nasa&ejaf in dejal: (Nehajte se norčevati Vi veto dtoaarja. — Med nje Korošec, noseč taso s kozarci. Ko je zagledal oboroženega moškega, se je obrnil, toda tedaj je morilec sprožil samokres in pognal kroglo v Korošca. Žrtva se je zgrudila na tla, zadeta v glavo. Neka priča je izjavila, da se je Korošec zasmejal roparju, na kar ga je ustrelil. Ko je morilec ubil Korošca, je takoj vtaknil samokres v žep in odšel iz restavracije. John Bart, ki je ravno takrat vstopil v re-stavrsnt, je bil priča krvavemu prizoru. Ko je morilec odšel, mu je ta sledil. Nato je že prenehal z zasledovanjem, tedaj pa je srečal policijski skvad in ga ustavil Na E 30. cesti in St. Clair Ave. so zr.orilea ujeli. Morilec je ob-tošea umora prvega reda. njegovih rjavih čevljev, ki jih je pustil za seboj, ko se je splazil skozi okno stranišča v vežo hotela. Mrtev 'po prepiti noči. 1. oktobra so našli v Obrijah pri Mostah zlizu hiše posestnika Zajca mrtvega 24-letnega Valentina Zajca, posestnikovegf sina. Ko je policijska stražnica v Mostah izvedela za čudno najdbo, je takoj obvestila o njej policijsko upravo. Komisija je preiskala mrliča in ugotovila, da je Zajca najbrže zadela kap. Pokojnikov brat Stanko je, zaslišan, izpovedal, da sta bila z bratom in posestnikovim sinom Francetom Smerarjcem na vinski trgatvi v neki gostilni v Obrijah. Tam so se ko jim je stopilo vino v glavo, tudi stepli. Okoli 1. ponoči sta brata Zaje v družbi s Smerajcem odšla proti domu. Že blizu doma pa je Valentin začel kričati, da še ne gre spat. Zato sta ga s Smerajcem zapustila in sama odkorakala naprej. Policija je zaslišala še Smeraj-ca in nekatere druge priče in je ugotovila, da sta se brata Zaje tik pred domom stepla in se tako hudo obdelovala, da sta padla na tla. (V je smrt nastopila radi davljenja ali radi poškodbe, ki jo je dobil Valentin Zaje pri vinski trgatvi, kjer so se stepli, pa bo ugotovila obdukcija njegovega trupla. Bik mu je razparal trebuh. V Zapodju je posestnik Ko-kalj hotel svojega bika, katerega ima za pleme — prikleniti k jas-slim. »Ko se je pa biku približal, se je bik. katerega so komaj spravili v hlev, zaletel z vso silo v gospodarja in ga nabodel. Zasadil mu je rogovje v trebuh, katerega je tako razparal, da ga ni bilo mogoče prepeljati k zdravniku. Poklicali so litijskega zdravnika prav pod Vedno se je sliša Kozolec stoji z lopo vred 9*edi polja. Imel je 23 oken ter je bil napolnjena z neommlačenim fižolom in senom, v lopi pa je bila suha detelja. Ker niso na polju mogli nikjer do vode, je ostal trud gasilskih društev iz Nakla in Podbrezij brezuspešen. Rešili so Je nekaj oken. Skupna škoda znaša do 25,000 Din. Teran je imel kozolec in lopo zavarovano pri zavarovalnici '"Croatia" v Zagrebu. Ognja najbrže ni podtaknil nikdo iz hudobije; verjetno je. da je kdo prenočeval v lopi in po neprevidnosti zažgal. Pri avtomobilski nesreči utonila. 30. septembra popoldne je vozil tovorni avto, last trgovca in lastnika žage v Ljubnem v gornji Savinjski dolini Antona Tev-ža iz Luč proti Solčavi. Na avtomobilu je bilo poleg lastnika Tev-ža še šest ljudi. Pri takozvani Igli je avto iz doslje še nepojasnjenega vzroka, najbrže radi slabe ceste — po pripovedovanju nekaterih udeležencev je tam ležala celo precej velika skala — odpovedalo krmilo. Cesta je tam zelo ozka. Avto je z vso silo zadel v ograjo ter se prevrnil v Savinjo. 28-letna žena Žagarja Neža Ošep iz Solčave se je pri padcu prijela za stranice avtomobila, to pa je bilo zanjo. usodno. Dočim so namreč drugi v velikem loku odleteli, je padla Ošepova pod avto, tako da jo je prevmjeni avto popolnoma pokril. Nesrečnica se ni mogla rešiti in je utonila. Od drugih potnikov ni bil nihče težje poškodovan razen 40-letnega pri Tevžu zaposlenega Žagarja Lovrenca Komarja iz Solčave, ki si je pri padcu zlomil desno roko ter dobil občutne poškodbe na glavi in na levi roki. 6LAZNIK0VE Pratike za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. V. Dopisi. Cranberry, Lake, N. Y. Tukaj so gozdarske razmeri dr. Ukmarja. kateri je sredi noči nemudoma prispel m smrtno ranjenemu nudil najnujnejšo pomoč s tem, da mu je izpral rane in za-šil. Težko prizadeti družini je ta nezgoda tem hujša, ko je še toliko poljskega dela. ostala brez moške moči. Z nesrečnim Koka-Ijem pa sočustvuje vsa soseka, že-ler* mu, da čim preje ozdravi. Požigalec z grozilnim pismom. Zloben požigalec je zažgal 2. oktobra gospodarsko poslopje znani živinorejki montafonskih volov Mini Vdovčevi. p. d. Tera-novi v Sv. Križu pri Litiji. Mina je našla na oknu, potem ko je izbruhnil požar, pismo, v katerem ji zločinec grozi, da se bo čez leto dni vrnil in ji požgal še astalo. Ljudje sumijo, da je zloben požigalec član zloglasne bivše Ja-kopinove in Pimprove garde. Vdovčeva trpi nad 35,000 Din škode. Orožniki zločinca pridno iščejo. Zagoneten požar kozolca, Ponoči je nenadoma začel goreti kozolec posestnika Terana Antona iz Bistrice pri Naklem. lo, da bo meseca oktobra holje. pa ni še nič. Kapitalistom se ni*" ne mudi. P ravijo, da ni dovolj odjemalcev za les. Tukaj je zavečno zaspal rojak John "Spetich. Sem je prišel pred kratkim v družbi rojaka Čehov i-na iz Glenfielda. Imela sta iti delat na Taper Lake. toda Spetich je rekel, da se ne počuti dobro. Ustavila sta se pri Georgu Amit. in Spetichu je kmalu odleglo. Po večerji je rekel Spetich, da je na Cranberry Lake vse drago. To so bile njegove zadnje besede. Padel je mrtev na tla. Rojak Marinčič, ki je bil tudi navzoč, je storil vse, kar je bilo v njegovi nnoči, toda vsa prizadevanja so bila zastonj. Speticha je zadela srčna kap. Pokojnik je bil star 45 let. ■Poročevalec. V KRATKEM IZLDE Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932 naroČila za koledar — cena Ste. — že sedaj sprejemamo Peter Zgaga ZAMORCI IN PARFUM Carinski uradniki v francoski koloniji Senegambiji so opazovali, da domačini naročajo iz Francije ne vr jet ne množine parfumov. Tega nenavadnega pojava si dolgo niso mogli razjasniti. Iznajdljiv carinik pa je le prišel na misel, da zamorci parfumov bržkone rabijo toliko zaradi prijetnega vonja, ampak zaradi običajnega dodatka alkohola k parfumu. Med zamorci se je bilo namreč v najnovejšem času razpaslo strahovito pijančevanje in vlada si ni mogla drugače pomagati. da pride v okom temu zlu, kakor da je silno dvignila carino na alkoholne pijače. Vsaka pijača. ki je imela v sebi več kot 2:1 odsotkov alkohola, se je vsled tega silno podražila. Zaradi te podražitve je res uživanje opojnih pijač znatno padlo, od dne do dne pa je naraščal uvoz parfumov. To je ugotovil zgoraj omenjeni carinik na podlagi uvozne statistike in je res dal različne parfume kemično preiskati. Preiskava je dognala, da ima carinik prav: ugotovili so namreč. d«r imajo parfumi, ki so bili namenjeni za zamorce, tudi do fH) odstotkov alkohftla v sebi. Izdelovalci parfumov v Franciji so bili namreč kmalu zvedeli, čemu rabijo zamorci parfume in so takoj začeli izkoriščati ugodno priliko za kopičenje lepih dobičkov. Revmatične bolečine V milicah in sklepih so hitro odpravljene z linimentom FAIN-EXPELLER Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo* da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank i NEW Y&IK. N. L SE DNA O OBtfSKOV ALTIH. — Tisto, kar si pisal zadnji teden o obiskih in obiskovalcih — mi poroča slovenski farmer iz gorenja dela države — tisto ji-vse res in z obema rokama podpišem. V splošnem imam rad slehernega človeka, ki pride v mojo hišo, in vsakemu po možnosti postrežem, nekateri so pa že taki, da se jih ni mogoče odkrižati. -— Za tujca nič ne rečem, tujcu pokažem vrata, če je le preve."« vsiljiv, toda nekateri naši ljudje so že od sile. Posebno eden mi je delal preglavice. In na žalost moram povedati, da so nekateri moški v tem pogledu slabši kakor pa ženske. Z ženskami je še nekako. in človek rad marsikaj potrpi. posebno C-e je vsplošnem prijazna in lepa za oko. toda z moškimi je križ. — Pa ti pride nadloga, ki farme še nikdar videl ni. in zai"n»* koj vihati nos in komandirati. To mu ni prav in ono mu je narobe, to bi moralo biti tako in ono drugače. Že prvi dan hoče več vedeti o farmah, nego vem jaz, ki se že petindvajset let ubijam poteh krajih. Kravo ti odda Ječ ogleduje (nima namreč korajže, da bi k nji stopil > in pravi da ni dobro glej-štana. »la ji uajbrž krma ne pri-ja in da bi dala še enkrat več mlc ka. če bi jo iinel on v rokah. — Pa štala mu ni prav postavljena in hiša tudi ne. voda mu je preplehka. kar je pa v kleti, bi najraje vse sam v enem dnevu popil. — Človek mu da vse. kar mu more, izboren apetit ima. pri tem pa neprestano hvali, koliko boljša da je jed v New Yorku in kako znajo tam vse bolj fino in okusno pripraviti. — Takega človeka sem imel pred tremi ali štirimi leti na "boardu". in izza onega časa nočem imeti nobenega takega več. Xajboljšf> sobo sem mu odstopil, in vsak dan je morala biti na mizi kaka posebnost. Jedel je za tri — no. saj mu ne očitam. •— zabavljal je pa tudi za tri. In kako je komandiral! Sveta nebesa, kako je znal komandirati! — Jaz sem mu hotel že koj prvi dan pokazati vrata, pa me je žena preprosila. da nikar. češ, mestni človek je. in v mestih imajo pač drugačne navade kakor na farmah. — Mene je bil pri neki priliki tako ujezil, da bi ga bil najraje prijel za ovratnik in za pas ter ga i treščil preko praga, pa sem iz ob-i žira do mestnih ljudi pogoltnil 1 svojo jezo. toda izza onega dne ga nisem več pogledal. On pa ni niti porajtal za to. — Tudi ženo je zaeelo skrbeti. kaj bo s to nadlogo. — Ž«* vem. kaj bom napravila — je re-kla — kaj slabega mu bom kuhala. pa bo šel. Ker je nesnaga spal vsak dan do opoldne, smo mi že ob enajstih južinali. opoldne je pa žena predenj postavila malo krompirja in malo fižola. Prvi dan je začuden vprašal, če nimamo več mladih kokoši. Žena mil je rekla, da smo mlade že skoro vse pojedli in prodali, pa tudi s starimi da se ne bomo preko zime badrah. češ. da prevez poiro in da jajca nimajo nobene cene. — Vsak dan sproti smo mislili, da bo šel, pa se je držal kakor smola pozno v jesen. Nihče ga ni več pogledal, toda naše obnašanje je razodevalo, da bi bili v dno srca veseli, če bi se prej ko mogoče izgubil. — 'Nekega večera — menda ga je že začelo zebsti — mi pravi: — Jutri zjutraj bom pa šel. Navsezgodaj zjutraj. V mestu je dosti lepše kot pa na farmah. — Naslednjega jutra navsezgodaj vstanem in ga grem budit in zbudil sem ga z veliko težavo. — Le vstani, hitro vstani! Cas je! Petelin že poje. — Kaj praviš? — me je vprašal začuden. — Pravim, da je čas vstati, da je že petelin zapel. — Zmencal si je oči in hlastno vprašal: — Praviš, da petelin poje? Ali res? To je znamenje, da imate petelina. Kak, (potem pa še ne grem danes. Bom poč&kai, da boste petelina zaklali in ga lopo spe ki i m«ni za slovo. "GLAS NARODA" NEW YORK, F&IDA7, OCTOBER 16, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY fa C. B. A. Izredno vroč je bil poz no poletni dan, god pobožne kraljice Ljudmile, 16. septembra lttL leta. Hmelj J s bil te obran in vsa naa dolina Je hitela, da spravi dozorelo o Lavo, ki je bila tisto leto gosta, da bi jo kača komaj prelezla. Travniki so bili vsi živi belo predpasanih žensk. Kakor da izvajajo proste vaje na»telovadi£ču, so se gibale njihove rake in zibala obla ladja, ko so obračale dišečo otavo, da se je šopirala za njimi. Neka tiha umer-jenost je bila v dnevu in ljudeh. Tudi Košmerljevi so splastovali tisti popoldan otavo pri šentruper-tk; cerkvi, da bo imela krava edinka tečne krme za zimo in dovolj mleka za šestglavo družino. V senci pod vrbo je spala najmlajša triletna Micika. Oče Tone, mizar, navajen kmetskega dela, je važno privijai otavo v plastke in udarjal po gotovih z vilami, kakor da jih pečati. Za njim je hitela zgrablje-vati drobir žena Francka, obilna čez pas, da ji je vleklo krilo spredaj za malo ped vLfcje od zadaj. Težko je sop!a v gladki solnčni pri -peki. Za njo se je opctekal 15-letni gosposkopoltni drobižek Milka, ki je bila že vsa spet v šoli. Saj Ji je bilo oditi že drugi dan nazaj v mestne šole. Skelele so jo neudela-ne dlani od gladkega grabljisča. Pa so naenkrat zastale materine grablje. Krčevito se je uvila. Da se ni naslonila na grabljišče, bi se bila zgrudila. — Mama! Kaj vam pa je? — je vzkliknila od strahu hčerka. — Nič, nič! — je komaj zastokala med stisnjenimi zobmi mati. Oče se je počasi okrenil in spoznal po obrazu ženo: — Se je že račelo? — Bojim se, da bi me že takoj ne prehitelo..... — je zaskrbela žena. — Kod le hodi ta voznik? Za četrto uro smo se zmenili, zdaj pa je po vseh cerkvah že odklenkalo ve-černlce. Kolenca pa ni od nikoder. Že spet kje spotoma napaja..... — se je razhudil oče in krepko pritisnil z vilami na pla&tek. — Da bi me le še tako dolgo pustilo, da naložimo, — je zavzdihnila mati, ki jo je spustil popadek in je vsa potna spet potegnila z grabljami po travnem strničču. Milki se je nad vse čudno zcjelo, kako da sta se starša pomenila nekaj, kar ona ni. prav nič razumela. Kakcr, da sta govorila v tujem )e-ziku. Nad vse čudna je kmetska govorica. Cankar je nekje zapisal: Za vsako deseto reč je komal beseda, za največjo in na J glob j o je pa ni. Hes, ni je! Ni je pa zato, ker je ni treba! Kmet ne govori namreč kakor meščan. Vse misli gredo tako tiho svojo pot in se podzavestno itvarjajo zaključki, ki dobijo življenje v eni sami besedi ali v odlomku stavka. Na novo se je skremžil materin obraz in se je zvilo nakaženo telo v krču, da je ušel v trpljenju kaljeni ženi neoblikovan krik: —Eee... Ni se mogla več držati pokoncu in je zdrknila ob gr&bljah na ogra-bek, kakor na mehko pernico. KAKO SE JE ZAČELO Oče je pa plastil venomer naprej, da bo, čim pride voznik vsa otava splastovana. Milka je stopila k materi in jo je gledala neumljivo povešenih rok in ni vedela ne kod ne kam. Ko je popadek po dolgi minuti spet oplahnil, je ušla materi trpka beseda: — Kakor iz kamna si Tona! Ti moj Bog, ti! Svoj pot je oče zavijal krhko o-tavo v plastke, ko je menil, ne da bi se obrnil: — Le jo, kako si čudna! Kaj bo Kolenc konja pasel ta čas, da sam spla&tim in zgrabim. Saj že tako če mrva odvolgniti. Mar si prvič na tem in ne veš, da taka reč ni, kakor bi žakelj odve-zal. Potrpi, da pride voznik in naložimo otavo in tebe! Dve debeli solzi so se potočili po ožganem licu štiridesetletnice: — Saj bom skušala potrpeti. Pa ko ne veš. kakQ hudo mi je. Milka bi naj stopila k Švajncnerici. Da pridem jaz domov in ona k nam, bom že komaj počakala. Oče se je obrnil in je bila mehkoba v njegovem pogledu in glasu, ko je rek si: — Saj nisem mislil tako hudo. No, pa naj stopi dekle. — Milka pojdi# k Švajncnerici— saj veš, kje stanuje, in ji reci, da jo lepo prosim, naj precej pride, — je naročevala mati, ki se je medtem že spet pobrala z ograbka. — Povej, kako boš rekla? — Naša mama pustijo lepo prositi, če bi prišli precej k njim, — je ponavljala materin ukaz hčerka. — Dobro! Pa naglo hodi. — Kolenc se je vendar priribsal, — se je okrenil oče in hitro plastil še zadnji zgTabek. Mati se je urno pognala za njim in sta imela vse lepo splastovano in zgrabljeno, ko je zavil voznik na travnik. Hitr0 so zmetali otavo na voz. Mati si je do krvi grizla ustnice, da ni vekala pred sosedom. Seveda tudi temu ni ušlo njeno zvijanje, toda napravil se jč kakor, da prav nič ne vidi. Ko so bile pa poslednje vile na vozu, je ročno skočil z voza, da pomaga omagujoči materi pri grabljenju. Ko s0 voz povezali in ograbili, je pogledala mati hvaležno voznika: — Pomagaj ta mi gori. Nič dobro se ne počutim. Ko so bili vsi trije z otrokom na vozu, je rekel oče vozniku: — Poženi, Tona, poženi, da. bomo prej doma! Naglo se je kolobitil in odskako-val dišeči voz po kolovozu. Mati je bila v potu in ves siv je bil njen obraz silne bolečine, ki ji je stiskala drobovje. Ko so prišli na veliko cesto, je ponehalo premetavanje. Kakor uspavana od prestanih bolečin in prijetnega gibanja je ležala mati pokojna poleg žrdi, gledala zoreča jabolka po obcestnem drevju in božala spečega otroka poleg sebe. Moška sta se spredaj pogovarjala o vremenu in letini ter je sedaj ta sedaj oni vrgel nagel pogled nazaj na voz. Komaj so spravili doma mater v posteljo, že je prišla Milka nazaj z vestjo, da babice ni doma, da lovi nekje v hribih nad tovarno. — Oh, pa še to! — je javknila mati — Po Prislanko boš moral! — Če bo le hotela. Ko pa tako strežejo nanjo, — je pomišljal oče. — Za božjo voljo, da jo prosim, ji reci. Sama je mati in vem, da mi ne odreče. Pa goldinar ji daj naprej, — je priganjala mati očeta, ki se je še obotavljal. Pristanka je bila rdečelična žen-ca in znana pomočnica v ženskih strokah. Ker ni bila izučena, jo je seveda oblast preganjala. Zato jo je tudi težko pregovoril oče kljub srebrnemu goldinarju, da je prišla. P0 dolgih urah priprav in obupnem stokanju matere se je oglasil malo pred polnočjo nov zemljan z protestnim kričanjem. Ko Sq ga krstili čez dva dni je zapisal župnik Miha Plešnik v krstno knjigo: Janez, sin Antona Kača in Frančiške, rojene Lemes. — Zraven je pa pripisal v posebno rubriko: Marija Prislan neizkušena. Tako je utisnjen za vse čase, dokler ne sne zob časa vseh dokumentov, poleg mojega imena sramotilni žig neizkušene babice. Zdi se mi, da je bila baš ta okolnost usodna za vse moje življenje. Komaj se je polegla botrija, že se je oglasil v zgodnjem jutru pod Prislanskinim oknom orožnik. Po kratkem zaslišanju jo je odvedil v Celje, kjer so ji prisodili dva dni zapora, ker je pomagala meni ne-godniku na svet brez patenta. Da so vedeli sodniki, koliko preglavic bom še delal človeški družbi, gotovo bi bili našli v svojih svetiščih takšen paragraf, da bi ne videla več belega dne. Mučenici človeštva naj bo pa v spomin ta zgodba. Janko Kač. MESTO, KJER SOLNCE DVAKRAT ZAIDE Mestece Leek v angleški grofiji Stafford je postalo znamenito zaradi čudovitega naravnega pojava. Prebivalci tega mesteca vidijo namreč solnce dvakrat na dan zahajati. Ta prečudni pojav je igra narave. Na zapadni strani mesteca štrli kvišku skupina čudno razklanih in nazobčanih gorskih grebenov, ki so sestavljeni tako, da je med njimi velika vrzel — nekak&ia vrata v pogorje. Ob zahodu se skrije solnce najprej za skalnate grebene in v mestecu nastane skoraj popolna tema. Ne samo v lokalih, temveč tudi na trgu in po ulicah morajo prižgati luči. Ker pa zahaja solnce razmeroma počasi, traja dokaj dolgo, predno se zopet pojavi s skalnatih vratihf med gorskimi grebeni in mestece znova obsije. Tako nastane zopet dan in šele čez nekaj časa zaide solnce za obzorje. Prebivalci mesteca vidijo torej solnce dvakrat na 1 dan zahajati in imajo vsak 4an* dva večera. To je pripomoglo die-stecu, ki je bilo sicer brezpomembno, do velikega tujskega prometa. -. " 1 BROOKLYN EDISON COMPANY. INC. IHMuiiiiiit IfKinui al « mad m Ysakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N.Y. ' Telephone: CHELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Iz Jugoslavije. Zopetlizol. V Zagrebu je pila lizol 16-letna delavka Antonija Setišek, stanujoča pri svojih roditeljih na Josipoveu. Prepeljali so jo takoj v bolnieo in ji izprali želodec, vendar je pa malo upanja, da bi ostala živa. Lizola se je napila, ker ni mogla preboleti udarca, ki jo je zadel s tem, da jo je zapustil njen fant. mizar iz Subotice. Aretacija madžarskih vohunov, 14. septembra so pri delu zalotili nu jug. tleh organa madžarske pročevalske službe oficirja Majtena Andrasa in njegovega zaupnika, ki sta vohunila. Oba so aretirali blizu meje na kraju, imenovanem "Grob" pri Rotoru. Pri Andrasu so dobili komproini-tujoč inaterijal. Proti obema je uveden kazenski postopek. 1000 Din za poljub. Pred beograjskim sodiščem se zagovarjala te dni kmetica Janja Jašič iz Vrčina. ki se je dala na krstni slavi svojega moža za KMX) dinarjev poljubiti. S tisočakom si j<- kupil poljub Mitar išta-nojevič. ki se je pa drugi dan bridko kesa! In zahteval tisočak nazaj. Janja mu ga pa ni hotela dati. češ da ga je pošteno zaslužil;). kajti mož jo je nahunkal, ko sta ostala sama, da hi se v bodoče ne poljubljala s tujimi moškimi. Mitar se je zatekel k sodišču, ki j<» pa priznalo, da je Janja ti-sočak zaslužila. Svinja odgrizla otroku obe roki. V vasi Jagodini pri Benkoveu je bilo petmesečno dete Krste Veseliča v nedeljo samo doma. V hišo je prišla lačna svinja, ki je odgriznila otročičku obe ročiei nad komolcem. Nesrečnega otro-čičk so prepeljali v bolnico, pa je malo upanja, da hi ostal živ, ker je izgubil preveč krvi. V Splitu vedno vec samomorilcev. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so si končali v Splitu življenje samo štirje obupanci. Od 1. do 20. septembra je pa bilo v Splitu pet samomorov in dva poskušena samomora. V temi s sekiro po glavi. V osiješko bolnieo so pripeljali kmeta Stevana Pandiea iz Dalja. Mož je stopil ponoči iz hiše, pa ga je nekdo kresnil s sekiro po ! glavi. Kana je tako težka, da bo Pandič najbrž umrl. Najstarejši tihotapec je gotovo lO-Vletni Sretan Trivic iz Banjaluke. ki je bil pred nekaj meseci obsojen na mesec dni zapora radi tihotapstva tobaka. Trivič je sedaj napravil prošnjo višjemu sodišču v Sarajevo, da hi se mu kazen odpustila, ker še ni bil kaznovan, ko služi sedaj že drugemu glavarju v Jugoslaviji, prej pa je bil brez kazni preživel dva turška in dva avstrijska carja. Sodišče jn njegovo prošnjo odbilo, ker mu je bila itak že v prvi instanci prisojena najnižja kazen. Vlomilec na begu odvrgel plen. Ponoči je naletel stražnik v Trenkovi lici v Zagrebu na dva sumljiva mladeniča. Ko je enemu mladeniču padel izpod pazduhe zavoj, se je stražnik neznancem* približal. Fant je hitro zopet popade! zavoj in jo s tovarišem ucvrl po ulici. Ko je stražnik hitel za njima, je prvi nenadno vrgel zavoj skozi odprto okno pri-zemskega stanovanja neke hiš«. V sobi je spala neka mladenka, ki je izročila zavoj stražniku. V zavoju so se nahajale nogavice, rokavice in čepice z napisi trgovca Marcel je. v katerega trgovino sta neznanca izvršila vlom. ČE HOČETE ZASLUŽITI DK-HAS ZA BOŽIČ v svojem prostem easu, posebno za osebe, ki so aktivne v društvih in v kln-bilh, se oglasite na: 110 7Mh 8treefc t sobota 1-30 in 8l — Vprašajte *_ iir a FEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 16, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY fa U. 8. A. ČAKAM TE! ! ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Z* Glas Naroda priredil G. P. 41 (Nadaljevanje.) — Ne? — Pot-em pa te boin oprostila. Škoda! Prišel je nam reč in nam je nekaj povedal, kar nas je zelo razveselilo. Pomisli, Gabrijela se je sinoči zaročila z Viktorjevim bratrancem grofom Hermanom Ludorfom, — postala bo grofica Herman Litdorfova. — pr&vi baronica pi. Darwiz, medtem ko je zadnje besede izgovarjala počasi in jih poudarjala. Silva se za to novico ni zanimala. — Kes, to me pa veseli! — reče živahno. — Pri tej novici je pozabila na svoje otožne misli. CJre z materjo, da bi kaj več izvedela od grofa Ludorfa. Ludorf ji poljubi roki« in jo pri tem pogleda z vročim in pro-M-čim pogledom, da jo je zopet objela stara bojazen. Grof pa si misli, kako nevrjetno mlada in prisrčna je mlada gospa v svoji beli. globoko izrezani bluzi, kot pred tremi leti, ko mu je še kot mlado dekle vžgala srce. — Gabrijela je tako nenadoma postala nevesta. — Da. milostljiva, — smeje se kot mladenič. — postala je žrtev hitrega napada. Moj bratranec je imel prav. ko si je premeteno in odločno zagotovil srečo. Ničesa noče zamuditi — kot so drugi naredili. — pristavi poltiho, ker je bilo namenjeno le njej. Silva nekoliko zardi in povesi treplnice. — Nocoj bodo v ožjem družinskem krogu pri Naumovih obhajali ta pomembni dan. jutri pri meni. pojutršnjem pa bo moral moj ganja, vzemite bratranec prevzeti svojo dolžnost. Prihodnji teden pa bo veliko javno zaročno slavlje. — Viktor govori zelo živo. — Konilesa Gabrijela se z»*lo veseli, da se morete tudi vi, milostljiva. udeležiti njene sreče. Ali naj takoj pri Naumovih povem, da smemo nocoj tam in jutri pri meni gospodo pričakovati? Prava rada je v to privolila baronica; Silve ni nikdo vprašal in tudi se ni smela upirati. Zaročna svečanost je bila zelo zabavna. Gabrijela je bila nad vse srečna nevesta — za ostro Ludorfovo oko mogoče presrečna. Zvečer je bil pTMfj tih in bolj sam za sebe in Gabrijela je ne-kolikokrat opazila, da jo je žalostno pogledal. Zardela je in se o-bruila vstran. Viktor pa s.» sam za sebe zadovoljno smejal, da je njegov nHt'-rt imel tako hiter uspeh. Želel si je. da bi si Gabrije-;a mislila, da ga je zavrgla — nikdar ni-smela vedeti, da je bilo ravno nasprotno resnično. Naslednjega dne. ko so vsi bili njegovi prosti, je kazal Gabrijeli posebno čast. Izgledalo kot alje prihodnjič.) POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, kkterept pre jemate, je razvidno, kdaj Yam jej naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obeo. j vite naročnino ali direktno, mli pa, pri enem sledečih naših zastopnikov NE PODCENUJUJTE VASE ŽELODČNE NEREDNOSTI! Kadar vaša čreva ne delujejo pravilno, ko vaš život ne more očistiti dnevno nabranih strupenih ostankov,—očistite tedaj brez odla- TRINERJEVO GRENKO VINO in se tak0 obvarujte hujskih komplikacij! Vsakdo razume, da je potrebno držati ves život na zunaj čist. ampak še bolj potrebno je, držati znotranji del telesa čist. V črevih se naberejo ostanki hrane, iz katerih se ustvarjajo razne strupene zmesi kot posledica nečistosti in slabe prebave. Poleg tega je človeško telo sestavljeno iz biljonov celic, katere producirajo kisline in pline, ter druge kemikalije. Vsi taki ostanki se morajo izčistiti in ako oslabelost zaustavi to, tedaj zaostanki nastanejo zelo nevarni! Zabasana čreva napravijo jez in povzročajo nevarne strupe obratno in poplave ves sistem. Takemu stanju se pridružijo trpeči znaki: zgu-ba apetita, glavobol, nervoznost, smrdljiv dih, omotica, nepočitno spanje in splošna utrujenost, ljudje, ki trpe na zaprtnici imajo tudi navadno smrdljivo potenje in kožne nerednosti, kot mazulji, črnoglav-cke, itd. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. A. Safti* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'ish. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Zagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller. Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular (Cretanje Parnikov Nm — trikrat dnevno v malih Jemljite Trinerjevo grenko vino redno, količinah (eno veliko žlico) in PRIVADITE VAŠA ČREVA, DA BODO OPRAVUALA NJIH DELO redno! 41 let Trinerjevo grenko vino pomenja. da je prestalo preskušnjo. Tisoče družin je prepričanih o njegovi zanesljivosti. Za primero čitajte to le pismo: "Luxor, Pa., 11. marca. — Jaz sem popolnoma zadovoljen s Trinerjevim grenkim vinom in tudi moji otroci ga vživajo z najboljšim uspehom. Nikdar nisem brez njega. Vaš John Stefanik." V vseh lekarnah, v malih ali velikih steklenicah, vrednosten kupon v vsakem zavoju. Ako ga ne morete dobiti v vaši bližini, tedaj pišite na: Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Avenue, Chicago, 111. _.\dvt POSEBNOSTI STARIH ŠČUK Andrej je to uvide!. Zopet ji piše, kako zelo ga veseli, da se je /opet pobotala s svojimi stariši. Toda naj nikar nanj popolnoma ne pozabi. Z dobro premišljeno ljubeznjivostjo je skušala baronica bivanje svoje hčere napraviti kar najbolj prijetno. Kupila ji je perilo, obleko in vse druge potrebne malenkosti in Silva je bila nad vse zadovoljna, da je mogla zopet enkrat izbrati, kar si je želela. Toda bratov ni videla, četudi si je zelo želela. — O Božiču se boste videli. — pravi baronica, — saj tako tukaj cmUneš! Grof Ludorf je prihajal skoro vsak dan popoldne na 'čaj. In če so se pogovarjali tudi o najbolj vsakdanjih stvareh, so njegove oči vedno govorile tem bolj izrazito. Silva ga je sedaj gledala z drugačnimi očmi. In če je izgleda-dal še tako odlično, — izrazite poteze njegovega obraza, elegantna gibčna postava — in v duhu ga je videla poleg profesorja Til-ierja, resnega, vedno razdraženega dr. Knofla — malo se je morala smejati. «Xa Andreja pa ni mislila, sploh mu ni napravila nikake krivice. Ne, prav res da ne! Xekaj tednov na Dartvizu ji je moral vsakdo privoščiti. Toda Andrej najbrže ni mislil tako. Pisal ji je, da naj nujno Bil je ie drugi teden v decembru, toda Silva ni imela še ni-veselja iti domov. Razvejenost po treh letih skromnega nja ji je prišla tako prav. nekega dne pride Andrejevo pismo, v katerem je več ne L naj bi s vrnila, temveč je v resnih in odločnih besedah narav-' -Najpožrešnejša izmed sladkovodnih rib je ščuka, ki se poleg drobnejših rib, žab, podgan in si. loti tudi domačih in divjih rac oziroma gosi. Xa Jiuskein je celo zabeležen žalosten čonec štirilet-neka kmečkega dečka, ki ga je pri kppanju zagrabila ščuka za noge in potegnila pod vodo. Ribiči po različnih slovanskih deželah so celo prepričani, da lahko obsede staro ščuko vrag, ki potem zalezuje ljudi ob reki. Te pravljice so najbrž nastale zaradi tega, ker učaka ščuka kot edina izmed naših domačih rib neverjetno visoko starost. Dokazano ja. da živi ščuka v posameznih primerih do 300 let ali več! Prof. L. Sabanejev v klasičnem delu "Ribe Rusije' pripoveduje, da so ujeli leta 1896 v Moskvi pri snaženju ribnika v Caricinu 2 metra dolgo ščuko z zlatim ob- SAKSER STATE BANK' 12 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Pesložnjme ee vel te (Ure In stanovitne ročkom v škrgah. :Xa obročku je stalo v starinski pisavi: "Spustil ear Boris**. To se je moralo zgoditi pred letom 1611! Največjo do sedaj poznano ščuko je zaznamoval na isti način eesar Frederik II. Rdečebradec v nekem jezeru blizu Heilbrona leta 1230. Ujeli so jo z mrežo leta 1497. torej 267 let pozneje,. — Ta ščuka je bila skoro bela od starosti, merila nad 6 m in tehtala 128 kg. Xa gradu v Louternu je ohranjena njena svoječasno naročena slika, dočim sta okostnjak in zlati obroček v mestnem muzeju v Manheimu. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West ISth Street New York City ! MINNESOTA i Chisholm, Prank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Pcvše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton. John Balant, Joe Hi J Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar linger, Jacob Resnik, Math Slapn.k, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt • Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kurrše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank BaUoch Manor, Fr. Demshar .Meadow Lands, J. Koprlviek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine Arh, J. Pogacar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc S t eel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock. J. Peternei OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgcville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN \ Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville. Joe Rolicfc j_ Vsak zastopnik izda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta S3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina sa Evropo f* 17. na celo leto. 17. oktobra: President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Milwaukee. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Aler, Rotterdam 21. oktobra: New York. Cherbourg, Hamburg 22. oktobra: Berlin, Boulogne Sur Her. Bremen 23. oktobra: Majestic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam _ Augustus, Napoli. Genova £4. oktobra: George Washington. Cherbourg. Hamburg 26. oktobra: Bremen. Cherbourg. Bremen lie de France Havre i 28. oktobra: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 29. oktobra: Saturiiia, Trst Stuttgart. Cherbourg. Bremen 30. oktobra: Euroi