n^/Nifri/i | |gfž,eyillta * Naročnina za Jugoslavijo: B| VHL ®fc|$ fljjL JB 1i^BBL H| H H H U rednistvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- PM Wl)lh-. Mm Att WW - -Mi MB m Rfl 1 H fM ■! Gregorčičeva ulica 23. Tel, nemštvo: 210 din), za '/Geta j? ji P9 m ^BiSBiSaF fmS BSS«%¥ Hi m ^ B UP 25-52. Uprava: Gregor- 90 din, za 'i, leta 45 din, '■P člčeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo.— izdaja za celo leto 60 din. __ • . _ _ ■ _ _ _ » ^ ■ m m X 3L m Račun pri poštni hranil- *"v*a,ja, zia LLtiU leto ou am. ■ - ■ • a m. m m a • a ■ t* _ Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgov mo, industru o. obrf m denarništvo nicl v Ljubljani St. 11.958. fzfiai& ^0TdS!S Ltutniana. sreda 15. ianuaria 1941 Cens S££TS, ^'50 llaro vprašanie Vedno znova je treba pri nas razgrinjati stara vprašanja in ponavljati stare zahteve. Nič ne pomaga, če se upravičenost teh zahtev tudi splošno priznava, preden se uresničijo, minevajo vedno teta in leta. Tako je tudi z davno Postavljeno zahtevo sodelovanja vseh pri reševanju vsem skupnih 'PraŠanj. Zlasti v sedanji napeti zunanje-politični situaciji se postavlja ta zahteva kar sama od sebe in nihče: tudi ne oporeka upravičenost te zahteve. Nasprot-no, vsi pravijo, da je že res skrajni čas, da pozabimo na vse zadnje e malenkostne strankarske in i ruge spore in mislimo le na to, ako bomo ohranili svojo neodvisnost. Navzlic temu pa do sodelovanja e ne pride. A ne pride do sode-ovanja niti na političnem, niti na kulturnem polju in niti na gospo-arskem, kjer je najbolj naravno m najlaže dosegljivo. Zakaj ne Pride do sodelovanja, nočemo tu v podrobnostih razpravljati, ker 1 moglo takšno razpravljanje samo ge otežkočiti sodelovanje. Poudarili bi zato le to, da mora iniciativa za sodelovanje priti vedno °d močnejših, t. j. od onih, ki so uu vladi. To povabilo k sodelova-niu pa mora biti tudi resnično, da se namreč res hoče sodelova-'i'6? ne samo slepo prikimavanje. Kajti javnost ima korist le od resničnega in ustvarjajočega sodelovanja, da z zbiranjem sil njih e ekt poveča, ne pa da se v nekem nezdravem kompromisu ustvari Podlaga za splošno pasivnost. Če se ne more doseči sodelovanje na političnem in kulturnem P°lju, je še nekako razumljivo, dasiravno tudi tu ni opravičljivo, holj čudno pa je, če je sodelovanje nedosegljivo tudi na gospodarskem polju. Če pa objektivno motrimo razvoj v našem gospodarskem življenju, moramo reči, da je tega sodelovanja vedno manj in manj. Ko so n. pr. nastale težave glede prehrane prebivalstva, bi bilo najbolj naravno, da bi se združile vse organizacije in vsi, ki imajo s prehrano posla, da z združenimi močmi rešijo pravilno to vprašanje. To pa se ni zgodilo, temveč nasprotno so se skušali izločiti °d sodelovanja ravno oni, ki so imeli največ opravka s tem poslom, namreč trgovci. Ali se je Potem čuditi, če stvar ni šla? Ko so nastale težave z uvozom raznih surovin, ali ni bilo najbolj naravno, da bi se poklicali na po-svet oni, ki so imeli z uvozom od nekdaj posla? Ali ne bi bilo naj-)0 j naravno, da bi se iz njih ustanovil uvozni odbor in likvidiral stari uvozni odbor, ki je v mnogem kriv, da so bile naše zaloge tudi najpotrebnejših surovin ob izbruhu vojne tako prazne. Ko so nastale težave zaradi našega izvoza, ali ne bi vsak razsoden človek pričakoval, da se vprašajo za mnenje naši izvozniki, ki vendar to stvar poznajo in da se njim prepusti odločilna beseda. Toda to se ni storilo ter so bili uvozniki in izvozniki potisnjeni ob stran, vsa beseda pa je bila prepuščena ljudem, ki niso imeli nikakih praktičnih izkušenj. Kasneje se je ponovno tudi na najbolj odločujočih mestih moralo priznati, da izvira večina teh težav in neprilik zlasti iz tega, ker ni bilo sodelovanja med oblastmi in gospodarskimi ljudmi ter njih organizacijami. Navzlic temu pa se ta napaka še vedno ni popravila in birokratizem se še nadalje razvija namesto plodnega in mnogo cenejšega sodelovanja gospodarskih ljudi in oblasti. In tako Od vsega početka se vodi pri nas boj proti draginji s polovičarskimi odredbami. Prav tako pa je v znaku polovičarstva tudi skrb za aprovizacijo prebivalstva. Ze takoj prva protidraginjska uredba je imela očiten znak polovičarstva. Z vso strogostjo je ta uredba prepovedovala vsako zviševanje cen, istočasno pa dovolila agrarnim producentom, da po mili volji zvišujejo cene svojih proizvodov. Ti so se te prostosti tudi temeljito poslužili in najvažnejša živila so začela rasti v ceni, da so prišli revnejši sloji naravnost v obup. Takoj v začetku se ni napravilo celo dejanje in zato tudi vsi kasnejši poskusi, da bi se napake popravile, niso zalegli, ker se pač s krparijami v takšnih vprašanjih nič ne doseže. Ves naš protidraginjski boj je bil iluzoren in draginja je rasla brez ozira na vse zakonske predpise. In morala je rasti, ker se s samo negativnimi ukazi draginja ne more ustaviti. Ta se ustavi le, če je na trgu zadosti blaga, tega pa ni bilo, ker je bila tudi skrb za oskrbo trga polovičarska. Tako se je legalni trgovini, ki je vsak hip pod kontrolo oblasti, prepovedalo vsako kupičenje življenjskih potrebščin, občinam in tovarniškim podjetjem pa se je istočasno naložilo, da si nabavijo čim večje zaloge. Zopet pravo polovičarstvo, ko se enim prepoveduje to, kar se drugim naroča. Še posebno značilno pa je pri tem polovičarstvu to, da se prepoveduje nakupovanje blaga ravno tistim, ki imajo za ta posel obrtne liste, ki plačujejo od tega posla davke, naroča pa se nabava živil onim, ki se bavijo s čisto drugimi posli, ki za ta posel niso niti usposobljeni. Naravno je, da je moral tudi iz tega nastati le nered. Da bo pa ta še večji, se je istočasno toleriralo, da so se vsi zasebniki na debelo zalagali z živili, da je postalo kupičenje živil kar splošno. Dogajalo se je celo to, da so takšni, ki so brez upravičenosti kupičili blago, ovajali trgovce, da jim nočejo prodajati blaga. In vendar so trgovci le v vnemi, da oskrbe svoje odjemalce z največjo vestnostjo, racionirali blago, da ne bi bili nekateri odjemalci prikrajšani. Dogodilo se je tudi to, da so bili zaradi tega svojega delovanja celo kaznovani. S kakšnim polovičarstvom se je zatirala draginja kaže tudi to, da se je občinam in tovarnam naročilo, da si ustvarjajo zaloge baš v času, ko so bile cene živil v dvigu in ko je bilo na trgu premalo blaga, da bi se krilo normalno povpraševanje. S tem se je povpraševanje dvignilo, s tem pa naravno tudi cene. Tako se je kar uradoma stopnjevala draginja. Ker so agrarni producenti čakali na dvig cen, je na trgu vedno blaga primanjkovalo. Nato se je ves nakup žita centraliziral. Takrat smo doživljali, da si trgovci sploh nikjer niso mogli nabaviti žita ali moke. Če so se obrnili na moramo vedno znova ponavljati staro zahtevo in vedno z novimi besedami opozarjati na potrebo sodelovanja. Kako dolgo še? Kajti tudi to je treba poudarjati, da med tem pa- Prizad, so bili poslani na bansko upravo ali kasneje na Prevod, tam pa tudi niso nič dobili. Tudi to se je dogodilo, da so trgovci že sklenili kupčije z vojvodinskimi mlini ali producenti, ko pa so se obrnili za prevozno dovoljenje na Prizad, tega dovoljenja niso dobili, temveč je to blago zasegel Prizad. To je bila nagrada trgovca za njegov trud, da priskrbi blago za svoje odjemalce. Negativne rezultate pa je dalo tudi naročilo o zbiranju zalog v industrijskih podjetjih. S'eveda tu niso bili rezultati povsod enaki, zlasti ne pri velikih podjetjih, ki so že tudi v normalnih časih skrbela za aprovizacijo svojega delavstva. Toda velik del podjetij se s temi posli ni nikdar ukvarjal in zato tudi ni moglo iti vse tako, kakor bi moralo. Tako smo dobili o tem zelo konkretne pritožbe, ki kažejo, kako silen nered je nastal v aproviza-ciji prebivalstva. ,Tako je neko podjetje v industrijskem kraju Slovenije pozvalo delavce, da gredo domov po vozove, ker jim bo razdelilo moko, ki jo ima v zalogi, po ceni 4‘75 din za kg. Moko pa bo razdelilo, da je ne zaseže občina. Moka se je nato razdeljevala brez ozira na to, koliko kateri delavec potrebuje moke. Velik del delavcev se hrani doma na kmetih, nekateri tudi sami pridelujejo moko. Tudi ti so jo dobili in seveda nato prodajali naprej, ker je niso potrebovali. Prodajali so moko naprej z lepim dobičkom in veliko bolj mastnim zaslužkom, kakor pa si ga more le misliti trgovec. Pripominjamo, da so dobili posamezni delavci 3—6 vreč moke in med njimi tudi delavec, ki pridela po lastni izjavi po 100 mernikov žita doma. Ko so delavci tako prodajali moko tudi trgovcem, pa drugi ljudje niso mogli dobiti niti toliko moke, kolikor bi je potrebovali za sproti. Ta neenakost, da so dobivali eni po cele vreče, drugi pa niti par kil, je naravno razburila javnost, poleg tega pa silno zadela vso legalno trgovino. Krivda pa je tudi tu v polovičarstvu. Kajti le mlini in trgovci morajo prijavljati zaloge, ne pa tudi industrijska podjetja. Samo trgovcem je z odredbo od 28. decembra naloženo, da smejo prodajati na osebo le 2 do 5 kg moke, ne pa tudi industrijskim potrošniškim zadrugam. Zopet polovičarstvo, ki se mora kaznovati. Tu pa je treba spregovoriti nekaj tudi o potrošniških zadrugah. Zakaj so se te zaukazale, ni ravno jasno, ker so bila industrijska podjetja proti njim, zahtevali pa jih tudi niso delavci. Še manj pa je razumljiv ta nalog, če se upošteva, da so istočasno morale vse občine itak ustanoviti preskrbovalne urade. Kaj naj v eni občini kar po več ustanov nalaga zaloge? Ali si naj te na trgu medsebojno konkurirajo in dvigajo cene? da prava volja za sodelovanje, ker smo tudi vedno bolj globoko zašli na napačni poti. Vedno teže se je vrniti na pravo pot, zato pa je tem bolj napačno, če se ta stara zahteva že enkrat ne reši! A ne na vse zadnje: Kaj pa naj ostane legalni trgovini, ki je edino usposobljena za ta posel? Vsak naj kupuje in prodaja, le trgovcu se nakup in prodaja omejujeta! To pa že ni le polovičarstvo, temveč absolutno napačno postopanje, ki se mora kruto maščevati. In se tudi maščuje. Koliko vagonov moke je šlo v nič, ker se je pokvarila, ker so jo kupičili ljudje, ki za ta posel niso. Tako se zmanjšujejo zaloge blaga, vse to pa pod »Združenje trgovcev za srez Krško v Krškem je na svojem rednem občnem zboru dne 10. t. m. na pobudo Zveze trgovskih združenj v Ljubljani in na prošnjo trgovskih nameščencev skoraj soglasno sklenilo, da se vpelje v vseh trgovinskih obratih sreza krškega s 1. februarjem 1941 popolni nedeljski počitek. Združenje opozarja vse trgovce, da se strogo drže sklepa in imajo tigovine ob nedeljah in praznikih zaprte. — Proti članom, ki se po tem sklepu ne bi ravnali, bo združenje postopalo v smislu § 8. pravil združenja disciplinsko. Gospodje trgovci se naprošajo, da iz-vesijo v svojih izložbah napise, da so trgovine od 1. februarja 1941 ob nedeljah in praznikih zaprte. V torek popoldne je bila pod predsedstvom načelnika lesnega odseka g. ing. Jerneja Zupanca plenarna seja lesnega odseka Zveze industrijcev. Spričo pomembnosti vprašanj, ki so bila na dnevnem redu in ki se posebej tičejo lesnega gospodarstva, je bila seja od zastopnikov podjetij lesne stroke prav dobro obiskana. Generalni tajnik dr. Adolf Golia je podal obširno poslovno poročilo, v katerem je zlasti poudaril uspešna prizadevanja Zveze glede zadovoljive ureditve vprašanja kontrole lesnega izvoza. Odsek je z zadovoljstvom vzel na znanje, da se je posrečilo izvzeti od specialne kontrole po direkciji za zunanjo trgovino, ki je zvezana ne le z zamudnim in neproduktivnim admini-trativniin delom, temveč tudi s plačilom posebnih taks, vse vrste rezanega in tesanega lesa. Odsek se je izčrpno bavil z vprašanjem registracije izvoznikov ter je odobril stališče, da se pripuste k registraciji, kolikor je sploh potrebna, vsi lesni izvozniki brez ozira na obseg njihovega poslovanja. Posebej se je ugotovilo, da je registracija načeloma sicer predvidena, da pa še niso izdani v to potrebni izvršilni predpisi. Zaenkrat torej izvoznikom ni treba vlagati prošenj za registracijo. Ta ugotovitev je bila potrebna, ker izgovorom, da se skrbi za aprovizacijo prebivalstva. Cisto narobe skrb! Kajti za aprovizacijo se skrbi, če se vpre-že aparat, ki je za ta posel usposobljen in ta aparat ima edinole legalna trgovina. In več blaga bo na trgu, če se dopušča, da ljudje konkurirajo, kdo bo več blaga spravil na trg, ne pa da se z raznimi predpisi vsa trgovina tako omeji, da ostane prostora le za špekulante, verižnike in tihotapce blaga, v kar se pa legalna trgovina nikdar ni spuščala in se tudi spuščati ne more. Tako imamo sedaj popoln nered, iz katerega moremo priti le,, če se trgovina zopet prepusti trgovcem. Zato naj se odpravijo zaloge živil v industrijskih podjetjih in te zaloge naj dobe občine-Potrošniške zajednice pa naj se odpravijo, ker so nepotrebne. Predvsem pa: trgovina naj se prepusti v polnem obsegu trgovcem! Dalje je Združenje na istem občnem zboru soglasno sklenilo, da naroči za vse člane Združenja obvezno »Trgovski list«. Naročnino bo plačalo Združenje iz gremialne doklade letnih din 180-—. Ne vračajte torej »Trgovski list«, katerega boste dobivali. Vse okrožnice Združenja in sreskega načelstva bodo objavljene v tem listu. Gremialna doklada se bo pobirala četrtletno in dobi vsak član potrebno poštno položnico, na katero vplača bodisi četrtletno, polletno ali celoletno doklado. Dosedanji naročniki »Trgovskega lista« ne plačajo naročnine za 1. 1941. upravi lista. Eventualno za I. 1941. že plačana naročnina se bo zaračunala za gremialno doklado. Združenje trgovcev za srez Krško. so se dotične objave v Časopisju od interesentov ponekod napačno razumele. Mnogi interesenti so bili namreč mnenja, da so določbe, o katerih so poročali nekateri časopisi, že v veljavi, dočim je šlo le za nameravane ukrepe, ki se pa dosedaj še niso izdali. Vprašanje registracije izvoznikov gozdnih proizvodov se bo uredilo šele potem, ko bo zavzela v tem vprašanju Stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije svoje končno stališče. Lesni odsek je mato razpravljal še o raznih drugih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo lesne stroke, zlasti o onih, ki bodo predmet razprave na seji Stalne delegacije lesnega gospodarstva, ki bo v petek dne 17. t. m. v Beogradu. Kot delegata za sejo Stalne delegacije sta se določila podpredsednik Zveze industrijcev g. Franc Heinrihar in generalni tajnik dr. Adolf Golia. Konfekcijske trgovine in trgovine s čevlji v Ljubljani bodo z današnjim dnem 15. januarjem odpirale svoje obratovalnice od 8. do 12. in 14. do 18. ure zvečer. Kupujoče občinstvo se naproša, da to upošteva in nakupe blaga opravi o omenjenem času. — Združenje trgovcev v Ljubljani. i^—— ————————m Nered v aprovizaciii Polovičarske odredbe glavni vzrok nereda Trgovcem krškega Seia lesnega odseka Zveze indu Luksuzni davek velja le za volnene, ne pa bombažne tkanine Prejeli smo naslednji dopis: V Vašem cenj. listu št. 3 z dne 8. t. m. je objavljen članek glede zvišanja davka na poslovni promet. Članek kritizira določitev novega 40 % luksuznega davka od tkanin, ki tehtajo v 1 m2 200 g ali manj. Izvajanja dopisnika bi bila brezdvomno povsem upravičena, ako ne bi slonela na napačni razlagi te uredbe in ne bi torej kritika zadela stvari, ki je ni. Članek navaja med drugim, da velja v smislu imenovane uredbe 40 % zvišanje luksuznega davka skoro za vse izdelke iz bombaže-vine, kar pa ni pravilno. Redna št. 47 seznama luksuznih predmetov se namreč nanaša na konfekcijo in se je k tej številki dodala nova točka 8., ki velja za konfek-cionirano blago iz volnenih tkanin, ki tehtajo v 1 m2 200 g in manj, ne pa tudi za bombažcvi-nasto blago, ki torej ne prihaja v poštev. 12 °/o luksuzni davek na volnene tkanine od 200 g in manj na 1 m2 tudi ni nobena novost, ker je ta davek v veljavi že od 1. januarja 1940. Končno bi bilo treba še pripomniti, da je bil le-ta zvišan sedaj od 12% na 20% in ne na 40%, kakor se trdi v predmetnem članku. na in industrijska podjetja, da prijavijo, koliko petroleja potrebujejo mesečno v svojih obratih kot pomožno sredstvo (ne za razsvetljavo). Prijava mora vsebovati natan- Nemčiji dolgujemo že nad 1 milijardo din Po zadnjem izkazu o stanju naših kliringov se je naš dolg Nemčiji povečal za 3,7 na 61,2 milijona RM. Stanje kliringov se je spremenilo takole (vse številke v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi: 8.1. 31.12. Bolgarska din 1,51 1,32 Francija fr. fr. 5,23 6,28 franc, kolonije fr. fr. 2,76 2,76 Nizozemska fl 3,24 2,80 Pasivni kliringi: Madžarska din 74,17 75,10 Poljska din 18,70 18,70 Romunija din 3,95 3,95 Slovaška Ks 31,75 31,72 Cešjco-Moravska Kč 60,79 53,07 Turčija din 11,54 11,52 Nemčija RM 61,25 57,55 Italija din 15,06 16,18 Belgija (emis. b.) din 4,19 3,35 Norveška din 0,31 0,31 Danska (zbiral, z.) 0,31 0,23 Danska (likv. z.) din 2,49 2,49 Naredba o prodaji pralnega mila »Jugoslov. Kurir« poroča, da je trgovinski minister radi pravilnega razdeljevanja in prodajanja pralnega mila ter na podlagi uredbe o ureditvi prodaje blaga ter uredbe o kontroli blagovnih zalog predpisal naredbo o prodaji pralnega mila. Po tej naredbi se bo smelo v bodoče dajati v promet samo milo, ki je izdelano po predpisih o proizvodnji mila ter bodo morala vsa industrijska in obrtniška podjetja vsak mesec poročati o proizvedenih količinah. Poleg poročila bodo morali pošiljati tudi sezname trgovcev na veliko in malo, katerim so dostavili svoje blago ter navesti tudi količine, katere so dostavili. Vse prodaje tako proizvajalcev trgovcem na veliko in na malo ko tudi trgovcev potrošnikom se morajo gibati v sorazmerju s količinami, ki so se dobavljale pred 1. septembrom 1939. V prvi vrsti pa se morajo zagotoviti potrebne količine javnim ustanovam. Čl. 5. določa, koliko mila smejo trgovci na drobno vsak teden prodati svojim stalnim odje malcem. Ta naredba bo šele objavljena. Dodeljevanje petroleja obrtnim in industrijskim podjetjem V smislu poziva uprave držav-lih monopolov, oddelek za tekoča goriva, vabi Zbornica za TOI v Ljubljani vsa zainteresirana obrt- čen naslov podjetja (ime in priimek) oz. tvrdko, dalje navedbo v kakšne svrhe se potrebuje petrolej, kar je treba točno obrazložiti in utemeljiti ter količino, ki je mesečno neobhodno potrebna. Prijave se morajo poslati Zbornici najpozneje do 20. t. m., ako hočejo prijavniki dobiti petrolej že v mesecu februarju, pozneje došle prijave pridejo v poštev šele v mesecu marcu. Izvoz drv v Ivico Okrožnica Osrednsega lesnega odseka Direkcija za zunanjo trgovino je poslala 14. I. Osrednjemu lesnemu odseku tole okrožnico glede izvoza drv v Švico: »Na podlagi sklepov konference dne 29. nov. 1940. je s sporazumom s Švicarji določeno, iz katerih rajonov, v kateri kvaliteti in po katerih cenah se bodo izvažala drva v Švico. Po tem sporazumu se bo izvozilo prvih 50.000 ton drv, ki se morajo izvoziti do konca aprila, iz teh rajonov: Iz vseh postaj od postaje Plaški in Ogulin v smeri Sušaka; iz jadranskih pristanišč vse do izliva Zrmanje kot najjužnejše meje. Dalje iz vseh železniških postaj, ki začenši od Kočevja, Novega mesta, Mirne, Litije, Žalca, Grobel-na in Ormoža leže v smeri državne meje. Izključene so torej postaje Plaški in Ogulin, toda vse postaje, ki leže dalje v smeri Splita in v smeri Sušaka, prihajajo v poštev za ta izvoz. Dalje so slovensko postaje Novo mesto, Mirna, Litija, Žalec, Grobelno in Ormož izključene, medtem ko vse postaje, ki leže dalje v smeri državne meje prihajajo v poštev za izvoz. Postaja Kočevje kot končna postaja na progi Ljubljana-Kočevje ni izključena, ker označba postaje Kočevje ni vzeta kot paritetna postaja, marveč samo kot začetna postaja ene proge. Odobritve za izvoz drv v Švico se bodo izdajale na one prošnje, ki temelje na prodajah izvršenih v spodaj opisani kvaliteti in po spodaj navedeni ceni: bukova drva I/III razred, brez klad (štorov) in brez okroglic pod 8 cm premera, to je v kvaliteti drv, kakor je določena v predpisih o maksimiranju cen drv v državi; cena švicarskih frankov 530 in din 1.500 za 10 tonski vagon fko vagon pariteta Buchs. Izvozniki, ki žele izvažati drva v Švico, morajo torej svoje prijave in prošnje prilagoditi zgornjim pogojem in cenam; to velja tudi za tiste izvoznike, ki so že prej predložili svoje prošnje in prijave direkciji. Prošnje za izdajo izvoznega potrdila (uverenja) se dostavljajo Direkciji za zunanjo trgovino, Beograd, poštni predal 818. Vsebovati morajo te-le podatke: 1. ime in sedež (natančen naslov) domačega izvoznika, 2. ime in sedež (natančen naslov) švicarskega uvoznika, 3. datum zaključka in rok, do katerega se mora dobava izvršiti, 4. kvaliteta, 5. količina v tonah, 6. prodajna cena, 7. vrednost izvoza v dinarjih, fko naša državna meja, oziroma fob naša izvozna luka, 8. železniške postaje, na katerih se bo blago nakladalo, s točno označbo količine, ki se bo nakladala na vsaki posamezni postaji, 9. če je blago lastne produkcije, a če ni, ime in naslov proizvajalcev, od katerih izvira dotična količina drv, z natančno označbo količine, ki odpada na posameznega proizvajalca, kakor tudi kraja proizvodnje, 10. izhodna obmejna postaja ali pristanišče v državi, 11. način plačila blaga, 12. če je za dotični izvoz v Švi co že bilo izdano uvozno dovoljenje, številka in datum tega dovoljenja. Prošnji morajo izvozniki prilo žiti: 1. kupoprodajno pogodbo za do-1 tični izvoz z originalnimi podpisi kupca in prodajalca, 2. pismo pooblaščenega denarnega zavoda, naslovljeno na direkcijo za zunanjo trgovino za devizno direkcijo Narodne banke, s katerim se zahteva odobritev za izdajo valutnega potrdila za dotični izvoz. Izvozniki morajo zahtevati izvozna potrdila samo za dejansko prodane količine in za blago, s katerim oni efektivno razpolagajo v trenutku, ko predložijo prošnjo. Direkcija za zunanjo trgovino bo dostavljala izvoznikom obenem svoje izvozno potrdilo in odobritev devizne direkcije Narodne banke. Na podlagi teh dokumentov bo izvoznik zahteval in dobil od pooblaščenega zavoda valutno potrdilo, ki je poleg izvoznega potrdila direkcije za zunanjo trgovino potrebno za izvozno carinjenje. Devizna direkcija Narodne banke ne bo več izdajala deviznih odo-brenj za izvoz oglja na prošnje, ki bodo poslane mimo direkcije za zunanjo trgovino. Prošnje, naslovljene na direkcijo za zunanjo trgovino morajo biti kolkovane z 10'— din in z 20'— din za vsako izvozno potrdilo, ki se v tej prošnji zahteva. Pismo za devizno direkcijo Narodne banke ni podvrženo taksiranju. Vse ostale priloge morajo biti taksirane s po 4'— din. Ob izdaji izvoznih potrdil bo pobirala direkcija za zunanjo trgovino prispevek v višini din 1.500 od 10 tonskega vagona. Razen tega bo Direkcija pobirala tudi specialne takse za izvozno potrdilo v znesku din 5 — po toni.« Predsednik: Franjo Škrbec s. r. Tajnik: dr. Ivko Pustišek s. r. Obrazci za prijavo zalog' gradbenega lesa urada za kontrolo cen v Beogradu se že dobe pri Osrednjem lesnem odseku Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, Trgovski dom. (Telefon št. 31-97.) Zahteve za socialnih V Zagrebu je bilo v nedeljo zborovanje vseh socialnih ustanov in na koncu je bilo sklenjeno, da se zahteva naslednje: Zagotoviti se morajo takoj potrebna sredstva za zimsko pomoč v vsej banovini. V ta namen naj se uvede: progresivni socialni davek, posebne poštne znamke po 50 par naj se skozi en teden obvezno uvedejo za vse poštne pošiljke v korist zimske pomoči. Vse vstopnice za zabave, predstave itd. naj se obdačijo ža zimsko pomoč za vsakih 10 din s po 50 parami. Po vsej banovini naj se organizira zbiranje za zimsko pomoč. Vsako društvo mora prirediti po eno prireditev v korist zimske pomoči. Špekulanti naj «e ne kaznujejo z izgonom, temveč z denarnimi kaznimi vsaj v višini 20% njih premoženja. Za vse brezposelne naj se brezplačno nabavi kurivo. Vsa prevozna sredstva naj se mobilizirajo za prevoz živil in kuriva. Itd. Nobenega dvoma ni, da so zagrebške socialne ustanove v naj- boljšem namenu postavile te za hteve. Vendar pa pri tem niso imele srečne roke. To posebno jasno kaže zahteva po podražitvi poštnih pošiljk. Ali ne bi bili s tem prizadeti tudi najbolj revni. Zlasti oni, ki pišejo na okoli za službo? Ali podražitev vstopnic? Ali se naj manj premožnim ljudem še bolj otežkoča obisk prireditev? Nadalje posebni socialni davek! Navidezno je ta zahteva najbolj simpatična in utemeljena. Toda vse zavisi od tega, kako bi se ta davek izvedel. Če ni natančnega načrta, je ves predlog le prazna krilatica. Sicer pa je treba preudariti tudi to, da je danes dav kov pač že zadosti in da ni tako gotovo, če ljudje novih davkov tudi prenesejo. Nočemo jemati predlogom zagrebških socialnih ustanov veljavo, vendar pa je treba naglasiti, da se brezposelnim in siromašnim ljudem ne more pomagati s samimi podporami, temveč predvsem le s povečano proizvodnjo, ki povečuje število zaposlenih. Tudi socialna delavnost mora kreniti na nova pota, ker podpore so samo malo učinkoviti obliži, ki ne ozdravijo rane brezposelnosti in social ne bede. Politične vesti Bolgarska vlada je izdala uradno poročilo, v katerem odločno zanika, da bi bile na Bolgarskem nemške čete. Govor bolgarskega ministrskega predsednika Filova ob novem letu se mnogo tolmači v evropskem tisku. V Berlinu pravijo, da je imel govor predvsem notranje politični namen in pomen in da zato ni treba zavzeti h govoru posebno stališče, Na Madžarskem so mnenja, da se je z govorom Filova položaj na jugovzhodu Evrope pomiril. Tudi turško časopisje presoja govor Filova ugodno. Nekateri listi pa tudi pišejo, da ni bil govor Filova dovolj jasen in da stališče Bolgarske še vedno ni čisto jasno ter da ostaja bolgarsko vprašanje še odprto. Bolgarski listi so večinoma precej na široko komentirali sklenitev novih pogodb med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo ter naglašali veliki pomen teh pogodb. Istočasno so nekateri listi precej ostro napadali Anglijo, češ da je vstopila v vojno samo zato, da bi ohranila svojo hegemonijo. Sofijsko »Utro« piše, da Bolgarska nima namena, da bi se oddaljila od svoje poh-like prijateljstva do držav osi in Sovjetske Rusije. _ _ Bolgarski notranji minister Gabrovski je na velikem shodu v Plovdivu v nedeljo navedel kot cilje bolgarske zunanje politike: 1. ohranitev edinstva in neodvisnosti Bolgarske, 2. ohranitev življenjskih pravic bolgarskega naroda, in 3. preprečenje vstopa Bolgarske v vojno. Zato mora Bolgarska ohra niti dobre odnošaje z vsemi vele silami, prav tako pa tudi s svojimi sosedami. Bolgarsko sobranje se sestane znova v sredo ter bo nadaljevalo proračunsko razpravo, ki se mora končati do 22. januarja. Sovjetska agencija Tass je objavila naslednje uradno poročilo: Inozemski tisk se sklicuje na nekatere kroge v Bolgariji, ko objavlja, da je del nemških čet v Bolgariji in da se prihod teh nemških čet v Bolgarijo nadaljuje z vednostjo in soglasnostjo Sovjetske unije. Nadalje se poroča, da je bolgarska vlada za prehod nemških čet skozi Bolgarijo dobila pritrdilni odgovor sovjetske vlade. ; Tass je pooblaščena izjaviti: 1. Ce so nemške čete resnično v Bolgariji ali če se je prihod v Bolgarijo dejansko pričel, se je vse to zgodilo brez vednosti in brez pristanka Sovjetske unije, ker Nemčija nikdar ’ ni postavila Sovjetski uniji vprašanja glede bivanja ali premikanja nemških čet skozi Bolgarsko. Bolgarska vlada se ni nikdar obrnila na sovjetsko unijo z vprašanjem o prehodu nemških čet in zato tudi sovjetska vlada ni mogla dati nobenega odgovora o tem. Vrhovni italijanski poveljnik V Albaniji general Soddu je odstopil, iz zdravstvenih razlogov, kakor se pravi v uradnem poročilu. Za novega poveljnika v Albaniji je bil imenovan general Ugo Cavallero, ki je. postal po odstopu maršala Badoglia šef italijanskega gen. štaba. V grških vojaških krogih pa so mnenja, da je general Soddu odstopil zaradi padca Klisure, ki 'e poleg Tepelenija najvažnejša \ postojanka v italijanski drugi obrambni črti. Bivši minister Farinacci komentira v svojem glasilu bitko za Bar-diio ter pravi, da so Angleži v svo-lem poročilu samo hvalili junaštvo Avstralcev, Novozelandcev, Indijcev in Francozov. Angleži torej niso j spremenili svoje metode, da vodijo vojno s tujo krvjo, dooim so se pri : Bardii borili samo Italijani. Farinacci zaključuje svoj članek z be- j sedami, da čuti italijanski narod sedaj potrebo po maščevanju. Na sektorju Sredozemskega morja se bodo borili Nemci in Italijani skup- J no in oni bodo izrekli zadnjo be- j sedo. Italijanska pristojna mesta demantirajo vse vesti o nemirih v Albaniji. Grki poročajo, da so grške čete po zavzetju Klisure nekoliko napredovale. Pričakuje se odločna bitka za Tepeleni. Po informacijah iz Londona se nadaljuje zbiranje britanskih čet pred Tobrukom ter se pripravlja zadnji napad na to trdnjavo. Tudi bombardiranje trdnjave postaja vedno močnejše. Tobruk je bolj utrjen ko Bardia. Angleški bombniki so bombardirali Turin, Catanijo in Benetke. Dočim poročajo Italijani, da je bila povzročena le majhna škoda, poročajo Angleži o velikih požarih, ki so jih povzročile bombe. V Turinu so metali angleški bombniki tudi letake z govorom Churchilla na naslov Italije. Iz Kaire poročajo, da so angleške čete že obkolile Tobruk in da je presekana njegova zveza proti za-padu. Operacije proti Tobruku napredujejo po angleških vesteh ugodno, vendar pa je pričakovati nekoliko dni zatišja, kakor se je to zgodilo pred Bardio. 10.000 zažigalnih in več ton eksplozivnih bomb so vrgli Nemci na angleško pristanišče Plymouth. Angleži objavljajo tudi podrobnosti o zadnjem velikem nemškem napadu na London v nedeljo. Napad je bil zelo hud ter zahteval zelo mnogo smrtnih žrtev. Neka bomba je udarila v postajo podzemske železnice, kjer je bilo zelo veliko ljudi. Porušeno je bilo veliko šest-nadstropno uradno poslopje. Nameščenci so bili v kleti zasuti. Naj-brže so vsi mrtvi. Angleži so bombardirali letališče v Cataniji, kjer so nemški letalci. Angleži poročajo, da so uničili najmanj 9 nemških letal. Bivši Rooseveltov protikandidat Willkic je izjavil, da odobrava Rooseveltov predlog, da pa smatra za potrebno, da se izvedejo nekatere spremembe. Nadalje je izjavil, da bo sam odpotoval koncem januarja v Anglijo, da se osebno prepriča o njenem položaju. Po vesteh iz Amerike je sprejem Rooseveltovega predloga v parlamentu zagotovljen, pač pa bodo izvršene nekatere spremembe, ki pa ne bodo bistvenega pomena. Tako zahtevajo nekateri poslanci, da morajo države, ki bodo prejemale vojni material, podpisati jamstvo, da bodo po vojni vrnile ta material oz. ga plačale. Anglija bi plačevala posojeni material s kavčukom, kositrom in drugimi surovinami, ki jih nimajo Združene države v zadostni količini. Nadalje bi se polnomočja Rooseveltu omejila na dve leti oz. bi se mu dodal poseben odbor poslancev in senatorjev, s katerimi naj bi Roosevelt delil svoja polnomočja. Tudi nekatere druge manjše spremembe se omenjajo. Posebni odposlanec predsednika Roosevelta Hopkins je izjavil novinarjem: Moja misija je zelo resna. Moja misija je v tem, da konferi-ram s predsednikom vlade g. Churchillom in drugimi člani britanske vlade o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Reprezentančna zbornica je z veliko večino glasov izročila Rooseveltov predlog v razpravo zun. političnemu odboru. To je treba smatrati kot Rooseveltov uspeh. Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Nar. banke z dne 8. januarja navaja naslednje izpremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 45 na 2785*0. Devize izven podloge so se zmanjšale za 11-4 na 714'2. Vsota kovanega denarja se je zvišala za 16-8 na 222-0. 1’osojila so se skupno zmanjšala za 30-4 na 1.862-9, in sicer so se zmanjšala menična posojila za 26 na 1.760-7, lombardna pa za 4-4 na 108'2. Vrednostni papirji so izkazani zn 5 niže v višini 364. Rskont bonov narodne obrambe sn je povečal za 41 na 6.982. Razna aktiva so se zvišala za 242*6 na 2.060-5. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 82-5 na 13.751*3. Obveze na pokaz pa so se povečale za 354-4 na 3.885-7 in se že bližajo štirim milijardam. Razna pasiva so se zvišala za 28*7 na 289*4. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. Nemška vojna posojila Na nemškem denarnem trgu je etos najvažnejši dogodek emisija prvega letošnjega posojila po tečaju 98% %, s 3-5% obrestovan jem ter 15 letno amortizacijo. Pri nemških vojnih posojilih se kaže neka preorientacija. Rok trajanja je bil za prva štiri vojna posojila določen na pet let, pri V. posojilu je bil rok podaljšan na 10 let, pri VI. in VII. pa na 20 let. Emisijski tečaj pa je bil pri teh posojilih 99)4 %. Sedaj pa je rok skrajšan na 15 let, toda emisijski tečaj je znižan na 98%%. * Srbska banka v Zagrebu je objavila načrt izplačila starih vlog. Vloge na tekoče račune do 75.000 dinarjev bo izplačala v celoti, viš-Je pa deloma v manjših odstotkih. Vloge po hranilnih knjižicah bo izplačevala do 35.000 v celoti, od 35.000 do 40.000 35 °/o, od 40 do 45 tisoč 25 °/0 itd. Bolgarska Narodna banka je prepovedala zasebno trgovino zlatom. Na budimpeštanski borzi je bila določena vrednost francoskega franka na 6-78 penga za 100 frankov. Gen. svet Francoske banke je na svoji zadnji seji sklenil, da se izplača za drugo polletje 1940 bruto-dividenda v višini 160 frankov, torej enaka dividenda ko prej. Glavna skupščina delničarjev je sklicana za 27. marec. Švedska vlada je razpisala drugo vojno posojilo, toda samo v višini 300 milijonov kron, dočim je bilo prvo posojilo v višini 800 milijonov kron. V vsaki občini se je ustanO' Liubiianska borza v /. 1941. Blagovni trgi Les Lesna kupčija je na naši borzi kazala v letu 1940. povsem zadovoljiv razvoj, kajti skupni promet je dosegel 1.068 vagonov v vrednosti 8.422 milij. dinarjev, torej primeri z letom 1939. porast za 585 vagonov v skupni vrednosti 2.820 milij. dinarjev. Vse od 1930 dalje, ko je bil dosežen nekoliko večji lesni promet, ne izkazuje borzna statistika tolikšnih lesnih zaključkov, zlasti pa ne v celuloznem lesu, ki doslej v statistiki ljubljanske borze še ni bil omenjen. V gornjih prometnih številkah pa je obseženo tudi oglje, čigar zaključki so v letu 1946. znašali 15 vagonov v vrednosti 0,113 milij. dinarjev, medtem ko je bil promet z ogljem v letu 1939. še bolj skromen (komaj 5 v.agonov v vrednosti 0,021 milij. dinarjev). Pretežni del zaključkov odpade na les za izdelovanje celuloze, in sicer 630 vagonov v skupni vrednosti 2,700 milij. dinarjev, za tem na deske 180 vagonov v vrednosti 2,995 milij. dinarjev, potem na trame 140 vagonov v vrednosti 1,250 milij. dinarjev, razen tega pa še nekaj zaključkov v plohih, remeljnih, bordonalih, letvicah, hlodih, količih, ter končno v ta-ninskem lesu in v drvah za gorivo. Tendenca je bila skozi vse leto 1940. trdna, oziroma stalna za trdi les, a celo čvrsta za mehki les; izjemoma je bila skoraj povsem nespremenjeno mlačna tendenca za bukovino, dočim je kazal plemeniti les dosledno trdno tendenco. Položaj je bil lansko leto za lesno trgovino in industrijo v splošnem srednje dober. Zlasti za mehki les je bila situacija tako za tesani kakor tudi za rezani les v začetku leta precej dobra, ker je bilo zelo čvrsto in skorajda rekordno povpraševanje posebno za gradbeni les, oziroma za blago v tombante kakovosti. Omenjeno stanje je trajalo nekako do aprila, ko je bila zabeležena tudi najži-vahnejša vsestranska kupčijska delavnost. Od aprila dalje, pa vse do vstopa Italije v vojno, je bil razvoj naše lesne trgovine doma kakor posebno še z inozemstvom več kot zadovoljiv, dočim je odtlej naprej naša lesna kupčija dobesedno vidno pešala ter je nazadnje vil poseben propagandni odbor, da bi bil uspeh posojila zajamčen. Dresdner Bank je dobila večino delnic Luksemburške mednarodne banke, ki je bila ustanovljena leta 1656. z delniško glavnico 25 milijonov frankov. malo manj kot obstala oziroma zašla v občutno stagnacijo. Cene so bile skozi vse lansko leto večji del nespremenjeno trdne za vse vrste lesa. Kar zadeva cene mehkemu lesu, so bile znatno čvrstejše kakor trdemu lesu, ter so rastle vse do vstopa Italije v vojno; kajti ob tem času so nekoliko popustile, nato pa proti koncu leta 1946. zopet ponovno po-raslle. Tudi cene za trdi les, oso-bito za hrastovino, so lani neko- liko porastle, toda ne v takem obsegu, oziroma razmerju kakor cene za mehki les. Na razvoj cen je v prvi vrsti vplivala vojna ter čedalje večje zamotavanje mednarodnega in gospodarskega položaja. Spodnja primerjava cen naših lesnih proizvodov kaže, za koliko je porastel tečaj raznih vrst lesnih izdelkov tekom leta 1940. na ljubljanski borzi. Notice so vzete iz službene tečajnice z dne V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Mehki les 2. jan. 1940, oz. 2 jan. 1941 (Smreka-jelka) od do od do din din Hlodi I/II, monte 210*— 240— 270— 330— Trami (merkantilni) 235-— 240— 290— 330— Škorete, kon. od 16 cm . . . . 440*— 470— 580*— 620*— Deske-plohi, od 16 cm . . . . 410— 470— 530*— 570*— Brzojavni drogovi 190-— 220— 250— 290*- Hrast Hlodi I/II od 30 cm 200— 320— 290— 440— Boulsi 830*— 930*— 980— 1140*— Bordonali 750*— 850*— 850— 1100— Deske-plohi neobr., I/II . . . 730*- 780— 780— 900— Frizi I/II, 5—7 cm šir 700— 780— 1000— 1190— Frizi I/II, 8—12 cm šir. . . . 800*— 900— 1200*— 1350*- Bukev Hlodi I/II, od 30 cm 110— 130— 225*— 275*— Hlodi za furnir, čisti, od 40 cm dalje 200— 220— 290— 340*- Deske-plohi I/II, naravni, ostro- robi 420— 490— 540— 620— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi v I/II kvaliteti..................... Razen že navedenih vrst lesa pa so znatno poskočile cene tudi za mecesnove deske, oziroma plohe1 v gornjem razdobju, in sicer od 1050*— dinarjev na din 1370*— za L/III kakovost, obrobljeno, ostro-robo blago, od 18 do 54 mm ter od 16 cm dalje v dolžini 4 m. Sličen porast cen kaže tudi plemeniti les, t. j. zlasti oni za izdelovanje pohištva oziroma furnirjev za pohištveno industrijo, kakor n. pr. brest (od din 750*— na din 850'—), javor (od din 720*— na din 820), dalje jesen (od din 770'— na din 870—) ter lipa (od din 650— na din 800'—). V enakem razmerju kakor hrastovi frizi so se podražili tudi hrastovi parketi, t. j. od '9 530* 620*- 620- 730*- v barva, plesira in Ze v 24 tirali setjse itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4 6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. do 69 do 75—95 dinarjev, bukovi parketi pa od 37—46 do 50—65 dinarjev. Znatno manjši porast cen so dosegli železniški pragovi, in sicer hrastovi od 36—41 do 45 do 50, bukovi pa od 21- 23 do 25—30 za en komad, še prav posebno viden skok cen je zabeležilo oglje (od 55—59 do 91—101 dinarjev) ter deloma tudi drva za gorivo (od 1250-15-50 do 21-50 -23*50 hrastova, od 1050—13*50 do 19*50 do 21-50 pa bukova). Vse gori na-vederfe cene veljajo za odgovarjajočo enoto, za Iranko vagon slovenska nakladalna postaja. Produkcija je bila lani splošno zadovoljiva, saj so bili polno zaposleni malone skozi vse leto skodraj vsi manjši in srednji obrati, da večjih obratov niti ne omenjamo, ker imajo itak stalno čezmerno zaposlenost. Šele proti koncu leta je bilo opažati zmanjšanje produkcije pri gozdnih posestnikih, to pa predvsem zaradi naglega dviga cen za okrogli les kakor tudi zaradi težkih un negotovih prilik, v katerih živimo. Baš ti manjši producentje držijo blago doma ter ga prodajo le v najnujnejših primerih, ko jim že zelo trda prede za denar. Kajti stalno povpraševanje po okroglem lesu in pa neprestano dviganje cen jih usmerjata v to, da iz špekulativnih razlogov ne dajo blaga iz rok, marveč čakajo še! boljših časov! Največ je bilo lani produciranega stavbenega lesa in pa lesa za izdelovanje celuloze ter kuhanje oglja. Produkcija tesanega blaga, t. j. tramov, je bila sicer neprimerno večja kot v letu 1939., toda še iz daleka ni zadostovala za pokritje stalno rastočih potreb doma in v inozemstvu. Ogromen porast zaznamuje zlasti produkcija drv za celulozo; spočetka je bilo izdelanih največ mehkih drv, pozneje pa tudi bukovih, predvsem za izvoz. Običajna produkcija rezanega materiala je bila omejena na tombante blago, dočim je bilo le malo izdelano oziroma rezano bukovine, pa tudi hrastovine ter plemenitega lesa, ker ga itak Slovenija nima v večjih količinah. (Konec prih.) Pogod kupuje žitna podjetja na Hrvaškem Pogod je sklenil, da razširi svoj delokrog s tem, da odkupi večino nekaterih žitnih podietii na Hrvaškem. Tako je že kupil Pogod 52% delnic znane žitne tvrdke Trgo-promet d. d. v Zagrebu. Ravno tako se bo spremenila v delniško družbo tvrdka Herman Šajn ter bo prevzel Pogod 52% delnic. Deficit v italijanskem drž. gospodarstvu Na zadnji seji italijanske vlade je poročal finančni minister o drž. financah Italije. Po njegovem poročilu je bilo zaključeno proračunsko leto 1939./46. s skupno 60.388 milijoni lir izdatkov in 32.350 milijoni lir dohodkov. Državni deficit je torej znašal 28*03 milijarde lir. Ta deficit je bdi povzročen v glavnem zaradi izrednih vojnih izdatkov ter je znašal redni proračun samo 21*89 milijarde lir. Odobren je bil nato novi proračun z 39*8 milijarde lir stroškov in 31*08 milijarde lir dohodkov, da znaša novi deficit 8*7 milijarde lir. Seveda pa tu izredni izdatki zaradi vojne še niso všteti. Amerika na prehodu Ch. A. in M. B. Beard (Nadaljevanje.) Tako je kongres kljub svarilom Proti »pavperizaciji ljudstva« sprejel zakon o nujnih podporah, ki je dal na razpolago pol milijarde do-arjev za pomoč posameznim zveznim državam. Del denarja naj bi *e ])orazdelil sorazmerno z izdatki 'j»ake teh držav za isti namen; drugi del pa z upoštevanjem dejanskih potreb, ne glede na lastni državni proračun. Po omenjenem zakonu se je ustanovil poseben odbor za upravo nujnih podpor (rederal Emergency Relief Admi-nistration). Ta