Velenje, 24. marca 1978 Številka 12 (422)
Cena 4 d m
V	torek, 21. marca je bila v sejni dvorani skupščine občine Velenje druga seja občinske kandidacijske konference.
Uvodoma so na seji obravnavali poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja predsedstva občinske konference SZDL o opravljenih volilnih aktivnostih med prvo in drugo sejo občinske kandidacijske konference. (Poročilo objavljamo na 3. strani).
V	nadaljevanju seje so določili kandidate za nosilce vodilnih dolžnosti v skupščini U&Cine Velenje in v skupščinah ,samoupravnih interesnih skupnostih v občini.
V	SKUPŠČINI OBČINE VELENJE so kandidati: za predsednika skupščine občine Franjo KORUN, za predsednika zbora združenega dela Erno RAHTEN, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Tone HLADIN, za predsednico družbenopolitičnega zbora Marija ŽUŽEK in za predsednika izvršnega sveta Franjo KLJUN.
V	SKUPŠČINAH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI občine Velenje pa so kandidati: občinska izobraževalna skupnost — za pred-
O REKREACIJSKEM CENTRU
V Velenju se je pretekli teden sešel na sejo iniciativni odbor za izgradnjo rekreacijskega centra Velenje. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti občine Velenje Tone Pečovnik, so se pogovarjali o konkretnih operativnih nalogah, da bi gradnjo centra začeli že v letošnjem letu.
sednika skupščine Franc AVBERŠEK, za podpredsednika izvršnega odbora Alojz FILIPANČIČ; občinska skupnost otroškega varstva -Daniela LIPOVŠEK in Elfrida AMBROŽIČ; občinska kulturna skupnost - Peter KRAPEŽ za predsednika skupščine; telesnokulturna skupnost — Tone PEČOVNIK in Marijan GABERŠEK; občinska zdravstvena skupnost — Jože DEBEUAK in BOŽO LEDNI K: občinska skupnost socialnega skrbstva — Martin PRIMOŽIČ in Slavka MIJOČ: samoupravna stanovanjska skupnost - Janko MEH in Alojz BATIČ; občinska raziskovalna skupnost — Ciril BEZLAJ in Mirko ŽOLNIR; občinska skupnost	invalidsko-
pokojninskega zavarovanja — Alojz HOLEŠEK in Vinko PRELOŽNIK ter občinska samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje — Franc liPOVŠEK in Vida ROBIDA.
Na drugi seji občinske kandidacijske konference v Velenju so določili tudi seznam kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ z območja občine Velenje in celjske regije. Med kandidati za delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ je tudi Peter HABI-JAN iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, iz celjskega območja pa sta še kandidata Jože LONCARIČ iz Štor in Jože TURNŠEK iz Žalca.
Razpravljali pa so še o možnih kandidatih za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ (iz celjskega območja sta kandidata Jelka ŽEKAR in Zoran ŽAGAR), nadalje o predlogu kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine SR
Izobraževanje komunistov v REK
Program izobraževanja oziroma usposabljanja komunistov, ki je zdaj v teku, je le ena od oblik predkongresne aktivnosti Z K na REK Velenje
Tudi v občini Velenje ugotavljamo, da postaja idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje vse bolj sestavni in nepogrešljivi del akcije zveze komunistov.
Idejnopolitičnemu izobraževanju in usposabljanju namenjajo posebno pozornost tudi na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. V zadnji izobraževalni sezoni so pripravili za komuniste kombinata politično šolo, zdaj pa je v teku nova akcija usposabljanja članstva j veze komunistov. V izobraževanje in usposablja nje, ki ga je pripravila s soglasjem komiteja občinske konference ZK Vellenje komisija za idejno politično dello pri komiteju konference osnovnih organizacij zveze comunistov REK Velenje, je vklju-Senih več kott 700 komunistov.
Program izobraževanja oziroma
usposabljanja komunistov, traja od 27. februarja do 14. aprila, pa je le ena od oblik predkongresne aktivnosti zveze komunistov v okviru sestavljene organizacije združenega dela REK Velenje. Udeleženci seminarja so razdeljeni v 14 oddelkov, obravnavajo pa vlogo in naloge članov zveze komunistov v predkongresnih aktivnostih s posebnim poudarkom na razvoju političnega sistema socialističnega sistema samoupravljanja ter o uresničevanju vsebine zakona o združenem delu ter v tej zvezi še posebej tudi o vlogi komunistov pri uveljavljanju novih dohodkovnih odnosov.
Zaključnih pogovorov udeležencev seminarjev se zraven slušateljev in predavateljev udeležujejo tudi sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov.
Obisk delegacije KP Kitajske v Velenju
Studijska delegacija komunistične partije Kitajske je zadnji torek obiskala Gorenje in Velenje — Pogovori naj bi prispevali pomemben delež k spoznavanju družbenih odnosov in tokov v samoupravni socialistični Jugoslaviji
Li Yi Mang med pogovorom v Velenju. (Levo Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje, desno Janez Miklavčič, sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje)
Ocena volitev in določitev kandidatov
Via torkovi drugi seji občinske kandidacijske konference v Velenju so pregledali »pravljene volilne aktivnosti med dvema sejama občinske kandidacijske konference ter loločili kandidate za nosilce vodilnih dolžnosti v skupščini občine Velenje ter v __skupščinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti
Te dni se je mudila v Sloveniji študijska delegacija komunistične partije Kitajske. V Jugoslavijo je prispela na povabilo predsedstva CK ZKJ, na čelu delegacije *pa je bil namestnik načelnika za mednarodne zveze CK KP Kitajske, Li Yi Mang.
Delegacija, ki proučuje izkušnje zveze komunistov in njena prizadevanja v socialističnem samoupravnem razvoju naše družbe, posebno pozornost pa namenja položaju delavcev v združenem delu in njihovem vključevanju v odločanje o
vseh družbenih vprašanjih, je v torek obiskala Velenje.
Goste iz Kitajske so v Gorenju sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih oiganov in vodstva delovne organizacije ter predstavniki komiteja OK ZK Velenje. Med pogovori v Gorenju je sekretar komiteja OK ZK Velenje, Janez Miklavčič seznanil goste z družbenoekonomskim in samoupravnim razvojem Velenja ter podrobno orisal vlogo in naloge občinske organizacije ZK. Istočasno je izrazil željo, da bi
Slovenije (kandidatki sta Majda NAGLOST iz Velenja in Jožefa RAKUN iz Mozirja) ter o predlogih za vodilne dolžnosti v skupščini SR Slovenije in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v republiki ter v skupščini SFR Jugoslaviji in pa o možnih kandidatih za člane predsedstva SR Slovenije.
Za drugo sejo republiške kandidacijske konference pa sta velenjska delegata Karel Stropnik, Ivan Pukl.
II. REDNA SKUPŠČINA KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV VELENJE
Prihodnjo sredo, 29. marca bo v Velenju v dvorani skupščine občine II. redna skupščina kluba samoupravljalcev Velenje. Delegati bodo ocenili delo kluba V preteklem letu ter sprejeli delovni in finančni načrt za leto 1978.
Nov izvozni rekord TGO
Februarja so iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje prvič prodali na tuje več kot 100 milijonov dinarjev v enem mesecu, marca pa želijo izvoziti kar za 150 milijonov din izdelkov — Tudi rekordna vrednost proizvodnje
Delavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje želijo doseči marca nov rekordni dosežek pri prodaji izdelkov na tuja tržišča, prav tako pa tudi rekordno vrednost proizvodnje. Medtem, ko je februaija vrednost izvoza prvič presegla 100 milijonov dinaijev, želijo ta mesec prodati na tuje za 150 milijonov dinarjev izdelkov. Sicer pa bi morali v mesecu marcu proizvesti za 600 milijonov dinaijev izdelkov, da bi tako dosegli četrtletni plan vrednosti proizvodnje. V prvih dveh mesecih letos so namreč izdelali za okrog 200 milijonov dinaijev izdelkov manj, kot je določal načrt. Sicer pa povečanje tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, v
V ponedeljek se je začela koledarska pomlad. Vendar je bilo prve dni vreme zelo hladno, kot da se starka Žima sploh noče umakniti. Zato je tudi mala Simona iz Velenja (na posnetku) prvi pomladni dan nabirala zvončke, znanilce pomladi, kar v roka-vičkah.
primerjavi z letom 1977, proizvodnjo za 34 %, izvoz pa Kar za 89%.
Ob velikih prizadevanjih, da bi prodali na tuje kar največ izdelkov, pa v velenjskem Gorenju znova opozaijajo, da so izvozna prizadevanja premalo spodbujena. Znano je, da je upoštevaje vrednost naših surovin in elementov, težko doseči ekonomske izvozne cene; na tržiščih, na katera prodaja Gorenje svoje izdelke, so surovine in elementi skoraj polovico cenejše od naših. To pa ni edina težava, ki spremlja izvozna hotenja Gorenja.
Rekordni izvozni dosežki letošnjega leta so rezultat povečanja izvoza izdelkov Gorenja predvsem na zahodnoevropska tržišča, posebej še v Francijo, skandinavske države in Zvezno republiko Nemčijo. Seveda pa rekordni izvozni dosežki niso edino hotenje Velenjčanov, da bi bilanco zunanjetrgovinske menjave kar najbolj uravnovesili. Čimprej želijo, denimo, zgraditi lastno tovarno za kompresoije za hladilnike; le-te morajo zdaj uvažati, je pa njihova udeležba v strukturi cene precej visoka. Ko bodo začeli vgrajevati domače kompresoije v hladilnike bodo zagotovo dani pogoji tudi za povečanje izvoza izdelkov hladilne tehnike.
Letošnji proizvodni in izvozni načrt tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je nadvse zahteven. Resnično bo
treba storiti vse, da bodo naloge uresničene. Na vseh področjih morajo doseči optimalne rezultate, med prednostnimi nalogami pa zlasti še izstopa nujno povečanje produktivnosti dela ob hkratni odločni akciji za preprečitev nadaljnjega naraščanja režije.
iiimiiiiiHiiiimiiiiiiiiiimimmmiiiiiiiimuiiiiiiii
SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK VELENJE
V	ponedeljek, 20. marca se ie sešla občinska konferenca ZKS Velenje na svojo tretjo sejo. Na seji so soglasno potrdili kandidatno listo za osrednje organe ZK Slovenije in Z K Jugoslavije.
V	nadaljevanju seje so politično ocenili rezultate gospodarskih in družbenoekonomskih gibanj v občini Velenje v preteklem letu, poslušali so informacijo o poteku volitev in njihovo idejnopolitično oceno ter se seznanili s predkongresnimi aktivnostmi.
Podrobneje bomo o 3. seji občinske konference ZKS poročali v prihodnji številki Našega časa.
pogovori prispevali pomemben delež k spoznavanju družbenih odnosov in tokov v samoupravni socialistični Jugoslaviji, s čimer utijujemo in poglabljamo sodelovanje med zvezo komunistov Jugoslavije in komunistično partijo Kitajske pri skupni nalogi - izgradnji komunistične družbe.
Sekretar tovarniškega komiteja ZK Janez Živko pa je podrobneje spregovoril o delu zveze komunistov v Gorenju ter opozoril na naloge, ki čakajo komuniste v prihodnje. Predstavniki Gorenja pa so člane kitajske partijske delegacije seznanili z rastjo našega največjega proizvajalca strojev in opreme za gospodinjstva ter z vključevanjem Gorenja v mednarodno blagovno menjavo.
Člani študijske delegacije komunistična partije Kitajske, ki jih je med obiskom v Velenju spremljal predsednik komisije predsedstva CK ZKS za mednarodna ekonomska in politična vprašanja in stike z drugimi KP, Ronald Strelec, so si ogledali proizvodnjo v nekaterih tovarnah Gorenja ter mesto. Med kosilom v hotelu Paka pa je goste pozdravil sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik.
NESTL 2GANK -NOVI PREDSEDNIK BORČEVSKE ORGANIZACIJE
V Velenju je bila v soboto skupščina občinske zveze združenj borcev NOV Velenje. Pregledali so delo občinske borčevske organizacije od leta 1973 dalje in med drugim izvolili nov občinski odbor. Občinsko organizacijo bo v prihodnjem	mandatnem obdobju vodil Nestl Žgank. dosedanji predsednik skupščine občine Velenje
POGLOBLJENO O DOHODKOVNIH ODNOSIH
Na pobudo komisije za informativno dejavnost in politično propagando pri komiteju občinske konference ZKS Mozirje bo osnovna organizacija ZK delovne skupnosti SOZD STIK Mozirje, v sodelovanju z uredništvom internega glasila VEZI, 31. marca pripravila okroglo mizo s katero želijo vsebinsko poglobiti pojmovanje dohodkovnih odnosov v sestavljeni organizaciji. Okrogla miza, priprave nanjo so skoraj v celoti zaključene, je zasnovana kot specializirana razprava o predlogu resolucije 8. kongresa ZKS. V predlogu vsebine za okroglo
mizo, ki so ga sestavili komunisti osnovne organizacije, je zapisano, da bodo v uvodnem delu najprej na kratko spregovorili o pridobivanju dohodka v procesu proizvodnje, o ovrednotenju dela in o merilih tega vrednotenja in o medsebojni povezanosti, kamor sodijo razvojni programi, strategija in podobne sestavine. V drugem delu bodo udeleženci obravnavali skupno ustvarjeni dohodek v pogojih STIK-a in sicer skupni prihodek in skupni dohodek, v zaključnem delu pa se bodo pomenili še o svobodni menjavi dela. Uvodne misli in razprave k posameznim poglavjem bodo prispevali vodilni delavci delovne skupnosti SOZD STIK
Okrogle mize se bodo udeležile štiričlanske delegacije vseh temeljnih organizacij združenega dela, od katerih bo eden vodja in nosilec razprave za svojo delegacijo. Vabila so naslovili na osnovne organizacije ZK in Zveze sindikatov po temeljnih organizacijah ter na njihove delavske svete.
Na področju družbenega standarda _izreden napredek
Pretekli petek so se sešli na zadnjo sejo v tem mandatnem obdobju delegati vseh treh
zborov velenjske občinske skupščine. Ob koncu zasedanja se je dosedanji predsednik _Nestl Zgank zahvalil vsem delegatom in drugim za štiriletno delo. Dejal je:
Navajeni smo, da se ob koncu neke zaključene dobe vprašamo, kakšna je pot, ki smo jo prehodili, kaj smo naredili koristnega, v čem smo grešili, kaj bi lahko še napravili in kaj bi morali storiti bolje, kot smo.
Takšna in podobna vprašanja se vsiljujejo tudi meni ob zaključku tega devetletnega obdobja, ko sem opravljal odgovorno funkcijo predsednika občinske skupščine.
Osebno mislim da smo v tem obdobju naredili veliko, lahko pa bi še več, če bi delali bolj organizirano, bolj sistematično, predvsem pa bolj enotno.
Za sebe lahko rečem, da sem veliko prizadevanj, truda, dela pa tudi svojega prostega časa vlagal v reševanje problemov, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj in napredek občine, predvsem pa za
uspešno delo in življenje naših delovnih ljudi in občanov. Ce primerjamo sedanje stanje na področju družbenega standarda s tistim izpred
desetih let, moramo ugotoviti, daje bil tu dosežen izredno velik napredek. Pri tem mislim predvsem na uspehe, ki smo jih dosegli v materialnem pogledu z izgradnjo objektov splošnega družbenega pomena na osnovi zbiranja sredstev iz prvega in drugega samoprispevka, pa tudi pri drugih akcijah, ki smo jih izvajali za to, da bi delovnemu človeku in občanu približali vse tiste storitve, ki jih potrebuje v vsakodnevnem življenju. V obdobju zadnjih deset let je tudi Velenje dobilo vrsto pomembnih oskrbnih funkcij, brez katerih bi si danes težko predstavljali življenje v sodobnem delavskem mestu.
Človek nikoli ne more biti povsem zadovoljen s samim seboj. Rad bi namreč več, rad bi naredil bolje, kot mu običajno uspe. To velja tudi za mene. Tudi to vem, da bi vsa moja hotenja in prizadevanja rodila več sadov, če bi se odgovorni dejavniki bolj enotno vključili v izvajanje nalog, za katere smo se dogovorili. Zal pa mnogokrat ni bilo tako. Ob svojem delu sem doživel tudi marsikatero bridko razočaranje, ko so nekateri posamezniki in ožje skupine skušali razvrednotiti tisto, kar sem z najboljšim namenom in poštenostjo hotel uresničiti. Na svoje delo sem ponosen. Človeku je v največje zadovoljstvo to, ko vidi, da to, kar daje, delovni ljudje in občani cenijo. Prav to pa človeka navdaja z velikim zadosčeniem in željo, da bi prispeval še več, kolikor le zmore. To spoznanje je tudi vodilo za moje nadaljnje ravnanje in delo.
Bilanca, ki smo jo dosegli v prvi etapi uresničevanja novega skupščinskega sistema na delegatski osnovi, je jasna.
Kontinuirano spremljanje uresničevanja ciljev delegatskega sistema je dalo vrsto analiz, ki so bile podla-
ga za sprejemanje sklepov in stališč skupščin in družbenopolitičnih organizacij za odpravljanje pomanjkljivosti oziroma za dograjevanje delegatskega sistema. Tudi zbori naše občinske skupščine so dvakrat obravnavali oceno uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov in sprejeli sklepe in priporočila za njihovo doslednješe in bolj poglobljeno izvajanje. Ob koncu tega mandatnega obdobja oziroma v pripravah na letošnje volitve je tako analizo, pripravila tudi Občinska konferenca Socialistične zveze. Vse te ocene in analize dajejo dokaj zaokroženo sliko in pregled nad izkušnjami in rezultati dosedanjega delovanja celotnega delegatskega sistema.
Kljub temu, da je uresničevanje delegatskega sistema dolgoročnejši proces in da objektivno ni bilo mogoče odstraniti že v tem prvem obdobju vseh preprek, ki zavirajo polno uveljavljanje možnosti, ki jih daje delegatski sistem, lahko rečemo, da se v vsakodnevnem družbenopolitičnem življenju vse bolj uspešno uveljavlja. Mimo lahko ugotovimo, da so delegatski odnosi globoko posegli v družbenopolitično dogajanje in vplivali na način mišljenja in ravnanja delovnih ljudi in občanov ter postali vsakdanja stvarnost.
Ob pripravah na volitve delegacij in delegatov v letošnjem letu smo imeli priložnost, da realno ocenimo vse pozitivne kakor tudi negativne izkušnje, da bi bil start v novo mandatno obdobje čimbolj uspešen. V tem okviru bo med drugim potrebno vso pozornost usmeriti v ugotavljanje, kako se uresničuje samoupravna preobrazba združenega dela in krajevnih skupnosti kot temeljev delegatskega sistema, do kam smo prišli pri zagotavljanju družbenih pogojev za delo delegacij in kako so se družbenopolitične organizacije vsebinsko preobrazile, da bi mogle uresničevati svojo ustavno vlogo in naloge v delegatskem sistemu. Za uspešno delovanje nove delegatske skupščine bo potrebno razčistiti bistvena vprašanja funkcioniranja delegatskega sistema in nujno odpraviti ugotovljene slabosti in pomanjkljivosti, na katere so že opozorile analize o delegatskem sistemu.
Cilj je jasen: dosledno uveljaviti takšno skupščino, ki bo s svojo organiziranostjo in delovanjem v okviru obstoječih možnosti v kar največji meri ustvarjala pogoje za to, da bodo njene odločitve izražale vse bistvene pridobitve delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Seveda, da bi sprejete odločitve v kar največji meri predstavljale rezultat vseh predhodnih medsebojnih dogovarjanj in povezovanj med delegatsko bazo in njenimi delegati in bile tudi dejanski izraz skupnega interesa in hotenj vseh delovnih ljudi in občanov, povezanih v temeljnih samoupravnih organi-
Letna konferenca tabornikov
Pretekli teden so člani Zveze tabornikov občine Velenje pripravili letno konferenco, na kateri so pregledali delo, ki so ga opravili v zadnjem obdobju. V živahni in plodni razpravi so udeleženci te konference ocenili, da so z doseženimi rezultati dela lahko zadovoljni. Opozorili so tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale v njihovi dejavnosti in ki jih bodo čimprej skušali odpraviti. Sprejeli so obširen in raznovrsten program dela za letošnje leto, ki predstavlja nekakšen povzetek akcijskih programov vseh štirih taborniških odredov občine Velenje. Prvi del tega načrta
predstavljajo različni učni sestanki, na katerih taborniki pridobivajo znanje za osvajanje veščin, zvezd in letov, drugi del pa predstavljajo najrazličnejše aktivnosti v naravi. Na letni konferenci so izvolili tudi nov izvršni odbor in nove člane komisij, ki delujejo pri občinski taborniški zvezi. Ob koncu pa
so nekaterim najzaslužnejšim tabornikom, organizacijam ter društvom za tvorno delo in vsestransko pomoč podelili številna priznanja in zahvale. Posnetek prikazuje del udeležencev konference med razpravo.
J. KRAJNC
zacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah kot interesa celotnega združenega dela.
Sledeč Kardeljevim idejam o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, moramo samo v delegatskem sistemu iskati poti in sredstva za uvajanje in uresničevanje možnih oblik neposrednega vključevanja vseh delovnih ljudi in občanov v upravljanje družbenih zadev kakor tudi oblik širšega in popolnejšega demokratičnega izražanja pravic, svoboščin in interesov vseh ljudi. Naš delegatski sistem pa načelno omogoča in jamči prav to.
Spoštovane tovarišice in tovariši delegati, dovolite mi, da se vam ob koncu tega mandatnega obdobja iskreno zahvalim za delo in trud, ki ste ga štiri leta vlagali v naloge, s katerimi ste uresničevali pravice in dolžnosti delegata. Posebej se zahvaljujem	podpredsednici
občinske skupščine tovarišici Hermi Groznik, sekretarki občinske skupščine tovarišici Hermini Klančnik predsednikom zborov tovarišu Ernu Rahtenu in Karlu Šilihu in članom komisij in drugih stalnih delovnih teles občinske skupščine, izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom ter vodstvom občinskih družbenopolitičnih organizacij za njihovo delo in prizadevanja, ki so ga vlagali v delovanje naše občinske skupščine.
Novoizvoljeni delegatski skupščini, ki se bo konstituirala 12. aprila pa želim mnogo plodnega dela in uspehov pri sprejemanju odločitev v korist interesov in potreb vseh delovnih ljudi in občanov.
Po vrnitvi iz jame še spominski posnetek. (Drago Petrovič na sredini)
REK obiskal Drago Petrovi!
V petek, 17. marca je skupaj s sodelavci obiskal Rudnik lignita Velenje predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič. Gostje so se s predstavniki rudnika pogovarjali o delovnih uspehih in težavah naših rudarjev. Poleg tega pa so si ogledali odkop premoga v jami Preloge. Proizvodnja premoga v velenjskem rudniku je napravila na predsednika Petroviča močan vtis,
Davek iz OD sprejet
Potrjen proračun občine Velenje - Posebna osnovna šola preimenovana v šolo XIV. divizije - Delegati so se
poslovili.
V dvorani Skupšine občine Velenje so se v petek sešli na sejo delegati vseh treh zborov skupščine. To je bila zadnja seja Skupščine v tem sestavu, saj bodo od 12. aprila dalje začeli z delom novoizvoljeni delegati. Na dnevnem redu seje skupščine so med drugim obravnavali predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1978, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, predlog odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto, predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter predlog odloka o tržnem redu za poslovanje trga na drobno.
Delegati so imeli največ pripomb pri odloku o proračunu občine Velenje za letošnje leto. Čeprav so sredstva za potrebe splošne porabe skoraj najmanjša v naši občini in je občinski proračun očiščen vseh dodatnih prispevkov, ki so jih prevzele posamezne samoupravne interesne skupnosti, je bilo usklajevanje težavno. Spornih je bilo predvsem 0,5 odstotka, stopnja iz davka osebnega dohodka delavcev, ki so jo v večini občin naše republike že potrdili. Izrečeno je bilo mnenje, da so družbeno politične organizacije storile premalo za utemeljitev tega prispevka, še posebej, ker bo bremenil neto osebni dohodek delavcev. Na koncu so vendar vsi glasovali, da se ta davek uvede, vendar pa naj bo poračun opravljen do junija.
Na seji skupščine smo končno, z nekaterimi dopolnili, sprejeli tudi odlok o tržnem redu, ki bo, tako vsaj upamo, prispeval k izboljšanju videza trga in izbora prodajnih artiklov.
Delegati so na seji poslušali poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje september 1976 - julij 1977, ki
ga je podal delegat Zveznega zbora Skupščine SFRJ Peter Ficko.
Ob koncu seje je predsednik skupščine Nestl Zgank ocenil delo skupščine in delegatov v tej mandatni dobi ter se zahvalil za uspešno sodelovanje pri reševanju skupnih problemov. Tone Šeliga, sekretar občinske konference SZDL pa je izrekel zahvalo predsedniku skupščine za uspešno večletno delo.
saj je ob koncu ogleda dejal: „To je bilo moje prvo srečanje z velenjskimi rudarji na kraju samem, na čelih. Kot sem videl je organizacija dela v rudniku izredno dobra, prav tako produktivnost, zato sedaj vem, zakaj so rudarji po storilnosti med prvimi v Jugoslaviji in tudi v Evropi. V jami sem opazil tudi veliko skrb za varnost pri delu. Že pred ogledom jame pa sem se seznanil, koliko sredstev se za to namenja. Sploh me je presenetila izredna strokovnost delavcev — rudarjev in vodstvenega kadra in glede na to obljubljam, da se bom po svojih močeh prizadeval za nadaljni razvoj velenjskega rudnika; za to, da bo mehanizacija v rudniku šla še za stopnjo razvoja naprej; tako da bo odkop v njej še varnejši, delo rudaijev pa še bolj produktivno, ob zmanjšanju fizičnega napora.
K temu nas nagovarja tudi ekonomska računica, saj se kljub temu, da je kalorična vrednost lignita nekoliko manjša kot pri drugih vrstah premoga pridobivanje velenjskega lignita splača, neposredno pa tudi za to, ker so v Šaleški dolini še precej velike zaloge
lignita. Tudi o tem smo s podrobno pogovaijali.
Vsem velenjskim rudarjei ob tej priložnosti čestitam z uspešno delo."
KRITIČEN PRENOS ENERGIJE
V Gornji Savinjski dolil gradijo elektroenergetske objel te po predvidenem programi Na ta način so že uredili večj del nizkonapetostnega omrežji upravičeno negodovanje prebi valcev Ljubijskega grabna, tiri Dobletine, Spodnje Rečice ii drugih pa z izgradnjo novi trafo postaj za to omrežje ne b več potrebno. Do leta 1980 b treba elektriko pripeljati še d posameznih višinskih kmetij n področju krajevnih skupnosl Ljubno in Luče. Prav tako vse pripravljeno za gradnjo no» razdelilne trafo postaje in njen izgradnja bo stekla v bližn prihodnosti. S tem bod dokončno odpravili oviro nadaljnji razvoj industrije, sajj prenos električne energije mozirski občini zaradi izrablje nih zmogljivosti že na kritičn točki. Sredstva za te naložbe ji zagotovilo slovensko elektro gospodarstvo.
Poenoteno dodeljevanje stanovan
Prejšnji teden je bila 40 seja predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje - Pripravljen samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenske in kulturne razmere p _zaposlovanju delavcev na območju občine Velenje.
Na seji predsedstva so ocenili potek in izvedbo občnih zborov OOS in skupščin konferenc OOS. Občni zbori so bili večinoma dobro pripravljeni, največje težave pa so bile v delovnih organizacijah, kjer imajo delo v treh izmenah, kjer je veliko vozačev in tam kjer so OOS prevelike.
Na seji so opozorili, da so bili izvršni odbori in predsedniki OOS pri organiziranju občnih zborov največkrat prepuščeni sami sebi, v mnogih OOS pa je bilo premalo pozornosti posvečene kadrovskim pripravam. Tako niso upoštevali priporočila, da je potrebno dobre kadre še naprej obdržati na mestih sindikalnih aktivistov in
so v celoti izvolili nove člane organov sindikata.
Letošnje volitve v TOZD so bile dobro pripravljene, udeležba volilcev je bila zadovoljiva, nekatere volilne komisije pa so se nekoliko premalo angažirale pred in med volitvami.
Predsedstvo je že na eni od sej obravnavalo predlog samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Velenje. Ta predlog so sedaj dopolnili, tako, da vsebuje vse najpomebnejše elemente pri zaposlovanju delavcev in je pripravljen za javno razpravo.
Na seji predsedstva pa so obravnavali tudi osnutek družbenega dogovora o osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem organizacij združenega dela v občini Velenje. Ta samoupravni sporazum naj bi bil korak k enotnejšemu in hitrejšemu reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev.
Zanimiva točka dnevnega reda je bila tudi uresničevanje Sindikalne liste za letošnje leto ter ocena sistema delitve osebnih dohodkov.
Člani predsedstva so ugoto vili, da so bili samoupravi! sporazumi sprejeti v naglici i zato premalo dodelani ter, d bodo morali v delovnih organi zacijah storiti še veliko za njiho vo izpopolnitev. Samoupravi akti so največkrat prevei splošni in premalo prilagojen potrebam posamezne delovni organizacije. Čas je, da prične! delom komisija za pregla samoupravnih aktov.
VEČ ZA ČISTO OKOLJE
Skrb za čisto in zdraw okolje je tudi v mozirski občini krenila na pravo pot. To se kaži tudi v urejevanju odla£ smeti in drugih odpadnih snovi Komunalno podjetje v Mozirju je lani uvedlo odvoz smeti pretežni del Gornje Savinjske doline in bo v kratkem razširili to dejavnost še na ostale kraji V občini so uspeli rešiti tul žgoč problem osrednjega odlagališča smeti. Mesto zanj našli v Homu, morajo ga ie urediti v skladu s higiensko sanitarnimi predpisi. S tem odlagališčem smeti je problem odlaganja smeti nedvomno rešen dolgoročno.
Št. 12 (422) - 24. marca 1978
Poročilo o opravljenih volitvah v skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje, ki ga je prebral na drugi seji občinske kandidacijske konference 21. marca sekretar občinske konference SZDL Velenje in predsednik volilne komisije pri predsedstvu O K SZDL Velenje, Tone Šeliga
Če ocenjujemo volitve kot sesta-mi del naše družbenopolitične akti-mosti, potem pomenijo te volitve opredelitev delovnih ljudi in občanov do naše politične usmeritve, ki v vseh svojih razsežnostih odpira široka obzorja svobode člo-reka in njegovega ustvarjanja. Zavedati se moramo, da pomenijo volitve linamično politično akcijo, ki je oovezana z vsemi idejnimi, gospo-larskimi in socialnimi procesi sedanjega trenutka.
| Gotovo je volilna udeležba rezui-it celovite in precej zahtevne družno politične aktivnosti, ki se je za-:la z evidentiranjem možnih kandi-latov v prvi polovici lanskega leta in le nadaljevala preko predkandi-ktcijskih in kandidacijskih postopkov, v katerih je bilo delovnim lju-iem omogočeno, da uveljavljajo ivoje pobude, interese in predloge, rako pomenijo volitve dokaj celo-rito akcijo na področju stalnih ka-Jrovskih priprav za plemenitenje itrukture našega delegatskega siste-
i Glede na zahtevnost volilnih pri-
Sg zapletenost posameznih postov in veliko število delegatov in gacij, ki smo jih volili, moramo »ti tako z udeležbo na voliščih, zla-iti v krajevnih skupnostih, kot z re-tultati volitev zadovoljni. Izvzemši ■ekatere probleme povsem tehnično jrganizacijske narave lahko ugotovimo, da ob samih volitvah ni bilo dejno-poHtičnih vprašanj, ki bi na-cazovala potrebo po posebnih inter-rencijah organov družbenopoliti-inih organizacij na nivoju občine. In prav to v času priprav na kongre-■e ZK znova izpričuje trdnost naše-;a političnega sistema, kakor tudi Sfipravljenost delovnih ljudi in >bcanov, da sami izgrajujejo dele-[atski sistem kot družbeno obhko iblasti delavskega razreda.
To seveda ne pomeni, da smo bili ' vseh samoupravnih organizacijah n skupnostih enako dobro priprav-jeni na operativno izvedbo volitev.
Tudi tokrat se je pokazalo dej-tvo, da tam, kjer so delovni ljudje d občani dobro organizirani in ibenopolitične organizacije obv-iujejo idejmopoliticne in druge
socialno-ekonomske procese, tam tudi širše politične akcije dobro
Visoka ocena volilnih opravil
Mozirska občinska kandidacijska konferenca je v ponedeljek na svoji drugi seji obravnavala in sprejela poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Mozirje o opravljenih volilnih aktivnostih. Enotna ocena je, da je bilo predvolilno in volilno delo opravljeno nadvse uspešno. Člani konference so razpravljali še o dodatnih predlogih temeljnih kandidacijskih konferenc in nato določili kandidate za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
Nosilci vodilnih funkcij v skupščini občine so: predsednik skupščine Hinko ČOP, podpredsednik Lojze PLAZNIK, predsednik in podpredsednik zbora združenega dela sta Marko PURNAT in Franc TRBOVŠEK, predsednik in podpredsednik zbora krajevnih skupnosti Ivica KOZOVINC in Ivan ZIDARN, predsednik in podpredsednik družbenopolitičnega zbora Edi HERMAN in Marija FLUDER-NIK, predsednik izvršnega sveta Anton VRHOVNIK, sekretar skupščine občine Anka SIVEC.
Nosilci vodilnih funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti so: predsednik skupščine občinske skupnosti vzgoje in izobraževanja Franc ŠTIGLIC, predsednik izvršnega odbora Franc VALTE, pri kulturni skupnosti sta to Anton ACMAN in Peter SIRKO, pri občinski raziskovalni skupnosti Janez STIGLIC in Jože KO-RBER, pri občinski zdravstveni skiy>nosti Nikolaj MARJANO-VIČ in Franc FIRŠT, pri skupnosti socialnega skrbstva Franja SUHOREPEC in Zora BIDER, pri skupnosti otroškega varstva Jožica PEČOVNIK in Stane KRANJC, pri skupnosti pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja Stanko PRODNIK in Pavlina
JOŠT, pri skupnosti za zaposlovanje Fanika KRIŽNIK in Rado RAKUN, pri skupnosti za stano-
vanjsko problematiko Rajko SELIŠNIK in Silvo JOŠT, pri skupnosti socialnega varstva Vlado KOŠIR in Martina ČOP in pri telesnokulturni skupnosti Rudi ZAGER in Aleksander LOJEN.
uspejo. Pri volitvah se je ponovno pokazala potreba, da bomo morali v bodoče posvetiti znotraj družbenopolitičnih organizacij več pozornosti metodam političnega dela in sprotnemu spremljanju razvoja delegatskih odnosov, ki smo jih začrtali v ustavi, zlasti pa v kongresnih dokumentih. Ta potreba se kaže zlasti v večjih temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
Gotovo je pomembno vplivalo na volitve tudi dejstvo, da je praktično kandidiral vsak četrti občan, ki ima volilno pravico. Poglejmo nekaj osnovnih podatkov: I.
Evidentiranih je bilo v občini skupno 8132 možnih kandidatov, od tega v OZD za zbor združenega dela 2332 za skupšč ine SIS 3527;
v KS pa za zbor krajevnih skupnosti 94^4 možnih kandidatov, za skupščine SIS 1176 možnih kandidatov in za družbenopolitični zbor SOb 153 možnih kandidatov II.
Kandidiralo je v občini skupno 4923 kandidatov, od tega v OZD v zbor združenega dela 887 kandidatov, v skupščine SIS v OZD 2629 kandidatov, v zbor krajevnih skupnosti SO 252 kanidatov, v skupščine SIS v KS 1120 kandidatov in v družbenopolitični zbor SO 35 kandi-datov.	m
V	delegacije za zbor združenega dela je bilo izvoljenih 757 delegatov v TOZD in delovnih skupnostih.
V	delegaije za delegiranje v skupščine SIS je bilo izvoljenih v temeljnih organizacijah, DO in delovnih skupnosti 2346 delegatov.
V	krajevnih skupnosti sta bila izvoljena v delegacije za delegiranje v zbor KS 202 delegata, v delegacije za delegiranje v skupščine SIS 940 delegatov.
V	družbenopolitični zbor SO pa je bilo izvoljenih 35 delegatov.
Skupno je bilo izvoljenih torej 4291 delegatov.
V	OZD in delovnih skupnostih je bila 91 % volilna udeležba. Kmetje so se volitev svojih delegacij udeležili skoraj 100 %, obrtniki pa 95 %.
V	združenem delu so bile izvoljene 302 delegacije za delegiranje v skupščine SIS in 104 delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, skupno torej 406 delegacij.
Za sam potek volitev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih bi lahko navedli naslednje značilnosti:
V večini primerov so imele temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti odprte kandidatne liste, razen nekaj izjem v TGO Gorenje.
Dogovor, da za delegacije kandidiramo tudi člane samoupravnih organov, ni bil v celoti realiziran. Namen vključevanja članov samoupravnih organov v delegacije je bil, ustvariti neposrednejšo povezavo med delegacijami in delavskimi sveti, da bi tako izoblikovali celovit delegatski sistem od temeljne samoupravne organizacije, preko delegatskih skupščin do zveze skupščine.
Enaka ugotovitev velja tudi za KS.
Z udeležbo na volitvah v OZD in delovnih skupnostih ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj smo v večini primerov takorekoč obšli tiste delovne ljudi, ki se nahajajo v bolniškem oz. porodniškem staležu. Prav to pa kaže, da so volilni odbori na dan volitev ostali sami in edini odgovorni za potek volitev. Rekel bi lahko, da smo marsikje politično popustili na dan volitev.
Koordinacijski odbori za volitve in kadrovska vprašanja, ki bi morali delovati v vseh TOZD, DO in delovnih skupnostih, so takorekoč izpustili akcijo iz rok. Ponekod smo ugotavljali, da so volilni odbori oz. posamezni člani teh odborov zapuščali volišča, še preden so zaključili glasovanje (mislim na tiste TOZD, kjer glasovanje ni bilo končano do 14. ure). Za to niso krivi izključno volilni odbori, ampak je to posledica ne najboljše organizacije volitev.
Ugotavljali smo, da volilnih odborov nismo dovolj pripravili za njihovo delo.
V	krajevnih skupnostih so volitve tokrat potekale veliko bolj tekoče, čeprav je bilo potrebno na posameznih voliščih opraviti kar 5 vrst glasovanja in v povprečju voliti več delegacij kot v OZD (DPZ, zbor KS, delegacije KS za SIS, kmečka delegacija za zbor združenega dela in splošna delegacija kmetov za SIS). Udeležba na volitvah v KS je bila 97,2 % po zapisnikih za družbenopolitični zbor SO.
V	krajevnih skupnostih je bilo izvoljenih 116 delegacij za delegiranje v skupščine SIS in 25 delegacij za zbor KS občinske skupščine. Skupno torej 141 delegacij.
V	občini je tako izvoljenih v organizacijah združenega dela in delov-
nih skupnostih ter krajevnih skupnosti skupaj 547 delegacij.
Pri volitvah v krajevnih skupnostih so se pokazale naslednje slabosti:
a)	prevelika volišča, saj je bilo precej takšnih, kjer je bilo v volilni imenik vpisanih 700, pa tudi po 1000 volilcev. Vse kaže na to, da v bodoče pri enakih volitvah volišče naj ne obsega več kot 350 volilnih upravičencev.
b)	Nedodelani volilni imeniki, za kar je udeležba na volitvah zagotovo za 1-2 % manjša, kot bi lahko bila. V bodoče bomo morali krajevnim skupnostim posredovati volilne imenike vsaj 2-3 mesece pred dnevom glasovanja, da bodo lahko le-te imenike pregledale in skupno s prijavno odjavno službo poskrbele, da občani, ki so menjali naslov bivališča, prijavijo točne naslove. Na osnovi ažurno urejene evidence pa bi se nato izdelali imeniki
c)	Precej težav je bilo na nekaterih mestnih voliščih tudi zaradi tega, ker se nekateri občani enostavno niso odzvali na odločbo, s katero so bili imenovali v volilni odbor. Precej med njimi je bilo tudi članov ZK. Tako so nekateri volilni odbori delovali brez posameznih namestnikov ali v nepopolni sestavi.
Proti vsem tem posameznikom je potrebno ukrepati.
d)	Pri glasovanju za listo za družbenopolitični zbor je bilo veliko število neveljavnih glasovnic, čeprav je bil postopek glasovanja najbolj enostaven. Ugotovili smo, da so bile neveljavne glasovnice pogojene z nenajboljšo tehnično rešitvijo te liste, saj je izgledalo kot, da so v eni koloni kandidati, v drugi pa proti kanididati.
Navesti pa moram nekatere pozitivne značilnosti volitev.
a)	Vsa volišča v krajevnih skupnosti so bila lepo okrašena in dobro označena, čeprav nekatera v premajhnih prostorih.
b)	Nekatere volilne komisije so olajšale občanom odločanje za posamezne kandidate na volilnih listah tudi s tem, da so dva ali tri dni pred glasovanjem dostavili vsaki družini listo kandidatov, ki jih bo potrebno voliti. Spet drugi so občanom razposlali kratko, vendar razumljivo navodilo, kako se voli in koliko na posamezni listi.
c)	Pri sami izvedbi volitev se je kot pozitivno pokazalo to, da smo pri OK SZDL pravočasno organizirali štab z mentorji za posamezne KS, ki so pomagali z nasveti in tehničnimi opravili pri delu volilnih odborov, ko tudi pri sami pripravi drugih sej temeljnih kandidacijskih konferenc. Menim, da bi morali takšno prakso v bodoče uporabljati pri vseh političnih akcijah v KS in OZD.
Kot kritično pri teh volitvah pa velja omeniti neažurno dostavljanje raznih obrazcev za zapisnike in razne statistične podatke s strani republiških volilnih organov. Na te probleme v občini nismo mogli vplivati, čeprav smo si na obeh volilnih komisijah prizadevali, da to vrzel v čim večji meri odpravimo. Dogajalo se je, da volilni organi še na dan glasovanja v OZD niso imeli v rokah vsega volilnega gradiva. Na to pomanjkljivost bomo morah biti v bodoče bolj pazljivi.
Kot naslednji problem, ki ga velja omeniti, je strogi, abecedni red kandidatov na glasovnicah. Ugotovili smo, da je kar 86 % vseh kandi-
datov, ki niso bili izvoljeni v delegacije takšnih, ki so bih na glasovnicah napisani kot zadnji in predzadnji. Med temi kandidati so tudi trije takšni, ki so bili predvideni za vodilne fiinkcije v SIS. Četudi se da na ta problem deloma vplivati preko volilnega odbora, ki mora volilcem pojasniti način glasovanja, menim, da bo v tej smeri potrebno predlagati spremembo volilne zakonodaje, saj se ta problem ne pojavlja prvič.
Žal še danes ne morem podati socialne, izobrazbene in starostne strukture izvoljenih delegatov, ker zahteva ta analiza 14 dni temeljitega dela, lahko pa povem, kakšna je struktura delegatov po spolu:
-	v delegacije za delegiranje v zbor združenega dela je izvoljenih 282 žensk ali 36,7 %;
-	v delegacije za delegiranje v zbor krajevnih skupnosti je izvoljenih 37 žensk ali 18 %;
-	v delegacije za delegiranje v skupščine SIS je v OZD in delovnih skupnostih izvoljenih 837 žensk ali 35,7 %, v krajevnih skupnostih pa je bilo v delegacije za SIS izvoljenih 256 žensk ali 27,2 %.
V družbenopolitičnem zboru pa je 9 žensk ali dobrih 25 %.
Glede na to, da volitve sovpadajo s pripravami na kongrese ZK in da bi morali biti komunisti še posebej pozorni na odstotek članov ZK v delegacijah, lahko ugotovimo, da osnovne organizacije ZK, zlasti v OZD in delovnih skupnostih, v večini primerov niso izvršile svojih nalog. Če ugotavljamo, da je bilo med kandidati za delegate le 25,5 % članov ZK v OZD in delovnih skupnostih in 24,74 % v krajevnih skupnostih, potem moram povedati, da je odstotek članov ZK med izvoljenimi delegati še nižji.
Ne gre za to, da bi morali biti v delegacijah samo člani ZK, ampak za to, da nobeni OO Z K ne sme biti vseeno, kdo oz. koliko njenih članov je neposredno vključenih v delegatski sistem in kako se bo Z K borila proti vsem negativnim pojavom, ki spremljajo naš delegatsko skupščinski sistem.
Opravljene so že vse seje temeljnih kandidacijskih konferenc, vse delegacije so konstituirane. Število izvoljenih delegatov je trikrat večje kot v pretekli mandatni dobi, zato je naša skupna naloga, da poskrbimo, da nam bo tako razvejan delegatski sistem v tem mandatu zaživeli bolje kot smo lahko to sicer ugotavljali za preteklo mandatno dobo. Ogromno število nesklepčnih sej delegatskih skupščin in tudi samih delegacij mora biti opozorilo vsem subjektivnim silam, zlasti pa ZK, sindikatom in SZDL, da pobude ne izpustijo iz svojih rok.
Tako v družbenopolitičnih organizacijah kot v strokovnih službah samoupravnih organizacij in skupnosti si moramo prizadevati, da bodo naloge in način delovanja delegacij opredeljene v statutih TOZD in KS.
Prav tako smo v SZDL odgovorni, §
da bodo čimpreje konstituirane vse delegatske skupščine. Zato s tega mesta ponovno pozivam delegate OZD in družbenopolitičnih organizacij, da se v najkrajšem možnem času konstituirajo tudi konference delegacij v združenem delu, tako za zbor združenega dela kot za delegiranje v skupščine SIS. Za konstituiranje delegacij so odgovorni predsedniki OOS prvopisanih OZD, kjer se oblikujejo konference delegacij.
Delegacije konstituirane
V soboto, 18. marca so bile v občini Velenje končane druge
seje temeljnih kandidacijskih konferenc v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter v krajevnih skupnosti. Na sejah so obravnavali in sprejeh ocene o poteku skupščinskih volitev v Šaleški dolini, konstituirali pa so tudi delegacije za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje ter za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti .ter izvolili delegate za prve seje skupščin.
Na drugih sejah temeljnih kandidacijskih konferenc v Šaleški dolini so obravnavali kandidate za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ ter obravnavali in potrdili predloge možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občini in republiki, za delegate družbenopolitičnega zbora SR Slovenije
iitiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiis
Revolucionarno preteklost 1 prenašajo na mladi rod |
S skupščine občinske zveze združenj borcev NOV	|
Velenje — Veliko pozornost posvečajo razvijanju in	I
negovanju revolucionarnih tradicij — Tudi v bodoče	| jih čaka veliko dela
ter za člane predsedstva SR Slovenije. Na vseh sejah kandidacijskih konferenc so sprejeh stališča, da podpirajo predlagane kandidate.
V	krajevnih skupnostih velenjske občine so na drugih sejah temeljnih kandidacijskih konferenc razpravljali tudi o gradivu za 8. kongres zveze komunistov Slovenije ter za 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije.
V	tej zvezi so mimo osnovnih značilnosti sedanjega obdobja spregovorili o razvoju delegats kega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja posebej v Šaleški dolini ter o bistvu idejnopolitičnih usmeritev zveze komunistov v naslednjem obdobju in statutarnih sprememb. Obravnavali pa so tudi krajevno problematiko in razvoj krajevnih skupnosti ter vlogo družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnosti.
V soboto je bila skupščina občinske zveze združenj borcev NOV Velenje, ki so se je udeležili tudi predstavniki republiškega odbora združenj borcev NOV. Pregledali so delo občinske organizacije od leta 1973 dalje, razrešili dosedanji občinski odbor in izvolili novega. Za predsednika občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje so izvolili Nestla Žganka.
Zvezo združenj borcev NOV Velenje sestavlja 23 združenj borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, šteje pa 2231 članov. Po letu 1973 so posvečali veliko pozornosti razvijanju in negovanju revolucionarnih tradicij.
Mnogo nekdanjih borcev je že upokojenih, mnogi bolehajo, a se kljub vsemu aktivno vključujejo v razne aktivposti
Na tem področju so veliko naredili vendar menijo, da še vedno premalo. Zavedajo se, da je nadaljnji razvoj naše socialistične družbe odvisen tudi od mladih generacij, ki jim morajo prepričljivo utirati pot, da bodo nadaljevali njihovo delo. Tako vsako leto sodelujejo pri organizaciji „Kurirčkove pošte," pomagajo pri organizaciji razstav na temo iz NOB ter organizirajo še razna druga srečanja borcev z mladino.
Občinski odbor vsako leto finančno podpira in organizira izlete svojih članov v kraje, znane iz NOV. Veliko pozornost posvečajo tudi urejanju spominskih objektov ter zbiranju, urejanju in ohranjanju zgodovinskih virov iz NOB. Ena izmed pomembnih nalog pa je tudi skrb za borce in invalide, predvsem v primerih, ko to ni zakonsko urejeno. Dobro so se borci vključili tudi v krepitve naših obrambnih sposobnosti in družbene samozaščite, veliko skrb pa posvečajo tudi j§ urejanju bratstva m enotnosti.
1	V njihovi organizaciji deluje
S	več komisij. Zelo delavna je ko-
5	misija za bivše politične interni-
|	ranče in zapornike. V preteklih
letih so zbrali precej spominov iz	5
časov internacije. Vsako leto	1
obišče nekaj članov eno od kon-	=
centracijskih taborišč aH pa so-	=
deluje na mednarodnih Kome-	=
morativnih svečanostih in pro-	= testnih akcijah.
Dosedanji predsednik Filip	=
Lesnjak je v poročilu posebej	=
poudaril tudi, da je večina bor-	=
cev, ki so danes stari nad 50 let,	i
bolnih, vendar se kljub bolezni	i
in težavam aktivno vključujejo v	S
vsakodnevno delo. Veliko je že	|
upokojenih, družbeno politično	5
pa so še aktivni. Združeni v so-	5
cialistični zvezi veliko pomagajo,	5
saj so izkušeni in predani ciljem,	E
za katere so se borili že med	= NOB.
Prav tako pa se zavedajo,	1
da organizacija zveze borcev ni	5
in ne sme biti vase zaprta organi-	5
zacija. Lahko rečemo, da skoraj	2
ni organizacije, kjer se borci ne	=
bi uaeistvovali prav tako pa ne	=
gre nobena družbena akcija mi-	=
mo njih.	=
S svojim delom so člani bor-	5
čevske organizacije zadovoljni,	=
radi pa bi naredili še več. Poseb-	S
ne naloge pa jih čakajo tudi le-	=
tos, ko bomo slavili 35-letnico	5
rojstva nove Jugoslavije, 35-let-	{§
nico slavnih bojev v zgodovinski	E
bitki na Sutieski, in obletnice	E
drugih dogodkov. Seveda pa se	E
bodo člani zveze borcev aktivno	5
vključili v praznovanja vseh osta-	=
lih praznikov, prihodnje leto pa	=
bodo verjetno organizirali tudi	E
medrepubliško srečanje borcev.	E
V zadnjem času prenaša ob-	=
činski odbor naloge in pravice	E
na vodstva krajevnih organizacij,	=■
da bi tako kar najmanj vprašanj	=
obravnavali centralizirano. O	§
tem, da je to dobro steklo, priča	s
plodna razprava o delu posamez-	E
nih krajevnih organizacij. Naj	E
posebej omenim diskusijo sekre-	=
tarja organizacije ZB Zavodnje	H
Franca Smona, ki je govoril o	=
dolžnostih in odgovornosti bor-	E
cev. Pohvalil je delo občinske	Š
organizacije v preteklosti, vendar	5
opozoril, da se porajajo v da-	5
našnji družbi nekatere nepravi!-	=
nos ti. Prepogosto smo indivi-	§
dualisti. Med nami so taki, ki so	E
za družbeno politično delo po-	S
vsem gluhi in iščejo v društvu sa-	M
mo osebne koristi, ko pa te do-	H
sežejo, se za ostale cilje ne borijo	Š
več. Opozoril je člane zveze bor-	5
cev, da so tudi v njihovih vrstah	=
taki, ki so postali materialisti in	1
vidijo prepogosto le svoje osebne	E
interese in tako krhajo dragoce-	|
no tovarištvo, ki so ga skovali v	= narodno osvobodilni borbi.
Občinska organizacija zveze	5
združenj borcev je veliko naredi-	i
la, tudi v prihodnje jih čaka pre-	=
cej dela, vendar ni dvoma, da ne	E
bi uspeli. Največji dokaz je pri-	5
pravljenost slehernega, da se	Š
vključi v delo, da pomaga v akci-	5
jah, ki jih organizirajo ali pa v	S njih sodelujejo.
MIRA TAMŠE	|
| Na zadnji skupščini so pregledali delo, razrešili dosedanji | občinski odbor in izvolili novega
=iiiiiiiiittiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiimiitiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinaiiiimit
Naši kandidati za skupščini SRS in SFRJ
Med kanidati za zbore skupščin SR Slovenije in SFR Jugoslavije
Velenje in Mozirje. Za zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije kandidira Peter Habijan,
so tudi trije delegati iz občin Velenje in Moz
inženir organizacije dela iz TGO Gorenje, za družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije pa sta kandidatki Majda Naglost, diplomirani agronom, vodja TOZD Kmetijstvo trgovske in proizvodne delovne organizacije ERA Velenje ter Jožefa Rakun, kvalificirana prodajalka, iz Poljan pri Nazarjih v občini Mozirje.
Št. 12 (422) - 24. marca 1978
NAŠ ČAS
3
Uspešna pot razvoja
Kmalu bo minilo deset let, odkar so v Gorenju izdelali prvi hladilnik - Pomembni delovni dosežki zaposlenih v temeljni organizaciji Hladilna tehnika - Njihova sodelavka __ delegatka za 11. kongres ZKJ
Prav kmalu bo Tovarna gospodinjske opreme iz Velenja slavila še en lep delovni jubilej, ne tako vpadljiv pa vendar pomemben in vzpodbuden. Mineva namreč deset let, odkar so se na tržišču pojavili prvi hladilniki z oznako Gorenja, ki je takrat že korakalo po strmi poti razvoja. Potem, ko so leta 1969 v rekordno kratkem času postavili obrat za proizvodnjo hladilnikov, so v mesecu juliju istega leta prvi tovrstni izdelki zagledali luč sveta. O tem, kako
Janez Kos je predsednik delavskega sveta
se je od takrat dalje razvijala omenjena proizvodna panoga, nam je pripovedoval Roman Terglav, vodja temeljne organizacije združenega dela Hladilna tehnika.
„Naša proizvodna pot se je začela z izdelovanjem dveh tipov hladilnikov, najprej za domači trg, kmalu pa tudi za izvoz. Nekaj let za tem smo že uspeh izdelati 425.000 hladilnikov na leto, kar še danes predstavlja rekorden dosežek. Takrat je več kot polovico naših izdelkov romalo v tujino. Nekaj časa smo nato delali skupaj z Zamrzovalniki, dokler nismo na začetku leta 1976 ustanovili sedanjo temeljno organizacijo Hladilna tehnika.
V	njej je danes zaposlenih približno 630 delavcev, za primerjavo pa naj služi podatek, da jih je na začetku bilo le okrog 200.
V	naših oddelkih surovinske: obdelave, plastike, lakirnice, poliuretan in montaža izdelujemo danes sedem osnovnih in 52 izvedenih tipov hladilnikov. Lani smo izdelali nekaj nad
močeh, da bi proizvodni plan najugodneje izpolnili."
Tako nam je Roman Terglav nizal podatek za podatkom o proizvodnji v temeljni organizaciji Hladilna tehnika tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. Izvedeli pa smo še mnogo več. O samoupravnih in političnih procesih, ki se odvijajo pri njih, je veliko zanimivega povedal predsednik delavskega sveta Janez Kos.
„Ko smo pred približno dvema letoma ustanovili naš tozd, smo seveda izvolili tudi delavski svet in vse potrebne komisije. Nemudoma smo začeli delati z željo, da bi naredili čimveč. Danes, ko nam poteka mandat, lahko ocenjujem, da nam je to v celoti uspelo. Trenutno se nahajamo v fazi predkandidacijskega postopka za nove volitve v delavski svet ter disciplinsko komisijo in samoupravno delavsko kontrolo. Preostale komisije smo izvolili na eni izmed sej delavskega sveta. Vsi delavci se v samoupravne procese tvorno vključujemo in smatram, da smo dob ro in vestno izpolnjevali naše samoupravne dolžnosti in pravice. Najboljši dokaz, ki podkrepljuje to trditev, so zapisniki zbora delavcev, sej delavskega sveta in vseh komisij, iz katerih je razvidna neka kvaliteta dela. Zbor delavcev smo sklicevali takrat, ko je v trenutkih pomembnih odločitev prišla pobuda za to neposredno iz samoupravnih sredin. V našem delavskem svetu so delavci iz neposredne proizvodnje, med njimi člani ZSMS in Zveze komunistov, tako daje fronta srečevanja naših misli in pogledov na sejah sveta resnično zelo široka, kar seveda zelo ugodno vpliva na naše odločanje. Moram pa izpostaviti poglaviten problem, ki se je kazal pri našem delu. Gre namreč za to, da smo razna gradiva dobivali v nepravem času, ali bolje rečeno prepozno. Zato je bilo težko pripravljati sestanke v tako kratkem roku in v bodoče bo to čedalje težje, ker v takih primerih prihaja do nezaupanja. Zato upamo, da se
Takole nastajajo deli pralnih strojev na oddelku za plastiko
374.000 komadov in jih od tega izvozili približno 180.000. V tujino prodajamo največ v
Zvezno republiko Nemčijo, Francijo, države Beneluxa, Dansko, Švico, v zadnjem času pa vse več tudi v Avstralijo, ZDA, Hongkong in države v razvoju. Tako smo lani v naši temeljni organizaciji ustvarili približno osemdeset milijard bruto dohodka. Ob koncu lanskega leta smo začeli izdelovati tudi hladilne omare, zato hladilnikov nismo naredili toliko, kot smo načrtovali. Kljub temu pa je finančni učinek, ki smo ga dosegli v lanskem letu več kot zadovoljiv. Nekako pred štirinajstimi dnevi so z naših trakov prišle zadnje hladilne omare in sedaj spet proizvajamo izključno hladilnike. Letos naj bi naredili nekaj nad 390.000 izdelkov, od tega 225.000 za izvoz. Vsi si prizadevamo po najboljših
ta pomanjkljivost v bodoče ne bo več pojavljala." Med zaposlenimi v temeljni organizaciji Hladilna tehnika je več kot sedemdeset odstotkov žensk in veliko število mladih. Zato je razumljivo, da tudi dejavnost njihove osnovne organizacije ZSMS dobiva vse večji razcvet.
„Pri nas je preko 260 mladincev," je pripovedoval predsednik osnovne organizacije ZSMS Miran Irman, „in kljub oteževalni okoliščini, da smo skoraj sami vozači, smo s svojim delom lahko zadovoljni. Predvsem se udeležujemo različnih športnih tekmovanj, sodelujemo na kulturnih prireditvah in se veliko trudimo tudi pri udejstvovanju na področju splošnega ljudskega odpora. Že nekaj let gojimo zelo dobre, stike z vojaki karavle Vič pri Dravogradu in naša srečanja so postala že kar tradicionalna.
Najpomembnejše pa je to, da se naši člani tvorno vključujejo tudi v delo osnovne organizacije Zveze komunistov, sindikata in delavskega sveta. Tudi idejno-politično se skušamo kar najbolj izobraževati in v ta namen se naši mladinci večkrat udeležujejo političnih šol in tečajev. Zlasti v zadnjem času smo pokazali precej delovne vneme, ko smo aktivno sodelovali v predvolilnih pripravah."
Delavci temeljne organizacije Hladilna tehnika in vsi ostali v Gorenju pa so posebno ponosni na to, da se bo 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije udeležila tudi Anica Kristan, ki je v tej temeljni organizaciji zaposlena že od njenega začetka. O pripravah na kongresa slovenskih in jugoslovanskih komunistov je pripovedoval Rajko Ribič, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v Hladilni tehniki.
„Veseli smo, da se bo zveznega kongresa udeležila tudi naša sodelavka, zato so naše predkongresne priprave tembolj skrbne. Organizirali smo javno razpravo, v katero smo vključili vse družbenopolitične organizacije, delegate in druge. Pogovarjali smo se o predlogu resolucije in spremembah statuta ter na podlagi ugotovitev izoblikovali nekaj sklepov o izvajanju planskih nalog, o dohodkovnih odnosih, nagrajevanju po delu in podobno. Živahno smo razpravljali in ocenje-
Jože Zakošek
Stane Krevzel
Milan Kneževič
Ljudska tehnika na stranskem tiru
Premajhna skrb naše občine za razvoj občinske zveze organizacij za tehnično kulturo-Neizdelano financiranje močno zavrlo razvoj te dejavnosti - Potrebno bo ve razumevanja - Naši sogovorniki so bili člani izvršnega odbora občinske zveze organizad _za tehnično kulturo Jože Zakošek, Stane Krevzel in Milan Kneževič
Roman Terglav, vodja temeljne organizacije Hladilna tehnika
vali tudi delovanje delegatskega sistema. Pred tem pa smo aktivno sodelovali tudi v pripravah na volitve. Pri našem delu posvečamo precej skrbi tudi izobraževanju in idejno-politični osveščenosti naših članov ter njihovemu tvornemu delu tudi izven delovne sredine. Poleg tega smo bistven kvaliteten premik dosegli tudi s tem, da smo aktivirali veliko število delavcev in se izognili temu, da bi posameznika oremenje-valo več funkcij. Seveda nas čaka še precej dela pri reševanju aktualnih tekočih vprašanj predvsem pa pri sodelovanju z ostalimi organizacijami.'
J. KRAJNC
Ko se je pred leti naše gospodarstvo odprlo navzven in se vključilo v mednarodno delitev prav gotovo nismo pričakovali, da bomo s tem zavrli lastno ustvarjalnost in intenzivno dejavnost. Žal je bilo tako.
V	zadnjih nekaj letih, ko ugotavljamo, da je na tem področju nastala velika praznina, ki izredno negativno vpliva na razvoj gospodarstva, ga postavlja v odvisnost od tujih partnerjev in licenc in povzroča milijonsko škodo, skušamo tudi tu storiti korak naprej in omogočiti inventivni dejavnosti, da bo zaživela v našem samoupravnem socialističnem sistemu.
Znanstveno tehnični napredek, ki je iz dneva v dan pomembnejši čini-telj ekonomskega in družbenega razvoja, zahteva tehnično ustvarjanje delovnih množic, ali drugače, gospodarstvo nacije, ki teži k razvijanju lastne tehnologije potrebuje izumitelje, inovatorje, raciona-lizatoije. Novi tehnični problemi, s katerimi se stalno srečujemo, nas silijo v boljše rešitve, to pa lahko nudijo le ustrezno tehnično usposobljeni posamezniki, ki imajo pogoje za takšno delovanje. Tu je potrebno še veliko storiti. Kar najbolj moramo dvigniti tehnično znanje in ustvarjalnost množic in tako ustvariti pogoje za boljše delovanje celotnega gospodarstva. Vzgojo v tej smeri je potrebno poglobiti že med pionirji in mladino. Tu pa je mesto občinske zveze organizacij za tehnično kulturo, ki je ob ustreznih pogojih za delovanje lahko eden od nosilcev tehničnega napredka.
V	nekaterih občinah v naši republiki se očitno dobro zavedajo pomena te organizacije in ji namenjajo veliko sredstev. V naši občini pa ni tako. To je bila rdeča nit razgovora s člani izvršnega odbora občinske zveze organizacij za tehnično kulturo.
N. C.: Kako je potekal razvoj ljudske tehnike v naši občini?
J. ZAKOŠEK: Okrajni odbor Ljudske tehnike (sedaj občinska zveza organizacij za tehnično kulturo) je bil ustanovljen pred 32. leti v Šoštanju. V takratnem okrajnem odboru Ljudske tehnike so delovali AMD, foto klub in radioamaterji.
Sedanja občinska zveza organizacij za tehnično kulturo pa vključuje AMD, društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki, Aero klub društvo modelarjev Velenje, društvo ljudske
tehnike RŠC, kino klub Gorenje, radio klub Velenje, astronavtsko raketni klub in novoustanovljeno društvo amaterskih graditeljev letal, ki je republiškega značaja in ima sedež v Velenju.
Člani ljudske tehnike so takoj po vojni začeli delovati pri obnovi domovine in širjenju tehnične kulture ter bili tako eden od nosilcev napredka od krajevnih skupnosti do zveznih meril.
S. KREVZEL: Člani ljudske tehnike so takoj po vojni veliko storili za elektrifikacijo na vaseh. Naše vrste pa so nudile tudi odlične kadre za JLA, strokovnjake za posamezna področja.
N.C.: In kje smo danes?
M. KNEŽEVIČ: Tehnična dejavnost je v naši občini dosti premalo razvita in to predvsem zato, ker je zanjo premalo razumevanja. Samoupravne interesne skupnosti nam namenjajo premalo sredstev. Tudi med delovnimi organizacijami ni pravega razumevanja.
J. ZAKOŠEK: Poleg finančnih problemov, se soočamo še s prostorskimi težavami.
M. KNEŽEVIČ: Vse to zelo zaviralno vpliva na razvoj dejavnosti. Prostori, ki so nam na razpolago so neprimerni, kletni, največkrat brez sanitarij in brez ustreznih varnostnih pogojev. Če bi inšpektor le pogledal k nam, bi morali tudi te prostore zapreti.
S. KREVZEL: Čeprav se je Velenje industrijsko močno razvilo, ne nudi možnosti za razvoj lastne inovatorske dejavnosti Delavcem ne omogočamo, da bi v praksi preizkusili svoje zamisli, zato ni čudno, da imamo kljub takšnim delovnim organizacijam kot sta TGO Gorenje in Rudnik lignita Velenje zelo malo tehničnih izboljšav, ki bi jih izumili delavci sami.
J. ZAKOŠEK: Želeli smo, da bi se vsaj v večjih delovnih organizacijah razvila društva ljudske tehnike, tekli so že pogovori, vendar do realizacije ni prišlo.
N.Č.: Koliko članov imate sedaj?
J. ZAKOŠEK: V naše vrste je sedaj vključenih okoli 1300 članov, na osnovnih šolah pa mentorji poučujejo še kakšnih 500 otrok, prištejemo pa lahko še okoli 2000 članov AMD in nekaj sto članov Aero kluba.
S. KREVZEL: V Šmartnem ob Paki imamo 350 članov, to pa je skoraj tretjina prebivalstva naše kra-
jevne skupnosti. Člani društva Smartnem ob Paki so tudi dirkači ki so dosegli že nekaj zelo dobrii rezultatov v državnem merilu. Ten fantom pa nihče ne pomaga, tako, da morajo največkrat iz lastnih sred stev pokriti stroške tekmovanj. Je ti prav* Medtem, ko zlahka najdem potrebne milijone za nogomet, pa zi mnoge druge športnike, ki dosegaji uspehe v najvišjem rangu naših tek movanj ni dovolj denarja.
N.Č.: Torej lahko rečemo, daj dejavnost tehnične kulture ogrožena?
M. KNEŽEVIČ: Prav gotovo. It nekaj let stagniramo s številom članov. Ne le, da ni zanimanji, zaradi neustreznih pogojev, vse maij je tudi članov, ki bi želeli prevzeti določeno dogovomost zgolj ii navdušenja.
Včasih smo bili organizatorji večjih prireditev, sedaj pa smo tui tu izgubili korak. Novi predpis zahtevajo primerne objekte a takšne prireditve, pri nas pa jih ni
V planu občine je tudi člen o ljudski tehniki. Toda to je le člen, kaj pa smo naredili? Če bi hotel skromno realizirati lanski plan, bi potrebovali 650 tisoč din, dobili pi smo le 55 tisoč din.
J. ZAKOŠEK: Za primerjavo na povem, da modelar začetnik porabi na leto 3 tisoč din, dober radioa-mater pa tudi do 40 tisoč din. Ka nimamo denarja, se tudi ne moremo udeleževati tekmovanj. V drugi občinah nimajo tako mačehovskegi odnosa do te dejavnosti.
Po tridesetletnem delovanju srn se~znašli v slepi ulici, brez vsakršni pogojev za nadaljnji razvoj. Čas bi bil, da se ob širši družbeni podpori uredi tudi ta težava in da občinski zveza organizacij za tehnično kulti ro dobi mesto, la ji gre.
Tako so menili naši sogovorniki Res, dejavnost občinske zveze orga-nizacij za tehnično kulturo se je znašla na slepem tiru. Ni primernih prostorov, ni dovolj finančnih sredstev. Tako ni čudno, da je padla kvaliteta in se močno zmanjšala želja za sodelovanje. Kje je rešitev? Za razvoj te dejavnosti bi prav gotovo morale pokazati največ zanimanja posamezne delovne organizacije, ki bodo imele od njenega razvoja tudi največjo korist. To sov drugin občinah že spoznali in že storili določene ustrezne korake. Jih bomo tudi pri nas?
B .1
Zadovoljni z dosedanjim delom
Na redni letni konferenci so se pred nedavnim zbrali člani mozir-skega radiokluba. Bil je to njihov deseti pregled uspehov in problemov, ki jih v posameznih letih dosegajo in se z njimi ubadajo. Klub je bil namreč ustanovljen pred desetimi leti, ko je zanimanje za delo radioamaterjev zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin poraslo in sta njihova vloga in pomen dobila povsem nove razsežnosti. Ocena dosedanjih rezultatov in načrtovanje bodočih nalog sta bila zato tokrat še posebej na mestu.
Pred desetletjem so v klubu delovali le trije operaterji z opravljenimi amaterskimi izpiti. Bili so to Jefto Orlovič, Jože Grudnik in Milan Praznik in že takrat so v klubu vzpostavljali številne zveze z vsemi celinami. Število članov je v naslednjih letih postopoma raslo, širila se je klubska dejavnost in mozirski radioamaterji so se vse bolj uveljavljali kot prava amaterska organizacija. Glede na pogoje, v katerih je klub deloval in glede na težave, s katerimi so se radioamaterji ukvarjali, lahko prehojeno pot ocenijo kot zelo uspešno. Upoštevati namreč moramo dejstvo, da je mozirska občina na področju tehnične kulture zadnja v Sloverji in da je mozirski radioklub edini predstavnik ter zato nosilec razvoja tehnične kulture v Gornji Savinjski dolini. Med pomembne rezultate njihovega ljubiteljstva in i agnanosti sodijo tudi prostori, ki so si jih s pičlimi sredsi'1 n z veliko prostovoljnega dela, sami uredili.
Povsem jasno je, da se v Mozirju ne ponašajo z vrhunskimi rezultati, s sodobno opremljenimi laboratoriji in z mednarodnimi diplomami. Osnovna značilnost tega kluba je raznolika dejavnost, usmerjena zlasti v iskanje različnih oblik in načinov populariziranja radioamaterstva med šolsko in doraščajočo mladino. Uspehov na tem področju vsekakor ne gre zanemarjati in podcenjevati.
Člani kluba so sodelovali na številnih tekmovanjih republiškega in zveznega značaja. Demonstracijske zveze jo vzpostavljali na vseh šolah v občini, prenašali šolske programe, šahovska temovanja in večkrat sode-
lovali v štafeti jugoslovanskih radioamaterjev. Pomagali so pri izvedbi volitev, sodelovali pri taktičnih vajah ZRVS in na razstavah sredstev zvez, iskali zdravila in redno vzdrževali številne druge zveze. Trenutno ima deset članov osebne pozivne znake in pet od teh lastne postaje. V klubu je vse bolj prisotna tudi konstruktorska dejavnost in trije člani že vzpostavljajo zveze preko UKV oddajnikov lastne izdelave, za te vrste dejavnost pa se vse bolj zanimajo tudi pionirji. Slednjim tudi sicer posvečajo precejšnjo pozornost Prvega krožka za mladino v letu 1974 se je od prija-
Zanimanje za radioamaterstvo med pionirji stalno narašča
vljenih 15 redno udeleževalo pionirjev, predlani od 23 prijavljeni 18, lanso jesen pa se je v klub vključilo kar 50 pionirjev, od katerih j" 30 redno obiskuje krožke pionirski operaterski tečaj, zadnjem času so se zelo uspešno spopadali tudi s problemom novih operaterjev in inštruktorjev. Izobraževalna skupnost jim je omogočili nakup sodobne UKV aparature in prav z njo bodo v veliki meri obog tih svoje delo, kar še predvsem vel za pridobivanje in usposabljanji mladih.
V delovni program za letošnje leto so poleg ostalega zapisali tudi dve akciji, s katerimi želijo dati
f>oseben poudarek svojemu <" etnemu obstoju in se vključiti i sklop prireditev „Hortikultura 78" V mesecu maju bodo organiziral srečanje radioamaterjev sosednjih občin, septembra pa prvič na tem območju tekmovanje pionirskih ekip v lovu na lisico. Tudi v bodoče seveda ne bodo zanemarili izoba ževanja in vzgoje.
S svojim delom je mozirski klub doslej opravil veliko delo, čeprav ni zunaj manj bleščeče. S tem se postopoma spreminja tudi odnos do kluba in njegove dejavnosti i čeprav so pri zagotavljanju potrebnih sredstev še vedno odvisni od dobre volje in razumevanja interej-j nih skupnosti, je možnosti za bodoči razvoj vsekakor dovolj. Pridobiti bo treba le nekaj - čimveč ljubiteljev radioamaterstva, ki bodo pri tem razvoju voljni aktivno sodelovati.	J. p,|
NAŠ ČAS
Št. 12 (422)- 24. marca 19781
Samoprispevek za krajevne skupnosti j
V prvem petletnem obdobju samoprispevka so v mozirski občini v celoti uresničili zastavljeni proaram - S
podaljšanjem bi največ sredstev namenili za potrebe krajevnih skupnosti
V Gornji Savinjski dolini mineva pet let odkar so na referendumu izglasovali prvi splošni samopri-
rek za izgradnjo šol. Takšna soli-ost občanov in njihova pripravljenost, da si z delom svojih rok ustvarijo pogoje za hitrejši razvoj, se kaže v štirih novih osemletkah. Seveda se ob tem odpirajo vedno nove potrebe po izgradnji novih infrastrukturnih objektov. Zato se bodo na bližnjem referendumu občani odločali o podaljšanju samoprispevka, s katerim bi med drugim dokončali gradnjo vzgojno-izobra-ževalnih zavodov, poleg tega pa bodo sredstva namenili še za izgradnjo prepotrebnih objektov po posameznih krajevnih skupnostih. S
ŠTUDENTJE ZA PRVO OKROGLO MIZO
Prejšnji petek smo bili priče novi obliki aktivnosti Šaleškega študentskega kluba. V posebni s jbi NAME je stekla prva „okrogla miza" -predavanje in razgovor o glasbi in glasbeni estetiki, ki ga je imel Lado Planko. Okrog 25 prisotnih je z zanimanjem sodelovalo v razgovoru. ŠŠK skuša z organizacijo takšnih večerov zadovoljiti potrebo po organizirani diskusiji; ravno odziv na prvem večeru dokazuje smiselnost odločitve.
Študentje vabijo k sodelovanju čim širši krog poslušalcev kot tistih, ki bi pripravili in vodili pogovore. Večeri bodo enkrat do dvakrat na mesec z raznovrstno tematiko: od potopisnih predavanj do pogovorov i strokovnjaki posameznih področij. Naslednji temi, ki sta na sporedu do srede aprila, sta etnografska podoba Mehike (z diapozitivi in filmi) ter Kitara — razvoj instrumenta.
Okrogle mize pomenijo za tiste, ki jih to zanima, zanimiv in nevsiljiv način, kako priti do novih spoznanj, za ŠŠK pa tudi aktivno vključevanje v kulturno življenje v Velenju.
L. P.
sredstvi prvega referenduma bodo v mozirski občini zgradili vse objekte, za katere so glasovali v letu 1973, razen posebne šole v Bočni, vendar so se za to spremembo zavestno odločili.
Sredstva, namenjena krajevnim skupnostim, bi uporabili za soudeležbo pri izgradnji primarne čistilne naprave za območje Mozirja, Nazar-ja in Rečice ter čistilne naprave za Gornji grad, Ljubno in Luce ter za inicialne gospodarske programe v manj razvitih krajevnih skupnostih Solčava, Luče in Nova Štifta. Posebej je poudarjeno, da so ta sredstva namenjena izključno za osnovni gospodarski razvoj teh krajevnih skupnosti. Preostala sredstva bi krajevne skupnosti porabile za vlaganja v izgradnjo prepotrebnih infrastrukturnih objektov, po posameznih krajevnih skupnostih pa bi jih delih po številu prebivalcev. Temelj vsega tega je smotrnost vlaganj glede na obstoječe potrebe. Sestavljalci programa so prepričani, da bodo občani razumeli, da gre za zagotavljanje skupnega in vse hitrejšega razvoja, ki je porok, da bo mozirska' občina v svojem razvoju sledila bolj razvitim slovenskim področjem.
Na vseh teh predpostavkah temelji načrtovanje potrebnih sredstev. Po proučitvi nekoliko možnosti so se odločili, da upoštevajo sedanje obremenitve. Tako bi tudi v bodoče prebivalci prispevali 1,8 odstotka od netto osebnega dohodka in upokojenci 1,5, obrtniki 3 odstotke od dohodka, ki je osnova SIS in kmetje 2,5 odstotka od katastrskega dohodka. Skupno bi tako zbrali 7.336.000 dinarjev.
Od virov se bo torej menjal samo prispevek kmetov. Doslej so ti prispevali 3 odstotke od katastrskega dohodka. Ob menjavi tega dohodka, ki se je menjal samo za kmetijstvo, ne pa tudi za gozdarstvo, je bila sprememba prispevne stopnje za kmete nujna. Dejstvo je tudi, da se katastrski dohodek v preteklih petih letih ni menjal, zato so pri izračunu nove prispevne stopnje morali upoštevati še faktor inflacije. Ta izračun je pokazal, da ostaja razmerje med delavcem in
zato je stopnja
i""11............................................................m.....iiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiE
Raznovrstna taborniška dejavnost I
Z ugodnejšimi pogoji za naj-raznovrstnejše aktivnosti v naravi kot jih nudi pestro in razgibano področje Gornje Savinjske doline, se najbrž lahko pohvalijo le še malokje. Narava tod z vsemi skrivnostnimi možnostmi kar kliče po tem, da jo spoznavamo in se učimo iz nje kot iz odprte a nikoli prebrane knjige. In ker zlasti za tabornike radi rečemo, da so takorekoč doma v prirodi, nas je zanimalo, kako jt s to zanimivo in koristno dejavnostjo na območju občine
IVO NOVAK, načelnik taborniškega odreda Savinjski partizani"
Mozirje. Poiskali smo Iva Novaka, načelnika taborniškega odreda »Savinjski partizani" iz Mozirja, ki nam je o njihovem delu takole pripovedoval:
„Naš taborniški odred Savinjski partizani, ki ima svoj delokrog na področju mozirske občine, sestavljajo štiri čete in klub starejših tabornikov. Te čete delujejo na osnovnih šolah v Mozirju, Gornjem gradu, Ijubnem in v Lučah. V temeljni organizacij Mali gospodinjski aparati tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Nazarjih pa že nekaj časa obstoja klub starejših tabornikov.. Tako v našem odredu aktivno dela preko 200 tabornikov in vsi imajo uniforme."
Gornje saivinjski taborniki posvečajo v svojem delu veliko pozornosti obujanju in ohranjevanju traidicij narodnoosvo-
bodilnega boja. V sodelovanju z Zvezo združenj borcev prirejajo vsako leto različne pohode, obiskujejo spominska obeležja in e znane kraje iz NOB. Pri pripravi ~ takih in podobnih akcij navezu- = jejo stike tudi z drugimi organi- = zacijami in društvi. To pa seveda B še ni vse. V njihovem delovnem e programu so zajete vse dejavnosti, ki so značilne za tabor- E niško organizacijo in mednje = sodijo tudi taborjenja. Preko sto i članov odreda »Savinjski partizani" je v zadnjih dveh letih = taborilo v Kaštel Kambelovcu = pri Splitu.
O delu, ki ga bodo letos skušali opraviti pa nam je Ivo S Novak povedal: ,,Za letošnje leto smo si zastavili zelo pester e program dela. Trenutno se že = pripravljamo na občinski tabor- = niški mnogoboj, 27. marca pa S bomo sodelovali na medobčin- =: skem prvenstvu v orientaciji ki = sodi v sklop prireditev ob otvo- = ritvi Savinjskega gaja v Mozirju. V spomladanskih mesecih, E predvsem v maju, bomo pripra- = vili številne pohode in tekmovanja in se med ostalimi udeležili tudi množične manifestacije Ob žici okupirane Ljubljane. Redno = sodelujemo na področnih tekmovanjih v mnogoboju in = zato ne bomo manjkali niti e letos. Eden največjih načrtov, ki i smo si jih postavili pa je poto- = valni tabor po Dolenjski, katere- s ga namen je obisk najbolj znanih E krajev in spomenikov iz druge = svetovne vojne. Startali bomo v S Velikih Laščah in nato odšli E preko Ribnice, Travne gore, -Baze 20, ter Kočevja do Dolenj- S skih Toplic, kjer bomo zaključili 1 našo pot Vse to bo trajalo pri- § bližno sedem dni in med tem se : bomo vsak večer srečevali s r tamkajšnjimi prebivalci, borci in §1 mladino. Kot torej vidite, nas = čaka kar precej dela. Še več in E bolj kvalitetno pa bomo delali, 5 ko se bomo ttdneje povezovali z = družbenopolitičnimi organi- § zacijami in nekaterimi društvi v = dolini. Tu mislim predvsem na H Zvezo socialistične mladine, 1 SZDL, Zvezo združenj borcev in E nenazadnje na krajevne skup- E nosti, v katerih delamo. Tudi f. temu bomo pri našem delu g morali posvetiti več truda in E prizadevanj."
J. KRAJNC §
kmetom nespremenjeno izračunana prispevna povsem sprejemljiva.
Tudi razdelilnik sredstev je opredeljen. Za usmerjeno izobraževanje, za vrtec in posebno šolo v Mozirju, za dom upokojencev in varovancev v Grmovju in za pionirsko letovišče v Izoli so skupno namenili 22.000.000 dinarjev, od tega dosegajo krediti republiške izobraževalne skupnosti in zveze otroškega varstva 7.000.000 dinarjev.
Za soudeležbo pri izgradnji kolek-torja za Rečico, Nazarje in Mozirje so iz referendumskih sredstev namenili 4.000.000 dinarjev, manjkajoči del pa bodo zagotovili iz drugih virov. Pri izgradnji čistilne naprave za Luče, Gornji grad in Ljubno bodo referendumska sredstva udeležena z 1.000.000 dinarji.
Manj razvite krajevne_ skupnosti Solčava, Luče in Nova Štifta bodo
prejele za svoje inicialne naprave 1.500.000 dinarjev. Namenili jih bodo za prostorski načrt in urbanistično dokumentacijo, za izdelavo razvojnih programov in za pripravo prostora, v kolikor je ta predpogoj za njihov gospodarski in socialni razvoj . . .
Za potrebe krajevnih skupnosti bi ostalo 16.180.000 dinarjev. Vsaka krajevna skupnost je že pripravila natančne programe, ki jih s temi sredstvi želi uresničiti.
Sredstva bi dotekala na zbirni račun in bi jih mesečno delili po naslednjem ključu: za vzgojno izobraževalne zavode 41, za čistilne naprave 11, za inicialne programe 4 in za programe krajevnih skupnosti 44 odstotkov. S tem bodo viri sredstev rasli vzporedno z inflacijo, kar bo omogočalo izvajanje referendumskega programa.
Ob zaključku razstave ročnih del
3. razstava ročnih del v Velenju je privabila veliko obiskovalcev. Ocene so bile različne. Različni so tudi obiskovalci. Nekateri se za sodobne, dekorativne izdelke bolj navdušujejo, drugi cenijo stare tehnike, ki so se uveljavile doma in po svetu in dosegajo visoko raven. V sodobno opremljeno stanovanje bomo uskladili tudi okrasne predmete, med njimi tudi ročna dela, ki se skladajo z notranjostjo prostora. Med stilno pohištvo ne bomo vsiljevali sodobnih tapiserij.
Razstavljenih je bilo precej lepih in kvalitetno izdelanih goblenov. Mlajšim niso po volji. Pomislimo pa da je vsako ročno delo sad truda in znanja. Izdelovalcu prinaša zadovoljstvo in veselje do nadaljnjega dela. Izpolnil je prosti čas na koristen način. Tak človek ne bo kupoval podob na sejmu, da bi si uredil dom. Nasprotno, njegov estetski čut bo rasel in tako se bo zanimal za pravo stanovanjsko kulturo. Uporabljam moški spol, ker goblenov ne izdelujejo samo ženske. Pri vezeninah opažamo neskladje v motivih, tehnikah in barvah. Vplivi prihajajo od vsepovsod, žal pa se prav tu pokaže, da tej zvrsti nismo posvetili v šolah prave, ali nobene vzgoje. Lepi so bili kvačkani in pleteni izdelki, ki kažejo na kvaliteto in tradicijo, saj sta prav ti dve tehniki
pri nas najbolj razširjeni. Prisrčni so bili trimček in možički iz volne, kar je primerno za poživitev predsob in otroških sob v modernih stanovanjih.
Mlajši se navdušujejo za tapiserije, ki dosegajo v novejšem času že dragocene dekoracije. So bogate v motiviki in pestre v barvah in primerne za sodobna stanovanja.
Vsem, ki so svoja dela prispevali, moramo dati priznanje iz dveh razlogov. Poleg vseh svojih dolžnosti najdejo smisel in voljo do ustvarjanja in plemenitijo s tem svoj prosti čas. S svojo odločitvijo, da svoja dela prispevajo za razstavo pa so se vključili v skupnost krajanov, ki dajejo svoj prispevek k razvoju in ugledu kraja, oziroma občine. Razstava je lahko kamenček v mozaiku prizadevanj in uspehov za toplejše odnose med ljudmi.
Žal pa je tudi nekaj ljudi, ki se v to prizadevanje nočejo vključiti in svoja dela želijo gledati le sami. Želimo, da bo ob letu 4. razstava ročnih del še bogatejša. Med drugim želimo, da bodo razstavljene tudi pletenine, saj v zadnjih letih predstavljajo visoko raven.
Kulturni center, ki je našel smisel za razstavljanje ročnih del, je prispeval k iskanju novih poti v izpolnitvi
-----•'-ga časa in estetskega razvoja.
želim veliko uspeha.
ZDENKA SLOMŠEK
prostega č: Vsem pa že
f
*
t *
i
I *
!
I *
l \
\ \
Ob dnevu invalidov
####//############//###//###//####///##/i
I ! I
Vsako leto praznujejo invalidi svoj praznik - DAN INVALIDOV. Pobudo zanj je dala njihova mednarodna organizacija FIMITIC, sprejeli pa so jo invalidi vseh naprednih držav. Neposredni povod za to je bila velika nesreča belgijskih rudarjev v rudniku Marcenelli To praznovanje pa ni le spomin in opomin na tragične dogodke. Z njim opozarjamo zlasti na katastrofalne posledice, ki jih lahko povzroči neodgovorno ravnanje posameznika ah pomanjkljiva preventivna dejavnost v vseh oblikah življenja in dela. Hkrati simbolizira solidarnost, humanost ter medsebojno pomoč občanov in delavcev ob nesrečah - torej tiste prvine humanizma, ki zlasti ob trdem in nevarnem delu v rudniku, železarnah in drugod dosegajo najvišjo stopnjo družbene zavesti. Skrb za osebno varnost, varnost sodelavcev, za zdravo in urejeno okolje ter za pravočasno in učinkovito pomoč pa se mora odraziti tudi v življenju in delu slehernega občana in v celotni družbeni skupnosti.
S praznovanjem dneva invalidov v Sloveniji in Jugoslaviji želimo dati tudi najširšo podporo utijevanju in razvijanju tistih načel socialističnega humanizma, ki so se pod Titovim vodstvom kalila v neštetih borbah za ranjence med narodnoosvobodilno borbo; od razvoja partizanske sanitete do nadčloveških naporov, ki so vtkani v epohalno zmago bitke za ranjence na Neretvi
V najtežjih dneh revolucije in v povojni graditvi so se kovale in dograjevale tudi humane prvine delovnih ljudi in občanov, ki so v današnji samoupravni socialistični družbi nenadomestljiv dejavnik pri uveljavljanju ustavnih načel solidarnosti in posebnega družbenega varstva invalidov. Bodisi, da gre za hitro in učinkovito pomoč ob nesrečah, za reševanje osebnih težav posameznika ali za ureditev celotnega sistema preventive, varstva in usposabljanja številnih občanov, ki zaradi svoje prizadetosti potrebujejo pri vključevanju v normalno delovno in življenjsko okolje pomoč širše družbene skupnosti.
Po predlogu naj bi letošnje praznovanje potekalo pod geslom: „INVALID - DELAVEC - SAMOUPRA-VLJALEC". To geslo je logično nadaljevanje gesel preteklih let, hkrati pa simbolizira današnje
prizadevanje širše družbene skupnosti za uveljavljanje takšnih medsebojnih odnosov, ki bi omogočali tudi težje prizadetim občanom vključevanje v delo,	družbenopolitično
življenje ter samoupravljanje. Ni slučaj, da so vsa gesla praznovanja upirjena v prizadevanje za spreminjanje okolja in uveljavljanje invalidnih oseb, saj je ravno to okolje za prizadetega posameznika polno ovir, tako glede njegove potrebe po gibljivosti, kot tudi glede potrebe po svobodnem izboru življenjskih in delovnih aktivnosti
Pri nas to praznovanje ne poteka več v krogu samih invalidov in njihovih organizacij, temveč se vanj vključujejo tudi temeljne oiganizacije združenega dela, mestne in medobčinske konference SZDL, mladina, samoupravne interesne skupnosti in drugi družbeno organizirani dejavniki. Žal, je to sodelovanje nekaterih pomembnih dejavnikov omejeno v pretežni meri le na pokroviteljstva nad akademijami, razstavami in podobno, manj pa na vsebino in akcijsko področje oziroma prizadevanja, da bi problematika invalidov tudi v praksi postala sestavni del prizadevanj vseh družbeno organiziranih subjektov. Kajti preventiva, varstvo in rehabilitacija ne zajemajo samo socialno humanitarne elemente, ki bi zadevali le invalide in njihove družine oziroma invalidske organizacije. Zaradi velikih materialnih in gospodarskih izgub, ki jih povzročajo nesreče pri delu, nesreče v cestnem prometu in druga žarišča inva-lidizacije, se ta problematika uvršča med pomembne ekonomske probleme celotne samoupravne socialistične družbe.
Torej je o odpravljanju ovir, s katerimi se srečujejo prizadeti občani mogoče govonti le s stališča splošnih družbenih prizadevanj, kajti le s celovito družbeno akcijo bo možno postopoma spreminjati spoznanje in zavest ter odpravljati ovire, ki preprečuje prizadetim enake možnosti v vseh življenjskih aktivnostih.
Ko bodo tako to prvo pomladansko nedeljo tudi invalidi naše občine praznovali svoj dan, jim k prazniku čestitamo in želimo predvsem zdravja. Vsem pa, ki so kakorkoli podprli v preteklem obdobju humano delo .lašega društva, se iskreno zahvaljujemo!
E. CENTRIH
Tudi naši planinci na vrhu Stola!
V nedeljo, 19. marca, so v ranih jutranjih urah trije avtobusi odpeljali prek 100 planincev iz Velenja, Šoštanja in okolice proti zasneženi Gorenjski. Planinci so se udeležili XIII. zimskega spominskega pohoda na Stol, najvišji vrh v Karavankah.
Zimski spominski pohod na Stol pripravljata pod pokroviteljstvom dnevnika „DELO" in Ljubljanske banke - temeljne banke za Gorenjsko koordinacijski odbor planinskih društev jeseniške občine in občinski odbor ZZB NOV Jesenice. Pri izvedbi pohoda pomagajo tudi številni člani drugih gorenjskih planinskih društev pa gorski reševalci, obmejne enote JLA, lovci in drugi. To množično	manifestacijo
organizator prireja vsako leto v
drugi polovici februarja, in sicer v spomin na borbe jeseniške čete z Nemci 1942. leta na Stolu in na padlega borca Jožeta Kodra. Letošnji pohod, ki so ga zaradi obilice snega morali preložiti kar za cel mesec dni, pa je pomenil tudi začetek praznovanja 200-letnice prvega pristopa na Triglav.
V dneh od petka do nedelje so se iz Žirovnice vile proti Valvasoijevemu domu pod Stolom in pobočjem Karavank nepregledne kolone pohodni-kov. Kar okrog 5000 planincev se je udeležilo letošnjega pohoda, pa čeprav je bilo vreme posebno prva dva dneva izredno neugodno. Tudi v nedeljo, ko je meglo na čase pretrgalo sonce, je zaradi novo zapadlega snega in poledenelih strmin vzpon predstavljal za vsakega udele-
ženca še večjo preizkušnjo zmožnosti in moči kot prejšnja leta.
Ko smo se vztrajno vzpenjali proti vrhu Stola, nam resda ni šlo za življenja tako kot borcem jeseniške čete, ki so se v zimi 1942. leta umikali pred nemškim okupatoijem v goro, a najbrž j«: prav misel na to legendarno bitko marsikomu vlivala toliko volje, da je zdržal do konca. Kaj pomeni trdna volja, pa so nam potijevale tudi besede nekdanje borke jeseniške čete Ivanke KOŽAR, ki je na svečanosti pri Prešernovi koči na Stolu spregovorila o bojih pred 36 leti, pa nekatere misli predsednika Planinske zveze Slovenije dr. Miha POTOČNIKA med govorom na slavnosti ob Valvasoijevem domu.
Vsi iz naše skupine smo prispeli na cilj. Tudi v dolino smo se varno vrnili, čeprav je bil spust še napor-nejši od vzpona. Vsi smo izdržali preizkušnjo; tako najstarejši pohodnik med velenjskimi planinci - upokojenci rudar Jože KROFL, ki je sicer prišel zadnji na cilj, a omagal vseeno ni - kot najmlajša udeleženka izleta - učenka 2. razreda osnovne šole Biserka GRAČ-NER, ki je bila že nekajkrat na Stolu, a pozimi prvič na njegovem vrhu.
Velenjski planinci smo s svojo množično udeležbo na zimskem spominskem pohodu na Stol tako še enkrat dokazali svojo pripravljenost za nenehno obujanje tradicij NOV ter krepitev zavesti in telesnih sposobnosti za obrambo domovine, obenem pa smo se dostojno vključili v vseljudsko praznovanje visokega jubileja planinske tradicije na Slovenskem.
Besedilo STOJAN SAJE Posnetek MARJAN HRUSTELJ
Maturantski ples velenjskih gimnazijcev
Preteklo soboto so v prostorih vale na njihovem plesu in da ot
M!miiiniMHi!i]»iiiMU!Kiiniiitiiiiin!iiini!iitiiiiiniNiiiniiiiiiniHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Velenjski planinci pri Prešernovi koči na Stolu (najmlajša udeleženka izleta Biserka Gračner - prva z desne spodaj)
prostorih Družbene prehrane REK Velenje zaplesali še dijaki velenjske gimnazije. To je bilo tradicionalno srečanje med dijaki, starši in profesorji, preden zapustijo gimnazijske klopi Kakor vsa leta poprej, so si tudi letos med seboj pomagali maturanti gimnazije in rudarskega šolskega centra, da so dopolnili plesne pare. Ne drži torej vest, ki jo je objavil mariborski „Večer", da so dale velenjske gimnazijke fantom z rudarskega solskega centra ob njihovem maturantskem plesu in proslavljanju 20-obletnice šole košarico. Pač pa je res, da so dijakinje sodelo-
njihovem plesu in da ob otvoritvi plesa nihče tega ni omenil. Zaradi poudarka 20-letnice Rudarskega šolskega centra pa letos še ni bilo skupnega plesa vseh velenjskih srednješolcev.
V slovesnem vzdušju sta navzoče pozdravila predstavnik ustanovitelja šole in delegat sveta staršev. Oba sta mladim zaželela še veliko uspeha in da bi po končanem študiju poštah ustvarjalni člani naše samoupravne socialistične domovine.
Prihodnje leto pa se bo prav gotovo vsa mladina, ki bo končala šolanje na velenjskih srednjih šolah, skupaj zavrtela v Rdeči dvorani
St. 12 (422 )-24. marca 1978
• NOGOMET
TUDI NA DRUGEM GOSTOVANJU PORAZ
Nogometaši Rudarja tudi v drugem gostovanju v spomladanskem delu tekmovanja v II. zvezni nogometni ligi - zahod niso uspeli. Čeprav so bih zlasti v dragem polčasu veliko boljši nasprotnik jim vendarle ni uspelo dati izenačujočega zadetka ter se tako vrniti iz Varaždina s točko. Na drugi strani pa so igralci Varteksa dosegli edini zadetek srečanja iz povsem nenevarnega položaja in po krivdi gostujoče obrambe. Strelec je bil Kanešič.
Tako so bih nogometaši Rudaija po 20. kolu s sedemnajstimi točkami na sedemnajstem mestu, za njim pa le tri moštva—BSK, Jedinstvo Brčko in Varteks s petnajstimi točkami.
GOREN JSKA: ŠMARTNO 0:1(0:1)
Nogometaši selekcije iz Šmartnega ob Paki so na startu spomladanskega dela prvenstva v Slovenski nogometni ligi zabeležili prvi dve točki. V Kranju so premagali selekcijo Gorenjske z rezultatom 1:0. Čeprav so domačini prvi imeli lepo priložnost za zadetek, so igralci Šmartnega kmalu prevzeli igro v svoje roke in že v 8. minuti povedli. Zadetek je dosegel G. Omladič, ki se je najbolje znašel pred nasprotnikovimi vrati in zatresel njihovo mrežo. V prvem delu so igralci Šmartnega prikazali dobro igro in bili mnogo boljši nasprotnik, kljub temu pa jim vodstva ni uspelo povišati. V nadaljevanju so nekoliko popustih, toda selekcija Gorenjske vseeno ni imela dovolj moči, da bi resneje ogrozila minimalno vodstvo. Selekcija Šmartnega je v uvodnem delu drugega dela prvenstva kljub slabši igri v drugem polčasu pokazala, daje dobro pripravljena na zaključne prvenstvene borbe.
ŠMARTNO: I. Podgoršek, Nežmah, A Podgoršek, Klanfer, G. Omladič, Žalig, A Omladič (Ermenc), Železnik, Hren, Benetek (Kodre), Golob.
V naslednjem kolu bodo nogometaši Šmartnega igrali na domačem igrišču s selekcijo
Obale.
J. KRAJNC
Nogometaši selekcije Šmartnega pred enim od srečanj v pripravah na spomladanski del prvenstva. Stojijo (od leve proti desni) Pusov-nik, Železnik, A. Omladič, Klanfer, Podvratnik, Benetek in trener Bencik. Cepijo: G. Omladič, Kodre, Nežmah, Golob in Hren.
Vsaj uvrstitev v enotno ligo
Po zimskem premoru se bo jutri nadaljevalo tudi prvenstvo v slovenski rokometni lira za ženske in moške. Rokometaši Šoštanja, ki so po jesenskem delu tekmovanja v Slovenski rokometni ligi zahod na tretjem mestu, se bodo jutri na domačem igrišču srečali z moštvom Posavja.
V nadaljevanju prvenstva bodo Soštanjčani nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, saj sta odšla brata Jančič, s služenja vojaškega roka pa se je vrnil odlični srednji igralec Rudi Lesjak.
„Naš cilj je, da obdržimo sedanje tretje mesto, ker bo v prihodnji tekmovalni sezoni enotna liga, katero bo sestavljalo pet ekip iz zahodne in vzhodne slovenske rokometne lige," je dejal pred nadaljevanjem prvenstva trener rokometašev Šoštanja Štefan Kac. „Seveta to ne pomeni, da smo se odrekli boju za super ligo, v katero se lahko uvrstimo, če bomo na koncu prvenstva drugi. Prvo mesto pa mislim, da je že oddano Slovenjgradčanom."
S pripravami na spomladanski del tekmovanja so rokometaši Šoštanja začeli že 15. decembra. Treninge so imeli dvakrat na teden, in to v Rdeči dvorani v Velenju ter v telovadnici osnovne šole Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju. Februarja so se udeležili tudi zimskega rokometnega prvenstva v Celju, na katerem so sodelovali še rokometaši
Minerve iz Griž, Trim teama iz Celja, Štor, lradeč Laškega in mlada ekipa lcelja. Soštanjčani so izgubili le srečanje z mlado ekipo Celja, za katero pa je igralo nekaj igralcev, ki nastopajo že v prvem moštvu Celja, in osvojili prvo mesto.
Od 13. do 18. so bili na pripravah v Poreču, kjer so morali zaradi odhodov bratov Jančič nekoliko spremeniti način igre. „Mislim, da nam je to uspelo," je dejal Štefan Kac, „saj so bili igralci izredno prizadevni pa tudi nobenega nesoglasja ni bilo med nami. Med pripravami smo odigrali tri tekme. S članom druge zvezne rokometne lige Rudarjem iz Labina smo po dobri igri izgubili z rezultatom 30:26, nato v Umagu premagali člana enotne hrvaške lige Umag s 26:16, v tretjem srečanju pa jc naša mlada ekipa premagala mlado moštvo Jelovice s 24:16. Ob tem bi se rad zahvalil članom naše uprave s predsednikom Francem Plaskanom na čelu, ki so resnično storili vse, da so nam omogočili priprave.
Kot mnoga društva namreč tudi nas pestijo finančne težave. Mimogrede naj omenim, da še vedno nismo dobili vsega denarja za lansko leto."
Ob koncu je Štefan Kac še dejal, da zmaga proti moštvu Posavja iz
Brežic jutri ne bi smela biti vprašljiva, saj je ekipa dobro pripravljena.	s v.
•	KOŠARKA
JEZICA rELEKTRA 74:68 (38:32)
V	derbiju kola slovenske košarkaške lige je v Ljubljani ekipa Ježice z veliko težavo premagala gostujočo Elektro. Tekma je bila zelo borbena in atraktivna. Obe ekipi sta pokazali odlično obrambno igro, več sreče pa so imeli domačini. Ekipi Elektre se velik met ni posrečil, saj bi si z zmago že praktično zagotovili naslov republiškega prvaka. Do konca prvenstva je še 5 kol in prvak ne bo znan vse do zadnjega srečanja. Ekipa Elektre je igrala v standardni postavi. Koše pa so dosegli: Jerič 14, Udrih 15, Polovšak 8, Jošt 9, Hliš 4, Kahfedžič 4, Breznik 14. V soboto bo v Šoštanju spet derbi kola. Srečala se bosta domača Elektra in Triglav iz Kranja.
M. N.
•	ALPINIZEM
V	soboto so velenjski alpinisti plezali v Planjavi in Ojstrici. V Planjavi sta Mišo Culk (ŠAO) in Stojan Vernik (AO Tam Maribor) preplezala steno Planjave 1100 metrov. Plezala sta Elčevo smer. Smer, ki ima težavnostno stopnjo od IV do V, je bila pozimi tokrat prvič preplezana. To je nov velik dosežek v slovenskem alpinizmu.
Člani ŠAO - Volk, Grudnik, Lihteneger, Avberšek in Krašov-čeva so v Ojstrici plezali Nemško smer.
• STRELJANJE
Občinskega tekmovanja za Zlato puščico 1978 v streljanju s serijsko zračno puško se je udeležilo 16 tekmovalcev iz 6 sekcij družine Mrož. Za leto 1978 je osvojil prehodno Zlato puščico Franjo Zučko s 547 krogi Normo 540 krogov za udeležbo na republiškem tekmovanju, ki bo 25. marca v Postojni so še izpolnili Drago Šafa-rič 544, Milan Burger 541 in Dušan Perhač 540 krogov.
Ob praznovanju Svetovnega dneva invalidov so se strelci „fvalid" Velenje udeležili tekmovanja v Laškem. V ekipni razvrstitvi so zasedli 3. mesto, posamezno je zmagal Franjo Žučko s 174 krogi, 4. Rudi Zager 172, 5. Milan Burger 168 in 26. Valentin Jurovič 114 krogov.
Na tradicionalnem srečanju avstrijske Koroške in Slovenije v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, ki je bilo 18. marca v Slovenskih Konjicah, je slovenske barve zastopal tudi član strelske družine Mrož Hinko Bola. V streljanju s pištolo je osvojil drugo mesto.
F. Ž.
ŠALEŠKI DERBI ROKOMETAŠIC V ŠMARTNEM
V nedeljo se bodo za prvenstvene točke prvič v spomladanskem delu pomerile tudi rokometašice. Ekipe, ki nastopajo v republiških ligah so prvo in drugo kolo spomladanskega prvenstva odigrale že jeseni, kajti prvo in drugouvrščene bodo takoj po končanem prvenstvu nastopile v tako imenovani super ligi, ki nam bo prinesla novega prvaka. Zato bo v nedeljo na sporedu že tretje
kolo. Na igrišču osnovne šole v Šmartnem ob Paki bo ob 10. uri dopoldne Šaleški derbi, v katerem se bosta srečali ženski rokometni ekipi Šmartnega in Velenja, ki nastopata v vzhodni republiški ligi.
Pred srečanjem je trener rokometašic iz Šmartnega ob Paki Tone Križ povedal tole: „Čeprav smo se na prvenstvo intenzivno pripravljali le zadnji mesec, upam, da se bodo naše igralke v tem srečanju maksimalno potrudile, kajti Velenje je dobra ekipa in zato bo srečanje zelo težko. Seveda pa pričakujemo tudi pomoč domačih navijačev. Želim, da bi bila tekma kvalitetna, športna in fair, zmaga pa naj boljši nasprotnik."
PETER ČEH SKOČIL 107 METROV
Petru Čehu, članu velenjskega smučarsko skakalnega kluba je v ponedeljek, 20. marca uspel izreden podvig. Na treningu na 120 metisii si tkalnici v Planici je kot prvi Velenj-čan v 23. letnem obstoju smučarsko skakalnega kluba, poletel več kot 100 metrov. Skočil je kar 107 metrov in tako postavil nov izreden klubski rekord in pa seveda tudi osebni rekord.
Peter je že v nedeljo na pla-niški skakalnici skakal kot pred tekmovalec in dvakrat skočil 92 metrov. V ponedeljek pa se mu je posrečil skok 107 metrov. Novico nam je sporočil predsednik velenjskega skakalnega kluba Lojze Jevšenak, ki je v našo redakcijo prinesel tudi fotokopijo potrdila, v katerem je navedeno, da je velenjski skakalec na ponedeljkovi trening tekmi opravil dva skoka. Najprej je skočil s tretjega zaleta in pristal pri 107 metrih, v drugem skoku pa je z drugega zaleta poletel na 104 metre. Potrdilo sta podpisala naš pred leti odlični skakalec in sedaj trener Bogdana Norčiča Ludvik Zaje in merilec dolžin.
Uspeh Petra Čeha je nedvomno velik, če upoštevamo, da še zdaleč nima na voljo niti približno takšnih materialnih pogojev za treninge kot drugi. Zato lahko upravičeno zapišemo, da sta bili odločilni železna volja in vztrajnost, pa tudi njegov osebni pogum. Zaslužna za rekord pa sta tudi trener Marjan Koprivšek (SSK Ilirija Lju-
bljana) in Ludvik Zaje, ki sti mu veliko pomagala z njunimi nasveti.
Ta rekordni skok Petra Čeha, orodjarja iz TGO Gorenje, pa ji ponoven dokaz, da so tudi i naši občini nadarjeni skakaki, ki so sposobni prodreti tudi i vrsto najboljših slovenskih sk» kalcev, za to pa jim je trebi nuditi vso potrebno podpora
Ustanovili zvezo telesnokulturniM organizacij
V Velenju je bila v ponedeljek ustanovna skupščina Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje. Za predsednika nove Zveze so izvolili Jožeta Melanška, drugi člani predsedstva pa so še: Vera Zupančič (podpredsednica), Alojz Bole, Hinko Bola, Tea Podgoršek, Slavko Hudarin, Janko Goričnik, Jože Prislan, in Milena Oto-Čerče. V zvezi pa bodo delovali še razni odbori, kot odbor za šolski šport, za športno rekreacijo, za tekmovalni šport.
S podpisom samoupravnega sporazuma so se osnovne teles-nokulturne organizacije med drugim obvezale, da bodo sodelovale pri oblikovanju in uresničevanju delovnega načrta in razvoja telesnokulturnih organizacij v občini, zagotavljale, da bo samoupravni interesni skupnosti občine Velenje predložen takšen delovni program, ki bo zadovoljeval potrebe delovnih ljudi in občanov, združenih v osnovnih telesnokulturnih organizacijah in ki bo usklajen s samoupravno dogovorjeno politiko v občini. Nadalje, da bodo usmerjali in usklajevali delo včlanjenih osnovnih telesnokulturnih organizacij, spodbujali, pospeševali in krepili samoupravne odnose osnovnih telesnokulturnih organizacij ter medsebojno družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje med osnovnimi
telesnokulturnimi organizacijami v občini in s samoupravno interesno telesnokulturno skupnostjo.
Da pa bodo vse to lahko uresničili, si bodo prizadevali za pospeševanje množičnosti v telesni kulturi ter s tem krepili zdravje delovnih ljudi in občanov, večali njihovo delovno in obrambno sposobnost ter jih navajali na smotrno ter aktivno uporabo prostega časa, ustvarjali pogoje in možnosti za dogovorjen napredek vrhunskegi športa, se borili proti vsen pojavom v telesni kulturi, ki onemogočajo in zavirajo razvoj telesne kulture v skladu s sprejetimi programi in družbenimi normami. Poleg tega bodo razvijali tudi sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skup nostmi ter družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami in zlasti v delegacijah v tozdih in krajevnih skupnostih uveljavljal splošna načela in dogovore o uresničevanju programov ni področju telesne kulture.
Na ustanovni skupščini so delegati sprejeli tudi sklep o ustanovitvi delovne skupnosti skupnih služb zveze, za vršilca dolžnosti pa imenovali Mira Travnerja. Skupaj s sprejetim statutom pa so delegati sprejeli še sklep, da morajo včlanjene telesnokulturne organizacije uskladiti svoje statute s statu tom zveze do 31. julija letos.
Vo
Rokometaši Šoštanja: Stvarnik, Jančič, Jambrovič, Gostenčnik, Skok, Skornšek (v prvi vrsti od leve proti desni), Javornik, Kac (trener), Blagotinšek, J. Vajdl, Melašek, I. Vajdl in Komapan (kapetan moštva). Za prvo moštvo pa bodo igrali še Lesjak, Špegel, Mravijak in Plečko.
o
:
:
w
S
:
i :
: :
t s : :
rek velenje
HHH efe šoštanj
proizvodnja gradbenega materiala
Želite graditi hitreje, ceneje in kakovostno?
Gradbeni material EFE ustreza vašim željam!
Za vaše potrebe smo pripravili:
•	NOVO MALTO EFELIT
za strojno ometavanje vseh vrst zidov
•	ZIDAKE EFE
-	modularni blok M 1, M 100, M 150 in M 200
-	blok za predelne stene M 2, M 100, M 150 in M 200
•	MALTE EFE
-	M 100, M 150 in M 200
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje,
DO E/ektrofi/trski elementi ERE Šoštanj,
te/, št. (063) 851 100
ali let na kc
Sf
vo Vi 63
RI
19
jan
vas
obveščevalec
koledar
'etek, 24. marec - Jelka Sobota, 25. marec — Minka Nedelja, 26. marec — Maksim Ponedeljek, 27. marec -fcupert
rorek, 28. marec — Janez Sreda, 29. marec - Ciril četrtek, 30. marec — Branko
dežurstva
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
24. 3. 1978 od 7. do 19. ure dr. Franc Kotnik
24.	3. 1978 od 19. dr. Nada Hribar
25.	3. 1978 do 7. ure dr. Nada Hribar
25. 3. 1978 od 7. dr. Pavel Grošelj
27. 3. 1978 do 7. ure dr. Pavel Grošelj
27. 3. 1978 od 7. do 19. ure dr. Oavid Logar
27.	3. 1978 od 19. dr. Janez Poles
28.	3. 1978 do 7. ure dr. Janez >oles
ZOBNA AMBULANTA VELENJE:
25. 3. in 26. 3. 1978 dežurna [vana Jevšek, Velenje, Kidričeva 17
15. 3. 1978 od 13. ure dežurna loma
!6. 3. 1978 od 8. do 13. ure ležurna v zdravstvenem domu !6. 3. 1978 od 13. ure dežurna loma
pO ŠT
NRAVSTVENI DOM AN J:
>d 24. 3. do 27. 3. 1978 dr. iogdan Menih
Id 27. 3. do 3. 4. 1978 dr. ovan Stupar
TTERINARSKA POSTAJA:
id 24. 3. do 31. 3. 1978 dipl. sterinar Franci Blatnik, elenje, Stanetova 48,
prireditve
revi ob 19. uri bo v knjižnici ulturnega centra Velenje stkov kulturni večer na kate-m bodoodprli pregledno raz-avo olj in grafik akademskega ikaija MIHE MALEŠA iz jubljane.
vodno besedo bo imel dr. irko Juteršek. V kulturnem »redu bo sodeloval Moški svski zbor KAJUH in ne ileški oktet kot je bilo prvot-) napovedano. Pokrovitelj DZD GORENJE.
mali oglasi
kino
25.	3. — sobota ob 17.30 in 19.30 NORO AMERIŠKO DEKLE — francoski film barvni. Režija: David Newman. Igrajo: Patricia Darbanville, Daniel Cauchy
26.	3. — nedelja ob 17.30 in 19.30 NORO AMERIŠKO DEKLE - francoski film
27.	3. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 KRALJ PETROLEJA — nemško-jugoslovanski vestem. Režija: Harald Philip. Igrajo: Steward Granger, Peter Britz
28.	3. - torek ob 17.30 in 19.30 PROFESOR NUDIST -italijanska komedija. Režija: Fravio Mogherini. Igrajo: Renato Pozzetto, Mahali Noel
29.	3. - sreda ob 17.30 in 19.30 PROFESOR NUDIST -italijanska komedija
30.	3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 JEZDEC NA STRANPOTI — ameriški vestem. Režija: Lesse Hibbs. Igrajo: Audie Murphy, Gia Scala
KINO ŠOŠTANJ
25.	3. - sobota ob 19.30 VERDNELLA - italijanski film Režija: Anthony Whiles. Igrajo: Sonja Jeanine, Jose Quaglio
26.	3. - nedelja ob 17.30 in 19.30 KRALJ PETROLEJA -nemško-jugoslovanski film Režija: Harald Philip. Igrajo: Renato Pozzetto, Mahali Noel
27.	3. - ponedeljek ob 19.30 NORO AMERIŠKO DEKLE -francoski barvni. Režija: David Newman. Igrajo: Patricia Darbanville, Daniel Cauchy
29.	3. - sreda ob 19.30 JEZDEC NA STRANPOTI -ameriški vestem. Režija: Lesse Hibbs. Igrajo: Audie Murphy, Gia Scola
30.	3. četrtek ob 19.30 PROFESOR NUDIST - italijanska komedija
KINO DOM KULTURE
27. 3. -
ob 20.
un
V najem vzamem garsonjero enosobno stanovanje. Eno-no predplačilo. Ponudbe na slov Blaž Kolman, Kersni-iva 52, Celje.
Prodam osebni avto znamke aček 6 CV letnik 1975, pre-ženih 40 tisoč kilometrov, ilerija KAČ, Polzela 149, 313 Polzela.
VELENJE:
POROKE: Jožef Apat, rojen 1952, šofer iz Velenja in Vlasta Kos, rojena 1956, medicinska sestra iz Slovenj Gradca; Jusuf Džambič, rojen 1953, rudar iz Velenja in Fata Dautovič, delavka iz Velenja; Janez Jagrič, rojen 1942, mesar iz Kozjega in Zdenka Jurak, rojena 1957,
gradbeni tehnik iz Velenja; Branko Sešel, rojen 1954, rudar iz Velenja in Jožica Oderlap, rojena 1957, sestavljalka iz Velenja; Martin Tomše, rojen 1954, šofer iz Pesja in Milena Cevzar, rojena 1958, medicinska sestra iz Velenja; Sveti-slav Stankovič, rojen 1953, zidar iz Zalužan in Jožica Knez, rojena 1958, ekonomski tehnik iz Pesja; Joško Ucovnik, rojen 1953, delavec iz Velenja in Marija Pepelnik, rojena 1957, sestavljalka iz Velenja. SMRTI: Jože Peterlin, inv. upokojenec iz Kidričeve 8, star 48 let.
- ponedeljek FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE KITAJSKA ČETRT — ameriški. Režija: Roman Polanski. Igrajo: Jack Nichol-son, Faye Dunaway
KINO TOPOLŠČICA
25. 3. — sobota ob 16. uri KRALJ PETROLEJA nemško-jugoslovanski vestem. Režija: Harald Philip. Igrajo: Renato Pozzetto, Mahali Noel
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE Kadrovsko-socialni sektor
Komisija za delovna razmerja delavcev pri TOZD KIG in DSSS DO Plastika
OBJ A VLJA dela in naloge:
I.	SERVISER PA KI R NI H AVTOMATOV
Pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba elektro smeri
—	3 leta delovnih izkušenj v stroki
—	odslužen vojaški rok
—	šoferski izpit B kategorije DELO NA TERENU
II.Za	delo v konstrukciji vabi k sodelovanju
—	VEČ STROJNIH TEHNIKOV z dvoletno prakso v stroki
—	VEC STROJNIH ING. z enoletno prakso v stroki
Rok prijave 10 dni od dneva objave.
Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6.
Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri 15 dni po preteku razpisanega roka.
Srečno!
♦
i*
!DNI KINOt VELENJE
24. 3. - pietek ob 17.30 in .30 VERDU NELLA - itali-ski film
UKV, frekvenca 88,9 MHz -oddajnik Velenje in 97,2 MHz - pretvornik Plešivec
PETEK
15,30 Začetek oddaje 15,35 Pregled sporeda 15,45 Poročila, obvestila 16,00 Osrednja informativna oddaja
16,20 Ekonomsko propagandni spored
16,40 Komentirana oddaja 17,00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo 17,50 Poročila, obvestila 18,00 Zaključek oddaje
NEDELJA
I.	del oddaje
II,30	Začetek oddaje 11,35 Pregled sporeda
11,40 Poročila, obvestila 11,50 Osrednja informativna oddaja
12. lO Ekonomsko propagandni spored
12,20 Včeraj, danes, jutri 12,30 Odpoved oddaje
II. del oddaje
14,45 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo (v marcu izjemoma ob 14,00), vmes Poročila, obvestila, šport 17,00 Zaključek oddaje P. s.
Prek pretvornika Plešivec, UKV - 97,2 MHz, lahko poslušate tudi program Radia Slovenj Gradec, in sicer ob nedeljah od 10.00 do 11,30 in od 12,30 do 14,45 (marca izjemoma do 14,00), ob torkih in četrtkih od 15,30 in ob sobotah od 8,00 naprej.
Socialistična republika Slovenija REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE UPRAVA JAVNE VARNOSTI V CELJU
OBJ A VLJA
naslednja prosta dela in opravila:
1.	VEC KRIMINALISTOV
2.	ŠEF ODSEKA ZA ZVEZE
3.	SERVISNI TEHNIK ZVEZ
4.	RAČUNOVODSKI DELAVEC - BLAGAJNI K
POGOJI:
Pod 1. višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri. Pod 2. višja izobrazba elektrotehniške smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
Pod 3. 4-letna srednja šola elektrotehniške smeri in 1 lete
delovnih izkušenj. Pod 4. ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj.
Za vsa delovna mesta se zahteva moralno politična neoporečnost.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na Upravo javne varnosti v Celju, Gregorčičeva ulica 5.
ZAHVALA
ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JOŽETA PETERLINA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se kolektivu postaje milice, gasilskemu društvu, društvu upokojencev ter vsem znancem, prijateljem in sosedom, posebej sosedu Ivanu Jakopu. Hvala govornikom, častni straži in župnišču Šmartno.
Žalujoči: žena Pepca, hčerke Marinka z družino, Martina in Jožica, ter ostalo sorodstvo.
OBVESTILO
Temeljna .organizacija slušno prizadetih za občine Velenje in Mozirje obvešča svoje člane, da so posvetovalne ure vsak prvi četrtek v mesecu od 16._— 17. ure v prostorih družbenih organizacij (bivše občine) v Šoštanju. Vse člane-športnike pa obveščamo da je redni trening za strelsko ekipo vsak četrtek od 16. — 17. ure na strelišču v Velenju (bivši mladinski klub) na Tomšičevi cesti, za kegljače pa vsak ponedeljek od 15. — 16. v samopostrežni restavraciji REK Velenje.
Pričetek od 1. aprila naprej.
Izvršni odbor Komunalne skupnosti občine Velenje
objavlja
na podlagi sklepa o ustanovitvi strokovne službe komunalne skupnosti Velenje
naslednje proste naloge in opravila:
1.	Strokovnega tajnika komunalne skupnosti
Pogoj: srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj, moralno-politična neopo-rečenost
2.	Vodja tehnično-investicijske službe
Pogoj: visoka strokovna izobrazba gradbene smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj, moralno-politična neoporečenost, opravljen strokovni izpit
3.	Referenta za investicije: vodovod in kanalizacija
Pogoj: visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit ali višja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj, opravljen strekovni izpit.
4.	Referenta za investicije: toplovod
Pogoj: višja strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
5.	Referenta za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne in individualne rabe
Pogoj: višja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit.
6. Vodja samoupravne-pravne službe
Pogoj: visoka izobrazba pravne smeri, najmanj 2 delovnih izkušenj, moralno-politična neoporečnost.
leti
7.	Vodja finančno-knjigovodske službe
Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, moralno-politična neoporečnost ali višja izobrazba ekonomske smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, moralno politična neoporečnost.
8.	Finančni knjigovodja komunalne skupnosti
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
9.	Knjigovodja komunalne skupnosti
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
10.	Knjigovodja delovne skupnosti
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
11.	Analitika
Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj ali višja strokovna izobrazba in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
12.	Tajnica - daktilograf
Pogoj: 4-letna upravno-administrativna šola oziroma srednja ekonomska šola in najmanj 5 let delovnih izkušenj
13.	Administratorke
Pogoj: 4-letna upravno-administrativna šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj ali 2-letna administrativna šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je poslati v 10 dneh na izvršni odbor Komunalne skupnosti Velenje, Tomšičeva 16.
12 (422) - 24. marca 1978
NAS CAS
Obisk v nastarejši kovačnici Šaleške doline
Trgovska in proizvodna organizacija združenega dela Era Velenje je pričela z gradnjo nove trgovine v Pesju. Trgovina, ki bo ob glavni cesti Šoštanj — Velenje bo prispevala k boljši preskrbi tega kraja, z njeno dograditvijo pa bo izpolnjena tudi dolgoletna želja krajanov Pesja. Zemeljska dela so v polnem teku.
Srečanje z mojstrom Ivanom Šolnom
Pred starodavno šoštanjsko graščino je Šolnova domačija, poleg nje pa skoraj stoletje in pol stara kovacnica, v kateri od jutra do večera in včasih še pozno v noč, pač odvisno od obilice dela, poje zveneča pesem kladiva mojstra Ivana.
Prišlo mi je na uho, da je ta daleč naokoli znan kovač, pred kratkim praznoval 70-letni življenjski jubilej pa sem ga obiskal, da bi zvedel kaj več o njegovi življenjski poti. Sprejel me je prijazno, lahko bi rekel, da se je celo razveselil mojega obiska. Za hip je iz navade z dolgimi kleščami nekajkrat podrezal v ogenj, pognal kovaški meh, da so iskre zletele na vse strani oči pa so mu zasijale ob svetlečem plamenu ognja, ki je švignil skoraj do stropa. Ob ognju je bil zložen velik kup jeklenih konic, ki mu jih redno dovaža gradbeno podjetje VEGRAD iz Velenja, da jih ponovno izostri za nadaljnjo uporabo, poleg njih pa še številno drugo gradbeno orodje, ki se je pri delu polomilo ali obrabilo. Nad obokanim kovaškim mehom visi na obarvani deski napis, iz katerega je razvidno, da je bila kovačnica zgrajena 1835. leta in obnovljena v lanskem letu. Pri tem ne gre zgolj za ureditev in beljenje, pač pa bolj za nekaj sodobne mehanizacije, ki si jo je mojster nabavil in uredil, da mu gre težaško delo lažje in hitreje od rok.
V sproščenem razgovoru mi je hitel živahno odgovarjati, da sem komaj sproti beležil vtise in pomembnejše dogodke. V tej kovačnici, ki jo je zgradil že njegov ded, se je začel 1921. leta pri svojem očetu učiti kovaške obrti, nato pa je delal pri njem, dokler ni odšel v Dževdželijo k vojakom. Njegovo znanje kovaške in še posebej podkovaške obrti mu je prišlo še kako prav tudi pri yojakih, kjer so ga kmalu premestili v delavnico, da je skrbel za nove podkve oficirskih jahalnih konj. Da bi se v podkovanju še bolj izpopolnil, je po vojaščini odšel na prakso k nekemu podko-vaškemu mojstru v Maksimirsko ulico v Zagrebu. In ko se mu je zdelo, da stroko obvlada, se je odpravil še v Mežico na Koroško k znanemu orodnemu kovaču, da si pridobi ustrezno prakso tudi v izdelovanju raznega orodja, ki se je takrat vsaj na deželi izdelovalo večinoma v domačih kovaških delavnicah. Leta 1939 ga je starejši brat Franc povabil k sebi v Srbijo v rudnik Ravna Reka, kjer je ostal skskoraj 10 let ne da bi v tem času obiskal dom, pač zaradi oddaljenosti in vojne. Delal je kot jamski kovač tudi v okoliških rudnikih Sisavac, Stolice, Vodeščice in Krupanj, kjer ga je zatekla druga svetovna vojna.
Okupator tudi njemu ni pri-zanesel, saj so ga že nameravali ustreliti, ko ga je zadnji hip rešil prijatelj izseljenec iz domačega kraja. Nič lažje pa ni bilo tudi domačim v Šoštanju, saj so bili starši takoj izseljeni v taborišče v Nemčijo, sestra Fani in brat Slavko sta bila ustreljena kot talca, brata Karel in Milan pa sta padla kot borca v legendarnem Pohorskem, bataljonu. Pri hiši je ves čas živel tudi sorodnik invalid, znani revolucionar in publicist Rudi Koren — Renko, ki so ga Nemci prav-tako ustrelili, kar priča spominska plošča vzidana v domačo
hišo. Od skupno 13 otrok, kolikor jih je bilo v družini, živijo še 4 sestre in brat, ki živi ves čas v Beogradu, poleti pa prihaja na dopust in mu pomaga v kovačnici.
Ko mu je leta 1948 umrl oče, se je Ivan vrnil domov ter prevzel posestvo in kovačijo. Kmalu po povratku se je poročil, saj poleg ostarele tete ni bilo pri hiši nujno potrebne ženske roke. Ker je bil vseskozi zaposlen v državnih podjetjih, se je tudi doma zaposlil v tovarni usnja, kjer je delal še 10 let, da si je prislužil pokojnino. Po službi je doma popravljal razno kmečko orodje, okoval marsikateri voz, tu pa tam podkoval konja okoliškim kmetom, kar dela še danes, saj na hribovitih kmetijah še vedno niso povsod mehanizirani. Kot zanimivost je povedal, da je pred leti za slovenskega izseljenca domačina okoval mah ročni voziček, ki ga je naredil kolar-ski mojster Jevšenak, bogati Američan pa ga je v spomin na domači kraj in kmečko poreklo odpeljal v daljne Združene države. Verjetno je to bil enkratni spominek, saj še nikoli nisem slišal, da bi si kdo v Ameriko peljal kmečki voziček za spomin. Čeprav je v svoji, več kot polstoletni kovaški karieri doživel marsikaj zanimivega, se rad spominja dogodka v lanskem letu, ko je moral nujno „operirati" cirkuškega slona. Takrat je v Velenju gostoval cirkus, eden izmed slonov pa ni mogel več nastopati, ker se mu je na podplatu naredil vehk obtisek. Mojster Šoln še danes ne ve kdo se je spomnil nanj, saj ga je bilo kar malce strah, ko ga je obiskal sam cirkuški direktor in ga poprosil za nenavadno uslugo. Čeprav je slonova noga bila neprimerno večja od običajnih konjskih, mu je s pomočjo cirkuškega dreseija, z malce straha v kosteh, le uspelo odstraniti nevšečen obtisek, da je slon v zadovoljstvo cirkuškega direktoija lahko nemoteno nastopal naprej.
Še marsikaj bi lahko povedal mojster Ivan, saj je bil v mladih letih eden vodilnih pri šoštanjskem fantovskem društvu, ki so ob raznih priložnostih ušpičili marsikatero vragolijo. Kot kovač je bil zadolžen za streljanje z možnarji ob raznih praznikih ter svečanostih in v spomin na tiste čase ima še danes brazgotino na nogi, ko je pri nekem streljanju razneslo možnar. Skozi vse naporno življenje pa ga je kot zvesta sopotnica spremljala kitara
ter njegova iskriva pesniška in glasbena žilica, ki so mu v težkih trenutkih vlivali optimizem v boljše življenje. Napisal je veliko pesmi za razne priložnosti, ki jih tudi zapoje ob spremljavi kitare še najraje ob nedeljah popoldne v kakšni veseli druščini pri prijateljih na deželi, kamor se rad umakne iz mestnega trušča. Ko pa mu zmanjka pesmic, ob spremljavi kitare zaigra še na ustno harmoniko, katero si z nekakšno debelejšo žico pritrdi okrog vratu. Čeprav je moral nekoč delati tudi po 15 ur na dan, ponoči celo ob trskah in petrolejki, ker takrat pač še niso imeli elektrike, je vendarle vseskozi ohranil zanj tako značilen šegavi humor, predvsem pa živahnost in domiselnost. Vse to pa mu nenehno vliva voljo do življenja, saj ga skoraj nikoli nisem videl čemernega ali slabe volje, čeprav ga poznam že dolga leta. Srečen in zadovoljen je, da sije končno lahko nabavil nekaj električnih strojev, ki mu lajšajo sicer težaško kovaško delo. S ponosom je še povedal, da ima 3 odrasle hčerke, od katerih sta dve učiteljici in najmlajša trgovska poslovodkrnja.
Z oziroma na družinsko tradicijo, v kateri je bilo več kovačev, mu je ob takih mislih hudo, ker pravi da nima naslednika, ki bi nadaljeval družinsko kovaško obrt. Čeprav večkrat čitamo in slišimo, da kovaška obrt počasi izumira, mojster Ivan pravi, da tega ne bi mogel reči, saj ne more sprejeti vsega dela, s katerim ga oblegajo razne stranke, bodisi da gre za
fodjetja ali pa za okoliške kmete, icer pa pravi, da mu je v veliko uteho in veselje vnuk Iztok, ki večkrat kovaško črn kolovrati po kovačnici in okoli hiše, kadar pa se mu le preveč mota okrog nog, ga posadi na majhen stolček poleg kovaškega ognjišča, da skupaj opazujeta plamteče iskre, ki lete na vse strani. Še marsikaj zanimivega bi lahko povedal mojster Ivan, ki v prostem času rad prebira vsakovrstno literaturo, še zlasti pa tisto redko, ki opisuje kovaško življenje - tu misli predvsem na povest, ki jo je napisal pisatelj z bližnjih Mozir-skih planin Vladimir Levstik, njen naslov pa je Pravica kladiva. In ko sva že od trdnega kovaškega dela prešla na literaturo, ki mu je z ozirom na njegovo bistrost in nadarjenost dokaj blizu, ne morem mimo njegovih pesmic, v katerih se vsebinsko rad obrača svoji čustveni nagnjenosti do narave in svoje bližnje okolice. Za zaključek mojega obiska pri kovaču Ivanu Šolnu pa sem zapisal še kitico pesmi v kateri pravi:
Tudi ta 140 leta stara kovačnica
bo sčasoma izumrla,
nič več se ne bo čula
vesela pesem zvenečega jekla.
Nič več se ne bodo čuli ubrani
udarci,
udarec za udarcem: krivo ravnam, trdo mehčam in zlo pokončavam. To je vera kovača, ki dan za dnem kladivo obrača.
V. KO J C
Na trim vse manj hitim
Čudovito vreme, ki nas je razveselilo pred dnevi, je s počivajoče zemlje po dolinah odpravilo še zadnje krpe snega. Sonce nas je ogrevalo z močjo, ki se za ta čas zdi kar neverjetna in nas opozarjalo, da bomo prav kmalu lahko pozdravili težko pričakovano pomlad. Podobni toplotni preobrati nas kaj hitro pripravijo k pomladanskemu razpoloženju, čeprav nam koledar še vedno kaže, da je zima. Taki prijetni dnevi spravijo na plan mnoge tiste, ki so se dolge zimske mesece tiščali peči. Nabiranje teloha ter zvončkov, sprehodi v naravo in še marsikaj podobnega postane znova aktualno. Morda tudi rekreacija na prostem ali obisk najbližje TRIM steze. Pa smo pri jedru tega zapisa.
Stane Petek je reden obiskovalec TRIM steze v Velenju
Prav nedavno lepo vreme in vse pogostejše govorice o zapuščenosti velenjske TRIM poti, so nas vzpodbudile, da si jo ogledamo. Za tiste, ki ne vedo, kje bi jo našli, naj povemo, da ima svoje mesto na vzpetini za vilo Herberstein. Tudi slučajnemu obiskovalcu, ki ne pride sem z namenom, da bi se rekreiral, je že na prvi pogled jasno, da je teren za trim več kot odličen. Zato je resnično škoda, da je steza na njem dokaj neurejena, kot smo se lahko sami prepričali.
Podobnega mnenja je tudi Stane Petek iz Velenja, ki smo ga srečali tukaj, ko je v prekrasnem sončnem dopoldnevu preverjal svoje telesne zmogljivosti.
„Mene na tej stezi ni težko najti, ker sem reden gost. Le kadar je posebno grdo vreme, ali pa me zadrži kakšna obveznost, ne pridem sem, sicer pa izkoristim vsak prosti trenutek 7,a nabiranje kondicije. Kljub temu, da je steza povsem zapuščena, rad prihajam sem, še rajši pa sem hodil, ko je bila še urejena. Na začetku sem bil prijetno presenečen, ker je bilo vse v najlepšem redu. Sčasoma pa se je stanje začelo slabšati iz dneva v dan. Table, ki so usmerjale obiskovalce in označevale postaje, so izginile in le redke so še na svojih mestih. Prav tako ni sledu o nekaterih postajah. Nekdo je na primer odnesel deset lesenih drogov, ki jih je bilo treba dvigovati in si najbrž zakuril z njimi. Celo podstavki so odromali z njim. Razumljivo, da je zaradi tega tudi obiskovalcev mnogo manj. Na začetku sem jih še srečeval, danes pa le redko koga vidim. Po mojem mnenju nam je taka steza vsem zelo potrebna, zato se mi zdi, da bi jo nekdo vendarle moral redno vzdrževati in onemogočiti uničevanje tistim, ki to delajo. Teren je za tovrstno dejavnost izjemno prikladen in nepopravljiva škoda ni bila, če bi steza povsem propadla."
Kot na dlani se ponuja misel, da bo s prihodom pomladi vendarle več tudi obiskovalcev, ki pa bodo po prvem obhodu trima morda razočarani in bodo drugič krenili kam drugam. Ali kdo že razmišlja o obnovitvi obstoječih objektov?
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, p.a „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarji 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR" kot tednik pa izhaja „NAS ČAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, ■ Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).®
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovtij 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (a inozemstvo 300 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnegi sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februar? 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Vegrad Velenje je pričel prejšnji teden z montažo vrtca Konovo. Z deli bodo predvidoma končali v štirinajstih dneh, do jeseni pa bodo krajani uredili tudi spodnje prostore vrtca, kjer bo družbeno dejavnost in hišnika.
Vrtec bodo odprli jeseni, v njem pa prostora za petdeset otrok.
Trim stezi v Velenju in Šoštanju sta že nekaj časa v neprimernem stanju — Nekat obiskovalci radi uničujejo postavljene naprave — Kdo bo poskrbel za ureditev
Pozanimali smo se pri občinskem sindikalnem svetu, čigar komisija za šport in rekreacijo je dala pobudo za graditev TRIM steze v Velenju. Povedali so nam, da jim je znano, v kakšnem stanju je steza danes, da pa pravega vzdrževalca nI Ob dograditvi se niso dogovorili, kdo bo skrbel zanjo, zato so sedaj začeli razmišljati o tem, da bi nekdo prevzel skrb nad tem in drugimi podobnimi objekti v naši občini Morda bo to telesno kulturna skupnost, morda pa kdo drug. To bo, upajmo, kmalu znano. Da pa bi stvar vsaj nekoliko prestavili z mrtve točke, pripravljajo v prvih spomladanskih dneh očiščevalno akcijo na trim stezi in ponovno postavljanje napisov.
Nič bolj rožnat ni primer šoštanj-skega trima. Na stezi, la pelje skozi gozd za vilo Široko, je nekdo uničil table in postaje. Delavci telovadnega društva Partizan, ki so stezo postavili in jo tudi urejujejo, so namestili nove napise, ki pa spet nekomu niso bili všec in jih je kmalu potrgal. Verjetno je odveč poudarjati, da so v takih pogojih tudi tu obiskovalci dokaj redki. V šoštanjskem Partizanu so nam povedali, da so že
hoteli ponovno postaviti table oznako postaj, vendar jih pri Elai ni mogoče dobiti. Sedaj jih 1» poskušali izdelati sami. Poleg te pa imajo težave tudi z nekateii krajani, ker del steze teče po zem ki je zasebna last
O pomenu takih in podobi objektov za naše delovne ljudi občane prav gotovo ni vredno i? bljati besed. Zato je prav, da resneje razmisli o tem in ne mu da pristopi k akciji. Nemara se zdi najboljša rešitev ta, da nek čimprej prevzame skrb nad njimi jih po najboljših močeh vzdržuje ureja. Odločitev o tem, kdo naj to bil prepustimo raje drugi vsiljuje pa se ugotovitev, da bi oi primernejša za to resnično 1 samoupravna telesnokulturna sit nost naše občine.
Tistim, ki so jim naprave na t stezi v napoto pa v razmislek le tole: če jo že obiščete, preizkus svoje moči tako, kot so predvk načrtovalci trima, ne pa z uni vanjem tistega, kar je nekdo s I dom postavil zato, da bi korist služilo vsem nam.
J. KRAJ!
Uporabni so le še tisti pripomočki, ki jih je težko uničiti