"pROLETAREC' je delavski list za ■isleie čitatilje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Qrugi najstarejši Jugoslovanski socialistični list. NO—ST. 117». fctefd — —cond-«U— «otUr P——bf I. litT, >i tlw poit afflc* »t Chicago. III . under th« Act of Con>r«M of March Srd. 1*T* CHICAGO, ILL.. 17. APRILA (APRIL 17,) 1930. PuULUJ w-Uy ,t W. 2Stk St. LETO—VOL. XXV. PROLHAREG BO MEL L NIAJA 32 STRAH OKROG STO RAZLIČNIH SPISOV IN MNOGO SLIK BO V NJEMU To bo po obsegu in vsebini največja številka v zgodovini "Proletarca" Veliko sotrudnikov je poslalo opise o agitaciji in drugem iz naselbin.—Izdaja bo bogato ilustrirana.— Angleški del bo imel osem strani. Jubilejna številka "Proletarca", ki bo izdan* k njegova pet i nd va j aet letnici, bo obaegala dve sto štiriindvajset kolon člankov, opisov, novel, pesmi, alik in oglasov, ali dvaintrideaet strani te velikoeti. Tiskana bo n« boljšem papirju, kakršnega ae rabi pri tiskanju knjig. Po obsegu in gradivu bo tolik&na, kakor skoro ves prvi letnik "Proletarca", in obsežnejša kot katerakoli prvomajska šte- vilka doslej, dui so ene imele nad 80 strani. Jubilejna številka "Proletarca" bo večja, kot katerakoli poaamezna izdaja jugoslovanskih delavskih listov tu ali v starem kraju od njihovega postanka do danes. To pomeni uspeh je resničen uspeh sodelovanj* mnogih. Na sedmi strani v tej številki je nekoliko pregleda o vsebini, ki jo bo imela. Razposlana bo ob času, da jo naročniki dobe do 1. maja in jo bodo lahko razdelili med udeležence priredb in na sejah. Ker je to pač list, ki je posve" čen delavskemu gibanju, in ker se bo s slavnostno izdajo proslavilo 25-letnico lista in 20-letnico JSZ., je umevno, da bo gradivo v glavnem služilo temu namenu ter nudilo poleg drugega bogat zgodovinski pregled dela naših pionirjev in vseh, ki so nadaljevali za njimi. Vseh spisov, ki smo jih prejeli dozdaj za objavo v tej številki, je okrog sto. Dasi je v deželi velika brezposelnost, naročila zadovoljivo prihajajo in je možno, da bo imela večjo cirkulacijo kot katerakoli prvomajska številka, od kar jih izdajamo v povečanem obsegu. Novost bo angleška priloga, ki bo sama na sebi obsežen list. Razen naših domačih sotrudnikov bo v nji zastopanih večje število ameriških sodru-gov. Penzijska postava v New Yorku sprejeta Atterbury v zagatah Dne 10. aprila je governer države New York podpisal penzijsko postavo, ki določa pokojnine stanovnikom te države, ko dopolnijo starost sedemdeset let, toda le ako okraj* ni uradniki za dobrodelnost odločijo, da je aplikant res potreben penzije, za katero se bo pgtrošilo glasom domneva-nega proračuna $12,500,000 na leto. Računajo, da bo okrog 51,000 oseb deležnih penzije. Postava, kakor je bila sprejeta, je daleč od te, ki jo propagirajo socialisti, in da je bila sploh sprejeta, čeprav v mnogo poslabšani obliki, je rezultat socialistične agitacije v državi. Kapitalistični stranki sta morali nekaj ukreniti, da si ohranita volilce, ker ju je število glasov, ki jih je dobil pri zadnjih županskih volitvah v mestu New York Norman Thomas, ostrašilo. V Italiji ni tako mirno, kakor se dela HIERARHIJA NA FILIPINIH ČUTI ZNAMENJA ČASA V starih dobrih časih je katoliška cerkev na Filipinih pobrala v "bogaime" ali pa vzela in deloma kupila velika posestva ,da je postala najbogatejša imoviteljica zemlje na otočju. Kmetje so seveda na preje svoji zemlji ostali in se spremenili v cerkvene podložnike. Ampak časi se menjajo, in Filipinci niso - več toliko pripravljeni verjeti, da so preča-stiti gospodje res samo božji služabniki. Vidijo jih, da žive dobro, so brez skrbi, lenarijo in "pasejo duše". Tako se je začela propaganda za zaple-nitev cerkvenih posestev. En čas se cerkev ni dosti ozirala na "roparje cerkvene lastnine", ko pa je uvidela, da so tudi kmetje začeli premišljevati, čemu ni zemlja ,ki jo obdelujejo, njihova, se je škof zdrznil in po posvetovanjih z drugimi gospodi sporočil, da bodo cerkvena posestva razprodana radi "komunistične propagande", ki se zaletava in ogroža cerkveno lastnino. Cerkev je torej iz-previdela, da je boljše, če sedaj proda, kot pa bi čakala razlastitve. Je pa nevarnost, da bodo njena posestva prevzeli "ameriški interesi", in potem bo ta dežela 'dolžna", da jih protektira pred napadi "bolj-ševikov". REVOLTA V ZNAMENJU SOU VBS.SÂR0JIN1 NaIDU ffl Mahatma. Gandhi, CERKEV, POLTITKA IN PROHIBICUA Kongresnik George Tinkham iz Massachusettsa, ki je tu na sliki, je priporočal senatni komisiji za preiskovanje delovanja lobistov v zbornicah, da naj preišče, ako hoče svojo nalogo vestno izvršiti, posebno Mahatma Gandhi, voditelj Indijcev v borbi za odpravo nadvlade Velike Britanije, roma po dežeU, kjer navdušuje prebivalce, da naj ne kupujejo soli iz zalog angleškega solnega monopola, nego naj jo delajo sami. Gandhi sam jim je dal vzgled z dolgim potovanjem k morju, kjer je zbra^okrog sebe tisoče ljudi, ki so začeli delati sol. Angleška oblast je aretirala več kršilcev, a Gan-dhija pusti pri miru. Na sliki je zemljevid z mesti, v katerih so se v tej kampanji pasivne resistence dogodili že veliki igredi in stavke. Na vrhu je portret lorda Irwina, kfje governer (viceroy) Indije. Spodaj na levi je nacionalistična feministka Sarolini Naidu in na desni Mahatma Gandhi. Angleška vlada je prošla leta Indijcem že mnogo popustila. To leto se bo vršila konferenca zastopnikov Anglije in Indijcev, na kateri bodo razpravljali 0 priporočilih. da dobi Indija v federaciji držav Velike Britanije enake pravice kot jih ima npr. Kanada ali Avstralija. Ekstremni nacionalisti v Indiji pravijo, da se sedaj več ne zadovoljijo s formo dominjona, nego hočejo popolno odstranitev angleškega vladanja. - Propagatorji indijske neodvisnosti širijo gibanje za bojkotiranje angleških izdelkov, posebno blaga. Dasi Gandhi apelira na svoje sledbenike, da naj se ne poslužujejo nasilij, je vzlic temu nevarnost, da pride tu in tam do velikih spopadov in krvolitja. Znani bivši lobist Joseph R. Grundy, ki je bil pred meseci imenovan v zvezni senat na Varejevo izpraznjeno mesto v Penni, je dejal pred senatno komisijo, da so on, gen. W. W. Atterbury in drugi voditelji republikanske stranke v Penn-sylvaniji skrbeli, da so dobili končno nominacijo samo taki kandidatje, o katerih so bili absolutno prepričani, da bodo služili v zakonodajah velikim korporacijam. Atterbury, ki je predsednik ogromne železniške družbe Pennsylvania Lines, je prišel vsled te odkrite izpovedi v velike neprilike in izjavlja, da to ni res, in da je pripravljen dokazovati vsaki komisiji, da se je Grundy motil v svoji izpovedi senatu. Fakt seveda je, da so Grundy, Atterbury in drugi milijonarji vodili republikansko stranico in jo vodijo danes. Dejstvo je tudi, da so v Penni v važnih uradih samo ljudje, ki so dobili končno odobrenje Grundyja, Vareja, Atterburyja in Mello-na. Izgredi v južni Italiji.—Mnogo aretiranih. — Oblast cenzurirala vesti o uporih. V Nico je prišlo poročilo, da v Italiji ni tako mirno in vse zadovoljno, kakor hoče svetu prikazati fašistični tisk, druga-zanesljivih virov je prišla zunanjemu tisku v Nico vest, da je v južni Italiji kritična situacija. Upirajo se kmetje in delavci — vzrok pa so — ekonomske razmere. Ljudstvo strada in zahteva pomoči. Ker je ni, je začelo demonstrirati. Vojaštvo je streljalo v množico, da jo je razpršilo in oblast je aretirala več sto demonstrantov ter jih obtožila kršitve mira in reda ter puntanja proti državi. Časopisje v Rimu in severni Italiji ni smelo ničesar poročati o teh nemirih. Tudi v Tripolitaniji ima Italija neprilike radi uporov domačih rodov. PREGLED VSEBINE, ki jo bo imela jubilejna-prvomajska številka, j« na 7. trani. takozvani Board of Temperan-ce metodistične cerkve, ki ima izbomo organiziran politični aparat, s katerim ustvarja pritisk na poslance, kako naj glasujejo o predlogah, ki se tičejo prohibicije, raznih moralnih odredb itd. Tinkham pravi, da je po ustavi v tej deželi cerkev ločena od države, toda metodi-stična cerkev se na to ne ozira in misli, da je njena naloga biti vrhovna oblast in vrhovno nadzorstvo nad zakonodajami in posameznimi poslanci. V Washingtonu vzdržuje v ta namen urad, ki jo stane visoke vsote. Samo za lobiste in tiskano propagando potroši več sto tisoč na leto. . S. P. DOBILA 6,000 NO* VIH ČLANOV Zadovoljivi uspehi kampanje Ljudsko štetje bo zaključeno ta mesec Prvomajske manifestacije v Ameriki V New Yorku bo praznovalo prvi maj okrog 300,000 delavcev, ki bodo pustili delo. — Manifestacije v drugih mestih. V New Yorku bo dne 1. maja pustilo delo okrog tri sto tisoč delavcev v tovarnah oblačilne industrije in v drugih delavnicah ter pisarnah, da pra znujejo mednarodni delavski praznik 1. maj. Socialistična stranka bo imela prvomajsko manifestacijo zaeno s sodelovanjem unij v Kolizeju, v katerem bo prostora za 25,000 ljudi. Ker pa hoče zadovoljiti po možnosti vse tiste tisoče, ki ne bodo mogli v dvorano, bo imela v bližini Kolizeja več drugih shodov, na katerih bodo izvajane tudi koncertne točke. Prvomajska manifestacija v New Yorku se bo vršila v zna-| menju zahtev za socialno za-' varovanje v slučajih bolezni, ostarelosti in brezposelnosti in za razoborožitev armad. Socialistične organizacije pri-rede prvomajske manifestacije tudi v drugih mestih pO vzhodu, nadalje v Los Angelesu, Calif., v Chicagu pa priredi največjo unija A. C. W. of A. Tudi več klubov JSZ. bo imelo prvomajske priredbe, med pre-mogarji v Kansasu pa federacija društev SNPJ. KONFERENCA JUGOS. PODPOR. ORGANIZACIJ Prvi sestanek za ustanovitev federacije se je vršil v Clevelandu Clarence Senior, tajnik Socialistične stranke, je poročal seji eksekutive, ki se je vršila koncem marca in začetkom aprila v Los Angelesu, da je stranka narasla v tem in pro-šlem letu za okrog šest tisoč članov. Vseh članov ima blizu 15,000. Seje eksekutive so se udeležili Morris Hillquit, Daniel W. Hoan, James H. Maurer, James Oneal in Clarence Senior. Socialistična stranka ima v Los Angelesu 15 podružnih or-, ganizacij, ki izdajajo list New Era, kateri se stranki že v prvih tednih izhajanja izplačuje. Člani eksekutive, ki so med-potoma govorili na shodih, katere jim je aranžiral s sodelovanjem lokalnih sodrugov Clarence Senior, so soglasnega mnenja, da je zanimanj« za socialistično stranko čezdalje večje, toda povsod manjka Ljudsko štetje, ki se. vrši v mnogo večjih podrobnostih kot katero prejšnjih, se glasom poročil števcev zadovoljivo razvija. Eni ljudje se sicer branijo odgovarjati na vprašanja, misleč, da se jih hoče vjeti, da se bi "zagovorili", in veliko je toliko nevednih, da vzame števcu precej časa, predno se mu posreči, da jim pojasni, o čem se gre. V interesu vsakega naroda in priseljencev vsake dežele je, da so podatki kolikor mogoče točni. Vsak * priseljenec je vprašan, da navede deželo, v kateri je bil rojen, in da jo navede z imenom države kateri njegov rojstni kraj sedaj pripada, ne pa z imenom države, kateri je pripadal pred vojno. Točnost v tem kakor v drugih rubrikah je za ljudsko štetje važna, in čitatelji so pro šeni, da gredo števcem na ro ko. Francija znižala vojni proračun — a se vzlic temu veča Francoska vlada trdi, da je njena armada znižana po vojni 44 odstotkov, oziroma je toliko manjša od one 1. 1913. Vzlic temu znižanju pa so njem izdatki za armado in mornarico večji, ker so vojne potrebščine mnogo dražje kakor pred letom 1914, kot je pojasnil v enem intervjuvu vojni minister. Blizu leto potem, ko je konvencija SNPJ. sklenila povabiti jugoslovanske podporne organizacije na sestanek, da se pogovore o možnostih za ustanovitev federacije, se je vršilo prvo zborovanje zastopnikov v torek 8. aprila t. 1. v Clevelandu, O. Zastopane so bile Slovenska narodna podporna jednota, Hrvatska Bratska Za-jednica, Jugoslovanska podporna zveza Sloga, Srpski Narodni Savez in Slovenska svobodomiselna podporna zveza. Konferenci je predsedoval Vincenc Cainkar, podpredsednik je bil I. Gazdič, zapisnikar pa Vatro Grill. Zborovanje je trajalo en dan. Bilo je sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši 6. oktobra to leto v Milwaukeeju, Wis., na katero se povabi tudi podporne organizacije, katere niso poslale zastopnikov na to zborovanje. Pooblastila je osem članov, da bodo podali na milwauškem zborovanju poročila, in sicer Solič o kontroli pri sprejemanju novih članov, Russ o nadzorovanju bolnikov v svrho, da se prepreči simulacije, V. Grill o skupnih kulturnih in prosvetnih nalogah, Alesh o gospodarski strani dela naših podpornih organizacij, Cainkar o-skupnih legalnih zadevah, Victor Petek o skupni propagandi med Američani za pravilno razumevanje naših podpornih organizacij, in Fr. Ermenc o problemu. kako jim ohraniti mladi- no. - » i Gazdič bo poročal tudi o možnostih skupnega zavetišča •"(uibj^s p t?u efin?Aafn?pt?N) MORGAN IMA NOVO JAHTO, KI STANE TRI MILIJONE DOLARJEV agilnih agitatorjev in sposobnih voditeljev, ki bi to razpoloženje in naklonjenost znali in hoteli organizirati. V bližnji bodočnosti bo eksekutiva spet zborovala radi priprav za jesenko kampanjo. Njena prihodnja seja bo v Pittsburghu. Ni mnogo ljudi na svetu, ki si bi lahko privoščili privatne jahte po tri milijone dolarjev. J. P. Morgan, med narodni bančna kralj, najmočnejši ameriški politik, ima tri. Ta, ki jf na siTlci, je biLa dogotovljena nedavno. Njeno vzdrževanje bo vzelo vsako leto približno toliko kot znaša letna zaslužek par sto delavoev, ako delajo stalno ta primeroma dobro plačo. Q liase d i iz |í[ascga (¡i banj a Z agitacije v Midway in Primrose, Pa. Dne 4. aprila sem se odpravil v prijazno naselbino Midway v Pennsylvaniji in obiskal potem tudi bližnji Primrose. Kraj je zelo lep in spomni človeka na naše Dolenjsko. Rojaki imajo svoje domove in vsak velik kos zemlje, zasajeno z vinsko trto. Ko bi imeli Še zidanici, pa bi bilo kakor v domačih vinskih goricah. Toliko se mi ni še nikjer dopadlo. Midway ima stare naseljence ,kot so rojaki Nagel, Nagpde, Zust in drugi. Sreča za naselbino je, da ni stavka pustila v nji nika-kih osebnih razprtij in sovraštva, kakor se je dogodilo v mnogih drugih krajih. Rojaki tu so naprednega, ali mranjem in kritiziranjem. Ima jo zaupanje v reorganizirano premogarsko unijo in njenega predsednika Alex Howata. Za sodelovanje in gostoljubnost vsem iskrena hvala. Joseph Snoy. Konferenca 27. aprila in reorganizacija unije premogarjev Bridgeport, O. — Na naši konferenci v nedeljo 27. aprila v Piney Forku pri s. Zaveršni-ku bomo med drugim razpravljali tudi o vprašanju organiziranja premogarjev in o unijah, ki delujejo med nami. Govoril bo Frank J. Bender, ki je bil izvoljen na springfieLdski konvenciji U. M. W. of A. za pred- Stavka železničarjev v boju za neodvisnost Indije bolje, socialističnega mišlje- sednika 6. distrikta (Ohio). nja. Društvo št. 89 SNPJ., ki V Bridgeportu je govoril 6.1 napreduje v slogi, ima svojo aprila. Dvorana je bila polna.' dvorano. Naši ljudje so iz Priznati se mu mora, da je iz-j Dolenjske, Gorenjske in No- boren govornik in zvest delav-tranjske. Ni jih mnogo, a med ski boritelj. seboj so prijatelji in delajo | Kot predsednik shoda sem V Indiji so začeli nacionalisti pod vodstvom Gandhija s pasivno resistenco proti angleški nadvladi. Zahtevajo neodvisnost Indije. Na sliki so stavkujoči železničarji (Indijci) v Bycilli. Polegli so se pred avto železniškega ravnatelja, da- mu zabra-nijo odhod na delo. skupno v naprednem duhu. Mteviina govori vsa dobro naš jezik, sem jaka Nagla in njegovo sopro-jnja. po končanem Benderjevem govoru vprašal, ako želi kdo kaka Novice in drugo Milwaukee, Wis. — V tovarni International Harvester Co. so odslovili v prošlih tednih nad polovico delavcev, o- Sicer pa imam tudi jaz "spomladansko mrzlico", zato jo bom pobrisal v par tednih proč od "civilizacije" v prosto naravo. Mogoče bom potem imel Piney Fork, O. — Konferen-kakšna boljša in veselejša po- ca soc. klubov in društev lzo- Dne 27. aprila na konferenco v Pinney Fork šel na naš kongres v Detroit, Mich. Sodrugi iz drugih naselbin, pri nas boste dobro došli. Pridite v čimvečjem številu. — Frank Zaverinik. Prvomajska proslava na Franklinu Park Hill, Pa. — Klub št. 5 JSZ. priredi majsko slavnost v soboto 3. maja v Slovenskem izobraževalnem domu na Franklinu. Glavni govornik bo dr. Van Essen iz Pittsburgha, ki je socialistični kandidat za zveznega senatorja. On je na glasu kot eden najboljših govorni-1 kov naše stranke v Pennsylva- društev. Donald J. Lotrich bo govoril v Kansasu Federacija društev SNPJ. v Kansasu prireja že dolga leta prvomajsko slavnost, in tej svoji tradiciji ostane zvesta tudi letos. Vršila se bo v četrtek 1. maja v Frontenacu, v Centralni dvorani. Začne se ob ll. dopoldne, program pa ob 2. popoldne. Spored vključuje petje, govore, godbo in šaljive prizore. Glavni govornik bo Donald J. Lotrich, drugi podpredsednik SNPJ. Govoril bo- naj prvo v slovenskem in potem za mladino v angleškem jeziku. V to federacijo spada 20 V njenem odboru za ■tr . j i .. . ... ... , „ „ , A . - ročila. Težko sicer odhajam, braževalne akcije JSZ. za Iv.Zr™ : rrUHk,J T 0 r 1,500 m0.Ž- Nekater\od,: težko zapustim toliko prijate-|*hodni Ohio in West Virgini- poznal nikogar razen ro-|devolje odgovarjal na vpraša- deliti so popolnoma prenehali j ev ; Delavci so poslali Navzočih je bilo osem z obratom. go. Nisem bil dolgo med njimi, komunistov, ki so dvignili cel k vodstvu tovarne delegacijo z pa smo se razumeli, kot da se i "semenj". In taki ljudje si la- zahtevo, oziroma — po ameri poznamo deset let. Sešel sem ste nalogo organizirati premo- ško — s prošnjo, da se uvede se tudi z našima znancema An- garje! Razgrajači bezniške- osemurni delavnik po pet dni gelo in Miho Bartoličem. Bilo ga tipa mislijo, da grade s svo- na teden, toda gospodje so reje prijetno presenečenje. Šli jimi provokacijami National kli odločno — ne! smo tudi v hišo Mihovega bra- Miners unijo, pa jo v resnici o-ta. Ni ga bilo doma. Skoda J glašajo za to kar je — in od nje kajti videl ga nisem že 13 let. se odvračajo še tisti, ki so ver- zapustim toliko prijate-in tako prijazno naselbi-jjo, ki se vrši v nedeljo 27. a-no, ki je polna medsebojne lju- prila na Piney Forku, bo zelo niji. Na tej slavnosti bomo ta program so Anton Suiar, imeli priliko, da se z njim se- Josip Bratkovič in Frank Lek-znanimo in da čujemo razla- sha. Pričakuje se velike ude-go o programu, ki ga zastopa, ležbe. in o razmerah, v kakršnih smo Delavci, pridite na shod vsi, in čemu. ker je to vaš dan, ki si ga je de- Tudi ostali del programa, ki lavstvo samo brez vsakih zako-vključuje deklamacije, petje nov odločilo za svoj mednarod-itd., bo zanimiv. ni praznik. Poročevalec. Po programu bo igrala Krel- - ceva-Korbarjeva godba, ki da živahnost vsakemu. Prebitek bo porabljen za aktivnosti naše stranke — torej za delavsko gibanje. On je borec iz Kansasa. Zastopništvo Proletarca Pri Waussau VVeneer Co. v Wassau, Wis. je bila znižana plača 50 odstotkov. Delavci bežni, še bolj polna pa napred ka, totfa. solnce sije preveč mikavno, da bi ostal še dalje v tej prijazni družbi. Jaka. jeli komunističnim agitatorjem. , ,.,. . . . , . „ Namesto da bi stavili govorni-!SO da bodo v bodoče tej naselbini je sprejela Mary ku vprašanje, so drug čez dru-1 za*lužlh *4J kot <*° ■ | delo gega vpili ter tako vprizorili sedaJ lsamo Kef fe bh", | be- "vuko in buko". Premogarji so ^ Poletje, je mnogo delavcev, sede te uverijo, da ni samo roč- se zgražali nad njimi. Izrekli taküJ ^ lüda večlna ^Tl» *Z f^u T! Birkova dvorana Cleveland, O. — Birkova, »reje Korčetova, nazadnje Jai-teva dvorana — eno poslopje z važna. Prične se ob 10. dopoldne v prostorih sodruga Za-veršnika. Zastopniki in drugi, pridite točno. Po končanem sporedu bo govoril Frank J. Bender v prilog Dopisnikom in tajnikom reorganizirane U. M. W. of A.|Ker gre prvomajska številka v s sedežem v Spriilgfieldu. On Ugk par dni preje kot druge Kaj naj bi pisal Johnstown, Pa. — Ker ravno pošiljam oglas, bi rad napisal kaj veselega v list, pa nimam Točen spored te slavnosti bo- česa. Zabavo nam delata od tu v Proletarcu Kronikar, v Prosveti in Enakopravnosti pa A. Fortuna. Dasi je sedaj, ko smo pred dnevom pirhov, za-posljen v svoji obrti, ima časa na ostaja je, da pridno vihti bridko pero, svinčnik ali s čem že piše, in povzroča urednikom imenovanih listov neprijetno in nepotrebno delo. Upam, da se mu lista ne bo- ste videli v oglasu v "Proletarcu". Adolf Krasna. vsi že dorasli. Hčerka bo v kratkem postala bolniška strežnica. Starejši sin je aktiven v angleško poslujočem društvu SNPJ. v Ambridge, Pa. Upam, da bodo šli rojaki zastopnici Mrs. Nagel na roko. List prihaja sedaj skoro v vsako hišo, in nedvomno se bodo potrudili, da ga bodo dobivali vsi; Proletarec je med njimi priljubljen list. Počutil sem se med njimi kakor doma pri družini. Pot agitatorja za list ali organizacijo je dostikrat trnjeva, zato mu je taka oaza naravnost v bodrilo in zadoščenje, da naše delo ni zamanj. Pol ure pred odhodom vlaka se je pripeljal tja moj prijatelj in delegat prošle Konvencije SNPJ. Louis Uhernik z družino. On je zastopnik "Proletarca" v Ambridge. Pogovorili smo se nekoliko o agitaciji, ali čas je silil in iti sem moral na vlak. ber govornik in pošten bojevnik za delavske pravice. Ker na naše konference prihajajo skoro sami premogarji, bo Benderjevo poročilo nedvomno vsakega zanimalo. Nagel, ki je navdušena za v našem gibanju. Njene —--------- - »• samo roč- se zgražali nad njimi. Izrekli zadovolX' Tnovim"- - oziVoma je imela lep kos na delavka, nego da zna misliti so se (z izjemo zastrupljenih; ¿ J 111 * "u 1111 2godovine slovenske naselbine kakor je za delavce potrebno, razgrajačev) stoodstotno za • v Clevelandu. Staro leseno po- Ravno tako prepričan zagovor- UMW., kateri načeljuje Ho- Vodstvo Waukesha Motor slopje, ki se je ušibilo pod te-nik delavskih pravic je njen so- wat. . ¡Co. pri Milwaukee je pred ne- ¿0 tisočerih ljudi, ki so bili v prog, in tudi njuni otroci, ki so lzmed razKrajačev so bili kaj tedni uposlilo izvedence, da dvorani na vrhu na slovenskih štirje mladi fantje, en zamorec P«račuiuuo klet»je »v°Jih plesnih zabavah, predstavah, in trije drugi; o njihovem ko- z 1 * V"' konc€rtih' shodit itd" to dv°- iza razširienie -Proletarca" in lovodji je znano, da ima celo 81 do zaključka, da preveč za- rana, lri je bila. in .je ni več. Bil .V°!etarcVm vrsto grehov na grbi. V dru- "lužlJ0' oziroma» da prepočasi je skrajni čas, da je slovenski delajo. Rezultat njihovih ugo- St. Clair z okolico začel misliti tovitev je bil nekako sledeči: na svoj dom, in mislil je dolgo, Delavec K. je pogledal v 15 mi- medtem je služila Birkova dvo- nutah štirikrat skoz okno. P je W1 izvoljen za predsednika |reRUlarne izdaje, je potrebno, 6. distrikta, ki deluje pod o-jda pošljete vsa naznanila o kriljem U. M. W. pod HowaU>- prvomajskih slavnostih in dru- vim vodstvom. Bender je do- ga poročiia najkasneje do 23. sta preveč zamerila, kajti zna- aprila. lo se jima bi prigoditi kot "Proletarcu" v Bon Airju, ko ga je Seja kluba na Moon Runu l razkačenosti vrgei ob tia, ka. * kor i unney Dempseyja v ti- Moon Run, Pa. — Seje kluba stem fajtu, za katerega se je št. 175 JSZ. se vrše vsako dru- baje zanimalo 99% ljudi. Na konferenci bomo med dru- g0 nedeljo v mesecu ob 3. po- V tej dobi si dobri kristjani gim razpravljali v koliko smo poldne v dvorani S. P. Društva. rana naprej svojemu namenu, je pljunil sedemkrat v istem Upogibala se je od trpljenja času. D. je šel na stranišče dva- ter starosti in v tem času je tu-krat. B. je pil mleko dvakrat. di dozorevala misel za zgradi-pod novim vod- j C. se je petkrat zamislil, itd. Pa tev slovenskega doma. Zače-vaša in za vas. so jim nedavno predložili nove ia se je dvigati nova stavba. Z plače za delo od komada. De- njo se je utrnila zvezda Birko-lavci so bili predrzni in so se ve dvorane. Končno je pose-pritožili. štveno dvorano ne dobe več vstopa in bi ga tudi zdaj ne, če bi jih ljudje poznali. V tem okrožju bo še več shodov reorganizirane UMW. U-deležujte se jih in pomagajte, da bo unija stvom ostala Ustvarite ji takoj v začetku trdno podlago, poslužujte se pravic, ki vam jih daje njena demokratična ustava, in volite v urade ljudi, katerim zaupate. Do 4. aprila ji je že plačevalo asesment 30,000 rudarjev v Illinoisu. Pred dobrim tednom se je ustanovilo deset lokalov v Oklahomi in tudi drugod se obnavljajo unije. Kdor se želi o gibanju za reorganizacijo unij premogarjev čimbolj poučiti, naj naroči tednik the Illinois Miner, katerega Pol ure kasneje so imeli čeke v rokah — 120 mož je bilo odslovljenih — Amen. Ako greš sedaj za delom, se moraš podvreči inkviziji. Dolgo polo ti predlože — Janez, na, popiši svojo zgodovino! Pa moraš navesti vse natanko od svojega praprastarega očeta do tvojega zadnjega delodajalca. Potem te lepo odslove — čakaj ! Potem brskajo po tvoji preteklosti v osrednjem vpos- gla vmes še oblast in odločila, da se Birkove dvorane ne sme mučiti dalje — to se pravi, kako soboto ali nedeljo bi teže ne prenesla, in bi se zrušila. To bi bila katastrofa — in v Clevelandu smo jih imeli v šolah, v bolnišnici in še nekaj drugih. Na St. Clairju smo se jo srečno ubranili. Slovenska kultura, ki je do-movala s svojimi priredbami aktivni v jubilejni kampanji koliko bi bili lahko bolj. Razpravljali bomo o sppredu VIII. rednega zbora JSZ. in imeli bomo tudi volitve delegata, ki bo Sodrugi, udeležujte se jih redno in privedite s sabo nove člane. Čimveč nas bo, lažja bo naša borba in toliko uspešnejše bo naše delo. — Jacob Tomec. lajšajo vest v spovednicah, naš A. F. in avtor dopisa "liber pese" v Chicagu pa si jo lajšata z dopisi. Prvi dobe vsaj odvezo, z drugimi pa imamo špas — če ga ne dajo — preveč. ~ J. L. Rojakom na Midwayju vse urejuje socialist Oscar Ame-1 ljevalnem uradu, kjer natan-1 pretežno v Birkovi dvorani, te-priznanje. Dasi delavske raz-jringer (Adam Coaldigger). ko doženejo, koliko si vreden, daj ni bila tako ponosna nase mere tam niso nič boljše kakor Stane $2 na leto, $1 za pol leta.) — da bi te ja ne kupili predra- kakor je danes ko domuje v T. Hi drugod, imajo voljo za samo- Naslovite 610, Mine Workers pomoč in ne izgubljajo Časa z Bldg., Springfield, 111. brezplodnim vsekrižnim ja- Joseph Snoy. Konferenčno zborovanje klubov in društev Izobraževalne akcije J. S. Z. ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO se vrii v nedeljo 20. aprila v Slovenskem domu na LAWRENCE, PA. Vabljeni so vsi klubi J. S. Z. in društva Izobraževalne akcije da pošljejo zastopnike na to važno zborovanje, ki bo zadnje pred VIII. rednim zborom J. S. Z. Naj ne bo torej nobenega kluba ali društva, da bi ne bil zastopan na prihodnji konferenci. ODBOR. go Ako ji napisal, da delaš s N/ D< Tudi metropola ni za 25 centov na uro, da hodiš imela toliko lokalnega patrio-v cerkev, da imaš kopo otrok, tizma kakor sedaj< Namesto da si državljan in navedeš vse^ dvoran nad saluni> v katerih druge svoje čednosti, se mogo- 8mo gojili 8Vojo kulturo, svojo če odločijo, da ti ustrojijo ko- politiko in reševali narod, ima-žo in obenem nauče patnotiz- mo sedaj prave zidane 8i0Ven- ma. Pa smo v starem kraju sk€ narodne, slovenske delav-kričali, da moramo nositi "Ar- 8ke, pa tudi samo slovenske do-beitsbuch ' — o ti ljuba Avstri- move. začela je nam p0magati ja, kje si sedaj? — Tam so tu rojena miadina, dobili smo vsaj priznali, da nas imajo za nekaj inteligcfhce, imamo listov mule, tukaj pa nam pravijo, da kakor so jih nekoč imeli v Chi.~ smo svobodni. Sicer pa smo v cagu in pa naselbino, ki raste v enem oziru svobodni — vsak »tanovnikih. Vzlic temu je dan lahko gremo ali v "Soup bilo prijetno v Birkovi dvora- ni, prijetno spodaj in zgoraj na plesih. Bilo je to še takrat, ko kičenM ali v "kejho". V osmih dneh do datuma ko to pišem, je bilo v našem mestu osem oseb ubitih od avtomobilov. Skoro v vseh slučajih so šoferji mladi moški. Temu se ni čuditi. Spomlad je, pa so srca polna sladkih koprnenj. Uživamo prosto naravo in drvimo — k vragu. so bilf današnji postarani ateki in mamice še fantje in dekleta ali pa mladi ateki in mamice. Na tisti loti je to bilo — se veste — kjer "zdaj podirajo kar jej bila nekoč Korčetova Birkova i dvorana. Ljidbitelj spominov. liiiiiilfciiiii «MUH»..................... ¡FT Jubilejna številka peti n d vaj setl et n i ce "PROLETARCA" izide koncem aprila NOBEN JUGOSLOVANSKI list v Ameriki ni nudil v eni izdaji toliko zgodovinskega pregleda, kakor ga bo imel jubilejni "Proletarec". Razen zgodovinskih podatkov o listu, JSZ., raznih naših organizacijah in naselbinah bo vseboval razne druge izvirne opise, pesmi in ilustracije. Nobena "Proletarčeva" številka ni imela toliko sotrudnikov, kakor jih bo v jubilejni-prvomajski izdaji. Angleški del bo obsegal osem strani, in bo s tem največji angleški list, kar je bilo doslej izdanih med Slovenci. pošljite naroČilo sedaj. Cene so sledeče: Posamezen izvod ..............$ .15 10 izvodov ....................................1.40 25 izvodov ....................................3.50 50 izvodov ....................................6.90 100 izvodov ....................................12.80 250 izvodov ....................................32.00 500 izvodov ........................50.00 1000 izvodov ....................................95.00 ZA STARI KRAJ POSAMEZEN IZVOD 20c m ... . , ! Tak list zasluži, da se ga širi in da ga ljudstvo čita. Sodelujte, da izide jubilejna- prvomajska 'številka "Proletarca" v mnogo tisoč izvodih. VSAKDO naj stori kolikor največ more, pa bo to podvzetje triumfalno. nun mmmm jI ['»"TOTU^n Vsak dan č i tate: Mnogo ljudi je, ki trpe za hudimi bolečinami v želodcu, odvedejo jih v bolnišnico in tam končajo, — bilo je prepozna. Strup, ki »e nabere v nas v 24 urah lahko postane smrtonosen. TRINERJEVO GRENKO VINO očisti želodiec in čreva in vas reži strupenih ostankov. Ključ do zdravja je, da so notranji organi čisti m vsi strupeni preostanki odstranjeni iz telesa. Dobite si tega zdravila od vašega lekarnarja. Odpravi slab a pot it, zabasanost, glavobol in pline iz notranjih organov. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 "S. Ashland Ave., Chicago, III. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC D «p t. 27 Ime....................................................,.. Ulica .................................................. Mesto, država .................................... Obrnite ta zavojček j! VINKO ARBANAS |! 1320 W. 18th St., Chicago, 111. j Telefon Canal 4340. i SLO VENSKO-H R V ATSK A TRGOVINA CVETLIC. ¡[ Svež« cvetlice za plese, svadbe, ¡[ pogrebe itd. I Dr. Andrew Furlan!: ZOBOZDRAVNIK \\ vogal Crawford and J J Ogden Ave. \ [ (Ogden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do < ► 9. zvečer. Ob sredah od 9. do JI 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. x Tel. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816. < » ♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦»♦♦•»♦M» M M» l Ne glejte za darove ali kupone, kajti stroški tobaka, mešanega v CAMEL cigaretah, prepovedujejo njihovo uporabo. FENCL*S Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave Chicago, 111. Tel. Crawford 1382. Naročite st dnevnik SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. . KARL GLASER, lastnik. PROSVETA Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna. Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset č'anov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo te: 2657 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. 'The Milwaukee Leider' Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. . I; : ' N.,lov: 528 Jun..u Av«. MILWAUKEE. WIS. Don't look for premiums or coupons, as the cost of the tobaccos blended in CAMEL Cigarettes pro* nibits the use of them» manufactured R.J. REYNOLDS TOBACCO CO * WlNSTOM-SALeM.HcAuiS*^ i ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Naša posebnost so Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI» 1.) sprejema denar sa hranilne vloge ali sa tekočI račun proti najboljšemu obrestovanju. 2.) posreduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk is Amerike . v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih aadevah hkro In po ceni. Denar, ki se namerava poslati ▼ staro domovino, naj se nakaže na račun Zadruine banke na Amalgamated Bank of New York, 11-18 Union Square, New York, N. Y., Istočasno naj se Zadruino banko o tem obvesti in naroči Izplačilo. Naš upravni tastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 15824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. ' Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadruino banko v Ljubljenk. Victor Navinshek 331 Greeve Street, CONEMAUGP, PA. Društvene potrebščine: rega-lije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske In ameriške. Zaloga godbenih Instrumentov in finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih plošč. Zmerne cene In točna postreiba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam ftirom Ameriko. Se prl:ioročam. užitek prölet are c PROLETAREC LUl sa iiUrtM dalavakaga ljudstva. Izhaja vsak četrtek. 1 lad«ja jugoslovanska Dalavtka Tiskovna Druiba, Chicago, 111. Glasilo Jugoslovanska Socialistična Zvssa NAROČNINA xa Zedinjene driave In Kanado sa celo leto $3.00; za pol leta $1.75; *a četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. _ Established 1906.____ Editor ___________________________ Frank Zaitz Business Manager _______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One _Year $3.60; Slat Months $2.00.__ Address. PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Telephone! Rockwell 2864. H.^546 MATI JONES Vsakemu v Zedinjenih državah, ki se je kedaj zanimal za induatrialne boje delavcev, posebno premogarjev, je znano ime "Mother Jones". Mati Jones je dala velik del svojega aktivnega življenja uniji premogarjev, ko je bila še progresivna, bojevna delavska organizacija. Mati Jones je bila s premogarji v neštetih stavkah, vodila stavkovne straže, osramotila miličarje, vojake in kompanijake bivole, ki so oboroženi do zob napadali rudarje. Vsled njene ljubezni do rudarjev je dobila med njimi ime "mati" Jones in pod tem imenom je postala znana ameriškemu svetu. Prvega maja bo njen stoti rojstni dan. Veseli se ga, in stotisoči ji pošiljajo čestitke. Za premogarje se zanima kakor vedno; vse njene simpatije so z reorganizirano U. M. W. pod vodstvom Howata in Germerja. Sto let življenja, to je danes še veliko! In mati Jones ima za seboj sto let življenja, ki ni bilo samo življenje, nego večinoma aktivno življenje! Portosna je nanj, svesta si, da je vršila svojo dolžnost. Ta članek jf naj bo naša čestitka k jubile-ju, kakršnega le malokdo doživi. UNUA MRTVIH ČLANOV Z ŽIVIM PREDSEDNIKOM ■ aul. in Favo/5. Of- AV/ ÖULfc sicNtfy sa nt Richy HArtr EKSEKUTIVA S. P. V LOS ANGELESU Menda prvič v zgodovini socialistične stranke se je seja njene eksekutive vršila nedavno v Los Angelesu. Clarence Senior, strankin tajnik, je dobival iz zapada pisma: "Tod že nismo imeli socialističnih shodov petdeset let." V Californiji, kjer ima močno postojanko posebno v Los Angelesu, so tudi želeli, da pridejo govorniki enkrat iz vzhodnih držav. Štirje člani eksekutive, Hillquit, Maurer, Oneal in župan Hoan so obljubili, da so medpotoma tja in nazaj pripravljeni govoriti na shodih, in tajnik Senior jih je mnogo aranžiral. Uspeh skoro na vseh je bil dober. Sijajna pa je bila ob tej priliki agitacija v Los Angelesu. Člani strankine eksekutive niso plačani za odborniško delo, a vrše ga, ker verujejo v socializem in njegovo zgodovinsko poslan stvo. Na svojih sejah si nalogo razvrate. Eni pripravljajo nove letake in pamflete, drugi konferirajo z ljudmi, katere skušajo pridobiti v stranko, tretji študira načrte za pomno-žitev poročil v dnevnem časopisju o strankinem delu, eni so v odseku za upravljanje kampanje, ki ima stranki dovesti tisoče novih članov, en član je prevzel nalogo študirati sugestije za preselitev glavnega urada iz Chicaga v Washington, D. C., New York ali v Milwaukee. Stranka je v tem in prešlem letu dobila šest tisoč novih članov, in ko bo spet imela aktivne postojanke, kakor jih ima sedaj posebno v New Yorku in Los Angelesu, bo rasla še veliko hitreje. To niso sami upi, kajti atranka socialističnega programa je tej deželi potrebna in vsled tega neizogibna. ČUDNO TOLMAČENJE Ce socialisti agitirajo za svoje kandidate in dokazujejo, da so kapitalistične stranke ljudskim interesom škodljive, se zdražbarji in krenki okrog "inc" .dušajo, da je to žalitev članstva "naše" jednote. Če oni agitirajo, proti plačilu seveda, za republikance in demokrate, je to čisto v redu, ker verujejo v dvojno moralo. Ako delavski list prinaša kartune, v katerih razni Coolidgi, Davisi, Hooverji itd. niso narisani v angelskih pozah, se celo "naši premogarji" zgražajo in hitro skrijejo tak list, da ga kdo ne vidi. Čudno, da so jih lotarji videli! Ako kapitalistični listi smešijo delavske kandidate in delavsko gibanje z vsa-kojakimi "ogabnimi" in "žaljivimi" kartuni, je to v redu, in ker je temu tako, zahteva svobodna inkorporacija lotarske stranke, da se delavsko gibanje odpravi, da se značaje po-beai in da se iz "naše jednote" napravi nekak "sanitary district", kar pomeni korito, iz katerega bi si razni 'zaslužni možje za svoje "narodno" delovanje nakazovali nagrade, plače in počitniške "honorarje". Ryan Walker v "Illinois Minerju". Kartonist portretira na tej sliki John L. Lewisa kot človeka, ki si je zgradil večino in "moč" z mrtveci, ki glasujejo kakor glasuje Prvomajska slavnost KLUBA ŠT.114 J* S. Z. v nedeljo 27. aprila v Hrvatskem domu na Kirby Ave. DETROIT, MICH. Vstopnina 50c za osebo. Prioetek ob 3. pop. SPORED I. DEL: 1. Pozdravni tovor. 2. O pomenu prvaga maja, govori v angleščini s. F. Pansnar. 8. DokUmacijo. 4. Predvajanj« lirik »lik. i H DEL* "HRBTENICA" Drama r trak dajanjih. — Spisal Iran Molek. OSEBE: Joio Seljan ............................................................ Fr. Kuhovtki Kati, njegova žena ........................................................ M. Jurca Roai, njegova Mi .................................................... P. Travnik Tonžtk, njpgO\ sinček .................................... R. Potocknik, ml. Iran Dvoriok, rudar in mislec John Žagar Martin Bingol Ton« Kopitar Laka Cajsar rudarji ... J. Corup J. Jalovcan L. Sluga W. Bohinc A. Samac Luca, dekla, ki čaka dta jo kdo zasnubi ........................ H. Urbas Rudi, muzikant ................................................... J. Zupandiic Dugan, jamski delovodja ............................................ A. Jurca Drugi rudarji, njihov« ion« in otroci. Reiiser Frank Nograiok. SSSSSil'-'' V V VSCIPCI Rev. čeme v vlogi dopisnika. Fajmošter Cerne v Sheboyganu se je že dostikrat na vse viže proslavil. V "A. S." z dne 1. aprila (torej na pravilen datum) ima poročilo o koncertu Marijan Sabca, ki je dopoldne pel v cerkvi, kakor se spodobi, popoldne pa na koncertu, toda ob majhni udeležbi. Kev. Cerne piše: "Njegov program je obsegal 14 točk v petih jezikih. Največji aplavz je žel pri pesmi: "Sladko je vince iz Trške gorice", posebno pri možakarjih. Za ženski spol je zapel "Goreči ogenj iz plamena — nobeden drug ga ne pogasi, kakor tvoje črne oči." Vse, kar je bilo v krilih, je ploskalo, samo črnooke so za-rudele . . . "Drugi dan smo jo udarili četveroglasno: to je, z žlicami, noži, vilicami in krožniki. Povabljena sva bila na južino k rojakinji, ki je nama servirala okusen gula$, a la po kranjsko, in pohano telečjo glavo, a la po dunajsko. Bilo je tudi vince, pa ne iz Trške Gorice. Bil je Michigan, pa ne iz jezera . . ." "Jej kako naš gospod fajn pišejo," je rekla Spela Neži, ko sta brali Jeričev dnevnik. Pa je res imenitno! Tudi Marijan Sabec je fajn dečko, kajti gospod so v istem dopisu, ki so ga zmešali s koncertno oceno, kikljami, črnookimi zardevanki, gulažom in telečjo glavo, zapisali, da on pušča slovenskim in hrvatskim župnijam polovico dohodkov. "On je priporočila vreden," pravi Rev. Cerne. Ce bi bila ga. Lovšetova enako postopala, pa bi gdspod župnik ne porabil toliko kolon proti nji in ne bi jo zmerjal kakor jo je, pač pa bi dejal, "to ti je cvetka, ona je priporočila vredna!" In pa na menaštro bi morala iti! Zdi se mi, da je Rev. Cerne že davno pojedel telečjo glavo, kajti posledice ga od tedaj ne zapuste. — X. Se nekaj k gornjemu. Mr. Movern tudi piše, da se omenjena stoletnica ne bi proslavila zato, ker je bil Friderik Baraga duhovnik in misijonar in pozneje škof, ampak zato, ker je bil on sin slovenske matere. Kaj bi rekel Mr. Movern, če bi mu predlagal, da dajmo proslaviti tudi kakšno obletnico, ki bi spominjala na Ivana Cankarja? Tudi on je bil sin slovenske matere! Ame-riška-jugoslovanska zveza v Minnesoti je žalostno zajadrala daleč od tistih svojih pravil in programa, ki ga je sprejela na svoji prvi konvenciji. — C. M. Koga napadaš? "Udarili so po "Prešernu"," je bilo zadnjič zapisano v inc. Kdo je udaril? Kje? Ce bi nam bil "odličen književnik" za vzgled, bi že udarili, kakor udarja on, ker pa smo v filozofiji že toliko napredovali, da vemo kaj je glupo, prepuščamo "udarjanje" njemu, saj je znan "tamburaš". Slabi računarji. Ce dobiva SNPJ. od čekovne vloge 4% obresti, je premalo, ako dobiva 2%, je pa all-right. Ali ne, Mr. B.? Radovednost me muči. Ka je s telovadbo, dramatiko, dvorano, predavanji, večjim listom ,dividendami, in drugimi obljubami, ki jih je lani prinesel svet Miklavž ?—Radovedo. Ali je "prepir" škodljiv? To je vprašanje, na katerega si iščemo odgovor v naši naselbini. Imeli smo v nji toliko uradne in neuradne sloge, da je nam postalo kar dolgčas od nje, pa je prišel Rado, in se je začelo. Potem je že cene bevsknil in hop, ogenj, vatra, fire, bum-bum, treska in se bliska, podpisujemo delnice, pojemo, kujemo obtožnice, resolucije in dopise — prijatelji, to je zdaj življenja pri nas — samo uradna sloga je žalostna. — Milwaučan. Kdaj bo program objavljen? Se čakamo, da objavi svoj nepolitičen program v nepolitičnem glasilu z nestranskar-akim urednikom v nepristranskem lokalu lo-tarska stranka. — J. S. "Naia" jed nota. V inc piše urednik o "naši" jednoti. Sedaj je vprašanje, katera je bolj "njegova", ali ta, ki je vzela njegov list za nekako glasilo svojih društev v tem mestu, ali ona, kateri je hotel prodati svojo filozofijo, pa ga je odklonila. — Pika. Hvaležnost "Napreja". Hvaležni smo vsakemu, ki nam varuje naš socializem in svetost našega "S." Ali zanašamo se največ nase, ker vemo, da smo mi bolj odkriti z Našim Soc(ializmom) kakor pa vi z vašim Slov(enstvom). — Naprejevec. Najbolj zanimiv urednik. Najbolj zanimiv slovenski urednik je Janez Jerič, ki se pohvali, da te je ugnal, neglede, kako ga naklestiš. Morda bo prišel prav na svetovni razstavi. Tudi* "najboljši slovenski urednik" (kakor ga imenujejo člani direkto-rija inc) je posebno čudo, pa tudi zato, ker je razen tega še "odličen književnik" po vrhu. SOCIALISTI SO VSEGA KRIVI. Ce ¿itate "Radnika", vas privede v prepričanje, ki gQ ge nage|ili y A To je komična spevoigra ali po vojni- Nfi koncertni turj y opereta, katere vsebina se lahko aplicira na katerokoli deželo ali narod, ker slične "težave" s študenti kot je Janez ima poleg Kovačeve marsikatera družina. Ker Kovačev oče in njegova soproga Meta želita, da bo njun sin Janez nekdaj "kaj veljal", "študirana glava", ga pošljeta v šolo, kot se je in se še običajno dogaja na kmetih v starem kraju — ali pa kje drugje, for that matter. Imata velike upe v svojega sina, od katerega pa le prejemata jokava pisma; v njih nebodiga-treba Janez toži o stiskah in prosi — denarja. Ker pismo-noša le prepogosto pride s pismi od sina, ki so enake vsebine, prične očetu presedati in se poda v mesto, da se osebno prepriča, kaj je z Janezom. V drugem dejanju ima priliko, da se o njemu osebno prepriča. Ko'"pride v mesto z običajno rdečo marelo, najde sina ne pri študijah, pač pa v veseli družbi svojih treh sošolcev, katerim teče vino bolj gladko po grlu kot pa oči po knjigah. Tukaj šele spozna svojega sina, ki se ponaša s svojim radodarnim in naivnim o-četom, na katerega račun ga vsi pridno "rukajo" in zbijajo dovtipe. To je očetu seveda tej deželi je nastopil v mnogih mestih, v velikih po večkrat, in kritiki se o njegovih nastopih laskavo izražajo. Bil je tudi na koncertni turi v evropskih mestih. Vsi sedeži so rezervirani. Vstopnice so po 75c, $1 in $1.50. SOCIALISTIČNI PEVSKI ZBOR "SAVA" . odsek kluba št. 1 J. S. Z. CHICAGO, ILL. 'IH.,l'tlll!IHHNIUIHli. I '" tf II f lUVilf ti VIHIftUm 1(1 f ffttflf f ti tltf tUgf tlffffnct UggUtlfVCf ff#f Mf If f f Mf tf If V*ltf I tf If ITlISt^ i I; f i I * lil Koncert in vprizoritev operete "KOVAČEV ŠTUDENT" V NEDELJO 27. APRILA 1930 v dvorani Č. S. P. S, 1126 W. 18th St. Pričetek koncerta ob 3. Dvorana odprta pol ure prej. Vstopnice v predprodaji 75c, pri blagajni $1. • SPORED Prvi dol: 1.) 2.) 3.) "Socialistična" ............................... Posdr*rni govor predsednika Save a) "Zvezda" (S. Ipavec) ............ mešani sbor --------------- Fr. Alaah moški kvartet: b) "Dekla jo v>ola dr«tef." | L. Zola. Donald Lotrich, Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, larfnik. 1724 S Sheridan Rd.t No. Chicago, IU. Tel. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh te naše pekarn«. MLADENIČI - MOŽJE! $ :a na roaj 25 .00 Obleka po vaii meri. vam is delam o oblako ali •uitnjo, da vam bo priato-jala kakor rokavica na roki. CISTA VOLNA SAMO— Naročita ti obleko ali ««kaj« pri aaa. Delo jamčeno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND. O. "Morje" v Detroitu V Slov. delavskem domu v Detroitu bo v nedeljo 20. aprila vprizorjena igra "Morje". Prične se ob 3. popoldne. Vstopnice so v pred prodaji po 60c in pri vratih 75c. Po predstavi bo plesna zabava. - MODERNA UNIJSKA PEKARNA v Slov. nar. domu John Bradač, Ustnik 6413 St Oair Ave. Cleveland, Ohio 4.) 5.) 6.) 7.) 8.) » «• i ~ IJ M11VIC f ............................... a) "Kako bom ljubila" (narodna) I b) "Ja« pa vrtec bom kopala" > A. (narodna) .................................| ^ (J.Crawford) I Male Trio: L. Zo-M > I«, D. Lotricb, J. .....................I Hochevar. (A. Schwab) .....................J A. M »ko, Cb. Poforoloc. "Venček narodnih potmi" (priredil Fr. Ferjančič) .......................................... mmUni ,bor ženski kvartet: Hribar, F. Saitz. Rojina, F. Vider, a) "Old Virginia Moon" (J. b) "Cary Me Back to Old Virfinjr" (J. Bland) ü! !!oUv£#k" (il "SP°minske plošče")........ ) solospev: b) Pisemce malo" (iz "Spominske splošče") j M. Rojin. •Dobro jotro" (A. Schwab) ........................... m.Uni ,bor - (spremljata na violin: Ralph Muha in Paul Schmidt) O r u g t delt "Kovačev študent" Opereta o treh dejanjih. (V. Vodopivec.) OSEBE: KOVAČ (bariton) .................................................. ^ Gmr4mm META, njegova iena (sopran) ...................... ^n. Miiko JANEZ, njun sin (bariton) .........................j«^ Hočevar ¿AN poštni sel (tenor) ............................ZI Jo^ph Grb.j. £ROK. I 1 (tenor) ..................... Loui. Žele ZEJKO, >• Janezovi sošolci > (tenor) ......... Donald J. Lotrich MUCE*. I I (bas) ................. Anton Medved M očki sbor (v ozadju). Zborovodja Jacob Muha. Spremlja na glasovir Mr«. M. Muha. Po koncertu plesna zabava. Igra John Hochevarjev orkester. Prvomajska slavnost kluba Št. 1 se vrši v četrtek 1. maja ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. Vprizorjena bo Bernard Shawova igra "Annajanska, boljševiška carica". Razen igre so na sporedu govori, pevske in orkestralne točke. Vstopnina 35c. v Jugoslavijo dne 9. maja to leto z ekspresnim par-nikom OLYMPIC in veščim spremljevalcem. Originalne cene brez kakih doldad. Najboljši prostori v vseh razredih so že sedaj zagotovoljeni za vas. Vsem onim, ki nameravajo potovati v staro domovino v juniju, priporočamo naš drugi izlet s parnikom MAJESTIC j ki je največja potniška ladja na svetu. Iz New Yorka odpluje 6. junija. Na morju samo pet dni in pol. Rezervacije za ta,'in vse druge izlete v juniju in juliju sprejema KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave. CHICAGO. ILL. ANGELO CERKVEN IK: DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH Socialna povMt (Ponatis is knjige "Cankarjeve družbe".) "Hrbtenica" v Detroitu (Dalje.) — Zaročenca sem imela: padel je pod vlak ... _Der Mann war besoffen, je šinilo gospe v glavo. — ... in potem sem ostala sama z otrokom. — Otrokom, čigavim otrokom za Boga? Zazdelo se ji je, da je prenaglo in nekoliko prehlastno vprašala. Ali ni mogoče ta ženska njenega vzburjenja celo opazila? Aber wo!? Das Weib ist doch eine ganz gewoehnliche Arbeiterin ! — S svojim otrokom, gospa! — Tedaj ste bili poročeni, imate morebiti pokojnino? — Nisem poročena. Otrok je nezakonski. — Nezakonski?! Sem že imela enkrat takàno stvar v svoji hiài. Otroci so nemirni, mi pa potrebujemo miru. Ne morem vas sprejeti. Res, mi je zelo žal . . . — Marta je pozdravila in odäla. — Gorostasno, gorostasno vam pravim, ljuba gospa, je hitela na vse kriplje pripovedovati preko ograje sosedi. Unerhoert! Z o-trokom mi hoče udreti v hišo, mit einem Kind ! Pomislite, mit Kind! In moja mala Janina, nežna moja deklica . . . Bog ve, kakšen kmet bi bilo tisto otroČe. In nezakonsko .pomislite, samo! Ja, die heutige Welt! Takšen otrok naj bi se morebiti celo igral z mojo Janino? Skupaj bi hodila po vrtu . . . Navsezadnje bi se še objemala ... So 'ne Anmassung! Soseda se je uljudno smehljala, dasi je nekoliko drugače mislila. Uljudno smehljanje še vedno ni pritrjevanje, si je mislila. Saj je prav danes neki kritik razglasil strme-čim čitateljem, da je napisal pred dobrim mesecem dni celo neko pozitivno kritiko iz same slovenske uljudnosti. Zakaj se, tedaj, ona ne bi smela iz same uljudnosti samo smehljati? Naposled vsak ima vsak smehljaj dvoje zelo različnih obrazov . . . Drugi obraz se je smehljal milostivi gospe v brk ! Saj je vedela, da milostiva še danes vleče svojega moža za nos, da je bila pred desetimi leti znana, da je "živela" kakor je znala "živeti" le malo-katera ženska v tej okolici. — Nezakonskega otroka! Saj ni£ ne pravim! Ampak kdo more imeti takšnole stvar, so 'rie Sache, v hiši? Kaj pravite, ljuba gospa? — Seveda, seveda, milostiva ! — In da ste jo videli ! Brez vsakršnega okusa je oblečena, ampak bubi-frizuro ! Lep red, vam pravim ! — Neprijetno, res! — Nicht wahr? Predrzno, vam pravim. Saj sem dobra ženska, Sie kennen mich ja! Ampak : kar je preveč, je odveč ! Ali ste že slišali? Soseda, tukaj, ta, na levo? Niste-. Wirklich nicht? Eine köstliche Geschichte! Mož se ji je spečal s služkinjo! Ja, ja, ich sags ja Ihnen! Hörens mal! Unerhoert! Sich so weit zu erniedrigen! Mit einer ganz gewöhnlichen Magd ! Da je bila vsaj kakšna hišna učiteljica . . . Človek bi mu oprostil ! — Nič nisem vedela. — Aber ja ! Saj ji je že odpovedala. Gospa je baje včeraj jokala. Pravijo, da se bosta ločila. Ich habe ja schon seit jeher gesagt: Zdravnik je sicer resy;a njegov 0če je navaden prenukač . . . Kri se ne da zatajiti! Jabolko ne pade daleč od drevesa. Oprostite, ljuba gospa, zdaj pa moram hiteti. Ob treh imam v damskem salonu, v mestu, sejo odbora društva ža zaščito revnih otrok. Predsednica je danes zadržana, bom predsedovala jaz . . . Eine unangenehme Pflicht. Auf Wiedershen! Adieu! Soseda je pripogibala vrtnice, da ne bi po-zeble. Mraz je začel pritiskati nenavadno zgodaj. Pomislila je na žensko, ki se ie bila prišla ponujat milostivi tam preko. Kratek hip ji je bilo hudo, saj je vendar tudi sama bila nek.daj služkinja. — Ah, kaj? Vsakdo kakor ve in zna. — Nič več ne vem, kaj mi je storiti, je rekla Marta skoraj glasno, ko je stopila na ulico. . Trkala je na mnoga vrata . . . "Kdor trka, se mu bo odprlo . . Vsa vrata so ostala trdo zaklenjena. "Pustite male k meni priti . . In vsi so bežali pred njim, kakor da je gobav ... Tam v gozdu za mestom pa je v prelepi vili klečala zvečer mala, nežna Janina na mehki postelji in mama ji je s pobožnim glasom narekovala : — Daj nam danes naš vsakdanji kruh . . . IX. Stana je bila odšla. Poročila se je. Z možem sta si našla majhno podstrešno izbico. Skoraj bala se je povedati Marti, da se morata ločiti. A naposled je prišel trenutek ločitve . . . Molče sta si stisnili roke . . ✓ Stana se je obrnila in solza ji je zdrknila po licu ... Marta pa je ostala sama v sobi in izbruhnila v tih, boleč jok. — Marta, če boš kdaj brez strehe, boš našla vodno pri meni zatočišče . . . — O, ti dobra deklica! Teden dni je zaman trkala na stotera vrata. In zdaj je sama v tej mrzli izbi ... Stene jo tako čudno zijajo ... Ali n< to začetek konca? Pogledala se je v zrcalo? — Glej, natanko takšne oči imam, kakor tista ženska, ki je šla počasi iz tovarne in je tako brezizrazno gledala ... in je potem šla v grob z vso družino. Tako je še mlada, komaj štiriindvajset let ji je, komaj je okusila drobec življenske sladkosti ... In naj bi se tako brez borbe udala gladu? Pa lngo? Kaj bo ž njim? — Skupaj ž njim naj bi šla? — Saj res, tako preprosto! Zakrila si je obraz z rokami in zdrvela na cesto. — Kaj naj začne? — Da bi kradla? — Treba je znati! Človek mora biti pogumen! Predrzen! Postala je postrežnica. Ribala je, prala, pomivala, likala ,čistila parkete . . . Zaslužila je malo, zelo malo. Lačna je bila, naga in bosa. Otrok je vidno hujšal. Tudi sama je bila prešibka, da bi mogla še dolgo opravljati vsa težka dela, ki jih je vzela na svoja ramena. ' Včasih je obsedela sredi sobe na parketih in se ni mogla niti ganiti. Težko je dihala. V glavi se ji je vrtelo . . . Megla je vso objela. Kaj naj-počnejo s takšno postrežnico?- Bili so usmiljeni; nesli so jo domov. Obsojena je bila na počasno umiranje. Teden dni pozneje je pozno zvečer sedela ob spečem otroku. Oči so se ji globoko vdrle, srce jo je bolelo. V pljučih je čutila utrujenost ... V kri se ji je prikradla strastna želja po večnem počitku. — Ingo moj, srce, je šepetala in ga božala. Ali je to kazen, ker ga nisem dala krstiti, ker sem brezbožnica in vlačuga? — Vlačuga? Zasmejala se je in smeh se je odbijal od stene do stene . . . Krohost se je lovil v ozki izbi, vrtel se je v vedno bolj zožujočem se krogu okrog nje »stiskati ji jel z bestialno naslado goltanec . . . — Vlačuga in brezbožnica! Kaj sem storila, da, ne pridem iz tega labirinta groze in prekletstva? Kdo me preganja? Kdo preganja mojega nedolžnega o-troka, ki je tako zelo moj? Kdo in zakaj? Zakaj mu ne privoščijo življenja? — Ingo moj, zakaj nisi ob porodu umrl? — Mati sem. mati, ali slišite? In kličem smrt nadenj ,ki mi je vse na svetu! Mati sem! — Konec bo! Od gladu morava umreti... Jutri bo prosil: — Kruha, mama! — Kje ga bom vzela? Zaplakal bo, glasneje bo iz njega zajokal glad : „ — Kruha, mama, kruha! K 't * Nekdo se je zarogal: — Človek ne živi samo od kruha . . . O Kriste, kako te preklinjajo! — Ali ne slišiš, mama brezsrčna, kruha, kruha! Zunaj je zatulil veter. Ogromno drevo se je pripognilo in s svojo rogovilasto vejo popraskalo po oknu. Marta je dirjala po izbi, krohot, strašen, svinčenotežak krohot je z ogromnimi koraki stopal za njo . . . Otrok je težko dihal. — Mama, umiram . . . kruha . . . Dečkov glas je zamrl. — Ali naj ga? — Zdaj, zdaj . . . rešim ga trpljenja! — Zakaj ne? Vedela je, da ga bo morala, da ne more izogniti se . . . Kako bi se mogal braniti . . . — Kruha! Glej, pajek . . . kakšne ogromne, dolge tace steguje po njem . . . — Raje ga bom sama . . . — Ostudna žival i Stisnila je z gorečimi prsti droban vrat . . . — Mama, mama . . . Drobne, svetlomodre očke So se odprle in nasmehnile . . . Ingo je še dihal, prsti so se razklenili, roka je padla na blazino, Marta je zaihtela . . . — Ali sem ob pamet? Stana, zakaj si me pustila samo? Vsi, vsi ste me zapustili . . . Ingo, kakšno grdo, ostudno mater imaš! Deček pa je ovil drobno ročico okrog materinega vratu. X. Španska. Ingo je bil ves v objemu ognja. 40 st. C. Marta je begala kakor brezumno bitje. Stana ji je posodila vse, kar si je bila prihranila, da je mogla plačati zdravniku honorar in zdravila. \ - — Influenca, gospa! Mir, toplo, vroč čaj z limono in potem, ko bo nekoliko boljši : dobro, redilno hrano! Otrok je slabokrven. Prisiljena je bila prodati Martinov poročni prstan. Porabila je vse do poslednje pare ... — Nekaj moram ukreniti! Svoj denar moram dobiti! Baš tiste dni se je vršila ena izmed glavnih razprav zaradi poloma Triglavske banhe. Glavni ravnatelj Zlatnik je prisegel, da nima niti prebite pare premoženja. Marta ni mogla svojim lastnim ušesom verjeti. — Ali sem jaz blazna ali vsi ti, ki ga poslušajo, ki ga sploh sprašujejo . . . (Dalje prihodnjič.) a zelo se prizadeva pridobiti hčer, da se ne bi poročila z majna^jem. Želi ji dobro, pa ji ne privošči, da bi v zakonu Datroit, Mich. — Na svoji prala nrajnarske cape, poleg letošnji prvomajski proslavi pa še v strahu čakala, kdaj ji vprizori klub št. 114 JSZ. v Hr- prineso moža mrtvega iz jame. vatskem domu na 1331 E. Kir- "Samo majnarja nikar ne vze-by Ave. v nedeljo 27. aprila ob mi!" pridiga svoji RozL 3. popoldne znano socialno igro j "Hrbtenica". Menda ni nobene, ki bi bila tolikokrat na slo-i venskem ameriškem odru, ka: kor je bila "Hrbtenica". Spisal jo je sodrug Ivan Molek, glavni urednik "Prosvete". Vrši se danes, ali pred dvajsetimi leti, v eni ali v vseh državah ameriške Unije, kjer žive slovenski premogarji. Iz te igre je razvidno, kako težki so bili prvi boji za pridobivanje članov SNPJ, ker je imela delavski program in je sodelovala v delavskih bojih. Njuna hči Rozi je rojena in vzgojena v Ameriki. Zaveda se, da je hči proletarca, zato jo materine pridige ne ganejo — posebno še zato ne, ker je dobila izvoljenca, ki dela v jami. Odločno je na njegovi strani tudi v najhujši krizi. Večkrat povdari, kruh je prvi, blagostanje delavstva je prvo! Tonček, sin Selana, je nadebuden. Živi brezskrbno in upa, da bo, ko odraste, prezident Zed. držav. Pet, deset ali več fantov je na boardu pri Selanovih. Toli- Cerkveni krogi so jo obsovra- ko število je bilo pred leti ne-žili, in ker je šla z njimi v boj, kaj običajnega, in več ali manj je naravno, da so se dogajale je še danes. Najhujši izmed po naselbinah različne komedi- fantov pri Selanovih je Dvor-je in tudi tragedije. šek s tistimi brezverskimi čika- Pisatelj Ivan Molek pozna škirai cajtengami. Ob vsaki te boje iz lastnih izkušenj, po- priliki agitira za unijo in za zna značaje in neznačaje med novoustanovljeno društvo S. N. našim narodom, in pestro sliko P. J. Eni sostanovalci ga sovra-tega podaja v "Hrbtenici". žijo radi njegove zavednosti in Seznanimo se z osebami, ki "brezverstva". Najhujša pre-nastopajo v igri: Selan je go- izkušnja pride, ko je proglaše-spodar, gazda hiše, v kateri se na stavka. Dvoršek govori ro-odigravajo dejanja. (Seveda je jakom o bojih in krivicah in jim hiša kompanijska.) Selan ima prigovarja, da naj bodo zvesti vse ljudi rad, tiste, ki k maši sebi ter stavkajo, hodijo, in one, ki ne hodi-1 Luka Cajzar je njegov naj-jo. Pripravljen je pomaga- hujši nasprotnik. Ves fanati-ti vsakemu, ali njegova do- zem proti naprednim idejam brohotnost se neha, ko se pride je dal avtor, drame v to vlogo, do v prašanja dolarja. "Dolar- Cajzar je tudi velik neprijatelj ja, e — tega pa ne dam ?' Tu- društva SNPJr Ko pa delavci di stavkati noče, kadar je stav- napovedo stavko, mu je bilo doka, a bo vendar doma bolan. volj. Dasi je bil prej, ko so Zaveda se, da je v Ameriki, drugi delali, pogosto bolan, se zato tudi pusti hčeri svobodo, sedaj hitro odloči, da gre na da se obesi na tistega, kogar delo. Ko pride v hišo boss, je ima najrajše. Vsled tega sta- z njim in z drugimi zelo prija-lišča se mora večkrat prepirati Zen. Cajzar zna ob tej priliki s svojo ženko Kati, ter jo na- celo angleško. fe* govarja, da bi napravila kom Omenim naj še muzikanta Rudeta, ki s svojo harmoniko zabava družbo. Mnogo jih je v Detroitu, ki so prizore, kakršni se dogajajo v tej igri, resnično doživeli. Pridite na to predstavo in slav-nost ,da jih doživite znova v mislih. Vabljeni so vsi, katerim je za lepo realistično predstavo^ vsi, ki se zavedajo, da so delavci. Nastopili bodo tudi naši mali proletarci z deklamacijo "Mali proletarci", ki jo je spisala Anna P. Krasna. Po predstavi bo vprizorjena živa slika, predstavljajoča danajšnjo uredbo in pot ljudstva v boljšo bodočnost z našim idealom "Svoboda". Apeliramo tudi na mladino, da se udeleži te manifestacije. Izgovor, "ne razumemo", tu ne velja,. - kajti ta igra se vrši med vami, doživljali ste jo in razumeli boste tudi besede. -"Hrbtenica" je agitaitorična za SNPJ., zato je pričakovati tudi od članstva te jednote, da pride v velikem številu v nedeljo 27. aprila v Hrvatski dom. Članstvo kluba št. 114 in vsi drugi sodrugi, somišljeniki in prijatelji so vabljeni, da pridejo polnoštevilno na slavnost. Poročevalec. Sodrugom v Clevelandu. Saj« kluba It. 27 JSZ. «a vrla vsak prvi patak ob 7:30 svečer in vsako tratjo nedeljo ob 2:30 popoldna v klubovih prostorih JL Slov. narodnam domu. Sodrugi, prihajajta radno na seje in pridobivajta mu novih članov, da bo mogal napraviti čim več na polju socialistična vzgoja in v borbi za naša prava. TISKOVINE SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. Toi. Lan dal a 2012 A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj. V naši tiskarni sa tiaka "Prolatarac". promis. Žagar pa je rudar, ki je že Kati je sicer dobra mati svo- «Pregledal Rad se zavzame za jim otrokom, dobra gospodinja, ld?je' £vor- *---------Rudarja Bingel in Kopitar sta tipa, kakršnih srečujemo mnogo v življenju. ' Najmanjša sapica ju lahko premakne. Stavkala bosta samo en teden. Sicer ne nasprotujeta zmagi, toda bojujejo naj se drugi. Luca, dekla pri Selanu, stara devica, čaka, da jo kdo zasnubi. Vidi in sliši marsikaj, ali pri nji drži tisto, kar so gospod župnik rekli. Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizad] APRIL. LAWRENCE, PA. — konfaranca JSZ. v nadaljo 20. aprila V dvorani drua. SNPJ. Pričetok ob 10. dopol. dna. STRABANE, PA. Vasalica kluba it. 118 JSZ. v soboto 26. aprila v dvorani društva SNPJ. DETROIT, MICH. — Prvomajska slavnost kluba it. 114 JSZ v nadaljo popoldan 27. aprila v Hrvatskem domu na Kirby Ava. Vprizorjana bo igra "Hrbtenica". MILWAUKEE, WIS. — Konferenca JSZ. v Tamiatovi dvorani na 3rd St. in National Ava. v nadaljo 27. aprila. CHICAGO. ILL.—Koncert "Sava" v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS. P1NEY FORK, O. — Zborovanja vzhodnoohijske Konference JSZ. v nedeljo 27. aprila. MAJ. WAUKEGAN, ILL. — Prvomajska priredba kluba it. 45 v dvorani it. 2 v SND. 1. maja. CHICAGO, ILL. — Dne 1. maja majska slavnost klube it. 1 v dvorani SNPJ. CLEVELAND O. Prvomajska slav-nost socialistična stranke dne 1. maja, zvečer-v advditoriju Slov. nar. doma. Glavni govornik bo Norman Thomas. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska proslava kluba it. 47 JSZ. v Slov. domu v četrtek 1. maja. CONEMAUGH, PA. — Prvomajska proslava kluba it. S JSZ. v soboto večer 3. maja v lzob. domu na Franklinu. NEWBURGH, O. — Ohijska konferenca JSZ. v Slov. delavski dvorani v nedeljo 4. maja. Konferenca popoldne ob 2., zvečer veselica. BRIDGEPORT, O. — Klub it. 11 JSZ. vprizori * nedeljo 10. maja L Molakovo dramo "Poročna noč". OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dna 30—31. maja ter 1. junija v Detroitu. ! JULIJ. WAUKEGAN, ILL. — Piknik kluba it. 45 JSZ. v nedeljo 27. julija. CLEVELAND, O. — Piknik "Zar-ja" T nedeljo 27. julija na Goriikovi farmi v Randallu. AVGUST. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ. na Močilnikarjevi farmi v nedeljo 17. avgusta. G1RARD, O. — Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 24. avgusta. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — Veselica in dramska predstava kluba it. 4S JSZ. v Slov. nar. domu v nadaljo 12. okt. pop. in >večer. (Tajnike klubov prosimo, da nam •poroča datume svojik priredb, da jih uwetiase v te eeanam.)' POŠTNA HRANILNICA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE sprejema hranilne vloge i 6% obresti ZA VLOGE JAMCl DRŽAVA Denar pošljite a postno nakaznico (money order). Ravno tako lahko poal jete po poati denar v atari kraj tvoji rodbini. Dolarji ae zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakorinegakoli odbitka. Zahtevajte brezplačna navodila! POŠTANSKA ŠTEDIONICA BEOGRAD, JUGOSLAVIA, EUROPE. . UJUiiuiiiTunn:: : -ranam innnmr Največji spomenik IVANU CANKARJU so knjige, pisane v njegovem duhu, po njegovih nazorih. TAKE KNJIGE IZDAJA CANKARJEVA DRUŽBA. Štiri knjige, ki jih je izdala za leto 1930, so temeljni kamen živemu Cankarjevemu spomeniku. Vse štiri knjige stanejo samo $-| Q Zastopstvo v Ameriki ima "Proletarec". Pošljite naročilo čimprej. \TERA knjiga je najpopularnejša med našimi priseljenci v tej deželi? Je jasno: : AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR. Ako letnika 1930 se nimate, ga naročite. Stane v platno rezan $1. Ta knjiga je vredna mnogo več kot ji je cena. Ona je sama sebi reklama. rn.flfar ::f;.j:t.x.t'[taipgtcnnr..ri^tumvmmi:rafrnvn:inmfrflfr-:j^Š4 4 f JP I P BiraiBjBnnn V JUGOSLAVIJO Z VELIKIM IZLETOM S. N. P. J. V NA CUNARDOVIH BRZOPARNIKIH ^KO nameravate obiskati staro domovino, potem se na vsak način pridružite velikemu skupnemu izletu, ki ga priredi IZLETNI URAD S. N. P. J skupno s CUNARD STEAMSHIP CO. Izletniki bodo potovali na ogromnih Cunardovih brz^ parnikih AQU1TANIA 28. maja ^ Lahko potujete naravnost y MAURETANIA AQUITANIA 28. junija 6. julija ... _ - ----------, Jugoslavijo, ali pa si ogledate veseli Pariz, in—ako hočete—razen Pariza tudi slikovito Švico. iNa parnikih izvrstna domača hrana privatne kabine, prostorni zabavni prostori, vljudna postrežba. Celo pot vas spremlja izkušen vodnik. Obrnite se za nadaljna pojasnila na bližnjega zastopnika, ali pa pišite na: Jugoslav Department / \ i2,ctni ura I. CHICAGO, ILL. Naši zastopniki v vseh večjih naselbinah. CUNARD LINE PREGLED VSEBINE JUBILEJNE ŠTEVILKE DOSLEJ ni še noben jugoslovanski list v Ameriki imel v eni številki toliko in tako različnega gradiva, kakor ga bo imela jubilejna-prvomajska številka "Proletarca". . » Obsegala bo 3?« strani, štiri dele po osem strani. Eden bo angleški. Datirana bo z dnem 1. maja. Izšla bo k 25-letnici Proletarca, ki je prvi slovenski list v Ameriki, da jo obhaja s slavnostno izdajo. Pregled vsebine. Ivan Molek je poslal obsežen članek "Doba bojev in trpljenja", v katerem podaja spomine iz dni največje "Proletarčeve" krize. Z zanimanjem bošte čitali tudi njegovo satiro "Bobniča,M spisana v obliki igre. "V svitu rdeče zarje" je pesem od istega pisatelja, ravno tako "Ah, mister boss!" Obširen pregled zgodovine Jugoslovanske socialistične zveze je priredil Frank Zaitz, ravno tako tudi članek "Cetrtstoletja slovenskega socialističnega lista v Ze-dinjenih državah" ter več drugih. "Se en jubilej" je članek, ki ga je spisal Frank Pe-trich. "V boju in delu v Detroitu" je spis, ki ga je poslal za to številko Joško Oven. — "Gonilna sila napredka" je članek Max Adlerja, ki ga poda čitateljein v slovenskem prevodu Ivan Vuk. O Ameriki pred 25 leti in sedaj piše Anton Garden. " ^ Frank Podboy obravnava delo in taktiko JSZ. med vojno. Louis Beniger bo zastopan z dvema slovenskima in enim angleškim člankom. O zadružni vzgoji je poslal članek Anton Kristan. ~~ Zgodovina A. S. B. P. D. je spis, ki ga je poslal Anton Sular. Morda vam še ni znano, da je to ena najstarejših slovenskih centraliziranih podpornih organizacij. Urad ima v Kansasu. Proletarec je bil svoječasno njeno glasilo. Šla je navzdol—čemu? Videli "boste v članku. John Petrich, soustanovitelj "Proletarca", prvi tajnik JSZ. pred 25 leti (ko so jo tvorili slovenski klubi), aktiven delavec v našem gibanju dolgo let, bo imel članek "Moji spomini na rojstvo 4Proletarea\" Članek o začetnih dneh tega lista bo imel tudi Frank Podlipec. - "Gospodarski razvoj sovjetske Rusije in njegov pomen" je slika o ekonomskem napredovanju sovjetske Unije, ki jo podaja čitateljem Frank Novak. "Bratske podporne organizacije" je razprava, ki vas bo gotovo zanimala. Priredil jo je Blaž Novak. — O skušnjah potovalnega agitatorja listov piše Anton Jankovič. Peča se s tem delom 16 let, edini Slovenec, ki se toliko let ukvarja izključno z agitacijo za liste. In naravno, da bo v tej številki zastopan tudi Joseph Snoy. , Grešni Chicago je opisal Fred A. Vider. Mestu ni storil nobene krivice, ker ga opisuje kakršno je. O našem gibanju v Wyomingu piše Frank S. Tauchar. Prispevki za pokritje izdatkov jubilejne prvomajske številke Povesti in opisi. Angelo Cerkvenik je poslal za jubilejno številko povest "Naključje", Katka Zupančič vam predstavi "Ford-ko", "Poročnik Schmidt in Zinaida" je odlomek romana, ki ga je poslal Ivan Vuk, Ivan Jontez je poslal črtico "Blazna sirotica", "Naš praznik" je spis Toneta Slabeta, itd. S pesmimi bodo zastopani razen drugih Tone Seliškar, Ivan Molek, Culkovski, Theobald Tiger, Svetozar Bano-vec in A. P. Krasna. John Olip opisuje dneve med vojno v Franciji, Frank bil tiskan Proletarec"; "Potovalni agitatorji Proletarca"; "Kako sem prišel v službo k Proletarcu" (Fr. Zaitz); "Naši zaslužni sotrudniki". O. JSZ. bo nudil obširen pregled prej omenjeni članek ter razni drugi spisi. "Proletarec" in srbski sodrugi. George Maslach bo v članku "Iz prošlosti i sadašnjo-sti Jugoslavenske Socijalističke Organizacije" podal sliko dela srbskih sodrugov, in njihove odnošaje s Proletarcem, I «ic,' Albert *N»pridiiik Aleš je poslal članek "Zgodovina ameriških Slovencev bi o njihovih aktivnostih v JSZ., «o listih, ki jih je ustanovila Ž3;kup,,j 119 35 HI. izkas. Detroit, Mich. — Po $1: Herman Kugel, Peter Benedict, John Lamut, Frank Smerdu* John Krainz, Andy Sluga in Joe Cerne; Frank Padar, 76c; po 60c: John Jerman, Lucas Hribar, Frank Cenen, Lawrence Sluga, Peter Kisovec Frank Oblak, Thomas Platt, John Bernick, Mary Ber-nick, Amelia Kugel, Martin Gram, Frank Setina, Joe Cerne, Frank Kovač, Thomas Sluga, Andry Werholtz, Frank Verholtz, Joe Weraniak, An. drew Kramar; John Kosnik, 35c; William Bohinc, John Ber-lizg, Mrs. J. Berlizg, Adolph Garsper- in Andrew ( poslal P. bila drugačna . . .", Fr. Barbič opisuje delavce in delav- srbska sekcija itd. ke na poulični železnici za časa vojnih dni, Frances Za-! To je površen pregled raznh spisov, ki bodo v jubi-kovšek je poslala opis waukeganske zadružne prodajalne, leJni številki v slovenskem jeziku in slednji v hrvatskem. K. Trinastic opisuje zgodovino kluba št. 27, John Kobi Angleški del. piše o razmerah in o agitaciji v Minnesoti, Anna Mahnich je poslala zanimiv spis o organizacijah v Waukeganu, i Donald J- Lotnch Je naPlsal za angleški del članek John Grošelj dalje so Springfield, lil. Anton Gore-nz, 41; Alojzija Gorenz, 50c; po 25c: Henry Gorenz Pat Larkin, Anna Lar-kin, Frank Poani, Helen Poani, Fred H. Becker, Frank Prežel, Leo For-man, Frank Raspet, John Barlič, Bar-tel Voduäek; Neimenovan, 15c, skupaj 44.40 (poslal Anton Gorenz). p.rkhill, P«. — Po $1: Jacob Gabrenja st., F. Podboy, John Jer. nejčič, Frank Koss in Anton Gabre-1 nja; po 50c: Gregor Čekada, Jacob Gabrenja mL, Anton Cuk, Jernej Amelia Shuler, Anton Garden, F. S. Tauchar, John Ko- Kulrl pach, John Rak. Herman RugH«Andrew Grum, in drugi. Izmed naših ameriških'* sodrugov so poslali članke John Teran, Frank Boltezar, John Krebelj, P. E. Kurnick, Fr. Rataic, V. Peternel, Max Martz, Nace 2lemberger, Tony Zaitz, M. Fradel, Fr. Hribar, A. Mravljefn drugI Naši kulturni delavci. Delavsko gibanje med Ameriškimi Slovenci je vedno iskalo kulturnih delavcev. Na čelu teh je Ivan Molek. V jubilejni številki bo članek "Ivan Molek—25 let njegovega dela". V času, ko je začel izhajati Proletarec, je on urejeval list "Glasnik" v Calumetu. Skoro od začetka je1 ^leški nudil izborno gradivo, on sotrudnik "Proletarca". Ivan Molek je najbolj plodo-' vit slovenski prosvetni delavec, ki dela in dela na literar-j Slike in >lu*tracije. nem polju 25 let in je še vedno energičen kakor je bil. Za klišeje bomo letos potrošili več kot kdajkoli po- Priobčen bo članek o pokojnem Jožetu Zavertniku. prej za posamezne povečane (majske in jubilejne) šte-in podatki o mnogih drugih naših sodrugih. • vilke "Proletarca". Ponatisnjen bo članek, ki ga je poslal "Proletarcu" Mi 5i lahko izdali veliko manjši Ust—vsekakor laglje Jennie Koss; Mike Wagner, 45c, .kupaj $9.20 (poslal Jactfb Gabrenja st.) — Mary Zabric, $1; Frank Mulec, 50c; po 25c: Jennie Koss in Algernon Lee, direktor Randove šole za socialno znanost, j Frank_Hiti, skupaj $2.00, (poslala župan Hoan, Clarence čfcnior, Norman Thomas, Adam Coaldigger, A. H. Kalish, Jos. E. Cohen in drugi. To bo največja angleška priloga, ktfr so jih dozdaj izdali jugoslovanski listi v Ameriki. Kakor slovenski deli, bo tudi an- k njegovi dvajsetletnici leta 1925 Eugene V. Debs. Spisi o kulturnih organizacijah. Članki o delovanju naših kulturnih organizacij bodo bogat prispevek in dober vir onim, ki bodo kedaj pozneje pisali zgodovino ameriških Slovencev. Naj navedemo pod to rubriko nekaj spisov: "Delovanje klubov JSZ. na dramskem polju"; "Dramatično društvo Ivan Cankar"; "Slovenski pevski zbori v Chicagu"; "Nekaj podatkov o 'Zarji' "; Dramske aktivnosti kluba št. 1 JSZ."; nSocia-listični pevski zbor 'Naprej' "; "Socialistični pevski zbor 'Sava' ". Spisi o "Proletarcu". Članki o "Proletarcu" bodo podali točno sliko zgodovine tega lista. Več je bilo omenjenih že prej. Priobčeni bodo tudi sledeči: "Uredniki in upravniki Proletarca od ustanovitve lista do danes"; "Naši pokojniki"; "25 slovenskih listov v Ameriki prenehalo izhajati"; "Proletarec je drugi najstarejši slovenski list v Amerki"; "Proletar-čevi uradi od početka do danes"; "Tiskarne, v katerih je kakor velikega—in ga napolnili z oglasi, kakor so tako-zvane "božične" in "velikonočne" izdaje slovenskih listov ter napravili profit. Ali kot navadno, odločili smo se izdati velik list, da bomo nudili čitateljem gradivo, ki bo v ponos slovenskemu delavskemu tisku in bi bilo v ponos tu-j di vsakemu drugemu listu. Za malo vsoto dobe čitatelji list, ki je vreden veliko več. K pokritju izdatkov te številke nam pomagajo vsi, ki so ji naklonili oglase, nadalje naročnina in pa prispevki v tozadevni fond, čigar izkaz je priobčen v tej številki. Ce naročila še niste poslali, storite to takoj. Cene.so razvidne v oglasu na 2. strani. Naročite to številko tudi svojcem v starem kraju. Stane 20c izvod. Nam pošljete vsoto, drugo izvršimo mi.—Obljubili smo izdati list, ki bo vreden petindvajsetletnice "Proletarca", vas pa smo vprašali za sodelovanje, da bo tiskan v mnogo tisoč izvodih in da doseže vsakega, ki zna citati naš jezik. Prepričani sino, da boste storili, kolikor je v vaši moči, da bo imela jubilejna številka čimvečjo cirkulacijo. Minnesotska federacija SNPJ Na seji minnesotske konference društev SNPJ. 23. marca na Elyju je bilo sklenjeno, da se v Prosveti objavi njeno mnenje o "Ljudskem glasu", ki je, da to svobodo nekateri dopisniki toliko izrabljajo, da škoduje "Prosveti" in jed noti. Obsoja napade na urednika Mo-leka in apelira na vse lojalne člane, da mu pri njegovem težavnem delu nudijo moralno oporo in sodelovanje. V odboru federacije so John Kobi, predsednik, Frank Klun, tajnik, in Jos. Vodovnik, blagajnik. Razen teh ima več drugih odbornikov. Prihodnjoj pesnikih, o naši glasbi, o kul-njeno zborovanje se vrši 24 J turnih stremljenjih in uspe-avgusta na Evelethu. Dne 13.|b»ih Slovencev kot naroda. ¡julija bo imela članski izlet na Chisholm. — Poročevalec. Iz Clevelanda Slovenska mladinska šola slovenskega narodnega doma vprizori igro "Snegulčica" v nedeljo 27. aprila zvečer v S. N. D. na St. Clair Ave. Slovenska mladinska šola je koristila ustanova. Tu rojeni otroci slovenskih staršev se uče v nji slo- Kdor količkaj more, naj pride v nedeljo 27. aprila v S. N. D. na predstavo slovenske mladine. Dobra udeležba bo otroke uverila, da ste z njimi, da res želite, da bodo tudi ONI Z VAMI. Učili se bodo naprej in pomagali ustvariti čimtrd-nejše vezi med priseljeno in tu rojeno generacijo ameriških Slovencev. venskega jezika, tolmači se jim bo V avditoriju Slov. nar. doma imela socialistična stranka rojstno deželo roditeljev in pri-'prvomajsko slavnost v četrtek zadeva si ustvariti med njo in 1. maja zvečer z obširnim spo-starši čimtrdnejše vezi. Pouče redom. Glavni govornik bo se v nji o naših pisateljih in Norman Thomas, predsedniški AU SE BREZPOSELNOST ZMANJŠUJE? kandidat soc. stranke 1. 1928 in socialistični kandidat za župana mesta New York lansko leto, ko je prejel 175,000 glasov. — , Pevske točke na tej slavno-sti bosta predvajala zbor "Zarja" in zbor Socialistične mladinske lige. — Louis Zorko. Skozi vio jesen, in potem skozi v»o *imo, to kapitalistični dnevniki na povelje svojih bosov dokazovali, da ni z amen »ko prosperiteto ničeaar narobe. Vzlic temu dobiva hrano v javnih kuhinjah tisoče delavcev. So sicer delavci, toda brez 6*-la. Hoover jeva komisija naznanja, da s o najhujši tedni preili. Ce je to res, je nam prav. Mi ne želimo nikomur hudo, najmanj seveda tistim, ki so odvisni od plače, katera ne znaia povprečno niti tri de»etake na teer¿y Zov/ng America* co/io toaAi /xissa&f o* 0 ytr iveé Yc>re/&f s/t/Jo a/ict decante &¿3 rtrsà nk¿> cut SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich 'J That's That What can socialists hope for from the kind of man who visited my office this week? He came in wearing that puxxled and slightly forlorn Jook which story writers tell us spreads over the features of a man who is hit by a bullet. Plainly, something had happened to him. What was it? He answered the question with his first sentence. "Well, I lost out," he said. "I'm out of a job now and nobody seems to have anything for me to do. You can't buy a job these days. They look me over, see that I'm old and turn me down." He shook his head in a puxxled manner and then asked: What do you suppose I'm going to do?" I admitted that I didn't know, and then he asked another question. "What do you thing is wrong with this country, anyway?" This time I knew the answer. "Capitalism," I replied. And then he threw his bombshell at me: "Capitalisih!" he exclaimed in disgust "Capitalism, nothing! Why what would we do without capitalists? It's the rich men who give us work; if it were not for the rich there'd be nothing for anybody to do."—Reading Labor Advocate. CAPITAL ASLI Asleep today, heads in the ground, Puffed pride of power, hearing no sound. Wrapped in yours silks and velvets rare. How can the rich to the poor be fair? Workers slave by the tick of the clock, Rich swayed by just an expensive frock. Toilers slave to buy their bread, ¡Capital's gold, like Duke must wed. ' No surcease of this war we aee, I Capital, a brother gorged with grain. Workers are those whose hope is slain. By unfair battle to win fair play; Now incensed, will fight for better day, When toil and play will equal stand. And all the world will be one land. Each one doing his bit in the whole, To stand as a race with a soaring soul. —Natolia O'Neill. Detroit, Mich. The May Day celebration of branch No. 114 JSF. will be held on April 27th in the Croation Hall, 1331 E. Kirby Ave.. The program starts at 3. P. M. with a drama in three acts, Hrbtenica (Backbone) by Ivan Molek. This play portrays the life and struggle of the miners to better their living and working conditions. Those who are not familiar with the mining industry, will get an idea and view of its conditions and standard of liv. ing in the coal towns. After the play an allegory will be shown on the stage. A figurative re-presention to resemble the mean- t ing of May Day. There are people who do not know that May Day is the International Labor Day, and not the first Monday of Sept. which was decreed by law as the holiday for the workers of this country. Let us hope to see a large delegation of members and their friends from branch No. 116 JSF. and the public in general among our midst on the above mentioned date. Dancing will follow the program. A good time is assured kto all. Mary Nograsek, member of Club No. 114. NEXT1 The little boy was in church for the first time. When the choir, all in white surplices, entered, he whispered hoarsely, "Oh, aee, daddy. They're all going to get their hair cut"._—Boston Transcript Once more, we must tell you of the Illinois Coal Miners. The hardest blow outside of the reorganization convention hit John Lewis of the old regime, because of the decision of the Appelate Court of Illinois in sustaining the decision of a previous hearing in telling Lewis to keep his hands off the Illinois union. Qjur Illinois men can hail this as another victory in their struggle to wrest the leadership of the union from who have all but destroyed it i With this decision activity should increase and eve.y miner in Illinois should step behind Alexander Howat and the new officials. • * • Plays have a meaning. Johnny Rak and his colleagues are preparing "Annajanska, The Bolshevik Empress" written by the famous George Bernard Shaw, for Thursday evening May 1st. It will be May Day for the Slovenes of Chicago at the S. N. P. J. Hall. The play will top the program for the night We urge a good attendance. < e e e In another week Sava's singers will perform at C. S. P. S. Hall. No new developments have come up since the last report But the folks are rehearsing with the hope of putting over this concert with more pep and xeal than any previous. Long steady practice brings certainty and confidence to the participants. Our folks will have all of that on April 27. • • • The naval conference has finally come to a close. Our country will have saved one billion dollars be. cause of the agreements. Other nations will also have large savings. But why not scrap some of the present navies? Yet holding down the future building program of the large countries is a step in the right direction. As labor becomes more powerful in deciding the destinies of government's, greater strides toward disarmament will be made. Until such time we can only build and strengthen our representation in the various parliaments. • • • The secretary of the Socialist party of New York reports a substantial gain in the growth of the party. Comparisons are made between the 1928 and 1929 dues paying members and the increase is gratifying. New York state is one of the liveliest in the Union for the party. • • • Primary elections are over. In the final fall elections much intereet will be staged about the congressional candidates, because of the wet and dry issue which is being stressed emphatically already. In Illinois, Ruth McCormick defeated Deneen and the people take her victory as a sign that the citixens are opposed to the World Court, that being one of her main pledges. But truly, we believe the people wanted to rid themselves of Deneen and his machine and were willing to sacrifice the World Court to do it We have a hunch that unless she adds a few better planks and pledges, she too, will have a tough time getting to Washington, D. C. • e e Aside from a few stuffed ballot boxes and disorders Chicago's citixens didh't get much of a thrill from last weeks elections. So large were the ballots, and so numerous were the candidates thit the voters couldn't help but be confused. You couldn't give everybody a note. • • • Joseph Schubert, Montreal Socialist alderman was reelected by the biggest majority ever given a candidate in that city. He was formerly secretary of the International Ladies Garment Workers and has served his constituents for the past six years. The Road to Socialism Jam€* Maxton M. P., of the British I. L P., gave some splendid advice which will fit the American Socialist's present situation well, in his chairman's address at the I. L P. conference lately. He said: "The view of the I. L. P. it that the distance from the objective depends, not on forces outside ourselves, but on the amount of our own determination and faith, on the understanding of our own principles that we can amass among ourselves and disseminate among the people. The arrival or postponement of Socialism will be decided by the Socialists themselves." Tom Tiddler's Ground •Some green-eyed statistician has figured out that Coolidge has netted more than 100,000 bucks since be went literary. Which figure is something like three times as much as he would have dragged down shaking hands at the white house over a similar period. Ho, hum . . . who wouldn't rather write than be president?—Life. Charles Ervin says: "The most eloquent labor speech I ever heard consisted of the single sentence: "Damn the patience of the working class."__ PLAIN FACTS FOR PLAIN PEOPLE What to Wear " An Englishman with rather bi. zarre ideas of dress was visiting at the home of an American, and when he appeared one day at the breakfast table, clad in unusually loud apparel, his host candidly said. "Great grief! I woudn't wear I that suit to a dog fight" To which the Briton replied: "But old top, you didn't tell me you were going to take me to a dog fight'* OUR WORLDLY INFANTS. Mother—Where do bad little girls go? . Betty—Moat everywhere. —Exchange.' Drawn for Labor by John M. Baer. THE SOCIALIST PARTY AT WORK Los Angeles Over two thousand lx>s Angeles Socialists and sympathizers at a mass meeting ended the two day session of the N. E. C. Sunday, March 30. Trinity auditorium was packed to the ceiling when Upton Sinclair opened the meeting and introduced James Oneal, Morris Hill-quit, James H. Maurer and Dan Hoan, each of whom spoke. The banquet held on Friday also was tremendously successful, about four hundred persons being present Collection« made at both events raised the funds necessary to pay the local share of the N. E. C. expenses and leave something for party work in this city. Interviews with each member of the committee showed that more hope was held for the future of the Socialist movement now than any time in the past sixteen years. The members had spoken over forty times on the way to the coaat and the number of unsatisfactory meetings was extremely small. Plans were made at the committee meeting for taking advantage of the situations discovered. Oneal reported that careful surveys in each place he stopped showed that the distress of the'people was greater than at any time since 1894. Committee Actions The committee agreed that three major issues should be stressed in the Congressional platform — unemployment, old age insecurity, and disarmament A May Day manifeeto dealing with these subjects is to be issued. All locals are urged to arrange meetings and have speeches on these topics. Literature. One of the surprises of the committee meeting was the announcement of an offer by B. HaldemanJulius, publisher of the little blue books, to put out a library of Socialism, in twenty volumes. A committee composed of Comrades Thomas, Laidler, Lee, Hillquit, and Oneal was appointed to prepare the outline for the library. Oneal'8 leaflet "Labor's Politics" was ordered printed—and a revision of "Socialism—What It Is and How, To Get It," by Oscar Amtringer, was authorized. A pamphlet on nationalization of coal will be prepared under the direction of the executive secret- ary. Speakers Bureau The "Social Problems Lecture Bureau" was set up. Requests will be sent oyt immediately for persons who can speak under party auspices to send their names to the secretary, who will list them and send the lists to all sorts of non-Socialist organizations. The question of removing the office to Washington or to Milwaukee was turned over to Comrade Sharts for an impartial appraisal of the benefits of the move. The committee requests those who favor or oppose the idea, write Comrade Sharts at Dayton, Ohio. National Committee The N. E. C. decided to hold its November meet, ing in Boston at the same time as the American Federation of Labor Convention. From all reports and snatches of conversation heard, both the Los Angeles comrades and the members of the N. E. C. are highly elated over the success of the local meetings and of the trip as a whole. Do Your Bit The National Office of the Socialist Party, 2653 Washington Blvd., Chicago, has in stock new leaflets and pamphlets on unemployment and its remedies, unemployment insurance, old age pensions, out of work, etc. Write for samples and price list to this " office. Colorado Powers Hapgood, state secretary, is assisting in organizing the miners union in Pennsylvania and in his absence the state office is in charge of Jack Boyd, 2370 East Evans Ave., Denver. Indiana Emma Henry, former state secretary, has been elected as recording secretary of Local Marion County and she reports that the comrades of Indianapolis were well pleased with the Oneal meeting there. The Amalgamated Clothing Workers donated the use of their hall and assisted in making the meeting a success. Comrade Henry is canvassing old members and the prospects are that the active membership will be increased as a result. The Dakotas Many inquiries for literature and information are being received from both North and South Dakota. The members of a farmers organization in the latter have requested that a good speaker be sent to them. In North Dakota organization work is going forward and a new local is now being formed in Upham. Ohio Sidney Yellen, Executive Secretary of Oluo, orders a large supply of application and membership cards and states that an intensive drive for »new members is under way. Pennsylvania State Secretary Limbach reports that the Jessie Stephen meetings have been good and cities as one instance a forsaken mining town, where miners draw about $20.00 in two weeks is their pay, a camparativ-ely large audience attended the meeting, about fifty per cent being young people. Finish Federation Secretary Reivo reports: "The sales of dues stamps this year exceed the same period last year by nearly two thousand stamps." When a man sneers at iema mark him down as an aas for he who does not subscribe to some sort at ism or oaopfcy hasn't the brains to think.