teto VI., štev. 102 Lfubljana, petek 1. maja 1925 Poštnina pavšali ran a. Cane 2 Dan gs lihafa ob 4. gjutraf. ea Stane mesečno Din <5—; ta lno> semstvo Din 40— neobvezno, Ogla3l po tarifo. Uredništvo i 0nevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. |6'I. — Telefon štev. 7a. Vočna redakcfjai od 19. ure naprej t ftnaliovi ul. št s/L — Telefon št J4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko Uprava1 Upravnlštvo: LJubijar.a, Prešernova ulica št 54. — Telefon št. 35. Jnseratni oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica AL I. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št 11841, . Praha čislo 78.180. Wien Nr. 105.141. Ljubljana, 30. aprila. Tako zelo se nam hoče, da bi bil rsak prvi mai solnčen dan. Kar je do tega dne bilo brstja zadržanega in od aprilskih mrazov in nalivov cvetja po-končanesra. mora prvega maia z živo, ncpremagliivo silo vzkipeti in zaželeti proti solncu. da ga kakor čudežno zdravilo dvigne k živemu življenju, k moči. ki premaguje vse. Maisko jutro mora gore obliti z zlato jario. In kdor ie zdrav in življenja vo-!ian. mora biti ta dan kakor orjak sredi po!:an ki vriska in kliče na vse strani: K vsfaieniu! Ta vrisk ln klic je kakor velikonočno zvonenje. ki oznania. da ie živlienie nad smrtjo. In če ni soln-ca v naravi, ie gotovo v naših srcih. Kioenie naših duš in širienje prsi in mišičevja. pesmi iz naših grl. vse to ni po'av surove sile in brezobzirnega razmaha. amoak izraz vseobiemaioče ljubezni. ki hiti k bratom in sestram, da jih objame. Ki pozabi ia in odpušča. Ki izdaiuje gore in briše maie ter ves svet pretvara v livado, po kateri naj bi hodili dobri liudie in rosili na vse strani srečo Svobode, Enakosti, Bratstva. Prvi maj — treuga dei. božji mir. ki z nitjo liubezni prepleta duše vseh ljudi. vseh narodov in vseh stanov. Ljubezen je najgloblji in najresneiši sociializem. Vzgoievani pa smo bili po doktrini, da je socijalizcm najtrši in nai-neiznrosne'ši materijalizem. Istovetili smo snciializem z materijalizmom. s surovo silo. ki nai ima za najučinkovitejše sredstvo razredni boj. V tej vzgoji smo teptali najsvetejša načela etičnosti in nravnosti, dobrega in slabega nismo merili po človeku; slabega človeka so razredi v svoji materiiaiistični borbenosti obiemali in zanj. ako je bilo treba, prelivali tudi kri. — dobrega, etično in nravstveno popolnega človeka pa so kot slabiča izvrgli in govorili, da ne sirda v svet bojev, zmag in porazov. Kdor je širil nauke Masaryka, ni bil Človek velikih dejani; sentimentalen mladenič ie bil. ki se bo šele naučil, da ie živlienie boj in ne mehka dobrota, okrašena z nauki o enakosti in bratstvu. Z materijalizmom in razredno-borbenim naukom smo blagoslovili boj in silo. in nadmoči dali življensko — in celo moralno upravičenost. Vsa naša vzgoia v življenju je podžigala strasti in dvigala k ekscesom naj-nižie instinkte. Z istimi besedami smo prosto in brez pekoče vesti na prvi strani zagovarjali upravičenost uporov, na drugi pa krvavo vdušitev istih uporov. Stroj v katedrali sv. Nedelje je bil svet. kakor je bila sveta strojnica na ulicah, ki naj bi pokosila stavkujoče množice. Prvi mai — božij mir. K temu nas sili narava. Praznik liubezni — pravega čistega sociializma. Slaviti bi ga morali, cakor oznanilo angelja: mir ljudem na zemlii! Pa ga slavimo, kakor so vojne furiie vseh vekov slavile krvave voine. S risanimi besedami in krvavimi slikami podžigamo strasti in kličemo na nove pokolie. Tisti naj zmaga, ki ima moč. ki ie brezobzimeiši. ki o rje in deluie z zlatom in železom. Po ulicah buče bojne pesmi, na shodih se oznaniajo krvave osvete. surova sila udaria in ruši lastnino. Dan prekipevajočih strasti, veliki praznik sovraštva, ki nai nas bučno in hrupno spominia, da je človek zver. ki ni sposobna, da se dvigne v višave etične popolnosti in od tod ustvar-rrnzHi za*tonnlk onih. katerih se ta 5"ci:alna vnrašania tičeo. To je bahava demagoška trditev. V naših splošno bornih razmerah kapitalizma, kakor se Poslovna vlada Narodnega bloka S kraljevim ukazom je bila volilna vlada Narodnega bloka spremenjena v poslovno vlado. — Izvedene so bile nekatere osebne spremembe. — Novoimenovani ministri so že prevzeli svoje resorte. — Danes zakletev novega kabineta. Beograd, 30. aprila, r. Sinoči je kralj podpisal ukaz, s katerim se sprejema ostavka volilne vlade goso. Pašiča. isto- časno oa imenuje poslovna vlada v sle deči sestavi: ministrski predsednik: Nikola Pašič; socijalna politika: Marko G!urič:č; prosveta: Svetozar Pribičevič (sam. dem.); zunanje zadeve: dr. Momčllo Ninčič; vere: Miša Frifunovič; pravda: dr. Edo Lukin!č (sam. dem.): narodno zdravie: dr. Slavko Miletlč; javna dela: Nikola Uzunovlč; kmetijstvo in vode: Krsta Miletlč; pošta in brzojav: Velja L. Vukičevlč; šume in rudniki: dr. Gregor Žerjav (sam. dem.); izenačenje zakonov: dr. MIlan Srsklč; finance: dr. Milan Stojadlnovič; agrarna reforma: Milan Simonovlč; trgovina in industrija: dr. Prvislav Grisogono (sam. dem.); vojna in mornarica: Miša Trihmovlč; notranje zadeve: Božu Maksimovič; promet: Ante Radojevič. Novoimenovani ministri so: dr. Prvislav Grisogono (sam. dem.), inž. Ante Radoievič. dr. Milan Srskič in Milan Simonovih. Iz vlade so izstopili: dr. Hin-ko Krizman. Andra Stanič, dr. Gjuro šurmin in dr. Mate Drinkovič. Državni podtainiki ostanejo še nadalie isti. Novi ministri so že prevzeli svoje resorte. Jutri dopoldne bodo prisegli kralju. Politična situacija razčiščena Fsssko opozicijskih intrig. — Blamaža protivladnega časopisja. E*ko je Pašič zavrnil Pavla Radiča. Beograd. 30. aprila, r. Vest o ostavki vlade ter o imenovanju nove vlade sinoči še ni bila znana. Zvedelo se je zanjo šele danes, ko je miru predsednik Pasič obvestil predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča. Ukaz o novi vladi Narodnega bloka je porazno učinkoval na vse pristaše opozicijonal-nega bloka, ki so pričakovali, da bodo s svojimi neumestnimi intrigami razbili Narodni blok in so še danes zjutraj napovedovali v svojih listih, da se vrše pogajanja za koncentracijsko vlado brez samostojnih demokratov. Razplet politične situacije je pospešilo v prvi vrsti dejstvo, da so o"ozicij-ski listi s svojo pisavo, ki so ji bile svr-ha zgolj spletke, pretiravali razvoj dogodkov, kar je začelo vsem presedati. Reči se more, da je pisaya opozicijskega tiska pospešila končno rekonstrukcijo kabineta, ki so jo pričakovali šele za petek ali soboto. Prihodnji teden bo vlada prečitala sktmščlni svoio deklaracijo. Beograd, 30. aprila, p. Kakor doznava vaš dopisnik, je izrazil Pavle Radič ministrskemu predsedniku Pašiču pri včerajšnjim oorazgovoru željo, naj bi bilo izpuščeno iz zapora internirano vodstvo Radičeve stranke, da bi se mogla začeti pogajanja med radičevci in radikali glede vstopa v kabinet. Vendar bi moral! v tem slučaju Izpastl samostojni demokratje. G. Pašič mu je izjavil. kakor se doznava lz najožje bližine ministrskega predsednika, da brez samostojnih demokratov sploh nI misliti na kakršnekoli pregovore in da mora vendar enkrat prenehati v naši kraljevin? Izključevanje gotovih oseb zgolj iz osebne mržnje. ker Ima od tega država ogromno škodo. Radičevci naj vzamejo na znanje, da radikalna stranka ne more dopustiti, da bi izpadla lz kombinacije skupina. ?•! zastopa Isto politiko. Pavle Radič ifc viel to izjavo Pašiča na znanje. Obup v opozici|onalnem bloku Britke pritožbe nad radičevci. -trajo Q£ cicijonahii Beograd, 30. aprila p. Nocoj so se sestali voditelji razpadajočega opozicijonalnetja bloka k seji. Ljuba Davidovič je pozval ob tej priliki vse člane bivšega bloka narodnega sporazuma, naj poskušajo vplivati na ra-dičevce, da bi se povrnili nazaj k prvotni politiki bloka, ker z radikali itak ne morejo sodelovati. Vsi zastopniki opo-zlcijonalnega bloka so v svojih govorih ugotavljali, da Je položaj bloka brezupen. Klerikalci so se iri-toževali, da so radičevci s svojo neodkrito politiko, ki so jo vodili za hrbtom ostalih strank, zakrivili, da se mora danes smatrati v vseh resnih političnih krogih ta blok kot razbit, pri čemer je najhujše, da je vsled «Vsi resni oolitičai krogi sma-blok za razbit.» svoje neenotne politike izgubfl tud! ves ugled med narodom in lastnimi pristaši. Seja je potekla v medsebojnih očitanjih. V vseh opozicijonalnlh krogih vlada velika potrtost, ker se blokaši zavedajo, da so z imenovanjem nove vlade Narodnega bloka doživeli veliko blamažo, kar je še znatno povečalo njihovo poparjenost in potrtost. Poleg vodilnih politikov oporkrikmalnega bloka, pa je seveda najhujše blamiran opo-zicijonalni In nevtralni tisk, kakor ljubljanski »Slovenec« in beograjska »Politika«, ki so ga dogodki postavili popolnoma r.a glavo. Sem novega ministrskega sveta Predsednik Pašič rablo obolel. — Urgiranje reparacij. — Bolgarski begunci se naselijo v notranjost države. konzula na Dunaju Je Imenovan Gjoka Jok-slmovič. Beograd, 30. aprila p. Od 6. do 9. zvečer je imel ministrski svet sejo pod predsedstvom prosvetnega ministra Pribičeviča, ker je predsednik vlade Pašič rahlo obolel. Ministri so čestitali svojim novim tovarišem, k! so stopili v kabinet. Seja je večinoma veljala reparacijskemu vprašanja. Ministrski svet je sklenil da se urgira pri reparacijski komisiji v Parizu izvršitev pogodb iz februarja lanskega leta, na podlagi katerih so bili dovoljeni predujmi, pa je bila Izvršitev ustavljena. Vlada je razpravljala tudi o zadevi bolgarskih beguncev in je sklenila, da se naselijo v notranjosti države. Končno je prišlo na razgovor vprašanje zagotovitve javnega reda ta miru pri jutrišnji proslavi 1. maja. Beograd, 30. aprila p. Nocoj Je bi! na dvoru poslanec Grga Andjelcvič. Za njim je sprejel kralj tajnika Narodne skupščine Tomo Popovlča, ki je ostal pri kralju do 9. Tajnik Popovič Je poročal kroni o razpoloženju v Južni Srbiji. Iz ministrstva Inostranskih deL Beograd, 30. aprila p. V diplomatskem oziru Je bil današnji dan precej živahen. V Beograd je prišel naš poslank v Budimpešti Tiča Popovlča zaradi nadaljevanja pogajanj z Madžari. Za jugoslovenskega honorarnega za običajno slika, pravzaprav ni in onih par kapitalistov ne bo deležnih ugodnosti naše jugoslovanske držav?, ako se ne bodo zavedali, da so vsa naša gospodarska in kulturna vprašania Izrazito socijalna vpr-Sinia. ki se tičejo malega človeka. Naše narodnogospodarsko, kulturna in politično vprašanje je vprašanje organizacije in zaščite našega dela, ki mu moramo dati oo'no vebavo. puls in razgibanje. V to Pa smo poklicani vsi in nihče nas ne sme pri tem ovirati Nocoj so razpravljal! italijanski poslanik BodreTO, odpravnik poslov Solla, zunanji minister dr. Ninčič in predsednik Jugoslov. delegacije dr. Ribar o delovanju naše in Italijanske delegacije v Firerci. Intervencija Novinarskega udruženja Beograd, 30. aprila p. Zastopniki Jugoslovenskega novinarskega udruženja so pose-t.li nocoj predsednika sekcije zakonodajnega odbora, ki razpravlja o tiskovnem zakonu, dr. Lazo Markoviča, ter intervenirali pri njem radi nekaterih izprememb v vladnem načrti tega zakona. Dr. Markovič jim je obljubil, da se bodo izvršile v zakonskem osnutku vse potrebne tehnične Izpremembe. Kar se tiče izpremembe političnega dela zakona, Je opozoril, da spada to v področje pristojnega ministra :n večine zakonodajnega odbora. Dr. Markovič uvideva tudi potrebo, da se donese pred skupščino zakon o novinarjih, ki naj v prvi vrsti zaščiti njihovo grr»t»o stališče. Predsednik sekcije je dejal nev+narjem, naj predlože svoje predloge ministru za izenačonje zakonov V znamenju orran^ociie in zaščito našega dela ki nai državo utrdi in ji di ugled in speltovame ored svetom, praznujemo Prvi mai. Prvi maj bi moral biti splošni državni praznik, v katerem bi molili in častili vztrajno, tiho in koristno delo za našo gospedarsko ia kulturno bodočnost. S praznikom dela nai se nala srca raz vnamejo v ljubezni za dr!o in ne v sovraštvu proti delu. Pelo je sveto, je človekova najvišia pravica in dolžnosL In v tej svetosti je naš sociializem. Obsežne preiskave proti komunistom v Parizu Pri preiskavah so našli mnogo obtežilnega materijala. — Varnostne odredbe za danajšnji dan. Pariz, 30. aprila, s. Hišne preiskave pri komunistih so se včeraj nadaljevale. Kakor poroča «Petit JournaU. so našli nri tem zelo važne dokumente, med drugimi Doročilo komunističnih državnih uradnikov o stanju državnih poslov v vseh UDravnih oblsstvih ter o političnem pseoričanju uradnikov, nadalje načrt mobilizacije za državno UDravo, zlasti za brezhibno funkcioniranje telefona in brzojava v slučaju komunističnega prevrata. Za ta slučaj so bile predvidene tudi posebne odredbe za poslovanje v ostalih ministrstvih, ori vojaških oblastvih in v policijskem pred-sedništvu. Nadalje so našli načrt pariških vojašnic z natančnim številom sta-leža. načrt letališča v Ougetu s točnim številom letal in tam se nahajajoče mu-nicije ter načrt vseh policijskih stanie. V notranjem ministrstvu se je včeraj vršilo posvetovanje glede izrednih od- redb policije na dan 1. maja. Zboro« vanja pod milim nebom bodo dovoljena, sprevodi Da bodo Dreoovedani. Vse čete bodo v prioravljenosti. Letala policije bodo krožila nad mestom ter vse izredne dogodke brezžičnim potom javila glavni oolicijski stanici. Kakor izhaja iz manifesta, ki so ga izdale delavske stranke, bo 1. mai docela v znamenju generalne stavke. Izvzeti bode le nameščenci podzemskih železnic. Zaupnica radikalne stranke Painlevčju in Hemotu Pariz, 30. aprila, s. Izvršilni odbor raiflk kalne stranke se je včeraj bavil s splošnim položajem. Sprejeta je bila resolucija, ki čestita Painleveju k njegovemu postopanju pri sestavi vlade, kateri se izreka zaupanje. Dresa resolucija čestita Herriotu k njego« vi politiki, ki je dvigni! v vsem svetu pre. stiž in moralni ugled Francije. Borba v pruskem deželnem zboru Bojna napoved vlade nacionalistični opoziciji. — Grožnja z raz pustom parlamenta. Berlin. 30. aprila, z. Pozornost pollfčne javnosti se zdaj obrača zopet na pruski deželni zbor, kjer se nahaja vlada welmarske koalicije s socijalistom Braunom na čelu proti opoz'cIjl nacijonalcev in komunistom v manjšini, kjer pa je vendar drugačna vlada nemogoča. Ministrski predsednik je na seji deželnega zbora imel govor, ki pomenja pravo bojno napoved nacijonaleem ker Je Braun Izjavil, da ne namerava pristati na nikake koncesije nacijonalcem, ki bi ne bile v skladu s programom weimarske koalicije. Berlin. 30 .aprila. (Ava1a.) Na današnji seji pru^kesa deželnega zbora Je Imel ministrski predsednik Braun govor, v katerem je Izjavil, da bo vlada vztrajala na politiki we:marske koalicije, da pa si Iskreno želi sodelovanja vseh patrijotlčnih strank. Ako se bo pokazalo, da vlada ne bo mogla de- lati s sedanjim "deželnim zborom, ne bo preostalo nič drugega, kakor da se deželni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. Upa pa, da bo pruskemu narodu prihranjena nova volilna borba. Ako hoče nemški narod priti k mira, mora desnica opustiti boj proti republikanski državni obliki. Deželni zbor se je nato odgodll do dne 8. maja. Dnevni red prihodnje seje je: Glasovanje o predlogu zaupnice vladi. NOV IZPAD NACIJONALCEV. Berlin, 30. apnia. (Avala.) Nemško - na-cijonatni posianec Wink!er Je v pruskem J deželnem zboru stavil predlog, naj sklene deželni zbor, da državna vlada nima več onega zaupanja, ki je potrebno za vodstvo poslov v smislu čleaa 57» odstavek L ustave. Obtožnica proti bolgarskim atentatorjem Beograd, 30. aprila, d. Zunanje ministrstvo je prijelo iz Sofije tole poročilo: Obtožnica zooer atentatorje je gotova in zahteva za Friedmanna, Stevana Di-mitrova. Dimitrova Ornčarova. Nikolaja Petrinja. Rista Kosovskega. Petra Zagorskega. Petra Abadževa in Ojorgja Kojeva smrtno kazen na vešalih. za Dimitrija Daskalova in Komburova Da osemletno ječo ter 50 tisoč levov globe. Oblastva še iščejo Petrinja. Kosovskega, Abadževa in Dimitrova. Obtožnica. k ije izročena prekemu sodu. ugotavlja, da so atentati na cerkev in na kralja, kakor tudi napad tob na Vodeč in na druge kraje delo zarotniškera odbora. ki ga tvorijo zaupniki tajnega komunističnega odbora in poljedelcev, oristašev tako zvane »skunne fronte^. V nasprotju s prejšnjo trditvijo, da je izvršil priprave za eksolozijo v cerkvi Minkov, ugotavlja obtožnica, da je iz- vršil čin tehnik Abadžev. ki je prinesel v katedralo razstreljivo in položil peklenski stroj. Obtožen je tudi cerkovnik Zagorski. K razpravi je povabljenih 50 prič. Sofiia. 30. aprila, s. Vojnemu sodišča izročena obtožnica ugotavlja, da je bil atentat v katedrali in oroti kralju, zadnji voadi Dri Vodeču in več drugih na-silstev delo uporniškega komiteja komunistov in tajnega komiteja zemljo-radnikov. V nasDrotju z dosedanjimi vestmi se obdolžuje oriprav za eksplozijo v katedrali neki tehnik Abadžev in ne Minkov. Abadžev je preskrbe! eksplozivne snovi ter izdelal peklenski stroj. Od obtožencev sta samo dva v rokah policije, ostali so ali pobegnili, ali oa so bili pri zasledovanju ubiti. Obtožnica zahteva skoro za vse smrtno kazen. Sestanek Narodne skupščine Beograd, 30. aprila, r. Z ozirom na ukaz o imenovanju nove vlade so imeli tekom dopoldneva vsi poslanski klubi svoje seatan ke, na katerih so razpravljali o političnem položaju. Vršil se je tudi sestanek vodite. Ijev parlamentarnih skupin ter jc bilo skic« njeno, da se skupščinski odbori izvolijo na isti način kakor prej. Radi tega « je dar.a» šnji sestanek Narodne skupščine začel šele po 11. dopoldne. Sestanku Narodne skupščine je predse* doval sam. demokrat dr. Ivan Paleček. Ko jc tajnik Kobasica prečital zapisnik zadnje, ga sestanka, je bil prečitan dopis, ki ga je poslal min. predsednik Pašič predsedniku skupščine Marku Trifkoviču in ki pravi, da je kralj izvolil sprejeti ostavko članov volil, nega kabineta g. Pašiča in da imenuje s svojim ukazom od 29. aprila novo poelovno vlado pod predsedstvom g. Nikole Pašiča. Pri prečitanju tega pisma je večina skup« ščine vstala in vzklikala «2ivk> Pašič!», vio Pribičevič!« Zatem je bil prečitan ukaz o imenovanju nove vlade, nakar so vstali vsi poslanci in vzklikal! cživio kralj!.. Nadalje je bilo objavljeno skupščini, da je verifikacij »ki odbor sklenil, da prid: na ■testo p*sl. ir. Spalajkoviia, ki ae Je *d. rekel svojem« mandatu v travniikem okrož. ju, dr. Bogoslav Kujundiič, kar je skupiči. ■i odobrila. Po nekaterih formalnoetih je bfo ohiav. Ijano, da je predložil minister za vera Nuša Trifunovič skupščini ziVoneka predlaga o srbsko^rravttslavni cerkvi ter o veroizpo. vedih in interkonfesijonalaih odnosi jih Nato je skupMina prešla na dnevni red: Volitev skupšlinskih atiiorov. Predsednik je izjava, da s« se šefi pa-la. ■aentarnih skupin sporazumeli, da s« odbar za zakoasM predlo« o kmetijakili kreditik, odbor rt ra*»»redJt«v "Min i« odbar za rajonski pred'«g » "rikljjfitri vasi Mala Rtiška (»rez Sanski Most) k aretu Hosan« ski Novi irvoiije z vzklikom, nak*r so bili ti odbori tudi sofllasno izvolieai. Za pred. sednlka odboru za kmetijska kredite je bil izvoljen dr. Velizar Jankovi d, za poč pred« sednika pa Juraj Demetrovič (sam. dem.). Zatem je bil odrejen odmor 10 minut, da bi se parlamentarne skupine sporazumele o vprašanju izvolitve dveh članov v odbor za vojno odškodnino ter o jvoii^vi zastop. nikov predsednika in dveh podpredsedni. kov Narodne skupščine v državni odbor p« il. 7. volilnega zakona. Nato se je dnevni red sestmka uadaljr« v?l ter je bilo glasovanje zaključeno oh 1.15. V upravo rojne odškodnine so bili iz« voljeni Aleksa Žujevič in Jovan Aleksič, za zastopnika predsednika Narodne skup. ščine v državnem odboru i*. tržaški »Piccolo* v svoji sredini številki. 29. t. m. Nato pa ome-aja »Jutrovo* vest o posledicah, ki nai bi jih imel omenjeni incident za pred-stavitelie državne oblasti v Trstu, in označuie to vest za pretirano, za Izro-dek domišljije, kakor ie označil že Dre! demonstracije, ki so se zaradi onega tržaškega dogodka vršile v Ljubljani, za »nesorazmerne z neievolio, ki jo ie mogel povzročiti oni dojsodek.* Nato pa se »Piccolov* člankar vseda za kateder profesoria mednarodne dostojnosti in korektnosti ln deli lekcije na vse stra-»1: jugoslovenskl javnost!, jugoslovenskl vladi, njenim organom ln predstavnikom. vobče vsej Jugoslaviil. »Jugoslovenskl nacijonalistl — modruje »Piccolo* — imaio pravcato strast 2a ustvarianie diplomatskih slučajev i.i mednarodnih sporov. Ore tu za mego-lomane. vročekrvneže in tudi za stranke. ki Imata-v svoiih Programih vzdrža-vanie oblačnega obzoria v med Italiio in Jugoslavijo In to stališče deli ž niimi tudi iugnslovenska vlada, k! dooušča. da imaio tski agitatoril vpliv na smernice države in orijentacllo nje-Bih predstavnikov na poliu mednarodnih interesov Kako bi se drugače mogle tako zaustavliati v svojem poteku vse številne ItalHansko - lur^lnven ske konference in še potem, ko se le dosegel sporazum v bistvenih točkah? Da se Pri jttgoslovenskih zastopnikih kaže tako izrazito zla volia za zaklju-ženie dogovorov. se more tolr-ačlti le tako. da gre tu za vpliv psiholoških elementov, ki se ne morejo smatrat! 3a nakloniene Italiji. In takih elementov je Poleg tiska vseh iugoslovenskih strank tudi tam. kier so manj zaželtan!. Jugostovenske oblasti, ki jim je v Inozemstvu. zlasti v ItaliiL Doverieno politično ali komeTciialno predstavništvo, b! morale vsepovsod biti v polni meri navdane s politiko svoie države, tako d« bi ne fcifo nit! videza kakih duševnih stikov m«d niimi in pacHonnUstičnl-mi agitatorji, ki so proti vsaki itallian-ski Politiki, oa nai Je politika moč! ali politika skupnegs deVivsnia Jugoslovenskl nacijonalisti ln njihova agitacija ne smejo imeti besede nrl politiki od.to-žaiev med Jugoslavijo in Italijo, niti po-tihoma vplivati nanio. ker so cllil. ki jih zasledujejo, v nasprotiu in nezdrtižliivi z vsako obliko normalnih odnošajev med obema državama. Niti najman'š' sum se ne sme pokazati, da bi se mogli uveliaviti s tamim volivom. niti senca se ne sme opažati, da bi se v lojalno skupno delovanje obeh vlad mogel voletatl miselni pridržek krogov, ki zasledujeta diametralno nasorotne cilje, ki se oficlialno ne dajo Izpovedati in se trne samo toliko, kolikor se prfvHno drže v stanju nemoči napram držav! Itallia je vodila nanram JugoslaviM zsh odkrito politiko Priiatelistvo Italiie le mogočno I.i trdno in dobri odnošaH z Italiio pomenja.io za Jugoslavlio naitrd neiše iamstvo ntanega orocvita v mir nem plodovitem delu. A!1 za to le treba jasnosti. Zato Pa nai bo beograiska vlada. če ie na jasnem, da nacionalistična protiitaliianska agitaciia tvori negativen faktor v odnoša;:h z Italiio, v resnici vlada s trdno volta ter ia »sentimentalni Izvolitvi. H !o ie nr'p!«*ti močni udeležbi *ensk» !n pravi: »S Htadenburgom ali brez niega se Nemčl'a nabata v r>o'"em teku obrove: zopet je dosegla finančno ravnote*le. našta je del svoiih svetovnih tržišč In na skrival reorganizirala armado. Poston*o zavzema svolc pW-?ple mednarodne pozHle v vseb ood-ročlih*. Glede nredsed"'ka Hta^epbur-ga pričakuje, da ga bodo ntagov' sve-♦ovatai navala!! k stre~!'enhi. da «e K'emči;a odtegne vola^kpmu nadzor «+vti da se plavilo nogalanl^ o v~mr>-stl da »e edktanl odston v Zvez« narodov. da se z-htfva popr^v^k v od-nih me! Itd. Smatra, da se bo v Fran-HH težko našel pred«»dn!k vla'1'«. k'bi «1 unal nrlporočatl rbllžanle z NemčMo. Ifonfa pa ?. naslednta primero glede Nemčile: »Bila je sod. čegar vsebina se le moHa smatra« kot sumlllva: 'zvo!l-tev Hindenburga pa pomenia Isto kav0r etiketa »eksntaziN-na snov*t ta novi po-taža! bo bol! škodoval Nemcem kot drugim narodom*. j ia barvni »vse pi$ n:run-stroie j j TRAKOVI FRANC BAR. Cankarlevo nabr. Sj Hiuaa aisai »ammnam .iMBiiESš E.Pinss?" Glasni1"" ^nds1;« volje v Sloveniji Ilustracija stališča SLS k bolgarskim dogodkom in vprašanju agrarna reforme. TežJe stališče kot desničarsko ln nev tralno ča«opis:e Imajo org?ni levicc. ki so podpirali Hcrriotovo politiko, slone-čo na zaupanju v nemško demokracijo. Poloma te po!itike ne upajo tajiti, zato skušata zvaliti odgovornost za novo nacionalistično povodenj v Nemčiji na Herriotove prednike. Tako piše Tery v »Oeuvre*.: »Hindenburgova izvolitev Je ta'tanalcl fatalno 'nezgodnost. da iih v njihovi nestrpnosti vedno fakta tolčejo po glavi Doslej se ni zgodilo še ničesar, kar je kombinarala opozicija. To ie. naravno. samo dobro za konsolidaciio države ;n za njen pravilen razvoj. Radičevci ovta-nejo v opozic'ji. Ako Jc niih preokret iskren, kar res pričeniamo verjeti, navzlic vsemu ne bo nikake škode, ako gospodje v državotvorni opoziciji po. kažejo svojo istinito brigo za splošne interese in istinito odvratnost od svoi h dosedaniih metod. Zanie velja zdaj pregovor: Zlato se preizkuša — v 0D0ziciji. Iz demokratske stranke Sestanki v IjnbJjenski oblasti V soboto, 2 t m. V Osttci rnd škof jo Loko ob 8 nt čer r gostilni g. Vidmarje na Fužini. Predavs dr. Rape o osnutku zakona za podeljevanja | kmetijskih kreditov. ! V Pollanah nad škof jo Loko ob 8 zvečer j v gostilni g Peternela Predava g Milan Ci. i merrran o osautku zakona za izeneči-nje | | davkov. . V Kranju se vrši občni zbor kraievne or. ganizacije ob po! 8. zvečer v Na<"uWm dimu. Kot delegat centrale se ga ud^Uii g j ravnatelj Jug. V nedeljo, 3. t. m. V LescBh se vrši ob 9. zjutraj oftčni zbot krajevne organizacije v gostilni Krištof. Udeleži se ga g. ravnatelj lug. V Gorenji vasi nad škof jo Loko -e ob 11. dop. predavanje v Sokolskem domu. Predava g, dr. Rape o osnutku zakona zs podeljevanje kmetijskih kred^ov. V Planini se vrši predavanje ob 11. dop v Gasilskem domu. Predava g. Blagajne o osnutku zakona ta podeljevanje kmetijskih kreditov. ! Sa Rakeku se vrfii predavanje ob \ pop. Predava g. Blaganje o osnutku zakona u | podeljevanje kmetijskih kreditov. V Dol. Logatcu »e vrši predavanie g dr. Joža Rohinic« o aocijalnem nvprovanu | delavstva ob 3. pop. v gostilni Doij.ik Sestanki v mariborski oblasti Petek, 1. maja: Rogatec, občni zbor krajevne organizacije. Sobota, 2. maja: Rogafka Slatina, občni zbor krajevne orga. nizaclje; Šmarje pri Jellah, občni »bor krajevne oi> ganizacije; Krčevino pri Mariboru, občni zbor kraje« | ne organizacije. Nedelja, 3. maja: Mesfinje. občni zbor srezke organizacije ri »rez Šmarje; Maribor, občni zbor »rezke organizacije ri »rez Maribor desni breg; I Sv. Benedikt v Slov. goricah, občni zboi| krajevne organizacije: Sv. Lenart v Slov. gor., občni zbor krajevne organizacije; I Sv. Trojica v Slov. goricah, ustanovni ofef> nI zbor krajevne organizacije. Maria KorHa Alfred Afee!| lgrs'8 od jutri 2. ma a da Je v veiefilmu „6srdni oficir" Veseloigra Frana MolnAr^a K'na ..PVOP'! Proti KOBPUiENCI. (tfe&elosti) učinkuje edino presstkulena In najno<[ vaife sredstvo Lepoform tablefel Glavna zaloga: 20S-U lekarna Bshoveo, Ljubljana (in 8a?P»)| Iz Trbovelj t— Stavbni odsek gerentskega sosveta js| sklenil opustiti načrt renoviranja občinski ga hleva, ki bi se ga spremenilo v stanovanji sko hišo za občinske uslužbence. Zato p'| je sklenil zidati stanovanjsko hišo nasproi vile g. Voduška in to s skdcčiini prost( i^l i enim stanovanjem, obstoječim iz 2 * M kuhinje, shrambe in kleti, s petimi stanovanji, sestoječimi iz 1 »obe, kabineti, k'" hinje, shrambe in kleti ter s tremi sthimi za samce pod streho. Občinski hlev. k> e baš v trdnem »tanju, »e bo pa ,',roiln! "I denar kaairal. Odsek je nadalje »kleni! p^l praviti Izoiirnico v starem posloniii. In tel s povečanjem kuhinje in s prizidavo koP«l'| ne sobe in pralnice. Istotako sc bost* riT™| vlraia občinska urada v Hras-nlku in v 1 I bovljah in izolirniia in uhežniva v Hrast. I niku. Prav tako se bo renovi.Mio tvdi nišče v Trbovliab na obfin^ 8. in 9 Jatri težke nričsksvasi veleSil« i O&^dliii ofl&ir Žeblje je jedel To ni nikaka fakirska iimfšTjotina. marveč resničen dogodek. V subotišk! bolnici je tc dni izdihnil redov 34. pd>-polka Vidoslav Aleksič doma iz kragu-ievaškega okrožja. Fant je šele pred kratkim nastopil voiaško službo. Neprestano jc tožil, da ga tišči v želodcu in zatrjeval, da ima v njem železo. Ljudje so se rr.u seveda smejali. Ker pa ni neha! covoriti o bolečinah, so ga zdravniki končno preiskali z Rontgenovim! žarki. V resnici je bilo opaziti, da Ima mladenič v želodcu šil jas te koščke že-leziž. Aleksič je moral pod kiriirgiški nož. Zdravniki so mu prerezali želodec ter pobrali iz njega 21 koščkov železa, povečini žebljev, v skupni teži 46 dkg. Po operaciji je Vidosav razložil, kako je pri5el do tujih teles v svojem želodcu. Imel je pred kratkim radi ljubezni neko afeno s svojimi tekmeci, ki so ga zalotili ponoči na prostem ter ga prisilili h kazni na ta način, da so mu vsiljevali v usta žeblie. katere je moral revež pogoltniti To nasilstvo so izvršili trije mladeniči. Dva sta ga držala, tretji pa mu je tlačil v usta žeblie. Ko se jim fo videlo sadističnih muk mladega fanta dovolj, so odšii in prepustili Aleksta njegovi lastni usodi. Aleksič je po operaciji tako oslabel, da je podlegel rani. Oblast, ki je vzela njegove 1/iave na zapismk. je sedaj uvedla strogo preiskavo in išče krivce, ki bodo kaznovani, kakor veleva zakon. § Vlom v trafiko v Šetenburgovt ufia. Obiskovalci S^verjeve trafike v Selcnbur« govi ulici so 23. marca opazili da je bilo eno Izložbeno okno ubito; če pa si vprašal lastnico po škodi, je molče odkimala. Vlom namreč, ki ga jc poskusil prejšnji večer kovaški mojster Franc Toni iz Most, se je zbog pazljivosti službujočih stražnike** Izjalovil. Kairi takoj, ko so zažvenketale Si« pe, sta prihitela dva stražnika na lice me. sta in začei se je divji lov po ljubljanskih ulicah. Slednjič je upehani vlomilec pede! v roke zasledovalcem in izjavlL da je na« merava! obiskati prijatelja v Trnovem; te izjava pa je napravila zbog nenavadne ur* in presenetljive brzine premikanja vtis a& verjetnosti. Ljubljansko deželno sodišče Je poznega, a vzlic temu nenavadnega poset« nilca trafike obsodilo ra 2 in pol meseca strogega zapora. § Miroljuben moi. 55Ietni Janez Pretnar iz Radovljice, po domače »Murnčck*, je že večkrat sta! pred vsakovrstnimi sodnimi In« staneami vsled svoje hude in neukrotljive krvi. Ves okraj ga pozna kot siloviteža tn vse se ga boji. Na neinformiranega gledal? ca pri razpravi sicet ne napravi vtisa take* ga nasilneža, kajti ragoverja se nekam pla< ho in ponižno. Topot je prišel pred sodišče radi svojega neprestanega žuganja v doroaj či hiši. Oženil se je bil leta 1895. in Imol je s svojo ženo doslej 11 otrok, od katerih je še 10 živih. S svojo ženo je že s početk« kma!u po poroki zače! grdo ravnati in raje jo je pretepaval kot božal. Tudi je pogosto zahajal v gostilne tn se ga je često precej nasrrcal. Posestvo je kasneje dal prepisati na ime svoje žene in oddej so ga splošno dražili z ®ausci#l«rjem». Žena in otroci so se morali dostikrat zateči pred njim k so. sedom in če Jih je ujel jih je pretepal no« usmiljeno. Tako se je tudi nekega dne pre. teklega meseca vnel doma prepir »adi ma. lenkosti in tekom spletke je tekel «Murn« ček® po sekiro in zagrozil z njo ženi ter zamahn'1 proti nji. Le združeni moči vseh navzočih domačih se je posrečilo, ga ukro. titi. Zaradi teh njegovih vedno močneje se ponavljajočih proženj, ki so se jih domaS upravičeno hali, je prišel pred ljubljansko deželno sodišče in je bil sedaj po 18krat. nem predkazeovanju obsojen na dve letf težke ječe. meseca maja. Pevski zbor bodo spremljali: skladateij Staša Sinički, po katerem nosi društvo ime, predsednik tetovske občine Parlič in pro^ojerej iz Tetova Mihajlo Gjor-gjevlč. O sodobni ruski lirični glasbi, kakor se je razvila po prevratu v obeh kulturnih centrih velikega ruskega naroda, nam bo podal jasno s'iko U'. abenma-iencert, katerega priredi Filharmonična družba v pondeljek, čne 4. t. m. Na koncertu nam zapoje odlična koncertna pevka ea. Anka Koščevlč-Badallč celo vr<=te samospevov najnevejših ruskih glasbenikov, ki delujejo danes večinoma v Petrogradu in Moskvi Za nas so to povečini neznana imena, ki pa zavzemajo v glasbenem svetu jako odlična mesta in ki se popolnoma ločijo od onih glasbenih velikanov, ki živijo In delujejo v raznih evropskih sre-eJSčih izven mej svoje domovine. Gospa umetnica, ki izvaja program, se odlikuje po izredno lepem glasu ter umetniškim pred-našanjem. Vstopnice v Matfčnl knjigarni Premijera »Strička Vanje« v Beogradu. Beograjska drama se ic lepo okoristila s Hudožestveniki. Medtem ko so ostali člani Hudožestvenega tcarta od 24. do 28. t. m. gostovali v novosadskem gledališču, je vež-bal rešiser Aiasalitraov beograjske igralce za Cehovo dramo »Striček Vanja«, ki Je prišla v ST»do zvečer na oder. Režija tn uprizoritev deia sta izpadli z lepim pozitiv- nim uspehom. Vloge so bile razdeljene med naslednje dame in gospode: Dugaličevo, Vrbaničevo. Miloševlčevo Pavlovskega D. Milutincviča. Gošlča, Radeokoviča in Niko-liča. Baletni večer v Beogradu. Članica beograjskega baleta gdč. Smatkova. ki se ji je pred kratkim pripetila neprijetna nezgoda, da je padla s četrtega nadstropja na ulico, kjer je obležala k sreči brez težkih poškodb je sedaj okrevala ter ie prvič nastopila «a baletnem večeru v torek »večer. Poleg nje sta pleeala več originalnih plesov ga Kif-sanova in baletni mojster beograjskega cie-dališčs g. Fmunato. Jubilej dunajskega »Konzertveretaa«. Danes praznuje dunajsko koncertno društvo 25 letnico svojega obstoja. Prvi popularni koncert te zaslužne organizacije se je vršil dr.e 25. oktebra 1900 m je miel na programu dela klasične ln modeme vsebine. Smrt madžarskega tenorista. Umrl je biidimi^štanski tenorist, eden tamed najpopularnejših madžarskih ptvcev Bela K5?nye ki se je proslavil posebn« s avoječasne tw-aejo križem Amerike. Njegove paradne vloge so bile- Bakh v »/-iadnl na Naxu. Ra-dames v »Aidi«. Turid'*«' v »CavalleriH n»-' sticani«. Tannhaueser " is'otmeifl VVagner-jevi operi m druge. Pevčevo smrt je povzročilo z»»uupljenje krvi. Domače vesti Pašičeva V sredo popoldne so beograjski novinarji vprašali gospoda Pašiča, kaj Je bilo v avdienci na dvoru in o čem se je razgovarial s Pavlom Radičem. »Ne znam.» pravi gospod Pašič, «to hK> zvan.č.ii-kov, ze> p^anH-fkega ofic"arta bi Jeniške paznike v 2. skupini zvaničmkov —v«i na dosedanjih službenih mestih. 7» »onaa sir** «o Imenovani Prane PrandoHč pri otrsjaem sodišča v Ribnici Anton Voael pri d«Hn?n-sodišč« v Ljubljani, Rudotf Videča* pri okrožnem sodišč« v Celju, Iv«« Stave pri višjem deželnem sodišč« v Ljubljani. Avgust Vlvod pri okroinem »odttču v Mariboru, Franc MeJ« pri višjem deželnem sodišču v Ljubliani in Alojzij K'ampfer pri okr. sodiSču v Rogatca, uvrščeni v 2 skupino služheljev, za sodne sluge v 1. skupite slu-žateljev na dosedanjih službenih mestih. Za paznike v 3. skupini rvanrčnikov na moški kaznilnici v Mariboru so imenovani. Prance Baje pomožni paznik v Mariboru: Emil Le-skovšek, bančni sluga v Maribor«; Maks Požauko, tesarski pomočnik v LattersbeTgu ia Alojzij MiheRn, kroja« v Novem mest«. * Razpisana službena mesta. Pri okrožnem sodišč« v Celj« je razpisano mesto višjega pisarniškega oficijala. Pravdno opremljene prošnje Je do t. jtmlja vložiti pri pred-sednrStvu okrožnega sodišča v Celju. — Pri okrajnem sodišču v Kosjem se odda mesto pisarniškega pomočnika. Za razpisano mesto se zahtevajo pogoji za zvanlčniško službo (člen 10. uradniškega zakona); t nJim so združeni prejemki avanrčnlkov. Odda se mesto pisarniškega oradnika v 3. skupini III. kategorij« pri okrajnem sodišču v Višnji gori. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa aH po premestitvi, naj navedejo prosilci Izrečno vsa mesta, xa katera prosijo, ake bi se izpraznila. * Pri osredntem urada z« zavarovale delavcev v Zagreba je razpisan natečaj ia popolnitev Izpraznjenih mest in sicer: u eno mesto načelnika koneeptne stroke kategorije A, položaja HI., za eno mesto pravnega referenta kategorije A, položaja VIL, in za eno mesto uradnika pisarniške stroke, kategorije O, položaja VIII. Interesente opozarjamo na razph v »Uradnem llstu» štev 40. ♦ 80 letnico svojega rojstva praznuje dne 2. maja še «1 tn čvrst, g. Florijan Z o r k o. gostilničar, mimar hi posestnik v Družinski vasi pri Novem mestu. Jubilant Je daleč naokrog znan kot vrl naprednjak, vzoren gospodar in kremenH značaj. V časih najhujšega reakcionarnega pritiska pred svetovno vojno sta bila s pokojnim Majzeljem neupogljiva pijonirja napredne mlsH v novomeški okolici. Vrlemu narodnjak« in napred-njaku ter zvestemu našemu naročniku iskreno čestitamo k jubileju, žeieč mu, da bi še dolgo vžival sadove svojega dela. ♦ Nova občinska gerenta. Namesto Josipa Sukiča je Imenovan za občinskega gerenta v Trdkovi tamkajšnji posestnik Franc Ko!-man, namesto Josipa Horvata v Kukec« pa tamkajšnji posestnik Janez Kerčmar • Otvoritev pomožne pošte Aldovec. Dne 1. maja se otvori v področju ljubljanske direkcije nova pomožna pošta Ajdovec, ki bo podrejena pošti Žužemberk, s katero bo imela zvezo po selskem pismonoši ob torkih, četrtkih in sobotah. Ta pomožna pošta bo poslovala z razširjenim delokrogom ln sicer za vasi Gorenji Ajdovec, Dolenji Ajdovec, Boršt, Seia pri Ajdovcu, Veliki Lipovec, Brezova reber, Piano, Podlipa in Morava. ♦ Letna skupščina saveza dobrovoljcev v Zagreba. V nedeljo se Je vršil« v Zagreb« letna skupščina oblastnega saveza dobro-voljcev v Zagrebu, katere se Je ttdeležilo 72 delegatov krajevnih organizacij. Skupščina Je sklenila, naj se poskrbi, da se skHče čimprej kongres vseh dobrovoljcev v Beogradu, na katerem W se zavzelo enotno stališče glede rešttve vseh dobrovoUskii vpra-S8fll .. „ , • »Vldovdan« Pred dnevi J« Izšla 3—4 številka glasila Jugosl. napr. omladine z zelo pestro In zanimivo vsebino. Naslovna stran prinaša prisrčno posvetilo Masarvku ®b 75 letnici. Dr. I. L. je prkubčll nekrolog prof. Drtinl. Sledi članek ob petdesetletnici akad. društva »Triglav«. »Vldovdan« J« «vedel nov oddelek, v katerem bo prinašal znanstvene razprave Iz vrst naše odladine. Ta številka prinaša del študije S. BaHča o socialistični teoriji e državi. Članek se opira na obsežen materija! in analizira postanek države hi lastnine, nevtrallzadjo državne oblasti, diktaturo proletariiata ln brezdržav-no družbo. Je prvi članek o tej materiji v naši literaturi bi bo »udi zaradi aktualnosti zbudil zanimanje v kroefh naše lntel;*ence. ki se zanima za teoretično ozadje sodobnih političnih stnrj. Dalje prinaša Ust številna poročila o srednješolskih društvih, ki so čla" centr. tajništva, poročila o dljaštvu drugje hi zanimivo »rasno«. List priporočamo vsem. Naroča se v upravnlštvu, Tomanova ulica 3 hi Tiskovni zadrugi. Številka i« zaradi zanimanja ki ga «e zbudila, skoraj razprodana ln Je refl«ktantom k še par irvodov na razpolago. ♦ Direktna zveza Praga-Jadran. Železniška uprava Češkoslovaške. Jaioslavlje. Madžarske in ItaHJe so se sporazumele, da vezi*» po novem voznem red«, ki stopi s 5 jun'jem v veljavo, direktni češkoslovaški vagoni, ki so doslej šli k d« Budimpešt«. odslej do Reke bi s« potem povrnejo v Prago T| direktni voeovi se stavijo v promet s 5 juniiem bi vozijo do 15. septembra na progah Praga-Košlce-Bodimpešta-Zagreb. Reka i« Praga.Poprad-Bud*mpcSta.Z«*reb-Reka. Hkrati se uvede direktna železni«^ zveza med Prago te Splitom po novi Uškt železnici _ „. _ ♦ Gradnja velikega hotela v Split«. Po inicljativl društva za tujski promet se le v Splitu sestavi! konzorcij za gradnjo velikega hotela. Split Je danes središče naše pekrske trgovine In največje mesto našega .*ri-morja, z obnovitvijo Hške železnice pa se b« tujski promet povečal tako. da nastaja potreba gradnje velikega hotela ker vsi današnji hoteH ne zadostujejo niti današnjim potrebam tem mani. še promet«, ki se trezdvomro razvije v bližnji bodočnosti ^mmmMmmm^mmmm Trptiedita na dvoru Habsburg Gtsar Fra«o Joicf, prostolon oik Rudolf, Mar* VoeeoraV t V nedeljo, dne 3. maja na igri&u »Ilirije Hašk ZagrebIlirija Pred prodaia vstopnic v trgovini Oorec Palača LiubU. kred. bank^. • »človeka c bombami«, pesniško zbirko Antona Podbevška. prodajajo v vseh ljubljanskih knjigarnah, m to za ceno 30 dinarjev. 4 Legitimacije za Zagrebški velesejem se dobivajo pri Publicftas, Ljubljana. Selenbur-gova ulica 111 Cena Din 40. tudi po povzetja. ♦ Proti korpalend (debelosti) učinkuje ednole preizkušeno te najnovejše sredstvo Lepotorm tablette. Olavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (In Saius). * Gasilnem« draiivn Smar|e-S«p je ministrstvo saobračaja z dne M. aprila 1925. št. 11.220. dovolilo za adeležence proslave dne 3. maja polovično vožnjo. ♦ Vode naraščalo. Iz raznih krajev Slovenije prihajajo poročila o naraščanju voda. Unec pri Planini je prestopil bregove. Istotako Krka v spodnjem del« med Sotesko in Stražo. Tudi Sava ln Sora sta znatno narasli. Ljubljanica pri Zalog« stoji 1.60 nad normalo. Ponekod so hudournik! napravili mnogo škode. • Težka avtomobilska nesreča se Je pripetila pri Odžadh v subotiškl okolici. Avtomobil. v katerem sta se vozila novosadski Inženier Stevo Protld te posestnik PiHč iz Sombora se je na ostrem ovinku prevrnil. Oba potnika sta ebleiak mrtva pod avto-moMlom. Kai nudi?? »24a ptrures B&KO&L OVtt&KH pri piotino, revi. Milan, Matlli ??? I. vi otdnvltt zanesljivo Zdravi)*«)« h vini prtpo-roti Mdaj »pomladi. J. Dobit« i« od Ki. «•- a«pra Izvrstno »Unovanie In oakrro. J. Uilval« poleg tcua v prtkraanlh tdravIliUnlh n nadih n, reki Va( I prvo-vratnimi koncerti In ubavaml. Obvriivn • Zaatupatvo akladliU blatnih kocaka I komprna ta kutno l>Jet»-nlt L. Sehrelkep, Zagreb, AkademKkl tre >-«. • Samomor vojaka. V Zagrebu se Je predvčerajšnjim nstrelH Josip Korošec, redov tamkajšnjega artiljerljskega polka, rodom Iz Slovenije, star 22 let. Samomor je izvrši! v bližini topniške vojašnice. Ostal je na mestu mrtev. Kaj Je nesrečnega Korošca gnalo v smrt, ni znano. • Vlomi v Kočevju. V noči na torek so neznani zllkovcl vlomili v stanovanje Leopolda Perdička v Dolgi vasi In mu pokradli velike množine raznega perila, obleke hi raznih malenkosti. Dan preje pa so vlomili neznanci v shrambe za smodnik, last trgovca Franca OOderer v Kočevju. Pokradli so večje množine smodnika In nabojev za lovske puške ter nato brez sledu izginili. Tatvino so Izvr.Mll bržkone cigani družine Hu-dorovič ali Rajhard. ki so se klatili po kočevski okolici. • Grozna nesreča na novosadskem avlja. tlčnem letališču. Na novosadskem avljatlč-nem letališč« se Je pripetila predvčerajšnjim nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Pilo« pod oficir Krtzman se J« dvignil z aero-planom. ki Je prišel Yz reparature. 2 nJim Je b« mehanik MHko Hltrec. ki se Je prvič udeležil poleta v aeroplami. Pri naglem ra-oferatu v višini 200 metrov se Je aeroplan prekucni! te treščil na tla. Pilot Je ostal na mest« mrtev. Hltrec Je izdihnil kmslu nato. O obžalovan ia vrednem slučaju Je avedena stroga preiskava. Ste se te priglasila? Ako I« »e, storite te čimprej. Z* vso tekočo sezijo si lahko že v tečaiu izeotovite prav srfkane kobuke ali slamnike Teča) prične dne 5. ma a v modnem salon« AL. VIVOD-MOZETIČ, Pred Ikofijo 21/11. Iz Ljubljane n— Naš! Javnost!! V nedeljo dne 3. maja predava ob pol II. url v zbornici univerze g prof dr. Veber o tem; .Analiza vest!.. To predavanje Je Italijanska ob'ast v Trsiu na sramotni način preprečila. Vstopnina § Din, za akademike In dilake 2 Din. v prid Jugosloven*ke Matice. Predavanje nai bo naša kulturna manifestadla proti Italijanskemu nasilju! Pridite vsi! a— Prvi majnik proslavijo ljubljanske delavske organizacije, socljallstične ln komunistične. skupno. Delavstvo se zbere ob pol dopoldne pred Mestnim domom, od koder se vrši obhod po me«tu. Popoldne bo ljudska veselica na Oradu. ivečer pa be v operi predstava »Proda«« neveste«. a— Nov« zgradba «b Aleksandrovi cesti. Kakor nam poročajo, namerava Ljubljanska kreditna banka začcrl še letošnjo pomlad z zgradbo velike pnslovne In stanovanjske hiše na prostoru med svoto palačo In Prvo hrvatsko Itedlonlco. P" projektu bi morala biti stavba že letos pod streho, tekom prihodnjega leta pa popolnoma dogotovllena. Upamo, da bo načrt izveden, n« k, ker k to važno vsled obstoječega pomanikanja stanovanj In poslovnih lokalov, ampak zlasti ker bo s tem odpravljena neesietlčna vrzel, ki kazi danes A'eksandrovo cesto, to najlepšo ljubljansko ulico. Ltnbllanska tvrdk« n« zagrebškem veiesejmn. Kakor nam poročajo. Je na leto. šnje n Zairebačkem Zbor« v Industrijskem paviljonu razstavila svoj« tzdelke todl zn«. na ljubljanska tvornica kole« 'n otroških vožtfkov »Tribvni«. Vv4jk« omost vrbu-JaJo slasti otroll a ko'esa, U so popolnoma enaka normalnim, ki pa S« prirej-na tako, da 51. lahko rabijo t«dl <*rocJ že od pet»»a leta naprej. P«i«'. »jih n rfstavja ivrdkp tudi otroške vozičke, bi male vozičke, ki JHt bna*> otroci za Igrače. »Tribuna« Je s svo-Jo razstaye vnovič pokazala, kako lepo pro-sperira in da lahko konkurira tndi inozemskim proizvodom. o— Volilni Imeniki za Ljubljano. Stalni Imenkl za volitve ljubljanskega občinskega odbora so od včerajšnjega dne stalno razgrnjeni pri mestnem magistratu. Mestni trg St. 2, L soba 21 ter vsakomur v ob1-čainih uradnih urad od 8. do 14 ure na vpogled. Natančnelše podatke glej v današnjem tozadevnem inseratu. u— Škandalozen tobak Je začela aopet Izdajati tobačna tovarna Vsa) v ljubljanskih trafikah skoro ne dobiš več poštenega blaga, ali Je morda po deželi kai bollše, nam ni znano. V pomlrjenje kadilcev bi bilo vsekakor potrebno, da poskrbi vodstvo tobačne tovarne za remednro. druiače pa vsaj pove kje |e vzrok za poslabšanje vseh vrst tobačn h izdelkov. d— Več obzirnosti. Pišejo nam: V zadnjem časn se je razpasla v Lhibfjani rarva-da, da postavljajo razne trgovine v Izložbe razglednice, nad katerih prodajo odr.isllm se pač ne bo nihče zgr«žal. ki p* vsekakor ne spadajo v Izložbena okna, kjer tvorijo le prečesto predmet neslanim opazkam nedozorele mladine. Kdor hoče take razglednice ali slike kupiti, si Jih bo znal že sam poiskati. n— Sah z živimi llguraml, n?p"vedan za danes popoldne, ie vsled slabega vremena preložen na prihodnje dni Predprodaja vstopnic se vrši dalje v trafiki Praprotnik, Prešernova ulica. u— Kluh Primork vabi vse svoje 5'arrlce, da se udeleže veselice bratskega kluba «Soče». ki se vrši v soboto dne 2. mala ob 8. uri zvečer v prostorih Nandneg;* dima. u— Klub demokratskih poštnih ns|- žben-cev bo Imel v soboto dne 2 maja ob 20. uri zvečer v gostilni pri Bončarlu, Sv. Petra cesta, širši sestanek, na katerega vabi vse svoje člane. a— Zabaven ožltek bodo v nedeljo zvečer nudili Sentiakobčan! z uprizoritvijo operete »Zorln god» v SokolMtem domu na Viču. Vstopnice so !e »e do Jutri v predpro-dajl pri Zalaznik«. u— čitalnica Sp. Slška Ker nameravamo kniižnlco Narodne čitalnice v Sp. S:?kl temeljito preuredti ln izpopolniti, do na-daljnega ne bomo Izposojevall knilg;pačpa bo knližnica ob običajnih urah odpr.a samo za vračanje Izposojenih knllg. V Interesu p. n. članov samih prosimo da vrnejo Izposojene knjige, posebno oni. ki so dobili opomin, da se Izognejo energ čn jši intervenciji Vse nadaljne bomo pravočasno objavili. — Odbor knjižnice. u— Mesečna plača Vam največ zaleže, ako kupite čevlle v bazarju, Krekov trg St. 10. I. nadstr. VIČ. V nede'Jo zvečer ob 8. url se v našem Šoko'skem domu vrši premijera operete «Zorin god«, k' lo uprizorijo podjetni Sentjakobčanl s sodelovanlem Izbranih solistov, zbora ln svojega dobro tkanega orkestra pod taktirko Danila Bučarja. Za uprt zoritev vlada med Vičanl sploš-n Interes In Je pričakovati, da bo naša sokolska dvorana v nedeljo zvečer polna do zadnjega kotička. Na svidenje. Zdravo! o— Dramatični od«ek naprednega društva za kollzejskl okraj priredi v nedeljo ob 8. uri zvečer veselo'gro .Narodni poslanec. v salonu restav. pri .Levu.. Po i-rri prosta zabava te p' s. u— LegltlmacTe te leiezn ške vozovnice , ponostom za zagrebški velesdem se dobe v Tourist - Office .Putnik», palača Ljubljanske kreditne banke. ; u— Društvo .Soča. priredi v soboto dne 2 maja veselico s plesom v Narodnem domu Sonred veselice bo n-dil le prvovrstne !zbr»ne točke s sodelovanjem opernih pevk I« pevcev, so'o In pet|e v zboru, duetov. veseloigre Itd Ves spored se prične točno v določenem času. Začetek veaellce ob 20. In plesa ob ?3. uri. u— Najnovejše bluze. otroT e plašč*®. ob'ekcc prinoročs Krlštoflč-Rnčar. u_ Policijske prllave. Od srede na četrtek so bHI prijavljeni po1lc:Ji sledeči slučaji: 2 tatvini. 1 prestopek raznečavanla skvarjenega mesa 1 prestopek p!)anosM. 2 prestopka cestoega pnllcilskegs reda In 1 prestopek prekoračenja pollcllske ure n— Tatvina. V sredi ponoč: le vdrl nepoznan tat v zaklenjeni sk-den! posestnika Ivana Končan* v Dravtlah št. 62 te odpeljal 10OO Din vreden m'ekarskl vorlč-k u_ OosrttelšVI h'evl. I.astrlkl k: kor tudi nalemnlkl gostOnišklh hlevov se opozarjajo ponovno na naredbo bivše dež. vlad- v LluWI.nl t dne 26 avgusta 1911. St. 2? 070 glasom katere so dolžni svo|e hleve tedensko vsaj enkrat, zlasti P« P° selmsklh dnevih očistiti In razkužiti. Tudi mor« " voditi glede vseh konj. ki se Jih postavi (tud mimogrede) v nl h hleve natančne zapiske. Iz katerih mora biti razv!doo ime knnjsk-ga lastnfka. število konj ln čas vhlevljenja. Lucv Doraine pride • ««]«•••!*•■» »" "»IbalJi««" »ilrnu p Eina „D»orM Ob!eke k«kor tudi vsa Ko J.-Č. ligo majniški Izlet v Ce'!e. kjer ho predaval prof. dr. Kovač'č na Oradu o ce'J-skih grofih s posebnim ozirom na Jugoslo-vene. Obenem se ustanovi v Celju pover-Jenlštvo J.-Č. lige. a_ Opozarjamo na danaSn'1 oslas ns novo otvorjene restavracije «Rotovž», Maribor, Rotovški trg 2. a— Panorama za tajski promet V soboto, dne 2. maja bo otvorjena v Mariboru zopet panorama ki naj služI predvsem propagandi za tujski promet. Istotako bn r kratkem otvoril svojo podnižn:co tudi Tourist - Office In Putnik prodajalnlco železniških kart. Sp'oh se pripravlja obširnega akcija za razvoj tujskega prometa v Mariboru. iz Celia «— Ukinitev ee!fske carinarnice te mestna demokratska org?n1zacl)a Krajevna or-ganizaclja demokratske stranke za m-sto Celje Je ni svoiam rednem seatankn v sredo dne 29. aprila zavzela svoje s^lišče k nameravani ukinitvi celjske carinarnic? »n Izdala sledeči komtmlke. ki se po«'le g m1-nistm dr. 2erjavu g poslancu dr. P\ku hi vodstvu stranke: .Demokratska stranka v Celju Je na svojem rednem članskem sestanku dne 29. aprila 1925. sklenila pod-vzeti proti baje nameravani ukinitvi p slo va'nce mariborske carinarnice v C?'!u t ozirom na težke gospodarske posledice takega ukrepa zlasti za trgovino, industrijo te obrt. pa tudi za preblvals*vo mesta Celja in celjskega okrožja v splošnem na pristojnih mestih vse korake, da se ukinitev carnarnice prekti*e G. minister dr Žerjav hi g. narodni poslanec dr Pivko ter vodstvo stranke se nujno naprošalo, da zastavijo vse sile v prid ugodni rešitvi tegs vprašanja«. e— Razvitje prapora Mestne Orlrno ' Ce!Iu. V soboto dne 2. mala ob uri pr-redi Mestna Orjuna v Ce'lu bakHado z godbo po mestu te pod .knlc« ki!m:ci novfgs celjskega orJuna«kega prapora gc Olg1 ir. BožlčevL V nede'Jo dne 3. maja le spreieffl pri Jutranjih vlakih, ob 10 uri pa pozdrav gostov pred kolodvorom na Krekovem trgu ln sprevod pred Narodni dom kjer «e vrši ob 11. uri slovesno razviMe prapora. Nato se formira povorka ;zpred Narodneg* doma po Oospnsk: ulici. Glavnem trgu. Kr»-t|a Petra cesti, Cankarjevi ulici, Krekov-* trgu, Aleksandrovi ln Prešernovi u'!cl d> Narodnega drnii. Na Prešernovi ulic bi defillranle. Ob 15. uri Izpred Narodnega tirna odhod na Stari grad In ob 19. U id-ks veselica v vseh gornHh prostorih Narodnega doma. Celjska Orjuna st obrača do hišnih lastnikov da v nede'J« razobes jn zastave v pozdrav gostom 'z cele Slovenije In drugih pokralin naše države. Razvitje prapora Orjune obeta pnstati veličastne manifes-aclja nacijonalne misli v Jugoslovet) skem Celiu. e— Iz sodne sltifbe. Premeščeni sta Izvršilna uradn'ka pri okrainem sod Sču: Anton Vo'k Iz Celja v Maribor in Ivan Saks«-da Iz Ptuja v Celje. e— Godalni orkester Glasbene Matice » CcI u priredi sredi meseca m is ssol letošnji koncert. Orkestralne vaje so za vsa kega člana obvezne in se vrSe vsak pondeljek. četrtek in soboto ob en četrt nz » zvečer Prlklopltev mestnega električnega omrežja k lalskemn daljnovodu. Med mestno elektrarno v Celiu m med falsk . elektrarno se vrše pogajania radi priklopiiv« celjskega omrežja k falsk-mu daljnovod-i, ki pelje mimo Cella P'oM Laškemu. Kakor čujemo. pogajanja ug-dn- naprednjelo ra se bo o zadevi razprj-"-'-' Se ns prvi prihodnji seji celjskega občinske«* ivcu. Z1V in sveta Nebo v maja Solnce se v maju stalno dviga nad ekvator, dasi že boli počasi, nego v fe-u-ruariu in marcu. Njegova deklinaciia znaša t. maja opoldne 14* 59' in doseže I juniia 22* 1\ tako da se dvigne solnce v' maiu za 7* 2*. Dan traja 1. maja 14 ur 35 minut. t. junija pa 15 ur 56 minut, tako da naraste v maiu za 1 uro 21 minut. Solnce ie začetkom maia v znamenju Bika in prehaja 21. maja ob 15.33 v znameniu Dvojčkov. Zemlta se v matu polagoma, toda stalno oddaljuje od solnca čigar dozdevni Premer se torej deloma zmanišuie. in sicer od 31 47 dne I. maia do 31* 35" 1. junija. Luna Glavne lunine faze bodo: prvi kraiec 1. maia ob 4.20. ščio ali poba juna 8. maia ob 14.43. zadnji kraiec 15 maia ob 6 46. mlai 22. maja ob 16.4* in zopet prvi krajec 30. maia ob 21.4. Luna prekorači s severa ekvator dne 5 maia »"b 23.. in bo namige cod ekvatorjem 12. mala ob 6. (deklinacija — 20" 43'). Potem se znova povrne k ekvatorju ki ga prekorači 18. maia ob 18. in se dvigne naivišie proti severu o.Po noCJ med 25. in 26. maiem (deklinacra + 20" 49'). nakar se začne zonet spuščati k ekvatorju. Luna bo naibližje zemlji dne II maia ob 3.. ko !o bomo videli pod očesnim kotom 32' *3" naiboli odda-liena od. zemlie bo 26. maia ob 23.. ko jo bomo vide'i pod kotom 29 31 . Planeti. Merkur bo 16. mala naida-fje zapadno od solnca (za 25° 50') in se pojavi ob tem času kot jutranHca. Vzhaja na šele kakih 36 minut pred «o'nčnim vzhodom in zato se izgubi v solnčni zarji tako da ga bo težko opazovati s prostim očesom. Venera je prekoračila dne 24 aprila zadnjo koriunkcilo s solncem in bo zato tudi v maiu še nevidna. Mars gre v maiu skozi sozvezdie Dvojčkov in le nad obzorjem samo zvečer. Zaha.a začetkom ma'a ob 23 14. koncem maja pa ob 22.35. Pojavl ja se že te it zvezda druge velikosti in ima v daljnogledu premer 4". Jupiter je v sozvezdiu Strelca zelo nizko pod nebesnim ekvatonem Vz^aia 1. maia ob 0.49. koncem maia Pa ob 22.45 in ie v tem času do jutra nad obzorlem Začetkom ma-a ga vidimo v dalinogledu ood kotom 39.8". koncem maia na 41.8". Pričema se torej ugoden čas za opazovanje tega planeta, zlasti niegovih snremlievalcev. Saturn je v sozvezdm Tehtnice severozapadno od stalnice Alfa. L maia ie v opoziciji s solncem. t. j. baš na nasprotni strani zemlie. kakor solnce. Zato ie za opazovale zdai najprimernejši čas. dasi nekoliko moti njegova nizka lega pod ekvatorjem (deklinaciia — 12°). Saturn ie takoi zvečer nad obzorjem in zahaja šele proti jutru. V daljnogledu se vidi kot kolobarček s premerom 16.8 . obdan z obnočem v obliki ellose. čile osi jitriio 42.3" ln 13.9" (podatki veHaio za ;redmo ma'aV Izmed niegovih 10 sprem .ievalcev lahko onazuiemo z1a«ti Titana (velikosti 8 6) v času. ko ie naibolj od-Jalion od planeta Take skrame elogan-:e Titana bodo 7. ma'a zanadna. 15. t m vzhodna, 23. mala zapadna in dne ?! maia vzhodna Uran ie v sozvezdiu P'b in vzhaia šele k jutru, tako da ga ni mogoče nsnešno opazovati Neptun fe v sozvezdiu Leva severozanadno od Perila. Nad obzonem ie zgodaj zvečer in za^a'3 no polnoči. K o m e t i. Za drugo polovico marca je bil nanovedan povratek Brooksovega periodičnega komet*. odkritega 1. 1889.. k' na se ni pojavil. Tako je bilo tudi pričakovati. ker tega kometa tudi nri zad-niem napovedanem povrafku 1 1918. aisn opazili. Tod« zanimanje za komete r tem času le odkrilo tri nove Vnmete Prvega ;e opazil 23. marca 19^5 Scham v s?na;skem ob*ervatori'" na Krimu. To ie komet 10. vel;kosti. Dnazili so ga v bližini ct^-v-e B-ta. Njegovo bodečo cot le izračunal Crommelin. Drugi komet. označen kot 1925 (prvi je bil 1925 a) 'e odkril zna"1 amater W. Peid v Kapškem mestu (Kanstadt). In sicer 24, marca v bližini stalnice Oamma v sozvezdhi Zma'a. Ta komet je 8. velikosti Za n^še kra>e ostane prenizko ob obzoriu. da b' ga mogli op?">vlta. Tretji komet 1925 c ie odkril poljski astrn^m Orkisz 4. anrila v sozvezdiu Pegaza Je osme velikosti ki se pomika počasi Proti sever.. no« - lahko onazuiemo z dalinogledom pred jutranjo zario na vzhodnem obzorju. Meteorji. Od konca anrila do 6. Bran' Igralcev spomenik mala kroži v svetovjn množica ognle-nih meteorjev. Radia.it tega roja ie blizu stalnice Eta v Vodnarju. Drugi roj meteorjev gre sporedno z veletnkom Halevevega kometa. Položai zvezdnega firmamenta je začetkom maja ob 23., sredi ma;a ob 22. in koncem maia ob 21. uri. V zenitu Velika Medvedica in Lovski Psi. severno od teh Ma'* M~dve-dica Cefeus in Kasiopeja. severovzhodno Zmaj. Lyra in Labod, na vzhodu Krona. Herkules in vzhajajoči Orel. na jugovzhodu Bootes. Kača in Tehtnica, na jugu Bereničin Las. Devica In Kuna, na jugozanadu Mali in Veliki Lev in Hy-dra. na zanadu Rak. Mali Pes in Dvofč-ki. na severozapadu Voziček in Per-seus. O polnoči sta stopala po Tivolskem drevoredu in jo krenila proti mestu: bi« !a «ta trudna in vsaka stopinja je bila težka in naporna. oNace, povej mi pravzaprav, zakaj sva prišla? Ali meniš, da je v Ljubljani kaj novega? Jaz jih dobro poznam, te Hudi: zunaj gre veliki svet na skok, nas ši pa jo režejo po starem... Zakai to. rej nazaj ▼ to mesto bridkih sporni« nov?« »Hodi in molči!«, je oni trpko odgo« voril. In sta šla dalje. T »ne, vihra ki sc komaj zadržuje, in Nace, težka skala, ki se je u'omila gori z brega. Dvana Ja človeka, ki sta nam predstavljala ljudi. Ne zato, da si du.Mta kruh, tem. več iz tistega čudežnega navdaha, ki je dragulj vsakega umetnika. Že sta bila pri Bemekanevem Trti. barju, kar sta smu-cniU za kostanj in se skrila. Nasproti ji.ua je prihajala dvojica ljudi, očividno potrta in zami« lljena. _ ...... , •Zakaj so jima to storili? Vidiš, Jas Smrt Zolajeve vdove V Parizu ie umrla te dni v 86. letu starosti vdova po romanopiscu Emilu Zoli. gospa Aleksandrina Zola. Emil Zola ie kakor znamo, umr! na posledicah zastruplienia s plinom. Aleksandrina Zola ie bila Pri tem nesrečnem slučaju navzoča ter ie spala usodno noč s svoiim možem v isti sobi. Nepojasnjeno naključje io ie rešilo smrti. Po smrti svoiega moža se je vdova slavnega oisate!'a umaknila v zasebno živlienie. Živela ie samo spominom preteklosti. Obdala se je s spominki na nokoinika. s ponrsil in slikami nlsatelia ter ie urejevala niegovo zapuščino. Z literaturo se ni bavila Pomagala Pa le svojemu možu nri delu. dokler je bil živ ter ie bila zlasti marliiva prepisovalka niegovih del na čisto. Spreml'a'a ga ie tudi na vseh niegovih potovaniih. kier ie zbiral gradiva za svoje romane. Bila je v Rimu. v Lurdu. v rudarskih revirjih ln veletrgovinah ter ie obiskala kotičke pariškega živ]ien;a. ki so marsikateremu sodobnemu Franoozu skriti in neznani. Ko sta se poročila Aleksandrina ln Emil Zola. sta bila zelo siromašen par. Imela sta komai toliko, da sta se preživlja. Kmalu ra ie prišel Zola kot pisatelj na glas. OdMej se jima ie godilo dobro. Zola ie bil brez otrok, zato se ie. že petdesetletnik. spečal z nekim mladim dekletom, ter 'e imel ž njo dvo-ie otrok, dečka in deklico. Po moževi smrti ie vdova oba otroka adontirala. Hči je danes pisateliica za m!ad;no ter ie ponočena z visokim državnim uradnikom. sin na ie zdravnik in izvršuje prakso v Parizu. Zola in niegova žena sta živela v zelo srečnem zakonu. Pisateli je Imel svojo Aleksandrino tako rad. da ii 'e nekoč kuni! pozlačen stol z zlatim baldahinom. Postavil ga 'e v dvorano n-* oder. kier je občudoval lepoto svoje žene. Pred smrtjo je Zola kucil malo hišico v pariškem predmestju, katero ie pozneie preuredi! v muzei. Ta stavba stoji še danes in ima mnogo obiskovalcev, dočim se ie izpremenilo Zolaievo posestvo v zdravilišče za deco. ki priho-a lz bolnišnice ter ie potrebna okrevania Zolaieva vdova je bila zelo sknimna ženska. Edin! nonos. katerega se ni smel dotakniti nihče in nikoli, ie bilo n'eno Ime oo slavnem pokojniku. Med Francozinjami bi našli častivredni dami danes le s težavb žensko, ki bi ji bila v tem enaka. _ Telefon za duhove Sivega in starega ameriškega izumitelj Tomaža Edisona smatralo liiid;e že od nekdai za trdovratnega materllallsta in nevpogl"vega nasnrotn;ka snlrltlzma Pred par leti ni mogel še nihče mislit!, da bo Edison, veliki tehnični iz-imitelj. še! na svoie stare dni med sniritlste. Toda zadnia leta se širiio vesti, da !e poleg drug;h prinodoslovcev. ki se vdaa vas bi rad še enkrat živel in trpel- I'<>?dray. ljen Krpan. Krjavelj in Mozol! Kje Sedaj se ponovno Hrt vest. da »e Edison sistematično bavi z vprašanji metafizike. Izumitelj namerava teorijo nesmrtnosti človeške duše utemeljiti z znanstvenimi sredstvi. Pariška «Revue spiriMste« sporoča, da sestavlja Edison aparat za prejemanje vesti lz sveta duhov. Izumitelj se zelo Intenzivno bavi z okulističnlml vprašanji, posebno s problemom. kai se godi s človeškim duhom po smrti. •Jaz veruiem.» le baie deja! Edison. «da v vsaki stanlci človeškega telesa živi substanca, ki se ne raztvorl dokler traia naše telesno življenje. To zrn-ce. ki ga lahko Imenujemo aparat za sprejemanie gotovih fizičnih vtisov, de-luie na naše telo. toda ni v nobeni zvezi z delovanjem naših možganov.« In ta zrnca so g!a«*om Edisonovegi mišlienja. nekaki rezervoarji duševne energiie. ki po človeški fizični smrti ne prestane delovati in torej ne propade. To je tudi v skladu z Mayerjevem principom o energiji. V Ameriki se splošno računa z dejstvom. da kani Edison v kratkem presenetiti svet z novim izumom, ki bo velikanskega pomena za pristaše spiritistič-ne teorije. ________ Pri nas mr?T- v Ameriki vročina Letošnli april ie muhast in ga ni mogoče ukrotiti. Dež in solnce sta si pod njegovim pokroviteljstvom orava za-veznika in lovita drug drugega. Ce predpoldne sije solnce, imamo popoldne ali zvečer sigurno dež in človek je v zadregi ter ne ve. kaj nai vzame z doma s sabo: palico ali dežnik. Na Tirolskem je zanadel te dni visok sneg. Kmetje so morali ustaviti dela na polju. Ceste so postale za promet z vozovi nedostopne. Sani so prišle zopet izpod lop. Vsak drug način prehoda iz kraja v kraj je nemogoč. O velikih vremenskih Izpremembah iavliaio tudi iz Italije, kier so razsajale te dni hude nevihte. Ponekod je zapadel sneg. zlasti v alpskem delu dežele. Snežilo pa ie tudi v Franciji. V savojski pokra lini so vse višine pokrite z debelo plastio snega. Temperatura je padla za cele tri stopinje pod ničlo. V Toulonu In njegovi okolici so divjali hudi viharii In snežni vrtinci. Mraz in burja sta napravila na poljih neizmerno škodo. Mornarii pripovedulejo. da ie morje zadnje dni Izredno nemirno in da ie plovba radi tega deloma onemogočena. Iz Amerike orihaisio poročila baš nasprotne vsebine. Po močnih snežnih zametih. ciklonih ln potresih, katerih žrtev je bila Amerika v zadniih treh mesecih. ie pritisnila silna vročina. V posameznih pokrajinah kaže tonlomer 35 stopinj nad ničlo. V St. Louisu so moral! radi prevelike vročine zapreti šole. Pomladansko vreme ie torej letos izredno snremenliivo in skraino nestanovitno. Medtem ko se Evropejci zavijamo v plašče, se Američani hladijo na prostem, vsi skunai oa zabavljamo nad neznačajnim aprilom, ki kaže vsaki deželi drugačno vremensko lice. Tragičen ?»*no?*or češkega kiparja V torek se ie odigral v Pragi obžalovanja vreden dogodek. Kipar Stursa. profesor na praški umetnostni akademiii. si Je pognal v glavo kroglo Iz revolverja ter se težko ranil. Niegovo stanie ie opasno: nade. da bi okreval, imoio paciientovi zdravniki le malo Povod za ooskus samomora Je dala neozdravljiva bolezen, ki je povzročila pri štursi težko duševno potlačenost. Umetnik ie živel v domnevi, da njegova duševna sila stooniema poiema In da bo sčasoma oopolnoma izginila. Poleg tega je štursa nesrečen tudi v svoji družini Imel Je za ženo igralko Du-'rasovo. s katero se baie nista dobro ra-z um ela. Kipar je govoril o svojih sa- JKotociklisti, pozor! V največjem prahu In de?.|u ostane Vala ob'eka IntaVtna. Naročile takoj predpisane obleke za mot d-kiiste »Bajazzo* od Din 320— do Din 400"-. Drago Schwab - Ljubljana ste, ali se vam še hoJiio ljudje smejal? Pozdravljena maire Borštnik i' «NaS< krvi« in Kremen iz .Zemlje«! Pozdrav Ijeni vsi nešteti moji prijatelj', ki sem v vaši družbi zabaval 'M'! Pozdiav. Ijeni. ah, da bi mogel še enkrat, saino še enkrat, en sam večer...« Solze so ga oblile m umolknil ie. Nace se je vgriznil v spodnjo ustnico in iz oči mu je zdrknila so! rt oo licu. S težavo je začel, prekinil In zopet nadaljeval. Nerad je govoril, kakor v življenju, kakor da noč* nikomur za- upati. , •O laž. goljufiva sreča in meglena slava! Traged — največji komik! iai je bila le lažniva prevara vse vkup! Nisem jokal za ljudi, zase sem jokal. Nisem ljubil hvale kritikov, svoje ju« nake sem ljubil, f njimi 2ivH In trpel! Pri Cerkljah sem nekoč pog!edai v tol« munček, ki Je nemo gledal pod nebo. Bil sem še otrok in nisem pravzapriv vedel, zakaj sem pogleda! vanj. Ta« krat sem prvič videl svoi ob-az- za« čudil se je. zopet topo gledal, se na. smehnil, se prestrašil, se zam^it ne« I kam daleč in se končno »pačil v bole« momorilnih namerah fe večkrat rvojlm prijateljem, toda nihče ni jemal niegovih napovedi resno ter ie smatral tako dejanje za izključeno. Stursa ie kipar, ki si je ustvaril tudi v inozemstva dober glas. Bi! Je svoj-čas asistent pri kiparju Mvslbeku ter je posta! po mojstrovi smrti rektor praške umetnostne akademije. Po svojem značaju je bil kioarski imoresiionist Otresel se je trde klasicitete svojega učitelja ter je ustvaril lepa dela. Praga ima več njegovih spomenikov, med katerimi je najlepši spomenik pisatelja Svatopluka Cecha. Znani so dalje reliefi na banki čeških legij v Pragi ter Masarykovo poprsje v parlamentu. — Mnogo Štursovih kipov in plastik se nahaja v zasebni lasti. Štursa le rodom Moravan. ima komaj 45 let in Je delal, predno ie prišel na akademijo, kot navaden klesar v Berlinu. X Zračni tejalcl. V Ameriki m JeU opo» rahljati letalo na telo praktičen način v poljedelstvu. V okolici Mlamija na poloto. ku Floridi je posejalo potebno konstrulri« no letalo 640 juter zemlje v 20 minutth. Ho. čim ttt bilt dotlej potrebna dvt moža. da ata isto delo izvršila v enem m^tecu. X Predor te je zruiit Dne 23. tprila zre čer, ko te je ht* odpeljtl vlak tkozi predor med Tribergom in Nusshach.jrn (v Schwtrz waldu), se je predor zruiil, ttko dt ni mo« gel naslednji osebni vlak več tkezi. X Nova tračna prof a v notranjosti Afrlt ke. Letoinjo spomlad bo otvorjena v Afri« ki velika, tkorij 2000 km dolgt trtčnt pro. gt. ki bo veztlt Kti5a*o. gltvno metto Bel> gljskegt Konga, a Ktttngo v notranjosti Afrike. Ta proga bo v prvi vrsti tluiilt tt prevafaaje diamantov, slatt b slonovine. Nt tej progi bodo vozilt posebna lettla. ki Jih je zgradila neka angleikt tvrdkt. X 352 tisoč avtomobilov v Neuyorku. V N*ewyorku je prirtstlo v enem letu 20 od« atotkov tvtomobilov. Osebnih voz jt 272 tb toč, torej 4.V000 več kot lani. Tovornih av. tomobilov je 80 titod. t«raj zntSa prirtstek ved kot 100 odst. proti Untkemu Utu, Sk» jih jt bilo 35 titoč. X Modri kanarčki. Nt nekem otok« Bfc smtrckovega otočja v Tihem oceanu je na« iel angleiki znanstve«lk pred kratki« ru sto ptičev, ki to popo.iisma podonai ka*a»» Čkom, imajo p« modre paruti, glavo in rep. Ti modri kanarčki ptjejo p^obao kot slavčki. Pred kratkim t« ratkat«vaii enega takega ptiča v zoologičnem vrtu v Lond<* nu, vendar je Hvalica vsled eeugodntg* podnebja v par dneh pofinila. X Odkritje dveh novih delujočih vulkm nov. Ektpedicijt Areturus, ki jo je nastopil tmeriJkl atrtvoelovec dr. Baebt po Tihe® ocetnu, ima ie precejinjt utpehe. Kakor to haja I* poročila, ki ga je potiti Jr. Betfce «New York Timesom«. je odkril *a »toCJ« Gtltpagot, in 9icer na otoku A!dcwar!t«, dvt doslej neznana ognjenika, ki delujeta «t polno paro«. Vulktnt je kratil naravo« tlovec po obeh protektorjih ektpedidje X Mviirlini dramatik. Kakor pišejo ita. liianskl litti, je t»>rejcl ministrski predne* ■ nik Muttolinl ittliiantko umetnico Mtrij* Btzrijevo, ki ntstopa v gledališčih v So« verni Ameriki In >e z njo rargovarjal • Italijanski umetnosti v Ameriki. Musaolini jI je izročil dramo, od katere je pred 15 le« spisal prvi dve drjanji. Kadar mu bodo Aot puttill vladni pos!i. bo spini Mut»olini tret* je dejanje. Drama ima naslov: .Goapodj«, tedaj tt začne!« nimt pt političarft ozadja. Dopisi KRANJ. Občni zbor podružnice Jut. Ma-t'ce se bo vrlil v soboto dne mal* ob po! 8. uri zvečer v eostl'n! pri Petreku z običamim dnevnim redom. Ako ne bi bil sklepčen, se bo vršil uro kasneje ob vsaki ude!e*N. BREZNO. V nedeljo dne 3. malt bo v Kozoletovi fottllnl ob 3. uri popoldne sej« odbora lavne ljudske knjižnice. — Povše Vekoslav. t. č. taimk. ROVTE PRI LOGATCU. Ker so tukajšnji klerikalci v krajevnem Soškem svetu uganjali le pol:tlko, namesto da W pospešili rradltev nove šole. Je bi! kralnl loWkl svet razpuščen. Predsednik Josip Rupnik Je bil tudi občutno kaznovan. Za zerenta Je Imenovan posestnik lenadl Kuno, vrl napreden mož. Ker tlonl seda) vse šolt^vo v Rovtah na njegov'h rokah, želimo naj si z vso vnemo prizadeva, da te Izboljšalo vlažni In plesnlvl šolski prostori. Sramota It za tako obsežno občino, kakor so Rov-te, da Ima tako zanemarleno šolo! — Vodja k1erika'nih zaslepMencev. Mi*n!k, namerava rradltl «Orlovsk: dnm». Ali nima človek druzega dela kakor da bega pošteno In miroljubno ljudstvo! Za bodoči Orlovski dom Je tudi že ž*al apno. Ker pa n! znal pri tem pravilno ravnati, se mu Je vse delo ponesrečilo. Namesto apna Je Ime! potem !e vedno — kamenltl Seveda so se mu IJudie hudomušno smelaH. ORADAC. Prva belokranjska razstava plemenske živine, združena z dirko kmet-skih koni se bo vršit dne 3. maia v Ora-dacu s sledečim sporedom: Ob 9. url dopoldne difon živine na sejmišče v Oradacu. Dostop na razstavo Imajo plemenske krave t teleti In brez telet, tellce, Junci do 2 let in biki od 3 met naprej. Ob 10. uri dopoldne prez'edovan|e. po pregledu se raz-del'|o nagrade In diplome. Ob 2 uri popoldne konlska dirka na Mlakah pri Oradicu. Po dirki razdelitev nazrnd. Ker ie to prva razstava »e vrste v Bell Krallnl In |e za nanredek žlvlnoreie In gospodarstva vele-važna, jo vsakomur kar aajtopleje priporočamo. LITIJA. Občni zbor planinske podružnice Htilske se vr*1 neprek'lcno dne 10. ma|a ob 15. url na prijaznem Javorlu. Poleg oNčr.J-n!h točk je tudi volitev novega odbora. Pridite! — Odbor. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Dne 26. apri'a se Je vrlU tu zaupni shod klerikalnih kimavcev, k' Je bil |ako klavern. Ta|-nlk SLS. Marko Kranjc, nI povedal ničesar novega. Kot glavni govornik Je nastopil Cencek, ki tako nima med ljudmi nobenegi ug'eda: nekateri so se pritoževali da se Izvršuje v rudniku Huda Jama pod vodstvom g v:šlega nadzornika hud teror. Seveda, ako bi Imeli klerlkald pred sebol resne ljudi, bi s! ka| takega ne upali trditi. Končno te Je oglasil k debati »e ttt Potokar. ki je v Imenu božiem prosil svoie prs»tše. na) mu vedno zvesto kimalo. SIcer pa vse kaže, da so naši klerikalci v popolnem raz-tulu. _ sten jok. 2e takrat sem vedel, da bom predstavlja! ljudem veselje in žalost. O trpki moj obraz, *rcak) iskajoče, prevarane in razorane moje duše! Ttm sva se našla pri ritmoistru v .Očetu« In prestrašila sva se drug drugega. O ve, topo buleče oči Kantorjeve, oči ne« lzp'akanih so'z!...» Ob« sta jokala kot otroka. Ne na Iz« točnico, ne za publiko. Nato pa sta »la pred opero ▼ svetem strahu, kot da se bližata svetišču. Občudovala sta vse. kar se je Izpremenilo med tem Časom: !epo cesto, drevesa, nasade in palače v okolici. ..... Stopi!« sta tik pred vhod gledališča. Gleda!« st« v duhu. k«ko so nekoč ro« mali vanj naši ljudje, kadar sta Igra« la. Videla sta. kako so po predstavi odhajali, eni glasno govoreči in drugi sopet zamišljeni. Sla sta končno pred ▼hod ki vodi n« oder. In sta se spo« mlniala vseh čudnik slučaier In čustev ki st« jih imela, ko sta pribaia!« k pre« mleram. Zato st« se hote!« posloviti od hiše. . Ker se okrene Tone in pravi: •Poglej no, Nace, kaj pa U kamen SV. MARJETA V RIMSKIH TOPLICAH. Na tukajšnji dvorazrednlc! Je nabrala šolska mladina za plrhe Jugoslovenski Matici 70 Di«. Za »Francoski dan» se le nabralo med zavednim prebivalttvom 120 Din. SEVNICA. Boitanjskl Sokol uprizori v soboto dne 2. mtja aa sokolskem odru v Sevnici Meškovo tridejansko dramo «MaM». KOZJE. Odkar se |e s podporo nesamo-stolnih samostojnežev povspel na župansld stolec gostilničar PodlmJtk, se skuša s pomočjo tajnika SLS. znan«a »govornika« Deželaka, vriniti vsepovsod In steza v svoji čast hlepnosti roke po vseh mogoči! funkcijah. Zanesel ie t tvojo klerikalno politiko razdor v gasilno društvo ln postavil načelnikom klerikalnega graščaka Kobila, ki pa mu t'uži It za figuro. G. Kobl, aH imate še kaj ponosa? Zaslužne gasilce, ki ne marajo trobiti v županov rog, je izrinil iz odbora. Diši mu tudi gerentstvo okrajnega zastopa In mu za dosego tega mest« nI nobeno sredstvo preumazano. Toda s. Josip, do te stopnje |t ie zelo. zelo daleč; tudi se takšna mesta ne poverjajo nesposobnim. To nI kar tako, kot bi se reklo: takoj prinesem! Za korespondenco gasilnega društva se uporablja pisalni strol In papir sodišča, delo se izvršuje na sodišču. Ali )e g. sod. predstojniku to tudi znano, in ali pozna dotičnega sodnega uradnika, ki re-šuje na sodišču Podl'nšeku korespondenco? Na ta način, g. župan, ne boste prišli do spominske plošče, s katero Vas nameravajo hvaležni trtami ovekovečiti: prostor Js že pripravljen, samo nt vprašajte kje! PTUJSKA GORA. V nedeljo dne 26. b m. smo ustanovili pr! n*s prepotrebno krajevno organizacijo demokratske strank«. Ob 3. url popoldne se ie zbralo zadovo'|l-vo število somišljenikov ia gostov iz Ptula v gostilni Klemenčič. Zborovanje le otvorB imenom pr pr. odbort g. Mirt. Šegula, nakar le g. Peče v daljšem nagovoru utemeljil potrebo organizaelie. Zborovale! so zlasti pazljivo sledili obširnim in stvtraim Izvajanjem drla. Šalamuna Ur mu živshno pritrjevali. Med drugimi Je govoril tudi Milko Senčar lz Ptuja o gospodarskih zzile-vah. Izvoljen Je bil odbnr ki mu naerMule aalstarejši narodniak g. Ivan Peče. Ob koa-cu so zborovalcl med navdušenim «ri'rje-vanicm sprejeli predlog g. Peče'a In poslal! pozdrave in zaupnice gg dr. Pivku. Sv. Prib čeviču In dr. G. Žerjavu. Po zborovanju. ki ie trajalo skoraj 3 ure, se Je razvila med ubranim petjem ptujskega kvarteta ani mlrtna zabava. Vsem Ptujčanom, k! to nas posetlll — zlasti i. dr. Šalamunu — iskrena zahvala. ■■■■■■■■■■■■■■■i iKceila n je ntjboljM in vendar najcenejfl ftro) zt rodbino In obiL — Nadomestni deli it vte stroje. J. GOREČ, LJUBIMA palač« Ljubi jtnske kltditne banke- **^ tu n« nastdih? Spomenik, naihrie kju kemu avtorju ali pesniku. Pogicjvait In sta gledala... Potem sta krivila stoje močne vratove, da bi čitala napi« se. In sta končno prečitala. Borštnik le zahropel in brez besede omahnil. Ko« lega ga je prestregel in ga poča<=i obu. dil k zavesti Prvo kar je izpregovoril. je bilo: •Nikoli jim nisem nič žalega storili* Verovšek pa je odgovoril smejč: •Bog že ve. zakaj jih včasih male poščegeta, t« naše presnete ....U • Takrat je priteklo ščenč naravnost k Vcrovškovemu spomeniku in se pe» nešalo kot da nekaj hoče. Tone je omahnil na kaadeUber ia zavpil: . . . •Nace, spodi ga! Pa ravno pn najt« nih spomenikih!« Borštnik pa je mirno in trpko rekel; •Pusti g«! Scenč že v4, kaj del«...!» Ia sta odšla. Zastoj v prometa s fižolom V Sloveniji je trenutno gotovo še preko 3vd fagonov fižola, kojega producenti pri najboljši volji ne morejo razpečatL Tržišče a fižolom je popolnoma brez poslov. Ker se pa pomikamo že k novi letini, je vseka« ko potrebno, da se izvoz tega blaga olajša in tako blago spravi v denar. Zase ga po« trebujemo kvečjemu še eno desetino, a »stali fižol naj gre ven. Čudimo se, da merodajni faktorji tega ne uvidijo in v tem oziru ničesar ne ukre« ne jo. Da na kratko dokažemo, kakšna kri« viea se godi temu predmetu, omenimo, da se dobe danes glavne vrste fižola n. pr. v Trstu znatno ceneje kakor je naš fižol, po. stavljen tjakaj. Posledica tega je, da izvoz« niki ne kupujejo fižola našega izvora ln torej ne pošiljajo v inozemstvo našega bla. ga. Tako notira n. pr. danes v Trstu bela fižolica rumunskega in madžarskega izvo. ra po Lit. 1.30, italijanski mandalon po Lit. 1 50 za kg, medtem ko stane ista vrsta pri nas doma sicer ravno toliko, če jo po« »tavimo v Trat. pa s carino in prevoznimi itrošV* vred najmanj 50 par več. Veli!; a škoda se godi predvsem n^sim po. Ijcdelcem, ker ne morejo spraviti fiiola » denar. Zaradi tega jim primanikuieio tudi gmotna sredstva za druge potrebščine ln se jim jemlje veselje, da bi pridelovali pro. dukt, ki ga ne morejo oddati. Merodajni finitelji naj napravijo potrebno remeiluro, ki pa je edino mogoča v tem. da se izvoz, na carina na fižol takoi odpravi. Z odpri« vo izvozne carine hi država utrpela !e r.e« znaten dohodek, dočim bi zaradi Izvoza pri« šli mi'ijoni d?naria v deželo. Kmet bi po. temtakem prišel tudi v ugodnejši finančni položaj in veselje bi imel za intenzivnejše pridelovanje fižola. Govorili smo tu samo e Sloveniji. Ne dosti drugačne razmere v tem pogleda vladajo pa tudi na Hrvatskem in v Vojvodini. tečaii po želeli Kmetijski pouk ie treba pri nas na vse načine pospeševati, da pridemo z našim kmetijstvom naprej. Vse, kar v tem »ogledu dobrega storimo, je nai-večiera pomena za napredek našega gospodarstva. Letos je posegla tudi Kmetijska družba v to delo in je priredba s pomočjo državne podpore 33 zimskih poučnih tečaiev. ki so traiali po dva dni. Na dotični razpis Kmetijske družbe se je oglasilo 42 podružnic in drugih korporacij. ki so prosile za prireditev teh tečaiev. Iz Kranjske je došlo 26 prošenj, iz Štajerske 16 Med prošnjami iz Kraniske je bilo 7 prošenj za planšarske tečaje, tako da jih je ostalo 19 za kmetijske tečaje. Na Kranjskem so se odzvali s svojimi prošnjami vsi politični okraji. Le logaški. kamniški in kranjski okraj so ostali pasivni. Tudi na Štajerskem so ostali trije okraji brez tečajev, in sicer konjiški. ljutomerski in prevaliski. Za Ljutomer ie bil tečaj sicer določen in so se predavatelji že tja podali na obvezna priglasila udeležencev. Tečaj se je pa fzialovil. ker ni bilo priglašenih tečajnikov bliže. Vsa ta pasivnost posameznih okrajev kaže, da manika pri nas še zmeraj potrebne zavednosti in ukaželj-nosti. Tečaji so se malone povsod izvršili z dobrim in prav dobrim uspehom in se je na raznih kraiih sbšala želja po prireditvi nadaliniih takih tečaiev. Od navedenih 33 kmetijskih tečajev se ie dejansko izvršilo (po odpadku te-čaia v Luitomeru) 32 tečaiev, in sicer na Kraniskem 17 tečajev in na Štajerskem 15 tečaiev. Po političnih okrajih odpa^eio ti te-čaii na Kraniskem takole: 1.) na Ljubljano z ekolico 2 tečaja (Št. Jošt nad Vrhnike. Polhov gradeč). 2.) Na Litijo 1 tečai (Izlake) vanju strokovne moči obeh kmetijskih oddelkov v Ljubljani in v Mariboru, vseh treh kmetijskih šol na Grmu, v Mariboru in v Št. Jurju. dalje uradniki za agrarske operacije, žlvinozdravniki, sadjarski strokovnjaki in družbeni tai- Žaradi predavanj na štajerskem je odredil mariborski veliki župan, da je treba za vsak tečaj posebne prireditve ondotne oblasti, kar je bilo združeno z nekaterimi neprilikami. oziroma zamudami. V enem slučaju se je moralo na Štajerskem že napovedani tečai odpovedati Bilo je to v Štnarjeti pri Moš-kanjcih. kjer sta oba predavatelja odpovedala sodelovanje zaradi zadržka po drugih poslih. . _ Usoeh tečajev je bil v sološnem prav ugoden in je le želeti, da se posreči Kmetijski družbi s pomočjo državne podpore prireiati še nadaljnje učne tečaje po deželi. Narodna banka SHS Stanje 22. aprila 1923. Aktiva (v milijonih Din; v oklepallh spremembe napram stanja 15. aprila): kovinska pod'oga 440.6 (+ 12 7); posojila 1274 9 (— 19.0); račun za odkup kronskih novčanic 1186.3; račun začasne razmene 367.9: državni dole 2966.3; vrednost državnih domen, založenih za Izdajanje rmvča-n!c 213*3; saldo raznih računov 500.5 (+ 81.7). Skupno 8*75.4. Pasiva: vplačani del glavnice 25.2; rezervni fond 5.8; novčanice v obtoku 5563.3 (_ is.-); državni račun začasne razmene 367.9; državne terlatve po raznih računih 25 7 (+ 25.7); razne obveznosti 681 1 (+ 68 3); državna terjatev za založene domene 2138.3; nadavek za nakupovanje z'a-ta za glavnico ln fonde 66.7. Skupno 8875.4 Tržna poročila Novosfdska blagovna b"rza (30. aprila) Oves: bašk', 1 vagon 310. Turščica: baška, 115 vagona 177 50 — 185; srbijan-ska Beograd, 10 vagonov 190. Tendenca mirna. Chlcaška žitna borza (29. aprila.) Pšenica: za maj 134.25; tendenca čvrs'a Turščica: za maj 106; za lullj 109.75; za septem- Parizu. Organizacija naše Izložbe le poverjena šefu naše pooblaščene trgovinske agen cije v Lyonu g. Andriču. V to svrho se mu Je stavil na razpolago potreben kredit. = .Trgovski tovariš«, št. 4, Je izšel te dni. Na uvodnem mestu prinaša č'anek k 50-letniwi dr. R. Mama dalje Je napisal dr. Josip Pretnar nekaj pr pomb k ukinitvi prisilne poravnave izven stečaja, dr. M. Do-brila pa o premijskih poslih. Tudi os;a!a vsebina Je zanimiva. List Izhaja mesečno v Ljubljani ln stane 35 D n letno. x= Redni občni zbor bo imel «B-.Jtar». stavbna in kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v LJubljani, z. z o. z„ dne 10. maja ob 8. uri dop 99.80. Bukarešta 3.17 — 3.19. London 34 385 do 34 4S5 Milan 29.055 - 29.1". Newyork 709 35 - 711.85, Pariz 37.04 - 37.20. Praga 210' — 21.10, Varšava 136.15 — 13665, Sofija 5.15 - 5.19. Curih 137.43 - 137.93. Dinarji 11.44 — 11.50. PRAG*. Beograd 54 65 Dunaj 476 25. Berlin 804.625. Rim 138.375. London 163.925 Newvork 33.75. Curih 655 25. BERLIN Beograd 6.79, D'm3j 59 05, MIlan 17.19, Praga 12.425, Curh 81.285. LONDON. Tečaji ob 11. nri Beograd 297 5. N2wyork 4S4.5, Italija 118.2, Švica 24 99. Dunaj ?45. če kupite rogavlcc brez žiga .ključ*, ker eoen par nogavic t žigom in znami.o (rceču, modi o, teleno ali zlato) traja tako doigo kakor J tir; o pa;i drugih. Kupite eden pat in prepriča če sel ts-« vt Sokol ..lurfcvanie« na ljubljanskem Gradu. Vabim članstvo Sokola L. da se polnošte-vilno udeleži v nedelio dne 3. maja .furje-vania. na Gradu. Vaša navzočnost naj pro-svedoči živo zavest skupnh nacijonainih ideaVv med CMD in Soko'stvom. Starosta. Tyršev dom v Pragi bodo otvori'| že dne 24. maja. K slavnosU pridejn tudi zastopniki Jugoslov enskega (pričakujejo okrog 120 oseb) In poljskega Sokolstva. Akade-mlčn; kipar br. Schcinost Je napravil za ta dan poseben spominski novec ki bi kovan v omejenem številu. Založništvo COS objavi posebno Izdanle temeljnega Tyrševega članka .Naša naloga, smer te cilj«. .Sokollč. s pri'ogo »Naša rado't». Apr lska štev!'ka .Sokoliča. ima sledečo vsebino: J. C.: Simbol srkolskih dolžnosti; Nik. Došenovič: Za otadžbinu. M. Krap~ž: Spomini ob 25-1etnici; Isaija Mitrovlč: Sejati: M. Tratar: Sokolska deca prvemu starost'; I. BaJželJ: Sokolska prosvetna šola: Zrak sokolskega naraščala, reverz In legitimacija; A. Perid: Proste vale za žensko deeo; dopisi In glasnik. -Naša radost, pa vsebuje: J. Udicki: Na Igri: Skrivnost, prevod iz češč ne; M. Tratar: Naša pomlad; E. G.: Dorinka: G: A kc. ko le vas? Zabava. nja, da se poveča državno nadzorstvo nad poslovanjem posameznih zavodov ln da se reši vprašanje nMhovega fteansirnnja vob-če. Misli se predvsrm na primere, kadar kakšen zavod zapade v krizo in ne more uspehom obavljati svoje posle ter odgovarjati potrebam našega gospodarstva vob-če. Namerava se Izdelati poseben pravilnik o ustanov^vi te centrale pn vzgledu s'lč-rrfh Institucij v Avstriji in Madžarski. = Po'r»ža| na našem 21'nem tržlščn. Iz Novega Sada poročajo: Cene so bile pro-šli teden 'n prve dni tega tedna dolje čvrste. V domači pšenici Je ponudba minimalna radi česar naši mlini uvažajo madžarsko te ameriško blago, ki Je tudi cenejše. Naša pšenica se plačuje po rkrog 475 do 4*0 D n. Na srbljanskih tržiščih Je p-nurba pše niče večja, ker so zaloge še obites. Vendar je srbijansko blago slabše; trguie se po 423 Din pariteta Beograd, slakše b'ago P3 se ponuja tudi po 405 — 410 Din, a ni zanj kupcev. Turščica se Je prošll tedsn tudi Izvažala, toda le v manjših krllčinah, in sicer v Italijo. Trgovina z moko je Izredno slaba. Boljše vrste so se ponujale po okrog 600 Din. Z drugimi žitaricami ni prometa. = Posvetovanja o 1 "žnl železnici v Rimu. Na dnevnem redu posvetovanj, ki so se začela 27. aprla v Rimu med zastopniki nasledttvenlh držav. Je tudi kompleks vpra Sani o Južni železnici. Gre med drugim za ureditev gotovih še odprtih obveznosti južne železnice in za tako zvatti kliring Južne železnee, to je za ureditev obračunavanja južne železnice v razmerju do nasledstve-nih držav. = Uprava naie svobodee cone v Solimo. Za direktorja Jugoslovenske svobodne cone v solunski lukl Je imenovan Sava Božič, sa generalnega tajnika pa MilivoJ Predič. = Naša driava na parišvem mednarodnem sejma. Ministrstvo trgovine In Industrije se Je odločilo, da bo naša država sodelovala na velikem mednarodnem sejmu vzorcev, Id se bo otvorH dne 15. nuja v Borw 30. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe ln v oklepajih kupčlj-ski zaključki.) Vrednote: 7/e posojilo 62 63, Vojna škoda 161.5—162.5. Celjska posojilnica 210—212, Ljubljanska kreditna 217 —0, Merkantilna (110), Praštcdiona 795-800, Kreditni zavod 190-210, Strojne 0-134 Trbovlje 380—390. Vevče 112-120. Stavbna 265—280. — Blago: les- hrastovi hlodi, prvovrstni, od 30 cm premera naprej, brez grč, fco nakladalna postaja 22 vagonov (650); hrastovi frizi, 4 do 8 m 25 do 60 cm L In n, fco meja 1380-fl; remeljni, 48 96 53/96, 76 76 mm, 4. 5. 6 m dolžine, monte. fco nakL postaja 0—625: bukova drva 1 m dolžne, suha, fco meja 25-0; poljski pridelki: pšenica: Rosafč. rinfusa, pariteta Ljubljana 0—460, Manitoba št. 4, rinfusa, p«r. Ljubljana 0—466, avstralska Jutne vreče, par. Ljubljana 0—465; otrobi pšenični drobni. pariteta Ljubljana 0—190; turščica. prorrptna, par. Ljubljana 210—220; oves. makedonski orig., par Ljubljana 330—0; fižol ribmčan, fco LJubljana 275—0. ZAGREB. Efektno tržišče: Je bilo danes nekoliko živahnejše. Devizno tržišče se Je otvorilo s precej mlačno tendenco bi s ponudbami blaga na bazi včerajšnjih poslednjih zaključkov. Zaključni tečaji to tekom borze popuščali ter so v posameznih devizah oslabeli za 1—2 točki. Blaga je bilo na tržišču zadosti. Po potrebi je Intervenirala tudi Narodna banka. Promet Je bil precej zmeren. Notirale so devize: Dunaj 862.5-882.5. Berlin 1465.5-14*0.5, Itattja izplačilo 252.65—255.65. London Izplačilo 298.85—301.85, ček 29S.5—301.5. Nswyork ček 61.41—52.41, Pariz 321.5—326.5. Praga 182.4-185.4, Švica 1195-»'ček 11» Spori Hi?šk t Ilmja Poročali smo že. da pride v Ljubljano v nedeljo zag-ebški Hašk, eno najodličnejših jugosloveoskih nogometnih moštev, ki se odlikuje po svoji krasni in vzorni igri. Ka« kor nam sporoča S. K. Ilirija, se je Hašk ob« vezal, da nastopi v Ljubljani s svojim kom« pietnim prvim moštvom. Igra bo torej prav zanimiva, ker bo seveda tudi Ilirija po3ta« vila na zeleno po'je svoje najboljše moči. Tako nastopita po daljšem premoru za nje« ce barve znana famozna napadalca Seger in Poduje. Seger je zopet prišel v Ljuhlja. no in prevzel trenažo Ilirije. Tudi Poduje je naši publiki še v najlepšem spominu. Ilirija bo ob tej priliki slovesno otvorila tudi novozgrajeno lepo tribuno za gledalce. Tribuna je 20 metrov dolga in 6 metrov globoka ter ima 204 sedeže in 12 lož po 5 sedežev. Zgradba naredi prav lep vtis. Ih« rija je dobila zato res lepo igrišče, ki ga s ponosom lahko pokaže tud: tujim klubom Tribuna je seveda pokrita, tako da je olaj« šan obisk športnim ljubiteljem tudi ob sla« bcm vremenu. Vstopnice za nedeljsko tekmo Haik : Ilirija se dobe v predprodaji v trgovini Go« rec, palača Ljubljanske kreditne banke. Še nekaj domačih tekem prošle nedelje OSIJEK: Slavija : Makabi 5 : 0. Gradjan. ski : Amateur 3 : 2. Soga : Hajduk 2 : 2. SfBOTICA: Prvenstvo: Bačka : Suboti* ški Šport 2 : 0. Sand : Somb. Amateur 3 : 1, SomhorsV-i Šport : SNTC. 4:0. SARAJEVO: Sašk : Hajduk 5 : 3. S to zmago si je Sašk priboril pokal SPLIT: Hajduk : Goek 9 : 0, finale splrt. skega podsaveza. ... „ NIS: Pobeda : Gradjanski (Skoplje) 4 : 0 ZEMUN: Vitez : Jedinstvo (Beograd) 2 : 2. _ Hazcna — Ilirija : Lasi V nedeljo ob 11. dop. &e vrši prvenstvena tekma med imenovanima družinama. Družina Laska na. stopi ob tej priliki prvič javno, žito je za« nimanje za tekmo med vsemi ljubitelji te. ga lepega admskega spouta zelo ve^ko Ei-o uro prej se vrši istotam (na igrišču Atene v Tivoliju) prijateljska tekma med - • ži. Atene in Hennesa, ki bo tudi prav zanimiva, ker imata obe družini nekaj prav dobrih igra'k. Vstopnina je za obe tekmi skipna in znaša za sedeže 12. rs stojišča 8 Din: diiaške vstopnice 5, mladinske 3 Din. Mednarodne avtomobitne in motocikl;• stične dirke namerava prirediti ljubljanski Avtomobilski klub v zvezi z Moto«savezom 16. avgusta t. L na cesti med Vrhniko ia Logatcem. Na delu te proge »o se vršile, kakor znano, že lani avtomobilske tekme, ki so uspele tako dobro, da so dobili prire« ditelji pobudo, letos tekme razširiti v med« narodne. Zainteresirali so že sedaj za nje avtomobiliste in motocikliste vseh sosed« njih držav. Tekme bodo vsled terena, na katerem se vrše, izredno Interesantne, ker sta prvi dve tretjini proge polni rid in ovin« kov ter precej strmi, zadnja tretjina pa te« če po ravnem terenu v razmeroma premi črti, tako da bo na tem delu proge vsake« mu vozaču omogočeno razviti največjo br< zino, ki jo je zmožen njegov motor. Zato je projektirano, da se bo merila na zadnjem kilometru tudi hitrost. O prireditvi bomo seveda še poročali. Nekaj o angleškem pokalu. Določila glede angleškega pokala »o to dragoceno darilo prvotno prisodila v končnovel javno posest onemu klubu, ki ga pribori trikrat zaporedoma. To ae je posrečilo klubu Wan« derer, ki pa so darilo vrnili angleški a so cijaciji z določilom, da se mora smatrati pokal kot trajno prehodno darilo. Le dve društvi sta si v latem letu priborili prven-stvo in pokal, in sicer Preston North End L 1888/1889 in Aston Villa 1896/1897. Sheffield United, pokalni zmagovalec Anglije, bo priredil turnejo po kontinentu. Za avstrijske delegate na praškem clim pljskcm kongresu so bili določeni član C. J. O. docent Haudeck, VVarndorffer, Schlc« singer. Pfeiffer in NVraschtil, zadnja dva brez glasovalne pravice. Magyar Athletikai Club (MAC.) v B-:. dimpešti praznuje te dni SOletnico svojega obstoja. Nogometno moštvo tega kluba spada v II. razred Budimpešte. Bilo pa je dalj časa tudi v L razredu. Stafeinl tek Varlava « Lodz. Pcljsk! lahkcvatletski savez priredi na narodni pra» nik 3. maja stafetni tek na 120 km dolgi progi Varšava • Lodz. Proga bo razdeljens na 40 etap po 3 km. Teka se bodo udeležili tekači vseh poljskih podsavezov. Brnski Bluc Star (preje Makabi) sc jt razpustil ker je Izstopilo mnogo njegovih nogometašev, ter sc fuzioniral z braskim Sportkluboaa. Nov s\'slovni rskord v skoku jc v Aa. stinu (Texas) postavil Harold Osbo-nc z 2.053. Dosedanji svetovni rekord z 2.014 m je imel Becnson. Službene objave LNP (Iz seje p. o. 29. IV.) Prvenstvena tekma Lask : Slavija se v nedeljo 3 maja ob 10. dop. na igrišču Primorja. Roditeljsko službo vršite oba klu« ba. Verificirajo se naslednje prvenstvene tek me: Rapid : Celje 4 : 2. Hermrs : Psfniorje 0 : 0, rezervi 2 : 2. Jadran : Maribor 1 : 3. Rapid : Ilirija 0 : 2. Prošnji L S. S. K. Maribora za spreme. nitev termina iz 31 V na 10. V. ?e ne mo. re ugoditi, ker igrata 10. V. Rapid in Jadran. Termin 21. V. za tekmovanje olimpij« skega fonda je pogrešno objavljen In ie nravi termin 11. VL Ostala razporedba ostane. f-jtajo se s pravom nastopa kot sledi r.a« slednji igrači za 1. S. S K. Maribor: Ferenc Miroslav. Jakovljevič, Marinko Drag;ša: za S. K Svoboda (M): Pavlin Adolf. \\>He Martin, Pavlin Kari vri 10. V. Za Svobodo (M) je bilo 15. IV. pomotoma objavljeno ime Bauer. pravilno Bcrger Vojislr.v s p* rom nastopa 22. IV. Tajnik n • S. K. Primorje vaM vse svoje člinutvo. da se v čim večjem številu rdrle/i družab. nega večera bratskega d-"štva «So"a». ki se vrši v soboto, dne 2. maja v Narodnem domu. Odbor. Mak bodočnosti V Franciji se baviio 3 račrrom uvcu-he rednega osebnega in tovornega prometa po zraku med Parizom in New Yorkom. Za to prospi hoče graditi tvrd ka Breguet novo veliko letalo. Ta oriaški aeroplpn bo vozil s povprečno hitrostjo 280 kilometrov na uro in lahko ostane v zraka 24 ur. Prevažati more pet ton blaga. Poso-ie za kurivo. nadal;e vsi motorji in tudi prilaga 80 potnikov, ki se bodo lahko naenkrat Debali s tem velikanskim letalom. se bodo nahaiale v notranjosti kril ogromne«? ennkrovnika. V to svrho bodo krila debela 2.1c net--ov. Ves aerc-Dlan bo 72 metrov ^'rok in & do'g ter s popolno op"*ti» tehtal 55 ton StroSkj za zgradbo tega velikanskega letala so omračunje"' na deset milijonov 'rarkov. Prevoznina orveca razreda iz Pariza v Ncw York z novim letalom bo znašala 3700 frankov, torej rrecej manj kot ver™ istega razreda na luksuznem ramiku. Kakor se doznava iz francoskih virov, bo preteklo net let. preden nastonj prvi zastopnik t-ga novega tipa transportnih letal svoio zračno pot v Ameriko. Jn*a Keršmanc: Ženitev Luke Civhe (Dalje.) Luka Civha je umolknil, natočil meni in sebi v kozarec, izpil, si prižgal novo cigareto, nato pa se je popraskal za ušesom in se je smehljaje kakor otrok zagledal vame s svojimi velikimi sinjimi očmi. Tudi sam sem ga vprašujoče po« gledal. .Veliko si mi povedal, Luka Civha, ampak tega, kar bi rad zvedel, mi nisi povedal!« Zamahnil je z roko. «Kako si pa radovedenl Počakaj, da končam! — Lep in zanimiv je moj ro» rnan, prijatelj, vreden, da bi ga kdo napisal ljudem v ,pouk in kratek čas', kakor pravijo stare mamice in tetke. Po tistem večeru in tisti sladki noči sem se shajal s Kunigundo skoraj vsak dan. Z mrakom vred sva sc odpravila iz me« sta na sprehod; hodila sva po sočnih travnikih, prijaznih, solnčnih dobravah in šumečih gozdovih. Ona s tistimi svo. jimi bukvicami pod pazduho mi je znala redno kaj lepega povedati. Kadar sva •la po polju, mi je natrgala vselej rde« čega maka in me pokrila i njim vsega, da sem bi! kakor rdeč škrateljček. Lo« vila je tudi metulje, kar z roko. Na pri. sojni jasi sva počivala in čakala noči in meseca in žarečih zvezd. Noči pa so bile mile in tople, nikamor se nama ni mudilo; ko je zapel v gošči slavec, na« ma ie postalo obedvema sladko in meh« ko pri srcu: v gorkem objet ju sva za« dremala sredi cvetja in lastnih sanj... Ej. lepi večeri so bili. lepe noči! — Ka« dar pa je odšel njen oče Jernej Šempajs po opravkih in ea ni bilo po več dni domov, sem jo obiskal tudi na njenem domu in ostal pri njej čez noč, ,da je ne bo strah same', kakor sem se šalil. Pripravila mi je okusno večerjo, za po« večerjek je priromala na mizo trebu« šata steklenica iskrenega terana, potern sva pa zagrnila okna in zapahnila duri. Krasna ljubica to, Kunigunda — lahko ms zavidaš, brate!« Vrgel je ostanek dogorele cigarete na tla in se bučno zakrohotal. Pogledal sem ga bistro in sem ga razumel: nje. Sov raskavi krohot ga je izdal. Planil sem pokonci, kakor da me je bil lopnil kdo s kijem po glavi. To ie torej vse?...» Nehal se je smejati ln me je gledal nanol začudeno, napol prestrašeno, ka« kor otrok mater, ki ni pričakoval od nje ne hudega pogleda, ne ostrih be« sedi. «In kaj hočeš še več?... Lepa zaljub« Ijena godba ...« •Lepa zgodba---a ona. Kuni« gunda, tvoja nevesta? Ona te ljubi za« res s čistim srcem?« •O tem sem prepričan.« «In misli, da jo boš kdaj poročil?« "sli.., vsaj zdi se mi tako. Ne reče sicer nič, amnak--» «Ob!jubil si ji, Luka, da jo boš vzel?« •Obljubil sem ji.« «No — in?» Nagnil je kozarec in izpil v enem dušku, nato si je natočil še drugi in še tretji kozarec in izpil zaporedoma do dna. Ko je dvignil glavo do mene, je bil njegov pogled kalen in glas grgrajoč. •Ha=ha... kaj smo res še otroci?! Živeti, brate — to je postalo zdaj moje C- s!o!» — Tisto noč sem se poslovil od njega naglo in hladno kakor od tujca, ne da bi mu bil stisnil r ko. III. Na potova. ju mine človeku čaa vse hitreje nego doma za pečjo. Tuji kraji, tuji narodi, vsa pestrost različnih do« življajev — vse se ti zdi kakor hipen, trenoten sen. ko sediš pozneje doma za pečjo in razmišljaš o stvareh, ki si jih videl in doživel na potovanju. Potuješ mesec dni, dva .aeseca, tri mesece — v rcsnici pa si jtoval samo en dan in š- "a ti je minil prehitro. Tako se je zgodilo tudi meri, ko sem po tistem hladnem slovesu z dimnikarjem Luko Civho odjadral po kupčijskih opravkih na jug, v Egipt, v Aleksandrijo in iz Aleksandrije v Carigrad, kjer me je težko pričakoval moj stari znanec Tu» rek Mehmed.aga. Večeri ki sem jih preživel ob divnem Bosporu in na Bo* sporu samem, se mi še zdaj zde kot ena sama čarobna pravljica. Strinjam se s tistimi potopisci. ki trdijo, da ima Cari« frad eno izmed najlepših leg na svetu, n vožnja po Sredozemskem morju na« zaj proti domu! Kakor prelestna bajka! Mlad sopotnik, dobrodušen Anglež, gentleman iz Londona, s katerim sem se seznanil med vožnjo, me je sicer va« bil, naj bi se peljal ž njim naprej v London in ostal pri niem nekai mese. cev, da bi mu ne bilo dolgčas, toda nje« govega prijaznega vabila nikakor nisem mogel sprejeti., rekši. «da se mi mudi domov za peč» kakor Martinu Krpanu, in da mi ne ugaia londonska megla. Ko sem stopil na domača tla, ie že vse dišalo po bližajoči se jeseni. Veter je stresal z drevja orumenelo listje, ga trosil po cesti In ga valil po travnikih. Ia bližnjega sadnega vrta je bliskoma hušknilo troje zlikovcev s nabasanimi m »Ihami, iz katerih so ae kotalila po t! h nenavadno debela, rdeča jabolka; moj prihod jih je prepodil; požusal sem z debelo gorjačo — a mladih tati« čwv ni bilo že nikjer več: samo šesiero bosih pet je še migljalo pred menoj v daljavi, pa tudi te nete so mi utonile v "oščo za cesto. Tistikrat je završalo nad menoj in okrog mene. »Jesenski vihar!« sem pomislil in pospešil korake. Nizko nad menoj so se gugall zabuhli grbasti oblaki ki lih je premetaval vi« nar semintla: drevje se je pripogihalo. ječalo. šumelo... Komaj sem utekel rod kozolec. Nato se ie ulila ploha, zabliskalo se ie, aagrmelo votlo, ropo« te "oče... pa že -a je pričelo na južni strani svetlikati in sredi škropenja de. belega dežia se je posmejala od zemlje do neba ljubka pisana mavrica... Z večernim brzovlakom sem se vrnil v mesto na svoi dom. Po večerji sem stopil na ulico, da bi se nekoliko snre. hodil, ko nenadoma začujem za seboj zran g'as: •Počakal vendar! Kam tsko hitiš?« Bi! ie dimnikar I.tika Civha. •Pojdiva v krčmo!« me je potegnil za rokav ip me vleke! šiloma, kakor tudi sem se branil, v krčmo, kjer sva Izne. p«di'a natakarico Marto in debelušne, ga, po obrazu in po rokah s trdimi go» stimi kocinami oorastleg« fanta, naj. brž nienefla liubčk« pri dokaj čudnem opravilu, ki bi spadal kvečjemu v za. konsko spalnico. Ker sta m'ada grešnika hitTO pobeg, pila in se poskri'« ter ni bilo Marte dol»»o časa na izpreg'ed. sem ostal z Luko brez pijače pri mizi. • Ne veš. kai se ie zdodfo. odkar te. be nI bilo dom i!« ie pričel I nkn Civha. ves penast okrog ust. pogled k»kor okrvavljen. Strašno |e brate, strašno, atr«*nn! Obesil He bo, da tfrem in se obesbn ... Obadva sva sedaj nesrečna... jaz In on«___» P'noma se mi je posvetilo. vem. že vem 1 tik« ... tista stara pesem, kalne' Ziba! boš — to je «« tvoja nesreča!« Kakor da je treščilo vanj iz jasnega, je poskočil Luka Civha, prevrnil stol in zakrili! z rokama pred menoj: •TS niso človek, ti si čarovnik, čaro« dejec, vedež«vseznal! Kje si hodil v čarovniš'o šolo? Na Klek?... Spet si uganil... v dušo si mi pogledali... Ampak stvar ni tako malenkostna, ka« kor se tebi zdi. Povem ti, da zibal ne trom in ne bom... in če se vca svet na glavo prekucne!« S tihimi, plazečimi koraki se je vrnila medtem lepa grešnica Marta, še vsa zasopla in rdeča v lice, in je plaho vprašala: • Kaj naj prinesem, gospoda?« Luka Civha je ukazal mračno: •Prinesi liter najboljšega! Žejen sem kakor žolna, jezik pa imam suh kakor da se je že pet let sušil v vašem aaja. stem dimniku!« Potem, ko se mu je ob pijači jezik razvezal, je začel govoriti: • Lepo jutro je bilo, ko sem sedel ob oknu. gledal venkaj na mesto, na morje rjavkastih streh in na dimnike na teh strehah, ter premišljeval in ugibal, po katerih dimnikih sem se že vse plazil v svojem življenju, ko zapazim spodaj na ulici nenavadno urno hitečo žensko. Pogledam natančno — kdo je? Ona. Kunigunda. Hitela je naravnost proti mojemu stanovanju, s tistim svojim pi« sanim slamnikom na glavi, zavita v temnomodro haljo z rdečimi, frfotajo« čimi trakovi; samo bukvic ni tiščala nič več pod pazduho, tistih svojih lepih bukvic, v katere ie ravnotako zaljublje« na kakor vame. Samo nekaj trenotkov ie preteklo in že je zašumelo zunaj na hodniku, nato so se vrata v mojo sobo odprla nastezaj in Kunigunda se je ihteč zgrudila na divan kraj mene. Dolgo je ihtela. potem pa mi je razkrila vse... na uho mi je zašepetala, da čuti v sebi življenje... Pokleknila je predme s sklenjenimi rokami: «Lukec, kdaj me povedeš pred oltar?... Veš da bi umrla od žalosti in od sramote, ako bi me sedaj zapustil!...» Potolažil sem jo, toda moja tolažba je ni mogla umi« riti; govoril sem hladno, trdo, skoraj brezsrčno, kakor govori gospodar s hlapcem, katerega se je naveličal; v tistem trenotku, ko mi je odkrila svojo skrivnost, ae mi je zazdelo, da bi je ne mogel nič več ljubiti: da bom odkrito« srčen: naravnost nekaj sovraštvu po« dobnega se je zganilo tedaj v meni, ko me jc jokaje rotila, da se morava čim« prej poročiti. Navsezadnje mi je vsa Icomedija je!a že presedati, izmislil sem si, da moram iti po opravkih... samo da bi se je prej iznebil. Nc, ženskih so! s Ja« ne morem! Spremil sem jo p« stopnicah dol do vežnih vrat, stisnil ji roko in smuknil urno kakor veverica med množico, vrvečo semintia med si« vimi aidovi mestnih hiš ... Bežal sem iz mesta ven na prosto polje, kakor da bi bežal sam pred seboj, ubežati si ni« sem mogel. Na solčnem holmu sem legel vznak pod smreko, poslušal kosa r.a smreki in premišljeval žalostne misli--» Luka Civha je stresel z glavo, si šel z dlanjo preko čela in pomolčal. Nato« čil sem mu kozarec vina in ga vprašal: •Kakšne so bi'e tiste tvoje žalostne misli tam pod smreko na holmu?« Temno me je pogleda!. _(Dalje prlhednlič.) Izdajatelj in lastnik: *Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik: Fran Brozevič. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. uiiiiii'tii'i'"""'»''mii;ii'!Mi'iiiiii:imin!imiiiiini[iiiiiinMU CVETKO GOLAR: VDOVA ROSLINKA komedija v treh dejanjih je pravkar izšla. Cena za broš. izvod Din 25'—, za vezan izvod Din 35"—, brez poštnine. Naroča se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE, Prešernova ulica itev. 54, nasproti glavne pošte. nilitiiHiiiniiiMiiHHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiini.iiiii; •••••■■■■•■■•■••••■••»■iu.............. f- j)-1. II- Modni listi *a poniSad En pc!s£Je, z n« novejšimi kroji, za uasse ia fjezpodo, so pravkar doili« Dobe ie v knjigarni Tiskevne Zadrugo v Ljubljani. Prešernova Blica ttevika Sj (nasproti glavne pošte). j &ES5&BSŠSHEŠ&HH Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne lo socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. N • j m a n ] ti »nesek Din 5-—. Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din IO--s Parni stroj !0-80 H P. kl mor« biti i* popolnoma dobro ohranja« i* n. več kot 10 I« ttar. s* kapi Ponudbe pod Iifro •Industrija« ao upravnl'tve •Jutra.. 97« Dynamo «—8 Volt. ta motocikel. hret akumulatorja, kapi«. Ponudbe ea spravo Jetra, pod metk« .Volt.. MU Damske slamnike kako, »udi preoblikovanje i?! rili i« sadnji novosti — Alofrija 8 k r a b » r. rajale. 202 t V *rg»icO?ČIn! Ml pouk« in konverzncije ;-«pod Mlajli »o=po-lje >11 ,!ame rai poSlJejo naslov »od .Perfektno <603» na Ppravo .Jutras. 9626 Študent nrnva H sprejel Initrukcije iT latinščine. erSčine in (trupih pTe-tTr.efov ea nižje ras-re.V giirnazije. Ponudhe na oi-avo .Jutra* pod tnačko •Sepeticije*. 9729 P«nk » 'iro''neea salona «. Vivo^-Mof-tič. Pred Sko-fi'o ?1 T. nriSno * ma'a. 11'tn-la pouka j.im?i vpakl «3eVieEki popoln u^pfh. 9S4T r Strojepisje PrS^rro konce«. in«el>no cf-iiVe G. Peta?, LjiiMJa-VaWaiorjev trg 6. pritličje. 6852 dfil^el B1n«n5r'5apVa fotlfce taS"tM»a, i™ hi "nrr'"V* '-Vni v li-taflno trenvirn. Pt=mcr-P3nui'b* r*0'1 .BUsaintear-'ia» na nprvro «Jutra». sssa Dekle prlriao in poSteno, H ra runi; kuliatl in v«a (iru?a hilna pod .Treten 4870» na n|>r. .Jntra«. »***> Žensko moč ra tajniške posle. IMe vele-pcdje'tofno kuba'i ln «nrsv!i»i| tadi drnca labVj hišna dela, boljSa iiiT':na 5 oseb PoIt «.'» -e-tr-inica. »aslnv v .Jntra.- 9778 Klavirski liiralec »prsten, se »akoj s|#eime v 1-oteln «0rrw!» aa Biedn. 9773 Sn-riost. m1ek?maf saa-.^e, a do^ro prakso, w 'Me ia takojšen aa-tor Sapnik. Podplat. 9788 Kot noslovodklnia ■'.Vi takoj mesto v Liub-ijaai /e.iw) ri£!ia, ftetudi ta-i-:tli<"a. ti pose'nie pr'^e-kapital. P!r.if,a d. .^a ia :ta!r,a, Kapital »e da rtruost iD vireke ebresti. i'oRU''.be z navedbo kapita-a pod .roslovodkinja. na travo Jutra*. WM Kot dojilja (rrn idravo dekle. Naslov na nttravo .Jutra, po-' Jifre .Dojilja 24. 9S3S Šivilja pevtam« cd tr?ovi» vsakovrstno delo na ion* ali pri^e v h;5n. Naaiov pove uprava »Jutra«. 9886 Trg. pomočnik IS let star. iseSana stroke. Ieli premeniti me-to v k« ko vrtjo, dobri i.io,*e trgovino v mestu ali na de-Vli Nastop 1 Jnnll« — Ponudbe na uprave .Jutra, v Maribora pod «8u'i>2». 9770 Pekovski pomočnik I86e stalno slu?.bo. Ponudbe na npravo »Jutra* pod *Kro »St. 9709». 9769 Gospodična kavcije imofcna, trgovsko, gospodinjsko in (jostilnisko izobralena. vajen« na vele-posestvu. iš^e službe kot poslovodkinja na posestvu, irsrovini aH restavraciji. — Event. vtame boljSe gostilno na rafun. Vajena Je tudi vseh pisarniških poslov Ponudite na opravo . 0575 Proda se: lena sobna kredenca 1500 P «?ilberkasten» ta 300 Pln knjižnična omara za lOi1« D Oele'a in kupi se 8. maj« ed 2 —5 ure v Medvo lnh. tlrbančeva vila. 9700 Sn?!ne oprave hrastove in orehove ter več ni«slnih mi-., poceni pTO-'a Jcin Knmik. mizar v 7.?. Sliki. »333 Mr^o kolo dobro ohranjeno, ae noceai proda. Ponudbe ia miravo .Jutra* pod značko »Kolo*. 9847 Gnoj se proda v Vegovi nI. 1M. Plsnlnl stroj potovalni, proda ta 1500 Din .PoiredovaJec., Sv. Petra resU 18. 9851 Dvosede?en avto rnamke »Opel-Darak*, t dobrim strojem in pnevmatike se radi bolezni lastnika, po aeodni ceni proda — Ponudbe na: Razlog Franjo. 3lillna-Radenci 25. 9788 »Ljubljanski Zvon« 48 sveskov ad 1. 1881. do 1923.. v krasnih originalnih platnicah, popolnoma oov, se prod« le komplet« rve-zek po 1.10 Din v knjigami Olesbeae Katk«. leagresnl Modistinje, pozor! V »ebate dn« !. maja »e bo ea j.vni dražbi ratpre-daj»le vse v mo'1'tovsko stroke sp«d«Joče blage It konkurtn« mase Ernest StOckl. Konrrcsal trg It 2 !n sicer- ratnl k 1 e b n k I slamniki, kinč In eprem« Konknrsni upravitelj. 9374 Lovci, pozor! Dieti, Is-Nlederjagd 130 Din. Orarber.nan'beeh fflr JU. grr 80 Pln. Jagdlich- K'»s-•Iker (3 zrezki-* «00 Din. P.rehms Thlerleben (3 Izdaja. 10 ivetkov) 1500 Din Mevers Kenv*rsatlon§ T>tl-kon C4 izdala. 19 tvezkovl 630 Din. — Knligarna Ola? heno Matice, Kongresni trg 9634 Šivalni stroj boljši, fe raMjea. h takoj kani. Ponadb- na aprava »Jatra« pod «Šivalni strolv PT76 Elektrarna z velikim tovarniškim poslopjem, vodno močjo in parnim strojem se preda. Povprašati je pri Ob&askem urada V Mar en h «-$0, kjer se dobijo tudi natančnejši podatki. 24M-« 8W0—40M kf pivoTiiliBfi sena te po amernl ceni proda. Naslov pov* apr. »Jatra«. 9711 Rlbn?co VortpMnn, ta lov malih rtb k n p i m po egodni eeni. Ponudbe p« uprava »Jut-** pod »Trnek*. 9753 Srebnis krone »e |« najvišji ceni kanu Jelo Ponadb« pod tnačka »Krone* aa apr. »Jutra* 9?oo Jelše, črešnle, eaber zdrave prvovr«tne hlode — kostanjev tanlnski les, p o-n n d i t e po ikrajai ceni: K upnik. Podplat. 9788 Upe. gaber, lasen adrave. gladke hlode, ed 38 cm naprej debel«, poo«. dlte po »kralnl eeni n« ea-•lov. Kupnlk, Podplat. »784 Akacije, oreh. Javor hretgrčnate hloda, ad 40 cm naprej debele, ponudite po skrajni eeai: Kapnik. Podplat 97» Pohištvo za pisarno večjo arner omara. »tole. eveat. celo garnituro, pre-proce, ete.. i o kapi. -Ponudbe aa apr Vinograd, posestvo prvovrstno, velik »adono«-»Ik In polje, lep dovot. krasn« .otnčna lega. oknll-e* Karibora. ugodno na-nro-lij - Pola.nlla daja: Soacnvald, Maribor, Grajski trg S «»«4 Večja h'ia popolnoma renovlraaa. aa prometnem kra'u Unbllane. obstoječ« It mnogih stanovanj, večjih trgovskih lokalov In t veliko t«koj prosto testavraeljo, s« proda u 850.000 Din. Naslov pt>v« npra« a »Jutra. 9797 Posestvo v TJtljskem okraju. 10 «rl-nut od post* I- in farne cerkve oh okrajni cesti. 13 ora!ov njiv In travnikov ter 6 narcel rotda. se proda — Hi«a « Kotline gospo-'»rsklml poslopji, vse v dobrem stanjn. n« »redi va^. vse v rrmlni, vsled dra. »inskih razmer cene n«pr» daj. — Na»lov pove npr*va »Jutra* pod «Ptilotnos:». 95» Tftša ■ novim ge»nodar«klB po- ■lapjem, velikim sadnim vrtom ia travnikom, na lepem kraja v blilini Ljubljane, »e proda. Naelov pove ar*. .Jutra*. 9594 IKgl Uiro »L B^ apravo J«t»a. Trgovina rataega blaga, z novi« lo-tentarjen. »e t" odst pod la«tio ceno od d« al, t*ola. K as lev pove apr. »Jutra«. Hotel-restavr?cIja v sleveoskea ldravilllča. — odda v najem. Ponudb« a« ■ pravo »Jatra. pod značke «Seli j tka obrt.. 9T7* Trgovski lokal lep la prostore«, t skladiščem. otir. pisarno, v •redlnl Ljubljane, na aelo erometae« prostora. «e takoj odda. — Podrobneje » odveta. plsarai dr. vnjea Kraj«, Wollo** aliea M. i. Soba s kuh:n'o la vsemi pritiklinami, t« Ukoi odda v LJubljani. — Plačilo po dogovora — Naelov pov« apr. »Jutra. •»na Opremljena soba t t posteljam«, električna razsvetljavo in posebnim vhodom. «e takoj odda. — Naslov povt «1». Jutra* 9605 Stanovanje krasno, t parket. mM. kuhinj« In pritlkllne, te odd« začetkom maja v Preski •t 52. pet ra'Bat od postaje Medvode. — Tpr.Satl pod Preska 5! 9581 Dva akademika iščeta opremljeno mesečno sobo « noeebnlm vbodom, v »redinl mesta. Pism-ne liono lbe t navedbo eeae na npravo »Jutra, pod Šifro .Cista is snažna 35». 9621 Onrem"eno sobo • posebnim vbodom In el»k tnčco raz*vet1'»vo. v bližini b-rarne .Errapa., ISčeta t aV« 'rmIka. Pl-mece po. nadl,- na anrava »Jutr«. pod »Tribana*. 9619 Pozor, dame! Opremljena sobe « separatni I, vhod. m v ieaijakel-skem otrsh, (Sle za t«k«J boljta gospodična. — D« ml. ki hI mi meri« k«J pripo moči. napravim 2 obleki po poHubni meri — ta>toaJ. Ponadbe aa aprava Jatra« pod .Medel. 9*44 |—2 prazni sobi te lita m takoj aa tkla-diMe name Hnlk predmetov Naslov pove opr. Jatra* Prazna soba velika, talnčna. parketlra-aa. t električne ratsvetlja-ro. H odda takoi bolJSeata cakonskeaia para bret otrok — Najemnina je pl«*ati par mesen ns|ir«j. Na«lov» opravi Jatra*. 9TI7 Kot sostanovalec M .prejme bolJM go^ » leno epre-ljeno -ko 11 olek-trično razsvetljavo li > 90-•etata vko-lo«, » "v"'«! Naoto« POV« aprava flM Trgovina t medenim blagoB aa deželi, primerna aa tentko, te « stanovanjem, agodno odda Ponadbe na aprava Jutra* pod »S. L. 4-162». 0217 Družabnika sprejmem ta tvoj« podjetje, k* po-. dnje nal nat.J 60 ono Din Nudim ponolno Jamstvo. dele* aa dobičkn In prosto ttanovanje Ponudbe pod »rinaučna pod|K>ra» na apravo .Jutra*. 9774 V gvrho družbe In skupnih liprehodov, te Ieli «o|>rojra vlilegt urad-aika seznaniti t damo, kl ima otroke. Korespondenca pod .Motnost plsateljstva 30* Ra uiiravo »Jutra*. 9791 Mlsda sreča! Katera ločena ali nesrečno poročena dam«. M si želela treaatkov tkepnega tdlhe-vanja t mladim, intellgent-aim gospodom — naj javi sva) nasiev na apr .Jutra, pod {Ura »Mlada trefa. Lepa solnčna soba a t posteljama. M odda t , 1 majem v SiSU. Na"lov 1 v upravi »Jutra«. 9759 Sobo i »porabo kahinje, 11 č e mlad »oliden zakonski par ta takoj. Kasiov v opravi »Jatra*. 93!7 St?nov?nJe v Celju ol»to;cče iz 8 sob. kuhinj. In pntikMn. se t a m e a J a s enakim aH vsaj t 1 solio In k«Mnet«?n v Linbttnni. Naslov p«v» »pr. Jotra. 97fT Stanovanje v sredini mesta, t 3—S sobami in knblnjo. se U'e ta takoj ali potneje. Plati «e dobro Ponudbe pod Slfro •Rod Ul« ea apr. Jatra. Soba pracaa ali opremljena, « posebnim vhodom. «e takoj edda. Naslov pove ap-ava .Jutra. 9757 Kot drnf^bnik pristopim s 50000 Pin la 'odelov«nl»m k dobre Ido-'1 trgovini «11 .ličnem podjetju. Stanovanj« povej — Peaadbe n« aprava »Jutra, pod »Mlada ao*. Ml« Kdo Ima 5000 Din na raapolago. da hI Jih po-•odtl za dobo oaega leta proti dobrim o brest im Oa-sanclia dobro vpeljan« obrt Denise aa apravo Jtrtr«. nad »Posojilo*. 9384 Kdo b| posodil mladi uradnic! zaeeek 20O0 Di« proti vrnitvi v mesečnih obrokih po 200 Din? — Cenjene ponudbe prosim a« apravo »Jutra* pod značko »OsUoem vodao kvalrtns. 9fTl Resneg* znanja Ieli v tvrho leeltv« samski -o.pod srvdaiih let. t vlilo Irebrazbo. prikapljlvsga ln dobrosrčnega tnačaja. telo dobre rltalran. t tvorniSki mi podjetji ia lepim velikim potertvom, t »dravo. ljuliernllva la Itobraleno gospodične, t večjim premoženjem. katera !e prlja-telilci narave In katero ve-seli v»e.trspska rodbinska steče. Ponudbe, č« mogoi1« t slike, je poslati pod tlfre •Smrekov gord. na uprave »Jutra* do 9. maja 1925 9517 Sobo ( separatnim vhodom — a vso oskrbo — Uč» gospod v dobri aoelalai podelji Ponadbe sa apravo Jatra« -------**m Gramofon dobro ohranjen, s« pooeni pro'a. Naaiov pove aprav« Jutra, 9771 Denr»mlca ■ manjie vsoto denarja, se t« aatla v Slomškovi ulici. Dobi se v trgovini »Vesna» ca Dunajski cesti 9(81 Poior! Lovci! Prodam ptico »L*dy» kelt. «ke pasmft. bele bsrve, temuotivih lit, resaste dlake — P.lca Je čistokrvnih .tariev (oče znameiiiti .Ita-rin Podgorški.), Itiri leta stara. Izvrstna u zajca, lisico in »mo. — Cena 1600 Din — Poleg tega predam 4 mladičke te psieo po llstokrvnem očetu, aort«! pe 9 mesece stari, lo* redne lepi. Cena: pes 407 Veunjt poufuje bresplsčno. ■ Ho-tajnesni Ceii -o les la itvainlk etraJeT ItMetna gsrsnct- & Pisalni stiojl Is? tn Urana. • _ Kol..j Iz prvih tovarn DOrtof. Stfrii. W««un<. Ktfier. tr-tr-T^-tr^cu v v v v Elektrotehnične tvornlce ŠSCODOVIH ZAVODOV v Plzni Zastopstvo za Jugoslavijo: b Ljubljana, Selenburgova ul. > št 7, hiša Jadranske banke. D o b a v 1 i a I o: raisolldneiše ln najcenejše elektro-motorje, turboseneratorje In vse ostale električne stroje. Grade- električne centrale, električne železnice, cukrarne, p|yovarne, rudniške naprave itd. Obraialte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljenk Pose« inženirja le bresplatno na razpolago. ^ n ^ n n r\.risi ~ r, r>../v. Kdor oglašuje, ia napredufe! C\ i i jmfTirTTnrinnn^^ L. Hikuš " LJUBLJANA, Mostni trg 15 Izdelovatell dežnikov Na drobnol Na debelol Zaloga aprehajalnlh pallo Stari dežniki sa nanovo prtobiete.a, ICOJOCOJLJLJDCICDCm Nc. VIII 151/25-1 Za vodstvo vefijega rudokepa se iS6e ravnatelj ReHektanti naj izvo! jo poslati ponudbe, v katerih je navesti d .sedanje službovanje Srbskemu akcionarskemu rudarskemu topili-emu industrijskemu društvu, Beograd, Velikega Miloša ulica 58 a. :<«-» a P II i 15-Ietno 1 jamstvo M!|J0f0iH|?l STOt-Wi.R šivalni sl.oji s trar.i- feritrjem (j-sbeic) i sasitatitiiii pra-Bltcai Ja prlprat-tjca ia itapanja,, vaitnja ali l'»snja LUD. MM5A' U-JSUJM ! {e!eatsrie«ao.(1.1 15-a III PROQA SE tako i skoro nova 4 u a 12 metrov do'ga in 5 metr >v široka, zuvaj enostavna obita. poxii noma tszložljiva za zo-r.rtr.o voostavitev. — Ogleda se na Em^nski etsti 8 Pisarna stavbenega vodstva konf kc. tovarne Fr?n Dercda. 24^1-a Motor It Do 3. mala 1925 prodajamo trape ete ch'no n dosedanja cena Din 125'— U 33 Creia marocjulno n inn-^ doserfsn a cena Din 175'— 1 « Crepe goorgeHo n dosedan!« cena Din lo0-— " b IJJ H- KEHDR, LliSfiia. Mestni fn 17. Javna dražba celotne v konkurzno maso »padajoče zaloge blaga modistovske stroke in opreme se vrši v soboto, dno 2. maja 1925, na kar vljudno opoz*r-lamo vse interesirane. mjj-s Konkurzni upravitelj. __— ■ mra- nir'iTT ' MW Za žejo n* bollši rrav Rlar^nepovi šuneči limonatlni bonboni (Brause1. Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo Josip Vitek, LJubljana, Krekov trg 8. 2-'.54a 1 Stabilni sifsi s kotlom ali loko-mobila od 12 do 15 HP, se išče za kupiti. — Ponudbe ;c poslati na Moravkj, Kruševac, Srbija. 2415-t BBBBBBBBS1 Frizerka aprelms dame ca frlsirauj«. masiranja (nogo^anje tira) in manlkira — Atiurima na tlocbu. Cenjena na^iovc i« obdati v apr- »Jutra, poit Utre «f*r!de na dom«. Z. ■amnsMn * g - f / Dobro XX vpeljana ^/gostilha ™ — »>flM^tirav solidna enonadstropna i vila št. 52 v Preski nri Medvodah nad Liuhljano, v podpritličju klet, soba, kuhinja, pritikline, v visokem pritličju dve parketni sobi, kuhmia, prit'kl:'ne, v prvem nadstropju velika soba, 2 kabineta in kopalnica. Zraven vrt in njiva 32 il m* 5 minut od kolodvora, vila pripravna za letovišče, njiva za le*no skladišče. Izklicna cena D n 150.000--, pogoji pri podpisanem sodišču soba št. 37. |il!3iD9 m ? liiiar. A1. dne 24. anrila 1925. mn.. s krasnim senčnatim vrtom, keg-liščem, vrtom za zelenjavo, primernim gospodarskim poslopjem in gostilniško opravo s tako šnjim stanovaniem na prometnem prostoru v bi žmi vojašnice v večjem mestu Slovenije, se prodi pod , ugodno ceno. Ponudbe na uorav. i Jutra pod ..Gostilna St. 100" Opozarjamo vse Interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih uoravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulaci sko pristojbino v zneska D!n 2'—. Posebno opozariamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti poš je naslove od malih oglasov. Vsa vpra«an'a in prošnje glede našlo vov od .malih oglasov" bodo romale v kol, ako ne bo priloženih Din «•- Na(ceoe)te la «a|»e<|e tktsdtUa «»o*o!e», motorje*, etre-iklk rosičko*. »Ivalnlh stroje*, »sikorrstnlti ni^omestnlh dftov. pnevmatike. Posebni oddelek n ^ popotno popravo, emajtiranje I* poetkle-nje dsokolea, etrolklk »oslikov. Mvalntt Prodaja na obroke — Ceniki franka Llabljena. KeHe»>ke eeata »t. *. I06a K ŽL 18ii42/25, ref. IX. 2475 a Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje odda o zidarskih in tesarskih del za napravo nove ograje ob posestvu Alojzijevišča in gospe Tornago v Streliški ulici. Potrebni pripomočki za vlaganje ofert se dobe proti povračilu nabavnih stroškov v mestnem stavbnem uradu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Ponudbe se naj vlože najkasneje do 6. ma;a 1925. Mestni magistrat ljubljanski, dne 28. aprila 1925._ Št 9833 Raiglas Dospel je zopet PRAVI holandski KAKAO! V VaSem interesu |e, da ui vate le prvovrsten KAKAO; torej zahtevajte povsod pravi holandski KA