282. številka.
Ljubljana, v petek 10. decembra.
XIX. leto, 1886
lahaja vsak dan zvc-*er, lzimšJ nedelje in praznrke, t.er velja po pošti prejeman za a v 91 r i j ak 0-0 # e r sk. e dežele za vs« leto 16 tfld., /-h pol leta H i?ld., za četrt leta 4 gld., za eden meneč 1 gld. 40 kr      Za Ljubljano bre/. pobijanja na tlom r.a t se leto 13 tfld., z.a fietrt kU 9 tfld. 30 kr.. zh j^ien aies^c 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z;t tu j   dežele toliko vet, kakor poštnim znaš*. Za oznanila plačuje so od tatirittOpM petit-vrste po b' kr., če M OSnanilo jedcjJtrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj M izvole t'raiikirati.  -   Rokopisi ta ne vračajo. Uredništvo in npr avnifttvo je v Rudolfa Kirhiša hiAi,   Gledališka stolb-«''. U p r av n i st v U 10; j se blagovolijo pošiljati naročuines reklamacije, oznanila, r, j. vae itdimiustoitivne stvari.
Deželni zbor kranjski.
1 Konec.)
Predlogi deželnega odbora: Prisilne delavnice zaklada proračun za 1. 1887.; Bolničnega, blaznič-nega, porodniškega in najdenškega zaklada proračun za 1. 1887.; Grmske vinarske in sadjarske šole proračun za 1. 1887.; Zaklada učiteljskih  penzij proračun za 1. 1887.;   Normalnošolskega zaklada proračun za 1. 1887.; Ustanovnih zakladov proračun za leto    1887.;   Ustanovnih   zakladov   računski zaključki za  1.  1885.;   Iliralničuega  zaklada proračun za 1. 1887. in računski zaključek za I, 1885.: Bolničnega,  blazničnega,  porodniškega  in najdenškega zaklada računski zaključki za 1. 1885.; Slap-ske vinarske in sadjarske šole  računski zaključek za I. 1885.;  Zemljiškoodveznega  zaklada proračun za 1. 1887.; Prisilne delavnico zaklada računski za ključek za leto 1885.;  ZemIjiškoodveznega zaklada računski zaključek za 1. 1885.; Deželnokulturnega zaklada proračun za I. 1887. iu računski zaključek za 1. 1885.; Gledišnega zaklada proračun /a I 1887.; Gledišnega zakladu računski zaključek za 1. 1885.; Normalnošolskega  zaklada računski zaključek  za I. 1885.;   Deželnega  odbora poročilo zustran podpor za šolske zgradbe;   Deželnega odbora poročilo za-stran letne remuneraeije za živino-zdravuika v Ra dovljici; Muzejskega zaklada proračun za J. 1887 ; Muzejskega zaklada računski zaključek za 1. 1885. ; PoročPo  o   porabi   izrednega  kredita   18000 gld.( dovoljenega v ta namen,  da se popravijo v jeseni 1. 1885. v političnem okraji Radovljiškem po vremen skih nezgodah  na javnem   imetji napravljene poškodbe in o napravah   izvršenih v to svrho,   da se ohranijo nekatere vasi tega okraja po povodu ji preteče jim nevarnosti; Poročilo zastran režije in hrane v Ljubljanski bolnišnici;  Poročilo glede oskrbovalnih troškov za uboge bolnike v nejavnih bolnišnicah in v srbskem kraljestvu;   Poročilo  o konečno veljavni uredbi najnižje dopuščene priklade na nepo-srednje davke za zemljiškoodvezni zaklad ; Poročilo glede naprave gozdnih drevesnic.
O poročilu deželi ega odbora glede začasnega nadaljnega pobiranja deželnih priklad, kakor tudi deželne naklade od porabljenih žganih pijač leta 1887, poroča deželni odbornik g. Murnik sledeče:
Z dopisom dne 15. novembra 18SG št. 7381 obrnil se je deželni odbor do c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani s [nošnjo naj bi izposlovalo Najvišje dovoljenje za začasno nadaljno pobiranje deželnih priklad in deželne naklade od porabljenih žganih pijač do tistega časa, tla se bodo ustavnim potom sklenile te priklade, v oni visokosti, kakor so bile z Najvišjimi odloki dne 1. aprila 1886 za deželni zaklad, dne 2. maja 1886 za zemlji ško-od-vezni zaklad in dne 30. aprila 1886 za normalno -šolski zaklad za leto 1886. najmilostljiveje potrjene. Utemeljeval je to prošnjo deželni odbor s tem, da se bliža že konec leta; potem oziraje se na to, da takrat še ni bil določen čas sklicanja slavnega deželnega zbora; dalje kazaje na to okolščino, da bi tudi za ta slučaj, da bi bil slavni deželni zbor še letos na Najvišjem mestu sklican, se vender sešel tako pozno, da bi mu ne bilo mogoče rešiti vseh onih zadev, katere bistveno uplivajo na deželni, zemljiško-odvezni in normalno-šolski zaklad, da bi mu tudi dalje ne bilo mogoče določiti proračunov, navedenih zakladov in pa skleniti potrebnih deželnih priklad v pokritje dotičnih primanjkav za leto 1887 tako pravočasno, da bi bilo mogoče izprositi Najvišjega potrjenja za  pobiranja deželnih priklad in
naklad še pred koncem leta 1886. Deželni odbor sprevidel je torej, da se mora v tej zadevi potrebno ukreniti, da se v okom pride vsem nepriličnostim in zaprekam v gospodarstvu teb zakladov, katere bi neizogibno morale nastati s prenehanjem pobiranju priklad.
Na to je p, n. gospod c. kr. deželni predsednik z dopisom št. 4217 dne 4. decembra 1886 odgovoril deželnemu odboru, da se je zarad izposlo-vanja Najvišjega potrjenja precej obrnil do c. kr. ministerstva notranjih zadev, da pa v tej /adevi še ni dobil nobenega naznanila, sicer pa z ozirom na to, da je bil slavni deželni zbor mej tem časom sklican na 0. decembra 1880, prepušča on razsodbi deželnega odbora, bi li ne bilo v jedni prvih sej glavnega deželnega zbora sklepati o dotičneni nujnem predlogu.
Pozneje in sicer z dopisom dne G. decembra 1880 št. 4223 došlo je d'-žditemu odboru od gospoda e. kr. deželnega predsednika slcdrče naznanilo:
Prevzvišenost gospod ministeraki predsednik in ravnatelj c kr. ministerstva notranjih /adev naznanil mi je z ravnokar došlim odlokom z dne 3. t. ni. št. 21098, da je vsled sklicanja deželnega zbora zdaj mogoče, da v z.devi prošnje slavnega deželnega oIbora zarad izposlovanja Najvišjega dovo ljenja za začasno nadaljno Jioloranje deželnih pri klad v letu 1887. deželni zastop 8am še o pravem času sklene dotičen sklep, ter mi je ob jeduein naročil, naj opomnim slavni deželni odbor na to, do, ako treba, stavi dotični nasvet precej, ko se s n i de deželni zbor, ter naj se potem sklepa o tej zadevi.
Počastujcm se, naznaniti to slavnemu deželnemu odboru dodatno k mojemu dopisu dne 4. t. m. št. 4217, da izvoli o tem potrebno ukreniti.
Z ozirom na to razmero, česar nujnost je utemeljena v predstoječi razpravi, utegnil bi slavni de želni zbor ne oziraje se na predpisane običajnosti opravilnega reda precej meritorično obravnavati in sklepati o tem predmetu in zatorej stavi deželni odbor nujni nasvet:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Za pokritje primanjkav deželnega, zemljiško odveznega in normolno-šolskega zaklada za 1. 1887. pobirati so od 1. januvarija 1887. leta najprej do dneva Najvišjega potrjenja deželno-zborskib sklepov, s katerimi se bodo sklenile deželne priklade za leto 1887., ravno tiste priklade in naklade, katere so se potrdile za dotične zaklade z Nujvišjimi odloki dne l. aprila 1886, dne 2. maja 1886 in 30. aprila 1886, namreč:
a) za deželni zaklad z 18°/0 od polne predpisane svote vseh neposrednjih davkov z državnimi doktadami vred; — z 20% od užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta iu od mesa; — s samostojno naklado po 6 gld. od vsakega hektolitra porab jen h žganih pijač, vender pa z omejitvijo, da se naklada na žgane pijače v Ljubljani, katera velja glede pobiranja užitnine za zaprto mesto, ka kor po deželi, ne sme pobirati ne pri napravljanji (kuhanji), ne pri uvažanji teh pijač v mesto;
b) za  zemljišno-odvezui   zaklati  s  16" 0 na skupno svoto vseh predpisanih davkov z državnimi dokladami vred iu z 20°/0 od užitnine od vina vin skega in sadnega mošta iu od mesa ;
c) za normalno-šolski zaklad z 10° „ na skupno svoto vseh predpisanih neposrednjih davkov z držav nimi dokladami vred.
2. Deželnemu  odboru se naroča,  sklepu pod točko 1. nemudoma pridobiti Najvišje potrjen je.
Predlogi se brez razgovora vsprejmo in potem seja sklene. Prihodnja seja bode v ponedeljek.
Politični razg led.
ftlof riinjc deželna
V L j u b 1 j a n i 10. decembra.
4 očki deželni zbor bode zboroval do 20. t. m., potem pa pojde na božične počitnice. Po Božiči snide se zopet 4. januvarja. Zasedanje se bode zaključilo 23. januvarja, ker so državni zbor zopet snide dne 26. januvarja.
\ itn ii j c «3 rđjtb v
Vedno uotovejše je. da bode knez mingrelski novi lM»igJii*r>iii knez, če tudi se ga regentstvo brani Gadban paša ga je že večkrat priporočal bolgarskemu regentstvu in slavil njegove dobre lastnosti, kar kaže, da je Turčija pripravljena vse storiti za kneza mingrelskega. Da stvari za ruskega kandidata ne stoje slabo, k*že to, da so. kakor se poroča nekemu Dunajski mu listu iz Londona, v angleških vladnih krogih preverjeni da se drugače ne bo dalo rešiti bolgarsko vprašanje. O tem se bode preverila tudi bolgarska deputacija na svojem potovanji. Izvolitev kneza niingrelskega pa ne bode škodovala bolgarskej samostojnosti, ker velevlasti ne bodo dopuščale, da bi se od kake strani rušil lie-rolinski dogovor. Kvrop ke velevlasti so vse že prepričane, da se bolgarsko vprašanje drugače ne bode dalo rešiti, kakor če Bolgari volijo ruskega kandidata.
Največjo pozornost evropskega časopisja obrača sedaj nase Imlgitr.Nlkji depuln<*iju. Člani imenovane deputacije so evropsko izobraženi, vešči več evropskih jezikov in so že igrali važno politično rolo. Vodja deputacije je Demetrij drekov, ki je rojen v Bolgradu v Besarabiji, kjer je dovršil gimnazijo. Pravoznanstva učil so je v Parizu in Aix-u, postal doktor prava. Po dovršenih študijah vrnil se je v Rumunijo, kjer je postal sodeč pri trgovskem sodišči. Ko se je začela rusko-bolgarska vojska, stopil je na željo kneza Cerkaskega v sodnijsko službo snovajoče se bolgarske vlade. Knez Dondukov Kor-sakov imenoval ga je članom apelaeijskega sodišča v Plovdivu, pozneje kasacijskega sodišča v Soli ji. Pri prvem posvetovanji o ustavi v Trnovem zagovarjal je odločno konservativna načela. Pod vlado kneza Aleksandra bil je večkrat član konservativnega ministerstva in predsednik narodnega sobranja. Ko je zopet prišla liberalna stranka na krmilo, se je umaknil v privatno življenju ter se naselil kot odvetnik v Sofiji. Ko se je knez Aleksander odpovedal, prosili so Grekova, da bi stopil v provizorično vlado, pa ni hotel. Za zborovanja velikega narodnega sebranja v Trnovem Sel je bil po naročilu vlade v Carigrad, kjer so ga diplomati in turški državniki prijazno vsprejeli. Sultan ga iz političnih uzrokov ni vsprejel, a podaril mu je po svojem višjem ka-morniku masiven zlat etui za smodke z monogra-mom padiSaha z briljanti. Konstantin Stojilov, ki je sedaj pravosodni minister, je še le 32 let star. Rojen je v Plovdivu. Obiskoval je znano ameriško šolo v Bebeku ob Bosporu, ,,Uobert-Collegeu. potem pa bil šest let na vseučiliščih v Lipsiji in lleidelbergu in si pridobil doktorstvo pravoznanstva. Iz Nemčije Sel je v Pariz, kjer je jedno leto poslušal predavanja na „Ecole des sciences politiques et administrative*", Ko se začne rusko-turška vojna, hitel je domov, da se kot prostovoljec udeleži vojne. Rusi so ga pregovorili, ker jim je manjkalo višje izobraženih lju-tlij, da je ustopil v administrativno službo Ruskemu senatorju Lukanovu je pomagal izdelovati načrte za bolgarsko upravo in pravosodje. Pozneje bil je elan apelaeijskega sodišča. Bi) je tudi član deputacije, ki je po izvolitvi knezu Aleksandru v Livadiji imela izročiti volilno akte. Knezu Aleksandru se je takoj posebno priljubil, bil je dalj časa načelnik političnega kabineta ter je spremljal kneza na potovanjih. Nekaj časa bil je tudi minister notranjih zadev. Ko so pa liberalci dobili vlado v roke, se je Stojilov umaknil od dvora in odprl odvetniško pisarno v Sofiji, Konstantin Kalčev je mjen v Plovdivu ter je jako bogat. Dovršil je tudi „Robert-College". Sedaj
je trgovec v Plovdivu in član sebranja. Govore, da je dober govornik. Prizadeval si je mnogo za zjedi-nenje Bolgarov. — Dopisnik „Wien. Al Ig. ZHtong* vozd se je z deputacijo vkupe iz B.dega grada v Budimpešto. Kar je zvedel <>d njemh članov, hočemo tu navesti ob kratkem. Deputacija ni kralju Milanu ponudila bolgarskega prestola, ampak je samo za tegadelj bila pri njem v avdijenciji, da se bolj utrdi prijateljstvo mej Bolgari in Srbi. Balkanska federacija bila bi velevažua za Srbijo in Bolgarijo, a se vendar deputacija o tej zadevi ni razgovarjala s srbskimi državniki. Kar Bolgari želć. morejo doseči s posredovanjem velevlastij. Najbolj se zanašajo na Avstrijo. Na Dunaj i se bode že odločilo, če bode deputacija imela kaj uspeha. Z Dunaja pojde deputacija v Peterburg, ako je upati, da bi jo car vspre-jel, potem v Berolin, Pariz in London. Kneza Aleksandra ne mislijo zopet voliti, 5e tudi so ga jako čislali, ker žele, da se kmalu konča sedanja kriza. Volili bodo vsacega kneza, ki bi varoval nezavisnost Bolgarije. Knez mingrel ki pa ni zanesljiv.
Nemški veleposlanik pl. Schvveinitz pritožil se je pri riiNkcin ministru notranjih zadev, da ruski listi preveč sovražno pišejo proti Nemčiji, in prosil, da se jim nadalje napadanje Nemčije zabrani. Grof Tolstoj mu je odgovoril, da ne odobrava nap;danja Nemčije po časopisih, toda zabraniti pa on tega ne more, ker nemški listi še nesramneje pišejo proti Rusiji.
Da ni Floquet prevzel sestave novega Iriin-eoske^a ministerstva, temu je iskati uzroka v vuanji fiancoskrj politiki. Z njim bi ne bila zadovoljna Rusija. Rusiji posebno prijazen list „Matin" je že vedel povedati, da pojde ruski veleposlanik zopet na nedoločen odpust, ako postane Ploquet mi-nisterski predsednik. Omenjeni list je zategadelj priporočal FloquetUj da naj iz patrijotizma ne prevzame sestave nove vlade.
Po poročilih iz Berolin' bode katoliški centrum v 11 f in s k. ena državnem zboru najbrž glasoval proti vojaškej predlogi in slednja bode zavržena ali pa vsprejeta z neznatno večino. Obravnave o vojaškej predlogi bodo pokazale da tudi mej Nemci ni prave jedinosti, kakeršna bi iniponovala družim državam.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 7. decembra.
(Dalje.)
Mestni magistrat se ima osvedočiti, so se li izpolnile njegove naredbe iu ako se neso izvršile, uporablja naj vsa postavna sredstva, da se izvrše, mestni magistrat mi ima vsak teden predložili izvestje o delovanji mestnega zdravstvenega sveta, ob jeduem tudi zapisnike njegovih sej in izvestje, kaj in koliko so zdravstvene komisije delovale, koliko naznanjenih nedostatkov se je odpravilo in o zdravstvenem stanji v mestu sploh. Zapisniki ma-gistratnih sej, v katerih se obravnavajo zdravstvena vprašanja, se mi morajo tudi predlagati, da je pregledam.
Dalje bode naloga mestnemu magistratu, da v zinislu §. 29 instrukcije proti koleri že zdaj poišče potrebno število hiš, kamor se bodo dajali zdravi ljudje (Delogirhiiuser), ko bi nastala kolera v mestu.
Mestni magistrat ima dalje strogo nalogo, da pazi na to, da se vsak s u m e n slučaj bolezni takoj naznani in vsaka zamuda naznanila ostro kaznuie. Dokler izvažanje človeške nesnage ni sistematično urejeno, treba največjo pozornost obračati na gnojne jame in na sode za izvažanje, paziti treba, da se bode p r a z n e n j e vršilo točno le v za to določenih urah po noči, kajti občinstvo se pač opravičeno pritožuje, da se ne ravna po določilih v tej zadevi izdanih po mestnem magistratu.
Ako ni število za ta namen in za druge zdravju nasprotne slučaje raspoloživih nadzorovalnih osob zadostno, naj mestni zastop skrbi, da dokler preti nevarnost ali pa se epidemija množi, dotične organe pomnoži.
V obče pa se mestni magistrat opominja na vsa določila in ukaze deželne vlade zastran kolere. Dotični dopis dež. predsednika barona VV in kler j a konča s sledečimi besedami '
„Pristavljati moram, da je visoko ministerstvo zdravstvene nedostatke Ljubljanskega mesta že opetovano najstrožje grajalo in da je v svojem ukazu z dne 15. novembra 1 1. št. 20217 opazilo, da je mesto Ljubljansko z ozirom na njegove sanitarne nedostatke tako, da mej vsemi glavnimi mesti prevladuje in da „em vvahrer und durch lange Zeit uuaustilgbarer Herd der Choleraepidemie und ein Ausgangspunkt derselbeu fiir das ganze Land und vielleicht noch iiit vveitere Kreise vverden kanu, so-wie dass es bei einer lortgesetzteu irrigen Aullas-sung der PHichten gegeniiber der emminenten Gefahr riurclKiEBN iiic*ht Mii.HgcMcIilosNefli «iir<e. ujinm  aiiHttigenfuIK ncHIikI  auit «ler Ani-
loMiiig der (»eiueinriei ori rej < mig vor-g;cgaiif$eii Hfrtle." Konečno pa se pravi, da v
obče pričakuje jako točno in natančno poročilo, kaj se je storilo in odredilo.
Poročevalec policijskega odseka dr vit. Blei-vveis-Trsteniški pravi, da ko se mu je izročil ukaz deželnega predsedstva v tem velevažnem vprašanji v pretres, da se mu je ozirati bilo tudi v pre teklost, preiskavati, kakšne so bile zdravstvene raz mere v Ljubljanskem mestu, kaj se je zgodilo in storilo za njih zboljšanje, predno je prevzel sedanji mestni zastop gospodarstvo v svoje roke. Dalje mu je bilo pretresovati, ali je očitanje, da mestni zbor za zboljšanje zdravstvenih razmer nič ne stori, tudi opravičeno. Konečno se je tudi ozirati po drugih cislitavskih mestih, ter primerjati, je li morda tam vse bolje, ali c. kr. vlada tudi tam postopa tako strogo z mestnim zastojiom. Smelo bi se pa tudi vprašati, ali ima po sedaj veljavnih zakonih c. kr. deželna vlada, oziroma c. kr. ministerstvo pravico, zapovedovati avtonomni občini, da mora v gotovem roku storiti to ali ono, v tem slučaji odpraviti zdravstvene nedostatke, ne da bi tudi c. kr. vlada preiskovala, zmore li občina take silne, davkoplačevalcem globoko v žep segajoče prenaredbe, ali je od prava naštetih nedostatkov tako hitro izpeljiva, ali se bodo po njihovem izvrševanji tudi resnično zbolj-šale zdravstvene razmere Ljubljanskega mesta. Pa tudi tedaj, ko bi bilo v resnici vse tako slabo v Ljubljani, kakor to popisuje c. kr. deželnega predsedstva ukaz, mora avtonomna občina zavračati ton tega vladnega d-»pisa, ter opominjati, da mestni zastop ni podrejen vladen organ.
Ukaz vis. c. kr. deželnega predsedstva se deli v dva oddelka. V prvem se zahteva temeljitih pre-naredb zaradi visoke mortalitete v Ljubljani, v drugem pa začasne naredbe zaradi kolere, katera se je po mnenji c. kr. deželnega predsedništva ugnezdila v Ljubljani, čeravno prebivalstvo in mestni zastop o tem ničesar ne ve, ker se niti jeden slučaj ni pripetil v mestu. Kar zadeva mortaliteto, mestni zastop ne zanikava, da je umrljivost v Ljubljani v resnici višja, kakor v nekaterih drugih glavnih mestih, vendar je tudi treba, da se preišče, kaj da so glavni uzroki te mortalitete. V prvi vrsti pač to, da se koncentrujejo v našem mestu vsi humani tarni zavodi, bolnice, hiralnica, del blaznice, dočim se nahajajo drugod bolnice in hiralnice raztresene po vsej deželi.
Faktično tudi skoro polovica vseh v Ljubljani umrlih  konča svoje življenje v bolnici, mej njimi je komaj  tretjina Ljubljančanov oziroma takih, ki so zboleli v Ljubljani.   Drugi uzrok velike mortalitete  je tuberkuloza,  a te ne prouzročujejo neugodne Ljubljanske zdravstvene razmere, pač pa življenje in posel dotičnih umrlih.  Največji kontingent za tuberkolozue dajejo delavke v c. kr. tabačni tovarni, kar se razvidi iz bolnišnih zapisnikov, dosti jih umrje tudi v c. kr. kaznilnici na Gradu. Ako je pri osobah v teh zavodih udomačena tuberkuloza in jjh  dosti  umije, ni to krivda  mestnega zastopa. Prav važen faktor za naše zdravstvene razmere je tudi Ljubljansko barje. Brezdvomno postala bi Ljub lj<na veliko zdravejše mesto,  ako bi se močvirna planjava spremenila v suh teren.
A o tem nema odločevati le Ljubljanski mestni zastop in ni njegova krivda, da se zaželjeno in in utemeljeno osušenje ni še zgodilo. Za to odgovarjati jo drugim odločujočim faktorjem. Posiljevanje barja je za Ljubljansko mesto tudi v tem ozira velike važnosti, ker bi se ne moglo poprej rešiti važno vprašanje kanalizacije. Gotovo bode treba izdatno znižati kanale, za koliko se danes ne ve, dvakratno delo bi pa silno pomnožilo stroške, sploh pa bode rešitev močvirskega vprašanja marsikaj predrugačila v Ljubljanskih terenskih razme rab. Da bi pa bili drugi uzroki, kakor uboštvo, slaba in pretesna stanovanja, nezdrava voda. zakri vili neugodne zdravstvene razmere, mora mestni za stop zanikavati, v tem oziru prekosita Ljubljansko mesto Trst in Praga v starem delu mesta, deloma pa tudi Dunaj.
Preidemo zdaj na vprašanje, zakaj c. kr. deželna vlada oziroma ministerstvo ni postopalo tako strogo v dobi od 1. 1870 do 1880, ko so bile v resnici epidemije v Ljubljani na dnevnem redu. Takrat razsajale so koze, ošpice, davica epidemično po Ljubljani in končale mnogo ljudi j, a nihče se zato ni zmenil, nihče zahteval od mestnega zastopa, da bi se le majhen del zdravstvenih nedostatkov odpravil, kar  se razvidi  iz  natančnega pregleda
zapisnikov v mestnem arhivu. Uzrok takratnega, v resnici preveč prizanesljivega postopanja e. kr. vlade tič.itt mora kje drugej, ne bilo bi teško najti, zakaj je bilo tak rat vse svetlo in zdaj vse črno! Poglejmo si pa tudi, kako je prejšnji nemški mestni zastop v dolzih letih svojega gospodarstva sKušal zboljšati zdravstvene razmere. Ali je dejansko kaj storil za odpravo človeške nesnage, za zboljšanje kanalizacije, za dovajanje dobre pitne vode, za od* pravo smeti, za zgradba bolnice ob času epidemij itd.V Prejšnji mestni zastop bavil se je z zdravstvenimi vprašanji le akademično, vodovodno vprašanje zastalo je leta in leta na istem mestu, iz p razne nje jam pnevmatičnim potom odlašalo se je, kakor navlašč, za zgradbo epidemične bol niče se nihče zmenil ni. Nasprotno pa je oškodoval prejšnji mestni zastop zdravstvene razmere prav izdatno.
Dopustil je, da se je novi del mesta ob Fran Josipovi cesti, kateri je bil zidan za njegovega gospodarstva, slabo   k a n a I iz o v a I ,   da so se le navidezno pripravile gnojne  jame, vsa nesnaga is stranišč pa se steka v ulični kanal, kateri nema zadostnega stimca. Na   tak  graje  vreden  način  okužili so zrak in ter C« ti v najlepšem delu mesta, to obduha lahko vsak sprehajalec! Sedanji mestni zastop more pa s ponosom  ter popolnem opravičeno konstatovati, da je v kratki  dobi svojega gospodarenja že dosti storil za zboljšanje zdravstvenih razmer.  Vodovodno  vprašanje, katero nekatera glavna mesta še akademično pretresavati neso začela, druga  pa za rešitev  potrebovala več ko deset let, je godno in se bode rešilo  tekom leta 1887. V vseh novih hišah, ali pa v prezidanih starih hišah, morali so hišni gospodarji po ukazu ma-gistratovem napraviti  predpisane jame,  katere se izpraznujejo pnevmatičnim potom.   Poseben voz izvaža smeti iz hiš, kar pripomaga k večji snažnosti. Dozidal je z velikimi stroški bolnico za epidemične bolezni, katera bode stala čez 30.000 gld. Nakupil je prostor, na kateri se bodo odkladale foekalije, kar bode prizadevalo stroškov.   Mestni sedanji za« stop storil je torej dejanske korake,  da se odpravijo sanitarne pomanjkljivosti, storil jih še bode dalje s preudarkom,  kakor mu to  dopuščajo denarna sredstva.  Ali so ga morda v tem oziru prekosila druga mesta?   Ali je morda  vprašanje primerne kanalizacije v druzih mestih, kakor Trst, Praga, Celovec,  že ugodno rešeno, ali  je morda tudi na Dunaji, katero mesto ima na razpolaganje ogromne svote občinskih dohodkov? Še zmirom izbruhava potok Dunajšice neprijetne vonjave, nekatera Dunajska predmestja in predkraji   tudi še ne uživajo dobrot vodovoda.   V Pragi so se še le sedaj razpisala darila za načrt primerne kanalizacije, tudi tam še nemajo vodovoda. Kje je več nesnage, kakor v starem delu Trsta in Prage, a vender nesmo slišali, da bi državne oblastnije postopale na tak način z mestnim zastopom. Ali se pa tudi vodovodi nahajajo po vseh glavnih mestih, kateri tudi nemajo boljše pitne  vode od nas ?  Vprašati nam bode tudi dovoljeno, zakaj pa tudi država, katera je v Ljubljani lastnica več hiš, ni skrbela  v svojih hišah za primerne jame, katere bi se izpraznjevale pnevmatičnim potom, kar  bi  bilo drugim   občanom v izgled, prebivalcem teh hiš pa v korist?
C. kr. deželno predsedstvo v svojem ukazu posebno naglasa kolero, katera se bode nekda ugnezdila v Ljubljani in okužila deželo in sosedne kro-novine. Ali kje je kolera v mestu? Niti jednega slučaja nemamo zabeležiti, torej je moral mestni zastop, oziroma njegov magistrat vendar le hvalevredno postopati, da se ni zanesla kolera iz delavnice v mesto Ljubljansko. Mestui zastop pa tudi ne bi bil kriv, ko bi se bilo to zgodilo. Magistrat branil se je prevzeti za kolero zbolele kaznjence v bolnico za silo, ker je bil prepričan, da bi se bila po tem potu iu po prenašanji koleroznih bolnikov lahko kolera razširila. Pa ukazala je c. kr. vlada proti volji mestnega magistrata, kar se razvidi iz aktov. V bližnjem Trstu razsajala je kolera več mesecev in pomorila veliko množico prebivalcev, a tam c. kr. vlada ni postopala tako strogo, da bi se kar hkratu odpravili sanitarni nedostatki.
Dobro urejena kanalizacija, katera, kakor smo že bili omenili, je v ozkej zvezi s projektom posu-šenja barja, stala bi ogromne troške in se zamore
vršiti le korakoma. Tudi se t nekaterih krajih mesta: pri sv. Florijanu, na Rebru in na Starem trgu ne da lahko izpeljati kanalizacija po pnevmatičnem sistemu in treba bode kombinovanih projektov za izvršitev. Tudi še ni od strani izvedencev konečno rešeno vprašanje, ali v resnici odpeljava človeških foekalij toliko oškoduje reke, da bi se moralo to povsod opustiti. Po natančni preiskavi v rekah Themse in Spree je bilo dokazano, da se v hitro tekočih rekah voda par kilometrov pod mestom zopet toliko sčisti in navžije kislica, da postane zopet pitna in zdrava. Predno torej to vprašanje ni rešeno in predno neso v vseh hišah pripravljene primerne jame, pač ne more biti govora o zazidanji onih kanalov, kateri odvajajo Človeške foekalije. Tako zazidanje bi pač mesto ne stalo toliko, a v velike stiske in zadrege spravili bi se hišni gospodarji, ker imamo v Ljubljani tudi hiše, v katerih ni mogoče najti terena za primerne jame. Sistema sodčkov popustila pa se je že skoro povsod, ker se ni pokazala praktično.
Mestni zas.op si je pa tudi svest, da je vse storil,  da se prepreči ugnezdenje kolero  v našem mestu, kar kažejo tudi ogromni izdatki mestne blagajnice.   Nova bolnica stala bode čez 30.000 gld., najemščina za  sedanjo  bolnico za silo tudi ni po ceni,  razkuževanje kanalov in stranišč, straže na kolodvoru iu mitnicah, zdravniki, ki so preiskavali potnike, stali so toliko denarja, da bode konečna svota, katero je izdal mestni zastop v ta namen, presegala 50.000 gld.   Smemo li vprašati, ali je kako drugo mesto izdalo take svote v isti namen? Alije torej opravičeno, da se graja mestno gospodarstvo in mu očita,  da ničesar ne  stori? Ustanovile so se dalje sanitetne komisije, katere so tekom poletja pohodile vse hiše in naznanile vse nedostatke, kateri so se po moči odpravili.   Mestni zdravstveni svet, kakor tudi magistrat bavil se je s tt*m vprašanjem v svojih sejah,  ali pa se bode hotel zdravstveni svet shajati vsaki teden zaradi kolere, katere v Ljubljani ni,  moramo  prepuščati v odgovor tej korporaciji. Da mestni zastop še ni našel „Delogir-hauser", je pri Ljubljanskih razmerah pač umevno, praznih hiš in stanovanj nikjer ni  in težavno bode v tem vprašanji najti pravo pot. Ostane le še malo besed   Mestni zastop  ima po §. 3 državnega zakona od 1. 1870., oziroma po  §§. 59., 74. in 75. prov. občinskega reda od I. 1850. v lastnem področji nalog in dolžnost sklepati in izvrševati vse potrebno,  kar je po njegovem prepričanji na korist občini in prebivalcem. Da v tem oziru ni ničesar zamudil, razvidel je slavni  mestni zbor iz prej navedenih fakt.   V izročenem področji ima nalog, vse ukreniti,   da se obvaruje mesto nalezljivih boleznij in da se zapreči razširjevanje tacih bolezen. Tudi v tem obziru se nema ničesar očitati, ker epidemije v našem mestu ni, ustrezal pa je tudi vsem zahtevam c. kr. deželne vlade v največji meri,  kar pričajo denarne žrtve, kakeišnih v primeri s številom prebivalcev nema nobeno drugo glavno mesto. Ker se v §  3. drž. zakona od 1. 1870., njemu pripadajočih pravic in dolžnostij  ue sme in ne more odreči, ne da bi oškodoval zakonito zagotovljeno avtonomijo, ker se dalje tudi oblika ukaza ne ujema s častjo mestnega zastopa, zatorej bode policijski odsek stavil predlog,  naj se mestni zastop zaradi kratenja občinske avtonomije vsled ukaza c. kr. deželnega prvosedstva prizivlje do višjega mesta. Sicer pa mestni zastop zagotavlja, da bode kakor do sedaj, tudi za naprej vse potrebno storil za zboljšanje zdravstvenih razmer.   Mestni zastop  sme pa tudi zahtevati, da se ne graja, kar graje ne zaslužuje, in da se v poštev jemlje, da nema avtonomna občina samo dolžnostij proti državi, katera je žali bog ne podpira toliko, kolikor to stori nasproti dru gim glavnim mestom, ampak tudi dolžnosti proti svojim občanom, ki neso v takem srečnem položaji, da bi za mogli brez odloka žrtovati velike svote za temeljite prenaredbe v svojih hišah.  In to tudi velja za mestni zastop, kateri je v tekočem letu dokazal z zgradbo bolnice za epidemijo, z zgradbo vo jašnice in nabrežja, da  mu je blagor mesta in ob čanov na srci in da  bode z  rešitvijo  že godnega vodovodnega vprašanja Še v veči meri skrbel za zdravje prebivalcev.   Konečno nasvetujem : 1. Proti ukazu c. kr. deželnega predseduištva z dne 20. novembra t. 1. št. 3928  se  uloži  priziv do višjega mesta;   2. magistratu se naroča, da priziv pravočasno predloži c. kr. predsedstvu.
Dalje prih.)
Domače stvari.
— (V klubu narodnih poslancev) poročal je predsednik izvrševalnega odbora gosp. dr. Vošnjak o delovanji odbora za časa, ko ni bilo deželnega zbora. Spominjal se je s častečimi besedami pokojnega poslanca A. Obreze, ki je bil vesten in delaven poslanec, zvrst tovariš in po svojem odkritosrčnem in uljudnem obnašanji obče priljubljen. Nadalje poroča o volitvah na Notranjskem in pozdravlja novoizvoljenega poslanca g. H. Kavčiča, kateri je ustopil v klub. Poslanec g. Klun zavrača napade v ^Slovenskem Narodu", kakor da bi on bil proti kandidatom j, od narodnega kluba postavljenima, agitoval in skušal druge kandidate „utihotapiti". On da se v celo volitev ni utikal. tem manj, ker ga za časa one agitacije še v Ljubljani ni bilo. G. Klun želi, da se njegova izjava dene v zapisnik in da naj klubov predsednik skrbi, da tudi rečeni časnik to objavi."*) Klub vzame to izjavo z zadoščenjem na znanje. Potem se izvolijo udje za razne odseke, kateri so se v prvi seji volili. Deželni odbornik M u mik nasvetuje, da se predlog deželnega odbora glede pobiranja deželnih priklati leta 1887. precej v prvi seji meritoričuo obravnava in reši, čemur klub pritrdi.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska) je vender naposled dovoljena. Tako se nam je iz-vestilo iz sicer dobrega vira, dani oficijalne gotovosti še nemarno.
— (Pisateljskega podpornega društva) zabavni večer bode jutri ob 8. uri v čitalnični restavraciji. Ker so postali ti večeri zopet prav živahni in resnično zabavni, nadejamo so, tla nikdo ne zamudi lepe prilike, da zopet razvedri in da bode udeležba prav mnogobrojna.
— (Osobne vesti.) Kot zemljišni knjigovodje so na Primorskem imenovani: Lovro Furlani za Labin, Josip Dettoni za Komen, Jakob Pollo za Podgrad, Josip Rozman za Tržič (Monfalcone), Fran Agacich za Pazin, J. Gianelli za Montono, Josip Nardina pa pri deželni sodniji v Trstu. — Dr. Ra-bič, bivši konzulatski zdravnik v Kajiri, dobil je viteški križ Fran Josipovega reda.
-- (Umrl) je danes zjutraj ob 3. uri g. Avgust Dimitz, c. kr. finančni nad svetnik in finančni ravnatelj na Kranjskem, vitez Fran Josipovega reda, v 60 letu svoje dobe. Pokojnik poznat in znamenit je za našo zgodovino po svojem delu „Geschichte Krains von der iiltesten Zeit bis auf das Jahr 1813" in po mnogih spisih v raznih znanstvenih listih. Bil je jako marljiv in delaven, mnogo let bil je tajnik nekdanjemu društvu „Historischer Vere in fiir Krain", živo zanimal se je za vse znanstvene, zlasti zgodovinske proizvode in preiskavanja, imel je obširno zgodovinsko znanje in izvestno je v njegovej ostalim še kaj zgodovinskih rokopisov. Zi njegovo zgodovino Kranjske bili bi mu še hvaležneji, da jo je pisal objektivneje.   A pokojnik,  ki je bil politični naš nasprotnik, tega mšljenja tudi v svoji knjigi ni zatajeval, spisal jo je posedaj v Avstriji običajnem nemškem receptu,  da se vsak zgodovinsk dogodek mora motriti z nemškega stališča. — Sicer bil je Dimitz kot uradnik in člo/ek priljubljen in spoštovan, zatorej: Naj v miru počiva!   O pokojnem Di-mitzu kot uradniku došle so nam še naslednje podrobnosti: Dasi je bil pokojnik pred dvema letoma, stoprav v 10. dan decembra 1884, imenovan finančnim  ravnateljem,  načeloval   je  ipak kranjskemu finančnemu ravnateljstvu istinito že iz 1880. leta in prej mnoga leta tukajšnjemu uradu za odmerje-nje pristojbin. Ranjki bil je, zlasti kar se tiče pristojbin, pravi odličnjak in zavzemal je v tej stroki kot veščak drugo častno mesto v vsej Avstriji. Od 81. maja  1864.  leta,  odkar obstoji kranjsko finančno ravnateljstvo, izgubili smo sedaj v pokojnem Avgustu  Dimitzu prvič finančnega ravnatelja vsled smrti, kajti vsi prejšnji  ravnatelji (Felsen-brunn, Possanner,  Christ in   Bartušek)   še žive. Umrši bil je prav vesten uradnik in kot predstoj-
*) Objavljajoč to opravičevanje, moramo le ponavljati, kar smo v soboto pisali, rekoč: „Gosp. Klun se bode morda izgovarjal, da v „Slovenca" ni on piaal, a ker ne moremo misliti, da bi bil omenjeni dnevnik „res nullius" marveč- smo preverjeni, daje glasilo njega in njegove stranke, nam že mora dovoljevati, da to za-režeiuo njemu na rovaS." S temi besedami bilo jo že naprej odgovorjeno g. Klana izjavi. Ne bilo bi nam torej treba niti odgovarjati uiti objaviti njegove izjave, niti g. KI mm opravičevati st'- Ker je pa to vonder le storil, konstatujemo, da n tem ni druzega dosegel, nego javno dokazal, d a nema oiknkega upliva na „S l o vencaJ.
Uredništvo .Slov. Naroda".
nik zaradi svojega istinito blagega srca pri finančnih uradnikih v obče priljubljena osoba. Pogreb bode jutri ob 4. uri popoludne iz hiše finančnega ravnateljstva na cesarja Josipa trgu h. št. 1.
— (Statistični) izveš tj i o 187"). leta v Ljubljani umrši h.) Izbornemu poročilu mestnega odbornika dr. vit Bleiveis-Trsteniškega lodamo še sledeči jako važni izkaz :
		Število umrših			Pro mil le et		anno
3!	Meseca						
To		sptoli	iloinaeih	t ti j r e v	»lil	-domari	tujci
~r	januvarja	87	69	38	38 oo	27'10	1090
2	februvarja	83	53	30	39 96	25 52	1444
3	marca . .	107	72	35	46 76	3147	15 29
4	aprila  . .	-.9	67,	32	44 73	30 27	14 46
5	maja . . .	93	61	32	40 G5	26.66	13 99
6	junija  . .	86	51	25	3886	27 56	1130
7	juli a . . .	104	S6	l B	45 45	37-58	7-87
8	avgusta .	99	77	22	4327	33 65	9*62
9	septembra	75	60	16	33'89	2711	6-78
10	oktobra .	74	4.S	26	32 33	20 9s	1135
11	novembra	88	57	31	39 76	2576	14 00
12	decembra	91	66	Sfn	:'>977	28 85	10 92
13	Vkupe .	1086	770	316 40 22 28 52 11 70 l!        i 1			
To je 70.92% i 29.08%. llačun ta je sestavljen na podlagi prebivalstva, to je 27.000 ljudij. To število je menda najbližje faktičnim razmeram. Dne 31 decembra 18b0. 1. štela je Ljubljana 26.284 prebivalcev. Z ozirom na prirastek sme se po mu tematičnem računu sklepati, da je sedaj v Ljubljani 27.300 do 27.400 prebivalcev.
Izmej 316 tujcev, umrših lani v Ljubljani, umrlo jih je 265 v civilni bolnici, 51 pa v zavodih, namenjenih vsej deželi in sosednim kronovinam (kaznilnica na Gradu, prisilna delavnica, hiralnici itd.) — V civilni bolnici umrlo je lani 265 tujcev, a le 112 domačih, ali z drugimi besedami: 70.3% tujcev, 29.7% domačih.
Vsem tistim gospodom, ki bi radi Ljubljano razkričali za najnezdravcjši kraj v vsej monarhiji, naj povemo še nekaj. „K. k. statistischer Central-Bureau" izdal je letos knjigo „Statistik des Sanltatsvvesens in Oesterreich". V tej knjigi je s številkami dokazano, da je razen 6 ga-liških mest tudi v Brnu, Cel ovc i in v S t. Pol ten u umrljivost nerazme. rno večja, nego v Ljubljani Dalje je izrečene knjige razvidno, da jih je I. 1883 vsled starosti (Alters schvvache) izmej 100.000 umrlo: Na Duuaji 136, v Solnogradu 238, v Trstu 277, v Gorici 237, v Ino-mostu 299, v Pragi 281, v Brnu 295, v Levovu 210 itd. v Ljubljani pa 417. Torej v Ljubljani naj■ višji odstotek. V naj nezdrave jšem mestu največ starih ljudij!
— (Vreme.) Vsled neprestanega deževja so vode silno larastie. Ljubljanica je tolika, kakor letos Še nikoli iu vedno še narašča. Izvestno bode vsled povodnji mnogo škode.
— (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) napravi 14. decembra 1886 Prešir-nov večer. Lokal VIL Mariahilferstrasse „Hotel zur goldenen Birne". Začetek ob 8 uri zvečer.
— (V Vita nji) na Štajerskem umrl je preteklo sredo fužinar Eduard Mu Hej 72 let star, načelnik okrajnega zastopa konjiškega. V političnem oziru bil je hud nasprotnik Slovencem.
— (Včerajšnji mesečni semenj) bil je kljubu grdemu vremenu — deževalo je ves dan — Še dobro obiskan. Živine se je postavilo na so-menj 696 glav in sicer: 102 konja, 246 krav, 305 volov in 43 telet; razen teh tudi nad 100 prašičev. Tuji kupci, katerih je bilo veliko, so največ vo lov in krav pokupili.
— (Razpisana . je služba šolskega vodje na jednorazrednici v Pečeh. Plača 4o0 gld. in stanovanje. Prošnje do 22. t. m. na okrajni šolski svet v Kamniku.
— (Konjiška posojilnica) je dne 18. p. m. v izrednem zborovanji sklenila ter bode prihodnjemu rednemu občnemu zboru predlagala: „1. Glede na to, da se denar po obilnih ulogah nakopiči, primeroma pa v zadnjih mesecih le malo razpeča in da ni blizu zavoda, pri katerem bi se več nego 41/a% obresti dobile, bode posojilnica za prihodnje polletje, t. j. do konca junija 1887 samo 4I/a% obresti uložnikom izplačala. 2. Načelstvo je sprevidelo, da je amortiziranje po 10% dolžnikom jako težavno, včasih celo nemogoče. Zavoljo tega se bode začenši od novega leta le 5% amortiziralo in velja to le za dolgove neuknjižeue. Za uknjižene dolgove
je amortiziranje prostovoljno. Pa tudi neuknjiženim dolžnikom zamore naee'stvo, ako razmere kažejo aH bi slaba leta pritisnila — amortiziranje odpustiti. Vsi ti sklepi imajo le začasno veljavo do konca prihodnjega polletja."
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Celje 10. decembra. Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda dovoljen, se odpre najdalje dne 15. t. in.
Kazne vesti.
# (Kraljeva hči.) Rimski časopisi dobili so z Dunaja nastopno romantično povest: Za onih lepih dnij. ko je cvetel nStadttheateru, igralo je na tem gledališči mlada igralka Laura Sch., katero je Laub ju ostro oko rešilo z nizke stopinje in jo postavilo na visoko stopinjo umeteljnosti. Občinstvo bilo je po njeni lepoti in ljubeznivosti očarano. Nekega dne izginila je igralka; vse poizvedovanja Lau beja bila so zaman, ugibalo se je sicer na vse strani, a ni ga bilo sledu lepi ubežnici. Še le čez več let začul se je zopet glas o že davno pozabljeni. Živela je v Galiciji na graščini nekega grofa. Udala se je bila s adkemu prigovarjanju najiskreuejega njenega občudovalca in zamenjala umetniški venec z grofovsko krono Laura Sch. bila je zakonita soproga grofa B. Ko so mladi dvojici potekli medeni tedni, p nehala je ljubezen in ker se je grofu v denarnem oziru slabo godilo, dolžil je svojo nekdaj toli ljubljeno soprogo, da je uzrok njegove denarne zadrege. Laura preživela je mnogo bridkih ur. Pregovorila je že svojega soproga, da jej je dovolil, da se zopet povrne k gledališču, kar dojdejo brezimna pisma z verodostojnimi dokazi, ki so njej in grofu vzbudila ponosne nade. Tz pisem razvidelo se je namreč, da je Laura hči vladajočega kralja. Grof odpotuje z ženo in otrokom v prestolnico omenjenega kralja, ki je drage hčerko pritisnit na srce in jej določil knežje dohodke. A grol, izgubivši ves denar v nesrečnih špekulacijah, zahteval je vedno več, tako da je naposled kralj dal na izber: ali naj se loči od nevrednega soproga, ali pa izgubi očetovo naklonjenost. Grofica Laura odločila se je za poslednje in zapustivši prestolnico začelo za nje pravo pustolovno življenje. Podpora, ki jo je kralj posredovanjem jezuitov pošiljal, bila je v kratkem ■zapravljena in Laura motala je vedno nadlegovati kraljevega svojega očeta, dokler slednji ni umrl in je bil vseh podpor konec. Sedaj zapustil je grof svojo soprogo, katera je v neki predmestni gostilni na Dunaji prebila mnogo gladu in bede. Po brez imnib prijateljih pa dobi nekega dne grofica Laura vest, da jej je umrši oče v oporoki volil veliko premoženje, ki je hranjeno pri kongregaciji jezuitov, a da se mora ločiti od svojega moža, ako hoče dobiti svoj denar. Ker grof 0 tej dedSčitti ničesar vedel ni, je bila ločitev kmalu gotova a sedaj jezuiti nočejo kapitala izplačati. Zaman so vsa prizadeva nja grofice Laure, niti Bismarckovo posredovanje doslej ni imelo vspeha. Mej tem pa biva Lama Scii. nepoznana v Mariboru in odličen odvetnik je njeno zadevo vzel v roke in kmalu bodo sodmje imele posla s senzačno pravdo. — Tako izvošča Dunajski dopisnik omenjenim listom.
Zahvala.
Vsem častitim volilrem, ki so me dne 6. t. m, v Postoji ni in Logatci s svojimi glasovi odlikovali in osobito onim, kateri so se s priporočevanjem moje kandidature/a zmago posebno zaslužne storili, izrekam iskreno zahvalo.
Ljubljana 0. decembra 1889.
■>r. AmKroj Fer.fmi<"•■<•.
Poslan n.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, (817-10)
HknSi.no in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanjn. — 1 ifcatljica a lf> pil 16 kr , 1 zavoj = l:i<> pil 1 gld. *< V. — l*r»-d ^oiiurt' »njeni m* jalio ■Vari. — Pristno so samo, če lina vsaka Skatljiott rudeče tiskano našo prot<>koiovano varstven« /mimko ,,Sv«tl l.«>«»|»oi«l" iu našo firmo lektirom ...» 1 *>. Leopoldu**« Duiruj, mesto. 5->U«- der K|>iej;el- utol PIhiiIk-iikummc.      Dobivajo  se v lekarni 4». tkicco3 i
Tujci i
9. decembra.
Pri 1 im; Baron Sehwegel z Dnnaja. — Hatelic iz Banjahake. — Kechnitzkar iz Gradca. — Miiller iz Celovca. — Platner iz Siska. — Reiehhar z Dnnaja. — AIs»ll-ner z Bleda.
Pri tittallAfi Klnk z Dunaja. — Gellob % Vrhnike. — Dulta z Dunaja.
Pri južnem kolotfvorns Schimdorter in Mojzišek z Dumija.
Meleorolojgicno poročilo.
1 a	Cm opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem -peratit. ■<	Vetrovi	Nebi.	Mo-krina v mm.
-S oš	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	720 87 mm. 716 titi -um. i 714 98 mm.	16' C 3« 1 3 8' 0	al. svz. si. jz. si. jz.	ohl. dež. dež.	25-40,iim. dežja.
Srednja temperatura 30", za 5-3° nad noruialom
ZDto.:el3,3s1s:£i "borza
dnć 10. decembra t. I
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta ..........     *3 gld. t>5
Srebrna renta .....
Zlata renta .......
5°.',, marčna renta .... Akeije narodne banke .   . .
Kreditne akeije.....
London   . .
Srebro.........
Napol
C. kr. cekini Nemške marke
t"/„ državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1*64 Ogrtka zlati renta 4',,. OgTlka papirna renta 5°/„ b".n štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunav« r»g. srečke 5J,„ 100 gld
Zrmtj. obe. uvstr. 4' x° ,, '/lati zast. listi Prior, obtti*. Elizabetine zapad, žel.zniee Prior, oblijr Ferdinandovo sev. žele C0 S n ditiita srečko 100 r
Rudolfov« Brucko 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Tramin\vny-druSt velj.  170 tfld. :v. v
250 gld. 100 Mld.
*3 gld. 65	
d ■	„ 45
114	n 35
101)	„ 90
?-85	—
298	. 40
126	, 30
9	•   97 '/a
5	, H«
bi	,    »2 V,
131	, 75
KJ8	70
104	, 55
94	> 3>
105	, 50
118	, 25
1V4	r 25
99	. 75
179	. 75
19	. 25
116	—
933	—
kr
V našem založništvu je izšla in se dobiva J>o vseh kmjigotržnicah knjiga:
Poezije S. Gregorčičeve.
Druga pomnoiena isdava. Elegantno vezana knjižica si zlatim odreskom stane 2 gld.t nevezana T gld. 20 kr.
Ime Oregorčićsvo samo dosta priporoča. Opozarjava samo, da j* eema tej istinito elegantni knjigi telo" nizka, in uverjena sva, dm kode vsakdo, te ima uie tudi prvi natis, radostno posegel po njej, saj pa je tudi drugi natis t mnogimi krasnimi, mičnimi v »rti segajočimi pesmicami pomnožen.
Ig. pl. Kleinmayr H Fed. Jlambero knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
H
897— l)
Naznanilo.
Dne 29. novembra t. 1. n.v predvečer Meiunja. v Planini nl*i-ii«I«*r»«» mi ie bilo \ hlevu župitna gosp. Kovjcb, kjer sem imela vse stvari shranjene, sledeče blago; 13 kap po 1 gld. 30 kr., ti kap po 2 gld., 2 kapi po 4 gld., 1 kupi za 5 gld., 4 ktpe po kr in dvo'e rokovic po 4 gld., v skupnej vrednosti 51 gld. 40 kr. — Kdor bi o tem kaj poizvedel, imj blagovoljno poroča poškodovani
'914) v Sr. Vidu pri Ljubljani.
Važno za trpeče -trssi
na prsih in plucih.
Neogibno potrebno lOJMt kašelj hripavost, zaalizenje. katar in oslovski kašelj, m take, ki žele doto ti  eisf. in krepak  ulas, za škrofelj-naste, kr vične, slabotne, bledično i it krvi-revno je
sok kranjskih planinskih zelišč,
s |»oil 1'okIoi'ii«! kislim itpnoiii in >.««U*y.oiii |i«»iiiCMatii.
Lastili izdelek.   Cena 56 kr.
Dobiva fc v (727—9)
LEKARNI T R NKOCZY
zraven rotevža v LJubljani. HI Razpošilja se vsak dan po pošti. IHI
ČOKOLADA
ICTOR
S
CHMIDT
OHNE
ki sta pri prvej Dnnajakoj razstavi kuhinsko umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliku, Častnim diplomom, sta pristni samo, će imata naSo uralln ■ reglatrovatio varstveno znamk < ;n ticino. (860—13)
ji xt' pri vseh boljSili trgovcih iu prodajalcih deli ates, v lani pri      r.-V$ra> S^iaMNiiiH^-u.
Razpoii\ja .se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICT0B SCHMIDT & SOHNE,
e. kr. dež. opr. tovarnarji, Tovarna in oeutr. mapuliljalniM Dnnaj, IV., Allii^asse Nv. 48 (poleg juž. kolodvora)
11
i r-
I
RESTAVRACIJA NA JUŽNEM KOLODVORU.
Ob petkih in sobotih
%M5*°' lr\ ii,li a o o ~ mmE.
S spoštovan tem   1^. KONIG-.
SREČKE^a 1 l9amo iy 1
Glavni dobitek v gotovini [
gld.
denar loliiikov,
10.000 ^- 5000-'<^r 20° o114788
3E^.inscerri-sre61s:e3 dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
l£ii4liiii|»ckslik. M'siitziiei*j*;u*4Ne <». (787—38
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar
Lastnina in tisk -Narodne Tiskamo*