Na J Teč J i ilorentki dnevnik v Združenih državah. Velja xa vse leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The 1 ar gilt Slovenian Daily In the United States. Zoned every day except Sundays and legal Holidays. IT 75,000 Headers. _-<■__—————— TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON* 4687 CORTLANDT. ————————— — * NO. 27. — ŠTEV. 27. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 2, 1922. — ČETRTEK, 2. FEBRUARJA, 1922. VOLUME YTT — LETNIK XXX NESPORAZUM MED A NGLE2I IN FRANCOZI VPRAŠANJE PODMORSKIH ČOLNOV JE ZOPET IZZVALO NESPORAZUM MED FRANCO SKIMI IN ANGLEŠKIMI DE LEGATI V WASHINGTONU. Washington, I). C. 1. januarja. | — B**sedi'«» dveh pogodb je bilo •"•<*raj od takozvanega mo maris- ' k'*ga odbor t '»dobreno. Ti dve po- j godbi bi sta danes predloženi preliminarni seji konference. V eni pogodbi s»« obravnava o uničenju bojnih ladij, v drugi pa vpraša-1 ji." )>odnior rstrejra b»sednegn spora med i francoskim poslanikom Jusseran-«:<>ni in An.rlf/i. ker je Jusserand obdol/.Hval Angleže ponarejanja, j I.< rd Lee. angleški delegat, j** i i e.iavno prcčital neki članek. kij ;_•;) j»* -[)!sal i r i priobčil v nekem j n.agazinti francoski kapetan Pa-1 slex. te»:i članku jf omenjeni l api-tan baje odobraval nemško podmorsko bojevanje. Jusserand izjavil, da se jr lord Lee izrazi!. da je kapetan Kastex v tem' članku dejal: — Tako argumenti-} rajo Nemci. — Nadalje zavrača da j.- !■» Angiija izvojevala vojno j proti nemškim podmorskim čol-l litin. Francoski posb.nik trdi. da. Francija takoj ob pričetku j *. ojno jwi-lalri svoje vojno mornarje kot pehoin na bojišča v Flan-drijo in v Afeaeijo. Pozneje, ko! so pričeli \rmci s svojo podmor-1 vko vojno, »o poslali Francozi na i morje 1300 malih ručilcev v boj T rot i podmorskim čolnom, ne pa j samo 2Č»7. kakor trdi Balfour. Lord L«*.* pa obs «ija pri svoji , trditvi glede članka onega fran-i rosk.ga kajH-tana ter poudarja.) ca je Anglija od nekdaj del ova-. J i za svetovni mir. Jusserand je j trdil, da r.i krivda Francije, če je morala nositi Anjrlija velika | bremena stroškov, ki jih je po-vzročila obramb« proti nemškimi podmornicam. Nato je francoski' poslanik tudi naglasa!, da so z izjemo Anglije vse države za to. da se obdrži podmorski čolni. — Zato da je krivično trditi, da se i zavzema samo Francija za ohra-l nitev teh čolnov. i Nato se je izjavilo, da no ameriški državni tajnik jutri predložil mornariško pogodbo prelimi-|iiarni konferenci. K tej pogodbi bo govoril poleg državnega tajnika tudi francoski delegat Sar-raut. ki bo pojasnil stališče Francije glede mornariške politike. 1'radno poročilo, ki je bilo da-i es izdano, pravi, da so japonski In kitajski" delegatje pri svo-'ji današnji seji. ki j< bila že 33. seja. dosegli sporazum-v večini 'glavnih točk. MORILEC B0DDY ŠE VEDNO UPA i __ Pravi, da bos^a pretekli dve leti, predno bo šel na električni stol, j če bo sploh obsojen na smrt. I .; ■ u - I New York. N. Y. 1. februarja. I— Zamorec Luther Bodily, ki bo obsojen v petek na smrt. ker je umoril dva detektiva, je še vedno dobre volje. —Oh. — je dejal i c era j v zaporu Tombsu. — električni stol me Š" dolgo ne bo imel. Apeliral bom na Vrhovno sodišče, in dokler bo stvar rešena, bosta pretekli najmanj dve leti. Državno pravdništvo pa je j>o. polnoma drugih misli in upa. ridno iskali v morju njegovo L truplo, ker so gotovo menili, da ^ jc ponesrečil. KONTROLIRANJE ROJSTEV. Philadelphia, Pa., 31. jan. — • Mrs. Sanger iz New Yorka je na nekem zborovanju izjavila, da je ustvarjenje človeka in pol cilj umetnega kontroliranja rojstev. PRAVI, DA NI ŠE SODNIK. i _ Washington, D. C., 1. febr. — Senator Glass iz Virgin ije. je zadel na senatorja Bnr.ha iz Idaho, enega najmočnejših republikan-skih nasprotnikov gotovih odredb administracije, v senamem uradnem poslopju. Udaril ga je po rami ter rekel: I — Dobro jutro, sodnik. — Ne še, — je odvrnil Borah . hitro. ..... * > s « Največje privatno trgovsko poslopje, katero grade v New Yorku. Vsebovalo bo osem in dvajset na dstropij in v njem bod<) nastanje-* ni predvsem uradi Standard Oil družbe. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah * P0*0™ hmak^ Izvršujejo po nizki teari, ranesljlro In hitra VieraJ m bl«s n&3e cene slede*«: Jugoslavija: Razpošilja » zadnje poSle In lzpl»^a> poštni €ekov^al mT to "Jadranska banka" v LjubljanL 300 kron...... $ 120 1,000 kron ...... $ 3.80 400 kron ...... $ 1.60 5,000 kron ...... $18.50 500 kron ...... $ 2.00 10,000 kron.....$36.00 Glmaom naredbe ministrstva za poŠto in brzojav v Jugoslaviji Je MdaJ mofoC* tam nakazovati aneake potem pošte edinole v dinarjih; za raake itiri krone bo Izplačan en dinar; razmer je med dinar j" m in krooo oetaae torej neizpremenjeno. Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje "Jadranska banka" * Trato. 50 lir----$ 2.80 500 lir ____ $24.00 100 lir----$ 5.20 1000 lir____$47.50 300 lir____$15.00 Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte ta tzpla£i> -Adriatlache Bank na Da naj q. Radi velikanskih razlik v tečaja Izplačujemo sedaj v Avstriji rano amerikanske dolarje. Naša pristojbina za vsako posamezno nakazilo do $10,— znaša 50 eentov; od 910.— do $50.— po $1.—; In za večja na-kazila po 2 centa od dolarja. Vrednem draarje Tis J al stalna, amoja ae veftrat neprlčaka-vano: Is teca razloca nam ni mogoia pofUti nataačaa cene vnaprej. Ml računana pa ccni Istega dne kot nam postni deoar dospe t roke. Kot generalni saatopnfld "Jadranske Banka" In njenih psdiui-sfle Imamo zajsmfews Izvanredno ngoAse pocaje. Id bodo velika ko-•isti ea sne. Id so As ali se bodo poslnievall naše banke. M" J* pacati najbolj pa Dmeatb Maney Order. aH pa pa Ntm Toffc Baafc DraflL nANK BAKSP STATE BANK. 82 Cartlandt Bt^ New York — CAdvmtia—Mt) SKUPNI BOJ ZA PRAVICE Prenaogarji in železniški delaaci se bt>do združili v boju za plače. Glavni namen združenja je upirati se krčeniu plač. Indianiapolis, Tnd.. 1. febr. — l*rvi korak jo bil storjen ilanes r. or.irom na sodelovanje me j»- razposlal i>o-\abila na uradnika šestnajstih večjih organizacij železničarjev, naj so vdeleže sestanka s pi-e-lnojrarji. V ucrotoviln, katero je Mr. Lewis kmalu nato izdal, se «r1asi. da so L'niter. Radek bo ostal tukaj še ne- 1 kpi dni. toda predno se bo vrnil v uusiji>. bo potoval še dalje proii za padu. i »t iioa espondent. je ; "ovor'1 2 Radekom že pred par meseci v ITremlinu. Ko ga je sedaj zagledal, ga skoro ni spoznal kajti njegova brada je izginila, istotako njegovi visoki ruski škornji, oblečen je v moderno obleko ter pripravljen konferirati s tujimi diplomati. — Rusija, — je dejal dr. Radek, se bo vdeležila konference ter storila vse kar je v njeni moči. da se doseže končni mir. — Mi ne delamo nikake razlike med dolprovi. narejenimi v mirnem času ter med vojnimi dolgovi. Mi premo tja. da izprevidimo. koli-l'o imamo plačati in pod kakimi pogoji moramo vračati to posojilo. Vendar pa upamo, da bo le malo takih, ki bodo zahtevali velika plačila od Rusije, ne da hI v Rusiji tudi mnogo investirali. Rusija ima dobre, jeklene živce ter se n- da kar tako vreči ob tla. Politika Rusije se najjasnejše izraža v njenih odnošajih napram Angliji. Franciji in Nemčiji. Da se sklene niir ter da se dovede do d< brih odnošajev z —-Anglijo, to je bila vedno glavna DVA FRANCOZA UBITA, — 25 RANJENIH. Berlin, Nemčija, 1. februarja. Glasom zadnjih poročil iz Glei-•vvitza sta bila tekom tamkajšnjih nemirov ubita dva francoska vojaka. petindvajset pa jih je bilo ranjenih. Streli so padli, ko so pričeli vojj.ki preiskovati hiše za orožjem. OSEM POGODB BO PLOD KONFERENCE V WASHINGTON!?. Washington. D. C'., 1. febr. — Razven če se bo sedanje načrte izpremenilo, bo dala. v.ashington-ska konferenca svetu osem po-fodb in pri sedmih teh pogodb bodo vdeleženc tudi Združene države. Seznam pogodb je naslednji: 1- — Paeifična pogodba štirih sil, podpisana dne 13. decembra. 2. — Pogodba petih sil glede omejitve mornariškega oboroževanja. Pripravljena za podpis. 3. — Pogodba petih sil glede podmorskih čolnov in strupenih plinov, pripravljena za podpis. 4. — Pogodba šestih sil glede nemških pacifičnih kablov. To pogodbo se sestavlja. 5. — Pogodba devetih sil glede kitajske carine. Jo sestavljajo sedaj. 6. — Poeodba devetih sil glede drugih vprašanj, tikajočih se Kitajsko. Jo sestavljajo sedaj. 7. — Ameriško-japonslta pogodba glede otoka Yap, dejanski pripravljena za podpis 8. — Ki tajsko-japonska pogodba glede Šantunga. Skoro pripravljena Z'i podpis. zelja Rusije. Anglija je bila prva, ki se je nehala boriti proti r.arn in prva. ki je sklenila r. nami trgovinsko ^>ojrodbo. — Evropska politika ne more i računati z Brazilijo in Japonsko. Ako pa mi zopet obnovimo odno-' saje s Francijo, bomo s tem mno-I iro koristili Evropi ir. cvropske-J mu miru. In če stojimo mi na 'strani Francije, si j 1 lahko jroto-! va tudi varnosti od strani Anglijo. Franciji bi lahko jamčila za varnost ruskih zapadnih mej. mi pa bi dobili proste roke. da razvijemo svojo politiko v Aziji, nakar bi lah k > skupno stopili v zvezo z Japonsko in Ameriko. — (Francija ni za nas nič več dežela parfumov, kakor je bila za časa jcar'zma. On nam da danes lahko 1 mi;n«o več. Odkar je zasedla Al-zacijo. je industrijske mnogo — močnejša. Neumno je govoriti, da je bil Urland "naš" mož. kakor bi bilo neumno reči. da je Poineare naš sovražnik. — Mi nismo pozabili, da ni j Poineare nikoli podpiral Vran-; glove avanture. Nemčija je razo- rožena. Vojna, ki bi jo Nemčija pričela, ne bi več pomenila svetovne nevarnosti. — Tudi 7 Nemčijo hočemo u-vesti čim tesnejše stike, in to zaradi njene ir.dustrijalne mogočnosti. Toda mi nasprotujemo vsakemu nemškemu monopolu v Rusiji. ravnotako kakor nasprotujemo angleškemu monopolu v naši deželi. Ruski odnosa ji z Nemčijo postanejo lahko protifraneoski samo tedaj, če postane Francija protiruska. Današnja sovjetska vlada, ki bo poslala svoje delegate v Genovo, je popolnoma druga ■\lada kakor je bila pred štirimi leti. Tedaj smo bili pripravljeni pristati na vse. kajfi mislili smo. da nas bo vzel vrag nas, ali pa naše sovražnike. Danes pa vemo, da nas ne bo imel vrag v bližnji bodočnosti, kakor tudi ne naših sovražnikom*, vendar pa borno zelo previdni ter ne bomo obljubljali ničesar, kar ne bi mogli izpolniti. DOSTI ČASA ZA NEUMNOSTI V Kentuckv-ju je nastal velik s=por radi Darwinove teorije ter evolucije človeka iz nižjih živalskih oblik. I^xin*^ton. Kv„ 1. februarja. Najostreiši boj. kar se iili ie rojevalo v Kentucky-ju v zadnji pe-neraei ii jo prišel do začasnega zaključka danes zvečer, ko je komitej v državnem senatu določil za jutršnji dan zaslišan ie irle-de predlosre. koje namen je preprečiti učenje Darwinove tfori-io o evoluciji ali raz volu človeka v kateremkoli vzcroinem zavodu. katere«m se vzdržuje z državnim denarjem. Tela država je bila spravi iena ra noče vsled trditev z obeh' strani in boi ie nrikipel do viška, ko ie znani "WiPIam .T^nnincrs Tlrvan nastopil v številnih me-ctiH ter covoril proti evoluciji. Duhovniki so crovorili raz lec proti tej teoriji in ?nnjo in listi so objavljal i cele kolone tozadevnega materi iala In uredniških" člankov. r m 9 Številni nem zavodi, razven onih", kateri vzdržuje država, so posegli v bitko in en tak zavod je bil razcepljen na dva sovražna tabora. Glasi se. da so ljudje, ki žive v poljedelskih" občinah", glavni steber opozicije proti evolucijski teoriji, ker jemljejo Sveto pismo tako kot je pisano. / n.AH V A RODA. ± FEBB. 1922 "GLAS NARODA" »c*. K • LOVEN I AM DAI I-V __M Mi u« PubliahM fey _____ PWHHI PUBLISHING f^Tjll______ PWAW IAKMH, PraMiM_LOUI« ■»NEDIK. Tfwwn al BmImm «f th* Corporation oni AdiruM« «f Abova Offlclara: •o CirtlMU »iMl. »f MB> o« Manhattan, Naw York City. N. Y. "Olaa Narotfa" Maja vsaki «an imtmii nadslj «a praznika«. Ca aa*a lata valla ilat aa Amarlka Za New York u eaio lat« , 9TM lm CantM ta^a za pol lota tLV Ka pal lata I1.Q0Z« laaaamatvo za eaia MM «74» ■a aotrt Mta_hm m pm Mta asja " ■ 1 ii ■ L'AI NARPDA ,1 (Vol« af Um Poopio) j IMM Ml Day Kxaapt Sunday* ana BaiiOi* t IiiMciWIw yoatiy UN A nejdemo naalomlka- QLA8 NARODA 1] m ««retontft »ti in. Borough of Manhattan, Now York. H. Y. ^ Tafophona: Cortlandt t876 ———. _ .. —^—— c TR^DE 5 Ij^^jcOUHC^ „ ARITOMO JAMAGATA. _ r • K Zgodovina bo najbrž dala Jamama t i mesto v zgo- * dovini »Japonske kot jj,a ne )>«» zavzemal noben drugi ja-j jmniski državnik njegovega <"*asa. J'ri tem ne smemo ž izvzeti niti Mikada Mutsuhito. Jamagata ,je bil namreč i prav tako ri sarske krvi kot mikado sani, a večje ime- i Jektnalne sile lir je l>11 skozi dolgu vrsto let najbolj.11 odlična sila v j;itpoiiskem javnem življenju. Razventega! pa je bil damagata, ki je bolj kot kak drugi zlomil silo!. Sogunata, to je vlade visokega plemstva ter priboril mikadu resnično vlado. i Po restavracijski vojni je ustvaril Jai.iagata mi-tlerni japonski vojaški sistem, s pomočjo katerega je ! mogla deželrt z.itret i mogočno Satsuma listajo ter po-zn« je premagati Kitaj«-«- in liuse v vojni. Kljub temu pa j«- bil usjicšen in odličen nasprotnik militarizn»a v j civilnem življenju ter je dosti storil za odpravo na 1- j vlade vojaške kaste, čeprav je bi) 011 sam njen član.;* Hi! j«- <>n, ki je odpravil navado Samurai kaste, k oje J* č!ani so ve«lno hodili naokrog z opasanimi meči. Xjego-'' vi 1ie lii kot državnik so bili mogoče eelo večji kot.js oni vojaku. Intenzivno konservativen je predstavljal po-jt tr« bno proii-utež proti skrajnemu liberalizmu ali boljšem 7'ečeno radikalizmu svojega najboljšega prijatelja, a političnega nasprotnika . barona Ito. Kljub temu pa je " v isti meri k«»t I to pospeševal resnični napredek Japon- t ske v smislu zapadne civilizacije, katero je proučil vj, Združenih državah in v Angliji. i lii! je značilen Japonec glede svoje ljubezni do : umetnosti in znanosti. Sin slavnega učenjaka, je spadal med na i bol i odlične učenjake svoiega časa in nobeno' njegovo delovanje, v vojni ali državništvu, ni moglo za-\} t nt i v njem zanimanja za pesništvo, dramo, godbo iiij< slikarstvo. Aristokrat vseli aristokratov je imel vendar > gork<» srce ter je bil resnično demokratičnega duha kot! ga je zelo pogosto najti med aristokracijo najbolj do- ^ MŠenega tipa. Amerika se ga bo s hvaležnostjo spominjala, kaiti. } izza odkrtja Japonske od strani koniodorja Perry, je bil veren prijatelj Združenih ]M»ti ji jej (tipodrsnilo in si'je pri padcu zlo-j j mila levo "»"oko. { ^larija Vavpotič, posestnikova žena iz Gradišča, je v nedeljo zju-^ ira.i, ko je šla k maši ua Brdo, padla na zledeneli stezi in si zIk-j-^ | mila desno nugo v stegnu. j Na enak način si je zlomila des-," J no roko Franja Sliiitinšek, služki-jx • nja v gradu Tivoli v Ljubljani. Ivan l'etroveie, kovač v tovar-,e ni Lenaičič na Verdu, je brusil 11 železo na bru«i. Pri tem mu je|L košček železa odlele! v desno oko u •i b ;n ^a nevarno raiul. 1. Izpred mariborske porote. !J ! Prva obtoženka Antonija Zor- x i .... 11 ijan iz Lastomerie, ki je bila zato- : žena. da je meseca oktobra 11)21 is krampom udarila svojega moža |po glavi, da je na posledicah u- 1 'mrl, je dejanje tajila. da je to,1 i _ j-storil oče. Bazprava s*' je odiro- . idila, ker morajo z;i>!išati nove z i price. | Drugi morilec, Matija Mar iz | Kitmaneev pri Ormožu, ki je me-j see a oktobra z mot i ko udaril po 1 glavi Franca Kojca, ki je nato u-'A mrl, je dobil samo lo mesecev ' težke ječe, ker je dokazal, o porodu je " i nezakonska mati zadarvila novo- * rojenčka, ga zavila v cunje ter skrila poil posteljo, lioteč ga ponoči na skrivnem zak«)j>aiti. Domačini pa so takoj opazili njeno j spremenjeno vn an j ost ter zadevo j naznanili orožnlštvu. ]\Irtvo dete-1 so prepeljali v ljubljansko mrtva-j šnieo v svrho obdukcije, mater pa odvedli v zapore dež. sodišča. » , Glas je izgubil. Janez Mežan, posestnikov sin iz Kamen »potoka pri Novem mestu. I se je pred nekoliko tedni doma, , spri s prijateljem Jožefom Pire in! ta ga je udaril z neko trdo reč jo j jm> glavi. Rana je !>i!a malenkost-1 *j na in se je kmalu zacelila, a se-" I tla j je izgubil glas in se ze'ravi v •! državni bolnici v Ljubljani. _i * * i Na potu k nacionalizaciji Trbo-,J veljske družbe. ()| Trboveljska premogokopna dru-' . ,žba je na seji upravnega sveta j definitivno sklenila, mejo interesirane občine elektrarno v svojo upravo. Tozadevna pogajanja. se naj v kratkem začno. i Obrtna razstava v Ptuju. i 8 Kakor se poroča iz Ptuja, pripravljajo tamkajšnji obrtniki za tekoče leto obrtno razstavo. Izvoljen je že poseben pripravljalni odbor, ki naj poskrbi za vse po- '' trebilo. Čas, kdaj se bo vršila raz- stava, še ni določen. - _ ^ ^ ^ ; Razstava peciva in ženskih ročnih del v Mariboru. k Gospodiajska in obrtna .šola q "Vesna'" v Mariboru je pred kratkim priredila lepo razstavo peciva in ženskih ročnih del. # Sleparji z zlatim denarjem. V ki*ajih, ki leže ob italjanski granici. se pojavljajo agent:, ki ponujajo ljudem v nakup zlatui-> lie v dolarjih in v lirah. Prvi naj 11 predstavljajo vrednost HK) dolar-jev, drugi pa 1(XK) lir. Zatrjuje se. da s«j ti zlatniki ratinirano ponarejeni na ta način, da je v sredini zlatnikov zalita druga zmes kot T zlato. Ponarejene zlatnike je baje \ 'težko ločiti od pravih. \ I Afera Einspieler. j "Jutro" piše: Našo notico o t.i ^ zadevi, ki smo j<> v polemiki po-'sneli po drugih listih, moramo v [toliko modificu-ati. da vpijejo beo-grajski žurnalisti z isto slastjo o 'slovenskih, četudi izmišljenih ko- ^ [rupeijskih aferah, kakor naši listi -'o srbskih. Videti je, da je bil Slo- 1 i venec Kinspielei* lahko miši j en o 1 iobdolžen, > ,lična drva bi se bila imela dobiti na posestvu grofa Odescalehija v Sremu z ozirom na svoječasno od '-' redbo ministrstva prehrane, da dajejo veleposestva brezplačno 1 ineko količyio drv za revnejše sloje. Nabrani denar lii naj bil služil < za trošek spravila iz boste in pre-'voza v Beograd. Prebivalstvo oko- ; li Ileka je pa bilo našuntano, da « ■ni hotelo drv za nobeno ceno iz- ( jVažati, č«^, da bo potem ostalo sektorja Kinspielerja j brez uspeha. Uradniki in služabniki res ne dobe drv, ampak jim je denar vrnjen. Napad na Ein-spielerja je pa tipičen \%gled »ustvarjanja korupcijskih afer. j j Promocija. Na zagrebški univerzi je bil g. [Janko Drmvvšek iz Trbovelj pro-jinoviran za doktorja prava. Poroka. V Celju se je poročil trgovec Alojzij Maistnak s trgovko gospo-■ dično Antonijo Ermenc. Eden za drugim. ! Te dni je zaplenila mariborska I ( policija krojaškemu mojstru II. > suknjo, ki jo je kupil od Ivana ,,Jačnika. enega izmed znane dva-jnajstoriee. Tsh ta tatinska dru-t žba je že pod ključem. Roparski umor v Slatini. V Slatini je bil izvršen ropar-^ ski umor na hotelirju Karlu Smi- - ■ ' ■ ; PRAVO OLJE i- importirano iz Dalmacije dobite pri Dalmatincu v Bropklvnu po »- sH.OO galona. Pišite dopisnico in prinesem ga v hišo. ft ANTON VIIK3Č, 324- 29th St., i- Brooklyn, N. Y. a (3x 30—1, 2&4—2) Peter Zgaga V Kentuck>-ju se prepirajo ra-d' Darwina in njegove teorije, o kateri se napačno glasi, da pritli- It guje izvor človeka iz opic kot jih j nI je najti danes. m To je protestantovska gonja. K kajti celo jezuiti sami so priznali v' evolucijsko teorijo, seveda ne v takem smislu kot mislijo prote- ! stant«jvski far^i. *, v! _ • - * U Duševno obzorje številnih lju- T) di v državi Kentucky, posebno v med hribovci, ni do-ti širše kot ono opic Jn vsltnl tega je povsem T naravno, da nočejo ti ljudje ničesar vedeti o svojih najbližjih duševnih sorodnikih. I* * * h * I. Deklice na Vassar zavodu v ji' Poughkeep^ie so naprosile za do-j" voljen je. da smejo nositi revol-p verje, s katerim hočejo braniti I " „ , Ij svojo east, lo nas pommja na ne-1 -ko mično rgodbieo. katero je naj-j , li v slavneia španskem romanu 11 (Vrvantesa. Don Kišotu. j * * • 3 Sancho Pauza. oproda Don Ki-'i, šota. je bil proglašen governer-Js jem in kot tak je bil tudi sod-j t pik. Privedb so pred njega ne- 1 i.ega mo?' in žensko. Slednja i .;e obdolžil^ inožkega, da je izvršil nad njo nasilstvo, a možki je; trdil, tla ni to res. Svet je bil dra odvr-; / nil grešnik. — Daj jih sem, — je rekel San- j tho Panza. Obtoženi je izročil Sancho Pan-J zi denar. Slednji ga je preštel, i1 spravil nazrj v mošnjo ter izro-^ čil to ženski, rekoč: — Tu imaš za sitnosti, ki si jih', imela. f Ženska je vsa razveseljenn j vzela denar ter odhitela. p Kakorhitro je izginila iz dvo-', rane. je rekel sodnik obtoženemu:- — Pojdi zn njo ter ji iztrgaj ' denar. Obtoženi je seveda hitro stekel za žensko in ni trajalo dolgo, ko ' sta se oba vrnila. — Gospod governer. — je kri-; čala ženska, — ta človek mi- hoče! vzeti denar, ki ste mi ga dali. Mošnjo je še vedno trdno držala v roki. Tedaj pa j«' rek« 1 Sancho | Panza: J Obtoženi je oproščen in ti žen-, ska mi vrni denar. Če bi svojo | nedolžnost tako resno branila kot . si ta denar, bi ti ne mogel sto- J . riti nikake sile. Zadeva je končana. j * . • Človek, ki je odgovoril na vsa' ■ vprašanja Edisona, se bo oženil j ■ s sorodnico velikega icaajditelja. ■ Kakorhitro bo storil to, bo našel, da so bila vprašanja, katera je ' ' stavil Edison, zelo enostavna. • * * 1 * » Najmodernejši prispevek Span- i ske k civilizaciji svcia je influen-j za. Se dolgo potem, ko bo Španska prenehala obstajati kot narod se bodo ljudje spominjali nanjo j [ raditega. ' POTOVANJE IZ EVROPE. i Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga /ainorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški dr-) žavljani dobiti žene in otroke iz-) pod 18. leta iz Jugoslavije ali za-j sedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo pla-" čati vizej pti ameriškem konzulu t. amerikanskim denarjem in rav-. no tako morajo na Elb's Islandu . svoto .<£25.00 pokazati v ameriških dolarjih. Glede denarnih pošiljatev v e U. S. dolarjih, za vsa pojasnila 0 glede potovanja, potrebnih listin 1 (affidavit o v") in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko: Frank Sakser Stat« Bank, 82 Cortlandt St., Mew York, N. 7. Nasilje pri ljudskem štetju. i Tržaška "Edinost" javlja, da so se o priliki ljudskega štetja v Italiji vršil hud pritisk na slovenske in hrvatske uradnike v Pri- ] morju, da označijo italjanščiuo,1 Kot svoj občevaiui jezik. Posluže-j! vali so se vseh mogočih sreclsu-v, \ da se kolikor mo^roče fali-afieira ! rezultat ljudskega št »-tja. Kjer do-' ">ra besetla ni zalegla, tam se je skušal doseči uspeh z gri>žnjaini. kakor na primer: "Če n<' marate, ve.-s pošljemo s prvim vlakom v Jugoslavijo." Defravdacija v vojaški blagajni v Trstu. Ko je bil ueda\no uradnik ipri ženijskem teluiičnem oddelku v Ti-stu Lucija n (ioitardi baje oro-pan v Bošketu za 30.000 lir. je odredil generalni chihii komisar l-rc-iskavo o stanju blagajne, pri ! čemer se je ;>okazal primanjkljaj j(>20.iH_> lir. Blagajnik se izgovarja, da je ta znesek vzel iz blagaj-i'.e ter ga posodil svojemu prijatelju trgovcu Rajmiindu Malusi-ju. ki je bil v hudi denarni stiski. Malusi mu je obljubil, da bo de-iiar v kratkem vrnil, česar pa do-I sedaj iti storil. Trgovec Malusi in j t udi njegov brat sta bila aretira-j jia. Preiskava se tuulaljuj* ! Požar na Kontovelju pri Trstu. V hlevu posestnika Štefana j Starca na Kontovelju je nastal požar, ki je popolnoma uničil hlev [in senik. Požar je trajal več ur. | Posestnik je izgubil pri tej priliki tudi krave. Povzročena škoda jznaša nad 30,000 lir. Ne sme v Jugoslavijo j znani tržaški II—t list "Piccolo": j odvzet mu je namreč poštni debit j/a Jugoslavijo zaradi napadov na državo in lažaljivega poročanja. 1 I Znamen je časa. • Fčiteljstvo v Postojni je >uray in Silve.uton. Colo. Delavske razmere so še precej dobiv. V Telluride se dt-'Ui s polno paro. le delo je težko dobiti, ker ira vsak drži v zimskem času. V Silvertonu se pa ne dela prav nič t» r ^e še ne ve. kdaj se bo odprlo. Zato ni tre'»a nobenemu Inw-liti tja za delom. Snega ne primanjkuje tukaj v Telluride, a lega se mu ne sme zameriti. ker živimo 11,IHH> čevljev nad morsko površino. V mestu Telluride pa je prav tako odprto kot poprej ko so bili saluni. Opojnih in strupenih ]>ijač imajo na vsiikem prostoru. Žganja, white mule se dobi vsake barve. črne, rdeče, rmene in bele. To pa v s* * radi tega, ker ni od niko- ' i.h r nobenega strahu. V tem mestu Telluride se na-haja kaj malo Slovencev. Eden je ; prišel iz Salida, (.'olo. Mr. John Drobnieh ima San Juan hotel. Ka-1 leri Slovence prUle k njemu, em Slc>vencem širom 1 Združenih držav. 1 Mark liodiek. Novi kruh. V ^Moskvi so dobili na pi»skuš-njo hleb kruha, r.vanega "kiii-: ;t lakote . l:akor '_:a jedo v volg-skeni ozemlju. Ta kruh sestoji iz ^ mahu. dreve>i:e skorje in malce moke. Prebivalstvo sc prehranju-. je tudi z neke vrste sive zemlje, . ki jo označujejo kot redilno in ki i stane 300 rnbljev funt. Jugoslavija irredenta. I Kako naj skrbim za svojo bodočnost? Vsak previden in delaven človek si mora staviti to le vprašanje, ako prečita sledeče poročilo, katero je izdala ena največjih zavarovalnih družb. Na podlagi uradnih podatkov se je ugotovilo, kako se razvije socijalno življenje v Ameriki. Vzemite 100 zdravih mož v slarost 25 let in jim sledite v njihovem življenju. V <»-"> letu boste našli: "f! o let ................................................$1.413.— V starosti orl 40 let ........................Sii.lOT..— V starosti let .........................<."».::."»."• — V starosti zich se opraviči, da mu • as ne dopušča prisostvovati re-\i/.iji in se _ra oprosti. Ker pa se potrebuje pomoč pri devizijah, s** \ jm.sli brala dolin Gonže, (" lana društva št 1. Ker je .led no t a i/gubila pred-« hednika nadzornega odbora vsled smrti brala K-i/.i.šnika in ker novi namestnik še ni izvoljen, se soglasno sprejme sledečo resolucijo; Ker je m-iprosna smrt vzela iz! naše sredine našega nepozabnega ! sobrata Maks Keržišnika, pred-| sednika nadzornega odbora in | ker je potreba namestnika, da se' za more revizija pravilno izvršiti;( BODI SKLENJENO. to predsednika nadzornega od-' bora in poudarja, da sprejme da-' no mu nalogo, ker vidi, dz. jc po-j trebno in da mora nekdo voditi i revizijo in opravljati važne l*»s-j le, dokler članstvo ne izvoli pred-1 sednika nadzornega odbora. Delavni Ča- se določi od osmih zjutraj do 0[>oldne in od poldruge ure d opolš;-stih popoldne. Nato poslujoči predsednik nadzornega odbora poraz.leli delo meti navzoče. Pregledovanje se prične pri dohodkih. Pregleduje se tudi inventar jednote ter šestmesečna poročila krajevnih društev. To pregledovanje se nadaljuje do 12 ure op^ildne. Popoldansko pregledovanje. Pregl»A.l »vanje dohodkov in šestmesečnih poročil krajevnih društev se nadaljuje. Pronašlo se .e, da so poročila krajevnih društev v lepem redu. izvzemši malih izjem ter da društva št. 66. 70 in M niso poslala šestmesečnih pojoči I. Pregledalo se jc tudi dohodke Mladinski ga oddelka poleg od-rasleg aoddclka in se dognalo, da jtj vse pravilno vknjiženo in sešteto ter da so vknjižbe glavnega blagajnika strinjajo z glavnim taj nikom. Predsednik nadzor, odboru zaključi pregledovanje do prihodnjega dne, ob polšesti uri — zvečer. Kftdaljevajc den 18. januarja — dopoldne. Točno ob osmih se prične pregledovanje nakaznij (čekov), ki so bili izdani še v prvi polovici 1. 1921., in ob zadnji reviziji še ne vrnjeni. Dognalo se je, da so vsi tiotični č» "-i vrnjeni in da se vsota vjema. .Nt o se prične pregledovanje izdatkov in sicer, bolniške podpore, operacijske podpo-ie in odškodnine. To pregledovanje se nadaljuje do 12. ure opoldne. Nadaljevanje dne 18. januarja popoldne. Nadaljuj1 se s pregledovanjem bolniških nakaznic de. polšestc u-le zvečer. Nadaljevanje dne Ž9. januarja dopoldne. Nadaljuj«? se s pregledovanjem bolniških nakaznic do 12. ure o-poldne. Ker je odbor prejel neko povabilo, se sklene, da se revizija prekine do prihodnjega dne in da se zamujeni čas nadomesti z nadurni mdeiom. i Nadaljevanje dne 20. jamiarja dopoldne. Točno ob osmih zjutraj se prične s pregledovanjem izplačanih posmrtnin in drugih upravnih iz-! da t k o v. V>e izdatke se je seštelo ! na računskem stroju ter s epro-našlo. da so vsote pravilno vknji-'žene in seštete. Pregledalo se je tudi račune in knjige blagajnika i neizplačanih posmrtnin ter se tudi iste našlo v redu. Nadaljevanje dne 20. januarja popoldne. 1'regledalo se ie bančne vloge in bonde m»uveznice-, kateri so bili nakupi jem od zadnje revizije ter se seštelo bančne uloge in bonde, kar se strinja z računi. Pregledalo se je tudi izdatke Mladinskega oddelka in se jih v redu našlo. Ko je pregledovanje konča-i o, se izrazi začasni predsednik nadzornega odbora, brat Mohor Mladič, da sta z nadzornikom pripravljena podpisati račune in — knjige. Poudarja, da je vse v ja-ko lepem redu. za kar se zahvaljuje izvrševaln i m odbornikom. —-Nato se sklene, da se uradniki snidejo ob sedmih zvečer, da podpišejo račun r in da se otvori letno sejo. v Toi •no ob sedmih se snidejo^ u-radniki ter podpišejo knjige in račune, nakar odda zakasni predsednik nadzornega odbora vodstvo glavnemu predsedniku. Brat glavni predsednik otvori letno sejo glavnega in nadzornega odbora, ob osmih zvečer, s primernim nagotorom. Y_ svojem nagovoru na navzoče se spominja pokojnega predsednika nadzornega odbora. Izjavlja, da mu je ja-ko žal, ker smo izgubili tako vestnega uradnika, katerega vs! pogrešamo. Poživlja navzoče, da vstanejo s svojih sedežev v znak sožalja. To se zgodi. » Vojnovarč. znamke 918.00 Inventar pohištva in d rust, potrebščin 1.859.30 $484,359.77 / Pasiva: Posmrtninski sklad $133.182.56 Boln. in poškod. sklad. 30.066.23 Onemogli sklad 9.682.0?) Stroš.k sklad z gotovi-i <» in inevntarjem 5.824.23 8 klad neizplačanih posmrtnin 46.504.59 Kezervni sklad 241,195.6*i Mladinski oddelek 17.904.45 $484,359.77 Iz predstoječih številk je razvidno da s-* rapidno bližamo času. ko bo naša jednota imela ]v>l milijona dolarjev čistega premoženja. To je lazvesel.iivo. vendar pa ne smemo mislili, da je jednota prebogata. oziroma da ima —-f preveč denarja. Pomisliti moramo , da je skupno članstvo jednot*?- za-I varvvano za ogromno vsoto. — j namreč za ;f6.S62^ž50.00. (Citaj: Sest milijonov, osenistodvainšest-; (b'set tisoč, d vest opetdeset dolar-t.jcv). To je ogromna vsota in to vsoto bo primorana jec-j vo vrst ne. z-.rto svetujem, da v bo-|x'oče investiramo jed«otine pri-i hranke v dobre municipalne seku-I r:tete. : Pretlložiti imam še druge raz-| ne zadeve, katere vam predložim j po redu. Ako ima kak uradnik (kako vprašanje oziroma če želi jkako pojasnilo, bom od svoje stra-j.ni dra«_re volje na razpfdago. —. Končno še brat tajnik apelii-a na glavneg i tdagajnika. da l»i bil .bolj točen pri podpisovanju čekov Zii bolniške p*>dpore in jm>-smrtnine. Članstvo se pritožuje, ako niso podpore točno nakazane. Članstvo je upravičeno zahtevati točno izplačevanje podpor. — Poročilo glav. tajnika se vzame naznanje. Brat. gla\ni blagajnik poroča, da je deloval, kolikor mu je bilo i mogoče, poudarja pa. da .je bil v i resnici primoran park ray zadržati čeke. da jih ni pravočasno podpisal. to pa le radi preobile zaposlenosti in obljublja, da bo skušal delovati holj točno v bodoče. Poročilo glavnega blagajnika se vzame naznanje. Brat blagajnik neizplačanih posmrtnin poroča, da je imel precej-"'posla z raznimi dediči in izjavlja, da je bilo poslovanj*? med njim in glavnim tajnikom dokaj prijetno. Poročilo se vzame naznanje. Nadzornik brat Mohor Mladič poroča, da je na vsa pisma točno odgovarjal in sporazumno deloval s pokojnim predsednikom —-nadzornega odbora ter z drugimi uradniki. Nadzornik brat Frank Skrabec poroča v istem smislu in poročilo se vzame naznanje. Predsednik porotnega odbora poroča, da je poslovanje v lepem redu in da nima nobene pritožbe. Poročilo se vzame naznanje. Brat. glavni predsednik in nadzornik Mladič podasta še posebno poročilo o zadevi društva sv. Jerneja, št. 81, Aurora, 111. Pri tem društvu je prišlo do nekakega spora med članstvom, ker je gl. tajnik izprevidel, da spor ne more biti poravnan, ne da bi bit navzoč kak glavni odbornik, je $isal bratu Mladiču, naj obišče to društvo, ker se on nahaja v bližini in naj skuša spor uravnati. Istočasno je sprejel glavni predsednik brzojavno poro MI o. da bo društvo razpadlo, ako tudi on ne pride sodelovat. Društvo Je glavnemu predsedniku garantiralo izplačilo njegovih stroškov. Brat glavni predsednik, uvidevajoč nevarnost razpada društva, se je takoj podal v Chicago ter se tam sešel z bratom Mladičem, nakar c.ta skupno odpotovala v Auroro. 111. LtrMna seja društva je b]la \ sklicana na isti dan. namreč na 'J. januarja. Na željo članstva dru- i štva je pr>dsedoval seji glavni predsednik. Zaslišalo se je vse 1 stranke popolnoma nepristransko in po več ur trajajoči seji se je dosegel sporazum. Člani, ki so bili poprej med seboj v osebnem sovraštvu, so si bratsko se^Ii v roke. . Na tej seji se je izvolil tudi no-\i odbor za leto 1922 in sicer v najlepšem redu. Tsi navzoči uradniki izražajo zahvalo bratu "lavnemu predsedniku ter bratu Mladiču, ker sta -por tako lepo poravnala. Sklene s- pa. ako bi kateri član skušal nanovo zanetiti prepir pri d ruš- I tvu. da se 1>;> Ž njim postopalo od strani jednote v smislu pravil — , člen 2. točka 6. ki s eglasi: Jednota sme po svojem izvrševal nem t.dboru sprejemati ' ova krajevna društva, suspendirati nI i izključiti (črtati) ona krajevna društva ali njih posamezne člane .*• neenakopravne članice, ki so zavarovane samo za posmrtni no. ne plačujejo nobenih prispe vkov v bolniški ali poškodninski sklad, se po daljšem | razmotrivap.ei sklene, da se plačuje za tak ' članice asesmente iz sklada onemoglih. Brat tajnik prečita plsme od društva št. 21. Društvo se pritožuje in prosi gh.vni odbor. ,da bi se kaj ukren lo glede članice Tlo->:e Malovrh, katera boleha na je-tiki. Ta članica je precej oddaljena od delokroga društva in članom jo je težko obiskovati. Po daljšem razmo tri vanju se sklene, da mora društvo še nadalje obiskovati to članico, ker to velevajo pravila JSKJ. Tajnik prečita prošnjo od društva št. 32. To društvo prosi «jrl-odbor. da bi jednota kaj ukrenila v prid štrajkujočih članov, ki so na stavki ?* nad deset mesecev. Prečita tudi pismo od društva št. f>2. iz Mineral. Kansas. Tudi to društvo prosi za ]>omo?. ker stavka v Kansas'i traja že več časa in je nekaterim članom nemogoče plačevati asesmente. dasi bi radi ostali še nadalje član? jednote. — Ker pa se je seja zavlekla do d set.e ure zvečer, se »tM zadeva preloži za prihodnji dan. na-1 ar predsednik zaključi večerno sejo. f Draga seja dne 21. januarja dopoldne. Brat predsednik otvori sejo točno ob osmi uri zjutraj. Br^t Bro-;.ieh prosi, da ee ga oprosti od prisostvovan.je. ker ima neke nujne opravke. Se ga opresti. Na dnevni red prideta še nerešeni prošnji društev št 32 in 52. L: danih pojasnil in prošenj je razvidno, da so nekateri člani o-menjenih dveh društev v veliki potrebi in ozirajoč se na člen 38. pravil, točka 3. se sklene, da jednota daruje omenjenima dvema društvoma po $75 iz. sklada onemoglih. Ta ('c.iar s«? ima rabiti izključno za asesmente prizadetih članov in glavni tajnik mora nakazati čeke na predsednika, tajnika in blagajnika društva. Sprejeto soglasno. Tajnik prečita pLsmo od brata Mafli SeliAveigerja. člana društva št. 9. Član prosi, da bi se mu kaj pomagalo s kako izredno podpo- I i ro. ker se nahaja v veliki revšč!-ni. Po kratkem razmotrivanju se ! naroči glavnemu tajniku, da /.n- ' fcteva boljših podatkov »»d drušr-va in od zdravnika. Ako bo društvo priporočalo izredno podporo, se članu nakaže vsoto A.">0 iz skla-i da onemoglih. Prečita se pismo člana Nick : Starešiniča. od društva Št. 15, — ! Pueblo. Colo. Ta član namreč zahteva $50 i/redne podpore za svo-. je ga sina. ki je član jednote ter jc bil tudi prizadet od povodnji. Ker je bilo že izplačano tej druži-ir«i $50 izredne podpore, v smislu : sklepa polletno seje, sn na stavljen in potrjen predlog zahteva i odkloni. Prečita se pismo od organiza-i to rja društva št. 20. ki priporoča, da bi odbor dtločil tudi kako nagrado za pridobivanje novih članov za Mladinski oddelek. Glede tega se vname živahna razprava v katero posežejo vsi navzoči. — Glavni tajnik pojasnjuje, da jc po nasvetu Vrhovnega zdravnika ( dal prenarediti prošnje z aspre-jem otrok. Ker so te prošnje nekoliko bolj obširne je vrhovni zdravnik inn i nalogo pregledova-dal prenarediii prošnje za sprejem otrok, kakor to pravila določajo. V slu -ajil pa. da je kater;: prošnja dvomljiva, naj jo pošlje v odločitev vrhovnemu zdravniku j Sprejeto. Predlagano in podpirano. naj s eplačuje organizatorjem provizijo za pridobivanje otrok j o 25 centov za vsakeg«* člana Mladinskega odd.dk;.. katerega rrganizator pridobi. Sprejeto. — Ta predloir ostane v veljavi, dokler ga glavni odbor ali članstvo ne razveljavi. Tajnik prečita nakaznico in pisma v zadevi bolniške p >dj>ore člana Matt Žagarja, od uruštva Marija Danica, št. 2>. Sublet. — Wyo. Vrhovni zdravnik je temu članu podporo odklonil, ker se nI pravilno naznanil bolnim s karto, kakor pravila predpisujejo. Iz p'-sma od tajnika društva jc razvi-<:eti os,azuni med dedinjo in društvom. Brat ta jnik predloži zadevo Ud-šule Kastel'e. članice društva št.. UM. Walsenburg. f "*>Io. Te j članici je bila pridržana poro.lna podpora še iz leta IML'0. ker ni imela 'a predložiti zadostnih spričeval ' porodu. Te/koča je. ker ta članica živi v oddaljenem in samotnem kraju na farmi. Drugi jwirod i» imela ni'-seca novembra 1921, >a dokaz .je mrtvaški INt liovoro-ienč-ka. ob 12. uri opoldne. Tretja seja dne 21. januarja popoldne. Predsednik otvori sejo oh pol-dveh ihijmiIiL1*'. Navzoči vsi ra-:'.en brata Broziclia. k« se je opravičil na prejšnji seji. Brat tajnik prečita prošnjo društva št. 108. v Youngstown. Ohio. Društvo pro-^i za izredno podporo družini u-mobolnega člana Frank KikelJ. Ta član je v umobolnici in družina se nahaja v veliki revščini. — Predlagano in podpirano, da se oaruje t»'j diužini $.">(» iz sklada »nemoglih. Snrejeto. Tajnik pr* čita ]>isni-» tajnika firuštva št. 110. v zadevi člana Anton Ileglerja. Pismu j«* ]>rilo-žena izjava dveh ztlravnikov. k: izjavljata, d.a je član nesposoben delo. Po kratkem razmotriva-i.ju s»* zadeva odkloni, ker izredni jiodfKire ne dmiv plačevati i.a taka pisma. Tajnik prečita prošnjo člana Jos. Matalko od društva št. 124, La Salle. 111. Ta član .v bil poško-J ova n preti več leti in je trajno nesposoben z i vsako <:*do. Od jednote je pre i čl odškodnino in vso podj>oro. Cl;,n opisuje svoj jiolo-?aj in izjavlja, di so tudi otroci postali bolelmi vsle«l nezadostne hrane. Ker ga tudi društvo priporoča v podporo, s" Članu določi vsota $."">() >z sklad <»nemntrlih. predloži zadevo člana Frank — >chweigerja o15.000 se |>i*>mc«ti iz Commerci-1 pi National Bank, Salhla. Colo., t na Peoples State Rank of Eveleth.1 pod pogojem, da slednja banka ptača 4 odstotke obresti in položi i poroštvo kakoi pravila zahtevajo. Iz Coneinaugh Deposit Bank,! Conemauph. P*., se prenese $10. j 000 na American Bank & Trust j Co., Denver. Colo. — Kar je nad £15.000 na banki v S^lida, Colo..; «e pa [M-«*nes» na Fin.- National Bank of Dulitth, Minnesota, rav- i j.olako tudi obresti i* Conemauph Deposit Bank Brat plavni predsednik preči-1r pismo od North American Ban-1 kinp & Savings Co., iz Clevelanda i Ohio: pre**ita tudi finančno poro-k čilo tepa Mv<«la. Ker j** ta banka > po pni noma Hovcnsko podjetje, se sklene, da m prenvsti iz Lake Rhore Banking & Trust Co., $5.000 na prej omen.Vno banko in ostalih $5.000, k jso tudi na T.akc Shore banki «e pa investira v kake mu-nieipalnr boude. Tajnik prečita pismo od dru- štva št. 6. Lorain, Ohio. To dru- c btvo prosi plavni odbor, da bi s premestili nlopo iz National Bank * <>f Commerce, v City Bank & Co., r ker je slednja banka bližje, kjer ' [prebivajo člani JSKJ. Predlop je c stavljen in podpiran, da se dru- * štvu upodi. Sprejeto. Nato pred- ; sednik prekine sejo ob polšesti c uri popoldne in pozi\lja uradni-ke. da se ."»berejo točno ob sedmi , uri zvečer v s vrh o nadaljevanja 'J r se >e. Nadaljevanje po odmoru. j •, • • Na dnevni red pnde investira- y: nje. Predlagano. da vsi bondi. ] ki bodo kupljeni do prihodnje re- ^ vizije, hranijo v First State ban- ki, za katere mora banka «lati po- s trdilo plavnr-mu tajniku. Prepis i: potrdila pa se posije glavnemu r predsedniku, klavnemu blagajni- ] ku in predsedniku nadzornega od- bora. j. Na Northern National banki v i Dulutl.u se nahaja.io State of — s Minnesota Board of Relief zadolž j i.ice. katere so dozorele s prvim j januarjem in pripadajo Mladin- t skemu oddelku. Pooblasti se u- { la.'nike. da zamenjajo dotične za- ;. ak uradnik opis ta-' kih^bondov in predsedniku nad-' zomepa odbora na i priporoči, da ,: da tako jKumilbo na glasovanje. I- Večina plasov odloča. Kadar je'f kaj <1 ena rja r. a investirati, mora ' • ... ] pla\"ni tajrik obvestiti preds«l-1'| nika nadzornepa odbora. i Predloži se razne ponudbe oil i; različnih tvrdk. ki prodajajo bon-'"^ de. D«doči sr. da se investira de-!,' set tisoč dolarjev v bonde. Za —! >5 000 se jih kupi od Otis & Co..|| [Cleveland, Ohio, in sicer mestne! I bonde od mesta Shelby, N. C. in<~ >.t >">.000 se jih kupi od Speer and Sons Co.. f'hicapo. 111., in sieeri mestne bonde od me*, t a Berwin. j j ( ook County, Til. Ako bi bili do-1 tični bondi poprej prodani, se! |i»bcre drupe, ki pa no smejo biti'* t nižje vrste. i* Brat plavii tajnik" apelira naj1 I nazvoče. da naj skušajo priporo-j i"-ati vedno take bonde. ki naen-P krat dozori jo in da se jih kupuje»: najmanj j>o .4^10.000 naenkrat, k«*r ' ■»erijalni bt>n«li povzro?ujejo ve- ' liko nepotrebnepa dela. zlasti kadar se izpolnjujejo računi na dr- ' | zave. Predlapano in podpirano, da se nasvet plavnepn tajnika po ' t možnosti upošteva, Brat pretlsednik vpraša navzo- \ č". če ima kdo še kako zadevo za ' j predložiti seji. Ker se nihee ne j priplasi. zaključi sejo ob polde-?etih zvečer in se zahvaljuje od-! bornikoni 73 složno in apilno de-lovanje ter jib pozivna, da še v bodoče vestno opravljajo svoje i dolžnosti. Frank Škrabcc, ' III. nad to mik in zapisnikar. j Ely. Mirni, dne 21. jan. 1922. ____ ! ~~ " : POZOR? j 1 j Računi Jednote bodo obj&vlje-jni v naslednji iasdaji Gladila. I KRALJ JURU ZA SPRAVO Z EGIPTOM. I London, Anglija, 1. februarja. Kot v slučaju Irske je kralj -Tu-|rij danes interveniral tudi v zadevi Epipta. Pozval je k sebi taj-! nika za zunanje zadeve, lord Cur-zona ter se plaši, da pa je vpra-jfial, kakšno politiko namerava zasledovati vlada plede uravnave z j epipčanskimi naeijon&listi. Glasf da se zavzema kralj za spravo. Zaplul paša, ki je bil deporti-1 ran na Cejlon. bo premeščen na .neki drugi otek v Indijskem mor-j ju. Kot znano je Zaplul paša vodja egipčanskih, nacijonalistov. i ' Zapisnik »vizije in letne seje glavnega in nadzornega odbora J. S K. J. v Ely Minn., od dne 17. do 21. januaria 1922. Od moje strani pojasnjeno in zaključeno. SjioniLnjatu se ije z podu je mladosti izza otroMKih let. takrat ko sem nosil še obleko. k<>ja mi je se-j gala dpf>mih organizacij, ker I srlas-ol pniildopitvi pomeni, da iz-;vrši tretja oseba, včasi pa pri za-' i deti osebi. Naprimer, če se priklo'-Ipi železniški voz k drugemu železniškemu vozu, da se sestavi' j \ lak, Lz\TŠi tc dejanje zavirač. ki • pa ne more združiti dveli železniških voz v enega, ampak se s pri-' klopitvija voz le sestavlja nekaj' ' popolnoma novega, to je vlak. Če j prikilopimo eno društvo k druge-' {mu, nismo iz dveh društev nare-j dili enega, ker ju nismo združili, ampak ustvarjamo popolnoma novo organizacijo, v kateri vsako društvo ostane le član v celoti novega telesa, ki se lahko giblje včasi popolnoma svoibodno, ne oziraje se na to, kako se gibljejo tudi druga društva, ki so se pri k lop i la iv novi celoti Torej združitev je i1 o mojem mneaiju ra^o taka, ii če me Vi, bra4 Okoliš, razumete, niito velike razlike med združit-; i vi jo, pridružitvi j«> in prililopit-j vijo. I Nadalje Vi meni "doprinašate na krožnik socijalizein in pa Debsa, |o katerem nobenem jaz v svoji razpravi n«ti črhnil lrlsem. Kdor-j S koli se spominja mojih nasvetov pred zadnjo konvencijo, se lahko .prepriča, da sem vselej svetoval,! da vera in politika vstran od na-! še organizacije/ in to je prišlo, j |Da me pa ne boste smatrali Vi, dn! khočem zatajevati " kolektvizem".! [tega ne. tcnhi tam, kjer se to spo-j dobi, nikakor pa ne tam, kjer ne« sme priti v poštev. (Ako me Vi] razumete.) Torej, brat Okoliš, kakor je raz-\ idno, Vi bi radji stvari!i iz komarja slona, toda se jako motite. Ne poznam Vas osebno, tem bolj j Vas pa poznam po okoiščinah. — |( udno se mi pa pred vsem zxli, da| se Vi tako zanimate za moje raz-Iprave v glasilu. Ne morem di*u-gače. nego da se Vam zahvalim in j 'da bom še nadalje zvesto dopis,)-1 val. I * Torej kot je razvidno iz Vašega' dopisa in v katerem ste me pro-' kili pojasnila na nekaj stavkov, da Vam jih naj .pojasnun, sem jprršcj do prepričanja, da bi Vi ra-jdi izvedeli kaj več od mene, o-zi-1 i"oma izprešali. Ker pa nioste j mogoče mislili, tla sem vrgel puško v koruzo. Da bi pa še eukrat ponavljal one stavke, se mi vidi brezsciilseino. Prečit a jte si jih še enkrat in sem preipriean, da boste' na jasnem. Vi.di se mi še ecl<'», da J bi Vas mogel s tem razžaliti, ako 'bi Vamvie enkrat ponavljal.. Zatorej sklenem ta svoj skromni dopis ter se Vam lepo zahvalim, ker J tako pazno citate moje članke in obljubljam Vant, da se bom še večkrat kaj oglasil. Mogoče boste še zahtevali kakega pojasnila in ako bi ga, torej le pismenim potom. ne v glasilu, ker, kot sem že v začetku omenil, bom vpoštevaT nasvet mojega očeta. I Pozdravljeni! s John Pezdire, n član dr. blagajna je skrajno izčipana in t nam ne bo mogoče več tako dolgo - zalagati, ako ne -podvzamemo dru- - ge korake. Pride dan 25. v mese- - eu, denarja pa ni od nikoder. Do-i bro je, dokler ima društvo kaj de-i narja na banki, bo pa enkrat ne bo nič. si lahko predstavljamo po-j v slediee. Znano mi je, da nas je ve-ji> čina, ali pa vsi, kateri občutimo J n kapitalistično pest, toda Jednota'p hoče imeti svoje, katera tudi svo- v je da. da kadar i»otrebujemo. To- v rej, kakor zahteva Jednota svoje, š vi svoje, tako tudi društvo potre- š buje svoje. v Toliko sem danes navedel, ker v ise 1111 je videlo p«>trebno. Član- 11 jstvo pa ]>rosim, da naj \-pošteva č te gori navedene nasvete, ker s v item boste koristili samim sebi in s 'društvenim uradnikom olajšali č j poslovanje. u j Končno pozdravljeni člani in 1 članice JSKJ. 1; John Pezdire, tajna t. s j i Greensburg, Pa. J Članstvu društvva sv. Rešaijega e Telesa št. 77 JSKJ. naznanjam, da je novi odbor zaleto 1922 sle-! deči: Predsednik Tomaž Seffler, podpredsednik Florjan Ovsec-, I. tajnik Anton Koss, 11. .tajnik Fr. -(Langa. blagajnik Alojzij Bregar. 1 Vsi v Greensburgu. (s Tem }X)tom vas opozarjam, vde-JI lržujte se bolj društvenih sej, k-»rjt j naše sejt* so zelo slabo obiskane zaii število članov članov, ki pa ima-Ji [mo. Ako se bomo vdeleževaii sej'I j in razpravljali v korist društva, c bomo tudi potovo napredovali. < Tu p at am se še da pridobiti ka- « kepa novega člana. Sobratje, na--govarjajte vsakega. Kateri zna 1 1 *«»1 j agitirati. naj bolj nagovarja. 1 l'im več nas bo, tem boljši bomo. - ■ ker s tem koristimo samim s«'bi. V slogi se da vse doseči, v neslogi pa vse podreti, kar je dobrega. j Napredek je nam zagotovljen. Le ' poglejmo lepo demokVacijo naše -slavne Jednote! lirez ixilitike. 1 brez verskega prepričanja. Edino, I za kar smo pri njej zavarovani in ] to je podpora bolniška in po- • 'ismrtna. To j»*. edino, za kar pri-jstopamo k njej. ' I Člani, kateri ste oddaljeni, pošiljajte svoje mesečne asesmente. 'iako je le mogoče, taivo, da pridejo ' sem pred društveno sejo. Koliko t 1 se s tem prihrani dela. koliko je i ' tudi vreden red, ki pa zamore t;ij-■jiiik držati! Ako pa ni asesmenta 1 o pravem času. je vse v ner«xlu. 1 ■ Obenem naznanjam, da ak«> ne do-' 1 bim p«*štne nakaznice (money or- - der) ali denarja pred 25. v mese- - eu, bo vsji,k suspendiran. Društvo M ne plača za inrbenega, jaz pa tudi * ne morem. Pošiljajte na naslov tajnika. 1 Sobratje Hrvati, agitirajte z nami! Vi imate več priložnosti nego - mi, ker z vašo pomočjo ne upamo [ še dosti doseči i. Društvo zboruje 1 vsako tretjo nedeljo v mesecu. Pozdravljam vse sobrate. Anton Koss, tajnik. 1 li. F. I>. No. 7, Box 125, * (rreensburg, Pa. Johnstown, Pa. r Vsem članom društva sv. Cirila 1 j in Metoda štev. 16 JSKJ. nazna-1J n jam, da so bili izbrani sledeči - člani v odbor za leto 1U22: Jo-1 seph Rovan, predsednik, 103 - Birch Ave., Johnstown, Pa.; John lirunskole, tajnik. 180 B St., HJohnstoAvn, Pa.; Gregory Hreščak J blagajnik, 417 — 8th Ave., Jolms-Jtown, Pa. [ Društvo sv. Cirila in Metoda št. r 16 zboruje vsako tretjo nedeljo v I mesecu v lastni dvorani na 725 Bradlev Allev. • » Cenjeno članstvo je naprošeno, da se polnoštevilno vdeleži vsake seje, da bo vsak čilan vedel, ka.] in. . kako društvo o>bs4:oji. Proč s .tisti- 0 uri starimi besedami: Kaj čem jaz . tam! Ti si član kakor sem jaz in «ar je pri društvu moje, je tudi _ tvoje in celega društva. Zatorej 1 je dolžnost vsakega člana, da de-. luje kar največ more ea korist . društva in napredek naše slavne _ JSK-J., na katero smo lahko j>o-_ nosni, da imamo tako dobro zave-_ tje, kaiu se je že zateklo mnogo . naših sobratov za pomoč. Zatorej, _ bratje, na delo in imejte zapisano, da kaj lahko danes storite, ne od-1 lašajte na jutri. Delujmo v korist ii 'Iruštva in naše slavne JSKJ. in t, napredek nami je zasiguran, da s bomo eukrat ponosni ne le mi. . ampak tudi naši potomci. N Opozarjam ludi člane nagega . društva, da vsak poravna svoje mesečne prispevke najkasneje do a 24. vsaiki mesec:, da ne bomo pre-^ pozno pošiljali na Jednoto. a S sobratskim pozdravom (1 John Brunskole. tajnik, o i- ( Indianapolis, Ind. Tem potom opozarjam vse čla-^ ne društva sv. Jožefa št. 45 JSKJ, da se polnoštevilno vdeleže »je, e katera se vrši dne 12. februarja jv navadni J os. Gačnikovi ?padajo- p , čih k JSKJ. Torej poživljam vas ii i vse še enkrat, da se vdeležite te v l seje. da boste sami odločili pravo- P i časno, kajti jaz moram v določe- j, nem času glasove poslati na glav- v l ni urad. Ce jih prepozno pošljem, d r.iso več vpoštevani, to ste lahko e sami čitali v glasilu. Toliko v pri- / jazno naznanilo. Pozdravljam vse člane in člani-l ee JSKJ. liouls Komlane, tajnik. Euclid, Ohio. t 'lanom in članicam društva . Napredek štev. l:}2 JSKJ, luizna-. 11 jam. ila je za leto 1922 izvoljen sledeči odbor: Predsednik Frank - J Bajt. podpredsednik John Slavec, •Jtajnik in organizator Iveo Karnič-t.nik zapisnikar Valentine Kuhar:.' - nadzomi odbor: John Gorše, John ^ j'Boldan in Anthony Štefauič; re- , dar Edward Bajt. Vsi v Euelidu. Društveni zdravnik A, AV. Bol- 1 - «lon. Ea^t 152. St. & Waterloo Rd. " Drpštvene seje se vrše vsako 2. ^ 1 nc«leljo v mesecu o!) 10. dopoldne . v prostorih p. Franka Bajta na * . 209.11 Waaii St. N. E. Bratje 111 sestre, poživljam vas, 1 i da se prihodn je seje, katera se . vi-ši dne 12. februarja, gotovo vsiii ? vdeležite v zgoraj navedenih pro-11 ? storili, ker imamo rešiti mnogo . važnega v prid društva in JSKJ. .. Posebno važna je izvolitev novega I pre Članom društva sv. Frančiška r> št. 54 JSKJ. naznanjam, da «lru-e št vo zboruje vsako prvo nedeljo v i- mesecu ol» It), uri do-poldne a- !ta-;i Ijanski dvorani. 117 Jaekson St., 1. iSouth Hibbing. .Minn. Joseph PisfhTer. tajnik. 1 -! South Range, Mich. o Naznanjam vsem članom dru-Li štva sv. Fiorijana št. 64 JSKJ., v da se vdeleže prihodnje seje dne' 12. februarja ob 2. uri popoldne v j 1- navadni dvorani. Prosim vse čla-j o ne v South Range in okolici, , splošno glasovanje za predsednice ka nadzornega odbora JSKJ. Ker n je ta urad zelo važen, priporočam: i- članom, da glasujejo za kandida-j lz ta, ki je sposoben za to mesto, dal n ne bo potem kakega nezadovolj-j li stva med člani. Zatorej pridite 11a 'J sejo 12. februarja in vsak naj od-da svoj glas za kandidata, za ka-»t terega zna, da je v resnici zmožen te za ta urad. >- Brat.sk i pozdrav! ^ % Joseph Kolenc, tajnik. 10 . \ j' Bear Creek, Mont. J> Tem potom naznanim vsem čla-i" noni dništva sv. Štefana f.tev. 58 itr JSKJ. v Bear Creeku, da smo II sklenili na zadnji glavni seji, da a bomo vsi člani plačevali poleg a- sesnienta na Jednoto tudi meseč-f ne prispevke za društvene stro-^ ške, in sicer bo vsak enakopravni I® član plačal 20^ mesečno, članice io pa po 10^. Pri tem pa ne bomo imeli nobene veselice letos, ker s veselico kak sedaj ni nič drugega kot neprijetnosti. Vsekakor nekje moramo dobita denar, da se pokrijejo društveni stroški, in to je edina ter najbolj praktična pot, a- da vsi enako plačamo. Upam to-I, rej, da ne bo nobene opozicije od e, posameznih članov. |a Nadalje vaibim še rojake v tu- ^kajšuji okolici, kateri žele pristO-Ipiti k društvu, za obilen pristop ■ k našemu društvu, ker kakor lansko b^to, tako bo tudi letos pristopnina prosta- Torej, rojaki, sedaj se vam nudi najlepša prilika, postati član ene najbolj radodarnih slovenskih jednot v Združenih državah. Končno naj š<* pripomnim, da pri društvu vlada najlepša sloga in bratstvo, za kar se zahvalim vsem članom za složno delovanje. Brat j«1, le tako naprej! Držimo se jednotinih pravil, vera in politika ven 17. podporne organizacije in držimo se gesla: "Vsi za enega, eden za vse", in naprrdek nam j«' zap« >t o vi jen, Z bratskim pozdravom Ludwip Champa, tajnik. Dopisi. Chicago, 111. Kakor povsod, tako je tudi v C hi capi brezposelnost, velika. Srečen se šteje, kdor ima kak zaslužek. Vrhu tega je nastala še ostra in huda zima in tako so gorje in težave delavca še hujše. Kakor brezposelnost in zima ne prizaneseta, tako tudi ne prizanese neusmiljena in neizprosna smrt človeku. Ista je obiskala družim t I Dolmovič na 2-114 Hiue Island | Avenue ter jim iztrgala ljubljeno in edino hčerko Frances v nežni mladosti 12 let. Pokojna je bila članica in sosestrica pri društvu I Zvon št. 70 JSKJ. v mladinskem i oddelku. Zato ti kličem, draga so-( sestrica., v imenu društva Zvon: Lahka naj ti 1m» žemljica in mirno j spavaj spanje pravičnega! Žalu-^ joči družini Dolinorvičevi pa izr«*-kam v imenu dništva Zvon naš«' iskreno so žal je. .Mihael Lum;f)»'rl. preds4-ihiik tlruštva Zvon št. 7tK Ely, Minn. Bit"' 10. januarja je p>» eaioletni . bolezni preminul rojak in član društva sv. Imena Jezusa JSKJ. v Neu- Dnluthu. Minn , Jožef Rožič. Pokojnik ima veliko sorodnikov v okolici Calnmeta, Mich., in drugod. Star je bil "> let. V New Duluihu zapušča so pit »po, enega sina in '{ hčere. Pogreb se je vršil kakor he nam poroča tbie 30. ja-'jnuarja, na katerega je dospelo ve-iiilio sorodnikov. Pokojni Jožef je |!)il roilom iz Rožič vrha pri Cr-^ nonilju. Ostali žalujoči družini izrekamo naše globoko sožalje, t>o-kojniku pa naj sveti večna luč! J. J. Pesllel. Rock Springs, Wyo. Poročali imam, da je v tukajšnji bolnišnici za operacijo umrl rojak Josip Leskovee, stiir J9 let. Doma je bil iz Žiberša pri Jiogat- ' 1 ^ eu. starem kraju zapušča sina > stai-ega 12 Jet in s^tro ntikje v "" rt evelandu, Ohio. Med tukajšnji-Ijfmi rojaki je bil le maio poznan. ( I Slednji čas je delal na Gumi, |\Vyo. Najdalj časa je bival na Superior, Wyo., kjer je pristopil k | idrustvu sv. Martina JSKJ. Teden pred smrtjo je prinesel prestopni list od društva sv. Mihaela JSKJ. iz Roundup. Jlont. Tukajšnje dr. sv. Alojzija štev. 18 JSKJ. ga je ( spremilo k zadnjemu počitku. Naj počiva v miru! 0 Iz Rock Springs se redko kdaj ' sliši. Dozde\a se mi, da rojaki raj-n ši molčijo, kot da bi tožili svetu [.slabe razmere, katere sleherni ob-^ I čuti. Nekateri rovi, posebno Union 1 jPacifie Coal <,'o., delajo eden ali dva dni v tednu. Vzrokov temu se d . . w. ^ slisi nMiogo, kakor tudi, da je vla-l da prtniorala družbo porabiti ves ^ premog nakupičen za j>osl«xlnje dni. Družba Central Coke Coal Co. jc delala skozi celo leto zelo slabo, sedaj pa obratuje vsak dan. j Ta družba posest nje več premogovnikov v državi Kansas. Bjud-^ stva je tukaj toliko, da je Jikoraj ^ nemogoče dobiti stanovanja. Družba Cnion Pacific je ponra\ila vsa o . . , , - a ze najK>l 7>odrta poslopja ter zidala več novih, kar pa še ne od-, govarja številu ljudstva. Postranske oziroma bližnje naselbine niso . nič boljše, zatorej ne svetujem v ^ Rock Springs za delom. o Pozdrav eitateljem. . Louls Taucher. s a e ; j. Češkoslovaški kredit Avstriji? e t, Dunajska '"Rorse" doznava, da >- bo Češkoslovaška dovolila Avstri-d ji kredit v znesku 300 miljonov č.-slOv. kron in sicer v obliki bla-L- govnega kredita. Edgar Allan Poe: Čudoviti doživljaji Arturja Gordon Pyma. Za "Glas Naroda" pvevel A. Š bee. (Nadaljevanje.) v • L Drugo poglavjs. . t a M-ii ik !»< In mivlil. »ia me je ».ni <|i»/ivijjij. ki —*-Tii «ra ravnokar t< pisal. izumil in da mi j«' prešlo l »'.ikrat /a \ >«•!»'.■ vpelje do mor- i . t. A liil<» j- Ita-«. obratno: še ni- i koli iK-em občutil take želje In /aht«• ve po uivjih doživljajih jk>- } m o rs k etra življenja, kakor v t«*«I-1 j nu. ki j<* ! —• 1 i I najini čudoviti y i • ■ i t v i. Moji pogovori z Avgn- ^ s'oiu so jm.Nlajali vedi.o l»olj za-1 j. nimivi i ti vedno bolj int^resantni. 1 s fin j" /na 1 svoje doživljaje, kate- ^ n* j«* doživel v Tihem oeennn f 1.. ju di z ladjieo Ariel", se jej o- j j praviti ladjo "Grampus", katero ;<■ nameravala pripraviti za lov: 'm ki?«-. Jaz res ne vem. kako da J ^ se j»* družba odločila oaš za to sta- ^ i - škatljo. ko imela vendar na i i ;irp-ilai_ro t,!iio«£0 boljših in nn- ladij, Ladji naj hi povelje- , v;jl gospod Barnard, Avgust naj t>: '_ru spremljal. !)<><"-;n; so izvrže-' v;;Ii j »oprav i I:, na ladji, se mi je 1 v«-i kr it vsilila misel, kako krasna :1 } i iložnost se mi nudi sedaj, da/ ediilem 7. njimi na morje. Toda j stvar ni šla tiko izlepu. Moj oče mcoi ni temu resno ujrovarjal, to- b»-Keč«- niso zatrle mojih želja; baš nasprotno: plamen mojih srčnih želja s.* je š»- bolj raz-\n» 1. Sklenil sem, da odpotujem, pa naj se z_:<»ili karkoli, in nato, ko sem svoji mu prijatelju zaupal. do kakšnega odloka sem prišel. sva pričela skupno izdelovati račrt. Medtem pa nisem nobenemu svojih sorodnikov tudi z besedico omenil, da se še vedno ukvarjam r. mislijo o potovanju in l:er sem se pričel zopet baviti s svojimi študijami, so vsi menili. sem se odpovedal svojim načrtom. l)očim sem se tako vneto, toda ra skrivnem ha vil s svojim načr-tom. sem moral seveda večino de« :n prepustiti svojemu prijatelju, ki je bil skoraj neprestano na le rovu ladje Ora»-pu<. kjer je po-itiairal in nadzoroval ter stal na strani svoj- mu očetu. Toda redno vsak večer sva jrovnrila o tej vožnji ter se veselila podvzetja. Sko-jaj mesee dni je tako preteki^, ko mi nek-ca dne moj prijatelj nenadoma naznani, da je vse pripravljeno. V New Bedfordu je v .vel neki noj sorodnik, neki gotovi gospod Ross, v cigar hiši sem tu in tam preživel po par tednov. Ladja naj bi odjadrala v sredi julija i bilo je leta 1^25). in mi-dva s prijateljem sva se dogovorila. da mora <- bom preselil v ka- ■ Lino. in kar se njegovega očeta j , il«-e. naj bom brez skrbi, kajti on t s»t bo et-li s t. ari od srca smejal. ^ Sieer pu bomo srečali dovolj ladij. katerim bomo lahko oddali 7 p Mao za moje starše ter jim stvar fj pojasnili, da si ne bodo delali ne- t potrebnih skrbi. ; Končno j * prišel čas. in vse je y t bilo pripravljeno. Pismo je bilo ; j .sano in oddano, in v pondeljek ] zjutraj sem odšel i- rojstne hiše. s kakor so mislili, k svojemu sorod- j niku v Bedlord. T, I o megelno vreme, tako da sva t sklenila, da se takoj splazim v ^ svoje skrivališče. Ko sva prišla j, , okoli drugega ogla, kdo mi j«' stal j I ravno nasproti ter mi gledal na- t ravnost v oči Moj tied, stari s[)od Petersi»n. Vraga vendar, s (iordon. — je dejal po daljšem j . molku. — kako, kako : Kakšen u- • mazan plaš«"- pa imaš na sebi? % > i zadregi položaja sera se delal u- i I žaljenega in začudenega ter sem i : odvrnil: — iiospod, meni se zdi. i [da e motite; prvič m! ni ime Jcojdon, in drugič: kako moreš 1 ; i eči, lopov stari, da je moj povr- ^ [šnik umaz-m; — Za vse na svetu j -e nisem mogel zdržati smeha, ko 1 | je pri teh besedah stari gospod i j stopil par k. rakov nazaj, nakar > I je »»bledel, popravil si naočnike, j •nato pa plani! z dvignjenim dežni- > kom proti meni. Toda naenkrat -se je ustavil, kot da se je nečesa 1 V .mislil; nato se je obrnil in od-1"revija 1 naprej po cesti, doeim je i mrmral skozi zobe: — Da. da. — i : moram kup;ti nove naočnike, misli! sem. da je Gordon, — prokle- ( ta sotlrpra mornarska! I Nato. ko sem se tako srečno iz-t.nt/nil iz zagate, sva sla z naj- : ;večjo previdnostjo proti svojemu 1 cilju. Na krovu ladje sta bila samo dva človeka, pa še ta dva sta ; bila zaposler.u na sprednjem delvi krova z nekim delom. Kapitan Barnard je imel. kakor sva vede-L\ opravka j»ri svoji družbi, kjer bo ostal pozno v noč tei da se nama ni od xe strani ničesar bati. Ivv; je splezal na ladjo Avgust, j , jaz sem mu takoj sledil. Sla sva v l:ajuto. krtero sva našla prazno. Bila je z»'lo komodno in udobno < premi jena. Nadalje je bilo še če-tv^ro drugih kabin dobrimi visečimi posteljami. Zapazil sem v l ajuti tudi veliko peč. tla pa je pokrivala debela preproga. Viši-I na kajute jv znašala sedem čev-i ljev. izkratkR, vse je bilo mnogo lepše in udobnejše, kakor sem si domišljal. Toda Avgust ml ni pu-, f -it II mnogo i asa za ogledovanje; ( rekel je, da je najbolje, če grem takoj v svoje skrivališče. Odvede! me ^e v svojo lastno kabino, in "mi .sva dospela var.jo, je zapali-L ii' vrata. Jaz sem mislil, da nisem še nikoli videl tako prijetne sobice. Bila je des^t Čevljev dol-/a ter je vsebovala samo eno po- * steljo. toda ta je bila udobna in r. ros torn a. Takoj poleg te kabine) ie bil prostor, v katerem je stala j miza. stol in omara za knjige. — Pozabiti ne smem omeniti tudi ne-\e vrste shrambe za led. ki je .Tala v tem prostoru in v kater* ai je pokazal prijatelj vsakovrstne dobre jedi in pijače. Nat je pritisnil moj prijatelji 'ia neko gotovo mesto na preprogi mi istočasno povedal, da je del poda. približno šestnajst štir-;aških palcev. izrezan, in sieer tako natančne, da ga je mogoče vedno zopet vstaviti. Tako je po--asi odprl skrivna vratca, ki so bila zakrita pod prt progo. Nato je prižgal svečo ter edšel skozi odprtino, doeim je meni rekel, naj mu sledim. Jaz sem storil, kakor je ukaxaf. in on je zaprl vrati-:a spet za seboj nakar so prišla no mi j..» še prej pustil dovolj i sveč in vžigalic. To je bilo dne 18. ^ junija. j te me moji računi ne varajo, i >.em ostal v svojem skrivališču tri • dni in tri nt-či. ne tla bi se bilo kaj j i izrednega pripetilo. Parkrat sem. j šel ven iz svojega kovčega. tla sem j se pretegnil med košarami in zaboji. Tekom vsega tega časa n!-s»-m videl prijatelja, toda to me ni niti najmanj vzn« aiirjalo. kajti vedel sem. »la mora latlja vsak trenutek odjadrati. Končno pa | sem začni odpiranje vrati«* in — 1 kmalu nato pritajen glas. kako se počutim. — Dobro, — sem od- ' vrnil. — Jaz se prav dobro počutim. Toda kdaj odjadramo? — -— Prej kot v pol ure bo dvigni- ' ' h ladja svoje sidro, — mi je od- ■ pjvoril. — Prišel sem ti samo po-[! * * dat. da se ne boš vznemirjal ra-j ■ »li moje odsotnosti. Sedaj me ne bo tri ali štiri »ini doli. ,Zgoraj gre j vse kot po \r\iei. Koliko časa boš š" tukaj skrit, kaj misliš? Samo tri dni; dams je dvajsetega. — ■ Po teh besedah je šel zopet nav-i zgor. Nekake pol ure po njego-t vem odhodu, sem natančno čutil, i kako se la»lja ziblje m želel sem - si srečo pri svojem prdvzetju. — • Sklenil sem, da si ne bom delal - nikakih skrbi, temveč lepo čakal, . da se razvijajo stvari, kakor ho-. Jčejo. Moja prva misel je bila ura. i Pustil sem luč goreti, nakar sem . se pričel tipati skozi neštevilne > luknje. Končno sem dospel do žeb - i ia. na katerem je visela ura ter - rem se ž njo spet povrnil v svoj - kovčeg. Nato sem pričel listatp, - pc knjigah, s katerimi me je os- - krbel moj skrbni prijatelj. Izbral -»sem si knjigo, v kateri je bila o- > pisana ekspedieija Levisa in Clar-I ke-a k ustju »'olumbia reke. Tako - sem se zabaval s čitanjem, dokler ; si1 nisem utrudil, nato sem skrb-l no ugasnil luč ter kmalu nato za-1 spal. i Ko sem sc zbudil, sem čutil ne- - ko čudno Izpremembo v sebi in - preteklo je precej časa, predno e si m si mogel zopet poklicati v - spomin različne predmete, ki so ležali okoli mene. Užgal sem luč Ur pogledal na uro ; ura se je iz- j tekla, vsled česar iiisem mogel jdognat i. kako dolgo sewi spal. _ 3'oji udje so bili popolnoma okoreli, in moral sem se, da se oživim spet postaviti med košare. Naenkrat pa sem občutil naravnost strašen glad; spomnil sem se na meso, katerega sem že pred spa-j njem junaško obdeloval. Kako pa 1 sem se začudil, ko sem izprevidel, 3 da je že popolnoma gnilo. To dej- - Stvo me je zelo vznemirilo, kajti r pripravil sem ga v stik s svojim » spanjem ter prišel do zaključka. . la sem moral izvanredno dolgo spati. Glava me je zelo bolela in ■y le s težavo sem dihal; izkratka, i polastile so se me terane in neve-[, sele misli in slutnje. Vendar pa - si nisem drznil, odpreti vratic. - Navil sem uro ter se vdal potr-a nI jen ju. kakor sem pač vedel in . znal. a -1 T - ^ Josip Rems e JAVNI NOTAR i- 1 2327 Putnam At«., ». RJdg.wood, L. L, K. Y. 2 F*fwt Av« Station r- Vk - ,ii» Bogovi. Spisal J. Suchy. Že tisočletja smatra človeštvo'vi kot zadnji in največji pravzrok;b< vseh pojavov pojem Hoga tlatin-'ei *.ki deus. grški the»'»s). V teku ča- t* sa se je ta pojem seveda zelo iz-j K premeni.! in oblikal. Vse tozadev-.p: ne različne predočbe boga uvrsti- im mo lahko v dve nasprotujoči si g smeri, in sieer v theistično in pan-j o: theistično. Prva izvira iz racionel-joi nega. druga pa iz mističnega sve- ii lovnega naziranja. Ji1 Id I. Theuem. j Geslo; Rog in svet sta dva raz-1 lična bitja, ij< V tem pojmu vsebuje božan-jT stvo svojstva stvamika. hranite- š« Ija in vladarja sveta. Sčasoma se p je ta pojem preohlikal od najniž- n je stopnja- fetišrzma pa vse do j' najpopolnejše oblike, ki jo zasto- t i pa monotheistična vera sedanjega s 'časa. theizmu razločujemo poli- d theizi^m, triplotheizem, amfithe- v izem in monotheizem. j f \ A. Politheizem (Več iMigov.) j; t Svet vlada množica bogov. Fe- ' tišizem išče takili bogov v različnih netžavili predmetih, v kame-j njih, v vtH.li. v zraku in v kipih J bogov. Demonizem vidi bogove vi 'živih organizmih, v drevju, v ži-(( j valih in v ljudeh Najvišjo stop- i njo dosežt- politheizem v gr">ki a mitologiji. š i r li. Triplotheizem. (Nauk o tro- j jici.) \ Nauk o ' Trojj.-i in enem Ho- | ;gu" sloni na predočin. »la sestoji , 'krščanski liog pravzaprav iz treh j oseb. Trojico boga so spcvznali tu-' d i že kaldejski nutgijei, in sieer v trojici llu, tajhi^tveiiem. pravim sveta, pojavlja jočem se v trojni obliki: Anu, prvotni kaos, Bel, reditelj sveta, in Ao. nebe- j ',ška luč. — V brah-manski veri je, iTrimuri kot "božja eimta", tiuli.i j iz treli oseb sestavljena, in sieer: I Brahma ( stvarnik , Višnu iirani-relji in Šiva (razrušiteljj. C. Amfltheizem. (Dvoje božanstva.) Svet vladata Bog in hudič, kij ->ta v večnem medsebojnem lK>jn,: čigar učinek je vsikdar trenotno svetovno stanje. Bog je vir dobrega in lepega, naslade in veselja,, satan pa povzročitelj zlobnoati in iiele.pote, nevolje in boli. V stari Indiji se ohranitelj Višini bojuje! z razrušilcem Šivo. V Kgiptu na-1 sprotuje dobri Osiris zlobnemu' Tvphonu. Pri pratžidih se izraža' sličen dualizem in sicer v podobah' rodovitne matere zemlje Ašere in , strogega n«beškega očeta Eljova. j Stari Perzijei poznajo dobrega bo-' ga luči Orinudz-a, ki se večno bojuje z zlobnim božanstvom teme Ahriman-om. | D. Mono.heizem. (En Bug.) Monotheistične so pravzaprav vse zgoraj naštete oblike theizma. I Nekatere teh imajo pa še poleg glavnega božanstva enega ali več ' postranskih bogov, iloderna »ta- ^ tistika trdi, da je med 1500 mi-] ^ ljoni ljudi večina monotheistov.} . Tako našteva približno 600 miljo-! nov Buddhistov, 500 miljonov ^ Kristjanov, 200 miljonov Paga- nov, 180 miljonov MohamedanovJ 14 miljonov Izraelitov itd. j V polifiietičnem oziru razloeu-i . , . . . . i.iemo dve vi*sti monotheizma m si-j eer naturalistični monotheizem in * anthropistično enol>o ž a n_st v o. j ni Naturalistični monotheizem glecla boga v vzvišenem, vse pre-j 1 obvlada jočem pojavu narave, v polncti, v luni in v zvezdah. Sola-: ... i . rizem ali heliotheizem. lunarizem t ali selenotheizem se imenuje ta i struja monotheizma. Solanizem je doma v Indiji pri Parzih. ' b ) Anthropistični monotheizem je pojmovanje včlovečenja naj-j višjega bitja, ki čuti. misli in dela liki človek (seveda v vzvišeni oh-1 t . i liki). Pred vsemi se v tem pogledu odlikuje staro mozaična, krščanska in m oh am ed ar. sk a vera. I 1 Krščanstvo je velik del svoje mitologije prevzelo iz starega židov-stva, Islam pa je postal dedič t»beh veroizpovestL 1. Mojxisem. Židovski monotheizean, ki ga je (ustvaril Mojzes in ki so ga pozne-jje oblikali preroki — hebrejski filozofi, je imel prvotno dokaj težakih in dolgotrajnih bojev z vlada-P j očim stare jiim politheizmom. Pr- votno je bil Jehova iznulek onega' joga,, ki je bil kot Moloh ali Baal •no najbolj čislanih' orientalskih! >ožanstev (Se t h os ali Tvphon pri' Egipčanih, Saturnus ali Kronos >ri (J r k ili). Poleg tega božans-tva io pa imeli velik vzgled tudi dru- bogovi. V principu seveda je vstal Jehova edini bog, ki v prvi 'd desetih .Mojzesovih zapovedi' izrecno zajx>veduje: "■Jaz sem L vej gospod, tvoj bog. ne i-mej Jingih bogov poleg mene." 2. Krščanstvo je sledilo stopinja m Mojzisma. Teoretično in temeljno pozna kr-,1 sčanstvo le enega boga, praktično1 pa se je v različnih oblikah izpre- : menilo v politheizem. Pravzaprav! je že v nauku o trojstvu mono-' t heizem logično izključen. Tri o-sebe: bog oče, bog sin in bog sveti duh so in ostanejo ravno tako tri vazlične osebnosti kakor ona trojica indijskih božanstev Trimurti (Brahma. Višnu in Šiva*, ali ka-kor trojic*, starih Hebrcjeev (-•vnu Bel in AoV I j 'h Islam l i je najmla jša in še najčistejša ol>- \ (1 ikaeilobožaiLstva. Ko je Mohamed ((rojen leta 570.) proučil polithe-' i stično poganstvo svojih ožjih arabskih rojakov ter tlognio v kr-; ščansko Trojico, je prišel »lo za-' Idjučka, da *'U«;g je edini bog"; poleg njega ne drugih lmgov. Se-' vetla je tudi njegov edini-bog bil idealizirani vsemogočni človek, i isti. kakor strogi, kaznujoči Bog Mojzesa * in blagi, ljubeči ih.g j Kristusa. Miksotheizem. (Mešano božanstvo.) Teoretično sieer še ni pripoznan j kot visoka oblika, praktično pa je najznamenitejše versko pojmovanje. Zakaj večina ljudi je bila iz-početka in je Še vedno miksotlie-istična; pob^g -predočbe božanstva na podstavi verskih naukov izza mladih let ima miksotheist še polno različnih vtisov izza ,]>oznejše-I ga dotika z drugimi verskimi for-I mami, ki prve modificirajo. U. Pantheizem. (Nauk o Vse- ! enem.) | ~ < Geslo; liog in svet sta eno (bitje .i j Prvi započetek pantheizma za- ' sledimo že pri najstarejših kultur- ! nih narodih v Indiji in Egiptu, ! 'na Kitajskem in Japon.ske.mi; v ? til»-zofični i-kvit hylozoizma pa so 5 • ga de'i šele jonični filo/.oti v prvi S jH)lovici 6. stoletja pred Kristom. J .Njih glavni pre»lstavitelj je bil j Anaksimander iz Mileta. Učil je.lj ! da je Kosmos prvotno enoten, da'j ^ so se oblikali vsi pojavi iz vse pro-1 < - dira joče pramaterije itd. Tudi < i Demokrit. Heraklit in Enipedo-H i:Ies s»i proučevali eiif^to narave in boga. telesa in duha. Tej ten-;! . dene i je nasprotoval Plato. Letal) ;1G00. je bil na grmadi sežgan nan- \ t heist Giordano Bruno. Izrazili pantheist i so bili Baruh. \ .^pinikza in Goethe. J Atbeizem. Brezbožtvo/> Selu penhauer pravi: "Panthe-j L izem je le nekak pohleven athe-i izem. Resnica pantheizma obstoja - v- ukhijenju dualističnega j>roti-; i slovja med Bogom in sve+»un ter - v spoznanju, da svet obstoji iz r svoje notranje moči in •-am no seb- " '----. i I ADVEETiSEMENTS. - j NAZNANILO. 1 Rojakom v < 'onemaugh. Pa., in < ktdici naznanjamo, da jih bo o!>- h iskal naš potnik -j Mr JOŽE ČERNE t- ter ga vsem toplo priporočamo. r prava Glasa Naroda. j, OGLASE NAJ SE SLEDEČI: , _ JANEZ J GBSAR, ali pravilno MOHORU". doma z Notranjskega. 2 govori slovensko in iraljansko. na "" (desni roki ima pokvarjen pale«?; i NAXDE KUKEN B E R (t KR, doma iz Trebnjega na Dolenjskem, ki ima desno roko nekoliko pokvarjeno; FRANK TROTE L, do-n ma iz Višnje gore, ki ima en ma-je zinec ravan; ANDREJ MALNAR-ii-jČEK z Vrhnike pri Ložu na No-f.- jtranjskem ; PETER G ROHAN, po e- domače Spevtarjev iz Kranja, -a j Vsi naj se mi oglasijo. Obenem pa ia | prosim emijene rojake, če k»lo ve 1-1/a koiega bivališče, da mi nazna-e- iii, za kar bom zelo hvaležen. — r-' Frank Petcrnel, l-ilo E. 40. St.. Cleveland, Ohio. (1-2—2) > ; Omejite prehlad. > Ustavite kašelj. > Oba. šta znamenja nevarnosti. Pri- y tajer.i boli z cia ekosežnimi pesledi- V cimi se lahko mnegekra^ izognete, Almanaha za leto 1922? Dobite O ga zastocij pri svojem lekarju ali' pa ]> diretfnood i^ada hi i/viHinia za svoj»?.«a strica .MIHAELA VRANEŽA. Jaz st-ni prišla i/, starega kraja nred .">. meseci Ako kdo ve. kje se nahaja, naj mi sporoči njegov n»sl«»v. Ak'i l>i pa sam čital te vrstice, naj se pa sam oglasi na naslov: Josephine Votlin t prej Crpič ', 15 x ^O-i. Thomas. AV. Va. . (1-3—2) Oženite se Po&ljite nam ume EN DCLAR tn po«!»11 vam bomo popoln 2cnifr«nzki katslo« i n.tant-nim opisom. SLIKAMI, ime ni in nuloTi mnogih deklet in nekoliko odov, ki i&čejo dobrejr« ni poitene^a mota. Lahko lami pi£«t* in >kl«-n«te arefen zakon. Mi mso zmožni storiti po-šteno in dovoljeno posredovanje, aato ne fite-dite dolarja, ki je posredi med »no! in ZAKONSKO SREČO. Pilite S; dane* ra: . RELIANCE F. CLUi Bax t7< Lm AbccIm. OaL IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreča 132 funtov ^10.20 Pri vetjem naroCHlu vprašajte za i>osebno raio. K naročilu priložite Money OrAwr MATH. PEZDIR Box 772, City HaH Sta. Navy York, N. Y. Jadranska Banka in naši izseljenci. IZZA konca vojne in obnovitve zvez med Jugoslavijo in Ameriko se je 2 vsakim dnem pojavljala potreba direktne zveze med našimi izseljenci ter poštenim, solidnim in obsežnim denarnim zavodom v Jugoslaviji. Jadranska Banka je zadostila tej potrebi s tem, da je stopila v direktno zvezo s Frank Sakser State Bank v New .Yorku. Nadalje je uspešno organizirala poseben oddelek, ki je izključno v zvezi z našimi izseljenci ter ameriškimi denarnimi zavodi po vseh Združenih državah. Naloga tega odelka je, da se našim izseljencem olajša zvezo s njihovimi rodbinami ia prijatelji v Jugoslaviji ter družinam in prijateljem naših izseljencev doma s svojci po svetu. Jadranska Banka je vedno pripravljena iti vam na roko ter bo izvršila vse stavljene ji posle, spadajoče v njeno podoročje. Jadranska Banka izvršuje vse bančne posle, pošilja denar na vse kraje sveta. Eo pošiljate denar v domovino, recite vsledtega vašemu bankirju, naj vam napravi 1 ček na podružnico Jadranske banke v mestu, ki je vašemu najbližje. Jadranska banka ima svoje poslovnice v Beogradu, Celju, Cavcatu, Dubrovniku, Er-cegnovem, Jelši, Korčuli, Kotom, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku, Zagrebu, Trstu, Zadru, Opatiji, Wien in v New Yorku: Frank Sakser State Bank, 82 Cortlan it Street, New York City. Jadranska Banka sprejema vloge na hranilne knjižice in vsled tega bi bilo sedaj, ko so tako Hsoki tečaji za ameriški denar, priporočljivo, odpreti hranilne vloge. Jadranska Banka sprejema hranilne vloge v dolarjih ter jih izplačuje na z&htevo v efektivnih dolarjih. Dopisovanju posvečamo posebno pazljivostJn_vg\edtega pišite za vse informacije nrv naravnost na Mffilfc^lBlJfaJSMfiBftliriiii „ ii^'fTflflffi^ JADRANSKA BANKA Ameriški oddelek. Ljubljanja, : : Jugoslavija. G T/A s NAHODA, 2. FEB*. 192Š / 27 • Na ]ji*vanje.) To vmt šavan.i« ;.< i>il«. bolj škodljivo ko- pa koristno za Zaka. kajti p isli-.lif-e ,» s.- hitro po kazale. Še 1 ;tepa veftra. ko je šel ■c'>

jh.»1 >«*iiešal j<* obljubil, da bo storil primerne korake ter odšel k gospodu Dobiž«»nu, tla nastopi v soglasju z njim. Tam m- i/\.-.|»l, Ua.) se • pripetilo na Boaskoranu ter tudi za strašni iisjH*h preiskave. Tak<» jprišel domov. ve> žalosten vspri.*.-. položaja, v katerem «■ naha al Žak ter i udi zel-) » zuemirjen v idi pol:*i«"nega značaja, k.it >e-a i" pr;'ela dobivati ■ eia stvar. Preživel je zelo nemirno noč iti vstal je tako >lal)ega iu sniitega razpoloženja, da *je njegova /ena molča ;t od str-ibu. To pa še ni bilo v^e. Natančno ob dveh naj bi vr-i! p-.irr> b obeh žrtev. <*!>-r;ubil je kapitanu Pa rant oT da bo i av/o.'- \ s\.iji < fi.-ij»-ii,i unifortiii. * eelitn občinskim svetom. Ze je dal p< ' » !.]<• naj >•■ pripravi njegc»vo uniformo, 'co je služabnik objavil obi^k. — go>poda tb* Sandon *n prijatelju, šetega j«- manjkalo. — je vzkliknil. Ko pa je stvar premislil, j«- dostavil: liobro iloral« je priti, preje ali jwiznej Naj vstopita. < . «• pripravil na >iim* pi.-tr« sujoč prizor. \'sle*l T<-ga s.- strašno 11 i < I v«-seb»mu načinu, s katerim je gosj>od de Sundore predstavil » v<..i«-«ra spre»iiljevalea. < ;,,s]w.d .Matim-l Fol^at. ii i« * j dragi Senešal. slaven odvetnik i/ Paiiza. ki 1 * i 1 '..iko <|ob»-r. d spomina na got. ve žalitve ' .1«za je nevaren svetovalec. 4 hisjhmI de Sandore lii hotel ničesar Več slišat i. Kaj. vi g-.v. rile meni o jezi: — je rek«k — In kakšno jezo vidit. v i e j Ya!piiis.»n zadevi! .laz ne vidim v njej ničesar drugega kot zelo podel /1 -čin. že dolp« pripravljen ter hladnokrvno iz-veden. Žilpan je resno z-najal r glavo ter rekel: — Vi ne v« ste vsega, kar se je pripetilo. _ <;<.s|M>d, — .i>' rekel Kol-rat — ravno v namenu, da izveva. laj «■ je pripetil... sva prišla k vam — Dobro. — j' r. kel g.»spod Senešal. Nato je pričel opisovati dogodke, katerim je bil 'priča v Val-pinseonu i:i dogodke, ki so se ravršili v Boaskoranu. za katere je i:\tdel od gospoda Daburona. Vse to je storil z jasnostjo izkušenega : t a rep a odvetnika, ki je vajen i »zvozi jat i skrivnosti zapletenih prabd. ^aključi« j«- svoje j>oroeil( na naslednji način: _ K on ee 11 o, ali veste, kaj mi je rekel 1/obižon, kojega priče- v;.nj»- boste gotovo znaii ceniti.' I\Vk«>l mi je: — Gospod Galpin ni mogel storiti drugega kot aretirati gospoda de Boask »rana. Ali je kriv. -Ta/ ne vem. kaj naj mislim o tem. On prisega pri vseh bogovih. da je nedolžen, a noče povedati, kje je preživel noč. Kljub svoji jakosti je gospod de Šandore skoro omedlel, čeprav je ostalo nj*tiovo lice temno-rdi Če kot ponava'.i. — Veliki I log. - je zamrii.ral. — Kaj bo rekla Dionizija? Nato p: ^e je minil proti gospodu Folp:;» ter rekel naglas: _ lu vei.Jar j- mel Žak i '.kaj v mislih za dotičui večer. — Ali ni'slite t iKo. S Prepričan "ierr. < tem. IV bi ne bilo tega. bi gotovo prišel v našo hišo kot je stoj,i to vsaki *eče>- tekom preteklepa meseca. Kaz-ventega pa je rekel tak«* sam v ovojem pismu, katero je poslal I)io-niziji in katero vam je ona omejila. Pisal je: — Iz dna srca prokli-njam p»»sel. ki mi preprečuje preživeti večer v vaši družbi. Stvari pa ne mort-m št' nadalj 1 zavlačevati. Jutri! Vidite. — je rekel pospod Senešal. — Pismo je take narave, — ;>e nadaljeval stari gospod. — da ponavljani naslednje: — Noben človek, ki bi imel v mislih tako strašen zločin, bi ga n«. mogel pisati. Kljub temu pa priznavam, da je mučno učinkoval name ta migljaj plede resnega posla, ko sem izvedel usodepolno novico. Mladi odvetnik pa je bil v.-e prej kot prepričan. — Jasno je. — je rekel. — da ne bo Boaskoran nikdar povedal, kam je šel. — Pripovedoval je laži. pospod, — je rcLct Seneša!. — Pričel je z zanikanjem, da je šel po poti. na kateri so pa videle priče. — Povsem naravno, kajti on hoče ohraniti tajnim prostor, ka mor je bil šel. — Ničesar več ni povedal, ko je izvedel, da je aretiran. — Mogoče upa priti iz te zatrepe, ne da bi razodel svojo skrivnost. — Če bi bila stvar taka, bi bilo to zelo Čudno. — Pripetile so se že bolj čudne stvari kjt to. — Dovoliti, da se pa obtoži ,»ožipa in umora, če je nedolžen! — Biti nedolžen in dovoliti, da se ga obsodi je še bolj čiidno. Kljub temu je najti primere.... Mladi odvetnik je govoril z onim kratkim in odločnim povdar-kom. ki je tako reke«'- privilegij njegovega stanu in na tako prepri čevalen način, da so pričela vstajali v gospodu de Šandore nova upa nja Gospod Senešal pa je bil še vedno zelo vznemirjen. — In kaj mislite vi, gospod i — je vprašal. — Da mora biti gospe d de Boaskoran nedolžen. — je odvrnil mladi odvetnik. Ne da bi pustil časa za upovore, je nadaljeval: _To je mnenje moža. na ketevepa ne upi i vajo nikaki drugi po niisleki ali razmisleki. Jaz prihajam semkaj brez vsakih vnaprej zasnovanih pojmov. Jh>. ne poznam grofa Klodijez prav nič bolj kot pa pospoda de Boask«.rana. Izvštn je bil zločin. Pojasnili so mi okoliščine. Takoj po sem prišel do zaključka, da bi vzroki, ki so do-vedli do aretacije obtoženega, napotili men-, da pa izpustim na prosto. — Oho. _ Pustite mi pojasniti stvar. Če je gospod de Boaskoran kriv. je pokazal v načinu, kako je snrejel pospod i Galpina v svoji hiši. naravnost nezaslišano samo-kontr olo ter brezprimerno nadarjenost za komedijo. Če je iorei kriv. je neizmerno pr: kan jen . . . — Vendar ... _ Pustite mi skončati Če je kriv, je pokazal tekom zaslišanja čudovito pomanjkanje samo kontrole ter nakratko rečeno neizmerno zabitost. Vsled tega. če je km, je neizmerni zabit . . . — Vendar. (Dalje prihodnjič.) KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka. ADVERTISEMENTS. MSMm Washington je sedež Patentnega T* rada | Zdrilženib držav in naš največji slovenski urad. se nahaja samo v Washin£tonu| blizn Patentnega 1'rada. N? ta način nam .ie osebno mo-| ,'osi kodre, zelo črne kodre, in sem imel vtis, da pomapra njiho-\im naravnim Čarom z žal ta v i m maslom. Okrop: \-ratu ji visi rdečkasto, kockasto oprrinja'o, in jasno je, da se nahaja njeno dmk. četrtek In pobota od 8. dopoldne do S. zvečer; v nedeljah in praznikih od 10. dopoldne ^o 2, popoldne. BREZPLAČNA POJASNILA Na tisoče rojakov se obrača na mene leto za razne infor- macije. Vsakemu dam pojasnila zastonj. Izdelujem tudi KUPNE POGODBE, POOBLASTILA, OliVEZNICE in DOLŽNA TISSIA. POBOTNICE. OPOROKE In razne druge notarske dokumente. Moja dolgoletna praksa ja»či vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Anton Zbašnik SLOVENSKI JAVNI NOTAR Corner 48th and Butler Sts.. Telefon: Fisk 20S5 Pittsburgh, Pa. POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA Ta slika Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako čisto In Qlasno, da ga slišite na milje dzleč. V zalogi jih imamo 300 »n da jih člmpreje razprodamo, damo vsakemu kupcu, ki naroči tak gramofon, čisto zato zavratno ig'o ali par manšetnih gumbov za $5.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broško za $5.00 In si=er zastonj, Garantiramo, da je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako je kaj druzega. Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu na eno močno pero Je $30. ^ Cena gramofonu na dve močni peresi je $35. V zalogi imamo prave slovenske, nemške in v vseh drugih jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka igra na obe strani. Cenike pošljemo zastojn, pišite penj na: IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženi. Čiste sobe z eno ali dvema posteljima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. AUGUST BACH, 63 Greenwich St, New York /1 Požigalee. FRANCOSKI DETEKTIVSKI KOMAH. Spisal Emile Gaboriftn, Z* "Glas Naroda" pre vel O. P.