ZDRAVNIŠKI »PUNTff
V BOLNIŠNICI
Stran 5
ČRVI NE PRIZANESE JO
NITI KRISTUSU
Stran 21
STRELA
POMORILA ŽIVALI
Stran 17
ST. 32 - LETO 57 - CELJE, 8. 8. 2002 - CENA 350 SIT	Odgovoma urednica NT: Tatjana Cvirn
Foto: GREGOR KATIČ
V KAPLIDISI
PO POŽIGU
Stran 3
MED FLOSARJI
NALJUBNEM
Sfran 20
PERIC NOVI
KAPETAN
ROKOMETAŠEV
Stran 18
2
DOGODKI
i .1
UVODNIK
40-urno
nezadovoljstvo
Spremenjen delovni čas zdravnikov v celjski bolnišnici,
ki ga je v duhu varčevalnih ukrepov uvedel njen direktor, je
sprožil negodovanje prizadetih. Pravzaprav nič neobičaj-
nega, če se spomnimo na nezadovoljstvo ob podobnem ukre-
pa v Kliničnem centru. Ko so zdravnikom za eno uro po-
daljšali delo v specialističnih ambulantah, so ti med dru-
gim tarnali, da gre za posege v njihovo zasebno življenje!
Kot da se drugje zaposlenim delovni čas ne razteguje v vse
bolj nemogoče are dneva!
V primerjavi z ljubljanskimi so celjski zdravniki vendar-
le na boljšem, saj jim še vedno ostane veliko popoldanske-
ga časa za vse njihove aktivnosti, tudi tiste v zasebnih am-
bulantah. Res pa je, da je nov sedemurni delovnik priškr-
nil njihove dodatke za nadurno delo, ki ga bo s septembr-
skim odprtjem urgentnega centra še manj. Pravo olajšanje
za bolnišnično blagajno, ki se otepa z rdečimi številkami
in malo manj zadovoljstva za zdravnike ob plačilnih dne-
vih.
Ali ne bo to pomenilo še več nezadovoljstva zdravnikov z
delovnimi pogoji in plačami in zato še več iskanja dodatne-
ga zaslužka izven ustanov, kjer so zaposleni? Po tistem, kar
so zahtevali ob spomladanski stavki, ko so trdili, da so veči-
noma preobremenjeni in da hočejo 40-umi delovni teden,
bi sklepali, da ne. Vprašanje pa je, če so si reorganizacijo
zamišljali tako, kot so jo zastavili v celjski bolnišnici, po
načelu: za zdravnike manj dela - manj denarja. Sindikat
meni, da bodo prizadeti bolniki, ker jim bodo zdravniki
manj časa na razpolago, čakalne dobe bodo še daljše, stori-
tve manj kakovostne. Vodstvo bolnišnice trdi nasprotno:
Bolnikov seveda nihče nič ne vpraša. Njim je pravzaprav
vseeno, ali je nov varčevalni ukrep res pravi način za sana-
cijo razmer Tudi se ne sprašujejo, kako so odgovorni zasta-
vili organizacijo dela v bolnišnicah in ambulantah. Glav-
no, da je učinkovita. Očitno pa je ta trenutek vse kaj druge-
ga, saj se zaradi eno uro krajšega delovnika ambulant po-
javlja zmeda na oddelkih in jeza med bolniki. Spremembi
delovnega časa zdravnikov tudi niso sledile spremembe pri
vseh ostalih spremljajočih dejavnostih. Po mesecih čakanja
na pregled pa vendarle pričakuješ, da ti bo zdravnik, do
katerega končno prideš, prisluhnil in pomagal. Če se ta za
svoj prav medtem bori na sodiščih, je seveda zelo vprašljivo,
v kolikšni meri je pripravljen na delo s pacienti.
TATJANA CVIRN
Zavarovanja
niso ogrožena
Sklenjena zavarovanja in morebitni finančni vložki v Triglav niso ogroženi,
pravi direktor celjske enote Ivan Mirnik
Spor med Agencijo za za-
varovalni nadzor in vods-
tvom delniške družbe Tri-
glav je že zdavnaj presegel
okvire merjenja moči in pre-
rasel v pristno, zelo sloven-
sko afero. Kaj pomenijo za
zavarovance nedvoumne
grožnje Agencije za zava-
rovalni nadzor z namigom
na možnost odvzema licen-
ce za poslovanje? So naši
interesi in naša morebitna
vlaganja v programe zava-
rovalnice Triglav na kakr-
šen koli način ogroženi?
Ivan Mirnik, direktor celj-
ske enote zavarovalnice, sicer
ni član uprave Triglava, je pa
dolgoletni direktor enote, ki
je po obsegu poslovanja z 12
odstotki na drugem mestu v
skupini Triglav. »Zadnja do-
gajanja in medijska gonja proti
zavarovalnici Triglav ne ko-
ristijo nikomur, ne državlja-
nom, ne našim zavarovan-
cem, pa tudi delničarjem ne,«
je poudaril Mirnik in dodal,
da so vsi zavarovanci in po-
slovni partnerji Triglava lah-
ko mirni. »Poslovanje zava-
rovalnice teče nemoteno, res
pa je, da se v zadnjem času
zelo veliko ukvarjamo s for-
malnimi zadevami pri lastni-
njenju in da nas ti zapleti obre-
menjujejo. Zavarovalnica Tri-
glav ima preko 140 milijard
tolarjev zavarovalno tehnič-
nih rezervacij, kar je popol-
no jamstvo za varno in nemo-
teno poslovanje,« je povedal
Mirnik. »Povem naj še, da se-
danja dogajanja spominjajo
na stare čase. Obtožbe teme-
ljijo na diskreditaciji in kom-
promitiranju. Posebej sporno
je govorjenje o sumih korup-
cije, kar je nedopustno. V zvezi
s tem sem prepričan, da se po-
litika spreneveda, da se ob tr-
ditvi, da Agencija deluje po-
vsem samostojno, spreneve-
da tudi ministrstvo za finan-
ce. Glede na pomen zavaro-
valništva, ki je v mnogočem
podoben bančnemu, takšni
postopki vzbujajo nezaupa-
nje, kar prinaša veliko gospo-
. darsko škodo. Tudi politika
bi na tej točki morala poteg-
niti črto, kajti direktor Agen-
cije za zavarovalni nadzor Ju-
rij Gorišek je prekoračil poob-
lastila, ko je zapretil tudi z
odvzemom licence za poslo-
vanje,« je še poudaril Ivan Mir-
nik.
BRANKO STAMEJČIČ
Direktor celjske enote zavarovalnice Triglav Ivan Mirnik
Umrl je Striček
Včeraj, v sredo popoldne, so se na laš-
kem pokopališču poslovili od Branka De-
farja - Strička, borca narodno-osvobodilne
vojne, ki se je številnim generacijam s
Celjskega zapisal v spomin tudi kot du-
ša tradicionalnih pohodov po poteh XIV.
divizije.
Branko Defar - Striček je 1. aprila 1942
prostovoljno vstopil v narodno-osvobodilni
boj, v prvo četo Kajtimirovega bataljona
Zapadno dolenjskega odreda. Gradil je Sta-
netov dom, bil komandir sanitetne čete v
šoli na Ramšeču pri Lučah, sodeloval je
pri gradnji partizanske bolnice na Voluški
Gori pri Jurkloštru. Leta 1981 je prejel dr-
žavno odlikovanje Red dela s srebrnim ven-
cem.	IS
Nagrada za
izvirne spominice
Javni zavod LTO je objavil natečaj za
najbolj izvirni spominek celjskega tu-
rističnega območja, zmagovalca nate-
čaja pa bodo nagradili s 125 tisoč tolar-
P'
Spominki morajo biti v povezavi s kul-
turno, etnološko, sakralno, zgodovinsko
ali geografsko podobo celjskega območ-
ja.
Prijave z imeni in naslovi izdelovalcev ter
nazivi spominkov s kratkim opisom spreje-
majo, skupaj z izdelkom, do 10. septembra.
Slavnostna podelitev priznanj in otvoritev
razstave bo 27. septembra, na mednarodni
dan turizma.	BS
Za petino več brezposelnih
Po zadnjih podatkih celj-
ske območne službe Zavo-
da za zaposlovanje sta se ju-
nija v vseh šestih upravnih
enotah v celjski regiji pove-
čala tako brezposelnost kot
število izplačil denarnih po-
moči. Število brezposelnih se
je najbolj povečalo v Uprav-
ni enoti Šmarje pri Jelšah, in
sicer za dobro petino. Šmar-
ju sledita Upravni enoti Slo-
venske Konjice in Žalec.
Sicer pa je bilo v celotni celj-
ski regiji konec junija skupno
registriranih 13.034 brezpo-
selnih oseb, kar je za 0,8 od-
stotka manj kot mesec prej.
Glede na lansko polletno ob-
dobje se je letos na zavod za
zaposlovanje prijavilo 12,5 od-
stotka več žensk, kar je v pre-
težni meri posledica stečajev
v tekstilni dejavnosti. Največ
brezposelnih oseb je brez izo-
brazbe, njihovo število pa se
je glede na lansko leto še po-
večalo. Glede na lanski junij
pa se je zmanjšal delež brez-
poselnih, starejših od 40 let,
podobno pa velja tudi za kate-
gorijo starejših od 50 let.
Od januarja do junija so de-
lodajalci ponudili zaposlitev
6.213-krat, kar je pet odstot-
kov več kot lansko leto v ena-
kem obdobju. Med izraženi-
mi potrebami jih je bilo 96,3
odstotka namenjenih delav-
cem in komaj 3,7 odstotka pri-
pravnikom. Tako kot običaj-
no, je bilo največ potreb po
delavcih iz storitvenega sektor-
ja, tem pa je sledil nekmetij-
ski sektor in s skromnim 1,2-
odstotnim deležem še kmetij-
ski sektor.
Povprečna višina denarne-
ga nadomestila je znašala
84.440 tolarjev bruto, med-
tem ko je povprečna višina za
Slovenijo višja za 3.400 to-
larjev. Do denarne pomoči je
bilo junija upravičenih 797
brezposelnih oseb, kar je za
tretjino več kot lansko leto,
sicer pa se je število izplačil
povečalo prav v vseh šestih
upravnih enotah.
B. JANČIČ
Neurje s točo uničilo
icmetijsice prideiice
Torkovo neurje z močnim
deževjem je na Celjskem
povzročilo največ škode na
kmetijskih površinah.
Zaradi obilnih padavin se
je skalil vodni vir Vitanje, zato
so ga morali v torek popold-
ne izključiti iz sistema. Di-
rektor celjskega podjetja Vo-
dovod Kanalizacije Marko
Cvikl je povedal, da je bila
oskrba s pitno vodo občasno
motena predvsem v višjih
predelih Mestne občine Ce-
lje, Občine Vojnik in Štore.
Razmere so se že normalizi-
rale. Voda je iz torka na sre-
do zalila še nekaj kleti v Bu-
kovžlaku in Migojnicah pri
Grižah.
O precej večji škodi pa po-
ročajo iz občine Zreče, kjer
je močno deževje s točo iz po-
nedeljka na torek zajelo
vzhodni del občine Zreče in
na območju Planine na Pohor-
ju popolnoma uničilo kme-
tijske površine. Uničeno je tu-
di sadno drevje. Na območju
Resnika in dela Skomarja pa
sta deževje in toča poškodo-
vala bankine na lokalnih ce-
stah in javnih poteh, poško-
dovani pa so tudi kmetijski
pridelki. Zaradi vdora hudour-
nika in nanosa velike količi-
ne kamenja je bila lokalna ce-
sta Beli križ-Mah zaprta, ne-
prevozne pa so bile tudi vse
javne in gozdne poti na tem
območju. Ekipe vzdrževalcev
so že v torek začele odprav-
ljati poškodbe, prav tako pa
so na terenu tudi komisije za
popis škode na cestni infra-
strukturi in kmetijskih povr-
šinah. Škoda še ni ocenjena,
bo pa precejšnja.	SM
Štirikrat letno zastonj
Omejitev brezplačnega
prevzema odpadkov, ki so jih
na odlagališče Bukovžlak
lahko pripeljali občani, je pov-
zročil negodovanje, pojavila
pa se je tudi bojazen, da bo-
do nastala nova divja sme-
tišča. Zaradi tega so se v Jav-
nih napravah in v Mestni ob-
čini Celje odločili, da obča-
nom omogočijo štirikrat let-
no brezplačen dovoz manj-
ših količin odpadkov, v veli-
kosti avtomobilske prikolice.
Za omejitev brezplačnega
prevzema odpadkov na depo-
niji in uvedbo tedenskega od-
voza smeti v primestnih kra-
jevnih skupnostih so se odlo-
čili zaradi izgub Javnih naprav
ter zaradi zlorabljanja brezplač-
nega prevzema odpadkov na de-
poniji. Ta je namreč veljal sa-
mo za fizične osebe, dogajalo
pa se je, da so na deponijo smeti
vozili tudi podjetniki.
Prehod na tedensko pobira-
nje smeti ne bi smel povzročiti
kopičenja in raznašanja sme-
ti, saj je za ločeno zbiranje od-
padkov poskrbljeno z ekološ-
kimi otoki, občani pa bodo lah-
ko za isto ceno kot doslej sme,
ti odlagali tudi v večje posode.
Za tiste, ki se bodo odločili za
večje posode, bo cena odvozaj
komunalnih odpadkov ostala
enaka, za tiste, ki bodo smeti
zbirali v manjših posodah (tak-
šnih kot do sedaj), pa se bo ce-
na znižala.
Občani lahko večje količine
odpadkov spravljajo tudi v po-
sebne vreče, ki jih dobijo na
javnih napravah, v kratkem pa
jih bo mogoče kupiti tudi v tr-
govinah.
B5
Št. 32 - 8. avgust 2002

IbbGODKI
Ob nedeljah
odprto
Med večjimi trgovci se le v Engrotušu zavzemajo za to,
da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte
I Predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade so ko-
nec prejšnjega tedna po letu in pol pogajanj le dosegli
kompromis o obratovalnem času trgovin. Sprejeli so
amandma k 17. členu predloga zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o trgovini, ta pa določa, da sme tr-
govec določiti tedenski obratovalni čas prodajalne za de-
lovne dni med ponedeljkom in soboto. Ob nedeljah, praz-
nikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dneh,
1(1 jih imenujejo manj ugoden čas, pa smejo določiti obra-
tovanje prodajalne samo v soglasju z zaposlenimi, torej
s sveti delavcev in sindikati.
Gre torej za kompromis,
ki delodajalcem še vedno
omogoča podaljšan odpiral-
jni čas trgovin. Gre predvsem
za trgovine z živili in za po-
nudbo tako imenovanih su-
permarketov, tudi ponoči, ob
nedeljah in praznikih. No-
(vost je ta, da bodo skladno s
pravicami o soupravljanju
podjetij delavci morali s tak-
Wm delovnim časom sogla-
šati, pričakovati pa je tudi no-
va pogajanja o vseh dodatkih,
kijih takšno delo prinaša. Že
doslej so trgovci pretežno si-
jcer izplačevali dodatke, kot
j jih opredeljuje kolektivna po-
godba, vendar so po mnenju
delavcev in sindikatov ti do-
datki premajhni.
O dodatkih na
pogajanjih
' Preverili smo, kako so se
večji trgovci na našem ob-
močju odzvali na novosti in
vprašali tudi, kaj pričakuje-
|jo od sklenjenega dogovora.
Povsod zagotavljajo, da bo-
do dogovore spoštovali, pri-
pravljeni so tudi na pogaja-
Inja o dodatkih. V isti sapi vsi
zatrjujejo, da se bodo obna-
šali tržno in da bodo trgovi-
ne odprte tudi ob »manj ugod-
nem času«, če bo tako zahte-
val trg in če bo enako ravna-
la konkurenca.
Nada Zavolovšek, direk-
torica sektorja za kadre, pra-
vo in splošne zadeve v velenj-
ski skupini Era, je povedala,
da zaenkrat ne bodo spremi-
njali ničesar, saj so kupci ze-
lo dobro sprejeli podaljšan
delovni čas. Če bi ga ukinili
in organizirali delo le od po-
nedeljka do sobote, bi bilo v
skupini oziroma v 17 poslo-
valnicah, ki so odprte ob
»manj ugodnem času«, 157
delavcev preveč. Zatrdila je
še, da bodo v celoti spošto-
vali pravice delavcev pri sou-
pravljanju, vendar v hitra po-
gajanja o tarifnem delu ko-
lektivne pogodbe, ki bo po-
novno opredeUl dodatke, ne
verjame. »Le za primer, že
zdaj navadni prodajalci za de-
lo v tem času prejemajo
stoodstotne dodatke na sicerš-
nje urne postavke,« je pove-
dala Zavolovškova.
V poslovnem sistemu Mer-
cator so nam povedali, da
imajo vse družbe sistema
svete delavcev in z njimi se
bodo pogajali o dodatkih. Do
sprejema sprememb zakona
pa bo vse ostala tako, kot je
danes. Če ne bi delali ob
»manj ugodnem času«, bi bi-
lo treba odpustiti kar dese-
tino vseh delavcev, zaposle-
nih v živilskih trgovinah, hi-
per in drugih marketih, ki
delajo tudi ponoči, ob ne-
deljah in praznikih.
V	podjetju Spar Slovenija
izjave nismo mogli pridobi-
ti, direktor, ki je izključno
pristojen za tovrstne izjave,
je na dopustu.
V	celjskem Engrotušu je
vodja maloprodaje Milan
Mlinar povedal, da se v svo-
jem poslovanju pač prilaga-
jajo konkurenci, ki jih sili,
da imajo vse svoje trgovine z
živili odprte tudi ob nede-
ljah. »Bili pa bi zelo veseli,
če bi bile trgovine ob nede-
ljah zaprte, saj verjamem, da
bi se nakupovalne navade po-
trošnikov hitro spremenile in
bi morebitni izpad prodaje
nadomestili s podaljšanim
delom ob sobotah, pa tudi ob
ponedeljkih bi prodali več,«
je zatrdil Mlinar. »Tudi de-
lavci v trgovini rabijo nedelj-
ski počitek in ta bi se močno
poznal pri boljšem delu ob
drugih dnevih in prijaznej-
šem odnosu do strank,« je še
dodal. Če bi ukinili delo ob
nedeljah, bi imel približno
po dva zaposlena na trgovi-
no preveč, a najbrž bi, vsaj
pri njih, s povečanim obse-
gom dela ob sobotah do od-
puščanj ne prišlo. Glede na
sprejeti amandma pa je Mli-
nar zatrdil, da bodo spošto-
vali dosežen dogovor, o mo-
rebitnih dodatkih pa se bo-
do s sindikatom pogajaH, ko
bo zakon sprejet.
V laški Izbiri nam je direk-
tor Ivan Grobler zatrdil, da
bodo spoštovali vse dogovo-
re, o dodatkih pa se bodo po-
gajali s sindikatom družbe.
Tudi njih tržna situacija in kon-
kurenca sili v to, da so trgovi-
ne z živili odprte izven »nor-
malnega« delovnega časa.
Za stališča smo povpraša-
li tudi na Zvezi svobodnih sin-
dikatov v Celju, kjer je Ladi-
slav Kaluža povedal, da še
niso prejeli čistopisa sklenje-
nega dogovora in se je tako
komentarja raje vzdržal. »Še
naprej se zavzemamo za šestd-
nevni delovnik v trgovini in
za pravično plačilo vseh do-
datkov,« je povedal Kaluža.
Pogajanja o dodatkih ozi-
roma o spremembi kolektiv-
ne pogodbe naj bi se začela
že septembra, vse pa kaže,
da ni realno pričakovati, da
bi do dogovora prišlo hitro.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Diši po požigu
Posebna kriminalistična skupina za preiskavo požara sušilnice hmelja v Kapli
v celjskem Uradu krimi-
nalistične policije so obli-
kovali posebno skupino za
preiskavo požara, ki je zad-
njo julijsko nedeljo v Ka-
pli poleg mizarskih poliz-
delkov uničil še 100 ton
hmelja. Razlog so sumlji-
ve okoliščine in velika ško-
da, ki jo ocenjujejo na sto
milijonov tolarjev.
Rezultati forenzikov iz
Ljubljane, ki so si dan po po-
žaru na pogorišču najbolj og-
ledali glavno električno sti-
kalo v prostorih sušilnice, še
niso znani. Že takrat, ko je
v Kapli še vedno tlelo, pa se
je govorilo, da glavno stika-
lo ne more biti vzrok za po-
žar, saj naj bi bilo izklop-
ljeno.
Kriminalisti bodo julijski
požar primerjali tudi s po-
žarom iz leta 1999, ko je v
skladišču v Šempetru zgore-
lo kar 400 ton hmelja. Na po-
liciji so že našli nekatere stič-
ne točke. »Glede zadnjega po-
žara smo izključili naravne
vzroke, torej strelo ali samov-
žig. Delamo v smeri človeš-
kega faktorja, bodisi malo-
marnosti bodisi požiga,« pra-
vi načelnik Operativno-ko-
munikacijskega centra Celje
Peter Očkerl.
Uničenje hmelja pred tre-
mi leti je ostalo zavito v skriv-
nost. Takrat so se celjski kri-
minalisti povezali z ameriš-
kimi kolegi, ki so ravno v
tistem času obravnavali po-
doben primer. Tudi takrat so
izključili naravne vzroke, za
požig pa je bilo premalo do-
kazov. »Objekt v Šempetru
je bil zavarovan z alarmom,
tako da nepooblaščena ose-
ba vanj ni mogla vstopiti. Na
državno tožilstvo smo posla-
li le poročilo o dogodku,«
pravi Očkerl. Če je bil z
alarmnim sistemom zavaro-
van tudi objekt v Kapli, ni
znano. Iz zanesljivih virov
pa smo izvedeli, da je bil
hmelj v Kapli zavarovan pri
Zavarovalnici Triglav za do-
bo dveh mesecev. Zagorelo
je le dva dni pred iztekom
zavarovanja.
Samovžia, da
ali ne?
že leta 1999 so slovenski
strokovnjaki z ameriškimi
ugotavljali, ali je možen sa-
movžig hmelja ali ne. Na
hmeljarskem inštitutu so ta-
krat samovžig izključili. V sa-
movžig hmelja niso verjeli niti
gasilci, ki so gasili julijski po-
žar v Kapli. »Do samovžiga
hmelja lahko pride, ko je v
njem preveč vlage. To je ta-
koj po obiranju, ko hmelj še
ni ustrezno posušen ali pa po
procesu navlaževanja, ki sle-
di sušenju. Pri tem lahko hmelj
potegne vase preveliko koli-
čino vlage,« pravi Iztok Ko-
šir, vodja oddelka za kemijo
pri Inštitutu za pivovarstvo in
hmeljarstvo. Po podatkih, ki
jih ima, je samovžig možen
predvsem pri ameriški sorti
hmelja Golumbus, ki je znan
po hitrem razpadanju alfa ki-
slin, kar lahko privede do po-
višanja temperature. To pa
lahko povzroči samovžig.
»To velja za hmelj v storž-
kih, pakiran v bale ali tako
imenovane RB kocke. Hmelj
v obliki briketov (kot je bil
v primeru Kaple), vsebuje sa-
mo od 8 do 9 odstotkov vla-
ge, kar je izredno nizko in
premalo za samovžig. Poleg
tega, pa so ti briketi kasneje
pakirani še v alu-vrečke. Vse
to zmanjšuje možnost sa-
movžiga, popolnoma pa ga
ne izključuje,« nam je po-
vedal Košir.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: TRIARTES
Št. 32 - 8. avgust 2002
4
DOGODKI
Dobiček za avtobuse
Zaposleni v celjskem Izletniku imajo v rokah 80-odstotni lastniški delež - Bo potrebna revizija poslovanja?
Na zahtevo investicijske-
ga sklada NFD 1 so v upra-
vi Izletnika za konec avgu-
sta sklicano skupščino del-
ničarjev razširili še z eno
točko. V pooblaščeni inve-
sticijski družbi, ki je petin-
ski lastnik celjskega avto-
busnega prevoznika, na-
mreč zahtevajo imenovanje
posebnega revizorja za pre-
gled Izletnikovega poslova-
nja v zadnjih petih letih.
Zahteva po revizijski hiši
je vezana zlasti na pregled vseh
poslov, povezanih z notra-
njim odkupom delnic. A di-
rektorica Izletnika Ana Jo-
vanovič pričakuje, da bo še
pred skupščino prišlo do do-
govora z edinimi zunanjim
lastnikom in revizije poslo-
vanja v Izletniku ne bo. »Oce-
njujem, da je nepotrebna. De-
lali smo zakonito,« pravi in
dodaja, da jo zahteva po svoje
preseneča, saj je predstavnik
NFD 1 na junijski seji nad-
zornega sveta družbe ni niti
omenjal. Gre res zgolj za »uža-
Ijenost« NFD 1, kot ugiba Jo-
vanovičeva, ker uprava ni pri-
pravila predloga za delitev do-
bička? Slednjega so ob 3,15
milijarde tolarjev prihodkov
od prodaje v lanskem letu us-
tvarili okoli 17 milijonov to-
larjev, namesto v dividende
pa ga v družbi v celoti preli-
vajo v naložbe, v nove avto-
buse.
Delnice za
ohranitev
delovnih mest
Izletnik Celje je edino pod-
jetje v svoji dejavnosti, po be-
sedah Jovanovičeve pa zago-
tovo tudi eno redkih v Slo-
veniji, v katerem imajo za-
posleni, notranji lastniki v
rokah 80-odstotni delež. Že
leta 1994 so program lastni-
njenja zastavili tako, da bi
kontrolni lastniški delež dol-
goročno ostal zaposlenim.
»Glede na težak gospodar-
ski položaj, v katerem se av-
tobusni prevozniki bolj kot
za dobiček bojujemo za pre-
živetje, se namreč zaposleni
zavedamo, da je varnost na-
ših delovnih mest pod veli-
kim vprašajem,« pravi Jova-
novičeva in dodaja, da je ta
vprašaj vsekakor manjši, če
so sami večinski lastniki pod-
jetja. Lani so tako z notra-
njim odkupom za 120 mili-
jonov tolarjev pridobili še 20-
odstotni delež, ki je v Izlet-
niku prej pripadal kapitalski
in slovenski odškodninski
družbi. 430 delavcev Izletni-
ka ima zdaj v rokah 80 od-
stotkov od skupno 417 tisoč
delnic družbe, edini zunanji
lastnik pa je s petinskim de-
ležem še investicijski sklad
NFD 1.
»V povprečju ima vsak no-
tranji delničar blizu 800 del-
nic družbe, da ne gre za kak-
šen menedžerski odkup druž-
be pa je po svoje razvidno tudi
iz tega, da sem sama lastnica
le tisoč delnic,« pojasnjuje di-
rektorica in dodaja, da so bili
vsi posli, povezani z notra-
njim odkupom delnic, izpe-
ljani zakonito. »Delavcem je
družba pomagala le z najet-
jem premostitvenega bančne-
ga posojila, vendar zdaj po-
ravnavajo Izletniku obvezno-
sti v isti višini, ko le-ta ban-
ki. To je bila tudi edina pot,
če smo zaposlenim hoteh
omogočiti odkup delnic. Ka-
ko naj si ga sicer s plačo okoli
100 tisočakov privoščijo?«
Vse gre za
nove avtobuse
Poslovanje Izletnika se v le-
tošnjem prvem polletju real-
no ne povečuje, avtobusni pre-
vozniki pa so si nekoliko od-
dahnili s priznanjem držav-
ne subvencije. Tako zdaj pre-
jemajo po 11 tolarjev neto
subvencije za vsak registri-
rano prevožen kilometer v
javnem potniškem prometu.
Vozniki, v Izletniku jih je
med 431 zaposlenimi dobra
polovica oziroma 222, letno
prevozijo blizu 10 milijonov
kilometrov. V družbi imajo
zdaj 210 avtobusov, večino od
dobrih 410 milijonov tolar-
jev naložbenega denarja pa
so lani namenili prav za na-
kup novih avtobusov.
Poslovanje V
korist družbe?
če pred skupščino ne bo
prišlo do dogovora med upra-
vo Izletnika in NFD 1, bodo
delničaji odločali o imeno-
vanju družbe KPMG Slove-
nija iz Ljubljane za posebne-
ga revizorja.
V NFD 1 svojo zahtevo ute-
meljujejo s prepričanjem, da
je uprava Izletnika lanski no-
tranji odkup izvedla v škodo
družbe in v nasprotju z za-
konom. »Izletnik že vrsto let
posluje v zelo težavnih po-
gojih gospodarjenja, kot so
nenehno upadanje obsega
prometa, zastarel vozni park,
naraščanje vseh vrst stroškov:
od goriva, vzdrževanja, za-
varovanja, cestnih taks do
stroškov dela. Posledice so
šibka akumulativnost oziro-
ma vedno nižja investicijska
vlaganja in rešitev iz nasta-
lih težav se išče v subvenci-
jah države,« menijo v NFD 1
in dodajajo, da so glede na
vse to prepričani, da finanč-
ni in likvidnostni položaj ni-
sta takšna, da bi družba lah-
ko prosto odkupovala lastne
delnice.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Direktorica Izletnika Ana
Jovanovič
V NFD 11zletniku očitajo zastarel vozni park, celjski avtobusni prevoznik pa ves naložbeni denar namenja
za nove avtobuse.
Računalniška nesnaga
Virusi ne ogrožajo prihrankov - Hekerji korak pred varnostjo
v času vse večjega zana-
šanja na računalnike je nji-
hova varnost izjemno po-
membna. Hranijo preveč po-
membnih podatkov, ki bi jih
lahko naključni virus vse
prehitro uničil. Poleg te, naj-
bolj uničujoče obhke raču-
nalniških vdorov, jih poz-
namo še mnogo - vdori he-
kerjev, kraje iz transakcij-
skih računov, ali pa posta-
vitve vzporednih serverjev
za krajo šifer. Pravzaprav
je načinov toliko, kolikor ši-
roka je domišljija hekerjev.
Še posebej pa se seveda bo-
jimo vdorov v računalniške
sisteme pomembnejših insti-
tucij, na primer v banke, za-
varovalnice, ali pa kakšne
vladne organizacije. Zato smo
se o zaščitenosti teh in po-
dobnih sistemov pogovorili
z računalniškim izvedencem
Klemnom Bertoncljem, ki
dela na računalniški družbi
S&T Hermes plus Celje.
Bertoncelj pravi, da je
vprašanje zaščite predvsem
vprašanje denarja, ki ga je
neka organizacija priprav-
ljena potrošiti za svojo var-
nost. Varnost je treba pla-
čati, varnost stane veliko in
enačba je enostavna - več de-
narja, boljša zaščita. Po nje-
govih besedah je v večjih or-
ganizacijah za varnost zelo
dobro poskrbljeno, vendar
pa nihče ne more povsem
odpraviti tveganja, ki ga pri-
naša človeški faktor. Vsako
varovanje računalniškega
omrežja izhaja iz predpo-
stavke, da uporabniki niso
preveč poučeni o njem. To-
rej bodo ljudje delali, kar
bodo mogli. Zato je naloga
administratorja, da jim nji-
hovo potencialno škodljivo
delovanje prepreči. V varo-
vanju takšnih sistemov ni do-
volj, da bi se zanesli na to,
da nekdo nečesa ne bo na-
redil.
Načine, na katere takšno
delovanje onemogočimo, pa
lahko v grobem razdelimo na
aktivno in pasivno varnost.
Pasivni sistemi so bolj pogo-
sti, saj so cenejši in bolj pre-
prosti za vzpostavitev in vzdr-
ževanje. V bistvu gre za po-
stavitev strežnika na vhodu
v omrežje, ki preprečuje vdor
škodljivim podatkom. Aktiv-
na varnost pa je sistem, s ka-
terim odkrivamo vdore - ozi-
roma tako imenovan intru-
sion detection. Takšni siste-
mi poleg preprečevanja do-
stopa do omrežja tudi aktiv-
no opozarjajo operaterja na
možne vdore in ostale sum-
ljive dejavnosti. Tako lahko
operater pravočasno ukrepa,
ali pa ima že sam strežnik
vgrajene mehanizme, s kate-
rimi prepreči delovanje he-
kerju. Na primer s kakšnim
virusom uniči sistem vdiral-
ca, preden on uniči vašega,
kar je bojda vsaj pri manjših
podjetjih in poučenih posa-
meznikih kar pogosta prak-
sa.
Bertoncelj meni, da je vsaj
v pomembnejših institucijah
za varnost dobro poskrblje-
no. Po drugi strani pa pravi,
da so hekerji vedno vsaj ko-
rak pred varnostniki in da
slednji lahko luknjo v siste-
mu najdejo in odpravijo še-
le, ko jo heker izkoristi. Za-
to pač nekatere institucije na-
jemajo hekerje, da stalno iš-
čejo možne poti v njihov si-
stem. Po drugi strani pa ve-
čina teh institucij ne uporab-
lja tako imenovanih odprtih
sistemov, ki temeljijo na ope-
racijskih sistemih Windows,
Unix, Linux in podobnih.
Namesto tega uporabljajo za-
prte sisteme, ki so sicer sta-
rejši, ampak toliko drugač-
ni od prej naštetih, da do
okužbe s kakšnim običajnim
virusom sploh ne more pri-
ti. Bertoncelj pravi, da so vi-
rusi nevarni za razmeroma
nepomembne zadeve, kot je
elektronska pošta in da v naj-
slabšem primeru uničijo
poštni strežnik. Kar pomeni.
da bo takšno podjetje pač ne-
kaj ur delovalo brez elektron-
ske pošte - neprijetno, a ni-
kakor katastrofalno.
Do zlorab omrežja pride
dostikrat na način, ki se je
zgodil večjemu slovenskemu
ponudniku internetnih stori-
tev. Nepridipravi so namreč
postavili vzporedni sistem, ki
je bil na videz enak vstopnim
stranem omenjenega podjet-
ja. Ko so se uporabniki sku-
šali priključiti na internet, so
hekerji prestregli njihova ge-
sla. Na podoben način zli-
kovci lovijo tudi šifre kredit-'
nih kartic, čeprav so takšni
strežniki ponavadi bolje za-
varovani. Razen seveda ne-
katerih cenenih seks strani,
kjer pa uporabniki po mne-
nju našega strokovnjaka kraj
niti ne prijavljajo, pač zara-
di čisto človeškega strahu
pred ženo.
GREGOR STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
Klemen Bertoncelj: »Hekerji so ved-
no korak pred računalniškimi var-
nostniki.«
Št. 32 - 8. avgust 2002
AKTUALNO
5
Zdravniški »puntff
v bolnišnici
Pritožba sindikata na višje sodišče - Novi ukrepi ne bodo prizadeli bolnikov, pravi direktor
celjske bolnišnice Fakin, zdravniki trdijo nasprotno
Uvedba sedemurnega de-
lavnika za zdravnike v
Splošni bolnišnici Celje še
vedno močno odmeva. Ne-
zadovoljstvo v 185-član-
skem zdravniškem kolek-
tivu je še toliko večje, saj
naj bi direktor, kot trdi bol-
nišnični sindikat, ravnal
samovoljno in v nasprotju
z dogovorom sindikata.
Od prejšnjega četrtka je red-
no delo zdravnikov v celjski
bolnišnici organizirano po si-
stemu petkrat po sedem ur na
teden, manjkajoče ure do pol-
nega delovnega časa pa mo-
rajo opraviti kot popoldansko
delo ali delo v dežurstvu. V
tem primeru so in bodo zdrav-
niki upravičeni do dodatka na
popoldansko delo po kolek-
tivni pogodbi. »Za bolnike se
ne bo nič spremenilo, boljša
bo celo dostopnost do specia-
lističnih ambulant, saj bodo
te delale od 7. do 19. ure. Do-
slej pa smo popoldne spreje-
mali le nujne primere,« ukrep
pojasnjuje direktor Samo Fa-
kin. Gre za eno bistvenih no-
vosti sanacijskega načrta, ki
ga je za celjsko bolnišnico pri-
pravil strokovni direktor doc.
dr. Radko Komadina že ko-
nec maja. Z novimi odredba-
mi sanacijskega načrta pa je
zaposlene sredi julija sezna-
nil direktor. S tem naj bi v bol-
nišnici optimalizirali delov-
ni čas, hkrati s še nekaterimi
drugimi ukrepi pa prihranili
od 150 do 200 milijonov to-
larjev.
Z novostmi iz
rdečiii številic
»Ukrepi so boleči, vendar
nujni, če hočemo ohraniti ob-
stoječo raven zdravstvenih
storitev. Če ne bi uvedli sa-
nacijskih ukrepov in izbolj-
šali poslovnih rezultatov, bi
bili prisiljeni opustiti pred-
vsem dražje medicinske sto-
ritve, ki nam jih zdravstvena
zavarovalnica kot regijski
bolnišnici tako ali tako noče
priznati,« opozarja Fakin. Ker
Splošna bolnišnica Celje tu-
di letos posluje z izgubo - v
prvem polletju je ta znašala
40 milijonov tolarjev, se ne-
katerim ukrepom, kot trdi Fa-
kin, enostavno niso mogli
izogniti.
Z novim delavnikom
zdravnikov, uvedbo urgent-
nega centra, novo organiza-
cijo dežurne službe in s še
nekaterimi ukrepi naj bi bol-
nišnica, kot napoveduje vods-
tvo, privarčevala toliko de-
narja, da bo splavala iz rde-
čih številk. Samo lani je imela
celjska bolnišnica 172 mili-
jonov tolarjev izgube, zato so
morali na zahtevo ministrs-
tva za zdravje pripraviti ukre-
pe za sanacijo. Novi model
reorganizacije dela so pri-
pravljali zadnja štiri leta, od
leta 1998, ko je Fides posta-
vil kot prvo stavkovno zah-
tevo reorganizacijo dela
zdravnikov. Zato nezado-
voljstvo zdravnikov po mne-
nju vodstva bolnišnice ni
upravičeno. »Manj dela seve-
da pomeni tudi manj zasluž-
ka, vendar razlika ni tako ve-
lika, da bi se zaradi nje ve-
ljalo pritoževati,« pravi Fa-
kin in dodaja, da so zdravni-
ki sami zahtevali spremem-
be. »Zdravniki so doslej en-
krat na teden delali popold-
ne, vendar se je to imenova-
lo popoldansko dežurstvo.
Naslednji dan so imeli zara-
di tega štiri proste ure. Naj-
manj enkrat mesečno so
opravili tudi dežurstvo ob
koncu tedna, kar pomeni, da
so mesečno opravili več kot
dvesto ur rednega dela,« pravi
direktor Samo Fakin.
Preden so se v bolnišnici
lotili teh sprememb, so ana-
lizirali delo in primerjali po-
datke o produktivnosti. Ugo-
tovili so, da zdravniki veči-
no rednega dela opravijo med
7. in 19. uro, čeprav je po 14.
uri obisk bolnikov precej
manjši. Drugače je v sprejem-
ni kirurški ambulanti, kjer
glavnino dela opravijo po-
poldne in zvečer do 22. ure.
Zato bo s 1. septembrom v
celjski bolnišnici zaživel nov
urgentni center, na novo pa
bo organizirana tudi dežur-
na služba.
Krajši iconec
za bolniice
Bolnišnični zdravniki se s
takšno odločitvijo ne strinja-
jo. Zaradi uvedbe sedemur-
nega delovnika in kršitve pra-
vic zdravnikov iz delovnega
razmerja se je bolnišnični
sindikat Fides pritožil na De-
lovno sodišče Celje. Vendar
je to ocenilo, da je bila di-
rektorjeva odločitev spreje-
ta po zakonitem postopku in
da sporna uredba o delovnem
času, obveznem počitku in
nadurnem delu ne krši delov-
nopravne zakonodaje. Senat
zato Fidesu ni izdal začasne
odredbe, s katero bi lahko za-
držali izvajanje novega delav-
nika.
Bolnišnični sindikat zdrav-
nikov in zobozdravnikov no-
vi pravilnik o sedemurnem
delavniku ocenjuje kot samo-
voljno ravnanje direktorja.
Očitajo mu, da se predhod-
no o spremembi delovnega
časa ni posvetoval s sindika-
tom in da tudi ni upošteval
dogovorjenega šestmesečne-
ga prehodnega roka. Kljub
nasprotovanju sindikata in
vseh zdravnikov celjske bol-
nišnice in kljub temu, da je
zdaj čas dopustov, ko je od-
sotnih skoraj polovica zdrav-
nikov in predstojnikov, je di-
rektor 15. julija izdal ured-
bo o spremembi delovnega
časa zdravnikov (s 1. avgu-
stom) in dežurne službe (s
1. septembrom).
»Predvideno sedemurno
delo bo privedlo do zmanj-
šanja kakovosti in količine
opravljenega dela, saj takšna
organizacija zahteva spre-
membe tako ambulantnega
kot tudi hospitalnega dela
zdravnikov. To pa vodi v po-
daljšanje čakalnih dob in zni-
žanje ravni zdravstvenega
varstva bolnikov,« je v izjavi
za javnost zapisal bolnišnič-
ni sindikat Fides. Prepričani
so, da je direktor kršil po-
stopke za uvedbo sprememb.
Predsednik regijskega od-
bora Fides, Božidar Kroflič,
dr. med., pojasnjuje, da bi
morala odredba, s katero je
direktor zaposlene seznanil
15. julija (veljati pa je zače-
la že dan zatem), vsaj osem
dni viseti na oglasni deski.
Poleg tega bi zdravniki mo-
rali dobiti tudi pisno odloč-
bo o novem delovnem času
z obrazložitvijo, kaj jim ta
novost prinaša. Hkrati se Krof-
lič sprašuje, kdo bo odgovar-
jal za kršenje pogodbe z
zdravstveno zavarovalnico.
Bolnišnica ima namreč pod-
pisano pogodbo, v kateri je
delovni čas zdravnikov do-
ločen od 8. do 15. ure. Zato
so se konec minulega tedna
že pritožili na Višje delovno
in socialno sodišče v Ljub-
ljani. »Sedemurni delavnik
oziroma delo do 14. ure pa
pomeni manj operacij in
manj pregledov bolnikov.
Zdravniki se bomo že prila-
godili, krajši konec pa bodo
zagotovo potegnili bolniki,«
je prepričan Kroflič.
Z urgentnim
centrom manj
dežurstev
Naslednja faza ukrepov bo
sledila s 1. septembrom, ko
bo v bolnišnici zaživel pose-
ben urgentni center, s tem pa
bodo na novo organizirali tu-
di dežurno službo. Trenutno
že deluje nekakšna opazoval-
nica s petimi posteljami, do
prvega septembra jim bodo
dodali še tri. To pomeni, da
bodo vsi, ki potrebujejo nuj-
no medicinsko pomoč, šli
skozi ena vrata. Tukaj bodo
dobili vse izvide, zdravniki
pa bodo odločili, ali sme bol-
nik domov ali pa ga bodo pre-
mestili na ustrezni oddelek.
Urgentni center bo nudil nuj-
no pomoč 24 ur na dan z
močno ekipo zdravnikov raz-
ličnih strok.
V celjski bolnišnici so za-
ključili z gradnjo novega
nevrološkega oddelka. Na-
ložba je veljala 250 milijo-
nov tolarjev, uradna otvo-
ritev oddelka, ki so ga iz
treh nadstropij preselili v
enega, pa bo v začetku sep-
tembra.
Z novim urgentnim cen-
trom je povezana tudi reor-
ganizacija dežurne službe,
kar pomeni, da bodo ponoči
v bolnišnici prisotni samo do-
ločeni specialisti, ki bodo
opravljali dežurno službo,
nekateri pa bodo v stalni pri-
pravljenosti doma. Število de-
žurnih zdravnikov bodo ta-
ko z 22 zmanjšali na 13. Ven-
dar pa bolniki zaradi tega ne
bodo prav nič prikrajšani, pa
tudi čakalne vrste ne bodo
daljše, zagotavlja direktor Fa-
kin. S tem se tudi celjska bol-
nišnica približuje obliki de-
la v zahodnih bolnišnicah. Si-
cer pa imajo dežurno službo
na podoben način organizi-
rano že skoraj v vseh sloven-
skih regijskih bolnišnicah,
tako da v Celju na tako obli-
ko dežurstev prehajajo med
zadnjimi.
Nezadovoljstvo zdravnikov
zagotovo ne prinaša nič do-
brega za bolnike, zato je veli-
ko vprašanje, kdaj bosta sin-
dikat Fides in vodstvo celjske
bolnišnice deljena mnenja o
tem delu sanacijskega načr-
ta, ki ga je potrdil tudi svet
zavoda, podprlo pa ministrs-
tvo za zdravje, poenotila.
SERGEJA MITIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Samo Fakin
Božidar Kroflič
Št. 32 - 8. avgust 2002
6
GOSPODARSTVO
O ceth
Laško pred vnovično
dokapitalizacijo
»Na skupščino delničarjev Pivovarne Laško smo dobro pripravljeni. Naš cilj ostaja združena
slovenska industrija pijač!« je odločen direktor Tone Turnšek
Niso se še dobro polegli
odmevi z za 25. julij skli-
cane skupščine delničarjev
Pivovarne Union, že sta tu-
kaj jutrišnja (petek, 9. av-
gusta) skupščina lastnikov
Pivovarne Laško in za 2.
september sklicana izredna
skupščina Uniona... Bosta
tudi tako burni kot prva v
Ljubljani?
Kot kaže zaenkrat, ne. Če
drugega ne; vsaj težav s par-
kiranjem v Laškem ne bo
imel nihče med delničarji, ki
se bodo udeležili jutrišnjega
pregleda lanskega poslovanja
zlatorogove družine in kova-
nja razvojne strategije za pri-
hodnost.
Pa so se delničarji že spri-
jaznih, da v njihove žepe le-
tos ne bodo kanile dividen-
de? Da bo dobiček dolgoroč-
no naložen in se jim bo to
obrestovalo v prihodnjih le-
tih? Če ne, pravijo v upravi
laških pivovarjev, so se za ju-
tri oborožili z dovolj tehtni-
mi argumenti, da jih prepri-
čajo... To in podobna vpra-
šanja smo zastavili direktor-
ju Pivovarne Laško Tonetu
Turnšku, ki je najprej od-
govoril, zakaj je kljub napo-
vedi, da se bo osebno udele-
žil skupščine ljubljanskih pi-
vovarjev, zatem v Union po-
slal, skupaj s pravnima za-
stopnikoma, »le« člana upra-
ve Boška Šrota:
»Ugotovili smo, da moja
udeležba na skupščini delni-
čarjev ni potrebna. Šlo je za
strokovna vprašanja, ki so jih
pravni zastopniki in član
uprave obravnavali z vsemi
pooblastili uprave Pivovarne
Laško.«
Ste zadovoljni, da je va-
ša zahteva po sklicu izred-
ne skupščine delničarjev
Uniona uspela in kaj si od
izredne skupščine sploh
obetate?
Pričakujemo, da bodo del-
ničarji, zaradi suma o more-
bitnih nepravilnosti pri po-
slovanju, sprejeli predlog o
uvedbi izredne revizije v Pi-
vovarni Union. Prepričani
smo, da bo ta predlog pod-
prl tudi Interbrevv, ki je dru-
gi največji delničar omenje-
ne pivovarne. Pričakujemo pa
tudi odgovore na zastavlje-
na vprašanja iz prejšnje skupš-
čine delničarjev.
Jutri, v petek, se bodo se-
stali vaši delničarji. Pivo-
varna Laško letos prvič ne
bo delila dividend. Pričaku-
jete na sami skupščini na
ta predlog sklepa kakšne
protipredloge?
Protipredlogov ne pričaku-
jemo, saj imamo pripravlje-
ne argumente za naš predlog,
ki smo jih delničarjem že
predstavili. Uprava Pivovar-
ne Laško, ki si prizadeva zdru-
žiti slovensko industrijo pi-
jač, da bo konkurenčna tu-
jim korporacijam, je pred-
lagala, naj se razvojni politi-
ki začasno prilagodi tudi po-
litika izplačevanja dividend.
Z uresničitvijo našega cilja,
torej združevanje slovenske
industrije pijač, bi vsekakor
povečali vrednost delnice Pi-
vovarne Laško in zagotovili
dolgoročni donos na delni-
co.
Ena osrednjih točk dnev-
nega reda skupščine je tu-
di odločitev delničarjev o
vnovični dokapitalizaciji
družbe - letos že drugi. O
kakšnem obsegu dokapita-
lizacije razmišljate in čemu
boste namenili svež kapi-
tal, če vam prevzem Unio-
na (čemur je, najbrž, v pr-
vi vrsti namenjen tudi ta de-
nar) ne bo uspel?
Dokapitalizacija je potreb-
na, ker moramo biti priprav-
ljeni za širjenje na tuje trge.
Tako nadzorni svet kot^upra-
va bosta delničarjem predla-
gala, da sprejmejo sklep o
odobrenem kapitalu, po ka-
terem bi pivovarna v prihod-
njih petih letih povečala svoj
osnovni kapital za največ po-
lovico. Seveda je sprejetje te-
ga sklepa šele prvi korak.
Uprava in nadzorni svet se bo-
sta naknadno odločala, ali bo-
sta to možnost izkoristila ali
ne. Kar se pa tiče Pivovarne
Union, je zgodba za nas bolj
ali manj končana.
Vaš konkurent za prev-
zem Uniona - belgijski In-
terbrevv - pravi, da je bolj
kot kdaj prej pripravljen
skleniti dogovor z vami. Je
o tem znanega že kaj več?
Razen namigov, ki smo jih
med drugim zasledili tudi v
medijih, nismo prejeli nobe-
nega resnega predloga Inter-
brewja. Je pa vprašanje, kak-
šen dogovor lahko sklenemo,
glede na to, da smo oboji pre-
pričani, da ostanemo v Unio-
nu. Mi kot največji lastnik in
Interbrevv kot drugi največ-
ji. Vsekakor bomo na dolgi
rok morali najti neko reši-
tev, saj trenutno stanje ne us-
treza ne nam ne Interbrevv-
ju.
Dogovor, ki ga predlaga-
jo Belgijci, naj bi bil takšen,
da bi iz boja za Union obo-
ji izšli kot zmagovalci. Gle-
de na trdno vztrajanje ta-
ko vas kot Belgijcev na svo-
jih izhodiščnih pozicijah za
prevzem Uniona bi bilo za-
nimivo izvedeti, ali si tudi
vi lahko predstavljate dva
zmagovalca?
Izredno nas zanima, kako
si belgijski pivovarji predstav-
ljajo dogovor, ki bo ustrezal
obema pivovarnama. Naš cilj
je jasen, želimo združiti slo-
vensko industrijo pijač in od
tega ne bomo odstopali. Iz
Pivovarne Union se v nobe-
nem primeru ne bomo umak-
nili. Seveda pa smo odprti za
predloge drugega največjega
delničarja v Pivovarni Union.
Poroštvo (kot posojilo bi
ga uporabili ob morebitnem
odkupu Unionovih delnic
od Interbrevvja) ste najeli pri
NLB, ki je po sklepu Vlade
RS v 34-odstotnem deležu
v lasti Belgijcev. Kako to?
So bili pogoji NLB najbolj
ugodni?
Pri NLB smo najeli poso-
jilo zato, ker je to sloven-
ska banka, ki nam je ponu-
dila ugodne pogoje, prav go-
tovo pa smo dobili posojilo
zato, ker bo NLB pri tem za-
služila. Ne vidimo razloga,
da bi 34-odstotni lastniški de-
lež Belgijcev v tej banki imel
pri tem kakršnokoli vlogo.
Vsako podjetje mora delo-
vati v skladu s svojimi po-
slovnimi cilji, pri tem pa mo-
ra upravičiti pričakovanja
lastnikov. Prepričani smo,
da je ta posel za NLB dobič-
konosen.
Borzni posredniki ome-
njajo, sicer kot špekulaci-
jo, možnost, da Interbrevv
napove tudi prevzem Pivo-
varne Laško. Kako bi rav-
nali v tem primeru - glede
na to, da ste (boste) zaradi
boja za Union na nek na-
čin najbržda le bolj finanč-
no ranljivi?
Kot ste sami opredelili, gre
za špekulacijo borznih po-
srednikov, ki se nadejajo hi-
trega zaslužka ob morebitnih
nepričakovanih spremembah
v lastniški strukturi. Uspešno
podjetje, kot je Pivovarna Laš-
ko, je prav gotovo zanimivo
za marsikatero multinacio-
nalko. Kljub temu je Pivovar-
na Laško dovolj močna in
ima dovolj sredstev, da zara-
di te pivovarske zgodbe ne
bo obubožala. Upoštevati
moramo tudi dejstvo, da je
glasovalna pravica delničar-
jev Pivovarne Laško omeje-
na na 8 odstotkov, ne glede
na lastniški delež. Lastniško
strukturo Pivovarne Laško
stalno spremljamo, zato bi
se kakršnegakoli poskusa
prevzema lahko uspešno
obranili.
Po podatkih o trgovanju
na Ljubljanski borzi je bi-
la med zadnjimi večjimi pro-
dajalci delnic Pivovarne
Laško (okoli 2-odstotni de-
lež) tudi Raiffeisen Zentral-
bank. Imate pregled nad
tem, kako se spreminja last-
niška struktura?
Kot sem že povedal, ima-
mo pregled nad lastniško
strukturo.
Po zadnjih podatkih med
vašimi lastniki ni bilo Pivo-
varne Union. Je še vedno ta-
ko oziroma ali pričakujete
na vaši skupščini delničar-
jev - v primeru, da so v Unio-
nu vones pridobili vaše del-
nice - »protiudarec« ljubljan-
skih pivovarjev glede pode-
litve razrešnice upravi?
Razmišljanje o protiudar-
cih je popolnoma odveč. Do-
bro smo pripravljeni na skupš-
čino delničarjev, kjer bomo
vsem delničarjem argumen-
tirali naše predloge. Nenazad-
nje ima vsak delničar pravi-
co, da zastavi vprašanje in
nanj dobi ustrezen odgovor.
Po drugi strani pa je bilo pre-
teklo poslovno leto za Pivo-
varno Laško izredno uspešno
in zato ne vidimo razloga za
nezadovoljstvo delničarjev.
Kako komentirate v pet-
kovih Financah objavljen
podatek, da vas je član
uprave Pivovarne Laško
Boško Šrot z 31 milijoni to-
larjev »zaslužka« pri »špe-
kuliranju« na borzi skoraj
trikratno prekosil?
Tu ne gre za nobeno špe-
kuliranje. V omenjenem član-
ku je novinarka preračunala
vrednost lastniškega deleža
v Pivovarni Laško, ki je z ve-
čanjem vrednosti delnice Pi-
vovarne Laško tudi naraščal.
V svetu je normalno, da imajo
managerji v lasti delnice pod-
jetja, v katerem delujejo. Po
drugi strani pa je stvar posa-
meznika, koliko bo namenil
za nakup določenih delnic.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GK
Tone Turnšek: »Za slovensko industrijo pijač gre!«
Unior še
vedno
uspešen
Delničarji zreškega
Uniorja so na nedavni
skupščini potrdili vse
predloge uprave in nad-
zornega sveta. Med dru-
gim so odločali tudi o
uporabi bilančnega do-
bička iz lanskega leta, ki
je znašal 2,9 milijarde to-
larjev. Za izplačilo divi-
dend so namenili 171,5
milijona tolarjev, tako
znaša bruto dividenda
na delnico 73,33 tolarja.
Članom uprave in nad-
zornega sveta so za ude-
ležbo pri dobičku name-
nili 12,9 milijona tolarjev,
o preostalem bilančnem
dobičku v višini 2,7 mili-
jarde tolarjev pa bo odlo-
čeno v prihodnjih letih.
Skupščina je upravi in
nadzornemu svetu pode-
lila razrešnico in se tudi
seznanila s poročilom o
lanskem poslovanju, ki je
bilo po ocenah uprave in
nadzornega sveta uspe-
šno. Unior je v primerja-
vi z letom prej povečal ob-
seg prometa za 18 odstot-
kov, kar znaša dobrih 21
milijard tolarjev, dobiček
pa se je povečal za 25 od-
stotkov in znaša 856 mi-
lijonov tolarjev. Veliko,
kar 4 milijarde tolarjev,
so v preteklem letu v
Uniorju namenih za in-
vesticije.
V prvem polletju letoš-
njega leta je Unior v pri-
merjavi z enakim obdob-
jem lani obseg prometa
povečal za 19 odstotkov,
tj. na 13 milijard tolarjev,
polletni dobiček tako zna-
ša 783 milijonov tolarjev.
Večjo investicijo načr-
tujejo tudi na Rogli, kjer
naj bi po zaključku nasled-
nje smučarske sezone, to-
rej spomladi prihodnje le-
to, zamenjali dvbsedežni-
co Planja z novo štirise-
dežnico. Pridobili so že
vsa potrebna dovoljenja,
za zamenjavo pa so se od-
ločili predvsem zaradi
dolgih čakalnih vrst pri tej
sedežnici. Naložba bo
delniško družbo Unior
stala približno 500 mili-
jonov tolarjev. PP
V Banki Celje
še brez uradnih stališč NLB
V Banki Celje še vedno niso prejeli uradnega stališča nadzornega sveta Nove Ljubljan
ske banke, da do nadaljnjega ne bo povečevala svojega lastniškega deleža v Banki Celje
Predsednik uprave Banke Celje Niko Kač je znova zagotovil, da se bo takoj, ko bod«
prejeli uradna stališča oziroma sklepe, sestal nadzorni svet banke in odločal, kako na
prej. Prvi mož celjske banke je tudi odločno zanikal govorice, da se je v petek že sestal^
novoimenovanim predsednikom uprave Nove Kreditne banke Maribor Črtomirom Me
saričem. Ta je takoj po imenovanju napovedal, da se bo NKBM potegovala za Banki
Celje.	SN
Večji dvig na banicomatiii
Zaradi spremenjenega delovnega časa je Banka Celje spremenila višino dnevnega dviga
kartico Activa Maestro. Imetniki tekočih računov s standardno boniteto lahko od 1. avgn
sta na bankomatih BA mreže dnevno dvignejo 50 tisoč tolarjev, na bankomatih drugil
mrež pa 30 tisoč tolarjev. Imetniki zlatih kartic lahko po novem dnevno dvignejo 120 tis(^
tolarjev, imetniki študentskih tekočih računov 40 tisoč in najstniških tekočih računov 2'
tisoč tolarjev.	S^
Št. 32 - 8. avgust 2002
gtDlI partneriimjMJšimcHimm
GOSPODARSTVO
7
Po odpovedani
skupščini dve novi
Mali delničarji in uprava družbe Jelen iz Slovenskih Konjic so sklicali vsak
svojo skupščino
Za minuli petek sklicana
skupščina konjiške delniš-
ke družbe Jelen je zaradi pro-
ceduralne napake znova od-
padla. Izredno skupščino
so sklicali mali delničarji,
ki jih je za sklic pooblasti-
lo Okrožno sodišče Celje.
Mali delničarji so tako na-
povedali nov sklic skupš-
čine. V torek pa sta izšla dva
sklica za novo izredno
skupščino. Enega so obja-
vili mali delničarji, druge-
ga pa na predlog delničar-
ja Vlada Jezernika še upra-
va družbe.
Sodišče je male delničar-
je pooblastilo za sklic skupš-
čine, ker mali delničarji di-
rektorju družbe Francu To-
mažiču očitajo številne ne-
pravilnosti pri vodenju druž-
,be. Družbo naj bi upravljal
le v interesu svojega zaseb-
nega podjetja, ki je tudi ve-
činski lastnik družbe, s čimer
naj bi povzročal škodo dru-
gim delničarjem. Na skupš-
čini naj bi odločali o -zaup-
nici direktorju družbe in spre-
jeli odstop dveh članov nad-
zornega sveta: Majde Oplot-
nik, ki jo je sodišče že razre-
šilo, in Vilija Bezenška, na-
mesto njiju pa naj bi imeno-
vali Franca Riemerja in Zo-
rana Markoviča. Edini član
nadzornega sveta, ki ostaja.
je Boris Klančnik, je po od-
povedi skupščine povedal:
»Agonija in nerešitev lastnin-
skih odnosov vplivajo tako
na poslovanje podjetja kot tu-
di na zaposlene. Že druga od-
poved skupščine je pravza-
prav vrh ledene gore. Po za-
konu bi skupščina morala bi-
ti 31. avgusta 2002, ker pa je
očitno ne bo, bo po mojem
mnenju moral za to nekdo
odgovarjati. Upam, da se bo
agonija v podjetju čim prej
končala, če ne prej, vsaj sep-
tembra, ko bo skupščina. Vse
skupaj se mi zdi na meji ab-
surda in škoduje podjetju, za-
poslenim in nenazadnje tu-
di Slovenskim Konjicam.«
Skupščina, na kateri naj bi
tudi imenovali novega revi-
zorja računovodskih izkazov,
je odpadla, saj so mali del-
ničarji tik pred začetkom
skupščine odkrili procedural-
no napako, ki pa bi lahko ime-
la za posledico neveljavnost
izglasovanih sklepov, zato so
skupščino tik pred začetkom
odpovedali. Nov sklic skupš-
čine napovedujejo mali del-
ničarji za 6. september.
Dve skupščini
v torek se je skupaj s skli-
cem skupščine, ki so ga ob-
javili mali delničarji, poja-
vil še sklic 2. izredne skupš-
čine, ki naj bi bila 11. sep-
tembra. Na zahtevo delničar-
ja Elektro Jezernik - Vlado
Jezernik s. p., ki ima 15,45
odstotka vseh delnic družbe,
jo sklicuje uprava delniške
družbe Jelen. Med malimi
delničarji krožijo govorice o
različnih dogovorih med di-
rektorjem družbe, ki je pre-
ko svojega podjetja Anchi in-
ženiring tudi največji delni-
čar, in Vladom Jezernikom,
saj mali delničarji direktor-
ju Francu Tomažiču očitajo,
da je nepravilno pridobil 40
odstotkov delnic, nato pa na-
pako skušal popraviti s tem,
da je delnice prenesel Vladu
Jezerniku. Vlado Jezernik na
obtožbe odgovarja: »Dogaja-
nje v podjetju Jelen sprem-
ljam že nekaj časa, vendar no-
tranjih razmerij v družbi še
vedno ne razumem popolno-
ma. Med toliko lastniki ima
vsak svojo zgodbo, ki jo po-
ve tako, kot njemu najbolj
ustreza, in vseh obtožb, ki v
zadnjem času kar dežujejo,
ne moreš več komentirati. Mi-
slil sem, da se bodo stvari ure-
dile na zadnji skupščini, ki
so jo sklicali mali delničar-
ji, ker pa je skupščina žal od-
padla, sem se odločil, da sam
zahtevam sklic izredne
skupščine. Nisem namreč
verjel, da jo bo malim delni-
čarjem uspelo speljati, nisem
pa vedel, da bo njihov sklic
objavljen na isti dan.« O svo-
jih namenih v družbi Jelen
je dodal: »Moj interes je pred-
vsem, da moj delež ostane tak-
šen, kot je, zato upam, da se
bo situacija v družbi vsaj na
eni skupščini uredila.«
Na dnevnem redu te skupš-
čine je seznanitev z letnim
poročilom družbe za leto
2001, imenovanje posebne-
ga revizorja za preveritev zad-
njih petih let poslovanja ter
nove revizijske družbe za re-
vidiranje poslovanja. Sprejeli
naj bi odstopni izjavi članov
nadzornega sveta Majde Op-
lotnik in Vilija Bezenška, kan-
didata za člana nadzornega
sveta pa sta na tej skupščini
Vlado Jezernik in Anton Sav-
ski. Na skupščini malih del-
ničarjev naj bi nadzorni svet
uredili tako, da bi za novega
člana nadzornega sveta ime-
novali Zorana Markoviča, iz-
volili pa bi še dva namestni-
ka članov nadzornega sveta
Toma Peniča in Franca Rie-
merja.
Mali delničarji napovedu-
jejo v kratkem tiskovno kon-
ferenco, na kateri naj bi po-
jasnili svoje videnje dogod-
kov v zadnjih mesecih, ki do-
segajo svoje vrelišče.
PP
Več hmelja kot lani
Minuli konec tedna so se v Franci-
ji zbrali predstavniki držav članic Med-
narodnega hmeljarskega združenja.
V združenju je trenutno 20 držav čla-
nic, pridelovalk hmelja, med njimi
tudi Slovenija. Namen srečanj je iz-
menjava tehnoloških, predvsem pa
tržnih informacij s področja hmeljars-
tva in spremljajočih dejavnosti.
»V poročilih smo predstavili razmere
v posameznih državah, kjer s tretjinski-
ma deležema prednjačita Francija in
ZDA, in tako prišli do natančnejših po-
datkov o površinah hmeljišč in ceni pri-
delka za letošnje leto,« je o srečanju po-
vedal generalni sekretar mednarodnega
združenja dr. Martin Pavlovič iz žal-
skega inštituta za hmeljarstvo in pivo-
varstvo. V svetu se v letošnjem letu hmelj
prideluje na približno 55 tisoč hektar-
jih, v Sloveniji pa na pribUžno 1.800
hektarjih, kar predstavlja približno tri
odstotke svetovnega trga. »V svetu letos
pričakujemo vsaj povprečno dobro le-
tino hmelja, kar pa potrjuje nujno po-
trebo po nadaljevanju sklepanja dolgo-
ročnih pogodb s tujimi trgovci in pivo-
varnami,« je še dodal Pavlovič.
V Sloveniji se bo obiranje hmelja za-
čelo 15. avgusta. Hmeljarji bodo naj-
prej začeli z obiranjem tradicionalne
zgodnje aromatične sorte savinjski gol-
ding, ki je zasajena na 15 odstotkih po-
vršin v Sloveniji. Sledi obiranje najbolj
razširjene domače aromatične sorte au-
rore, ki je zasajena na približno dveh
tretjinah hmeljišč, proti koncu avgu-
sta in v začetku septembra še sorte bo-
bek in tako imenovani C-kultivarji. V
Savinjski dolini naj bi se obiranje za-
ključilo v prvem tednu septembra.
V Hmeljarskem združenju Slovenije
predvidevajo, da bo letošnja količina
obranega hmelja okoli 2.400 ton, kar
je približno nekaj sto ton več kot v lan-
skem letu z zelo nizkim pridelkom.
»Trenutno ocenjujemo, da bo kakovost
povprečna in bo ustrezala tržnim po-
trebam trgovcev, ki odkupujejo sloven-
ski hmelj,« je še povedal dr. Pavlovič.
PP
iVianjši pridelek zaradi pozebe
V Sadjarstvu Mirosan v teh dneh
zaključujejo z obiranjem okrog sto
ton zgodnjih sort jabolk, sredi avgu-
sta pa bodo začeli obirati jesenske sor-
te. Letošnji pridelek bo zaradi spom-
ladanske pozebe za dva tisoč ton
manjši od načrtovanega, saj bodo, kot
pravi direktorica Marija Bukovec, od
pričakovanih pet tisoč pridelali le do-
brih tri tisoč ton jabolk.
Kljub temu pa bodo tudi letos na-
polnili obe hladilnici. Od kooperan-
tov, sadjarjev, kmetov in zadrug bodo
odkupili predvidoma tisoč petsto ton
jabolk, sto petdeset ton jesenskih sort
^Istar in gala pa bodo izvozili na nemš-
1^0 tržišče.
V	Mirosanu, kjer se pripravljajo na
uvedbo HACCP sistema, se iz leta v le-
to povečuje število pogodbenih koope-
rantov, zato se najverjetneje gradnji še
tretje hladilnice ne bodo mogli izogni-
ti. Letos bodo obnovili 14 hektarjev traj-
nih nasadov jablan, za kar bodo name-
nili 56 milijonov tolarjev.
V	torek so se na skupščini družbe
sestali tudi delničarji Sadjarstva Mi-
rosan. Med drugim so sprejeli pred-
log uprave o delitvi bilančnega dobič-
ka iz preteklih let. Od dobrih 35 mili-
jonov tolarjev so za dividende name-
nili 10 milijonov, kar pomeni, da bo
dividenda znašala 205 tolarjev bruto
na delnico. O delitvi preostalega bi-
lančnega dobička pa bodo odločali v
naslednjih letih.
SM
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Št. 32 - 8. avgust 2002
NXBC
8
pUKTUALNO

Prava izbira je - Icolo
Celjsko območje bi rado postalo kolesarjem prijazno
v sodobnem prometu sta
ob obveznem avtomobilu,
vsaj med premožnejšimi
ljudmi, vse bolj v trendu dve
prevozni sredstvi - helikop-
ter in kolo. Prav zanimivo
je, da je eno najpreprostej-
ših prevoznih sredstev, kolo
torej, vse bolj zakon za hi-
tre poti po mestih.
Vendar preprosto dejstvo,
da je kolo hitro, uporabno
in praktično prevozno sreds-
tvo, še zdaleč ni dovolj. Po-
trebna je pač vsa infrastruk-
tura, ki zagotavlja varno vož-
njo, od kolesarskih stez do
označenih prometnih poti.
Na tem področju so največ
postorili v Ljubljani in Ma-
riboru, kjer zelo aktivno de-
lujeta kolesarski mreži in ki
sta uspeli v mnogočem od-
praviti za kolesarje črne toč-
ke v mestih. Skupno sta obe
ustanovili tudi slovensko ko-
lesarsko mrežo. Kolesarstvo
je tudi ena od oblik turiz-
ma, ki je vse bolj v trendu.
Kako o tem razmišljajo na
Celjskem?
Kolesaijem
prijazni?
Kaže, da se tega vse bolj
zavedajo tudi na celjskem ob-
močju, kjer prav letos priče-
njajo delovati nove izposo-
jevalnice koles, vse več pa je
tudi označenih in primerno
urejenih kolesarskih poti. Da-
leč pred vsemi je Spodnja sa-
vinjska dolina, ki je od 28.
maja vključena v evropsko
kolesarsko združenje in je del
tako imenovane Jantarjeve
poti, ki vodi od Šentilja do
Tuhinjske doline.
S projektom S kolesom
po Spodnji Savinjski dolini
se ukvarja Spodnjesavinjska
turistična zveza. V dolini so
označene tri proge. Prva vodi
po stranskih cestah mimo
vseh pomembnejših turistič-
nih točk po celotni dolini,
dolga je približno 60 kilo-
metrov in je zaradi polož-
nega terena primerna za dru-
žinsko kolesarjenje. Vsak, ki
prekolesari to progo in na
kontrolnih točkah pridobi
žige, na sedežu turistične
zveze v Žalcu prejme spo-
minsko majico. Proga z oz-
nako 02 vodi s Polzele pre-
ko Andraža, Šentilja in Po-
nikve, dolga pa je 40 kilo-
metrov. Proga z oznako 03
vodi iz Žalca do jame Pekel
in Gotovelj ter se po 30 ki-
lometrih vrne v Žalec. Po-
leg teh pa so v posameznih
občinah Spodnje savinjske
doline krajše proge v skup-
ni dolžini preko 300 km.
Proge so označene v poseb-
ni zloženki (tudi v angleš-
kem in nemškem jeziku),
poleg tega so v vseh občin-
skih središčih table z zem-
ljevidi, na katerih so proge
tudi podrobneje označene.
V zloženki je označenih
tudi 10 gostiln, kjer se po-
našajo z oznako »Prijazni ko-
lesarjem«. Oznaka pomeni,
da imajo v gostilni osnovno
kolesarsko orodje in ustrez-
ne napitke, v žalskem hote-
lu pa nudijo tudi kolesarsko
kosilo. Žalski hotel je sploh
nekakšno središče kolesars-
tva, saj v okviru projekta S
kolesom po Spodnji Savinj-
ski dolini nudijo izposojo
koles, shranjujejo kolesa ter
omogočajo popravilo, če se
na poti pripeti nesreča. Po-
nujajo tudi kolesarski taksi
(ta možnost pomeni, da po-
kUčejo taksi, ki kolesa od-
pelje, kamor si kolesarji za-
želijo, ah jih pride iskat na
cilj ob dogovorjeni uri), po-
leg tega pa v recepciji nudi-
jo vse druge kolesarske in-
formacije. Te so na voljo tudi
v prostorih turistične zveze
oziroma v Razvojni agenci-
ji Savinja Žalec.
Sto na uro
Pred nedavnim je tudi celj-
ski Turistično informacijski
center (TIC) v sodelovanju z
zasebnim podjetjem Grifin
nabavil dve sodobni gorski
kolesi, ki sta popestrili po-
nudbo za Celjane in predvsem
za turiste ali bolje rečeno obi-
skovalce mesta. Ti si sedaj
za 100 tolarjev na uro lahko
izposodijo kolo za ogled me-
sta ali okolice. Na TIC so bi-
li presenečeni, ker se je no-
vost izredno dobro prijela,
saj si je več ljudi izposodilo
kolo ne le za nekaj ur, am-
pak kar za ves dan ali celo za
vikend. Akcija 100 na uro pa
je le del širše zasnovane ak-
cije. Zamisel je sprožila ak-
cija Projektne pisarne Celje
zdravo mesto, ki je uspela pri-
dobiti pet koles za brezplač-
no izposojo. Ker je ta zaži-
vela nad vsemi pričakovanji,
je akcija 100 na uro njeno lo-
gično nadaljevanje.
Celje ima le dve urejeni ko-
lesarski poti, posebej je tre-
ba omeniti Fackino kolesar-
sko pot, ki so jo uredili učen-
ci IV. Osnovne šole med ra-
ziskovalnim projektom. Pot
vodi od šole, mimo Šmartin-
skega jezera in se vrne na iz-
hodišče. Tudi v občinah Što-
re in Vojnik je že urejenih ko-
lesarskih poti malo, kar po-
meni, da so v zaostanku za
ostaUmi območji Savinjske
regije. V Vojniku so pred krat-
kim odprli prvo kolesarsko
pot, v načrtu je odprtje še
treh. Občini skupaj priprav-
ljata povezavo obstoječih in
bodočih kolesarskih poti, v
pripravi je tudi že informa-
cijska zloženka. Vendar zgolj
označitev poti ni dovolj. Bis-
tveno več bo treba narediti
pri izposoji koles, kjer bi svo-
jo vlogo morali bolje odigrati
ponudniki (hoteli, zdraviliš-
ča...). Tudi na tem področju
se stvari premikajo. Kolesa
si je že mogoče izposoditi v
Velenju, zdaj tudi v Celju,
kmalu bo to mogoče tudi v
Laškem.
Kolesarsica
transverzala
čas, ko bo na velikem de-
lu celjskega območja zaživela
tako imenovana kolesarska
transverzala, ni več tako da-
leč. Morda jo bomo dočaka-
li še letos. Zamišljena je kot
povezava obstoječih in bodo-
čih kolesarskih poti v obči-
nah Velenje, Žalec, Celje, Do-
brna, Vojnik, Štore in Laško.
Uporabniki pa si bodo lah-
ko kjerkoli ob transverzali iz-
posodili kolo in ga kjerkoli
ob tej poti, v mreži bodočih
izposojevalnic, tudi vrnili.
Vsaj na območju celjske-
ga TIC je bistvene premike
pričakovati že v septembru,
ko naj bi označili kolesar-
jem prijazne poti. Vendar je
to šele prvi korak, kajti tre-
ba bo zagotoviti tudi vso pod-
poro, ki jo na takšnih poteh
rabijo kolesarji. V prvi vrsti
je to označitev razglednih
točk, oskrba z vodo in naj-
nujnejši servis koles, ki bi
deloval 24 ur.
BRST, US
Vsakodnevno je mogoče v evropskih
mestih videti, da zmanjšana uporaba
osebnih avtomobilov ni le zaželena, am-
pak tudi izvedljiva. V Amsterdamu, Bar-
celoni, Bremnu, Kopenhagnu, Edinbur-
gu, Ferrari, Gradcu in Strasbourgu uva-
jajo iniciative, ki dajejo prednost javne-
mu prevozu, souporabi avtomobilov in
kolesom, poleg tega pa omejujejo upo-
rabo osebnih avtomobilov v mestnih je-
drih. S tem niso škodovala svoji gospo-
darski rasti ali dostopnosti do trgovin-
skih središč, prav nasprotno. Pristop teh
mest je povsem v skladu z mednarodni-
mi priporočili Evropske zveze glede
zmanjševanja izpušnih plinov, ki pris-
pevajo k učinku tople grede, in z evrop-
sko zakonodajo o kakovosti ozračja.
(priporočila EU o uporabi koles)
Popolni stroj
Ko sedemo na kolo, se ver-
jetno ne zavedamo, da sedi-
mo na skoraj popolnem stro-
ju. Po učinkovitosti pretvor-
be energije pogonskega stro-
ja (torej kolesarja) v giba-
nje se ne more meriti sko-
raj noben drug stroj. In ka-
ko je prišlo do izuma kole-
sa, kot ga poznamo danes?
Leta 1779 sta Frangois Blanc-
hard in M. Masurier izdela-
la prvo kolesu podobno vo-
zilo na svetu. To je bilo ve-
liko in okorno štirikolesno
čudo, s katerim sta se pope-
ljala po Parizu. S njim sta
sicer vzbudila nekaj zanima-
nja, vendar je to kmalu za-
mrlo.
Samo desetletje kasneje,
torej leta 1790 je veliko več
zanimanja vzbudil celeri-
fere, leseno dvokolo Fran-
coza Sivraca, običajno iz-
delano v obliki leva ali ko-
nja. Jezdec se je poganjal
z odrivanjem od tal. Kole-
si sta bili vpeti togo, tako
da se je bilo pri spremem-
bi smeri potrebno ustaviti
in vozilo prestaviti v novo
smer. Kljub vsemu, celeri-
fer niti ni bil pravo kolo,
kajti trdo vpetje sprednje-
ga kolesa ni omogočalo lov-
ljenje ravnotežja. Brez opi-
ranja z nogami ob tla se z
njim ni dalo peljati niti po
klancu navzdol.
Čast, da sta izumila ko-
lo, gre Francozoma, očetu
in sinu, Pierru in Ernestu
Michauxu. Na sprednje kolo
drzine sta pritrdila dva pe-
dala, po enega na vsako
stran, in zadovoljna ugoto-
vila, da se da s takim dvo-
kolesom prav dobro vozi-
ti. Tudi drugi so bili enake-
ga mnenja in zanimanje ljudi
za njune izdelke je skoko-
vito naraščalo: prvo leto sta
v svoji delavnici izdelala le
dve kolesi, pač za vsakega
od njiju po eno, naslednje
leto 142, kasneje pa se je
proizvodnja ustalila pri ka-
kih 500 kolesih na leto.
Uradno se je njuno kolo
imenovalo velocipede, neu-
radno pa kostolomec. Že le-
ta 1869 se je prvi kostolo-
mec pripeljal tudi v Ljub-
ljano.
Naslednjo revolucijo pri
kolesih je leta 1874 izpeljal
angleški mehanik Lavvson.
Na prototipu kolesa je škrip-
ca izdelal v obliki zobatih
koles. Prvega je pritrdil na
pedale, drugega na zadnje
kolo bicikla, povezal pa ju
je z verigo. To je omogočilo
konstrukcijo biciklov z ena-
ko velikimi kolesi, ki so do-
volj majhna, da kolesar dvo-
kolo lahko zajaha ali razja-
ha brez pomoči lestve. Vse
ostalo je že davno zgodovi-
na.
Velocipede je predhodnik današ-
njih koles.
Št. 32 - 8. avgust 2002
INTERVJU
_9
Z gnojevko
nad vlado?
»Mislim, da tudi najbolj odgovorni dostikrat ne vedo, kaj pomeni
pot v Evropsko unijo,« pravi Peter Vrisk
Naši kmetje se danes sprašuje-
jo, kako preživeti v Evropi, ko že
v Sloveniji ne gre lahko. Kako si
utreti prostor na več sto milijon-
ski trg, koga bi sploh utegnil za-
nimati drobiž s slovenskih njiv
in polj? Koliko bo država (za)šči-
tila svoje kmetijstvo in ohranila
poseljenost podeželja? Predsednik
Kmetijsko-gozdarske zbornice
Slovenije (KGZS) in Zadružne zve-
ze Slovenije (ZZS) Peter Vrisk je
prepričan, da vlada ne ponuja pra-
vih odgovorov.
Vrisk je ponosen, da je kmet. »Sča-
soma se bom spet bolj posvetil
kmetovanju,« pravi, že zdaj pa gos-
podari na okoli 20-ih hektarjih. V
hlevu v Ivenci pri Vojniku ima 50
govejih pitancev. Vriskova kmeti-
ja v evropskih merilih zagotavlja
delovno mesto enemu človeku. Bo-
jazni, da ne bi preživeli, ni. Tudi te
ne, da ne bi bilo naslednika; enega
od treh Vriskovih otrok bo otroš-
tvo v kmečkem okolju gotovo toli-
ko zaznamovalo, da bo prevzel va-
jeti. »Zdaj so že veliki, vsi trije so
šolarji,« pravi Vrisk in dodaja, da
znajo poprijeti tudi za delo. Zlasti
zdaj, ko so počitnice... A povsod
ni tako.
Sindikat kmetov je prejšnji teden
s protestom v Ljubljani opozoril,
da v Sloveniji vsak dan propade
osem kmetij. Z analizami in po-
datki podprte zahteve vladi priprav-
ljajo v KGZS in ZZS te dni. Da bi
preprečili umiranje kmetij, kajti ni-
mamo jih toliko, da bi jih lahko
bilo vsak dan manj. Zaključek po-
gajanj z EU je lahko za kmetijstvo
usoden.
»Zahtevke za subvencije vlaga 65
tisoč kmetij. Vsega skupaj pa ima-
mo okoli 100 tisoč kmetij. Velikih
je zelo malo, evropsko primerlji-
ve preštejemo skoraj na prste. Za
večino je kmetovanje dopolnilni vir
dohodka, le petina pa se preživlja
samo s tem. Zato je pomembno,
kaj bo storila država. Govorimo o
uniji 15-ih držav, kmalu pa bodo
članice tudi Poljska, Madžarska,
Češka, Slovaška... Države - plačni-
ce ne bodo prispevale več denarja,
zato bodo subvencije manjše,« meni
Vrisk.
Bomo ohranili vse kmetije ali
bi bilo veliko že to, da ostane vsaj
tista petina čistih?
Vprašanje je, ali bodo kmetije brez
dodatnega dohodka preživele. V
Nemčiji do 50 hektarjev velike
kmetije pokrivajo eno delovno me-
sto. Če imamo to pred očmi, zlah-
ka preračunamo, kaj nas čaka... Koga
podpreti? Mislim, da vsakogar, ki
hoče vztrajati na podeželju. Če bi
se odločili za čiste kmete - razmiš-
lja se, da polkmetje ne bi dobivali
subvencij ali pa bi dobivali bistve-
no nižje - bi to vodilo v propad manj-
še kmetije, kar pa ne pomeni po-
večanja obstoječih. Če nehaš, svo-
je zemlje ne prepustiš drugemu. Pa
tudi za perspektivnega kmeta je
vprašanje, ali ima denar za doda-
ten najem ali nakup.
Kaj bi to pomenilo za poselje-
nost podeželja?
Pametna država teži za tem, da
bi bilo podeželje čimbolj poselje-
no. Izrazito hriboviti tereni obmejne
Avstrije in Tirolske so obdelani do
zadnjega kotička, pa čeprav kmet-
je kosijo na roke. Država jim pri
tem zelo pomaga. Prazno podeže-
lje in velika mesta so problem ne-
razvitih držav. Ko se na kmetijah
generacijska nit pretrga, povratka
ni, so le izjeme. Kasneje lahko dr-
žava izdatno denarno pomaga, pa
se bo težko kdo odločil za vrnitev.
Življenje na podeželju ima svoje
posebnosti, ni enako mestnemu. Je
trdo, manj priložnosti daje ljudem,
zlasti otrokom... Ko nekdo začuti
lažje življenje, se težko vrne.
In tu je še nacionalni vidik. Sla-
bih dva milijona Slovencev se nas
je ohranilo zaradi trdoživosti ljudi
na podeželju. Škoda bi bilo, če bi
na to pozabili, če bi se zaradi udob-
ja, iluzij o EU kot idealnem part-
nerju prihodnosti, podeželje izpraz-
nilo. Država lahko z relativno ma-
lo denarja pomaga, da se kmetje
obdržimo.
Kot kaže, se bo na podeželju v
nekaj letih izgubilo okoli 30 tisoč
delovnih mest. Kaj bodo ti ljudje
delah, ne ve nihče. Kaj to pomeni
z nacionalnega in tudi s socialnega
vidika? In še beseda o povezanosti
družin na kmetijah, kjer skupaj ži-
vijo tri generacije; meščani tega ne
poznajo in zato ne vedo, kakšna
vrednota je. V tem ni ekonomike,
a gotovo gre za kakovost življenja
posameznika in celotne družbe.
Drži, da Slovenija ne ve, kak-
šno kmetijstvo hoče čez 10,20 let?
Slovenija vztraja, da je edina pot
zanjo pot v EU. Mislim, da tudi naj-
bolj odgovorni ne vedo, kaj to po-
meni. Kmetje zagovarjamo svoja
stališča, a se nas premalo sUši. Ka-
pitalistične norme so daleč nad vse-
mi ostalimi. V Evropi vrsta ugled-
nih ljudi opozarja, naj Slovenci
ohranimo tisto, česar sami nimajo
več.
Pravite, da imajo kmetje na vo-
ljo prekratko prehodno obdobje,
da bi se prilagodili tržnim razme-
ram?
Leta 1939 je bila slovenska kme-
tija enako velika kot avstrijska. Na-
to je sledil zemljiški maksimum 10
hektarjev, kmetije v Evropi pa so
se po naravni poti večale, države
so kmetijstvo podpirale. Pri nas se
je država tega zavedla v 80-ih le-
tih, ko je prvič sofinancirala mo-
dernizacijo kmetij. Po letu '90 so
cene kmetijskih proizvodov moč-
no padle in tudi perspektivne kme-
tije so bile finančno nezmožne za
razvoj. V kmetijskem proračunu ni
bilo dovolj denarja.
Zdaj minister But zagotavlja, da
bomo v treh letih na evropskih sub-
vencijah, a naša kmetija bo še ved-
no nekajkrat manjša od evropske!
Imamo zastarele kmetije, razdrob-
ljeno zemljo, naložb je malo... Evro-
pa je to reševala s posebnimi zako-
ni, pri nas mora 80 odstotkov last-
nikov podpreti komasacijo, sicer
do združevanja zemlje ne pride. So-
doben hlev za 60, 70 molznic sta-
ne okoli 60 milijonov tolarjev. Kdo
si ga lahko privošči?
Pa vloga svetovalne službe?
Načrtovanje v kmetijstvu je ne-
mogoče. Ključno pa je svetovanje.
Ob tem kmetijski proračun zmanj-
šuje denar za svetovalno službo. Ali
se bo dejavnost krčila ali si jo bo-
mo kmetje sami plačevali?
Vse več je preusmerjanja manj-
ših kmetij v povrtninarstvo, cvetli-
čarstvo, razvoj dopolnilnih dejav-
nosti, kot so kmečki turizem, pri-
delava in ponudba domače hrane,
izdelava krajevno značilnih izdel-
kov. Z manj kot 10 hektarji zemlje
nimaš v govedoreji kaj iskati, preu-
smeritev v povrtninarstvo pa je dra-
ga. Rastlinjak in specialna meha-
nizacija staneta najmanj 10 mili-
jonov, da se zagotovi eno delovno
mesto. Če se za prehod ne odloči
več bližnjih kmetov, morda cela re-
gija, so težave s trženjem in proda-
jo. Trgovci ne kupujejo drobiža, ho-
čejo koHčine in stalno dobavo!
Bi bilo glede na raznolikost pri-
delave in geografske danosti to-
rej primerno butično in ekološ-
ko kmetovanje?
Tričetrt ozemlja predstavljajo hri-
bovite ali kako drugače problema-
tične površine. Gre za težje obde-
lovalne pogoje, tako da intenzivna
pridelava ni mogoča. Pretežen del
kmetijstva je zato že danes butičen.
A vprašanje je, če znamo tisto, kar
je naravno pridelano, tudi dražje
prodati. Francoski kmet piščance
iz proste reje proda več kot dva-
krat dražje kot tiste iz zaprte. Za
domačo naravno pridelavo potre-
bujemo enoten nastop, blagovne
znamke - tu pa se zatika in tudi v
ministrstvu nimajo posluha za uva-
janje in promocijske akcije. Dobro
desetletje stara reklama za mleko
je svojčas porabo mleka bistveno
povečala. Zdaj govorimo o viških,
a poraba mleka je dvakrat manjša
kot v EU. Prepričan sem, da bi »viš-
ke« hitro porabili, če bi ljudem po-
nudili nove, zanimive izdelke. Če
ne, se bo ponovila zgodba Italija-
nov, ki so dosegli prenizko kvoto,
zdaj pa mleko uvažajo.
Sindikat kmetov je postavil 38
zahtev, jih boste vi septembra
manj, a zato bolj jasne?
Delo sindikata in zbornice se raz-
likuje, to je normalno. Sindikat zah-
teve postavlja drugače, dela volon-
tersko... Naše bodo argumentira-
ne, podprte z analizami, ki jih pri-
pravljamo za veterino, kmečko so-
cialo, lovstvo in gozdarstvo, ribiš-
tvo, poljedelstvo, živinorejo, po-
gajanja z EU in zemljiško proble-
matiko. Za vsako področje zbira-
mo tehtne argumente, ne bomo zah-
tevali na pamet.
Je z veterino res toliko težav?
Z veterino je veliko težav. Zako-
ne smo morali prilagoditi Evropi,
res pa je tudi, da imamo ponekod
strožje zahteve kot EU.
In kje smo Slovenci bolj papeš-
ki od papeža?
Molzniki naj bi dvakrat letno
opravljali zdravniški pregled; ta sta-
ne 24 tisočakov, pri čemer naj bi
imela kmetija po dva molznika. Če
bi to uveljavili, bi šlo 700 milijo-
nov tolarjev. Strošek, ki je nepo-
treben tudi za Evropo. Iz goveda je
treba izsekati celo hrbtenico, oko-
li 20 kilogramov mase. Manjši za-
služek za kmeta, pa še dodatnih 60
tolarjev po kilogramu za uničenje.
V EU uporabljajo meso iz ličnic,
mi zaradi BSE uničujemo celotne
glave in letno izgubimo 300 mili-
jonov tolarjev. Pa tudi zahteve, ki
so skladne z EU, bremenijo kme-
ta, ker so drage. Če država s pred-
pisi kmeta finančno močno obre-
meni, naj mu drugje nekaj doda...
Boste z vlado pred protestom
sedli skupaj?
Ko se minister But okoli 20. av-
gusta vrne z dopusta, bomo zahte-
vali uradni sestanek ter mu, prav
tako pa tudi javnosti, posredovali
zahteve. Do konca avgusta bi se ra-
di sestali še s finančnim ministrom
Ropom, okoljskim Kopačem, Di-
movskim za delo in družino, s pra-
vosodnim Bizjakom zaradi dena-
cionalizacije... Od tega, kako se bo-
do zaključili pogovori, bo odvisna
izvedba shoda. Če bo vlada kon-
struktivna, bo protest milejši.
Sicer pa cisterne gnojevke v
Ljubljano?
Tudi to je možno, da.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
»Pogovori glede pšenice bodo kmalu končani. Naša zahteva je pet tisočakov višja
subvencija po hektaru.«
»Naša kmetija je trdna in bomo preživeli tudi v Evropi.«
Št. 32 - 8. avgust 2002
10
KRAJI IN LJUDJE
To sem jaz
Projekt z zgornjim naslovom pomaga mladim
premagovati težave pri odraščanju
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje nadaljuje s pro-
jektom To sem jaz, ki mla-
dim ponuja pomoč v času
odraščanja. Na spletni stra-
ni www.tosemjaz.net so vse-
binam o ljubezni in spolno-
sti dodali nove, s katerimi po-
magajo krepiti mladostniko-
vo samozavest.
Kot je povedal direktor Za-
voda za zdravstveno varstvo Ce-
lje (ZZV) mag. Ivan Eržen,
so se s projektom lotili starih
problemov na nov način. Za
razliko od drugih programov
zdravstvene vzgoje in promo-
cije zdravja so se odločili, da
bodo mladim dali možnost,
da sooblikujejo program.
»Mladi bodo sami določili
probleme, ki se jih bomo do-
taknili, ter načine, ki jih bo-
mo pri tem uporabili. To nam
daje dragocene povratne infor-
macije, ki jih s pridom upo-
rabljamo pri razvoju tega, pa
tudi drugih projektov,« je pou-
daril Eržen.
Na spletni strani so v prvi
fazi najstnikom ponudili vse-
bine na temo ljubezni in spol-
nosti. Na strani so objavili
zdravstveno-vzgojne vsebine
ter dali mladim možnost, da
o svojem problemu povpraša-
jo strokovnjake v rubriki Fo-
rum in vrstnike v rubriki Po-
menki.
Spletna stran je uspešno za-
živela. Od 7. aprila lani jo je
obiskalo skoraj 64 tisoč obi-
skovalcev, ki so odprli skoraj
milijon strani. Strokovnjakom
so zastavili kar 1.361 vprašanj
in z vrstniki izmenjali več kot
5.500 mnenj na temo ljubez-
ni in spolnosti.
Projektnemu svetu je uspe-
lo v ekipo strokovnjakov pri-
dobiti najbolj izkušene sveto-
valce s področij zdravstva, so-
ciale in šolstva. Vsi svetovalci
odgovarjajo na vprašanja
najstnikov brezplačno.
Zakaj se mladi tako radi za-
tekajo k spletnemu svetovanju,
pojasnjuje mag. Damjana
Podkrajšek, specialistka šol-
ske medicine: »Mladi spletno
stran zelo radi uporabljajo, ker
jim omogoča anonimnost, ker
prejmejo odgovor v dnevu ali
dveh, včasih že v nekaj urah,
ker imajo strokovnjaki do njih
spoštljiv odnos in ker je vsak
odgovor napisan za njih oseb-
no. Ko berejo vprašanja in od-
govore strokovnjakov ali vrst-
nikov, vidijo, da niso sami, da
niso edini, ki imajo problem.
Sprevidijo,'da je smiselno, če
se v stiski nekomu zaupajo.
Spoznajo tudi, da so skoraj vsi
problemi rešljivi.«
Veijamem vase
s kar 70-imi odstotki vodi
na lestvici, nastali na osnovi
spletne ankete, problem, da
starši in šola od mladostnika
zahtevajo preveč. Več kot po-
lovica sodelujočih je opozo-
rila na enega temeljnih prob-
lemov, ki je zajet v stavku
»Manjka mi samozavesti«.
Že jeseni bodo v šolah celj-
ske regije stekli šolski dogod-
ki z naslovom Verjamem va-
se, ki bodo pomagali mladim
pri premagovanju najstniš-
kih problemov.
Zaradi nizke samopodobe
slovenskih najstnikov so se na
ZZV odločili, da na spletni stra-
ni pripomorejo h krepitvi sa-
mopodobe. Temo Verjamem
vase so dodali projektu To sem
jaz. Na spletni strani sta zaži-
veli tudi novi rubriki: Kako naj
si pomagam in Verjamem va-
se.
Šolska psihologinja Alenka
Tacol je za spletno stran pri-
pravila poučne vsebine z na-
slovom Kako naj si pomagam.
V njih je razložila, kako zgra-
diti ščit za premagovanje stre-
sov, ki jih mladim nalagajo šo-
la, starši in današnji čas. Na
strani pa so uporabili tudi del
znanja Inštituta za razvijanje
osebne kakovosti iz Ljublja-
ne, ki že pet let sistematično
širi znanje o samopodobi.
Predstavljajo pa tudi knjigo
ameriške avtorice Suzanne E.
Harrill Ti si zvezda.
Zakaj je samopodoba tako
zelo pomembna za mladega
človeka, je povedala Nuša Ko-
nec Juričič, specialistka social-
ne medicine na ZZV: »Dobra
samopodoba dviguje občutek
lastne vrednosti, veča veselje
do življenja in nam pomaga,
ko se znajdemo pred težava-
mi. Ni dana sama po sebi, po-
trebno jo je razvijati in krepiti.
Graditi se začne že zelo zgo-
daj, v okviru družine, vrtca, šole
in kasneje tudi na delovnem me-
stu in v lokalnem okolju. Sa-
mopodoba se krepi, ko je
otrok oz. mladostnik sprejet tak-
šen kot je, ko začuti, da smo
ponosni na tisto, kar je in kar
zna, ko je spodbujan tam, kjer
mu ne gre in ko ve, da ga bomo
tudi ob neuspehih in težavah
razumeli. In ko je opremljen
še z znanji, kako razpoznati,
izpostaviti in kako reševati
probleme, se strahovi zmanj-
šajo, reševanje težav je uspe-
šnejše, odnos do samega sebe
in soljudi ter življenja nasploh
pa bolj pozitiven. « BS
Spletna stran www.tosemjaz.net ponuja najstnikom kup odgovorov.
Pripravite doicumente
Mestna občina Celje je opo-
zorila občane, ki so med leti
1974 in 1985 vlagali svoj de-
nar v izgradnjo javnega te-
lekomunikacijskega omrež-
ja, da je bil v Uradnem listu
objavljen zakon o vračanju
vlaganj v javno telekomuni-
kacijsko omrežje.
Gre za zakon, ki je po splo-
šnem mnenju še zelo sporen
in nedodelan, določa pa upra-
vičence, zavezance, višino vra-
čila ter način in pogoje vrača-
nja vlaganj v javno telekomu-
nikacijsko omrežje. Ker zakon
občine zavezuje, da sprejme-
jo navodilo, s katerim bodo
podrobneje določili način se-
stave seznama upravičencev,
način ugotavljanja deležev vra-
čila ter pogoje in roke vrača-
nja teh deležev, smo povpra-
šali, čemu je obvestilo sploh
namenjeno in kaj morajo se-
daj storiti morebitni upravi-
čenci do vračila. Aleš Vreč-
ko, strokovni sodelavec v
Mestni občini Celje, je pove-
dal, da morajo v tej fazi po-
stopka občani čim prej prido-
biti in pripraviti ustrezno do-
kumentacijo - predvsem po-
godbo, račune in druge vero-
dostojne dokumente. Delo pa
se bo septembra, ko je priča-
kovati tudi spremembe oziro-
ma dopolnitve zakona, nada-
ljevalo s sestavljanjem spiskov
upravičencev. V tem trenutku
še ni jasno, ali bodo to oprav-
ljale lokalne skupnosti, obči-
ne torej, ali pa bo naloge prev-
zela država.
BS
Veselo v enajsto leto
Več kot 200 upokojencev, včlanjenih v Društvo upokojencev Škofja vas, je konec
julija proslavilo deseto obletnico delovanja društva.
Ob ustanovitvi je imelo društvo 90 članov, danes jih je že 426. Ponosni so na svojo
dejavnost, ki so jo predstavili tudi na priložnosti razstavi. Ta je dokazala pestro dejavnost
skupin za ročna dela, gospodinjstvo in športne dejavnosti. Zbranim je govoril novoizvolje-
ni predsednik Franci Ulaga, nagovoril jih je tudi prvi predsednik društva Vlado Kuštrin.
Po proslavi so se zbrani poveselili ob programu, ki ga je pripravilo Kulturno umetniško
društvo bratov Dobrotinšek, zatem pa so se veselo vrteli ob glasbi ansambla Francija Ze-
meta.	BRANKO DOBRAVC
Upokojenci iz Škofje vasi so se ob proslavi 10-letnice svojega društva veselo vrteli po plesišču.
Tekmovanje oračev celjske regije
Na parcelah kmetije Pišek v Medlogu pri Celju je potekalo 28. tekmovanje oračev
celjske regije. Tekmovanje je potekalo v oranju na strnišču s plugi krajniki in obra-
čalnimi plugi, udeležilo pa se ga je 12 ekip oziroma 24 posameznikov iz območja
Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.
S plugi krajniki je zmagal Anton Spital, drugi je bil njegov sin Toni, tretji pa Jani Dvorjak,
vsi iz Strojnega krožka Šaleška dolina. Z obračalnim plugom je zmagal Anton Grobelnik iz KZ
Petrovče, drugi je bil Jože Verdel iz Zavrha pri Galiciji, tretji pa Jože Kresnik iz KZ Celje.
Ekipno je prvo mesto pri plugih krajnikih pripadlo ekipi Strojnega krožka Šaleška dolina
(Anton in Toni Spital), pri obračanih plugih pa sta zmagala ekipno Ivan Vengust iz Dobriše
vasi in Jože Verdel iz Zavrha pri Galiciji. Na državnem tekmovanju oračev, ki bo v času radgon-
skega sejma, bosta celjsko regijo zastopala Anton Spital in Anton Grobelnik. T. TAVČAR
Anton Spital in njegov sin Toni, ki sta zmagala ekipno s plugi krajniki, posamezno pa sta bila na prvem in
drugem mestu.
V	Alminem domu zadovoljni
V	Alminem domu, novem turistično-pla-
ninskem objektu na Svetini, so z obiskom
zadovoljni. V domu, ki so ga odprli v februar-
ju, ga je največ ob nedeljah, ko se oglaša po
približno tristo izletnikov.
Dosedanji dnevni rekord je bil tisoč izletni-
kov na dan. Veliko obiska je bilo tudi zadnjo
nedeljo, ko je na praznovanju lepe nedelje v
svetinski cerkvi maševal slovenski metropolit
dr. Franc Rode. V Alminem domu so seveda
najbolj zadovoljni z obiskom v gostinskem delu,
uveljavljati pa se začenja nočitveni del, kjer so
prve turistične postelje v občini Štore. Vsega
skupaj imajo kar 84 ležišč, od tega 16 na skup-
nih ležiščih. Prihodnje leto nameravajo pri do-
mu urediti še teniško igrišče.
Sicer pa je v Alminem domu najbolj razvito
sodelovanje z zdraviliščem in turističnim druš-
tvom iz Laškega. Od tam prihaja precej avstrij-
skih izletnikov.	BJ
Št. 32 - 8. avgust 2002
NASI KRAJU N LJUDJE
11
Med hmeljarji
ali Lučani
Konec tedna bo živahno
v Braslovčah, kjer bodo pri-
pravili jubilejni, 40. Dan
hmeljarjev, v goste pa va-
bijo tudi v Lučah, kjer pri-
pravljajo 33. Lučki dan.
Idejna zasnova Dneva
hmeljarjev je nastala v Pre-
boldu, organizatorji letošnje-
ga hmeljarskega praznika. Tu-
ristično društvo Braslovče, pa
so odločeni, da bodo prire-
ditvi vrnili nekdanji sijaj. Na
novinarski konferenci so na-
nizali precej zanimivih po-
drobnosti, povezanih z mi-
nuhmi prireditvami. Letoš-
nje dogajanje na Dnevu hme-
ljarjev se bo pričelo jutri, v
petek, 9. avusta, ob 20. uri z
Ročk turistom. V soboto bo-
do ob 9. uri pri gasilskem do-
mu odprli dve razstavi, in si-
cer bodo delo turističnega
podmladka prikazali učenci
osnovne šole, posebej zani-
miv pa bo prikaz kmečkega
orodja in stare mehanizaci-
je, ki se je uporabljala v hme-
ljarstvu. Nedeljsko dogajanje
se bo pričelo ob 10. uri s šport-
nim tekmovanjem, ob 14.30
pa bodo pričeli z osrednjim
programom. Jedro bo povor-
ka, ki jo bodo obogatili vo-
zovi, na katerih se bodo na
prizorišče pripeljale prince-
se, med njimi tudi bavarska
princesa Danida Pichelmei-
ster, starešine in drugi gost-
je, nekateri vozovi pa bodo
namenjeni tudi prikazu hme-
ljarskih opravil. Po uradni
primopredaji starešinstva bo
ob 16. uri etnografski nastop
kmečkih žena s Ponikve, na-
to pa bodo pripravili več za-
bavnih tekmovanj. Ob prire-
ditvi bodo izdali brošuro, v
kateri bo podrobno opisana
kronologija tradicionalne tu-
ristične prireditve, ki je nek-
daj v Braslovče privabila tu-
di 15 tisoč obiskovalcev.
Pri pripravi 33. Lučkega
dne sodelujejo skoraj vsi
krajani. Sklop prireditev bo-
do pričeli jutri, v petek, ko
bo ob 10. uri kolesarski iz-
let v dolino Podvolovljeka.
Ob 18. uri bodo v kulturni
dvorani odprli razstavo del
Ide Voler z naslovom Lučke
domačije, uro kasneje pa bo-
do pri Igli predstavili kaja-
kaško odpravo Norveška
2002. Sobotna dogajanja bo-
do oblikovala športna tek-
movanja, ob 18. uri bo slo-
vesnost z rogisti, ob 19. uri
bodo razglasili športnika leta
ter pripravili zabavni večer
s smučarskim klubom. V ne-
deljskem jutru bo v Lučah
najprej zazvenela budnica,
ob 10. uri pa se bo začelo
živahno dogajanje na vaški
tržnici, kjer bodo ponudili
dobrote in izdelke domače
obrti.
U. SELIŠNIK
Za pokal Slovenije razvili prapor
Konjeniško društvo Mustang z Gomilskega je bilo us-
tanovljeno leta 1998. Že ves ta čas je imelo željo, da si
pridobi društveni prapor. To jim je s pomočjo sponzor-
jev, požrtvovalnih članov in občin Braslovče, Prebold,
Polzela, Tabor, Vransko in Žalec tudi uspelo.
Na praporu so upodobljeni
grbi vseh šestih občin. Druš-
tvo je prapor razvilo v okvi-
ru 4. tradicionalne konjeniš-
ke prireditve v Trnavi, gost
prireditve pa je bil minister
za promet in zveze Jakob
Presečnik, ki je prapor pre-
dal predsedniku KD Mustang
Milanu Košenini. Po razvit-
ju prapora so trakove obe-
sili vsi darovalci. V nadalje-
vanju so pripravili spretnost-
no vožnjo dvovpreg, ki šte-
je za pokal Slovenije. Nasto-
pilo jih je 12, zmagal pa je
Brane Lešar s sovoznikom
Andrejem Piškom iz Konje-
rejskega društva Celje pred
Antonom Puncerjem in so-
voznikom Petrom Puncer-
jem iz Konjeniškega društva
Zgornja Savinjska dolina ter
Bogdanom Renerjem in so-
voznikom Mitjo Mohoričem
iz Lipice. Pripravili so tudi
tekmovanje v spretnostnem
jahanju, kjer je nastopilo 13
mladih jahačev. Zmagala je
Monika Zupane, druga je bi-
la Suzana Rožič in tretja Katja
Plešnik.
T. TAVČAR
Predsednik KK Mustang Milan Košenina (desno), minister Jakob Presečnik in praporščak
Janez Pristalič.
Zlata
Račnikova
Z zlatoporočno mašo, ki
jo je v šempetrski župnij-
ski cerkvi opravil domači
župnik Mirko Škoflek, sta
Otmar in Veronika Račnik
potrdila svojo petdeset let
trajajočo zakonsko zvezo.
86-letni Otmar se je rodil
v Slovenj Gradcu v številni
družini kot deseti med dva-
najstimi otroki. Ko mu je bi-
lo komaj štiri leta, so ga dali
rejniški družini, kjer je odraš-
čal in se je tudi izučil za elek-
trikarja. Kot dvajsetletni fant
je odšel v partizane in bil dve
leti borec v Zidanškovi bri-
gadi. Tudi Veronika, ki ima
71 let, se je rodila v številni
družini devetih otrok v Trbo-
nji pri Slovenj Gradcu. Otroš-
tvo je preživela doma, z Ot-
marjem pa sta se spoznala na
Remšniku, ki je priljubljena
izletniška točka. Poročila sta
se v Mariboru, že leta 1958
pa sta se naselila v Šempetru
v Savinjski dolini. Z njima
sta takrat že bila njuna sino-
va Bojan in Franci. Vmes je
družina nekaj časa živela na
Polzeli in se potem dokonč-
no ustalila v Šempetru, kjer
zlatoporočenca živita še se-
daj. Otmar se je upokojil kot
elektromonter leta 1971, Ve-
ronika pa leta 1986 v celjski
bolnišnici.
Jesen svojega življenja pre-
življata v miru in zadovoljs-
tvu, saj sta oba še dokaj do-
brega zdravja, v veselje in raz-
vedrilo pa so jima štirje vnu-
ki in pravnuk. T. TAVČAR
Zlatoporočenca Račnik
Rada gleda filme in bere
90-letnico Ane Pečovnik iz Letuša so poleg njenih domačih počastili tudi predstavniki KO
RK Marjana Marovt, Cvetka Kočevar in Marija Jager ter društva upokojencev Franc Škruba.
Obiskali so jo na njenem domu v Letušu, kjer živi od svoje poroke pri 18 letih. Rodila se je v
Malih Braslovčah, v družini Osterman, poleg dveh bratov in dveh sester. Po poroki sta si z
možem Viktorjem zgradila hišo in kupila nekaj zemlje, ki sta jo pridno obdelovala. Rodil se
jima je sin Mirko, ki je ostal na domu, se poročil in Ana je dobila dva vnuka. Marka in
Andreja. Sedaj ima že šest pravnukov. Kljub visoki starosti je še dokaj dobrega zdravja, še
Vedno spremlja vsa dogajanja doma in po svetu, rada gleda filme in bere.
T. TAVČAR
Jubilantka in njeni obiskovalci
Obnavljajo oltar
v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki, ki je podružnica polzelske župnije, že nekaj časa teče
obnova oltarja. Potem ko so strokovnjaki ugotovili, da so oltarni nastavek in posamezne
kipe močno poškodovali lesni črvi, so sklenili, da bodo insekte uničili z zaplinjanjem.
Poseg je uspel, tako da so lahko pričeli z obnovitvenim delom na oltarju. Najprej so
opravili statično ojačitev zgornjega dela oltarja, spodnji pa bo povezan s posebnimi metu-
Ijastimi vezmi. Nadaljevali bodo s konservatorsko-restavratorskimi delo na ornamentih in
na kulisi ozadja. Predvidevajo, da bodo s tem končaU do konca oktobra, medtem ko bodo
prenovo posameznih kipov opravili v zasebni restavratorski delavnici Andreja Šamperla v
Mariboru prihodnje leto.	T. TAVČAR
Restavratorka Andreja Gričnik pri svojem delu na ornamentih.
Št. 32 - 8. avgust 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Na begu
Mednarodni tabor o problematiki beguncev v
Jurkloštru
študentski mladinski
otroški center Laško je v so-
delovanju z Mladinskim
centrom HAUS iz Murecka
v Avstriji pripravil tabor z
imenom »Na begu - Auf der
flucht«. Tabora, ki je bil or-
ganiziran v okviru progra-
ma »Mladina« nacionalne
agencije MOVIT, se je ude-
ležilo 18 mladih, od tega jih
je bila polovica iz sosednje
države. Tabor se je zaklju-
čil minuli teden, ko so ude-
leženci predstavili svoje
ugotovitve.
Na taboru, ki je potekal v
Jurkloštru, so se mladi uk-
varjali s problematiko beguns-
tva. »S tem taborom želimo
mladim prikazati problema-
tiko begunstva in tako v njih
vzbuditi več strpnosti do dru-
gačnih. S tem namenom smo
tudi proučevali statistične po-
datke o begunstvu, pri čemer
smo ugotavljali predvsem, od
kod ljudje bežijo, kam beži-
jo in zaradi kakšnih razlogov
se odločijo, da bodo zapu-
stili svoj dom,« je povedal
vodja tabora iz Avstrije Ro-
bert Muscherlin. Pozornost
so namenili tudi primerjavi
statističnih podatkov med
Slovenijo in Avstrijo, s po-
močjo katerih so med dru-
gim ugotovili, da v Avstriji
pridobi status azilanta 5 od-
stotkov beguncev, ki se tja za-
tečejo iz ekonimskih, verskih
ali političnih razlogov. V Slo-
veniji pa je beguncev, ki us-
pejo pridobiti ta status, le 1,8
odstotka. »Med drugim smo
ugotovili tudi, da je Sloveni-
ja še vedno tranzitna država
in ne ciljna, kajti ciljne dr-
žave so predvsem skandinav-
ske države,« je še povedal vod-
ja tabora iz ŠMOCL-a Aljaž
Cestnik.
Mladi so odšli tudi v Ljub-
ljano, kjer so si ogledali, v
kakšnih razmerah živijo be-
gunci in kakšen je postopek
pridobitve azila. S tem na-
menom so obiskali dom za
azilante na Celovški in tudi
nastanitveni center Vič, ki ga
zapirajo. Ogledali pa so si tu-
di Metelkovo. Skozi ves te-
den je potekala tudi igra »vir-
tulni beg«. »Mladi po skupi-
nah sprejemajo odločitve, ka-
tere jih potem vodijo do
konca. To je lahko pridobi-
tev statusa azilanta ali pa jih
ulovijo in vrnejo nazaj v dr-
žavo, od koder so prišli. Lah-
ko pa se nekje na poti vse sku-
paj konča, tudi njihovo živ-
ljenje,« je povedal Aljaž Cest-
nik in še dodal: »Sicer je stvar
samo na papirju in v glavah,
vendar jim tudi s pomočjo
statistike skušamo približa-
ti probleme, s katerimi se soo-
čajo ljudje, ko ne vidijo več
drugega izhoda, kot da pu-
stijo vse skupaj in gredo v za-
hodno Evropo, obljubljeni
raj.«
PRIMOŽ POKLIČ
Poletni blagoslov konj
Konjeniško društvo Šentjur, ki ima 83 članov, je ob peti obletnici obstoja pripravilo
tradicionalni poletni blagoslov konj.
Na travniku za kulturno - gasilskim domom v Gorici pri Slivnici se je zbralo več kot 60
konj iz Sv. Štefana, Štor in Šentvida ter gostje pobratenega društva Kapela pri Brežicah.
Uspešno delovanje društva je predstavil predsednik Janko Novak, ki se je še posebej zahva-
lil vsem darovalcem prispevkov za nov društveni prapor z mnogimi žebljički in trakovi.
Prapor je razvil župan Jurij Malovrh, iz rok predsednika Novaka pa ga je sprejel praproš-
čak Franc Žurej, ki je bil prvi predsednik društva. Konje je blagoslovil župnik Marko
Šraml iz Gorice pri Slivnici, v priložnostnem programu pa so nastopili folklorna skupina
iz Šentjurja, Paridolske korenine in drugi.	TV
Pomlajena transformatorska
postaja
Najstarejšo, skoraj 80 let staro transformatosko postajo Laško, so temeljito pre-
novili. S tem so delavci Elektroprenosa Podlog, skupaj z zunanjimi izvajalci, moč-
no povečali zanesljivost njenega obratovanja, saj so vgradili nove zbiralke.
Večino dela so morali opraviti v nočnem času in delno tudi ob nedeljah in praznikih,
saj je bilo pri tem potrebno izklapljati več daljnovodov.
Prvič v ELES-u so vgrajene poleg strelovodnih vrvnih povezav tudi varovalne vrvi, ki
omogočajo varovanje delavcev pri delu na višini. Opravili pa so tudi pomembna dela za
povezavo s sosednjo novo transformatorsko postajo, kar naj bi naredili še v letošnjem
letu.	SL
Blagoslov obnovljene kapelice
Pri Bolčinovih, po domače Svečnikovih v Radobljah pri Laškem, je laški dekan Jože
Horvat pred časom blagoslovili obnovljeno kapelico brezmadežne device Marije.
Koliko je stara kapelica, nihče natančno ne ve, saj naj bi bila letnica 1890, ki so jo na njej
našli, po nekaterih virih leto njene prve obnovitve in ne postavitve. Zgrajena je bila zato, da
domačine obvaruje pred vsemi slabimi življenjskimi in vremenskimi neprilikami. Ta na-
men se je zadnja leta vse bolj izgubljal zaradi sodobnega načina življenja, strojev in tehni-
ke, zaradi bližnjega prometa pa je bila vse prevečkrat poškodovana. Krajani so se zato
odločili, da cesto speljejo nekoliko drugače, kapelico pa so temeljito obnovili. Pri ureditvi
ceste in prenovi kapelice so jim pomagali v krajevni skupnosti, občini. Komunali in Pivo-
varni Laško.	VLADO MAROT
Planinska krožna pot
Rečica pri Laškem je ena
tistih manjših krajevnih
skupnosti v laški občini, ki
neprestano skrbi, da bi bi-
lo krajanom in tistim, ki
kraj le obiščejo, življenje
lažje in lepše.
Pred kratkim so v sodelo-
vanju s planinskim društvom
izdelali načrt in pripravili
Rečiško krožno planinsko
pot. Da jo prehodijo, bodo
pohodniki potrebovali kar
dobrih deset ur. Planinska
krožna pot vodi od železniš-
ke postaje v Laškem najprej
na Šmihel, se nadaljuje v Gov-
ce in nato na Govško brdo.
Babe, Ostri vrh. Kal, Mrzli-
co, Gozdnik, Šmohor in na-
zadnje še na Malič, konča pa
se spet v Laškem.
V KS Rečica in Planin-
skem društvu Laško so ob
ureditvi poti izdali tudi lič-
no barvno zloženko, ki je obe-
nem tudi izkaznica z zem-
ljevidom krožne poti. V njej
je poleg vseh potrebnih po-
datkov o pohodniku tudi
prostor za žige vseh obiska-
nih točk.
V. MAROT
Vodji tabora, Aljaž Cestnik iz ŠMOCL-a in Robert Muscherlin iz mladinskega centra HAUS iz Murecka.
NA KRATKO
Naj fotka
poletja
V študentskem klubu
mladih Šentjur so preko po-
letja razpisali natečaj za
najboljšo fotografijo letoš-
njega poletja.
Fotonatečaj za »naj fotko,
ki jo bo rodilo letošnje po-
letje« je široko zastavljen, v
ŠKMŠ pa si želijo zlasti av-
torjev, ki bodo na svojih fo-
tografijah ujeli kakršnokoli
povezanost s študentsko te-
matiko. Natečaj bodo zaklju-
čili sredi septembra, avtorji
najboljših fotografij bodo na-
grajeni, fotografije pa objav-
ljene v Študentskem informa-
torju.
Lučka v očeh
za 130
šolarjev
Z dobrodelnim koncer-
tom Lučka v očeh so v Ob-
močnem združenju Rdeče-
ga križa Šentjur zbrali le ne-
kaj tolarjev manj kot 800
tisočakov.
Celoten izkupiček dobro-
delnega koncerta, ki so ga pri-
pravili sredi maja, so v RK
namenili otrokom iz social-
no ogroženih družin. Spisek
130 otrok, ki jim bodo po-
moč začeli razdeljevati v teh
dneh, so pripravili v sodelo-
vanju z osnovnimi šolami,
krajevnimi organizacijami
RK in Centrom za socialno
delo Šentjur.
IS
Št. 32 - 8. avgust 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Milijonski dolgovi
stanovalcev
v Šmarju pri Jelšah se že
nekaj časa spopadajo s
problematiko neplačevanja
najemnin za občinska sta-
novanja v samem središču.
Občinski svet je soglasno
I zahteval tudi poimenski
seznam dolžnikov. Nekate-
ri med njimi naj bi imeli tu-
di za več kot milijon tolar-
jev dolga.
Vodja Oddelka za družbe-
ne dejavnosti in finance na
§marski občini Zlatka Pilko
I soglaša, da postaja problem
na področju stanovanjskega
gospodarstva vse bolj pereč.
»Starih terjatev, ki smo jih
prevzeli od lani ukinjenega
stanovanjskega sklada, je ta-
ko na področju stanovanjske-
ga gospodarstva skupno kar
za 17,7 milijona tolarjev,« je
pojasnila Pilkova. »Ljudje ve-
činoma dolgujejo najemni-
ne za občinska stanovanja,
kjer je odprtih terjatev iz pre-
teklega obdobja za 9,6 mili-
jona tolarjev. Gre za tretjino
od devetdesetih stanovalcev,
pretežno stalnih dolžnikov,
ki najemnin ne plačujejo red-
no, njihov status pa je razli-
čen,« je še dodala.
Vendar pa to še ni vse. Pre-
cejšen del dolga nastaja tudi
na račun kupnin za deset od
skupno tridesetih prodanih
stanovanj. Lastniki naj bi jih
namreč odplačevali obročno
v daljšem časovnem obdob-
ju, kar ne počnejo. Sedanji
upravljavec občinskih stano-
vanj, celjski Atrij, je zato
predlagal, da šestim dolžni-
kom kupnin enostavno raz-
veljavijo pogodbo.
Tovrstnih terjatev je za 4,9
milijona tolarjev, še dodatne
tri milijone pa so pridelali ti-
sti, ki ne poravnavajo obra-
tovalnih stroškov. »Te name-
sto najemnikov plačuje obči-
na, nato pa jim izstavi račun.«
Ker občina nima posebne
službe za izterjavo, so se v
Šmarju odločili, da dolgove
izterja Atrij. Le-ta upravlja s
stanovanjskimi nepremični-
nami večine obsoteljskih ob-
čin in ima tudi sicer po mne-
nju Šmarčanov precej več iz-
kušenj na tem področju. Pa
še uspešni so, dodajajo v ob-
čini. V primerjavi z načrto-
vanimi proračunskimi sreds-
tvi za stanovanjsko dejavnost,
ki znašajo dobrih 13 milijo-
nov tolarjev, dolg omenjenih
neplačnikov namreč še zda-
leč ni zanemarljiv.
B. JANČIČ
Zadovoljni
z obiskom
V	Termah Olimia se lah-
ko tudi letos pohvalijo z
več kot zadovoljivim obi-
skom domačih, predvsem
pa tujih gostov, ki jih je
bilo v prvi polovici leta za
dva in pol odstotka več kot
lani v enakem obdobju.
Več pa je bilo tudi nočitev,
in sicer za dobre tri odstot-
ke. Za kar 8,8 odstotka pa
je bilo več tudi kopalcev v
bazenskem kompleksu
Aqualuna in Termalije.
V	mesecu juliju so bile na
veselje turističnih delavcev
terme polno zasedene in le
stežka se je našla še kakšna
prosta soba oziroma poste-
lja. Sicer pa po besedah
vodje marketinga v Termah
Olimia Marjana Šviglina
zelo dobro kaže tudi za av-
gust. »Najave so več kot za-
dovoljive,« je dejal Šviglin.
»Pri tem ne gre zanemariti
kopalcev oziroma zunanjih
obiskovalcev, vendar pa so
pri tem bistvenega pome-
na vremenske razmere. Ta-
ko se v Aqualuni in Terma-
lijah v povprečju zvrsti pre-
ko 1.300 kopalcev dnevno,
seveda pa so te številke ob
koncu tedna bistveno več-
je. Takrat se v naših baze-
nih namaka tudi preko
2.000 obiskovalcev,« je še
pojasnil.
Bo.J.
Odličen lUliJoškov traminec
V Gornji Radgoni bo od 24. do 3L avgu-
sta jubilejni 40. Mednarodni kmetijsko-
živilski sejem. V okvir sejma sodijo tudi
razna strokovna ocenjevanja mesa in me-
snih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov
in vseslovensko že 28. ocenjevanje slo-
venskih vin. Letos je prvič mednarodna
komisija ocenjevala tudi tramince.
Na ocenjevanje je prispelo 746 vzorcev,
ki jih je poslal 301 vinogradnik iz vseh slo-
venskih vinorodnih okolišev. Med dobitni-
ki medalj so tudi vinogradniki iz Šmarsko-
virštajnskega vinorodnega okoliša, odkoder
so na ocenjevanje poslali 52 vzorcev vin.
Letos prvič so v okviru ocenjevanja vin po-
tekala tudi ocenjevanja traminca v medna-
rodni konkurenci, kjer so z vzorci sodelova-
le tudi sosednje države Avstrija, Madžarska,
Hrvaška, Italija in Slovenija. Na to ocenjeva-
nje je komisija prejela 91 vzorcev. Najvišje
priznanje v tej mednarodni konkurenci je pre-
jel traminec - dišeči, suhi jagodni izbor let-
nik 2000 vinogradnika Ivana Mijoška iz Zgor-
njih Negonj pri Rogaški Slatini.	LK
Mednarodna delavnica v
Kozjanskem parku
V sodelovanju s Slovensko-bavarskim
društvom. Fakulteto za arhitekturo Uni-
verze v Ljubljani in Visoko šolo za arhi-
tekturo v Regensburgu na Bavarskem po-
teka v Kozjanskem parku mednarodna
delavnica evidentiranja in dokumentira-
nja podeželske stavbne dediščine.
Sodeluje deset študentov iz Nemčije in
Slovenije s strokovnima sodelavcema dr. Živo
Dev iz Ljubljane in Norbertom Hankejem
iz Regensburga. Koordinatorka delavnice je
Helena Rožman, ki je povedal:. »Študentje v
delavnici sodelujejo že četrto leto in bodo v
Kozjanskem parku tokrat ostali do 6. septem-
bra. V tem času bodo na terenu fotografirali
in po pogovorih z lastniki objektov popisaU
vse stavbe, ki so starejše in pomembnejše ter
zahtevajo ustrezno dokumentacijo. Celotno
dokumentacijo bomo vnesli v računalnike in
nam bo služila pri varovanju kulturne dediš-
čine.«
TV
Vrnitev Marije iViagciaiene
stare listine pričajo, da je bila v Vršni
vasi pri Zibiki že v 15. stoletju postavlje-
na cerkev sv. Marije Magdalene, ki je imela
celo več oltarjev. Pred dvesto leti je pogo-
rela, vendar se najstarejši domačini zad-
njih razvalin še spominjajo.
Iz starodavne cerkve so rešili veliki kip
sv. Marije Magdalene, največji kip v teh kra-
jih, ki je bil nekaj časa shranjen na pod-
strešju bližnje kmečke domačije. Postavili
so ga v novi kapeli (delu arhitekta prof. dr.
Jožeta Marinka), postavljeni na mestu, kjer
je nekoč stala cerkev. Kapelo je postavil lastnik
zemljišča Mirko Planinšek, s pomočjo so-
seščine in občine. Blagoslovil jo je obsotelj-
ski rojak škof prof. dr. Anton Stres, skupaj
s celjskim župnikom in direktorjem Doma
sv. Jožefa Jožetom Planinškom. BJ
Pete konjske dirke
v Bučah
V Bučah, ki se nahajajo v občini Kozje, so že peto leto
Zapored pripravili tradicionalne konjske dirke. Med osem-
•lajstimi tekmovalci se je najbolje izkazal Gregor Ivačič
Sedlarjevega, drugo mesto si je izboril Aleš Lupše iz
^erač, tretje pa Andreja Vahen iz Zibike. Organizator
prireditve je bilo Športno društvo Buče.
Ideja o konjskih dirkah se je porodila domačinu Franciju
'^ostanjšku, prvič pa so jih izvedli v organizaciji mladih
Kučanov. Udeležba je bila takrat skromna, zato so se pred
^remi leti odločili, da za popestritev dodajo še vleko vrvi. V
^^j disciplini se je letos pomerilo kar sedem ekip, med kate-
■"inii so največ moči zmogli še vedno nepremagljivi doma-
čini. Drugo mesto so si priborili Zagorjani, na tretjem me-
^^u pa so slavili tekmovalci iz Dobrine. Za dobro jedačo in
pijačo so poskrbeli organizatorji, po podelitvi pokalov in
•Nagrad pa je sledila še zabava ob zvokih ansambla Nasmeh.
D.V, Foto: N.K.
Zmagovalec dirke Gregor Ivačič se je takole razveselil svoje prve zmage.
MODRI TELEFON
Čemu
provizije?
Bralka iz Celja je meni-
la, da ni pošteno, da banke
zaračunavajo provizije za
svoje storitve. Klicateljica
ima v Banki Celje najeto po-
sojilo, pri čemer pa mora
plačevati še provizije. Ban-
ka v svojem oglaševanju
predstavlja sebe kot ljudem
prijazna, predvsem pa us-
trežljiva, vendar pa na vsa-
kem koraku uporabnikom
storitve zaračunava, še do-
daja bralka.
Za komentar smo popro-
siU pristojne v Banki Celje,
kjer pravijo, da za najeti kre-
dit pri njihovi banki bralka
ne plačuje nikakršne provi-
zije (pri kreditu je določena
obrestna mera in strošek
odobritve kredita; slednji se
plača ob odobritvi). »Pri pla-
čevanju položnic pa naša ban-
ka tako kot tudi vse druge
banke in PTT zaračunava pro-
vizijo (stroške obdelave in
posredovanja v plačilni si-
stem). Višina provizij je med
bankami različna in je odvi-
sna od izbranega načina pla-
čila,« je pojasnila Darinka
Frelih, pomočnica direktor-
ja sektorja poslovanja s pre-
bivalstvom.
Najcenejši način plačeva-
nja položnic je trajni nalog
po pogodbi s prejemnikom
nakazila - 20 tolarjev in elek-
tronsko bančništvo Klik NLB
- 30 tolarjev za položnico. Te-
lefonski način plačevanja
znaša 80 tolarjev za polož-
nico. Višja je provizija pri
plačevanju z bančnim pi-
smom - 110 tolarjev za po-
ložnico, najvišja provizija pa
je pri klasičnem načinu pla-
čevanja (ob bančnem oken-
cu) - 180 tolarjev za polož-
nico.
Provizija pri plačilu s po-
ložnicami se ne zaračunava
le, če naročnik storitve račun
poravna na blagajni izstavljal-
ca računa. »To lahko enači-
mo z možnostjo odplačeva-
nja kredita naši banki, če
stranka plačuje le-tega s po-
ložnicami. To pomeni, da pri
plačilu storitev naši banki na
našem bančnem okencu ne
plača provizije. Če pa plača
položnico v drugi banki, bo
le-ta zaračunala tudi provi-
zijo. Po nam znanih informa-
cijah ima naša banka stroš-
ke posredovanja plačil s po-
ložnicami primerljive z dru-
gimi bankami, zato menimo,
da je nejevolja stranke, ki je
pripombo naslovila preko
Modrega telefona, neupravi-
čena,« je še menila Freliho-
va.
Vpis etažne
lastnine
Franc Špes iz Celja spra-
šuje, kdaj namerava pod-
jetje Celeia-promet iz Celja
kot pooblaščeni zastopnik
za stanovanjski blok Goriš-
ka 6 z novim predlogom ure-
diti vpis etažne lastnine v
zemljiško knjigo. V nas-
protnem primeru, pravi
Špes, bodo stanovalci poi-
skali koga drugega.
»Celeia-promet je za objekt
Goriška 6-8 Celje že pred ča-
som vložila vse predloge za
vpis objekta in posameznih
stanovanjskih enot. Zemljiš-
ka knjiga bo te vpise tudi do-
končno izvršila. Seveda pa
smo vložili predloge samo za
tiste, ki so dostavili popolno
dokumentacijo,« odgovarja
direktor podjetja Roman
Omerzu in dodaja: »Gospod
Špes ni naša stranka, saj smo
mu odpovedan sodelovanje
- kot sam dobro ve - zaradi
njegovega oviranja postop-
kov pri vpisih v zemljiško
knjigo. Zato si bo moral pač
sam urediti vpis svojega sta-
novanja, če bo to seveda že-
lel.«
Bo.J.
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Urška Selišnik. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Poziv k odgovornosti
Zapletov z vonarsko cesto, ki naj bi jo Občina Podče-
trtek z državnimi in občinskimi sredstvi preplastila že
pred leti, očitno še ni konec. Pristavski svetniki, vods-
tvo tamkajšnje krajevne skupnosti in prebivalci Vo-
narja so županu in ostalim svetnikom konec julija po-
slali javni poziv, da odgovorno pristopijo k reševanju
občinske problematike.
V nepodpisanem dopisu zahtevajo, da župan v tednu dni
(rok se je iztekel v torek) pripravi rebalans proračuna, v
katerega naj bi vključili izgradnjo omenjene ceste. Pred-
ložiti mora še zaključni račun za lansko leto ter osnutek
delitvene bilance z Občino Bistrica ob Sotli. Predlagani
dnevni red naj bi občinski svet obravnaval na seji 14. avgu-
sta.
Za javni poziv so se Pristavčani, kot so zapisali, odločili
zaradi neupoštevanja njihovih zahtev in predlogov. V ko-
likor v predlaganem času zahteve ne bodo uresničene, bo-
do, kot pravijo, ponovno zahtevali državno proračunsko
inšpekcijo. V tem primeru bo krajši konec potegnila obči-
na Podčetrtek, ki bo morala ministrstvu za gospodarske
dejavnosti zaradi nenamenske porabe vrniti 27 (po podat-
kih piscev dopisa pa kar 50 do 70) milijonov tolarjev.
B. JANČIČ
Št. 32 - 8. avgust 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE	14
Črna hotelska
odlagališča
Temna plat velike naložbe na Dobrni - Povzročitelji prekrivajo črna
odlagališča z zemljo, inšpekcija bo zahtevala odstranitev
v turistični Dobrni, kjer
so zadnja štiri leta javni de-
lavci pridno čistili črna od-
lagališča, so se čez noč po-
javila nova. Od tam, od ko-
der jih ne bi nihče pričako-
val: iz največjega hotela, ki
ga trenutno celovito prenav-
Ijajo.
»Na družinskem sprehodu
z znanci smo v idilični doli-
ni Loke nad Dobrno naleteli
na odlagališče gradbenih od-
padkov.« Tako piše v dopi-
su, ki so ga poslali nepodpi-
sani »občani Dobrne« celjski
enoti inšpektorata za okolje,
obenem pa obvestili sedež inš-
pektorata v prestolnici ter več
medijskih hiš. Občani so
opozorili še na odlagališči od-
padkov, ki sta se pojavili v
Lembergu (občina Vojnik)
ter Pristovi, tik ob glavni ce-
sti Dobrna-Velenje. Gre za
zvito pločevino, kupe kera-
mičnih ploščic, polomljene
instalacije, polomljen les...
»Ob trenutnem dogajanju
ni težko ugotoviti, da so to
odpadki iz Toplic Dobrna,
težko pa je razumeti takšna
dejanja gospodarske družbe,
ki živi od turizma in ureje-
nosti kraja,« so zaskrbljeni
občani, ki se niso podpisali.
V kraju živijo in delajo.
Kaj skriva
zemlja?
Odlagališča odpadkov smo
si ogledali ter ugotovili, da
so navedbe »občanov Dobr-
ne« resnične. Odlagališče v
Pristovi je vidno celo z glav-
ne ceste Vojnik - Dobrna - Ve-
lenje, odlagališče v idilični
dolini Loke pa je »bogu za
hrbtom«, čeprav se ne daleč
od njega sprehajajo turisti.
Tam smo naleteli na zgrože-
nega gobarja, ki je povedal,
da je bilo tamkajšnje črno od-
lagališče odpadkov pred krat-
kim sanirano. »Zdaj pa so pri-
peljali nove odpadke,« se je
razburjal.
Kaj se dogaja? Direktor To-
plic Dobrna Danijel Brcko
pravi, da so odlagališča od-
padkov predvsem zadeva ve-
lenjskega Vegrada. »V Lem-
bergu je na zemljišču našega
delavca Berložnika, kjer je
bilo pred tem črno odlaga-
Ušče. Ta je sam predlagal, da
se zasuje z gradbenim mate-
rialom ter nasipa zemljo.« V
občinski stavbi v Vojniku so
nam dejali, da je odlagališče
zares nastalo v soglasju z last-
nikom ter da Toplic Dobrna
ne bodo ovirali.
Pozanimali smo se tudi v
velenjskem Vegradu. Tehnič-
ni direktor Milan Pokorny
je odgovoril, da odpadke si-
cer vedno odlagajo na depo-
niji, ki jo je dolžan priskr-
beti investitor. V Pristovi, ob
glavni cesti, je bilo drugače,
odlagališče je nastalo na nji-
hovo pobudo (v soglasju z
lastnikom Lesjakom), ker je
v Lembergu zmanjkalo pro-
stora. V Velenju trdijo, da so
pridobili oceno, da so odpad-
ki iz hotela okoljevarstveno
neoporečni. Prezračevalne
kanale pa so odpeljali v ve-
lenjski Dinos.
Na gradbišču hotela v Do-
brni so kar štirje glavni izva-
jalci, poleg Vegrada ljubljan-
ska Arkada, Elvo z Bleda in
celjski Mik. Zato je treba od-
lagališče v Loki pripisati dru-
gim, so namignili v Velenju.
Dejstvo pa je, da so na vseh,
ko se je začelo o njih govori-
ti v najširši javnosti, že nasi-
pavali zemljo. Kot smo izve-
deli, naj bi z nasipavanjem
končali v prihodnjih dneh.
Ukrepi
inšpekcije
Zadeva očitno ni tako ne-
dolžna, kot jo predstavljajo
vpleteni. Po prijavi si je odla-
gališča ogledala republiška
inšpektorica za okolje Dragica
Hržica: »Ugotovila sem, da
podpogodbeniki izvajalca del
odlagajo gradbene odpadke
nepravilno v depresijo v Lo-
kah nad Dobrno in ob cesti
Dobrna - Velenje.« Takšno od-
laganje je dovoljeno le na de-
poniji inertnih odpadkov, ki
je v naši regiji v Velenju, dru-
ga možnost je predelava od-
padkov. To opravljata poob-
laščena predelovalca, podjetji
Ekoplan in Ljubečna Ars.«
Zato napoveduje inšpekto-
rica pravne posledice: »V na-
daljevanju inšpekcijskega po-
stopka bo stranki-kršitelju iz-
dana inšpekcijska odločba o
odstranitvi odpadkov v pred-
pisanem roku, podan pa bo
tudi predlog sodniku za pre-
krške zaradi suma storitve
prekrška.«
Nezadovoljni so prav tako
v občinski upravi na Dobr-
ni, za katero so občani vpra-
ševali, čemu ne ukrepa. Za-
radi takšnih in podobnih za-
dev je prišlo do ustanovitve
medobčinske inšpekcije
(skupaj z Vojnikom, Sloven-
skimi Konjicami in Zrečami),
ki naj bi začela z delom pri-
hodnji mesec.
BRANE JERANKO
Obnova največjega hotela na Dobrni ima svojo temno plat - črna odlagališča.
Hotkovi sodi umaknjeni
Križišče v središču Voj-
nika, ki ga je zasebnik za-
prl s postavitvijo sodov, je
po dolgem času odprto. Gre
za križišče med glavno ce-
sto in Vinterjevo ulico, ki
jo je občina pred časom preu-
redila za dvosmerni promet.
To je storila pred dokonč-
nim dogovorom z lastnikom
zemljišča zasebnikom Hin-
kom Hotkom, ki je želel za
zamenjavo del zelenice pri
vojniški grobnici in spome-
niku NOB. Pri tem se je v kra-
ju hudo zapletlo, zato je za-
sebnik postavil na cesto so-
de, ki so preprečili dvosmerni
promet. V občini je namreč
prišlo do različnih pogledov
na to, koliko zelenice lahko
občina odstopi, da ne bo priš-
lo do skrunitve grobnice in
spomenika.
Večina svetnikov se je stri-
njala z zamenjavo zemljišča
v oddaljenosti do 11 metrov
od Hotkove meje, nakar je
občina omogočila zasebniku
po tem sklepu še prenos v
zemljiško knjigo. Zaradi te-
ga je zasebnik umaknil sode
s križišča. Po tem dejanju ob-
činska uprava poudarja, da
so občani večinoma zelo za-
dovoljni, saj je med drugim
omogočen neoviran dostop
do banke ter gasilcem, ki so
se pritoževali zaradi požar-
ne varnosti.
V občinski upravi prav ta-
ko omenjajo, da so v prete-
klih dneh prejeli odločbo
celjske upravne enote, s ka-
tero je uradno določeno
funkcionalno zemljišče par-
tizanske grobnice in spome-
nika. Sicer pa je začela obči-
na v preteklih dneh s celovi-
to obnovo grobnice in spo-
menika NOB, kjer bo uredi-
la tudi nove cvetlične grede
in živo mejo.
BRANE JERANKO
Bazen v
zadovoljstvo vseh
V	krajevni skupnosti
Frankolovo so z novim na-
jemnikom domačega letne-
ga kopahšča zelo zadovolj-
ni. Občina Vojnik je letos
izbrala za najemnika Šport-
no-rekreacijski klub Koši iz
Šentjurja, ki je dobil bazen
v najem za tri leta, z mož-
nostjo podaljšanja.
V	prejšnjih letih so se na-
mreč najemniki pogosto me-
njavali, velike težave pa so bile
zaradi pridobivanja vsakolet-
nega začasnega uporabnega
dovoljenja. Od lani, ko je ob-
čina vložila v bazen precej de-
narja, takšnih težav ni več.
Lastnik bazena je domača KS.
Sicer pa med kopalci pre-
vladujejo otroci, prihajajo tu-
di družine iz Vojnika, Stra-
nic, Celja, Dobrne in drugih
krajev. Vstopnica za otroke
stane 250 tolarjev ter za odra-
sle 450, po 15. uri pa sta obe
cenejši za sto tolarjev. Ob pet-
kih in sobotah je možnost
nočnega kopanja.
BJ
Najlepše govedo
Govedorejsko društvo Ce-
lje, ki praznuje letos 10-let-
nico delovanja, pripravlja
govedorejsko razstavo, s
katero bo prikazalo selek-
cijski napredek na tem po-
dročju.
Razstava bo v soboto, 11.
avgusta, v Arclinu, kjer bo
posebna komisija strokovnja-
kov iz sosednjih zavodov iz-
brala tri najboljše živali. Ob
tej priložnosti bo izšel kata-
log s podatki o vseh razstav-
ljenih živalih. Razstava bo na
Gmajnerjevi kmetiji med 9.
in 13. uro. V popoldanskem
času bodo še kmečke igre s
košnjo, grabljenjem, žaga-
njem hloda in igro presene-
čenja.
Na razstavi, ki bo znova po
osmih letih, bodo predstav-
ljene najboljše živah z ob-
močja občin Celje, Vojnik,
Dobrna in Štore. Med njimi
bo večinoma svedolisasta pa-
sma ter delno črnobela. Gre
za najboljše živali po proi-
zvodnosti mleka, ki jih je iz-
brala selekcij ska služba Kme-
tijsko gozdarskega zavoda
Celje.
BJ
Sporočilo za javnost
Oblikovanje razvojne vizije Občine Dobrna
V Dobmi so se lotili oblikovanja celovitega prostorskega razvo-
ja. V začetku leta so tako že izpeljali javni natečaj za pridobitev
prostorsko programskih smernic razvoja občine. Aktivnosti bo-
do nadaljevali v jeseni, ko bo organizirana urbanistična delavni-
ca »Razvojna vizija Občine Dobrna«. V ta namen bodo v prvih
dneh avgusta vsa gospodinjstva na območju občine prejela an-
ketni vprašalnik, rezultate katerega bodo upoštevali pri obliko-
vanju omenjene strategije. Urbanistična delavnica bo tako po-
dala izhodišča za spremembo prostorskega plana, saj se v Do-
brni zavedajo, da je prostor njihove občine omejena dobrina,
kvalitetna razvojna vizija pa bo omogočila prijetno sobivanje pod
pobočji Paškega Kozjaka.
Dobrna, 31. 7. 2002
Ročna dela pri
petindevetdesetih
Marija Lovasič z Dobrne (na fotografiji) je za 95. rojstni
dan vedra in čila. Za njeno častitljivo obletnico so jo obi-
skali župan Martin Bred in drugi predstavniki občine,
»Kdo je star? Jaz, da sem stara, to pa že ne,« se rada
pošali nekdanja krojačica, ki je imela pred II. svetovno
vojno v Celju modni salon. Tam je šivala za celjsko elito.
Pozneje se je preselila na Dobrno k možu, ki je imel tam
frizerski salon. Z možem sta vsa leta delovala v dobrnskih
kulturnih društvih. Danes se ukvarja predvsem z ročnimi
deli, posebno rada kvačka. Na Dobrni jo poznajo po pre-
lepih prtičkih.	JB
Št. 32 - 8. avgust 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
V Velenje denar
kar dežuje
Država za elektronsko poslovanje, Evropa pa za čistilno napravo
Izgradnja centralne čistil-
ne naprave za Šaleško do-
lino bo kmalu stekla, saj bo
strokovna komisija kmalu
objavila mednarodni razpis
za izvajalca. Za izgradnjo
bo Evropska unija primak-
nila skoraj 4,5 milijona
evrov nepovratnih sredstev,
vendar to ni edini denar, ki
v teh dneh priteka v Šaleš-
ko dolino.
Strokovna komisija, zadol-
žena za vrednotenje ponudb
pri razpisu za sofinanciranje
projektov spodbujanja, raz-
voja, uporabe in razširjanja
elektronskega poslovanja v
javni upravi, se je namreč od-
ločila, da bo sofinancirale
projekte tudi v mestni obči-
ni Velenje.
Boljše
elektronsko
poslovanje
Komisija je ministrstvu za
informacijsko družbo pred-
lagala, da bi v okviru razpo-
ložljivih sredstev sofinanci-
ralo štiri projekte. Tako naj
bi sofinancirali projekte ob-
čin Nova Gorica, Velenje, Ko-
per in Maribor. Komisija je
za sofinanciranje predlagala
projekt občine Nova Gorica
za nadgradnjo in nadaljnji
razvoj spletne storitve Pro-
storski Informacijski Sistem
Občin (PISO), projekt obči-
ne Velenje za občinski infor-
macijski sistem - ODOS, pro-
jekt občine Koper za obveš-
čanje občanov o poteku po-
stopkov ter projekt skupne
informacijske infrastrukture
za e-poslovanje občin širše-
ga mariborskega območja.
Ponudniki bodo v nasled-
njih dneh prejeli sklep o iz-
biri oziroma zavrnitvi njiho-
ve ponudbe, nato pa bo na-
ročnik pozval izbrane ponud-
nike k podpisu pogodbe.
Skupna vrednost izbranih po-
nudb je skoraj 40 milijonov
tolarjev, skupna vrednost sou-
deležbe izbranih ponudnikov
je nekaj več kot 12 milijonov
tolarjev, medtem ko je skup-
na vrednost sofinanciranja mi-
nistrstva za informacijsko
družbo 27,5 milijona tolarjev.
Projekti sodijo v okvir raz-
voja enovitih storitev elek-
tronskega poslovanja lokal-
nih skupnosti (e-občina). Re-
zultati projektov bodo nato
dostopni tudi vsem drugim
občinam, ki bodo želele upo-
rabljati takšne aplikacije.
Kmalu razpis
za čistilno
napravo
v Komunalnem podjetju
Velenje pa se pospešeno pri-
pravljajo na izgradnjo cen-
tralne čistilne naprave. Pri-
pravili so že zahtevano pro-
jektno dokumentacijo za pre-
sojo na ministrstvu za oko-
lje, prostor in energetiko.
Predvidoma v drugi polovi-
ci avgusta pa naj bi bil ob-
javljen mednarodni razpis za
gradnjo druge faze central-
ne čistilne naprave Šaleške
doline v Šoštanju, tako ime-
novane biološke faze. Konec
leta 2002 bodo, kot predvi-
devajo, že podpisan pogod-
bo o oddaji del.
Druga faza centralne čistil-
ne naprave Šaleške doline, ta-
ko imenovana biološka stop-
nja, je namenjena odstranje-
vanju fosfornih, ogljikovih in
dušičnih spojin iz odplak,
njena zmogljivost pa bo
50.000 populacijskih enot,
kar bo preseglo potrebe Ša-
leške doline. Dela bodo za-
čeli predvidoma spomladi
2003, končali pa leto zatem.
Po enoletnem poskusnem
obratovanju naj bi začela dru-
ga faza obratovati leta 2005.
Sočasno z urejanjem druge fa-
ze bodo v centralni čistilni na-
pravi v Šoštanju obnovili me-
hanično čiščenje prve faze.
Dograditev čistilne napra-
ve Šaleške doline v Šoštanju
je četrta čistilna naprava v Slo-
veniji (za Celjem, Lendavo
in Slovenj Gradcem), ki bo
grajena iz sredstev pomoči,
namenjene za gradnjo okolj-
ske in transportne infrastruk-
ture v Sloveniji (ISPA). Za so-
financiranje gradnje omenje-
ne druge faze centralne čistil-
ne naprave bo iz sredstev ISPA
na voljo okrog 4,130.000
evrov nepovratnih sredstev,
okrog 370.000 evrov pa za
sofinanciranje gradnja dela
magistralnega vodovoda Ve-
lenje-Šoštanj. Skupna nepo-
vratna pomoč iz sredstev skla-
da ISPA bo torej 4,5 milijo-
na evrov.
PETER RAKAR
Zasluge tudi
drugim
Velenjska stranka ZLSD je
predstavila svoje dosedanje delo
Velenjski podžupan in
poslanec v državnem zbo-
ru Bojan Kontič je pred krat-
kim izjavil, da velenjska
koalicija ZLSD, Desusa in
LDS učinkovito deluje, prav
tako pa je kot dobro ocenil
delovanje njegove stranke
(ZLSD) v .zadnjem obdob-
ju.
Kontič je prepričan, da bo-
do do volitev uspešno izpol-
nili cilje, ki so si jih določi-
li, zaslug za to pa ne pripisu-
je le vodstvu. »Kar smo us-
peli narediti, je delo celot-
nega občinskega sveta ali pa
v nekaterih primerih koali-
cije. Velikokrat je bilo sliša-
ti, da nimamo prave opozi-
cije, toda s tem se ne strinja-
mo. Res je, da je včasih šib-
ka in razcepljena. Tudi trije
poslanci iz Šaleške doline do-
bro sodelujemo, ko je v in-
teresu doline, razumljivo je,
da prihaja občasno do nas-
protujočih si pogledov na po-
samezna vprašanja. Tako kot
tudi med strankami v koali-
ciji. Neverjetno pa je, da so
občinska priznanja v zad-
njem času najpomembnejši
razvojni problem naše obči-
ne," meni Kontič.
Velenjski župan Srečko
Meh je dodal, da je program
stranke dovolj socialno na-
ravnan, kar se kaže predvsem
na komunalnem in stanovanj-
skem področju ter tudi dru-
gih. Nezaposlenost v občini
se je zmanjšala, v gospodars-
tvu so možnosti za razvoj. Žu-
pan Srečko Meh tudi ocenju-
je, da občinski svet dobro de-
la, saj upošteva vse dobre
predloge ne glede na to, či-
gavi so.
»Proračun smo vselej spre-
jeli pravočasno, uspeli smo
uravnovesiti prihodke in od-
hodke. Tudi elementi za pro-
račun leta 2003 so priprav-
ljeni. Obravnaval ga bo še ta
svet, nadaljeval pa v novi se-
stavi po volitvah,« je povedal
Srečko Meh in naštel še ne-
kaj drugih pomembnih novih
pridobitev v občini. V mestni
občini Velenje imajo vse po-
goje za začetek devetletnega
osnovnega šolanja, urejajo no-
vo knjižnico, za skupno vred-
nost 220 milijonov tolarjev
bodo letos obnovili različne
odseke cest, septembra bodo
razdelili 68 stanovanj, kon-
čujejo dela pri osnovni šoli v
Vinski Gori, pripravljeni so
načrti za varstveno-delovni
center, z urejanjem turistič-
no-rekreacijskega centra pri
jezeru pa se ukvarja poseben
projektni svet.
PETER RAKAR
BESEDE
TEDNA
»Poletna vročina prodira v
vsak kotiček. Segreva mest-
ne ulice, zelenice, travnike.
Vroča in razgreta so obrežja
potokov, rek, in jezer. Poleg
sonca, ki nas dan za dnem
greje, Velenjčane dodatno
Ogreva vroča poletna tema,
ki je prišla iz svetniških klo-
pi,« poslanec državnega zbo-
ra in svetnik LDS v Mestnem
svetu Velenje Jožef Kavtičnik
na začetku pisma bralcev o
Zavrnitvi dopolnilnega pred-
loga svetniške skupine LDS
o imenovanju gospoda Iva-
na Atelška za častnega obča-
na MO Velenje, ki je dodo-
bra razburila ljudi v Velenju
in v Šaleški dolini.
Remont TES se nadaljuje
Pri remontu četrtega bloka v šoštanjski termoelektrarni sodeluje tudi Esotech
Velenjska družba Eso-
tech sodeluje pri remontu
četrtega bloka v Termoelek-
trarni Šoštanj, ki se je za-
čel julija letos. Pri rekon-
strukciji vseh vitalnih de-
lov za nemoteno delovanje
bloka v naslednjih treh le-
tih sodeluje več kot dvesto
delavcev, inženirjev in teh-
nikov. Izvedli bodo števil-
na dela na tlačnih delih
kotla, transportnih napra-
vah, grelnikih zraka, di-
movodnih kanalih in raz-
žveplalni napravi.
Po besedah Iztoka Hrast-
la, direktorja za področje
ekologije v Esotechu, pred-
stavlja remont v termoelek-
trarni vselej poseben izziv. V
slabih dveh mesecih je na-
mreč potrebno opraviti pre-
gled najpomembnejših teh-
noloških komponent, izvesti
ustrezna sanacijska dela ter
naprave po natančno določe-
nem programu znova pogna-
ti. Pri tem predstavljata upo-
števanje rokov in kakovost
opravljenih del posebej po-
membni kategoriji, saj v Šo-
štanju proizvajajo okoli če-
trtino vse slovenske električ-
ne energije, dodaja Hrastel.
Esotech v poletnih mese-
cih zaključuje še nekatere
druge večje projekte. Med
drugim končuje izgradnjo
največjega stikališča v Krš-
kem, v sklepni fazi pa so tu-
di projekti v Železarni Acroni
na Jesenicah.
Kot je znano, se je remont
četrtega bloka v šoštanjski
termoelektrarni začel 8. ju-
lija, dela pa bodo predvido-
ma končana do 9. septem-
bra. Vrednost del je ocenje-
na na okoli pet milijard to-
larjev. V času rekonstrukcij-
skih del proizvodnja elek-
trične energije poteka prek
prvega, drugega, tretjega in
petega bloka. Skupna obra-
tovalna moč šoštanjske ter-
moelektrarne pa je v tem ča-
su 480 MW.	PR
M^^INA KRATKO
fiMMMinmHHI
Nova stanovanja
v Mestni občini (MO) Velenje so pred kratkim oblikovali
prednostne liste za dodelitev socialnih in neprofitnih stano-
vanj, v kratkem pa jih bodo objavili v sredstvih javnega
obveščanja in na Internetu. Zato bo kmalu jasno, koliko
stanovanj bo MO Velenje letos lahko razdelila med prosil-
ce. Kot vse kaže, bo največ stanovanj v lameli D na ulici
Simona Blatnika v krajevni skupnosti Stara vas, v nekda-
njih Vegradovih samskih domovih, kjer je stanovanja poleg
občine financiral tudi republiški stanovanjski sklad. Ta sta-
novanja so namreč že končana in čakajo prve stanovalce.
Kolesarsko
Velenje
Tako kot v številnih
evropskih mestih in slo-
venskih turističnih kra-
jih so se tudi v Mestni ob-
čini Velenje odločili, da
bodo obiskovalcem Vele-
nja in domačinom omo-
gočili izposojo koles. Iz-
posoja je mogoča vsak
dan med delovnim časom
Turistično-informacij-
skega in promocijskega
centra Velenja, kjer hra-
nijo kolesa.
Ker je vožnja s kolesom
brez urejenih kolesarskih
poti lahko nevarna, so se
na občini odločili, da bo-
do uredili tudi kolesarski
promet na mestnem ob-
močju Velenja. Projekt
ureditve je izdelalo pod-
jetje Projektiva - inženi-
ring Celje d. d. Najprej bo-
do kolesarsko »civilizira-
li« Šaleško, Foitovo, Par-
tizansko, Kidričevo, Go-
riško in Tomšičevo cesto
ter ustrezna križišča (kri-
žišče Šaleške-Foitove, kri-
žišče Šaleške pri avtobu-
sni postaji, križišče Šaleš-
ke-Kidričeve in križišče
Šaleške-Goriške), ki jih je
potrebno preurediti.
Del kolesarskih stez bo-
do pričeli urejati v drugi
polovici avgusta ali v za-
četku septembra letošnjega
leta, ostale pa bodo - gle-
de na finančne zmožnosti
proračuna - prišle na vr-
sto v naslednjih letih.
PR
Št. 32 - 8. avgust 2002
16
KULTURA
Evropski denar za
mednarodne projekte
Evropska komisija je konec junija objavila četrti raz-
pis v okviru petletnega programa Kultura 2000. Name-
njen je kulturnim projektom iz tridesetih držav (med njimi
prvič tudi Slovenija), ki sodelujejo v programu, rok za
prijavo pa je 15. oktober 2002 (za enoletne projekte in
projekte v tretjih državah) oziroma 31. oktober 2002 (za
večletne projekte).
Kultura 2000 je edini program sofinanciranja s strani Evrop-
ke unije (EU), ki je namenjen izključno (mednarodnim)
projektom s področja kulture. Trajal bo pet let, v proraču-
nu pa ima 167 milijonov evrov. Programska sredstva so na-
menjena sofinanciranju mednarodnih projektov z različ-
nih kulturno-umetniških področij (uprizoritvene umetno-
sti, vizualne umetnosti, hteratura, kulturna dediščina), le-
tošnji razpis pa je osredotočen na uprizoritvene umetnosti.
Program je namenjen promociji kulture, tako v smislu
kulturne raznolikosti kot skupne kulturne dediščine evrop-
skih ljudstev. Kultura 2000 podpira kreativnost in mobil-
nost v kulturi, odprtost in pretok umetnosti in kuhure, med-
kuhurni dialog in spoznavanje zgodovine evropskih ljud-
stev.
Razpis programa Kultura 2000 za leto 2003 je v 11 urad-
nih jezikih EU in skupaj s prijavnico in vso potrebno razpi-
sno dokumentacijo objavljen na spletnih straneh Evropske
unije:
http://europa.eu.int/comm/culture/eac/index_en.html.
Na spletnih straneh Kulturne stične točke v Sloveniji
(vvrww.scca-ljubljana.si/ccp) je objavljen tudi slovenski
prevod razpisnega besedila, s katerim si bodo avtorji lahko
pomagali pri pripravah na razpis, konkretna prijava pa bo
morala temeljiti na eni od enajstih uradnih jezikovnih raz-
ličic razpisnega besedila.
Kulturne izvajalce, ki bi želeli prijaviti mednarodni pro-
jekt na razpis v okviru programa Kultura 2000, pa ne poz-
najo primernih partnerjev iz drugih držav, ki bi v projektu
sodelovali kot soorganizatorji, si lahko ogledajo spletno
stran, namenjeno iskanju partnerjev: http://agora.mcu.es/
pcc/ingles/indice.asp.
Pokrajine drugače
v Galeriji sodobne umetnosti se je celjski likovni jav
nosti sinoči predstavil slikar Janko Orač.
Rodil se je 1958. leta v Celju in 1997 diplomiral na visoki
strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Razstava, ki
bo na ogled do konca avgusta, kaže Oračev pogled na umet-
nost, ki se izraža v upodobitvah dolenjske pokrajine, to pa
odlikuje avtonomnost risbe, prostora, barve in njene tek
sture.
Obnavljajo
kozjansko sv. Emo
Eno izmed dveh cerkva
v Sloveniji, ki sta posveče-
ni sv. Emi, podružnično cer-
kev v kozjanski fari, je že
močno načel zob časa. Za-
to so se farani in občinski
možje v Kozjem odločili
družno obnoviti pokopališ-
ko cerkvico, ki jo zagleda-
mo ob prihodu v Kozje s celj-
ske strani.
Dogovorili so se, da bodo
stolp obnovili farani, za fa-
sado (predračun znaša nekaj
čez tri milijone tolarjev) pa
bo poskrbela občina iz sred-
stev za stavbna zemljišča, ki
jih plačujejo krajani Kozje-
ga. Čeprav jim do celotnega
predračuna manjka krepko
čez milijon upajmo, da bo-
do na občini imeli posluh in
ta denar zagotovili.
Če bi cerkev začeli obnav-
ljati pred tridesetimi leti, da-
nes seveda ne bi bilo tolik-
šnih stroškov. Takratno ob-
činsko vodstvo je namreč za-
vrnilo prošnjo župnijskega
urada Kozje, da bi z zbira-
njem denarni prispevkov po
domovih popravili cerkev
sv. Eme. Menda zato, ker bi
na ta način k dajanju pro-
stovoljnih prispevkov prisi-
lili tudi tiste občane, ki ni-
so pripadniki verske skup-
nosti, so napisali v obrazlo-
žili sklepa.
MARJAN MARINŠEK
-mtr
Številne velenjske
razstave
v črni garderobi Muzeja
premogovništva Slovenije v
Velenju je od torka do ne-
delje med 9.30 in 17. uro od-
prta razstava del udeležen-
cev 23. likovnega srečanja
Premogovnika Velenje. Svo-
ja dela razstavljajo Vikto-
rija Meh, Nataša Tajnik, Jo-
že Hohkraut, Simon Kajt-
na, Enver Kaljanac, Ivan
Kolar, Denis Senegačnik,
Milan Todič, Božidar Šču-
rek in Stojan Špegel.
V	razstavišču Barbara v Ste-
kleni direkciji premogovnika,
ki je odprto od ponedeljka do
petka od 7. do 15. ure, si je
mogoče ogledati razstavo
umetniških fotografij Mirana
Bešovnika na temo plesa.
V	Galeriji Vegrad je odpr-
ta razstava del udeležencev
XV. slikarske kolonije grad-
benih delavcev Slovenije.
Razstava bo odprta do 30.
septembra.
V galeriji Mladinskega cen-
tra Velenje v Rdeči dvorani
pa bodo v ponedeljek, 26. av-
gusta, odprli spremljevalno
razstavo ob predstavitvi se-
minarjev na temo Aktualiza-
cija in aktivni pristop k prob-
lemadki študentske politike
v Šaleški dolini.
PR
Fotompnograflja
Žalca
Ob 820-letnici Žalca bo izšla fotomonografija, v kateri
želijo avtorji ujeti utrip mesta Žalec. Ker naj bi Žalec v
prihodnjih letih dobil popolno monografijo, so se odloči-
li, da bodo v tej samo fotografije, zanimive zgodovinske
podatke, kot je na primer ta, da je Žalec prvi v Savinjski
dolini dobil tržne pravice, pa bodo prihranili za kasneje.
Fotografije je prispevalo več avtorjev, zato je v fotomono-
grafiji tudi velika raznolikost stilov, vse skupaj pa skuša pred-
staviti identiteto mesta, poseben del pa je namenjen še turi-
stičnim zanimivostim občine Žalec in Spodnje Savinjske do-
line. V uredniškem odboru so Lojze Posedel, ki je tudi pred-
sednik uredniškega odbora, Danica Korent, Franc Nareks,
Urša Krašovec, Ernest Ramšak in Jože Volfand. Knjiga bo
izšla konec avgusta, v nakladi 1.500 izvodov.	PP
DrŽava pomaga
le sama sebi
V občini Vojnik je kar pet
graščin, ki so kulturni spo-
meniki ter jih želi občinska
uprava postopno obnavlja-
ti. Tako je prijavila na raz-
pis kulturnega ministrstva
za sofinanciranje obnove
kulturnih spomenikov, ki
je bil objavljen v začetku
leta, nadaljevanje obnove
gradov Tabor, Socka, Fran-
kolovo, Majpigel in Lem-
berg.
Ministrstvo je ugodilo le
vlogi za obnovo gradu Soc-
ka, ki je edini v državni la-
sti, pa še za tega le v vredno-
sti 12 milijonov tolarjev. Pri-
stojna komisija je že odloči-
la, da je v Socki najbolj nuj-
no zaključiti z obnovo celot-
nega ostrešja in kritine ter
kamnitega strešnega venca,
morebitni preostanek sred-
stev pa bi namenili za delno
obnovo zunanjščine. Mini-
strstvo je že izbralo izvajal-
ca, pri čemer morajo biti dela
opravljena do konca oktobra,
ko je treba napisati poročilo
ter priložiti fotografsko gra-
divo o opravljenem delu. Si-
cer pa bo po končani obnovi
Socka prva slovenska grašči-
na, ki bo lahko oddana v na-
jem zasebnikom, saj jo dr-
žava namerava oddati.
Različni lastniki grado\
Tabor, Frankolovo, Majpigel
in Lemberg, ki na letošnjeir
razpisu niso uspeli, bodo ma
rali z obnovo počakati. Us-
peli niso zaradi spremembe
načina sofinanciranja obno-
ve, pri čemer financira mi-
nistrstvo večinoma objekte v
državni lasti.
BRANE JERANKO
Parada erotike
Ob razstavi Zjutraj pred ogledalom v Muzeju novejše
zgodovine Celje
V Muzeju novejše zgodo-
vine v Celju si lahko še do
20. septembra ogledate iz-
jemno privlačno in zanimi-
vo razstavo perila, spalnih
srajčk in kar je še podob-
nih oblačil iz prejšnjih sto-
letij. Gre za gostujočo raz-
stavo mariborskega pokra-
jinskega muzeja.
Sprehod med razstavljeni-
mi primerki perila, spalnih
srajc in podobnih oblačilnih
rekvizitov, ki v času naših ba-
bic in prababic pač niso bili
na ogled vsakim očem, ni
zgolj poučen, vodi celo v mno-
ga razmišljanja in - za marsi-
koga, naslajanja ob mislih,
kakšne odzive bi podobna raz-
stava povzročila pred dobri-
mi sto leti... Gotovo bi jo žan-
darji po otvoritvi, ki bi jo zaz-
namovali protesti, morda ce-
lo obmetavanja z gnilimi pa-
radižniki in jajci, brž zaprii.
Lične moške in ženske spal-
ne srajčke, zapeljivi korzeti,
priljubljene untarce, ojej, celo
spodnjice takšne in drugačne
vrste... Erotika veje iz te raz-
stave. Človeku kar dih jem-
lje, kako zapeljivo je pravza-
prav vse, kar so postavili na
ogled radovednim očem. In
si ne more kaj, da ne bi po-
mislil, kakšno srečo so prav-
zaprav imeli naši predniki in
prednice, če so pač bili do-
volj premožni, da so, tam spo-
daj, sploh imeli kaj obleče
nega. In kako zelo so nas so-
dobni perilarji oropali užit-
kov, ko so vse tiste skrivnost-
no zapentljane vrvice, vezal-
ke in druge reči, ki so bujn«
obline starodobnih lepotic
vkalupljali v čudovita, a na
nek način kruta oblačila, poe-
nostavili na priljubljene bo-
dlje in tista dva gumbka, k'
se, tako rekoč, kar sama od-
preta. Morda pa se bodo mod-
ni trendi pri perilu in spalnili
oblačilih le še povrnili. Go-
tovo mnogi ne bi imeli nič pro-
ti temu. Dotlej pa nam ostaja
možnost za ogled sijajne raZ'
stave in igra z vezalkami n^
čevljih.	BRSi
Št. 32 - 8. avgust 2002
KRONIKA
17
Ko švigajo strele
Na Celjskem ne mine dan, ne da bi zagorelo zaradi udara strele - Pri
Arbeiterjevih v Ličenci strela pomorila živali
v noči na ponedeljek šte-
vilni niso spali mirno. Neur-
je, ki je pustošilo na Celj-
skem, je povzročilo ogrom-
no škodo. Najhuje je bilo
pri Arbeiterjevih v Ličenci
pri Slovenskih Konjicah,
kjer je zaradi udara strele
nastalo za več kot 20 mili-
jonov tolarjev škode.
»Le nekaj minut pred pol-
nočjo je močno počilo. Ce-
lotno gospodarsko poslopje,
s približno 30-imi glavami ži-
vine, delovnimi stroji, dru-
gimi kmečkimi pripomočki
in večjo količino suhe krme,
je gorelo kot bakla,« pripo-
vedujejo domači. Govori se,
da gre za enega večjih poža-
rov gospodarskih poslopij na
Celjskem. Gasilci, ki so na
kraj požara prispeli le par mi-
nut po klicu, niso bili kos og-
njenim zubljem, ki so po-
slopje v celoti uničili. S po-
močjo sosedov in gasilcev jim
je uspelo rešiti vsaj 18 glav
govedi.
Na kmetiji, ki ji po domače
pravijo Pri Blatjek', živita Jo-
že in Amalija Arbeiter z dru-
žino svoje hčerke Jožice. Jo-
žice in njenega moža v času,
ko je izbruhnil požar, ni bilo
doma. Amalija in štiriletna
vnukinja pa sta se že odprav-
ljali spat, ko je trikrat zagrme-
lo, četrtič pa je močno počilo
in pogled skozi vrata je raz-
kril grozljiv prizor. »Gorel je
hlev... vse je bilo v plamenih,«
pripoveduje Amalija Arbeiter,
ki je v noči na ponedeljek sa-
ma hitela reševati živino, ki je
bila ujeta v ognju in dimu.
Mož, W ima težave s kolki, ji
prvi trenutek ni mogel prisko-
čiti na pomoč, kot zakleto pa
so takrat umolknile še telefon-
ske linije.
Kot sodni dan
»Ker imam doma piščanč-
jo farmo, sem odšel pogledat
k živalim in na hribu opazil.
da gori pri Blatjek',« nam je
razlagal Jože Lažeta, sosed,
ki je od Arbeiterjevih odda-
ljen slab kilometer. »Takoj
sem sedel v avto in se odpe-
ljal k njim, žena pa je pokli-
cala gasilce,« še pove. Lažeta
je prišel na kraj požara prvi,
takoj za njim še nekaj bliž-
njih sosedov. »Poskušali smo
rešiti vsaj tisto, kar se je da-
lo. Živina je bila prestrašena,
hvala bogu, vsaj govedo smo
rešili,« še dodaja Lažeta. Ko
so na pomoč prišli prvi gasil-
ci iz Draže vasi, je bilo celot-
no poslopje že v plamenih.
Več kot 60 gasilcev iz sed-
mih okoliških društev se je
do jutranjih ur borilo s po-
žarom, ki je iz sekunde v se-
kundo požiral gospodarsko
poslopje. »Gorelo je kot ba-
kla, takšnega požara v tem
koncu ne pomnim, pa sem
star že 71 let,« razglablja so-
sed. V požaru je zgorelo vseh
10 prašičev, starih dva mese-
ca, in šest, starih eno leto,
zgoreli so tudi skoraj vsi stro-
ji, rotacijska kosilnica, tro-
silnica za gnoj, traktor, škro-
pilnica, puhalnik in vse orod-
je. Ogenj je uničil skoraj 45
nakladalk sena, 6 nakladalk
slame in 3 tone ječmena. Os-
tali so le tramovi nekdaj 20
krat 40 metrov velikega ob-
jekta, toda Arbeiterjevi so
kljub vsemu imeli srečo v ne-
sreči. Stanovanjska hiša, ki
stoji v neposredni bližini, je
ostala nepoškodovana.
Območno združenje rde-
čega križa Slovenske Konji-
ce je v soglasju z družino
razpisalo akcijo zbiranja
pomoči v obliki finančnih
sredstev. Denar lahko na-
kažete na račun OZRK Slov.
Konjice 0600-0007430693
(s pripisom ZA DRUŽINO
ARBEITER). Denar bo v ce-
loti in izključno porabljen
za obnovo gospodarskega
poslopja.
Sosedje so poskrbeli za
preživelo živino in na varno
odpeljali vseh 18 glav gove-
di, ki so jih uspeli rešiti ter
traktor, nakladalko in kosil-
nico. »Vse imamo uničeno.
Ne vem, ali bomo vse sku-
paj potem samo še zravnali
z zemljo ali bomo uspeli vse
postopno obnoviti... Težko
bo...« je razmišljal Vojko, Ar-
beiterjev zet.
Jutro po požaru so se na
Blatjek' oglasili še številni so-
sedje. Organizirali so se in v
ponedeljek v celoti očistili
pogorišče. Ves dan so s trak-
torji odvažali ostanke s po-
gorišča.
»Gromska
strela«
Neurje se je razbesnelo tu-
di v noči na torek. Okrog tretje
ure zjutraj je strela udarila v
lesen kozolec v Krajnčici pri
Šentjurju. Ognjeni zublji so
pogoltnili suho seno, sprav-
ljeno na objektu in se razširi-
li še na dva druga pomožna
objekta v bližini. Goreti je za-
čel tudi hlev za ovce in gos-
podarsko poslopje. »Tisto noč
nisem zatisnil očesa,« pripo-
veduje Milan Gaberšček: »Bi-
lo je takšno neurje, kot že dol-
go ne. Na balkonu smo imeli
da pet centimetrov toče... Še
omet je strgalo z zidov. Rože
je kar zmetalo okrog hiše.«
Gaberščkovi so iz goreče-
ga hleva rešili čredo ovac in
kmetijske stroje, toda rdeči
petelin je povzročil skoraj za
milijon tolarjev škode. Isto
noč so posledice neurja mo-
rali gasilci sanirati tudi v Pod-
logu pri Žalcu, kjer je strela
povzročila požar na električ-
nem vodniku.
PRIMOŽ POKLIC
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: PRIMOŽ POKLIČ
Pogorišče v Ličenci pri Slovenskih Konjicah
Se se bo bliskalo
Poletnih neviht še ne bo tako kmalu konec. Kot pravi
Tanja Ceglar iz Hidrometeološkega zavoda RS, gre pred-
vsem za veliko dežja v zelo kratkem času z možnostjo
udara strele. Konec tedna naj bi bilo vreme znova spre-
menljivo in nestabilno z večjimi kopastimi oblaki in ne-
vihtami. Ravno kopasti oblaki pa so možni znanilci stre-
le. Statistika sicer ne kaže, da je v letošnjem poletju neu-
rij in močnega deževja več v primerjavi z lani, res pa je,
da se letos neurje pojavlja nad vso Slovenijo.
Dobro je vedeti
Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje,
nastane ob razelektritvi in išče pot najmanjšega odpora,,
to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na po-
zitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno pre-
voden. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč
amperov.
Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v ka-
nalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj
nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od
tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po
času, ki mine od bliska do groma, lahko približno ugoto-
vimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde
pomenijo razdaljo približno enega kilometra.
Posebej nevarno je:
-	poletna stanja z izenačenim zračnim pritiskom so ugodna
za nastanek neviht; soparno ozračje, kopasti oblaki:
-	kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi ro-
bovi:
-	oddaljeno grmenje.
Skrajno nevarne pa so razelektritve v ozračju (lasje
stojijo pokonci, prasketanje...).
Nevarnost za udar strele je največja na vrhovih, grebe-
nih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih
žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri vhodih
votlin in pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne
varno) je v dolinah, globelih, približno 15 metrov od
skalnih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite
na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. Pred strelo ste varni
samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu.
IPtOlVIETNE NESREČE
Ko jo vozniki ucvrejo
Izven Galicije se je v torek, 30. julija, pripetila promet-
na nesreča, v kateri se je lažje ranil kolesar, povzročitelj
pa je s kraja odpeljal z osebnim avtomobilom rdeče bar-
ve, ne da bi poškodovanemu nudil prvo pomoč.
Pobeglega voznika policisti še niso dobili, zato še vedno
zbirajo podatke morebitnih očividcev. V trenutku nesreče
naj bi bil v bližini tudi voznik motornega kolesa cross ozi-
roma enduro izvedbe, ki naj bi vozil za kolesarjem.
Pobegi s kraja nesreče so na Celjskem pogost pojav, samo
v letošnjem polletju je bilo pobegov kar 283, 23 odstotkov
le-teh je še vedno neraziskanih. V šestindvajsetih nesrečah
so se udeleženci huje ranili. Kadar gre za manjše posledice
nesreč, kot je denimo gmotna škoda, so kazni za voznike,
ki s kraja odpeljejo, seveda nižje. Minimalna kazen je 30
tisočakov in 2 do 5 kazenskih točk. Drugače je, če gre za
hujše ali celo tragične posledice. Če primer raziščejo, grozi
pobeglemu povzročitelju nesreče tudi zaporna kazen. Ljudje
se po nezgodi za pobeg odločijo največkrat zaradi alkoholi-
ziranosti ali ker vozijo brez vozniškega dovoljenja.
Bočno v drevo
Nekaj minut po polnoči se je v petek, 2. avgusta, na lokal-
ni cesti v Senovici, hudo ranil 19-letni S. K. iz Šmarja pri
Jelšah. 19-letnik je z osebnim avtomobilom vozil proti Moč-
lam, v Senovici pa je zapeljal v desni nepregledni ovinek,
kjer je začelo vozilo zanašati. Voznik je izgubil oblast nad
vozilom ter najprej zapeljal na travnato površino, nato pa
še bočno trčil v drevo. Hudo ranjenega so ga prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Trčil v nova vozila
Dve osebi sta se huje ranili v nesreči, ki se je zgodila v
petek, 2. avgusta, na regionalni cesti v Krtincah. Na vozilih
je nastalo za več kot štiri milijone tolarjev škode. 29-letni
Ž. K. iz Podplata je z osebnim avtomobilom pripeljal v dvojni
ovinek, izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v desno izven
vozišča ter na parkirnem prostoru Renault servisa trčil v
štiri nova vozila Renault Clio. V nesreči sta bila huje ranje-
na voznik in sopotnik na prednjem sedežu, 29-letni R. B. iz
Ptuja. Sopotnik na zadnjem sedežu, 39-letni S. C. iz Mari-
bora, pa je utrpel lahke telesne poškodbe.
Dva mrtva
v soboto se je zgodila prometna nesreča na regionalni
cesti Radmirje - Luče, izven Primoža pri Ljubnem. Ena
oseba je umrla na kraju nesreče.
23-letni V. P. iz Primoža pri Ljubnem je z osebnim vozi-
lom v ostrem levem ovinku zapeljal preko sredinske nepre-
kinjene črte. Nasproti mu je takrat pravilno pripeljal voz-
nik tovornega avtomobila, 24-letni B. S iz okolice Mozirja.
V silovitem trčenju je življenje izgubil 23-letnik.
Še ena nesreča s tragičnimi posledicami se je zgodila v
nedeljo na regionalni cesti iz Lahovega Grabna proti Laške-
mu. Voznik tovornega vozila je vozil iz smeri Jurkloštra
proti Polani. Na ozkem delu vozišča se je srečeval z vozni-
kom osebnega avtomobila, ki je pripeljal nasproti in zape-
ljal na skrajni desni rob vozišča. Zaradi teže vozila je rob
vozišča popustil, vozilo pa se je prevrnilo na bok v potok
Lahomnica. Pri tem se je 36-letni M. S. iz okolice Šentjurja
tako hudo ranil, da je umri na kraju nesreče, 19-letna N. M.
pa se je huje ranila. Lahke telesne poškodbe je dobil 25-
letni S. N., ki je bil v vozilu. Policisti pa še vedno ugotavlja-
jo, kdo izmed trojice je vozil v času nesreče. Na cestah
celjske regije je letos umrio že 28 ljudi, v enakem obdobju
lani 30.
Gorelo na piščančji farmi
v prostorih piščančje far-
me pri Pevčevih v Slatini pri
Ponikvi je v petek, 2. avgu-
sta, zagorelo. Nastalo je za
tri milijone in pol tolarjev ško-
de, kot vzrok za požar pa na-
vajajo napako na konektor-
ju termostata, ki je uravna-
val vklop in izkop peči za
ogrevanje notranjosti objek-
ta. Na srečo lastnika je bil
objekt prazen, saj so prosto-
re pripravljali za novo pošilj-
ko piščancev. Ravno tisti dan
bi morali namreč prevzeti šest
tisoč piščancev perutnine Ptuj
za nadaljnjo vzrejo. Ogenj je
uničil napajalni in krmilni si-
stem v objektu, kar pa že sa-
nirajo. K sreči se požar ni ta-
koj razplamtel, saj sta v ne-
posredni bližini še stanovanj-
ska hiša in hlev.
S.Šol.
Foto: TRIARTES
Št. 32 - 8. avgust 2002
18
ŠPORT
Nova era z Mirom
Požunom
Začetek priprav celjskih rokometašev - Novi kapetan Dejan Peric
Po mesecu dni počitnic so se 31. julija zbrali rokometaši Celja
Pivovarne Laško. Strokovnemu vodstvu in igralcem sta na uvod-
nem sestanku najprej zaželela uspešne priprave predsednik Tone
Turnšek in direktor Vlado Privšek, igralcem pa sta spregovorila športni
direktor Slavko Ivezič, ki bo sicer v času evropskega mladinskega
prvenstva kot selektor mlade izbrane vrste odsoten v začetnem delu
priprav, in trener Miro Požun, ki je jasno povedal svoje zahteve.
Cilji so jasni in na vseh tekmo-
valnih področjih segajo povsem na
vrh, kvaliteta moštva pa to ob tr-
dem delu omogoča. Kot je bilo že
nekajkrat povedano, se bo ugled,
ki ga klub brez dvoma ima doma
in v Evropi, nadgradil na novih te-
meljih. Še nikoli namreč v uvodu
sezone ni bilo zbranih toliko mla-
dih celjskih igralcev. Tone Turn-
šek se je celo pošalil, da je ob vsto-
pu v klubsko sobo mislil, da je za-
šel v otroški vrtec. Novi celjski
strateg Miro Požun pa je takole
govoril: »Nisem človek trde ro-
ke, a kljub temu upam, da kluba
ne bom zapustil, tako kot trener-
ji pred mano, s sklonjeno glavo.
Želim, da bi skupaj uspeli, moja
načela pa so demokratičnost, ena-
kopravnost, pravičnost, skratka
dati vsem enake možnosti. Zah-
tevam enotnost, homogenost,
medsebojno spoštovanje, ne gle-
de na igralske kvalitete, starost in
pogodbe, želim da spodbujate
drug drugega. Koliko bo kdo pris-
peval, se bo pokazalo tudi na vsa-
kem treningu, v vsakem posamez-
nem teku!«
Sklenjena je bila tripartitivna
pogodba Celje - Prule - Lubej gle-
de posoje Zorana Lubeja ljubljan-
skemu klubu. Predvidena odškod-
nina je 35 tisoč evrov. Naslednje
leto bo odškodnina »za odkup«
več kot prepolovljena.
Nato je še posebej pozdravil no-
vince Maksiča, Ivančiča, Kozlino,
Kisovca, Kosabra, Bilbijo in Ču-
diča. V torek zvečer je v Kobari-
du igralcem sporočil ime novega
kapetana. »Izbira je bila izjemno
težka. Tomšič je kapetan sloven-
ske reprezentance. Dejan Perič pa
bo takšno vlogo imel v celjskem
moštvu«, je pristavil Požun. De-
mokratičnost bo na igralski stra-
ni zagotovljena s Svetom igralcev,
ki ga sestavljajo Dejan Perič, To-
maž Tomšič, Aleš Pajovič in Lu-
ka Žvižej.
Rutenicovo
cijazenje
Nekaj novosti je tudi v strokov-
nih vrstah, saj je Mileta Maksimo-
viča, legendarnega celjskega fizio-
terapevta, zamenjal njegov sin Mi-
ri, Miru Kocuvanu pa bo pri fi-
zični pripravi pomagal svetovalec
za telesno pripravo Simon Rudež.
Na prvi zbor je zamudil le Sergej
Rutenka, ki je iz Belorusije poto-
val celih 56 ur. Na ukrajinsko-ma-
džarski meji so ga zadrževali kar
26 ur.
Sicer pa so igralci večinoma po-
čitnice preživeli v Sloveniji in ob
Jadranu, nekateri pa kar doma: Ed-
vard Kokšarov v Krasnodaru, Ser-
gej Rutenka v Minsku in Žikica Mi-
losavljevič v Pančevu. Najdaljše sko-
ke pa so si sami ali s svojimi druži-
cami privoščili Aleš Pajovič do Pa-
riza, Tomaž Tomšič na Mallorco,
Dejan Perič prav tako v Španijo,
Nenad Maksič v Turčijo in Renato
Vugrinec v Mehiko.
Izpit vzdržljivosti med preiska-
vami pri dr. Rudiju Čajavcu so opra-
vili vsi igralci in s tem uresničili
zastavljeni počitniški program. Med
tistimi, ki so se najbolj izkazaU,
pa je bil Aleš Pajovič, kar pove največ
o novem zagonu celjskega bombar-
derja, ki se zaveda svojih rezerv tudi
pri fizični pripravi.
IMatrpan urniic
Celjski rokometaši bodo imeli
v avgustu samo dva prosta dneva.
Po enotedenskih pripravah v Ko-
baridu (do sobote) bodo nadalje-
vali treninge doma. 16. avgusta
bodo v Trbovljah na turnirju ob
50. obletnici Rudarja igrali s Kie-
lom, dan kasneje pa z domačini
ali evropskim podprvakom Fote-
xom, ki se je okrepil z nekdanjo
celjsko željo, Lazarovim. Na Slec-
ker pokalu bodo nastopili 24. in
25. avgusta, na turnirju v Trstu
pa ob Prulah, Medveščaku in do-
mačinih 30. in 31. avgusta. Od 3.
do 7. septembra bodo Celjani gost-
je Ciudad Reala, 13., 14. in 15.
septembra pa bodo nastopili na ■
turnirju v Velenju.
Žreb 3. kroga evropskega poka-
la pokalnih zmagovalcev bo 15.
oktobra, prva tekma pa 9. novem-
bra.
Nova člana kluba sta Molda-
vec Vladimir Lollo (18 let, 198 cm,
desni zunanji) in Škofjeločan Sa-
šo Mikanovič (15 let, 194 cm, sred-
nji) . Oba obetavna igralca sta pred-
videna za nekajletno dozoreva-
nje, moldavski levičar najbrž pri
Gorenju.
Morebitni tekmeci Celjanov so
španska Ciudad Real in Ademar,
nemški Lemgo, jugoslovanski Lov-
čen, madžarski Pick Szeged, dan-
ski Gudme, švedski Redbergslids, ;
norveški Drammen, hrvaški Met- '
kovič, francoski Chambery, izrael-
ski Hapoel Rishon le Zion, make-
donski Tutunski kombinat, portu- '
galska Benfica, ruska Energia, turš-
ka Cankaya, švicarski Wacker
Thun, Krivaja iz BIH...
DEAN ŠUSTER
Perke preigral Pajota
Miro Požun
Mladi rokometaši merijo na 5. mesto
Pet Celjanov in trije Velenjčani - Dobrodošla beograjska poraza
Danes se je mladinska roko-
metna reprezentanca Slovenije
podala na Poljsko, kjer bo na-
stopila na evropskem prvenstvu.
Tja se je uvrstila po izjemno tež-
kem, a uspešnem nastopu na
kvalifikacijskem turnirju v Nem-
čiji, kjer je izločila gostitelje in
Špance.
Reprezentante letnika 1982 in
mlajše jutri čaka prvi preizkus, nas-
protnik bo Rusija, sledile bodo še
tekme z Ukrajino, Poljsko, Romu-
nijo in Litvo. V vlogi selektorja je
Celjan Slavko Ivezič, ki sicer nad-
vse skrbno proučuje tekmece, a me-
ni: »Za nas nasprotniki sploh niso
pomembni. Že na kvalifikacijah smo
pokazali, da lahko odigramo izjem-
no kakovostno in učinkovito, ven-
dar le pod pogojem, da igramo skraj-
no motivirano, borbeno, kolektiv-
no, skratka da dihamo kot eden.
Kot takšni smo lahko nevarni vsa-
ki ekipi, v nasprotnem primeru pa
smo le povprečno moštvo.«
Zaenkrat je vzdušje v moštvu so-
lidno, Ivezič pa se srečuje z obi-
čajnimi težavami, ki so prisotne
pred velikimi tekmovanji: »Fant-
je so imeli bolj malo počitka, že
kar nekaj časa smo skupaj, nape-
tost pred tekmovanjem pa sunko-
vito narašča. Poleg tega se igralci
zavedajo, da so kakovostno moš-
tvo, istočasno pa je prisoten dolo-
čen strah oziroma spoštovanje do
nasprotnikov. Z razgovori bomo
skušali odpraviti še te pomanjklji-
vosti, tako da bomo neobremenje-
ni, maksimalno sproščeni in rav-
no prav naostreni«.
Dosegljivi cilji
Ivezič, sicer športni direktor Ce-
lja Pivovarne Laško, je na drugi
strani toliko bolj zadovoljen s te-
lesno pripravo svojih varovancev,
vendar je to tudi pričakoval, kaj-
ti meni, da se vsi zavedajo velike
priložnosti, ki je pred njimi, za-
to tudi nihče ni ničesar prepuš-
čal naključju. »Prejšnjo sezono
smo zaključili na Eurofestu v Izoli,
a so morali igralci nato trenirati
po programu Aleksandra Lapaj-
neta, potem pa smo se v drugi po-
lovici preteklega meseca že zbra-
li na Rogli. Čeprav so bili prak-
tično že vsi na visoki ravni tele-
sne pripravljenosti, smo prvi te-
den vseeno namenili še dodatne-
mu dvigu kondicije in moči, a smo
hkrati vključili tudi nekatere teh-
nično-taktične elemente. V tem
obdobju smo visoko premagali
Saudsko Arabijo, ki ni bila naj-
bolj primeren nasprotnik, a je tek-
ma igralcem dobro dela. Nato smo
gostovali v Beogradu pri Jugoslo-
vanih in dvakrat izgubili, s 30:24
in 29:25, toda v porazih ne vidim
nič slabega. Ekipo sta postavila
celo na realna tla.«
Očitno se strokovno vodstvo slo-
venske mladinske reprezentance za-
veda napak prejšnjih generacij, zato
ničesar ne prepušča naključju in tudi
cilji niso tako visoko leteči kot v
preteklosti. Osvojitev petega me-
sta neposredno vodi na svetovno pr-
venstvo. Vsaka boljša uvrstitev bo
samo še potrdila velik talent in ka-
kovost posameznikov, ki lahko od-
lično delujejo kot kolektiv.
Med izbranci bo pet Celjanov, Dra-
gan Gajič, Miladin Kozlina, Mi-
ha Gorenšek, Dino Bajram ter Lu-
ka Kisovec ali Aljoša Rezar (med
vratarjema se je Ivezič odločil v zad-
njem trenutku) in trije Velenjčani,
Vid Kavtičnik, Luka Dobelšek in
Aljoša Štefanič.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: GREGOR KATIČ
Selektor Slavko Ivezič
Visokoleteče velenjsko desno krilo Vid
Kavtičnik
Št. 32 - 8. avgust 2002
ŠPORT
19
Prvi zmagi Pubiiicuma in Ere
Celjani po pričakovanjih zlahka, Šmarčani z muko - Dori začel, Vranšani povedli
Med 16 najboljših moštev
v pokalu Nogometne zve-
ze Slovenije sta se s prvi-
ma uradnima zmagama v
novi sezoni uvrstila tudi
CMC Publikum in Era
Šmartno. Na Vranskem bi
bilo vse razen prepričljive-
ga uspeha Celjanov ogrom-
na senzacija, v Ivančni Go-
rici pa je domači drugoligaš
povzročil obilico preglavic
Šmarčanom.
Velenjskemu Rudarju so
boj šestnajstine finala prelo-
žili zaradi evropskih obvez-
nosti Maribora Pivovarne
Laško.
Povedel
tretjeligaš
Na Vranskem je imel trid-
nevni praznik višek v nede-
ljo popoldne, četrt na šesto.
Domače moštvo, ki je izlo-
čilo Štore, Usnjarja in Laš-
ko, je v 15. minuti obračuna
s Publikumom žogo spravi-
lo v celjski kazenski prostor.
Nato je preskočila neprevid-
nega Almirja Sulejmanovi-
ča, prišla do Željka Čiče, ki
ga je zrušil Gregor Helbl.
Enajstmetrovka na Vran-
skem! Hladnokrvno jo je iz-
koristil Tomi Puckmeister -
žoga v levi, vratar Sašo For-
nezzi v desni kot in 1:0 za
gostitelje. 400 gledalcev je bi-
lo zelo ponosnih na svoje va-
rovance, nekateri med njimi,
ki pa so na stavnici odločno
zapisali številko 2, so neu-
pravičeno besneli. Celjani so
namreč do odmora dosegli
dva gola. Samo Vidovič pr-
vega z glavo, pri drugem pa
je odlično podal Domnu
Beršnjaku.
Pred nadaljevanjem so jih
Publikumovci vseeno »sliša-
li«, trener Marijan Pušnik
je oštel večino. Za gladko
zmago s 6:1 so nato zadeli
Andrej Kvas, Darko Male-
tič, Robert Koren in Rok Pe-
trič. Slednja, mlada Koroš-
ca, sta iz občinstva izvabila
vzdihe, po natančnih strelih
izven kazenskega prostora.
»Zjutraj je lilo kot iz škafa,
saj je bilo potrebno ohladiti
šotore, pred tekmo pa sem
naročil sonce, saj imam zgo-
raj< dobre zveze«, je pravil
vedno nasmejani duhovnik
Izidor Pečovnik, ki je izve-
del začetni udarec, kar mu
je izjemoma na uradni tek-
mi dovolil delegat srečanja.
Da bi še izboljšali učinko-
vitost, so Celjani že nasled-
nji dan v Sladkem vrhu odi-
grali prijateljsko tekmo še z
enim tretjeligašem. A Palo-
mi so po številnih priložno-
stih le dvakrat zatresli mre-
žo (Beršnjak, Koren) in mor-
da municijo prihranili za so-
boto. Vendar na lokalni der-
bi v Velenje odhajajo obre-
menjeni z zmago. Le tri toč-
ke po treh krogih so namreč
skoraj idealna podlaga za vse
številčnejše kritike »celjske
zgodbe«. Oziroma Pušniko-
ve... »Obramba mora biti bolj
čvrsta, v napadu pa se nam
mora odpreti, saj je že na me-
ji možnega, kaj vse smo do-
slej zgrešili v ligi Simobil«,
je pristavil Samo Vidovič.
_ OdloČil
Šimundža
Tudi Era, v pretekli sezoni
polfinalist, se je prebila na-
prej, potem ko je s težavo str-
la odpor žilavega drugoliga-
ša. Po zadetku Ramiza Smaj-
loviča je izenačil Usnik, pr-
vo uradno sezonsko zmago pa
je v končnici tekme zagoto-
vil najboljši na travnati povr-
šini Ante Šimundža: »Ivanč-
no Gorico smo presenetili z
agresivno igro, vsekakor pa
ni bila lahek zalogaj. Tekma
je bila kakovostna, na prvoli-
gaški ravni. Domači bodo ob
Domžalah najresnejši kandi-
dati za vstop v elitno konku-
renco. Naš naslednji tekmec
v prvenstvu bo Dravograd. Na
gostovanju si želimo doseči
zadetek, če pa to ne bo do-
volj za točko ali tri, pa bomo
nasprotnikom pač čestitali.
Korošci v treh krogih še niso
prejeli gola. Niso izraziti fa-
voriti, igrajo pač doma. Po-
trudili se bomo nejevernežem
dokazati, da lahko Era tudi
zmaguje!« Trenerja, šmarški
Borut Jarc in koroški Toni To-
mažič, se zelo dobro pozna-
ta, saj sta si na Prevaljah po-
dajala kljuko.
DEAN ŠUSTER
Ogorčeni Marijan Pušnik med polčasom na Vranskem
Smrtne
partije na
Dobrni
Dvanajsto državno prvens-
tvo v šahu v gasilskem domu
na Dobrni se igra po povsem
novih pravilih, na izpadanje.
Zato se je nanj prijavilo rekord-
nih 90 članov in 20 članic.
Podobno kot na teniških tur-
nirjih sta bila dva kroga name-
njena kvalifikacijam, šele v tret-
jem pa so se priključili najbolj-
ši šahisti. Vsak dvoboj je se-
stavljen iz dveh partij po olim-
pijskem času. V primeru neod-
ločenega izida sledita partiji v
pospešenem tempu in če tudi
takrat ni zmagovalca, odloča
t.i. smrtna hitropotezna parti-
ja, v kateri ima beli nekaj več
časa, a mora zmagati.
TONE TAVČAR
Prvo, častno potezo je povlekel župan občine Dobrna Martin Bred.
Atietsica šola v Žalcu
Atletski klub Žalec je organiziral prvo počitniško atletsko šolo, namenjeno osnovnošolcem. Predsednik kluba
Adi Vidmajer je napovedal, da bo postala tradicionalna.
Brezplačno vadbo v poletnih mesecih obiskuje 30 otrok, poteka pa trikrat tedensko. Prvi teden so bili na sporedu teki,
^ drugem skoki, sledili so meti in v četrtem tednu tekmovanja v troboju (60 metrov, skok v daljino, met žogice). Vsi
udeleženci bodo ob koncu prejeli diplome o opravljeni šoli in majice, najboljši trije pa medalje. Šolo vodijo Anita Seles,
Stanka Murgelj, Aleš Gašperič in Mitja Horvat.	TONE TAVČAR
Udeleženci v juliju med razlago Adija Vidmajerja o tehniki meta kladiva.
NA KRATKO
Prvi Celjan v
Bundesligi
Celje: Celjski rokometaš
Roman Pungartnik se bo po
14 sezonah v Golovcu prese-
lil v Nemčijo. Z novim pr-
voligašem Wilhemshavener-
jem je podpisal enoletno po-
godbo, potem ko se je zanj
zanimal tudi evropski prvak
Magdeburg in nekaj španskih
klubov.
Za Joli
prevelik
pritisk?
Miinchen: Četrti dan
evropskega prvenstva v atle-
tiki bo drevi postregel s po-
slastico za slovenski šport. V
finalu teka na 800 metrov, ki
se bo začel ob 20.50, bo veli-
ka favoritinja za zmago Ve-
lenjčanka Jolanda Čeplak, z
najboljšim časom sezone na
prostem. Na EP so tudi člani-
ca Kladivarja Anja Valant, nje-
na bivša klubska kolega Gre-
gor Cankar in Urban Acman,
Velenjčan Boštjan Buč in čla-
nica Zreč Helena Javornik.
Črepan brez
poraza
Ljubno: Ob >Flosarskem
balu je na tradicionalnem hi-
tropoteznem šahovskem tur-
nirju med 17 udeleženci zma-
gal Petrovčan Marjan Črepan.
Drugi je bil Radiša Rajkovič
iz Velenja, tretji pa Šempe-
tran Stane Skok. (J.G.)
Poraz s
prvakom
Genova: 16-letni Nejc
Podkrajšek, član teniškega
kluba Cetis Celje, je na
evropskem prvenstvu v 4.
krogu izgubil s kasnejšim pr-
vakom Špancem Salvo s 3:6
in 4:6. Prej je izločil Angle-
ža Browna (4:6, 6:3, 6:2) in
Švicarja Mazura (6:0, 6:1).
Celjanka Polona Reberšak je
v isti starostni kategoriji v 2.
krogu premagala Nizozem-
ko Balkovo (6:4, 6:4), nato
pa je klonila proti Finki Lai-
ne (2:6, 6:7).
Šesti vzpon v
Zavodnje
Topolšica: Kolesarski klub
Energija iz Velenja je gostil 180
kolesarjev iz Slovenije, Hrvaš-
ke in Nizozemske. Osemki-
lometrsko progo je najhitre-
je zmogel Boštjan Rezman
(Društvo za športno-rekrea-
cijo Gorenje). V kategoriji
nad 61 let je zmagal Celjan iz
KK Rogla Aco Ibraimov.
i^UMORAIVlA
NOGOMET-POKAL NZS
Šestnajstina finala: Inde
Vransko - CMC Publikum 1:6
(1:2); Puckmeister (15, 11-
m); Vidovič (18), Beršnjak
(34), Kvas (53),Maletič (61),
Koren (62), Petrič {74).Ivanč-
na Gorica - Era Šmartno 1:2
(0:0); Usnik (59); Smajlovič
(55), Šimundža (83).
KOLEDAR
1. SNL, 4. krog, Velenje:
Rudar - CMC Publikum (20).
NEDEUA 11. 8.-NOGOMET
1.	SNL, 4. krog, Dravograd:
Dravograd - Era Šmartno (17).
2.	SNL, 1, krog, Izola:
MNK Izola - Dravinia (17).
Št. 32 - 8. avgust 2002
20
REPORTAŽA
Med vlcerji in fiosarji
Letošnji 42. tradicionalni Flosarski bal na Ljubnem se
je raztegnil čez osem dni različnih kulturnih, športnih,
glasbenih,, gasilskih, planinskih in drugih prireditev. Flo-
sarji imajo spet novega 19-letnega krščenca, Mateja Pod-
križnika, ki ga je z vinom od znotraj in vodo od zunaj v
funkciji birta krstil predsednik flosarskega društva Fra-
njo Naraločnik.
Zavetnik flosarjev sv. Mi-
klavž je svojo nalogo v zvezi
z vremenom odlično opravil,
če mu odpustimo skoraj že
nočno nevihto v nedeljo. Pre-
ko 6000 obiskovalcev prejš-
nji vikend je bilo zadovolj-
nih, vključno z delegacijama
francoskih in dravskih flosar-
jev. Takorekoč po gobe ozi-
roma po vodi je šel le desni
čevelj prvega krmaniša Mar-
tina Juvana - Čuksa. Bolj
kritičnim opazovalcem ni uš-
lo, da ni bilo kiča, glede po-
vorke z vozili pa je tako, da
bo v tej podobi toliko časa,
dokler se bo ljubenskim or-
ganizatorjem dalo voziti in
prikazovati nekatere od sta-
rih običajev. Častni sedež na
srčni strani županje Anke Ra-
kun na zapravljivčku je to
pot imel Iztok Podkrižnik
(ni v sorodu s krščencem, je
pa njegov flosarski boter), na-
juspešnejši in najprodornjši
ljubenski podjetnik, ki zapo-
sluje 50 delavcev. Še pose-
bej se je izkazal s sponzors-
tvom sobotnega velikega og-
njemeta, ki ga je občudova-
la za Ljubno izjemna mno-
žica, preko 4.000 zabave želj-
nih obiskovalcev.
Povsem vlcersko obarvana
je bila tudi osrednja prosla-
va 8. občinskega praznika, saj
je Urša Šolar, zaradi kultur-
nih dosežkov letos nagraje-
na Ljubenka, na oder kultur-
nega doma dala postaviti ve-
liko, pravo skorjevko, v ka-
teri so zgode in nezgode iz
vlcerskega, za manj pouče-
ne gozdnih delavcev življe-
nja, pripovedovali člani Iju-
benskega kulturnega društva.
Letošnji občinski nagrajen:
ci pa so poleg že omenjene
gospe še prejemnica brona-
stega priznanja Minka Kri-
vec za zborovodenje, srebr-
nega Jožef Podbrežnik za ga-
silske, Alojz Mikek za pla-
ninske, Toni Ugovšek za ci-
vilno zaščitne zasluge, med-
tem ko so šla zlata priznanja
v roke predstavnikom planin-
skega in upokojenskega druš-
tva ter Francu Maroltu, upo-
kojenemu gozdarskemu teh-
niku, ki je svoje Ljubno več-
stransko zaznamoval, še po-
sebej v planinstvu in ribištvu.
Poleg flosarjev so bili mi-
nulega ljubenskega prazno-
vanja še najbolj veseli gasil-
ci iz Okonine, saj so postali
lastniki in uporabniki nove-
ga specialnega gasilskega vo-
zila, ki jim bo še posebej pri-
šel prav ob, bog ne daj, gozd-
nih požarih.
MITJA UMNIK
Foto: TRIARTES
Flos je končno zaplaval po Savinji in zdržal vseh 16 flosarjev.
Ni pa zdržal podplat desnega čevlja krmaniša Čuksa.
S icoiesom po zemljevidu
Nevsakdanji kolesar iz ZDA se je na dolgi kolesarski poti ustavil tudi v Celju
v naših krajih se v polet-
nem času znajdejo različ-
ni, bolj ali manj zanimivi
ljudje. Med zanimivejšimi
je gotovo Američan na ko-
lesu, ki je prikolesaril v Ce-
lje iz Prage (čez Dunaj).
Knežje mesto je bilo zanj
le kratka kolesarska postaja
na dolgotrajni poti v Dal-
macijo.
Daniel Bates, študent iz
ZDA, ki doma sploh nima ko-
lesa, je postal kolesarski po-
potnik po naključju. Pred
kratkim se je odpravil iz ZDA
v Prago in tam preživel me-
sec dni. V Pragi je med dru-
gim brskal po bolšjem trgu
ter naletel na poceni kolo.
Le-to je postalo njegova last.
Češki prijatelji so mu veliko
pripovedovali o lepotah in
prebivalcih Slovenije in Hr-
vaške, zato se je odločil in
prikolesaril v našo smer.
Tako je pred tremi tedni za-
čel maratonsko pot v južne
kraje skoraj brez denarja. Pot
ga je vodila mimo Čeških Bud-
jejovic ter ob Donavi do Du-
naja, kjer je ostal dva dni. Z
Dunaja je nato čez ravnine av-
strijske Gradiščanske priko-
lesaril na avstrijsko-slovensko
mejo. Zjutraj je bil še na mej-
nem prehodu v Gornji Rad-
goni, zvečer že v Celju! Za njim
je bila približno tisoč kilome-
trov dolga kolesarska pot iz
češke prestolnice.
To je bila pot po peklen-
ski vročini, s prenočevanjem
v spalni vreči na prostem, z
umivanjem v rekah ter s po-
manjkanjem hrane. V Celju
nam je povedal, da v trgovi-
nah kupuje predvsem kruh,
paradižnik in sir, saj je meso
predrago za njegov popotniš-
ki žep. Manj varčuje le pri
pivu, saj je velik ljubitelj te
pijače. Po češkem in avstrij-
skem pivu je zato v naših kra-
jih »testiral« še slovensko pi-
vo. Ko smo mu omenili bli-
žino tovarne piva v Laškem,
ga je mestece ob Savinji za-
čelo zelo zanimati.
Njegovi prvi vtisi o Sloven-
cih in Sloveniji so bili nas-
ploh dobri. Pri neki hiši je
poprosil za pitno vodo, pa so
mu ponudih sok, tudi na vsa
popotniška vprašanja je pre-
jel prijazne odgovore. Opa-
zil je, da imata Slovenija in
Češka veliko skupnega, ljudje
si vzamejo dovolj prostega ča-
sa in skušajo uživati v življe-
nju. Avstrija se od njiju raz-
likuje, tam mora biti vse per-
fektno.
Povprašali smo ga tudi o
primerjavi Slovenije z ZDA.
V ZDA po njegovem preveč
cenijo lepe obleke in avto-
mobile. Za Slovenijo je iz-
vedel že v ZDA, med prebi-
ranjem atlasa. Kasneje so ga
češki prijatelji posebej opo-
zorili še na slovensko jezero
z otokom ter cerkvico na
njem.
Daniel Bates, študent bio-
logije, je doma v povsem dru-
gačnih krajih. Živi v zvezni
državi Arizona, sloveči po
Grand Canyonu, na meji z
Mehiko, Kalifornijo, Utahom
in Novo Mehiko. V Arizoni
je prevroče, zato ni tam ni-
koli kolesaril. Zadnje leto je
preživel v zvezni državi Ore-
gon, blizu Seattla, kjer je več
kolesarjev, vendar se za ko-
lesarjenje še ni odločil.
Sicer pa je v Evropi že dru-
gič, prvič je prišel kot sedem-
najstletnik ter z vlakom pre-
potoval skoraj vso zahodno
Evropo. Tokratna pot je v vsa-
kem pogledu bolj nevarna,
študent krhkega videza pa se
za nevarnosti sploh ne zme-
ni. Ni ga strah niti min, za
katere je sUšal, da še prežijo
ponekod na Hrvaškem. Ome-
nil je, da ga na poti ovira le
dež, ki prepogosto prekinja
njegov spanec pod milim ne-
bom. Pred njim se ponavadi
umakne pod kakšno drevo,
se pokrije s plastičnim po-
krivalom ter nadaljuje s span-
cem. Isto se mu je zgodilo
nekje na Češkem, ko ga je naj-
prej vso noč močil dež, po-
tem so ga obiskali še komar-
ji. Tatov se ne boji, pri sebi
ima skrit nož. V primerjavi
z razmerami v ZDA se mu zdi
srednja Evropa nadvse spo-
kojna.
Računal je, da bo zvečer
nekje na Kočevskem, v sme-
ri proti Reki, od koder na-
merava v Split ali celo do Du-
brovnika. Seveda smo ga pos-
varili pred prenočevanjem v
kočevskih gozdovih, kjer je
zadnje čase veliko medve-
dov. Vendar je izgledalo, da
se morebitnega srečanja z zve-
rino bolj veseli kot boji.
BRANE JERANKO
Kolesar iz ZDA, ki kolesari iz Prage v Dalmacijo, se je na dolgi, naporni in
nevarni poti ustavil v Celju. Študent potuje skoraj brez denarja ter v
peklenski vročini, prenočuje v spalni vreči v naravi ter se umiva v rekah.
Kolo, ki ga je kupil na bolšjem trgu v Pragi, je njegovo prvo kolo v življenju.
Št. 32 - 8. avgust 2002
REPORTAŽA
21
—
Črvi ne prizanesejo
niti Kristusu
Restavrator iz vasi, ki je v celoti kulturni spomenik - Talenti Martina Tomana
polže pri Novi Cerkvi so edins-
vena vas, v celoti razglašena za
iulturni spomenik. Iz nje sta
Najbolj znana Soržev mlin in del-
jo prenovljena Borkova doma-
čija, podobno kot objekti pa so
Lnimivi tudi Polžani. Med naj-
bnimivejšimi vaščani je tam-
kajšnji restavrator Martin To-
hian.
' Toman, ki se je priženil iz celj-
skega Gaberja, je restavrator, uk-
varja pa se tudi z rezbarstvom, sli-
Icarstvom, štukaterstvom, izdelova-
tijem spominkov ter še s čim. Re-
stavrator iz Polž, ki je po poklicu
}rometni tehnik, se je najprej dol-
jo ljubiteljsko ukvarjal z mizarje-
ajem. Z restavriranjem je začel po
letu 1990.
Njegov najpomembnejši resta-
vratorski izdelek je obnova več ko-
sov lekarniškega pohištva (iz leta
1930), ki krasi Husovo lekarno na
Dobrni. Za bližnji Soržev mhn je
obnovil staro kmečko skrinjo, sta-
re omare ter več drugih kosov po-
hištva. Zdaj je pred njim največji
zalogaj, obnova celotnega pohištva
z starinske vile pri Portorožu, ki
so mu ga zaupali. Med starimi kosi
e kar pet komod in predalnikov.
Trenutno se pripravlja na obnovo
bogato okrašene kredence, za ka-
ero pravijo, da izvira iz bližnjega
gradu Tabor.
Včasih pripeljejo Tomanu izde-
lek, ki so ga že napol pojedli lesni
Jrvi. Najprej ga mora razstaviti,
očistiti starih premazov, lepila in
umazanije, nato začne brusiti... In
kje je pridobil restavratorsko zna-
bje? Za restavratorje ni posebnih
pol, zato se je na začetku pozani-
pal pri mojstrih. Ti bolj ali manj
ljubosumno čuvajo svoje poslov^
ne skrivnosti. »Bil sem radoveden,
lodil sem okoli in spraševal ter
obiskoval študijsko knjižnico,« se
spominja začetkov. Veliko je od-
visno tudi od talenta, česar Mar-
lin Toman seveda ni posebej pou-
daril.
Njegovo delo se včasih prepleta
zrezbarjenjem. Toman, ki je eden
od kar dveh rezbarjev iz Polž, se
marsikdaj srečuje z uničenimi po-
hištvenimi in drugimi rezbarija-
mi, zato mora vzeti v roke rezbar-
sko dleto ter izrezljati novo. Na-
mesto sodobnih, vseh mogočih le-
pil, mora uporabljati pri delu s sta-
rinami primerne materiale. Med
njimi tudi mizarski klej, starinsko
lepilo, ki ga je pri nas težko dobi-
ti. Kožnega občasno ima, potre-
buje pa kostnega, po katerega mora
čez mejo v Avstrijo. Tam imajo tudi
pigmentne smole, brez katerih ni
restavriranja, posebne smole »še-
lak« in podobne čudežne priprav-
ke, ki dajo starinam nov stari blišč.
Pri vsem skupaj restavratorsko delo
seveda ni ravno poceni, saj ima re-
stavrator v glavnem več dela kot
če bi izdelal nov izdelek. Kljub te-
mu so restavratorji iskani, saj jih
je razmeroma malo.
Devičin rabelj
Med rezbarskimi deli je najbolj
zadovoljen z obnovo skoraj povsem
črvivega razpela iz Bovš. Lesni črvi
so starinskemu Križanemu uničili
glavo in roke, ki jih je Toman izrez-
ljal na novo. Njegovo rezbarsko delo
imajo prav tako v Šmiklavžu pri Lju-
bečni, kjer visi na verskem zname-
nju izrazito sodobnega videza To-
manov portret svetega Miklavža.
Lotil se je tudi slikanja. V Novi
Cerkvi, kjer so ponosni, da je bil
Anton Martin Slomšek nekoč nji^
hov kaplan, visi po beatifikaciji To-
manov portret velikega Slovenca.
Pred nekaj leti je v nekdanji West-
novi vili na celjskem Golovcu ob-
novil med drugim hudo poškodo-
vani zidni zemljevid južnega dela
Štajerske, tako po slikarski kot mi-
zarski plati.
Njegovo različno znanje se odraža
tudi v izdelovanju spominkov. Med
restavriranjem Sorževe kmečke
skrinje se je domislil, da bi lahko
bila njena majhna kopija zanimiv
turistični spominek. Izdelal je panj-
ske končnice, med drugim z moti-
vom iz Zgornje Savinjske doline ter
s slovensko ornamentiko in Prešer-
novim portretom poslikane lesene
plošče.
Martin Toman se preživlja tudi
kot zavarovalniški zastopnik. Šir-
ša javnost ga dobro pozna tudi kot
igralca KUD Zarja Trnovlje. Tam
je začel igrati v fantovskih letih,
ko je živel v celjskem Gaberju. Pred
leti se je vrnil na trnoveljske odr-
ske deske ter odigral rablja device
Orleanske, dvakrat je bil v vlogi
policista, pa glavni natakar, pol-
kovnik...
BRANE JERANKO
Restavrator Martin Toman pri delu. Z restavriranjem je krepko več dela kot z novim izdelkom.
'''dva Križanega iz Bovš, Tomanovo rezbarsko-restavratorsko delo. Lesni črvi so uničili
glavo In roke, zato jih je moral izrezljati na novo.
Med pohištvom iz Sorževega mlina, ki ga je restavriral, je stara kmečka skrinja.
m
22
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Vse po
zakonu
V članku Vse po zakonu v
Novem tedniku št. 27 z dne
4.7.2002 ste obrazložili, da
so obtožbe na račun lastni-
kov prostorov v nekdanji TVO
v Škofji vasi neupravičene.
V resnici pa so še kako upra-
vičene.
Na pogovor ste povabili tri
lastnike, go. Sonjo Ravljen,
predsednika krajevne skup-
nosti in g. Jožeta Umeka kot
najbližjega soseda. V resnici
pa so najbližji sosedje stano-
valci večstanovanjske hiše, ki
je bila nekdaj last TVO.
Dejavnosti podjetnikov so
za najbližje sosede oz. kra-
jane moteče zaradi hrupa, še
bolj pa zaradi onesnaževanja
okolja. Predsednik krajevne
skupnosti gospod Aleš Kna-
felc pravi, da so po prvih pri-
tožbah namestili protihrup-
no ograjo. Prav res nas zani-
ma, kje je ta ograja. Mogoče
so zanj protihrupna ograja ku-
pi zemlje, poraščeni z viso-
ko zeljo. Parkirišče in vsa
okolica tovarne sta zelo neu-
rejena. Odpadno železje od-
lagajo tik ob našo dvoriščno
ograjo. Odpadke, ki nastaja-
jo pri njihovi proizvodnji, po-
gosto kurijo na prostem. Od
sosedov in krajanov še niso
pridobili nobenih soglasij.
Tudi mi si želimo dobrih
sosedskih odnosov. Naš kraj
si želimo obvarovati pred one-
snaženjem. Želimo živeli v
mirnem, zdravem in čistem
okolju.
Prizadeti krajani
PREJELI
SMO
Biseri trga
icnežjega
Najprej je bilo zelenje, po-
tem je bilo gradbišče in na-
stal je odmevni trg z biseri,
no potem pa je spet prišlo ze-
lenje.
Prav zanimivo pa je, da je
to zadnje zelenje »prišlo« na
pobudo številnih občanov.
Opevani eminentni arhhekt
je pokasiral, kar je mislil ah
pa obupal nad vsem skupaj
in mu je sedaj pač figo mar,
kaj mu po avtorskem delu za-
sajajo. In kot je pričakovati,
je bila tudi »silna volja obča-
nov«, da se med biseri poja-
vi šank. Pri vodnjaku se ime-
nuje in to bojda spada v ok-
vir poletnih prireditev pod
okriljem kulturnega društva,
da ne bo pomote.
Ogromna starinska (stra-
šansko draga) zastava, ki oz-
nanja poletje v knežjem me-
stu visi kot strašilo nad mo-
dernim trgom. Kot je bilo pri-
čakovati, jo je nevihta oplet-
la v zanimiv omot. To pa je
prava podoba poletja v me-
stu in trga z biseri na sploh.
Nekaj dragega, pomešano
staro in novo, nikomur do
konca jasno, zakaj tako.
V času prejšnjih volitev je
bilo govora o prevetritvi žu-
panove pisarne; na naslednjih
pa bo potrebno malo vetra
tudi zunaj, v okolju in za oko-
lje in ne le sprenevedanje in
nazadnje prav sramotno skli-
cevanje na želje »številnih«
občanov.
Bine A.
Nikoli več
v salon
pohištva
Celles II.
Ko sem prišla v vašo trgo-
vino po informacije o naku-
pu kuhinje, mi je trgovec raz-
ložil samo to, da prodajate
pohištvo s plačilom do 10 če-
kov, brez obresti. O doplači-
lu montaže in prevoza ni bi-
lo govora. Pogodbo o naku-
pu na obročno odplačevanje
s čeki sem podpisala še isti
dan, ne pa nekaj dni kasne-
je, kot trdite vi. Dogovorili
smo se za nakup na 8 čekov,
eden pa je bil polog za 70.000
SIT, ker gotovine nisem ime-
la pri sebi. Še danes pa mi ni
jasno, kaj ste mi zaračunali
64.000 SIT.
Celjski oglasnik, kjer je bil
vaš oglas, sem imela doma že
pred nakupom kuhinje. Trdi-
te, da je iz oglasa razvidno,
za katero vrsto kuhinje sta do-
stava in montaža brezplačni.
Vendar to ni res. Tudi gospa
inšpektorica je ugotovila, da
to ni razvidno. Torej ne trdi-
te, da je! Ne lažite, da je mo-
ja mati bruhnila v histerični
jok, ker ni! To vem zagoto-
vo, ker sem bila poleg nje, ko
ste sporočili, da štedilnika ni-
mate na zalogi. Ne govorite,
da ste nam poiskali štedilnik
drugega dobavitelja, ker ga ni-
ste! Dostavili ste nam štedil-
nik istega dobavitelja in sicer
Gorenje - razlika je bila sa-
mo v izvedbi. Poleg tega ni-
sem nikoli dobila računa za
doplačilo tega štedilnika. Pri
montaži sta bila počena dva
elementa. Vi trdite, da je za
to kriva stena. Vendar to ni
res. Kriv je bil vaš prodaja-
lec, ki ste ga poslali, čeprav
ste vedeli, da ni montažer in
je delal na črno, kar ste gospe
inšpektorici kasneje tudi priz-
nali. Prav gotovo, da sem že-
lela drugega montažerja, saj
mi je vaš trgovec nestrokov-
no zmontiral viseče elemen-
te. To ste ugotovili tudi sami,
ko ste prišli pogledat. Poob-
laščenega montažerja pa ste
nam poslali šele, ko sem vam
poslala dopis, da mora biti re-
klamacija rešena v osmih
dneh, sicer bi morali k sod-
niku za prekrške. Zakaj nam
je pa lahko montažer kasneje
v redu zmontiral?
Na tržni inšpektorat RS, ne
enoto Celje, sem se obrnila,
ker do tedaj še nisem prejela
računa in pogodbe za kup-
ljeno pohištvo. Ne pa predra-
čuna, kot trdite vi. In zakaj
ste mi z mize ukradli predra-
čun? Ste se ustrašili, da bom
imela dokaz za tistih 64.000
SIT? Račun in pogodbo sem
dobila šele po mesecu dni od
nakupa. Ko sem želela imeti
razčlenjen račun, ste rekli,
da ga bom dobila v tednu dni
po pošti. Dobila sem ga šele
februarja 2002, na računu pa
je napisan datum 21.9.2002.
Res je, da takrat nisem bi-
la več v delovnem razmerju.
Vendar pa se v bodoče tudi
prepričajte, zakaj! Takrat sem
prenehala z delom, ker že dva
meseca nisem prejela oseb-
nega dohodka. Povejte mi,
gospod Hrušovar, bi vi dela-
li dva meseca zastonj? Verje-
mite, da ga nisem prijavila
brez razloga. Prav tako tudi
vas ne.
Moj namen je bil več kot po-
šten, vendar pa nisem dovoli-
la, da me okradete, zato sem
se obrnila na tržni inšpekto-
rat. Vi, gospod Hrušovar, do-
bro veste, da nisem edina, ki
ste jo poskušali ogoljufati. Poz-
nam namreč kar nekaj ljudi,
ki so kupovali pri vas in prav
vsi so imeli probleme.
Gospod Ervin Hrušovar, vi
trdite, da še moram porav-
nati obveznosti do vas. Kak*
šne le! Dobro veste, da do vas
nimam nobenih obveznosti
več! Vi ste kvečjemu dolžni
meni! Vi ste šli na banko, po-
ložili na moj tekoči račun
15.000 SIT in nato na drugi
banki unovčili ček za 47.320
SIT. Le kako ste vedeli, koli-
ko morate položiti na moj TR,
da bo znesek ustrezal znesku
na čeku? Le kje ste izvedeli
stanje na mojem računu? Še
jaz, lastnica TR, potrebujem
dokument oz. kartico TR, da
lahko preverim stanje na svo-
jem TR.
Glede sodišča pa takole. Če
bi že bila jaz vam kaj dolž-
na, bi me že zdavnaj dali na
sodišče. Ker pa dobro veste,
da bi pljunili v svojo skledo,
si tega ne upate! Če pa vsee-
no želite, vas prosim, dajte
čimprej. Tako se bova lahko
dokončno pogovorila, z vse-
mi dokazi! Gospod Ervin
Hrušovar, pozivam vas, da se
mi javno opravičite za oseb-
ne žalitve. V nasprotnem pri-
meru bom zoper vas vložila
zasebno tožbo.
VALERIJA GOLOB,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Pivo in
cvetje
Da, že sam naslov pove, da
bo tole pismo govorilo o Pi-
vu in cvetju. Ni kaj, čestitke
vsem zaslužnim organizator-
jem za tako skoraj brezhib-
no izvedbo te prireditve. Re-
snično so znali polepšati dan,
teden, mesec in nenazadnje
tudi leto. Ampak kaj, ko lah-
ko človeku ena sama oseba
zagreni sicer nadvse prijeten
večer in popolnosti doda pri-
dih nepopolnega Žal.
Nič hudega sluteči gimna-
zijci smo se po delovni so-
boti odpravili na vsesloven-
sko prireditev Pivo in cvetje
v Laško. Da smo sploh lahko
pomislili na kakšno sprosti-
tev na ulicah Laškega smo po-
trebovali denar. Ker pa da-
nes, nam, dijakom, v tej lju-
bi Sloveniji finančna plat živ-
ljenja pač ni z rožicami post-
lana, smo bili pred odhodom
primorani izprazniti prašič-
ke, hranilnike, v katerih je
bilo nekaj slovenskega kova-
nega denarja. Skupaj ga je bi-
lo ravno za borih petsto to-
larjev, torej ravno za dve in
pol- litrski ustekleničeni vo-
di. Doma smo kovance lepo
razvrstili po vrednosti v štiri
različne vrečke. Ampak kaj,
kovani denar dandanes ni nič
vreden. Da. Petsto tolarjev v
kovancih je v pivnici Pačnik
enako nič! Pri starših smo si
izprosili še nekaj bankovcev
in bili smo nared za priredi-
tev.
Ob devetnajsti uri, ko še
ni bilo gneče, smo prišli v piv-
nico Pačnik, ki se je nahaja-
la v atriju laške mestne hiše,
in želeli kupiti, sicer drago,
ustekleničeno vodo. Prijaz-
na točajka nam je želela us-
treči, nakar se je prikazala
šefica, ki nas je surovo zavr-
nila, kot da kovani denar ni
nič vreden! Ko smo jo vpra-
šali, zakaj ga ne sprejme, je
dejala, da nima nikogar, ki
bi lahko (že prešteti) denar
preštel. Seveda se nam je zdel
njej izgovor nadvse neumen,
saj takrat še ni bilo gneče in
osebje ni imelo posebno ve-
liko dela. Ko smo to gospe
povedali, pa je zaničljivo re-
kla, da kovanega denarja pač
ne sprejemajo. Ker smo se vsi
spraševali, ali naj ne bi bila
razlika med kovanim i papir-
natim denarjem le v znesku,
smo jo lepo prosili, naj nam
da na vpogled knjigo pritožb
(in pohval). Ponovno se je na-
mrdnila in leno pogledala na
nas, kot da smo mi krivi, da
je Banka Slovenije izdala ko-
vance. Seveda se nam je zde-
lo neumno še naprej se soo-
čati z njenimi nadvse žalji-
vimi pogledi, zato smo se ji
lepo zahvalili za »prijaznost«
in »ustrežljivost«, nemudoma
zapustili to krčmo in se va-
njo v prihodnje nikakor ni-
mamo namena vračati.
Naj še poveva, da so najin
kovani denar pri naslednji
krčmi z veseljem sprejeh in
končno se je naša družba lah-
ko odžejala.
MAJA RADIŠEK,
UROŠ ROŠER,
Celje
ZAHVALA,
POHVALA
Zahvala
volivcem
za podporo
Svet invalidskih organiza-
ciji Slovenije (SlOS), ki po-
vezuje 16 nacionalnih inva-
lidskih organizacij z 227 lo-
kalnimi društvi na celotnem
državnem ozemlju, se iskre-
no zahvaljuje vsem državljan-
kam in državljanom Repub-
like Slovenije, ki so dali svoj
glas podpore za našo referen-
dumsko pobudo in tako po-
magali zbrati kar 61.918 gla-
sov po prejetih obrazcih do
24. ure v petek 12. julija 2002.
Državljanke in državljani,
svoj podpis, potrjen na uprav-
ni enoti, ste dali za to, da se
v zakonu o invalidskih orga-
nizacijah uredi invalidsko
varstvo tako, da bomo tudi
invalidi kot enakopravni ljud-
je vplivali na svoj osebni in
družbeni položaj, uživali pra-
vice človeka in državljana ter
prispevali k kvaliteti našega
skupnega življenja. Gre za
vključenost invalidov v vse
oblike socialnega življenja in
za medsebojno povezanost,
pri čemer mora vsak prevze-
mati svoj del odgovornosti,
tako država kakor civilna
družba, katero sestavljajo tu-
di invalidske organizacije.
Zaradi razdiralnega delo-
vanja YHD na identiteto in
status invalidskih organiza-
cij sta zaporedoma nastali
dve referendumski pobudi,
do katerih so se državljani so-
časno opredeljevah:
1.	referendumska pobuda
YHD - PROTI sprejemu za-
kona o invalidskih organiza-
cijah 9.622 podpisov
2.	referendumska pobuda
SIOS - ZA sprejem zakona o
invalidskih organizacijah
61.918 podpisov
Referendumska pobuda
YHD je pravno nična, ker ni
bilo zbranih zakonsko zah-
tevanih 40.000 podpisov,
medtem ko se je za pobudo
SIOS za sprejem zakona o in-
validskih organizacijah v be-
sedilu, kakršnega je predlo-
žila vlada republike Sloveni-
je, izreklo kar 50 odstotkov
več državljanov, kot je po-
trebno. Tako močno izraže-
no podporo lahko simbolno
označimo tudi za 12-kratno
državljansko pobudo za spre-
jem tega sistemskega invalid-
skega zakona, kajti po usta-
vi za zakonsko pobudo za-
dostuje že 5.000 podpisov dr-
žavljanov!
Nevzdržno je, da je pobu-
da YHD zahtevala nesprejem-
ljivo referendumsko potrdi-
tev izločitve vrste invalidno-
sti in njihovega družbenega
statusa kot podlage za inte-
resno združevanje invalidov,
kar je v Evropi že več kot sto-
letna tradicija. Referendum-
ska pobuda SlOS-a pa je ter-
jala podporo za sprejem za-
kona o invalidskih organiza-
cijah (brez odvzemanja ali od-
dajanja), kakršnega je pred-
ložila Vlada Republike Slo-
venije v drugo parlamentar-
no obravnavo Državnemu
zboru republike Slovenije.
Ker smo v SlOS-u prepri-
čani, da referendum ne bi pri-
nesel vsebinsko drugačnega
rezultata, kakršen se je jasno
izrazil pri zbiranju podpisov,
smo sicer odstopili od zah-
teve po izvedbi referenduma,
vendar pa smo kljub temu
zbrane podpise državljanov
izročili Državnemu zboru
kot izraz ljudske volje, ki za-
vezuje poslance, da v imenu
ljudstva zadevni zakon tudi
čimprej sprejmejo po nače-
lih pravne države. Utemelji-
tev za našo dobro premišlje-
no legitimno odločitev je, da
imamo odgovoren odnos do
denarja davkoplačevalcev, saj
bi bili stroški izvedbe refe-
renduma najmanj 600 mili-
jonov tolarjev. Vztrajanje slo-
venskih invalidov na referen-
dumu bi bilo moralno nedo-
pustno, še zlasti v času, ko
država nima dovolj finanč-
nih sredstev za nujne social-
ne transfere v državnem pro-
računu.
Ob predaji podpisov smo
predsednika Državnega zbo-
ra RS Boruta Pahorja tudi po-
drobno seznanili z našimi
upravičenimi pričakovanji, ki
so v prizadevanju za čimprejš-
nji sprejem zakona o inva-
lidskih organizacijah, za o\
likovanje samostojne drža
nozborske komisije za inv,
lide in za evropskim normai]
ustrezno uresničevanje Mj
dridske deklaracije, kot tu
di za dopolnitev 14. člena slo
venske ustave, da se tako sj
stemsko prepreči diskrirni
nacija zaradi invalidnosti.
Slovenski javnosti želim(
sporočiti, da se bo lahko šeli
v primeru, če Državni zbo
pri sprejemu zakona o inva
lidskih organizacijah ne b
upošteval izražene volje ljuds
tva, utemeljeno govorilo o ta
ko imenovani zlorabi usta\
nega instituta referenduma,
BORIS ŠUŠTARŠIČ
predsednil
Zahvala
klubu Liom
Lions klub Keleia iz Celj]
nam je v mesecu maju naka.
zal donatorska sredstva v vi.
šini 1 milijon tolarjev. Za nji
hovo pomoč in pozornost sc
jim v imenu naših učencem
in njihovih staršev najlepše
zahvaljujem.
Do konca tega šolskega le^
ta smo porabili dobro polo^
vico sredstev za namene, ki
smo jih opredelili skupaj i
lions klubom Keleia - plačila
dolgov za prehrano, plačilo
kosil, plačilo šole v naravi, na-
kup pripomočkov za izbolj-
šanje zdravstvenega standar-
da otrok v internatu. Preosta-
nek denarja bomo namenili
za plačilo kosil učencem v na-
slednjem šolskem letu.
Mnogo naših otrok izhaja
iz družin, ki si ne morejo pri
voščiti življenjskega standar-
da, kot bi si želeli. Mnogi mo-
rajo tudi plačilo kosila za svo-
jega otroka potisniti na stran:
ski tir, da lahko doma družii
ni zagotovijo denar za drug?
nujne izdatke (obleka, elek-
trika, stanarina, prevoz za
otroka, osnovne šolske po-
trebščine...). Zato se na šoli
trudimo izkoristiti vse mož-
nosti, ki nam jih ponuja oko-
lje, da otrokom zagotovimd
primeren standard. Donaci-
ja, kot nam jo je nakazal
Lions klub Keleia, nam je ve
liko pripomogla pri nudenju
potrebne pomoči našim
učencem. Hvala vsem čla-
nom kluba in predsedniku g,
Robertu Kremplu.
ROMANA LEBIC
ravnateljica
Prijazni
policist iz
Laškega
Ko se mi je v neznosni vro^
čini, v četrtek 11. julija ob
13. uri, na cesti med Laškiin
in Rimskimi Toplicami, pok-
varil avto na zelo nepregled
nem delu ceste, mi je na po-
moč priskočil prijazen mlad
policist Rajko iz Laškega (bi
je v civilu), ki je poklical vleč-
no službo in do njenega pri"
hoda pomagal usmerjati pro-
met, da bi s tem preprečil mo-
rebitno verižno trčenje, če-
prav takrat ni bil v službi.
humanost in pomoč se poli'
cistu Rajku iskreno zahvaljU'
jem.
VERA ZUPANC.
Celje
Št. 32 - 8. avgust 2002
Za brezskrben oddih
pod platneno streho
preživljanje dopusta pod
jatneno streho je v Evropi
Rešljivo ena najcenejših
tožnosti prenočevanja. Za
^en dopust je seveda po-
seben brezhiben in dovolj
^k šotor, čeprav ga je v
^katerih kampih možno
idi najeti (na to ne raču-
jjte prepogosto!).
Najpripravnejši šotor je ta-
jimenovani iglu oziroma
jpolasti tip šotora. Postav-
;n je hitro, je relativno pro-
oren in zračen, z dvojnim
atnom pa varen tudi pred
ijhujšimi nalivi. Poleg te-
ije relativno majhen, tako
J zanj ni težko najti primer-
Ega prostora v nahrbtniku
i prtljažniku avtomobila,
ečji šotori klasičnega ogla-
sa tipa ali šotori zloženi v
likolici so sicer prostornejši,
)da zato je toliko težji nji-
ov transport. Vsekakor pa
jpopolnoma neprimerni, če
namo majhen avto ali smo
do brez lastnega prevoza,
otor naj ima za vodo res ne-
ropustno dno, sicer potre-
ujemo še podlogo iz moč-
ejše umetne mase. V dežev-
em vremenu pride zelo prav
)tor s predprostorom, ki obe-
em lahko služi tudi kot za-
asna shramba. Za vodo so
jjodpornejši dvodelni šoto-
,ki imajo ločen notranji in
unanji del. Notranji del je
bičajno narejen iz bomba-
aali podobnega prepustne-
ga materiala in ima to pred-
nost, da prepušča ponoči iz-
dihane vodne hlape, ki se kon-
denzirajo na zunanjem delu.
K najosnovnejši opremi so-
di še kladivo, spalna vreča,
primerna letnemu času, in
izolacijska podloga ali zrač-
na blazina, ki nas varuje pred
prezgodnjo revmo, luč oz.
baterija, morda polivinil za
na tla, komplet za prvo po-
moč, gorilnik primerne ve-
likosti in najosnovnejša po-
soda za kuhanje z jedilnim
priborom. Med pripravami
na šotorjenje ne pozabimo na
primerno obleko. S seboj
imejmo tudi dovolj rezerv-
nih oblačil in vetrovko ali kaj
podobnega za mokro vreme.
Pomembna je seveda tudi
obutev. Za hojo okoli šotora
je najprimernejša lahka obu-
tev, ostalo pa je odvisno od
načina preživljanja počitnic
(športni copati, čevlji za tre-
king...)
Preden se
odpravimo od
doma
Na kampiranje se je dobro
vsaj malo pripraviti. Pred od-
hodom je pametno šotor vsaj
enkrat postaviti doma in ga
dobro pregledati, četudi je
nov. Le kaj nam pomaga, če
šele v kampu ugotovimo, da
je bivanje v njem skoraj ne-
mogoče. Preveriti je potreb-
no, če morda kje ne pušča stre-
ha, očistiti in namazati mo-
rebiti zarjavele oporne pali-
ce, preveriti, če je celo dno,
če vse zadrge brezhibno de-
lujejo in seveda prešteti kli-
ne ter pripadajoče vrvice za
napenjanje platna. Če šotor
pušča po šivih, ga moramo pre-
mazati s posebno tekočino,
ki ima sposobnost raztezanja
in krčenja. Če je šotor starej-
ši, je verjetno vprašljiva tudi
impregnacija platna. S poseb-
nimi razpršilci ali tekočina-
mi lahko obnovimo impreg-
nacijo, vendar le za kakšno
sezono ali dve. Če je preluk-
njano platno ali dno, se ga da
za silo zavariti, najbolje pa ga
je kar zamenjati.
Eden najbolj občutljivih de-
lov šotora so zadrge. Zato mo-
ramo pri postavljanju šotora
dobro paziti, da tistega dela,
kjer je zadrga, ne napnemo
preveč, saj se platno, ko se
zmoči, raztegne. Ko se spet
posuši, se skrči in se lahko zato
natrga ob zadrgi ali pa ga mo-
ramo odpirati na silo, kar se-
veda ni najbolj priporočljivo.
Če se zadrga strga ali poško-
duje, jo bomo težko zamenjali
sami, zato je najbolje, da šo-
tor odnesemo popravit na us-
trezen servis. Tam poskrbijo
tudi za vsa ostala popravila in
zamenjave, ali pa vam poš-
kodovane dele šotora celo na-
redijo na novo.
Najprimernejši
prostor
Kampe je mogoče najti do-
mala v vsakem večjem evrop-
skem mestu ali zanimivem
kraju. Pogosto so povezani z
javnimi prometnimi sredstvi,
tako da so dostopni tudi ti-
stim brez lastnega prevoza.
Toda vse prepogosto se v ča-
su najvišje sezone v bližini na-
jatraktivnejših krajev spreme-
nijo v bojišče med godrnjavi-
mi popotniki, glasnimi najst-
niki, vreščečimi otroki in miru
željnimi gosti. Zato si je po-
trebno pri izbiri kampa vzeti
čas oz. ga poiskati še dovolj
zgodaj. V popoldanskih ali ce-
lo večernih urah je marsikje
nemogoče najti prostor za še
tako majhen šotor!
Med posameznimi kampi
v isti državi so lahko tudi ob-
čutne razlike v ceni in kvali-
teti, zato si je na turističnih
uradih pametno priskrbeti
seznam kampov s cenami in
kategorizacijo. Običajno je
potrebno plačati ceno na ose-
bo in še posebej za šotor oz.
prostor ter vozilo. Ponekod
pa zaračunajo le pavšal za
prostor, ki je oštevilčen in
skrbno odmerjen za vsakega
gosta posebej.
Ko se odločimo, da bomo
ostali v določenem kampu,
moramo najprej poiskati pri-
meren prostor. Izbira je še po-
sebno pomembna, če name
ravamo v istem kraju ostati
dalj časa. Vsekakor je najbo-
lje za nas in šotor, da ga po-
stavimo v senco. Tako bo zno-
snejše bivanje v njem, pa tu-
di za šotorsko platno ni do-
bro močno sonce, ker tako hi-
treje preperi, prozorni deli
(okenca) pa postanejo trši in
bolj lomljivi. Pozorni bodi-
mo, da ga ne postavimo tam,
kjer močno piha, saj se lahko
zgodi, da nam veter^raztrga
vrvice ali celo šotorsko plat-
no. Skrbno se moramo izo-
gibati ostrim kamnom ali ska-
lam, saj lahko poškodujejo
šotorsko dno. Pazimo tudi, da
ne postavimo šotora v kota-
njo, saj ga bo v primeru ne-
vihte zalila voda. Če kurimo
ogenj, tega raje ne počnimo
preblizu šotora. Šotori so na-
mreč narejeni iz občutljivih
in gorljivih materialov.
Po vrnitvi domov nikar ne
pozabimo, da bomo šotor ver-
jetno še kdaj potrebovali! Za-
to ga, preden ga shranimo,
še enkrat postavimo, dobro
preglejmo, presušimo in oči-
stimo. Platno skrtačimo z
mehko ščetko, PVC dele pa
dobro operemo in obrišemo.
Če je nosilno ogrodje kovin-
sko, ga je dobro premazati s
sredstvi za zaščito kovine.
Šotor naj bo shranjen v su-
hem prostoru.
IGOR FABJAN
Foto: GK
Št. 32 - 8. avgust 2002
24
GLASBA
EKSPRES EKSPRES
•	Bivša spajsica Victorija
Beckham alias Posh Spice bo
odslej delovala pod okriljem
založbe Telstar, za katero sne-
mata tudi britanska zvezdnika
Craiga Davida in Mis-Teeq.
•	Legendarna country-rock
zasedba The Eagles je na 32-
dnevni turneji pod odre zva-
bila kar 400 tisoč oboževal-
cev in zaslužila neverjetnih
38 milijonov dolarjev. Kali-
fornijski orli so svoj zadnji
studijski album posneli dalj-
nega leta 1979, njihov nov LP pa naj bi končno le izšel v prvi
polovici prihodnjega leta.
•	Ajdovska koncertna atrakcija Elvis Jackson je že posnela
ves material za novo, tretjo ploščo. Še pred izidom te pa poskoč-
ne razgrajače čaka še cel kup nastopov na festivalih, veliko veči-
no pa jih bodo odigrali na tujem (Italija, Avstrija, Švica).
•	11. novembra bo končno le izšla knjiga Kurt Cobain: The
Journals z zapisi iz dnevnika Curta Cobaina, leta 1994 (sa-
mo)umorjenega tragičnega ročk idola, kitarista, pevca in
avtorja večine skladb skupine Nirvana. Založba Riverhead
Books - Penguin Putnam bo izbor Kurtovih pisarij, ki obse-
gajo kar 23 zvezkov, objavila v necenzurirani obliki.
•	Edina prva slovenska R&B
pevka, simpatična Ljubljan-
čanka Maya, je posnela svoj
prvi videospot in to za pesem
Uuu, ki je sicer drugi single
z njenega lanskega LP prven-
ca Taka kot sm.
•	Hip-hop diva Missy »Mis-
demeanor« Elliott, raper Emi-
nem in metalci P.O.D. se bo
na letošnji podelitvi nagrad
MTV Video Music Awards za
zmago potegovali kar v šestih
kategorijah, med večkratnimi
nominiranci pa so še Elton John, 'N Sync, Linkin Park, Michelle
Branch, No Doubt, Pink in Ashanti. Podelitev bo tokrat vodil
komik Jimmy Fallon, nastope na tej prestižni prireditvi pa so že
potrdili Pink, Eminem in Bruce Springsteen s spremljevalci The
E Street Band.
•	V izolskem klubu Ambasada Gavioli bo to soboto tam
'prisotne zabaval znameniti britanski dvojec Strech'n'Vern,
ki se je v preteklih letih proslavil z remixi skladb nekaterih
največjih svetovnih zvezdnikov (Robbie Williams, Simply
Red, Pulp, Dub Pistols, Spice Giris...).
•	Ameriški glasbeni magazin
Spin je za najboljšo heavy-me-
tal ploščo vseh časov proglasil
petnajst let staro mojstrovino
Appetite For Destmction sku-
pine Guns&Roses. Ta je do se-
daj našla že več kot 15 milijo-
nov kupcev, od tega letos še ved-
no sto tisoč. Na drugo mesto
so uredniki in novinarji te či-
slane revije uvrstili četrti album
legendarnih Led ZeppeUn, na
tretjem mestu je Paranoid raz-
vpitih Black Sabbath, četrti so
Metallica in njihov Master Of
Puppets, peti pa avstralski AC/
DC in Black in Black.
SŠ
Victoria Beckham
Maya
Guns&Roses
Poljub rokenrola
Konec julija smo prvič po letu 1984
dočakali skupni studijski izdelek Bru-
ca Springsteena in legendarnega E
Street Banda - The Rising. Na albu-
mu Bruce odkriva osebno plat tra-
gedije 11. septembra lani, ko so ZDA
doživele in preživele zloglasni tero-
ristični napad. Album je ponovno
združil E Street Band v studiu in so-
di med najpretresljivejše plošče Bru-
cea Springsteena z veliko zmago upa-
nja, vere in ljubezni. Čeprav prva mala
plošča ne da v vsej meri naslutiti pravo
moč albuma, je ta kot celota izje-
men dosežek. Bruce je najel produ-
centa Brendana 0'Briana, ki je sicer
precej spremenil klasični zvok E
Street Banda in ga tu in tam rahlo
spustil v povprečje, vendar je že sam
izid nove plošče Brucea Springstee-
na dovolj velik razlog za zadovoljs-
tvo, tem večji pa, ko poslušamo ne-
katere vrhunce albuma; pesmi kot
so Nothing Man, Empty Sky, Para-
dise; My City Of Ruins in poskočno
Waiting On A Sunny Day, kjer člo-
veka dobesedno slečejo čudoviti sli-
de-vložki Nilsa Lofgrena. Springsteen
se jeseni odpravlja tudi na svetovno
turnejo in samo mislimo si lahko,
kako mogočno bodo nove pesmi zve-
nele brez producentskih posegov. In
ker je ključna beseda Springsteeno-
vega novega albuma beseda »kiss«,
poljub, si lahko obetamo gromozan-
ski poljub rokenrola. In to od člove-
ka, ki to počne najbolje!
MATEJ KRAJNC
Foxy Teens na
poletni turneji
Foxy Teens so se odzvale
povabilu Radia Celje in ta-
ko boste lahko simpatična
dekleta videli v živo 13. av-
gusta ob 10. uri dopoldne v
središču Celja. Punce bodo
nagrajevale tiste, ki bodo
zastavljali najbolj izvirna
vprašanja. Med nagradami
bo tudi njihov zadnji album
Foxy Teens Karaoke 2.
Foxy Teens so zdaj že do-
bra dva meseca v novi posta-
vi. Na avdiciji so najprej iz-
brali četrto članico, 17-letno
srednješolko Špelo Grošelj iz
Domžal, vendar pa nas je ta-
koj nato presenetila novica, da
lisičke ostajajo trio, saj je svo-
jo aktivno glasbeno kariero za-
ključila članica Maja Mauko.
Foxyce imajo to poletje za-
res veliko dela, saj imajo
ogromno nastopov, poleg te-
ga pripravljajo album za tr-
žišče bivše države, ki izide v
začetku jeseni. Posnele so že
tudi novi videospot za pesem
Norela bi s teboj, ki ima v
hrvaščini naslov Tam-diri-di-
ri-dam. Od 11. do 13. julija
so se na povabilo organiza-
torja že drugič udeležile fe-
stivala Sunčane skale v Her-
ceg Novem v Črni Gori in os-
vojile 13. mesto. Zapele so
pesem Moja simpatija v hr-
vaščini. V juliju in avgustu
pa so na poletni turneji in s
prireditvijo Cocktin poletni
mehurček v sodelovanju s
podjetjem Kolinska gostuje-
jo v mladinskih počitniških
kolonijah na slovenski in hr-
vaški obali in s svojim živah-
nim nastopom razveseljuje-
jo prav vse.
SIMONA BRGLEZ
Št. 32 - 8. avgust 2002
GLASBA
Tina
Bohak
najboljša
v Pulfaru
Deset slovenskih harmo-
nikarjev je nastopilo na
velikem mednarodnem tek-
movanju v Pulfaru v Na-
diških dolinah v Italiji. V
l^onkurenci 143. harmoni-
Icarjev iz Slovenije, Italije
in Švice je postala absolut-
na zmagovalka Tina Bo-
hak iz Orehove vasi pri Ma-
riboru, lanska absolutna
zmagovalka Zlate harmo-
nike na Ljubečni.
Pokal za najobetavnejšo
harmonikarko je dobila Pra-
nja Marguč iz Loč pri Polj-
čanah, za najmlajšega ude-
leženca pa še ne devetletni
Gregor Grame iz Krškega.
Slovenske tekmovalce je
spremljal Milan Bred, ki pri-
pravlja v soboto, 17. avgu-
sta ob 17. na gradu Rajhen-
burg 5. državno tekmova-
nje harmonikark. Trenutno
je prijavljenih 17 najbolj-
ših slovenskih harmoni-
kark, verjetno pa jih bo na-
stopilo okoli 20. Doslej sta
postali državni prvakinji
Bernarda Podlesnik in tri-
krat Indira Simunič.
TV
Poletne večere
zaključili harmonikarji
Zadnja prireditev letoš-
njih vranskih poletnih ve-
čerov je bilo četrto tekmo-
vanje harmonikarjev. Ude-
ležilo se ga je sedemdeset
harmonikarjev, ki so se po-
merili v štirih starostnih
kategorijah.
Med najmlajšimi je zma-
gal Aleš Stropnik iz Gornje-
ga Doliča, v kategoriji do
šestnajst let Gašper Jazbin-
šek iz Šmiklavža pri Tabo-
ru, v kategoriji do trideset
let Matic Cegler iz Škoflji-
ce, v starosti nad trideset let
pa Dušan Lampre iz Škofje
Loke. Občinstvu se je najbolj
prikupil Anže Ferme iz Li-
movc.
Najboljši so sodelovali tu-
di v žrebanju za glavno na-
grado, pol milijona tolarjev
vredno harmoniko Melodi-
je Mengeš. Prejel jo je Ma-
tic Cegler. Petkovega Dori-
jevega večera in sobotnega
Zvestoba se nagrajuje, zna-
nega peka Romana Brgleza
in harmonikarskega tekmo-
vanja se je udeležilo skupaj
več kot deset tisoč obisko-
valcev.
TONE TAVČAR
Nastop Matica Ceglerja, ki je prejel unikatno diatonično harmoniko.
V nedeljo, 11. avgusta, bo
v okviru turistične prireditve
Furmanski praznik v Postojni
prvo polfinale najboljših har-
monikarjev za nastop v finalu
na Ljubečni, 7. septembra
2002. Nastopilo bo trideset
najboljši harmonikarjev s
predhodnih predtekmovanj.
najboljše bodo ocenili in iz-
braU za nastop na Ljubečni
predstavniki organizatorja.
Predsednik organizacijske-
ga odbora Martin Grosek je po-
vedal, da bo tudi letošnje fina-
le razdeljeno v dva dela. Do-
poldne bodo v avli osnovne šole
na Ljubečni nastopili finalisti,
ki se bodo še enkrat predstavi-
li popoldne na prireditvenem
prostoru pred gasilskim do-
mom. Izven konkurence bo na-
stopila lanska zmagovalka Ti-
na Bohak iz Orehove vasi pri
Mariboru, pričakujejo pa tudi
nastop štirih harmonikarjev iz
Italije in Avstrije. Med harmo-
nikarji bosta nastopila šaljivca
Honza in Fonza ter otroški zbor
OŠ Ljubečna.
Drugo polfinale bo 17. avgu-
sta v Savinjskem gaju v Mozir-
ju.
TV
fV OKO ZA ODROM
Priljubljeni Modrijani z Dobrne imajo v teh dneh štiri-
najstdnevni dopust. Blaž Švab je z očetom, mamo in bra-
tom na Pašmanu, Franjo Oset je na morju v Barbarigi, Rok
Švab je doma in bo na dopust odpotoval 24. septembra na
Veli lošinj, Peter Oset pa je v torek končno slekel vojaško
suknjo. Peter je prvi Modrijan, ki je z domovino poravnal
svoj dolg. Na sliki sta Peter in Franjo Oset z bratcem Ur-
hom, ki je Modrijanov najzvestejši navijač. Modrijane, se-
veda v spremstvu staršev, spremlja na vseh večjih in po-
membnejših nastopih in je njihova prava maskota.

Ansambel Marjana Dro-
fenika s Sladke gore je le-
tos uspešno nastopil na fe-
stivalih na Vurberku in v
Števerjanu, kjer je osvojil
nagrado za najboljši trio,
njihov tretji festivalski na-
stop pa na Graški gori v ne-
deljo, 18. avgusta.
Ansambel obstaja šest let
in je izdal dve kaseti, zadnjo
z naslovom Pot do prijatelja.
Vse melodije je napisal vod-
ja ansambla Marjan Drofenik
(na sliki spredaj s harmoni-
ko, ob njem od leve Mitja
Drozg, Anita Kadenšek, Dam-
jan Lokner in Marjan Kav-
šek). Ansambel veliko nasto-
pa po različnih krajih po Slo-
veniji, bil pa je tudi gost Fran-
cija Zemeta na predstavitvi
njegove plošče Od vasi do vasi
v Šentrupertu nad Laškim.
27. festival na Graški gori
se bo začel ob 14. uri, nasto-
pilo bo 19 ansamblov, izšla
pa bo tudi festivalska kase-
ta. Strokovno komisijo bo-
do sestavljali Igor Podpečan,
Irma Rauh in Dušan Krajnc,
nagrado pa bo podelilo tudi
občinstvo. Prireditev bo po-
snela VTV in jo bo predvaja-
la v dveh televizijskih odda-
jah, scena pa bo delo moj-
stra Jožeta Napotnika. Kot
gost bo po festivalu nastopil
ansambel Slak.
Letos bodo podelih nasled-
nje nagrade: za najboljšo vo-
kalno izvedbo (lani zmago-
valec ansambel Pogum), naj-
boljšo melodijo, najboljše be-
sedilo (lani je bil dobitnik
obeh nagrad ansambel Fran-
ca Žerdonerja s prijatelji), ab-
solutni zmagovalec (lani an-
sambel Zupan) in zmagova-
lec občinstva (lani ansambel
Unikat iz Gorice pri Slivni-
ci). Strokovna komisija bo
vse nastopajoče ocenila z zla-
timi, srebrnimi in bronasti-
mi odličji.
Letos se je organizator od-
ločil za minimalno vstopni-
no 500 tolarjev, za kar bo vsak
dobil tudi glasovalni listič.
TONE VRABL
V nedeljo na RC
finale Domačih 5
V nedeljo, 11. avgusta, ob 11. uri bo v programu Ra-
dia Celje veliki finale glasbene oddaje Domačih 5. Od-
daja je na sporedu vsako nedeljo dopoldne, ko predsta-
vimo po pet domačih viž, poslušalci pa s 25. glasovi
izberejo melodijo tedna, ki je na sporedu ves teden vsa-
ko jutro do prihodnje nedelje. V programu se tako zvr-
sti 225 melodij in je to najbolj množično tovrstno tek-
movanje v Sloveniji.
Tokrat se bodo za laskavi naslov najboljšega v glasbeni
oddaji Domačih 5 potegovali zmagovalci 1. kroga ansam-
bel Izvir z Dobrne s skladbo Maškare, zmagovalci 2. in 5.
kroga ansambel Modrijani z Dobrne s skladbama Mlinar
in Spomin na pevca še živi, zmagovalec 3. kroga ansambel
Franca Rajgla z vokalno skupino Trs in skladbo Ko stopim
čez domači prag ter zmagovalec 4. kroga ansambel Zreška
pomlad iz Zreč s skladbo Oda materi.
Tokrat bomo sprejeli 50 glasov. Po tekmovanju Doma-
Čih 5 bomo začeli s tekmovanjem Domače 4 (vsako nede-
ljo ob istem času po štiri najboljše domače viže), ob kon-
cu leta pa se bosta oba zmagovalca Domačih 5 in Domače
4 pomerila za naj vižo na Radiu Celje v letu 2002.
TONE VRABL
Št. 32 - 8. avgust 2002
26
TV VODIC
^ banka celje Vsak dan z vami
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
PONEDEUEK, 12. AVGUSTA,
OB 00.00: NOČNI PROGRAM RADIA
_CEUE
Frajkinclar Duc razkriva
zasebnost
v tokratnem nočnem programu iz studia Ra-
dia Celje bo Simona Brglez gostila Dušana
Waldhiitterja - Duca iz Maribora, ki se je pred
približno tremi leti preselil na staro kmetijo v
Slovenskih goricah. Poznamo ga predvsem kot
vokalista, kitarista in avtorja tekstov skupine
Frajkinclari. Na intemetni strani skupine lah-
ko najdete opis, da je »multisolistični virtuoz
na okolivratni prostotrzajoči milozvočnici«. Sicer
pa se je Duc v življenju ukvarjal z zelo različni-
mi deli. Vse te izkušnje mu pridejo prav zdaj,
ko se ukvarja z novinarstvom. Je tudi pravi avan-
turist. V nočnem programu nam bo tako izdal
marsikatero prigodo, med drugim tudi to, ka-
ko je nameraval spati kar na pokopališču.
TOREK, 13. AVGUSTA, OB 10.00:
__ŽURVMESTU_
Foxy Teens v živo
Celjski radijci smo se odločili, da malo po-
pestrimo počitniške dni. Tako bomo za vse
mlade, pa tudi nekoliko starejše, v Celje pri-
peljali tri postavne mladenke. Špela, Tanja in
Mirna, bolj znane pod imenom Foxy Teens
oziroma Lisičke, bodo v torek, 13. avgusta, ob
10. uri v centru Celja (na zvezdi) poskrbele za
pravo vročo zabavo. Članice skupine bodo od-
govarjale tudi na vaša vprašanja, ki jih boste
obiskovalci lahko zastavljali v živo in si tako
prislužili tudi kakšen avtogram, za najbolj iz-
virno vprašanje pa bodo Foxyce podarile lepo
nagrado. Če želite v živo spoznati novo člani-
co Špelo, oceniti nov imidž skupine, ocenje-
vati, ali je Tanja res podobna Vesni Pisarovič,
ne zamudite zabave v torek ob 10. uri. Naši
tonski tehniki pa bodo poskrbeli tudi za nepo-
sredni prenos na Radiu Celje. Vstopnine ne
bo!
TOREK, 13. AVGUSTA, OB 23.00:
SAUTE SURMADI_
Kitarska odisejada
življenje je zgodba, mozaik različnih do-
godkov in trenutkov, ki so zapisani v člove-
kov spomin. Življenje neprestano piše zgod-
be. Vendar sčasoma mnoge izmed teh zgodb
zbledijo in izgubijo prvotno čustvo in hkra-
ti nezavedno bežijo v pozabo. Toda obstaja-
jo ljudje, ki te majhne delčke vsakdanjih tre-
nutkov zapišejo na list papirja in odigrajo
na svojem inštrumentu. To počne tudi ame-
riški kitarist Neal Schon, ki ga bomo pred-
stavili v oddaji Saute Surmadi.
TEDEHSKI SPORED lUMIiliiflJl 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 8. avgusta
5.00 Začetek jutranjego programa, 5.30 Narodno-zo-
bavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo
OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40
Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock
pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10
Pop čvek, 11.15 Srčeva trojka Radenske (nagradna igra),
12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.15 Srčeva trojko
Rodenske (nagradna igro), 14.30 Filmsko platno, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kroni-
ka, 17.15 Srčeva trojka Rodenske (nogrodno igro), 17.45
Jock pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
PETEK, 9. avgusta
5.00 Zočetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabov-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečojni-
ca, 8.00 Poroalo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.40
Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Holo, Terme
Zreče, 11.15 Srčevo trojko Radenske (nagradno igro), 12.00
Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Loško, 14.00 Regijske novice,
14.15 Srčevo trojko Rodenske, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.15 Srčeva trojka
Radenske, 17.45 Jock pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 23.00 Dee
Jay fime, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 10. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabov-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
co, 8.00 Porodlo, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice,
14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldne-
va, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih rodijskih postoj Slovenije
NEDEUA, 11. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-za-
bavno melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poroči-
lo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo,
8.00 Poročila, 8.45 Jock pot, 9.15 luč sveti v temi, lo.oi
Novice, 11.00 Domačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke ii|
pozdravi, 19.10 Večerni progrom, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postoj
Slovenije
PONEDEUEK, 12. avgusta
5.00 Zočetek jutranjego programa, 5.30 Norodno-zo-
bovno melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porod,
lo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo,
7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje,
8.45 Jock pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno
dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jock, 13.15 Bingo'
jock, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Vose
nojljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15
Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
nije
TOREK, 13. avgusta
5.00 Zočetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zo-
bovno melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poroči-
lo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo,
7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje,
8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regij-
ske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 23.00 Soute Surmadi, 24.00 SNOP -
skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih
postaj Slovenije
SREDA, 14. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zo-
bovna melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo;
OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40
Tečojnko, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack
pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.30 Moli O, 14.00
Regijske novice, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in
odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 23.00 Dobro Godbo, 24.00 SNOP
- skupni nočni progrom lokalnih in regionalnih radijskih
postaj Slovenije
Foxy Teens
TV VODIC
27
28
TV VODIC
^ banka celje Vsak dan z vami
^ banka celje Vsak dan z vami!
TV VODIC
29
30
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Morski sadeži
Ribe se verjetno več-
krat znajdejo na vašem
jedilniku, razen če jih re-
snično ne marate, med-
tem ko so morski sadeži
manj običajni. Preizku-
site katerega od recep-
tov!
Rezanci s
šicoijicami
Za 4 osebe potrebujemo:
250 g širokih rezancev, 3
žlice olja, sol. 100 g čebu-
le, 1 strok česna, 400 g
olupljenih paradižnikov,
20 g koper, poper, žličko
sladkorja, majaron, kozar-
ček vloženih školjk, drob-
njak.
Rezance skuhamo v oso-
Ijeni vodi, ki smo ji dodaU
žhco olja. Nato jih odcedi-
mo. Preostanek olja segre-
jemo v ponvi, na olju pra-
žimo drobno sesekljano če-
bulo in česen, da postekle-
ni. K čebuli damo nareza-
ne paradižnike. Omako ku-
hamo toliko časa, da se zgo-
sti. V omako damo tudi ka-
pre, sol, poper, sladkor in
majaron.
Školjke damo na cedilo,
speremo jih z mrzlo vodo in
odcedimo. Ko je omako ku-
hana, zamešamo vanjo školj-
ke in drobnjak. Prelijemo čez
kuhane rezance in takoj po-
nudimo.
Šicampi s
česnom
Za 2 osebi potrebujemo:
šopek peteršilja, olje za cvrt-
je, 6 škampov, 4 velike stro-
ke česna, 6 žlic olivnega ol-
Škampe prerežemo po sre-
dini hrbta. Izluščimo čreve-
sno nitko. Česen olupimo in
drobno sesekljamo. V eni
veliki ali v dveh manjših pon-
vah segrejemo olivno olje,
na katerem med mešanjem
prepražimo razpolovljene
škampe in sesekljan česen.
Ne škampi ne česen ne sme-
jo porjaveti. Začinimo in po-
nudimo z vejicami peterši-
lja, ki smo jih prej na hitro
ocvrli v malo navadnega ol-
ja.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Cvrtnjaic z olivami in rakci
Potrebujemo: 1 drobno čebulo, 50 g ma-
sla, 250 g rakcev iz konzerve, 4 jajca, četrt
žličke soli, 1 žlica sladke smetane, 2 žlici
sesekljanega drobnjaka, ščepec kajenskega
popra, 12 oliv, polnjenih s papriko.
Čebulo drobno sesekljamo in jo zlato
rumeno opražimo na vročem maslu. Do-
damo rakce in dušimo 10 minut.Vmes več-
krat premešamo. Medtem stepemo v skle
jajca s soljo, smetano, drobnjakom in k
jenskim poprom, dodamo razpolovljeii
olive in zlijemo jajčno zmes na dušen
rakce v ponev. Previdno premešamo z li
seno žlico in rahlo stresemo ponev, d(
kler jajca ne zakrknejo. Ponudimo zel
vroče.
Preiirana in raic
Preventiva proti raka-
vim obolenjem, ki so v ne-
nehnem porastu, se zač-
ne že pri mizi, z vilico in
nožem. Upoštevajoč ugo-
tovitve sodobne znanosti
lahko raka učinkovito
preprečimo že pri izbira-
nju in oblikovanju jedil-
nika. Čeprav strokovnja-
kom zaenkrat še ni uspe-
lo sestaviti čudežne diete
proti raku, poznamo ne-
kaj najpomembnejših na-
čel zdrave varovalne pre-
hrane, ki naj bi prepreče-
vala oziroma zavirala tu-
di nastanek in razvoj tu-
morjev.
V bistvu se omenjena die-
ta skoraj ne razlikuje od ti-
ste, ki jo zdravniki pripo-
ročajo pri debelosti, mot-
njah presnove in kardiova-
skularnih zapletih. Omenje-
ni dietni principi so uspe-
šni predvsem pri raku na
želodcu, črevesju in preba-
vilih nasploh, pa tudi na doj-
ki in jajčnikih.
Najpomembnejši tovrst-
ni nasveti se glasijo:
-	Ne jejte preveč. Preo-
bilna, preveč kalorična hra-
na pospešuje nastanek tu-
morjev.
-	Uživajte čimveč sadja
in zelenjave; zlasti v sveži
naravni obliki. Vegetarijan-
ska živila, bogata z vitami-
nom E, sprožijo v organiz-
mu aktivnost varovalnih
mehanizmov proti tumor-'
jem. Prestižne svetovne in-
stitucije se pospešeno uk-
varjajo s proučevanjem
vpliva rastlinske hrane na
preprečevanje onkoldških
obolenj.
-	Omejite uživanje maš-
čob. Nevarne so predvsem
maščobe živalskega izvora
(maslo, sladka smetana,
loj, salo, mastni suhome-
snati izdelki - slanine, sa-
lame, klobase in pa vsa v
mesu skrita maščoba).
-	Hrana naj ne bo pre-
mrzla ali prevroča in pre-
več začinjena.
-	Živila naj bodo sveža,
nepredelana in po možno-
sti pridelana brez kemika-
lij.
Ostrige in
curry
Podobno kot nekatere vr-
ste hrane spodbujajo ma-
ligne spremembe v organiz-
mu, pa jih druge zavirajo
ali celo preprečujejo. Med
drugim prehranski strokov-
njaki preobremenjenemu
človeku svetujejo, naj uži-
va ostrige. Poleg sodi še kos
ajdovega kruha (prav tako
bogat s selenom).
Proti raku na debelem
črevesu, ki je tesno pove-
zan s prehrano in z drugi-
mi življenjskimi navadami,
koristijo tudi izbrane za-
čimbe. Curry (ostra indij-
ska mešanica začimb) z vi-
soko vsebnostjo curcumi-
na (snovi, ki mu daje zna-
čilno oranžno barvo) sodi
med tradicionalne učinko-
vite naravne nehormonske
substance proti vnetju (do-
bro poznan v ljudskem
zdravilstvu), obenem pa
lahko človeku nudi tudi po-
trebno zaščito pred malig-
nimi spremembami.
Spodbudno pa je tudi
dejstvo, da uživanje curry-
ja prija človekovemu oku-
su in da pričujoča začim-
ba tudi v večjih količinah
ne škodi organizmu. Nutri-
cionisti seveda kljub temu
priporočajo zmerno, zato
pa toliko bolj redno uživa-
nje pričujoče zdravilne me-
šanice indijskih začimb
(tudi pri artritisih in dru-
gih vnetnih procesih).
Broicoii,
cvetača,
zelje...
v dieti proti raku igra po-
membno vlogo tudi pred-
stopnja vitamina A, beta-
karoten, predvsem v narav-
ni obliki. Menijo, da sadje
in zelenjava poleg omenje-
ne vitaminske kombinaci-
je vsebujeta še dodatne, do-
slej ne povsem znane zaš-
čitne snovi, ki človeka va-
rujejo pred rakom. Ena iz-
med njih je bržčas sulfo-
raphane, ki ga je najti pred-
vsem v brokoliju, cvetači,
zelju in brstičnem ohrov-
tu.
Vsak izmed petih dnev-
nih obrokov naj bi vsebo-
val vsaj nekaj sadja in ze-
lenjave, hkrati pa velja uži-
vati hrano brez škodljivih
aditivov, pesticidov, herbi-
cidov, insekticidov in kon-
zervansov, revno s sladkor-
jem, maščobo in kalorija-
mi. V kolikor se človek pra-
vilno hrani, ne potrebuje vi-
taminskih in mineralnih do-
datkov sintetične narave.
Maščobe in
rak
Potem ko so nutricioni-
sti v sodelovanju z onko-
logi odkrili, da mastna hra-
na botruje raku na dojki,
črevesju in nekaterih dru-
gih organih, so Američani
nedavno ugotovili, da hra-
na z visoko vsebnostjo maš-
čob pospešuje tudi pojav in
razvoj kožnega raka. Tako
ameriške študije poročajo,
da je več malignomov ko-
že najti pri gurmanih, ki uži-
vajo v mastni hitri prehra-
ni (pečen krompirček, su-
homesnati izdelki, cvrtje,
hamburgerji, mastne sola-
te, meso, sladice ipd.). Prav
tako je koža omenjenih lju-
di bolj občutljiva tudi za
ostale kožne spremembe.
Količina maščob v hrani naj
bi znašala okrog 30 g dnev-
no, nikakor pa naj ne bi
presegla 50 g na dan.
C vitamin
v jedilnik proti raku je
smotrno vnesti tudi zvrha-
no mero citrusov. Agrumi
vsebujejo poleg C vitami-
na tudi druge koristne (va-
rovalne in zdravilne) sub-
stance, ki v človeškem te-
lesu pospešujejo tvorbo en-
cimov, ki razgrajujejo in
nevtralizirajo rakaste sno-
vi v organizmu. Zato si ve-
lja vsak dan privoščiti kak
agrum, kivi, paradižnik,
vejico ali dve peteršilja,
svežo hrustljavo papriko,
porcijo kislega zelja ipd.
Kef ir in jogurt
Zdrava prehrana naj bi
vsebovala tudi mlečne iz-
delke (najbolje iz delno ali
popolnoma posnetega mle-
ka), zlasti kefir in jogurt.
Probiotični jogurt (vsebu-
jejo kulturo Lactobacillus
acidophilus, Bifidobacte-
rium bifidum ipd.), ki ko-
ristijo zdravju in vitalno-
sti, med drugim tudi veča-
jo odpornost organizma
proti malignim spremem-
bam v celicah črevesa.
Št. 32 - 8. avgust 2002
MODA
31
vcvetličeni
prepasanci
Usnje v cvetju in trakovih - Najbolj trendovski
visokopetniki za piko na i počitniški modi
Preveč odprti, visokopet-
ni, prepasani ali ocvetličeni?
Krikrat nikakor! Počitniš-
ka moda, še posebej v obmor-
ikih letoviščih, temelji letos
la podiranju ovir in tabujev,
la kršenju zapovedi... in is-
anju lastne, iskrive, izvir-
le ustvarjalnosti!
Če premorete domišljijo in
ibvladate umetelno pozibava-
jočo hojo na tovrstni obutvi,
S dajte duška, saj bo počitnic
še prehitro konec! Ta modni
predlog ni rojen za hojo po
skalnati plaži ali razgretem pe-
sku, razen seveda, če znate po-
mol s svojo karizmo uporabi-
ti kot modno pisto... Bolj za
sprehod po promenadni uli-
ci, ples na hotelski terasi ali
norenje v disku... no, to je pa
že čisto druga zgodba!
Osnova je seveda sandal ali
natikač s čimmanj usnja, s
fimvišjo in čimbolj tanko za-
šiljeno peto. Nadaljevanje pa
Se dogaja v cvetju, z dolgimi
paski in še daljšimi preple-
tenimi trakovi, ki objemajo
gleženj, včasih celo meča, po
vzoru starorimskih sandalov.
Stari sandali
zacvetijo in
zabiestijo...
Usnje, ki je letos »zacvete-
lo« ne le na obutvi, temveč
tudi na torbicah in nekate-
rih oblačilih, lahko v smislu
domače predelave oziroma
nadgradnje vašega poletnega
obuvala zacveti tudi iz bla-
ga, slamnatih, plastificiranih,
kovinskih materialov...
Kupite že izdelana cvetova
odgovarjajoče barve in ju pri-
trdite na sandal. Ali pa izberi-
te dve enaki broški! Z bižuji,
okrasnimi barvitimi kamenč-
ki oziroma bleščicami lahko
okrasite tudi peto! Si lahko
predstavljate še bolj privlačno
obuvalo za najbolj romantič-
no dehteče počitniške noči?
In paščki? Estetika zahteva
pri njih malce strožja pravila,
to je že res. Noga, ujeta v tako
opazen detajl, naj bo dolga.
vitka in lepo oblikovana. Tu-
di s paščki in prepletenimi jer-
menčki pa lahko imenitno spre-
menite in modno obogatite vaš
najljubši poletni sandal.
Čeveijc, ob
icaterem bi
zbledel še
Pepelkin
Ideje torej, ob katerih bi
zbledelo celo Pepelkino obu-
valo! Če bi namreč obula tak-
šne čeveljce namesto stekle-
nih, ji gotovo ne bi bilo tre-
ba enega izgubiti, da bi pri-
tegnila prinčevo pozornost!
Če torej želite pritegniti po-
zornost vašega ali - še bolj
dražljivo - neznanega prin-
ca, ali pa želite zgolj sami uži-
vati v tej modni domislici,
ocvetličite in prepasajte se!
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Št. 32 - 8. avgust 2002
32
FILM
Slovenski
filmski studio
Nov Vibin studio je »prostor, podrejen logiki izdelave filma«, pravi direktor
Vibe
Letošnje leto bo slovenski
filmski zemljevid bogatejši za
nekaj temeljnega - nov stu-
dio. O podrobnostih smo se
pogovarjali z direktorjem Vla-
dimirjem Peruničičem in nje-
govo sodelavko Ireno Os-
trouško.
Kaj natančno bo nudil vaš
studio?
Ko bo naša Viba narejena,
se bo dalo stopiti v studio s sce-
narijem in iz njega z narejenim
filmom oditi v laboratorij. La-
boratorijska obdelava bo edi-
na faza v produkciji filma, ki
bo manjkala. Drugače se bo dalo
film posneti, dobiti kamere,
mobilno in scensko tehniko.
Viba ima in bo tudi imela teh-
nični kader, npr. vzdrževalce,
operaterje. Danes je moral pro-
ducent kombinirati med loka-
cijami zaradi uslug; seliti se je
moral iz studia v studio. To bo
odslej odpadlo.
Razmišljali smo takole: film
je iztržljiv le, če je v enem letu
na platnu, to pa se lahko zgodi
le, če produkcijska veriga ni pre-
puščena improvizacijam. Ko
smo pred petimi leti začeli s
projektom, smo hoteli ravno
to - prepoznati naravo in logi-
ko izdelave filma in prostor po-
drediti tej logiki.
V katerem stadiju priprav
je trenutno nov Vibin studio;
kdaj predvidevate konec
gradnje?
Po pogodbi naj bi bila grad-
beno-obrtniška dela končana
do konca avgusta. Tudi če bo
šlo kaj narobe, vsekakor letos.
Potem nas čakata nakup in in-
štalacija opreme. Z delom opre-
me že razpolagamo - z opre-
mo za obdelavo slike, digital-
nim sistemom montaže - dru-
go leto je v načrtu tonski stu-
dio. V letih 2004 in 2005 bo-
mo delali na finesah: telekinu,
digitalnem trik studiu...
Koliko boste konkurenčni
tujim studiem? Si lahko pred-
stavljate, da se kdaj v prihod-
nosti tuj film najprej posna-
me, nato pa še zmontira v Slo-
veniji?
Potrebno bo določiti pravi-
la igre, ki bodo našim razme-
ram primerna. V tej zgodbi na-
stopata dva subjekta. Eden je
filmski sklad, nosilec finanč-
ne in programske osnove. Drugi
je nacionalna tehnična baza, to
smo mi. Ko je projekt uvrščen
v program, nastopimo mi, z us-
lugami, ki so za producenta
neodplačne. Naš delež pred-
stavlja vložek države v film.
Studio ima 10.500 kvadrat-
nih metrov, vrednost objekta
je milijarda m petsto milijo-
nov tolarjev, približno enaka
je vrednost opreme za postpro-
dukcijo. Po optimalnih oce-
nah naj bi bilo v studiu zapo-
slenih od 30 do 35 ljudi, naj-
večji del v tehnični službi.
Hkrati se pojavlja možnost
mednarodnih koprodukcij, ti-
stih, v katere ne vstopa sklad.
Potrebno bo definirati našo av-
tonomijo, nam dopustiti širši
manevrski prostor. Kot svoj de-
lež lahko ponudimo del teh-
ničnih uslug. V tem smislu smo
zanimivi za producente. S šir-
šim manevrskim prostorom
lahko upravičimo svojo vlogo
in investiran denar. Proste ka-
pacitete lahko izkoristimo v
mednarodnih projektih. Če stu-
dio je, je pametno, da je zapol-
njen čimveč dni v letu.
Kaj pa govorice glede pri-
vatizacije?
Ker se investicija približuje
koncu, so se pojavile govori-
ce, da oblika javnega zavoda
ni primerna za filmski studio.
Šlo je predvsem za glasno raz-
mišljanje nekaterih filmskih
delavcev o primernosti obli-
ke zavoda. Težava je v tem, da
se od likvidacije Vibe, od leta
1999, ko je bila sprejeta odlo-
čitev, da bomo v Sloveniji zgra-
dili nov studio, ni zgodilo nič.
Vendar pa je država v tem ča-
su ugotovila, da je edina, ki
lahko podvig'financira - da s
to investicijo uresničuje svoj
interes na področju kulture.
In če je država vložila v pro-
jekt relativno ogromne vsote,
potem so špekulacije o priva-
tizaciji privlečene za lase. To
je enostavno eden strateških
objektov na področju kultu-
re.
Absolutni suveren je seveda
ministrstvo za kulturo. Morda
se bomo še pogovarjali o dru-
gačnih oblikah financiranja, to-
da prepričan sem, da ne bo bis-
tvenih razlik med našim in dru-
gimi zavodi.
PETER ZUPANC
Gradnja novega Vibinega studia v Ljubljani. Foto: Voranc Vogel.
Neiridno zlo
Pomnite Zoro
mrtvecev ali Noč
živih mrtvecev?
Prvi režiser/sce-
narist Nevidnega
zla je bil George
A. Romero, ki je
zaslovel s tema
filmoma. Zadnje čase nima
ravno srečne roke pri izbire
projektov - Kingova Temna
polovica je bila precej polo-
vičarska, od tega pa je na-
zadnje odšel. Zaradi razlik
v mnenjih glede scenarija.
Zapišimo nekaj drugega: v
njegovih najboljših časih je
bila radioaktivnost dežurno
odgovorna za različne genet-
ske spremembe, oboje pa se
je v bistvu uporabljalo kot iz-
govor za strašenje gledalcev,
zahoror (Njegove zombije je
povzročil padec »morda ra-
dioaktivnega meteorita«, še
večkrat pa so za različne mu-
tacije bile krive nerodne vo-
jaške raziskave - Prophecy.j
Zdaj se »pravi« horor bolj
ukvarja z natolcevanjem, da
»slika ni resnična« - morda
bi se temu enostavno lahko
reklo: z dvomom v samo film-
sko izkušnjo... z dvomom v
objektivnost, v čute... kot v
Čarovnici iz Blaira, Šestem
čutu. Vsiljivcih. (Seveda ob-
stajajo izjeme, ki ubirajo dru-
gačne poti, toda premik v to
smer je vendarle opazen.) Ra-
dioaktivnost smo izpustili in
šli direktno na popularne ge-
netske posege, ki pa so, po-
leg stranskega opozorila gle-
de ravnanja z znanostjo, bolj
izgovor za akcijo fOsmi pot-
nik 4, Spider Manj. Nevid-
no zlo je točno to. Tudi ZF v
Nevidnem zlu je točno to. Iz-
govor za občasno strašljivo ak-
cijo; za strelni lovopust. Paul
Anderson, ki je podedoval Ro-
merovo delo, je nekatere po-
drobnosti v filmu očitno pu-
stil povsem pri miru... ljudje
v Nevidnem zlu torej povsem
po Romerovo razpadajo, kru-
lijo, se opotekajo
vlečejo za saboru
ge in sekire, bej,
gledajo in ra^
grizejo. A tudi y
je dodal »suojJ
ga«, obvlada,
gledaš prizor^
Nevidnega zla, veš, da si ^
preverjenem, začrtanem^
znanem območju: in veš, (k
te za roko vodi nekdo, ki ^
tem območju hodi vse živlu
nje in je zanesljiv vodič. Kce^
pokaže tudi z izbiro in upa
rabo glasbe.
Sicer pa Nevidno zlo ne os
tane le na nivoju zombijev,
Je vendarle posnet po raču
nalniški igrici. V njem naj^
dete tudi odmeve kanadsh^
Kocke, pa odmeve tistih ne
skončnih odisejad japonski
anim (na pamet pade vsa
Dragonball j; pa odmeve Alia
v čudežni deželi, pa Nikiti
ali česa podobno plačano mo
rilskega. Za to zadnje je se
veda najbolj kriva Milla Jo
vovich v še eni hladni, todi
učinkoviti - in precej rado
dami - okrasni verziji. Ka
rakterjev v klasičnem pome
nu besede seveda ni; motiu
so predvsem motivi preživet
ja, kar tudi daje izgovor ne
katerim scenarističnim oh
lapnostim.
PETER ZUPAN(
Ocena: 6/10
PRIHAJAJO
Možje v črnem 2
Men in Black II
IGRAJO Tommy Lee Jones, Will Smith, Rip Torn, Lara
Flin Boyl, Johnny Knoxville
REŽIJA Barry Sonnenfeld
SCENARIJ Robert Gordon in Barry Fanaro
ZVRST akcijska komedija
DOLŽINA 88 minut
Elitna intergalaktična policaja K in J tudi v drugo nadzo-
rujeta aktivnosti Nezemljanov na Zemlji za agencijo, ki uradno
sploh ne obstaja - Može v črnem. Le da je tokrat na začetku
položaj obrnjen, K {Tommy Lee Jones) ima izbrisan spo-
min in J [Will Smith) ga mora obuditi in svojega nekdanje-
ga mentorja znova spremeniti v najbolj učinkovitega agenta
v zgodovini agencije. Njuna najhujša nasprotnica je tokrat
Serleena {Lara Flin Boyl), hudobno kylothiansko bitje, ki
se izdaja za zapeljivo manekenko za spodnje perilo, poma-
ga pa ji dvoglavi bebavi pomočnik Scrad/Chralie {Johnny
Knoxville). Tokrat so v vidnejši vlogi tudi Črvički, suhljati
in politično oporečni Nezemljani, ki kadijo, hodijo na dol-
ge odmore in so izrazito nesramni.
Nevidno zlo
Resident Evil
IGRAJO Milla Jovovich, Michelle Rodriguez, Eric Mabius,
James Purefoy, Colin Salmon, Marisol Nichols
REŽIJA Paul W. S. Anderson
SCENARIJ Paul W. S. Anderson
ZVRST akcijski triler
DOLŽINA 100 minut
V Panju,
p o d z e m -
nem genet-
skem razi-
skovalnem
inšritutu gi-
gantskih
razsežnosti,
pobegne
smrtonosen
virus. Rdeča
kraljica - su-
perračunal-
nik, ki nad-
zoruje Panj - nepredušno zapre ves podzemni kompleks i
pobije zaposlene, da bi preprečil izbruh virusa na površje
Alice [Milla Jovovich) in Rain (Michelle Rodriguez) sta n'
čelu vojske komandosov z nalogo, da v treh urah najdejt
antivirus in osamijo virus. Kmalu odkrijejo, da so se zapo
sleni spremenili v zombije, ki z ugrizom prenašajo okužbo
pri prodiranju pa jih ovirajo laserski žarki, mutirani dobe^
mani, nenavadno pošast, ki so jo ustvarili z genetskimi p^^
skusi, in Rdečo kraljico, ki jih ne izpusti na površje. Kdo W
preživel kalvarijo?
Št. 32 - 8. avgust 2002
ZAAVTOMOBILISTE
33
Prihaja najmanjši hyundai
južnokorejski Hyundai
prebrodil krizo, ki je pred
Ij zajela Južno Korejo, in
^ med poslovno zdrave
jonnobilske hiše s tega po-
poka. To se pozna tudi pri
^ji, kajti tovarni gre do-
ij dobro. Z novim in ta hip
pianjšim hyundaijem, ki
limenujejo getz, pa se vo-
jo tudi v nižji avtomobil-
j razred, v katerem so la-
na evropskih trgih pro-
|i skoraj štiri milijone vo-
li-
Getz se bo kosal s cliom,
plom, puntom in podobni-
[ konkurenti. V dolžino
Ui 381 centimetrov, kar je
[omenjeni razred povsem
hčakovano, zunanja podo-
[pa je predvsem umirjena
Lič izjemna. Kot pravijo,
l) hoteli narediti avto, ki bo
redvsem po evropskem
hisu. Takšen je tudi produk-
|ski načrt, saj naj bi neka-
D 50 odstotkov aH približ-
)] 100 tisoč getzov prodali
tropskim kupcem.
Relativno majhen avtomo-
i ima v osnovni postavitvi
tudi dokaj skromen prtljaž-
nik (254 litrov), ki pa ga je
mogoče povečati na 977 li-
trov, kar je povsem spodob-
na prostornina. Jeseni, ko naj
bi se avto pojavil na sloven-
skem trgu, bo na voljo s tre-
mi bencinskimi motorji in v
petvratni izvedenki. Kasne-
je, verjetno še pred koncem
leta, se bo pojavila še trivrat-
na različica in dizelski mo-
tor. Slednji je za evropski trg
tako rekoč izjemnega pome-
na; pri gibni prostornini 1,5
litra bo ponujal 80 KM pri
4.000 vrtljajih. Osnovni ben-
cinski agregat je 1,1-litrski šti-
rivaljnik s 62 KM, sledi 1,3-
Utrski motor, ki razvije 82
KM, najzmogljivejši oziroma
najmočnejši pa je 1,6-litrski
motor, ki zmore 105 KM. Me-
njalnik je ročni 5-stopenjski
ali štiristopenjska avtomati-
ka, pogon je seveda speljan
k prednjemu kolesnemu pa-
ru. Kot pravijo, po tri- in pe-
tvratni izvedenki ni pričako-
vati še drugih.
Pri nas se bo getz pojavil
septembra in do tedaj se bo
vedelo, kako je s ceno. Os-
novna izvedenka bi že mora-
la biti na voljo za kakšna dva
milijona tolarjev, drugače...
Hyundai getz
EU: cene še vedno
zelo različne
v Evropski uniji se že nekaj časa močno trudijo, da bi
izenačili ali vsaj odpravili velike razlike v ceni avtomobilov
v posameznih državah. Z uvedbo evra je pregled še bolj
enostaven, zadnje poročilo evropske komisije za konku-
renčnost pa kaže, da se veliko ni spremenilo. Med država-
mi, ki so v EU tudi članice monetarne unije, so najdražji
avtomobili v Nemčiji in Avstriji, sicer pa v Veliki Britaniji.
Najcenejša so vozila še naprej v najmanj razvitih državah
EU, se pravi na Portugalskem, Španiji, Grčiji ipd. Kot ugo-
tavlja komisija, so največje razlike med cenami avtomobi-
lov General Motorsa (Opel in Vauxhall), skupine Fiat in
Honde ter Suzukija.
VW phaeton na pregled
Na slovenskem trgu še ni stekla prodaja VW phaetona,
novega in prestižnega volksvvagna, ki se vozi v razredu z
mercedesom S, pa BMW serije 7, audijem A8 in podobni-
mi. Vendar avto spremlja nekaj smole, kajti odkrili so, da
bi se lahko pojavila serijska napaka na zračnem vzmetenju.
Škoda sicer ne bo velika, kajti na pregled bodo morali po-
klicati kakšnih 300 avtomobilov, vendar pa vsaj malo trpi
ugled...
Kalifornija
sprejema strožjo zakonodajo
Kot je bolj ali manj znano, ZDA pred
psom niso podpisale tako imenovanega
(votskega sporazuma, ki od držav podpi-
uc zahteva večje varstvo okolja. Pred ne-
ivnim pa je guverner zvezne ameriške
fžave Kalifornija podpisal zakon, ki ga
lajo nekateri za zgodovinskega. Zakon
»začel veljati leta 2006 in zahteva od
Itomobilskih tovarn bistveno znižanje
misij ogljikovega dioksida in drugih ško-
Ijivih plinov v izpuhu.
I Čeprav bo zakon začel veljati leta 2006,
p daje tovarnam čas do leta 2009, da se
nanj ustrezno pripravijo. Očitno je, da se
bodo morali še posebej potruditi izdelo-
valci znamenitih ameriških truckov in
športnih večnamenskih vozil, torej tistih
kategorij, ki izdelovalcem prinašajo naj-
večje zaslužke. V Kaliforniji namreč v teh
dveh razredih prodajo kar 47 odstotkov
avtomobilov oziroma vozil. Kljub temu,
da so proti zakonu močno lobirali, ni ve-
liko pomagalo. Zanimivo je, da o podob-
nem zakonu razmišljajo tudi v New Yor-
ku in menda še v nekaterih državah na se-
verovzhodu ZDA.
VW phaeton
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MlOOGLASI - INFORMACIJE
35
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
37
V celjski porodnišnici so
rodile:
26.7.: Helena Kristina
MASTNAK iz Celja - dekli-
co, Metka OCEPEK iz Vele-
nja - deklico, Milka LISEC
iz Studenec - dečka.
27.7.: Marjeta KOVAČ iz
Planine pri Sevnici - dečka,
Simona PELKO - PAHIČ iz
Šentjurja - dečka.
^ 28.7.: Marija KODRIN iz
Šentruperta - deklico, Saša
MUHOVIC iz Gomilskega -
deklico, Valerija KOLAR iz
Dobrne - deklico. Barbara
ZAMUDA - JURIČKI iz Ce-
lja - deklico, Petra BLATNIK
iz Velenja - deklico.
29.7.: Bojana MITNJEK iz
Slovenskih Konjic - dečka,
Mihaela OBREZ iz Gorice pri
Slivnici - dečka, Katja ARN-
ŠEK iz Dobrne - deklico, Na-
za VOKŠI iz Štor - deklico,
Nataša PUŠNIK iz Laškega -
deklico, Polona POLAVDER
iz Griž - dečka, Alenka PAVIČ
iz Podplata - dečka.
30.7.: Darja ŠARMAN iz
Celja - deklico, Nada MAČEK
iz Laškega - dečka, Valenti-
na GORENŠEK iz Frankolo-
vega - dečka.
31.7.: Sabina STRAJNAR iz
Loke pri Zidanem mostu -
dečka, Ines MIRNIK iz Petrovč
- dečka, Mojca MLAKAR iz
Grobelnega - dečka, Matejka
SKAMEN iz Celja, dečka. Ro-
mana GORIŠEK iz Laškega -
deklico, Marinka DETMAR iz
Gornjega Grada - dečka.
1.8.: Irena VAVRIČUK iz
Laškega - dečka, Marjeta BU-
ČER iz Ponikve - dečka, Zlat-
ka VIDIC iz Laškega - dekli-
co, Anica VAVDI iz Luč - deč-
ka, Maja MANČEK - ŠPORIN
iz Celja - dečka, Klavdija
ARNŠEK iz Žalca - dečka, Mi-
lenca KRAJNC iz Buč - de-
klico.
POROKE
Celje
Poročili so se: Janez PLUT
in Vlasta PEPELNJAK, oba iz
Celja, Chellappan Nair NAN-
DUKUMAR in Katarina VID-
MAR z Lahovne.
Šentjur
Poročili so se: Slavko VER-
BIČ in Milena SENICA, oba
iz Šentjurja, Boštjan TURK
in Mateja VODEB, oba iz Os-
trožnega pri Ponikvi.
Žalec
Poročili so se: Aleš MAR-
KO iz Braslovč in Željka BO-
DO iz Žalca, Rado TROBINA
iz Orove vasi in Marija TAV-
ČER z Brega pri PolzeU, Bo-
rut AVŽNER in Zlatka KOD-
RE, oba s Polzele, Pavel LES-
JAK iz Črnove in Mojca BA-
NOVŠEK s Ponikve pri Žal-
cu, Damir KITAK in Marjet-
ka ZUPANC, oba iz Žalca.
I" ''SMRTI
Celje
Umrli so: Marija TOVOR-
NIK iz Šmarjete pri Celju, 72
let, Jusdna FARČNIK iz Brod
pri Vranskem, 79 let, Franc
JANČIČ iz Griž, 82 let, Franc
NOVAK iz Ljubljane, 68 let,
Marija TROBIŠ iz Laškega,
90 let, Anton GUČEK iz Štor,
69 let, Silva KRESNIK iz Ce-
lja, 65 let, Terezija BOŽIČ iz
Celja, 97 let, Ivana VRBEK
IZ Celja, 75 let, Franc PRE-
LOŽNIK iz Celja, 74 let, Av-
guštin BELE iz Kristan Vrha,
66 let.
Velenje
Umrli so: Matilda HLADIN
iz Podkraja pri Velenju, 81
let, Petar BERKENJAČEVIČ
iz Velenja, 67 let, Gabrijel
STROPNIK iz Florjana, 70
let, Janez ŽIŽEK iz Velenja,
68 let, Marija JERIČ iz Vele-
nja, 88 let, Jožefa PODVRŠ-
NIK iz Hramš, 80 let, Valen-
tin ŠOLINC iz Pondorja, 75
let.
Žalec
Umrli so: Franc JURENC
s Polzele, 76 let, Ana BASTL
iz Ločice ob Savinji, 85 let,
Boris PEPERKO iz Celja, 54
let, Franc BIBIČ iz Letuša, 55
let, Stanislav ROT iz Štor, 83
let, Ana KOŠENINA iz Pre-
kope, 80 let, Lucija GRE-
GORC z Brega pri Polzeli, 82
let, Julijana SLATINŠEK z Ve-
like Pirešice, 80 let, Ljudmila
HOJNIK iz Ločice ob Savi-
nji, 83 let. Vili MOHORIČ iz
Brdc nad Dobrno, 36 let, He-
lena DOLINAR iz Šempetra
v Savinjski dolini, 40 let, Ma-
rija KAČIČNIK iz Dobriše va-
si, 74 let, Stanislav LUSKAR
iz Gotovelj, 56 let, Srečko
GOUAR iz Založ, 52 let, Sta-
nislav KALČIČ iz Liboj, 73
let, Anton BASLE s Polzele,
77 let.
Št. 32 - 8. avgust 2002
38
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
39
DESKANJE
PO SPLETU
Evolucija
v teh vročih dneh vam naj-
žni preveč do učenja o evo-
iciji in podobnih zadevah,
vas utegne tale odlična stran
itegniti k preučevanju Dar-
inovega dela in dosežkov
^govih sodobnikov. Na
ietni strani Evolution
ittp://www.pbs.org/wgbh/
rolution/) boste namreč
ašli obilo informacij, ki so
redstavljene na poljuden in
abaven način. Torej obisk
Iga spletišča niti ne bo po-
Dben učenju. Vsaj klasične-
lu ne.
Evolution je po mojem
Tomnem mnenju ena izmed
ijbolje oblikovanih in pri-
idnih strani, ki se kakorko-
ukvarjajo z znanostjo. Ob-
bvalci so se zavedali dejs-
ra, da so suhoparne spletne
redstavitve morda koristne
s znanstveno in študijsko de-
), nikakor pa ne pripomore-
ik popularizaciji same zna-
osti. Zato je Evolution zelo
rafično naravnana spletna
ran, izkorišča pa vse pred-
osti, ki jih ponuja sama na-
ava svetovnega spleta.
Celoten projekt pravzaprav
fstoji iz sedmih televizijskih
ddaj, knjige in spletne stra-
i, ki so nastale v produkciji
ireže ameriških televizijskih
Jstaj PBS. Očitno zelo am-
iciozen projekt, ki je doži-
e1 že vrsto pohval, najlepše
n vsem pa je seveda to, da
ifiko s pomočjo Interneta po-
oživimo dobršen del tele-
vizijske izkušnje tudi pri nas.
No, nihče ne pravi, da tele-
vizijske serije morda ne bo-
do kdaj prikazali tudi na eni
izmed naših televizijskih po-
staj, a vendar. Do takrat bo
spletna stran povsem v redu.
Spletišče je razdeljeno na
logične enote, ki sledijo po-
sameznim oddajam. Pojdi-
mo po vrsti: Darvvin, Spre-
membe, Izumrtje, Preživet-
je, Spolnost, Ljudje, Reli-
gija. Najbrž tega ni potreb-
no posebej komentirati, saj
so naslovi že sami po sebi
dovolj jasni. Morda se lah-
ko ustavimo zgolj pri zad-
nji, kjer je predstavljen spo-
pad znanosti in religije, evo-
lucionistov in kreacioni-
stov, skratka dveh naspro-
tujočih si idej. To je prav-
zaprav presenetljivo, saj v
znanstvenih oddajah doslej
ni bilo moč prav pogosto za-
slediti tega precej razširje-
nega konflikta. Na prvi po-
gled je zadeva predstavlje-
na precej objektivno, z za-
stopanimi glasovi obeh vple-
tenih strani.
Poleg teh poglavij se na
spletni strani nahaja še evo-
lucijska knjižnica, ki vsebu-
je obilo multimedijskih do-
kumentov, poleg nje pa je na
voljo še poglavje, namenje-
no učiteljem in dijakom. Vse
s področja evolucije, jasno.
Celotno spletišče je enostav-
no za navigacijo in okusno
oblikovano, tako da je spre-
hod po njem zelo prijetna iz-
kušnja. Za prikaz večine do-
kumentov boste potrebovali
programske dodatke flash,
real player in shockvvave. Kot
sem že dejal, je lahko obisk
te strani povsem razvedrilne-
ga značaja, zato se šolarjem
ni bati, da bi morali med po-
čitnicami delati kakšne na-
dure.
VASJA OCVIRK
|Pl ANINSKI KOTIČEK
[Planinsko društvo Zlatarne Celje: vabi 17. in 18. 8. v
ptrijo na Polinik (Kreuzeckgruppe) in na Hole geisel (Ho-
rTauern). Odhod bo 17. 8. ob 4. uri zjutraj z avtobusnega
^stajališča ob Glaziji. Prijave do 12. avgusta.
VODNIK
Gledališče
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - Hermanov brlog:
10. 8. ob 10. uri muzical za
otroke Od kod si kruhek?
Oder na Starem trgu v Slo-
venskih Konjicah: 10.8. ob
10.30 lutkovna predstava Re-
šimo princesko.
Koncerti
Mladinski center Celje:
10. 8. ob 21. uri Etno ročk
večer, Caminoigra.
Glasbena šola Velenje: 9.
8. ob 19.30 koncert udele-
žencev 15. mednarodne vio-
linske šole Igorja Ozima.
Pred Hotelom Evropa:
8.8. ob 19. uri Skadarlijski
večer - Tamburaški ansam-
bel Biseri Novi Sad.
Atrij Majolke: 14. 8. ob
20.30 Miha Dovžan in Joži-
ca Kališnik.
Antični park v Šempetru:
8.8. od 21.uri glasbeno - pe-
sniški večer, nastopili bodo
Katarina Galič in Celjsko li-
terarno društvo, Gal Gjurin
- pesnik iz Ljubljane ter Mar-
ko Galič na kitari.
Oder na Starem trgu v Slo-
venskih Konjicah: 9.9. ob
21.uri swing, blues, ročk,
pop, filmska glasba - Big band
Slovenska Bistrica, dirigent
Jernej Senegačnik ml.
Razstave
Galerija Borovo: razstava
Toneta Moharja, do 6. 9.
Galerija sodobne umetno-
sti Celje: razstava slikarskih
del Janka Orača, do 31. 8.
Razstavni prostor NLB
Šoštanj: razstava Draga
Medveda, do konca septem-
bra.
Razstavni paviljon zdra-
vilišča Rogaška: razstava li-
kovnih del Darje C viki.
Velenjski grad: razstava ob
35-letnici smrti shkarke El-
de Piščanec, do 28. 9.
Osrednja knjižnica Celje:
razstava Vedute celjskih kra-
jev v 19.stoletju, do 15. sep-
tembra.
Galerija Mozaik: razstava
likovnih del iz stalne zbirke.
Kulturni center Ivan Na-
potnik Muzej Velenje: raz-
stava Monitorjev muzej ra-
čunalništva in informatike,
do sredine septembra.
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - otroški muzej
Hermanov brlog razstav-
ni prostori do oktobra za-
prt.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: razstava Zjutraj pred
ogledalom, do 20. 9.
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisker Zatirani, a nik-
dar poteptani; atelje Josipa
Pelikana Josip Pelikan v pla-
ninah.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indi-
go.
Delavnice^
seminarji...
Mladinski center Celje: 8.
in 9.8. od 9.00 do 10.30 špan-
ska delavnica, ILOO do 12.30
portugalska delavnica, 16.00
do 17.30 japonska delavnica.
12.8. ob 10.00 do 11.30 špan-
ska delavnica - nadaljevanje,
16.00 do 17.30 italijanska de-
lavnica, 19.00 do 20.00 tae
bo. 13.8. od 10.00 do 11.30
španska delavnica - nadalje-
vanje, 16.00 do 17.30 itali-
janska delavnica. 14.8. od
10.00 do 11.30 španska de-
lavnica - nadaljevanje, 16.00
do 17.30 italijanska delavni-
ca, 19.00 do 20.00 tae bo.
Ostalo
Velenjski grad: 8. 8. ob
20.30 Marjan Marinšek: Sam
na Robinzonovem otoku, pre-
davanje z diapozitivi.
Šmocl Laško: 8. 8. ob 18.
in 21. uri kino; 9. 8. ob 21.
uri Poletni DJ večeri; 10. 8.
ob 21. uri letni kino na ob-
činskem dvorišču; 11. 8. ob
16. uri nedeljski šah.
KTC Rogla: 11. 8. od 11.
ure dalje Za veselje in hec in
Poletni dan na Rogli.
Podčetrtek: 9.8. zabav-
ni večer pod šotorom s sku-
pino Tip top pred pizzeri-
jo Tina; 10.8. ob 8.uri tra-
dicionalni kramarski sejem
Lovrenčevo, 11.8. nedeljski
popoldan s skupino Sloven-
ski zvoki pred pizzerijo Ti-
na.
Termalni park Aqualuna:
9.8. ob 20.30 polfinalni iz-
bor za miss Slovenije 2002,
10.8. ob 21.uri Večer z na-
stopom mladih glasbenih
skupin, 11.8. ob 19. uri Igre
v topH vodi, 12.8. ob 22.uri
Letni kino, 13.8. ob 21.uri
Impro liga, 14.8. ob 21.uri
Večer domače glasbe s skupi-
no Mladi Dolenci.
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - Hermanov brlog:
vsako soboto ob 10. uri do
konca avgusta lutkovne, ple-
sne in gledališke predstave za
otroke.
Mestno kopališče Sloven-
ske Konjice: 8. 8. od 10. do
13.ure prostočasna delavni-
ca »Potapljanje«.
Stari grad v Slovenskih
Konjicah: 10. 8. ob 17. uri
»Turšča party« s Klubom štu-
dentov Dravinjske doline.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
UNION: 8. do 15.8. ob 17.,
19. in 21. uri ZF akcijska ko-
medija Možje v črnem 2.
9. in 10.8. ob 23. uri Pred-
stavi za ponočnjake: ZF ak-
cijska komedija Možje v čr-
nem 2.
MALI UNION: 8. do 15.8.
ob 18.30 komedija Velike te-
žave, ob 20.30 komična kri-
minalka Bandita.
KINO METROPOL: 8. do
13.8. ob 17.30 in 21.30 ro-
mantična komedija Vse o
fantu, ob 19.30 srhljivka Ne-
vidno zlo;
14. in 15.8. ob 17.30 dru-
žinska komedija Mišek
Stuart Little 2, ob 19.30 srh-
ljivka Nevidno zlo, 21.30 ro-
mantična komedija Vse o
fantu.
KINO ŽALEC: 10.8. ob
18.30 romantična komedija
Kate in Leopold, ob 20.30
drama Bal smrti;
11.8. ob 18.30 drama Bal
smrti, ob 20.30 romantična
komedija Kate in Leopold.
KINO RTC UNIOR ZRE-
ČE: 9. 8. nočni kino ob 21.
uri ameriški akcijski film Ci-
vilna žrtev;
11. 8. ob 18. in 20 uri in
12. 8. ob 20. uri ameriški ak-
cijski film Civilna žrtev.
LETNI KINO SLOVENSKE
KONJICE: 8.8. odpade.
Podjetje NT&RCd.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov.
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Kianšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
■iCriiH'];!!!
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič. ^
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
<03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Repertoar SLG
za sezono 2002/2003
MiroCavran: KREONTOVA ANTIGONA
UUBEZNl GEORGA WASH1NGT0NA
Režiser Marjan Bevk
Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR
Režiser Želimir Mesarič
Miroslav Košuta: VITEZ NA OBISKU
Režiser Miha Alujevič
VVilliam Shakespeare: TROLIUS IN KRESIDA
Režiser Dušan Jovanovič
Jean Baptiste Poquelin Moliere: TARTUFFE
Režiser Mile Korun
Ervin Fritz: MIRAKEL O SVETI NEŽI
Režiser Vinko Moderndorfer
Fran Levstik: MARTIN KRPAN
Pripovedni večer za enega igralca
Strokovni sodelavec Miha Alujevič
KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493 05 30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju
Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
Št. 32 - 8. avgust 2002
40
ZANIMIVOSTI
Sonce
in luna
Mednarodni festival »Slun-
celuna« v bolgarskih Rodo-
pih je pretekli teden gostil
evropske avtorje sodobne in
etnične umetnosti z namenom
združiti se v različnosti, o če-
mer priča že ime projekta.
V idiličnem gorskem oko-
lju so med drugim priredili
delavnice in seminarje na pro-
stem ter nastope avtorjev et-
nične in elektronske glasbe.
Med slednjimi so se predsta-
vili tudi štirje DJ-ji s Celjske-
ga (Vasja Ocvirk, Aleš Urat-
nik, Aleš Dvoršak , Polona
Dolžan), ki so bili skupaj z
ljudskim godcem Dariom Cor-
tesejem iz Ljubljane edini
predstavniki Slovenije na tem
festivalu. Seveda ni manjkalo
balkanske sproščenosti, ki jo
je nekoliko zagodla tudi Ce-
ljanom. Njihov nastop se je na-
mreč začel z večurno zamudo
in je bil zato precej okrnjen.
Sicer pa je vasica Trigrad z du-
šo in telesom sodelovala pri
projektu, plesalo je staro in nila-
do, festival pa je dosegel svoj
namen - združiti ljudi, avtorje
raznolikih umetnosti. Nav-
kljub za naše razmere slabi or-
ganizaciji in precejšnji lagod-
nosti vseh vpletenih. Ali pa prav
zato.	SHERPA
Domačini iz vasice Trigrad so z veseljem sodelovali pri projektu.
Aleš Dvoršak - DJ Elabjer iz Celja čaka na nastop.
Spontani ples Celjanov v osrčju Rodopov.
Plesni tečaj škotskih narodnih plesov.
S prizorišča dogajanja, ki je bilo stisnjeno v ozko sotesko.
Št. 32 - 8. avgust 2002