Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo lato predplaian 1& fld., za pol leta 8 fld0(( za četrt leta 1 fld., za ja£ea metec 1 grid.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 rid., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., xa jeden Mesec 1 fid. '-V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ?ld. 20 kr. ve« na leto. Pocamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaierate) viprejema npravniStvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah H. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. V Ljubljani, v torek 13. oktobra 1896. Letnilt XXIV. Državni zbor. Dunaj, 12. oktobra. Pričetkomiejesta posl. Hauck in Dotz stavila nujni predlog, naj vlada še o pravem času skliče dež. zbore, da morejo še pred novimi volitvami v državni zbor sklepati, ali naj kmečke občine volijo po volilnih možeh ali neposredno, in da ti sklepi še pred volitvami dobe najvišje potrjen je. ©r. Waigel tot načelnik obrtnega odseka odgovarja na vpraš&aje posl. Schneiderja glede kroš-njarskega zakona, da bode dotično poročilo še ta mesec predloženo aborniei. Nato zb«rnica nadaljuje debato o domovinskem zakonu. Posl. Noske naglaša, naj bi se bil ta zakon ^predložil novemu državnemu zboru, da bi tudi zastopniki ¡pete kurije mogli govoriti o tem velevaž-nem vprašanju. Domovinski zakon je pomenljiv, kajti nad 'tretjino prebivalstva smemo šteti med „tujce" ; tako je na 'Bunaji $88 000 „tujcev", ki nemajo tukaj domovinske pravicä, in le 476.000 domačincev. Novi zakon bode v tem oziru sicer zboljžal razmere, pendar govornik želi, naj bi dunajsko mesto ne bilo preveč oškodovano. Kajti kmečke občine ne bodo hotele poznati svojih doma-čincev, ki že več let žive po mestih in drugod, ter jih bodo odganjale. Vsled tega bodo mestom, posebno Dunaju narasli večji troški. Konečno predlaga, naj se načrt domovinskega zakona vrne upravnemu odseku, da se premene določbe v korist občin, ki bodo imele nova bremena; vlada pa naj predloži načrt zakona, po katerem bodo debile primerno odškodnino one občine, ki bodo po novem zakonu morale nositi večja bremena. Posl. dr. Roser naglaša, da sedanji domovinski zakon kmečkim občinam nalaga velika bremena po- sebno po postopačih. Prememba zakona je nujno potrebna; vendar pa bode tudi novi zakon tedaj popolnem koristil, ko bode vpeljano zavarovanje za starost in onemoglost. Posl. dr. Scheicher «javlja, da bode glasoval proti načrtu, ker bode po njegovih mislih več škodil nego koristil kmečkim občinam. Posl. Potoczek priporoča premembo zakona, ker bode olajša! bremena kmečkim občinam. Debata o domovinskem zakonu se nato pretrga ter prične drugo branje zakona o številu novincev, o katerem poroča poslanec P o v š e. Posl. Janda se pritožuje, da se vojaška obla-stva premalo ozirajo na kmečke potrebe glede od-pustnikov, ter izjavi v imenu Mladočehov, da bodo glasovali proti zakonu. Posl. Biankini se pritožuje o preziranju hrvaške narodnosti v armadi. Velika večina pri mornarici je hrvatske narodnosti, toda kmalu ne bode več hrvatskih častnikov. Mornarska akademija na Reki je menda le za Mažare in Nemce. Preje so se izgovarjali, da Hrvatje ne znajo nemščine, sedaj pa jih prezirajo zaradi najmanjših telesnih napak. Jednako-pravnost narodov je tudi v armadi potrebna. Dr. Brzorad je proti zakonu, ker nima zaupanja do vlade in se češčina prezira pri vojaški upravi. Troški za armado presegajo že vse direktne davke in vendar vladna večina vse dovoli, kar vlada zahteva. Konečno nasvetuje resolucijo, naj vlada pri tujih državah stori potrebne korake glede mednarodnega razsodišča, da se zniža število armad. Dr. Ebenhoch izjavi, da bode njegova stranka sicer glasovala za predlogo, da pa naj se vojaška uprava ozira na želje prebivalstva. V prvi vrsti naj se vojakom di prilika, da morejo izvrševati svoje verske dolžnosti; častniki naj ne bodo tako strogi z moštvom, kajti s preveliko strogostjo se prebivalstvo odtujuje armadi. Posebno pa želi kmečko prebivalstvo, naj bi se ob žetvi odpustniki ne klicali k vajam. To naj vojaška uprava stori z ozirom na veliko požrtvovalnost davkoplačevalcev Dr. V a š a t y obžaluje vedno večje stroške za armado, ki niso v nobenem pravem razmerju z gospodarskimi razmerami. Govornik opisuje žalostne razmere kmečkega stanu. Zaradi pikre kritike ga predsednik opozarja, naj govori o stvari. Konečno govornik zahteva, naj se blagajnični preostanki porabijo v podpore kmetijstvu, ter izjavlja, da bode glasoval proti predlogi. Dr. M e n g e r priporoča dveletno vojaško službo vsaj za one, ki so dovršili meščanske, obrtne in kmetijske šole; dalje naglaša potrebo reforme kazenskega postopanja in ustanovitev častnega sveta. V armadi so celo razširjeni nazori, da so poljedelska dela nečastna. Ali ni celo cesar Jožef držal za drevo? Nazor, da je delo nečastno, je v popolnem nasprotju s prepričanjem vseh ljudskih zastopnikov in prebivalstva samega. Minister za deželno brambo grof W e 1 s e r s -h e i m b odgovarja, da se vojaška uprava, kolikor mogoče, ozira na želje kmečkega prebivalstva, ven-der pa ni mogoče vsem ustreči, ker bi sicer naša armada za drugimi zaostajala v izvežbanosti. Po-množevanje armad je sedaj neka časovna bolezen, katero mora zdravnik vsaj lajšati, ker je ne more odstraniti. Zato hoče minister od slučaja do slučaja dovoljevati olajšave. V imenu cele armade pa sme zatrjevati, da spoštuje kmečki stan in ga smatra kot najčvrstejšega mej čvrstimi. (Pohvala.) Glede prezi-ranja narodnostij naglaša minister, da vojaška uprava tega ne trpi, temveč načeloma priznava narodno LISTEK, . Zagorje. Odkar kopljejo premog v Kisovcu, ki je oddaljen kake pol ure od Zagorja, je postalo Zagorje imeniten in važen kraj. Na prijaznem griču so bele zagorske hiše in dvozvonika cerkev ti je na prvi pogled všeč. Kakor čuvaj se mi zdi, ki straži zagorsko dolino in okrog in okrog prijazno gričevje in -sivo skalovje. Jedna najlepših in največjih cerkva je na Kranjskem. Posvečena je sv, Petru in Pavlu. Akustična je, kakor malo katera. Potres jo je silno poškodoval. Podreti so morali vse oboke in strope. Ko stopiš notri, ne vidiš druzega, kakor gozd podpornikov, pokončnjakov in povprečnikov. Cez dva meseca bodo bočili novi oboki cerkev in nove orgije, mojstersko delo Goršičevo, ki še sedaj stoje pri njem izdelane in dovršene, bodo poviševale njeno lepoto. Druge znamenitosti ni na griču, odkar je umrl Medved. Torej navzdol po kameniti in blatni ulici. Tu je „naš dom," hiša kat. delavskega društva. To je v pravem pomenu besede zbirališče in ognjišče zagorske katoliške inteligence in priprostega ljudstva. Tu sem ni ne liberalcev, ne sokolov in ne soc. dem. Tu se namreč kuha „ajmoht". Udje kat. delavske družbe so „ajmohtarji", duhovniki zagorski pa seveda „oberajmobtarji". To ime so si izmislili ženi- jalni socijalisti judovske branže. Kedar te bo kak tak socijalist zmerjal, se bo najprvo krepko in junaško na prsi udaril, grdo zaklel in pridušil, potem se pa vlije nad tabo ploha psovk, kar „gradatim" in najvišja in zadnja „gradacija" je obligatni „ajmoht". Torej — tu se zbirajo slavna gospoda „ajmohtarji." Drugih prostorov ne omenjam, ogledati si hočemo samo veliko dvorano. Prostora ima za 400 ljudi. Na belih stenah vidiš podobe papeža, cesarja, sv. Cirila in Metoda, sv. Mohorja in Fortunata in slavnega moža dr. Luegerja. Pribili smo ga zato, ker je on prvi začel kuhati „ajmoht". Vsako nedeljo popoludne ga hodimo kuhat in jest. Kedar se je „ajmoht", izgine vsak razloček med gosposko in priprosto suknjo. Tu vidiš, kako se prav po bra-tovsko pogovarja gospod s „cvikarjem" — ta je namreč tudi med ajmohtarji v navadi — s svojim delavcem — knapom. Tam pri isti mizi vidiš „fante", gosposke in priproste v živahnem razgovoru med seboj itd. Res, lepa jedinost in lepa sloga vlada med udi, katerih je nekaj nad 200. To je sicer malo število — fara šteje čez 5000 duš —; toda moč resnice ni v številu, moč njena je ona sama. O socijalnih demokratih nihče ne ve, koliko jih je. Ta pravi 500 jih je, drugi 600, tretji 800, četrti še ?00 jih Bi. Prave in odločne socijalne demokrate poznamo. Nekateri se — boje s svojo socijalno demokratično barvo na dan iz različnih vzrokov. Ti so „veše". Kamor se zalete, tam pa so. Ti so „pri miru". Drugačni tiči pa so „ta pravi". Ti te bodo napadli pri belem dnevu, seveda z jezikom, po noči, če ni drugače, te pahnejo v umazano — črno Me-dijo, ki teče po zagorski dolinici, da si ohladiš „aj-mohtarsko" kri. Kaj se hoče ! Habent sua fata li-belli. Tako tudi ajmoht. V dvorani je na severni strani tudi oder. — Igralci se „rekrutirajo" iz „najboljših" hiš in naj-priprostejših rodbin. Igrajo zastonj, to se pravi, za „božji Ion". Vstopnine je vselej 10 kr. za osebo. S temi deseticami „se pokrije" obleka in druga za oder potrebna priprava. — Za vzdrževanje hiše plačujejo udje 20 kr. na mesec. Socijalni deraokratje pa plačujejo za vzdržavanje svojih prefriganih agentov 32 kr. na mesec. Koncem vsakega meseca pridejo iz Ljubljane „gospodje demokrati", pobrat „biro". Ko se peljajo domov, — navadno z mešan-cem —, se norčujejo iz delavskih žuljev — und lachen in's Fäustchen I To je vse prepričanje teh gospodov. (Konec sledi.) Južna Afrika. Spisal P. Euianuel Drevenšek. (Dalje.) VIII* Benomotapa ni pobiral od svojih podložnikov drugih davkov, ko nekaj daril, katera so !mu o go- •) Glej „81ovenec" it. 140. r • / /> .7J jednakopravnost. Vsak častnik se mora poleg nemškega jezika učiti še katerega druzega, ker je to potrebno v armadi, ki je sestavljena iz raznih na-rodnostij. Na političnem polju se ni mogoče ogniti boju, toda v armadi ga ne sme biti. Armada se s politiko ne sme pečati, zato pa je tudi neumestno, da politiko vrivajo v armado. Avstrija ne more znižati svoje armade, ker druge države vedno množe in spopolnjujejo svoje vojaštvo. Naloga naše armade je, da varuje obstoj države, katera mora biti cenjen prijatelj in ne nasprotnik, in da je v državi moč, ki varuje, da se vprašanja ne rešujejo nezakonito in nesrečno, temveč po zakonih pravičnosti in zdravega razuma. (Pohvala.) Predloga je bila vsprejeta v drugem in tretjem branju. Prihodnja seja v sredo. Politični pregled. V Ljubljani, 13. oktobra. Davčna preosnova. S sobotno sejo go-spodske zbornice je končana dolgotrajna debata gled6 preosnove davčnih zakonov. Poslanska zbornica je že v zadnjem pomladanskem zasedanju rešila to pereče vprašanje, in minulo soboto je je prerešetala še gospodska zbornica, kateri je splošno še nekako ugajalo, nikakor se pa gospodje niso strinjali z določbo, da se morajo javno razpoložiti premoženjski zapisniki in objavljati tudi plačilni opomini. Se-le po daljšem prigovarjanju finančnega ministra, da namreč prva določba nič ne škodi milijonarjem, se je večina članov toliko omehčala, da je vsprejela zloglasni (!) § 217. Javnost je zmagala toraj tudi v gospodski zbornici. Davčna preosnova je bila na dnevnem redu skoro tako dolgo, kolikor časa imamo ustavne naredbe; še-ie včeraj se je po dolgem in zelo vročem boju vrgla v kot stara šara z 1. 1849. V novo davčno preosnovo se stavijo velike nade, ki se pa gotovo ne bodo tako izpolnile, kakor bi bilo želeti, vendar bo pa kolikur toliko olajšano kruto breme posebno kmečkih davkoplačevalcev in odpravljena marsikatera sitnost, ki je težavno breme še znatno otežkočila. — Prav živahna bitka pa zna navstati mej takozvanimi „bogataši"; s trenutkom uveljavljenja tega zakona se bo znatno pomnožilo število denuncijantov. Poljski klub, čegar načelnik je po odstopu Zaleskega znova vitez Jaworski, je rešil v svoji sobotni seji več vprašanj, ki se na zborničnem dnevnem redu. V prvi vrsti je sklenil klub, odposlati poslanca dr. Rutovskega, Dzieduszjckega in Po-toczkega k ministerskemu predsedniku s prošnjo, naj vlada kmalu predloži načrt zakona gled^ prisilnih zavarovalnic. Nadalje se je sklenilo, da klubovi člani podpirajo peticijo sodnih avskultantov in pravnih praktikantov na pravosodnega ministra za pre-meščenje v deveti plačilni razred povodom preosnove uradniških plač. Potem si pa načelnik ni mogel kaj, da se ne bi najtopleje zahvalil poslancu Ma-deyskemu, ki se je tako sijajno potegoval za „slo- tovih prilikah in svečanostih dajali. Sploh ni bila navada, da bi bil kdo prišel pred koga, ki je višji od njega, in ne bi bil prinesel tudi najmanjšega daru v znak udanosti in pokorščine. Neke vrste davek pa je bil vender splošen ; predstojniki, bogatini, glavarji, ki so imeli od kneza zemljišča v fevd, morali so v 30 dneh sedem dnij delati tlako cesarju z vsemi svojimi. Ako je Benomotapa kaj posebnega potreboval, poslal je nekaj mož v rudokope in posestniki rudckopov so naglo poslali večjo ali manjšo množino zlata v koscih svojemu vladarju. Tudi trgovci so oddajali neke vrste carino, silili pa k temu niso nikogar. Le skopuhe, ki niso hoteli plačevati, te so kaznovali s tem, da niso smeli k vladarju, kar jim je bilo v veliko škodo, kajti vse važnejše pravde, katere so poprej navadni sodniki preiskali, odločil je vladar sam. Med pregrehe najhujše vrste šteli so vražar-stvo, ker so mislili, da vražarji škodujejo dušno in telesno svojim bližjim ; zato so jih pa tudi s smrtjo kaznovali. Jednako so kaznovali prešestvo in tatvino. — Jetnišnic niso poznali, kajti vse pravde je vladar rešil še isti dan, ko so stranke s svojimi pričami stopile predenj. Ako ni bilo prič, je zatoženec skušal dokazati svojo nedolžnost na ta način: Stolkli so skorjo necega gotovega drevesa in jo dali obtožencu na vodi piti, ako je izmetal pijačo, tedaj je bil kriv, ako pa ni izmetal, tedaj je bil nedolžnim bodo" parlamenta in energično zagovarjal poljski „narod" povodom razprave o nujnem predlogu poslanca Lewakovskega. Pri ti priliki so torej klubovi člani še jedenkrat znosili se nad „izdajalcem domovine", ki pa v resnici ni ničesar druzega storil, kakor le nekoliko osvetli žalostni položaj galiških nižjih stanov. KoneČno se je posvetoval klub o domovinskem zakonu in sklenil, glasovati za prehod v nadrobno razpravo. Mladočehi in socijalni demokrat je. Praški mladočeški klub je priredil minulo nedeljo shod v Pribramu, kjer se je vršil minulo leto katoliški shod, katerega je bil pozdravil župan Miksa, akoravno tedaj še pristaš mladočeške stranke. Vsled tega so ga Mladočehi izbacnili iz svojega kluba. Vkljub temu se je vdeležil župan tega shoda, ker se je nadjal, da bodo zopet padli po njem in klerikalcih. In res takoj početkom shoda ga je govornik ostro in neosnovano prijemal radi njegovega pozdrava. Zupan je takoj ostavil dvorano in ž njim vred vsi pošteni poslušalci. Ko je bil zborovalni prostor očiščen „črne intemacijonale", jeli so razni govorniki z vso prirojeno jim zgovornostjo udrihati po klerikalni stranki in izjavili, da se morajo Mladočehi zvezati z vsemi „klerikalizmu nasprotnimi strankami". Konečno se je pa prešlo na prihodnje volitve in tedaj je dr. Engel nastopno izjavil: Ako bi pri prihodnjih volitvah v peti skupini prišlo do ožje volitve mej krščanskimi socijalisti in socijalnimi demokrati, tedaj se postavijo Mladočehi na stran so-cijalnih demokratov. Jako značilno, a povsem popolno podobno našim domačim razmeram. Dokler vlada mir, tedaj se neumorno krošnjari z absolutno narodnostjo, ko pa potegne količkaj nevarna sapica od „klerikalne" strani, tedaj zataje svojo narodnost in se skrijejo pod plašč rudeče intemacijonale. Turčija in Nemčija. Te dni je došel sultanov odposlanec Grumbkov-paša v Berolin, da izroči nemškemu cesarju sultanovo pismo. V tem pismu se sultan kar najbolj zahvaljuje cesarju Viljemu za dosedanjo umno politiko Nemčije nasproti Turčiji. Poleg te zahvale se opisuje v pismu sedanji položaj ob Zlatem rogu; ob jednem je pa brati mej vrstami nekaj prošnji podobnega, v kateri apeluje sultan na modrost nemškega cesarja, čegar svetov glede nekaterih važnejih a nerešenih vprašanj si izprošča veliki gospod v Carjem gradu. Kaj bo izvedel in dosegel general Grumbkov na nemškem dvoru, si še ne moremo predstavljati, vendar najbrže sultanova prošnja ne ostane popolnem neuslišana. Nemški politiki pa imajo od sultanovega poslanstva to dobro korist, da so izvedeli iz Grumbkovih ust marsikaj, kar je bilo dosedaj prikrito političnim očem, ob jednem pa tudi dobili zopet nov dokaz, da se zmaje sultanov prestol pri vsakem najmanjšem nemiru ali uporu. To dejstvo nikakor ne govori za kdo ve kako trdnost sultanovega sedeža. Turške preiskovalne komisije so večji-del nastavljene le radi imena samega. Taka komisija se je pozvala v življenje od strani sultanove vlade kmalu po groznem klanju dne 28. avgusta. spoznan. Ako se je pa tudi tožnik ponudil k tej skušnji in če ni izmetal, tedaj je bila vsa stvar poravnana. Ako je kdo kneza prosil kake milosti, moral je to storiti po dvornem služabniku, ki je tudi določil ceno za skazano milost; poleg tega je tudi ta posredovalec še za-se prav mnogo računal, tako da se je često zgodilo, da kdo ni hotel milosti, za katero je prosil, vzeti, ker bi ga bilo sicer preveč stalo. Ne da se natanko in gotovo določiti, ali so prebivalci države Monomotapa verovali v jedno samo božanstvo. Gotovo pa je, da niso imeli niti malikov, niti kake druge stvari, ki bi jo molili. Ravno tako malo pa so vedeli o življenju po smrti in o plačilu ali kazni na onem svetu. Ako divjaki ne poznajo nobenega božanstva, s tem še ni rečeno, da nimajo nobene vere. Iz naslednjega se razvidi, da so trdno verovali v neko višjo moč, o kateri niso imeli jasnega pojma. V tem, da so skušali to moč potolažiti, v tem lahko vidimo žrtve. Bes so včasih kako veliko nesrečo pripisovali uplivu nerazumljive jim a neizprosne jim moči in skušali so nje jezo potolažiti z dejanji, s katerimi se izkazuje pokorščina ali pa udanost. Ko je nekoč nastala huda kuga, menili so, da jo je povzročila reka, tekoča skozi njih deželo, in sicer zato, ker so ne vem kako reko razžalili. Zato so pa hoteli reko utolažiti s tem, da so vrgli vanjo drob živinčeta in pa določeno mero kaše. Njena naloga je bila precej težavna, kajti moral» je priti na sled glavnim provzročiteljem velikih nemirov. Člani komisije so bili večinoma turški dostojanstveniki, a inozemci, in toraj je vsakdo pričakoval, da bodo postopali popolno uepristransko. Hoteli so tako ravnati, toda uradna sila jih je napotila do prepričanja (!), da je policija in vojaštvo, akoravno s kolmi oboroženo, spolnilo le svojo nalogo in druzega prav čisto nič. Kakor hitro je bila komisija gotova s svojim delom (1), predložil ji je sultanov tajnik Izzet-bej zapisnik v podpis. Ker so se pa člani obotavljali podpisati neresničen zapisnik, jih je opozoril sultanov svetovalec, naj bodo le mirni in store, kar se jim zapove. Vendar sta se pa dva člana izjavila, da kot moža-poštenjaka nočeta trobiti v njegov in sultanov rog ter sta takoj odložila svoje dostojanstvo. To nam dokazuje, da služijo turški vladi komisije samo v to svrho, da mečejo celemu svetu pesek v oči. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. oktobra. (Privatni docent dr. Karol Štrekelj) na dunajskem vseučilišču je imenovan izredaim profesorjem slovanskega jezikoslovja s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovstvo na graškem vseučilišču. — Učenemu rojaku iskreno čestitamo I (Minister državnih železnic,) vitez Guttenberg, se je danes od 1. do 2 ure popoludne mudil v Ljubljani, kjer si je ogledal železniški urad na kolodvoru ter se potem s posebnim vlakom odpeljal proti Dunaju. (Oselme vesti.) V ponedeljek zjutraj ob 7ih je umrl v Kranju gosp. Gregor K e r ž i č, vpok. sodnik v 70. letu. Pogreb je danes popoldne ob 4. Pokojnik je bil znan kot odločen narodnjak tudi v najbolj kritičnih časih. — V soboto zvečer je v "VVorisho-fenu umrl reški opat in mestni župnik B e d i n i. — V Schaerdingu je 5. t. m. nagle smrti umrl msgr. Cajetan Prhal, grajski kapelan nadvojvode Otona in umirovljeni c. in kr. vojaški kapelan I. reda. Pokojnik je svoje dni kot vojaški kapelan bival skozi več let v Ljubljani, katera se mu je tolikanj prikupila, da je še v zadnjih letih skoraj vsako leto prišel semkaj na počitnice in bival v šentjakobskem žup-uišču. N. v m. p. (Slovensko gledališče.) V petek se bode pela velika Gounodova opera „Faust", katera je lani občinstvu tako ugajala, da je večkrat popolnoma napolnila gledališče. Vlogo Fausta bode pel gospod B i n d e r, vlogo Mefista g. Fedycskowsky, kateri se je, kakor svedočijo kritike, v tej vlogi v Brnu nenavadno odlikoval, vlogo Marte Schwertlein gdč. Veterova. Po dosedanjih skušnjah sodeč sme se reči, da se bode „Faust" letos dokaj bolje predstavljal, nego lani, da spozna občinstvo še le letos vse krasote Gounodovega dela. (Dnevni red) izrednej seji občinskega sveta ljubljanskega, v sredo, dne 14. oktobra 1896 ob šestih zvečer v mestni dvorani. I. Predsedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje Ko je nekoč ob bregu stanujoč mož vzel kos mačka (sidra) od razbite ladije in je ta mož kmalu na to umrl, so naglo smrt njegovi rojaki pripisovali razžaljenemu sidru in v prihodnje je sidro vsak mimoidoči prav spoštljivo pozdravil, da bi odvrnil njegovo jezo. Ako so z velikim trudom slona pobili, prosili so ga potem odpuščanja z izgovorom, da niso nameravali njegove smrti, ampak da je to le slučaj povzročil, in skrbno so pokopali rilec, ker bili so prepričani, da je slon mogočen gospod, čegar roka — njegov rilec — daleč seže. Čudno pa je to, da niso imeli duhovnikov, ampak je vsakdo sam lahko opravljal tisto malo nabožnih vaj, kar so jih imeli. Te so obstajale zlasti v tem, da so se držali gotovih praznikov in da so mrtve častili. Več dnij v mesecu so bili prazniki, kakor tudi rojstni dan njih vladarja. Ako je truplo kacega bližnjega sorodnika ali žene, ki jim je mnogo otrok rodila, segnjilo, tedaj so zbrali preostale kosti, jih zaznamenovali in shranili v svoji hiši v posebnih shrambah. Pred temi so vsakih sedem dnij razprostrli po tleh prte in postavili nanje mize, obložene s kruhom in kuhanim mesom, kot darovi za umrle. Pri tem pa so opravljali gotove molitve in sicer stojd, napravljeni v bela oblačila. Ko je bilo to končano, vsel se je gospodar s svojimi k mizi in na to so darove povžili. (Dalje sledi.) VvV III. Finančnega odseka poročila: a) o prošnji av6tro-ogerskega pomočnega društva „Austria" v Norinberku za podporo ; b) o škontrovanju blagajnic in fondov, katere upravlja mestna občina ; c) o nasvetu glede prireditve efektne loterije na korist re-gulačnemu zakladu; č) o prošnji vseučiliščnega re-ktorata v Gradcu za podporo tamošnji dijaški mizi; d) o prošnji najemnika Jerneja Matevžeta za znižanje najemščine za kopališče v Koleziji. IV. Stav-binskega odseka poročilo o rekurzu M. Kunca, posestnika hiše št. 49 na Tržaški cesti, proti magistr. odloku. V. Policijskega odseka poročila: a) o napravi petrolejskih svetilk v drevoredu proti Šiški; b) o nakupu dveh bicikljev za policijsko osobje. VI. Šolskega odseka poročila: a) o nasvetu mest. šolskega sveta zar&d zvišanja dotacije za učila mest. dekliški osemrazrednici; b) o nasvetu istega za zvišanje dotacije in naprave telovadnega orodja za mestno nemško deško ljudsko šolo; c) o nasvetu istega za odpravo šolnine na mestnih ljudskih šolah; č) o računih glede porabe dotacij v šol. letu 1895/6, katere so predložila vodstva mestnih ljudskih šol in vodstvo vnanjih zasebnih šol pri Uršulinkah ; d) o računu vodstva 1. mestne deške petrazrednice glede porabe dotacije za stalno razstavo učil. VII. Nadzo-rovalnega odseka za električno razsvetljavo poročili: a) o razpisu c. kr. deželne vlade glede pogojev, pod katerimi bi se dala mestni občini koncesija za elektrarno ; b) o ponudbah za zgradbo električne stro-jarnice. VIII. Kuratorija za višjo dekliško šolo poročilo o nameščenju nadzorovalne dame. IX. Finančnega odseka poročila o personalijah. X. Šolskega odseka poročilo o podelitvi ustanove letnih 250 gld. za obiskovanje kake državne obrtne šole. (Iz deželnega šolskega sveta za Kranjsko.) Imenovani so gospodje: Za šolo v Voklem učitelj Anton Kos, za drugo mesto v Predvoru učiteljica Albina Prevc, za Podbrezje učitelj Miroslav Pretnar, za nadučitelja v Begunjah pri Cirknici Matija Arko, za drugo mesto v Bohinjski Bistrici Ana Zevnik iz Čateža, za drugo mesto na Brezovici Seralina Jam-šek, v Leskovec na drugo mesto Ivana Malnarič, v St.Rupert za tretje mesto ErnestinaRekar, kot nad-učitelj na Bučki Franc Fabjančič. — Kot zastopnik vlade v eskrbništvu za slovensko višjo dekliško šolo je imenovan profesor Leveč. — Namestu zasebne šole v Leskovcu se je dovolila redna. — Sola v Dragi se je razširila v dvorazrednico, dovolila se je tudi šola v Travi. (Iz ribniškega okraja.) Semenj, dne 8. t. m. v Sodražici ni bil nič kaj živahen 1 Zato so tožili gostilničarji in kramarji, ker so premalo stržili. — Ljudje so komaj čakali lepega vremena. Smajni dan pa je bilo prav lepo vreme, zato so tudi ljudje šli raje na delo, kakor" pa na semenj. Zopet se je prašičja kuga oglasila v laškem in v ribniškem okraju. Kar vedno sB nesreče vrstijo; jedna mine, druga pride. Hvala Bogu, da imamo zdaj nekaj časa ven-der lepo vreme, da bodo ljudje spravili steljo domov in pa, da si bodo drva napravili za zimo. Druge pridelke so že spravili. Večinoma je bila slaba letina za vse pridelke. (Vstanove za železničarje.) Razdeliti je v kratkem več vstanov za železničarje, za katere je prošnje , vložiti tukajšnemu postajnemu načelniku, in sicer ; do 15, oktobra za Matija vitez pl. Schonererjevo vstanovo za neaktivne železničarje brez ali z malo pokojnino, do 31. oktobra za avstrijski železnični podporni zaklad namenjen pomoči potrebnim za službo nesposobnim železničarjem brez pokojnine, kakor tudi njih vdovam in sirotam, potem za Moriz baron Konigsivvarterjevo vstanovo za zapuščene, uboge udove in sirote železničarjev z miloščino ali brez nje in za bivše železničarje, ki vsled bolehnosti niso več za delo in ne vživajo nobene miloščine, konečno za avstrijsko železniško vstanovo za invalide, namenjeno v službi ponesrečenim železničarjem, ki nimajo nobenega zaslužka, in njih ostalim rodovinam, do 15. decembra za Ferdinand Lindarjevo vstanovo, namenjeno vdovi železniškega prometnega uradnika, ki nima ali ima le neznatno pokojnino, pa ima dosti otrok. Prošnjam je treba priložiti ubožno spričevalo potrjeno z najnovejšim datumom od krajevne oblasti, drugih prilog ni treba. (Program za delitve premij za govejo živino,) ki bode v torek, dne 20. oktobra t. 1. v Šenčurju pri Kranju, v četrtek, dne 22. oktobra v Godoviču in v ponedeljek, dne 26. oktobra v Metliki. Visoko c. kr. ministerstvo in slavni deželni odbor kranjski sta na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolila dovoliti, da se napravi delitev premij za govejo živino v teh treh krajih za okrajna glavarstva kranjsko, logaško in črnomaljsko, ter sta v ta namen dovolila potrebni denar. Namen razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci teh okrajev s primerjanjem goved vspodbudijo za napredek v živinoreji in se o njej pouče; b) da se razvidi vspeh, ki se je zlasti z deželno in državno podporo dosih-dob dosegel pri reji naše domače goveje živine. 1. Pravico do premij imajo vsi živinorejci imenovanih okrajnih glavarstev. 2. Do 10. ure dopoludne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane. Vsak lastnik mora skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki streže živini. 3. Da živina sme postati deležna premije, mora najmanj že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričevalom svojega županstva. 4. Možje, kateri bodo sodili o premo-vanju živine, izbero se po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, mora se s posebnim pismom zavezati, da bode izpolnil vse, kar veleva imenovani mini-sterski predpisnik, ter da bode obdarovano govedo najmanj jedno leto obdržal za pleme. 6. V razstavo se pripuščajo : junci (biki), ki so '/> do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele 1, 2, 3, 4 ali k večjemu 5 telet. Govedo sme biti izvirnega marijinodvorskega, muri-škega, beljansko-pincgavskega plemena in pa domača živina, mešana z zgoraj imenovanimi 3 rodovi ali tudi z drugimi plemenitimi rodovi, ali pa tudi čisto domača živina. 7. Za lepo živino so določene naslednje premije : I. Za bike 6 premij, in sicer jedna 25 in jedna 15 ter 4 po 10 gld. II. Za krave pet premij in sicer jedna 20 in štiri po 10 gl. III. Za breje telice 5 premij in sicer jedna 20 in štiri po 10 gld. — Posestnikom, ki bodo pripeljali k pre-movanju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, sme presojevalni odbor prisoditi vrhu gorenjih premij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo in v posebnem slučaju še izvanredno posebno premijo. (Iz Haloz.) Haloze so znamenite vinorodne gorice na Štajerskem blizu Ptuja. Kakor velikansko groblje razprostirajo se nad 6 ur daleč, od Makol nad slovečo božjo potjo Črna ali Ptujska Gora (Maria- Neustifc) doli do Zavrča ob hrvatski meji. Nesrečna trsna uš tudi Halozam ni prizanesla, vendar se primeroma z vašimi dolenjskimi vinogradi še precej počasi razširja. Ali letos nas je zadela druga nesreča. Silna toča uničila je neusmiljeno vinogradnikov up. In še te jagode, ki so ostale, ne morejo dozoreti vsled nenavadno močne peronospere in skrajno neugodnega vremena. In v teh prežalostnih in prerevnih časih se vojaki ob vajah (manevrih) igrajo in teptajo naše polje, — nove šole se stavijo, davki se prav pridno pobirajo .... Quousque tandem ? (Glavno zastopstvo c. kr. privilig. jnžne železniške drnžbe) je razglasilo, da se je tarifna, skla-darine prosta doba za prihajajoče skladiščno vozno blago na postaji v Gorici zmanjšala za 48 ur, ker so skladiščni prostori prenapolnjeni. (Za postopače.) Pred nekaj leti je mlad pro-protestantski bogoslovec Pavel Gobre pokazal nov način, kako se študiraj družabno vprašanje. Hotel je proučiti razmere šleskih predilniških delavcev in zato je nepoznan sam vstopil \ neko tvornico. Skušnje, katere je doživel za nekaj mesecev, je popisal v posebni knjigi. Nekaj podobnega je poskusil Belgijec Pavel de Kerougal letošnje leto. Belgija ima za svoje postopače posebno naselbino, kjer se skušajo pod strogim nadzorstvom privaditi delu in ozdraviti za družbo. Kraj te naselbine se imenuje Hoogstrae-ten-Wortel. Imenovani Kdrougal je hotel sam pregledati razmere v ti naselbini. V ta namen si je prilastil knjižico nekega tobačnega delavca in se dal kot postopač prijeti policiji. Dosegel je svoj namen; vteknili so ga v Hoogstraeten, kjer je bival 25 dnij. Svoje skušnje popisuje v socijalno-demokratičnem časopisu „La Revue Socialiste" št. 138 in 139. Popis sam kaže, da ga je pisal zagrizen socijalist, zato ga ne moremo vsprejeti brezpogojno. Vender ima dovolj zanimivostij. Postopačev je v naselbini krog 1-500. Glavna napaka pri njihovem vodstvu je surov birokratizem. O tem bi se dalo pisati tudi zelo mnogo glede na naše kaznilnice. Ta škoduje in zmede, kar more. Individualnega vpliva ne pozna in zato ne more vzgajati. Nezdravo stanovanje in hrana škoduje telesu. Kako malo se skrbi za snaž-nost, dokazuje to, da se mej vsemi kaznenci samo kakih 200 vsak dan umiva. Sola in knjižnica tudi ni všeč pisatelju. Najbolj pa ga bode duhovnik in njegovo delovanje v versko nravno povzdigo neprostovoljnih naseljencev. Da ni vse tako slabo, pa mora vsaj nehote pritrjevati tudi Kerougal sam, popisujoč kako delavni so kaznenci n. pr. v svojem glediščnem društvu. Tu pišejo sami igre, igrajo, skrbé za oder i. t. d. V obče moramo reči, da se nam zdi ideja, ki se tu vporablja v zboljšanje lenih in družbi škodljivih postopačev, zelo zdrava in da bi se takim potom najboljše uredile dosedaj sploh navadne prisilne delavnice. (Iz Prage) 3. oktobra : Nemške šole v Pragi obiskuje 3273 otrok, vlani 3311. — V Radnicah so imeli nemško šolo, katero je obiskovalo 5 nemških otrok, nekaj židovskih, ostali se bili češki. Protesti niso nič pomagali : nemški deželni šolski svet je ukazal, da se mora šola vzdržavati. Letos niso vpisali češki stariši nobenega svojega otroka v to šolo, in tako bode morala vender pasti. Dobro bi bilo drugod posnemati. — „Rad. Listy" so pohujšljivo pisali o sv. Janezu Nepomuku, zaradi česar so bili konfiscirani. A deželno sodišče ni bilo te misli, ono dvomi, ali je sploh sv. Janez Nepomuk eksistiral, ali ne. — V Mostu so hoteli židje, da se preloži radi njih praznika semenj. Semenj se ni preložil, toda vzlic temu se je prav dobro obnesel. Tu se vidi zopet, kdo kupuje po ceni in drago prodaja. — V Duhcovu in okolici je stavka. Delavce so pregovorili neodvisni socijalisti (anarhisti) ; zdaj jih stavkuje nad 6000. Vojaki in orožniki varujejo red. — V Kutni Hori se je mudil pri shodu tehnikov tudi Nemec iz zaprtega ozemlja. Vsi so bili prijazno pozdravljeni, tako da se je Nemec izrazil : „Sramujem se, ker bi vas Cehov v naših krajih tako ne vsprejeli !" Verjamemo l — Te dni je poskusil samomor sedemletni dečko, ker ga je mati nabila za to, ker ni šel v šolo, marveč se klatil po ulicah. Iz mrzlih Vltavinih valov so ga potegnili pijonirji. — Na Sofijinem otoku so bile predstave gledališčne za ljudstvo. Pri tej priložnosti so se predstavljale tudi igre in pele pesmi, ki nikakor na oder ne spadajo. Neka igralka - pevka je ovekočila „svoje" spolzke pesmi s svojo sliko ter jih poslušalcem prodajala, če mislijo aranžer)i s takim izvržkom narodu koristiti, se motijo. Ljudstvo se bode že jedenkrat podobnih neslanostij naveličalo. (Znamenito glagolsko - cirilsko - evang. knjigo) ogledal si je ruski car Nikolaj na francoskem potovanju. V sveti kapeli (Sainte Chapelle) na dvorišču justične palače pokazal mu je francoski naučni minister zgodovinsko zanimivost, imenovano „Teite du sacre". Spisali so ta evangelijar benediktinci v Emavsu pri Pragi. V husitskih nemirnih časih prišla je knjiga v Carigrad. Tukaj jo je kupil kardinal vojvoda Earl Lotarinški ter poslal v Rheims. Z zlatom in biseri okrašena knjiga, častitljiva radi neznanih pismenk in jezika, služila je pri slovesnem kronanju francoskih kraljev. Na ta evangelj so prisegali. Se le car Peter Veliki spoznal je v tej knjigi staroslovenski evangelijar. Ostanki te znamenitosti hranijo se v biblijoteki mesta Rheims. Faksi-mile teh ostankov izdal je 1. 1843. J. B. Sylvestre. Zgodovinski vvod „prolegomena historica" je spisal Kopitar. Naslov tega izdanjaje: „Evangelia slavice, quibus olim in regum Francorum oleo sacro inun-gendorum solemnis uti solebat ecclesia Remensis, vulgo Texte du sacre, ad exemplaris sim ilitudinem descripsit et edidit J. B. Sylvestre. Evangelia latine vertit eisdemque interpretationem latinam e regione adiecit B. Kopitar. Parisiis, 1843. (Največji zvon na svetu) je ravnokar vliti zvon v Cincinnatu v Ameriki. Zvon tehta 30.000 funtov, je na spodnjem delu širok osem čevljev in sedem Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v korznem listu zaznamovanih Wien, I. Bezlrk, čevljev visok. Sam bet tehta 700 fantov. Snov sestoji iz 7S delov bakra in 22 cinka. Društva. ( K a t o I. polit, društvo v Vipavi) napravi v nedeljo, dne 18. oktobra ob uri po-poludne društveni shod v Vipavi v gorenjih prostorih. Govoril bo o posojilnicah Railleisenovih č. gosp. Hladnik in o socijalizmu prof. dr. Krek. — K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 13. oktobra. Budgetni odsek se je posvetoval v današnji seji o državnem proračunu za bodoče leto. Poleg tega je rešil odsek predlogo glede preosnove uradniških plač, kakor tudi ono glede državne podpore vsled uim opustošenini krajem. Trst, 13. oktobra. Železniški minister vitez Guttenberg je dospel sem včeraj dopo-ludne. Trident, 13. oktobra. Tukajšni knezo-škof Valussi je prejel pismo kardinala Ram-polle, ki mu naznanja, da je izrazil sv. Oče svoje dopadajenje nad srečnim izidom proti-framasonskega shoda. Nadalje pa papež dostavlja, da zahteva in pričakuje, da se sedaj prične pametna in stalna delavnost, ki bo ovirala nadaljno razširjanje prostozidarstva. Most, 13. oktobra. V minuli noči se je jela zopet sesedati zemlja. Neki delavec se je udri v zemljo sredi skladišča. Dosedaj ga še niso mogli potegniti iz jame. Budimpešta, 13. oktobra. Pri zidanju neke hiše se je vdrl strop in padel z delavci vred v klet. Jeden delavec je ubit, devet pa težko ranjenih. Berolin, 13. oktobra. Včeraj dopoldne se je otvoril avstrijsko nemški kongres v varstvo obrtnikov. V ime vlade je pozdravil shod podtajnik Roth. ki je povdarjal, da vlada hrepeni po mejnarodni preosnovi obrtnega varstva. Pariz, 13. oktobra. „Agence Havas" poroča iz Aten: Krečanski revolucijonarji agi-tujejo za skupen shod v Vamosu, kjer bi se javno ugovarjalo počasnosti turške vlade v izvrševanju preosnov. Toulon, 13. oktobra. Na povelje pomorskega ministra je odplul včeraj parnik „Troude" proti r/iarokanskemu obrežju. Carigrad, 13. oktobra. Sultan je vspre-jel v avdijenci že tri dni tu bivajočega načelnika v ruskem zunanjem ministerstvu Ni-konova in mu podelil veliki kordon Medžidje-reda. London, 13. oktobra. „Times" poroča iz Carigrada: Poslaniki so v včerajšni seji odklonili zahtevo turške vlade, naj se preiščejo vsi ptuji parniki, ki odhajajo v Armenijo. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Plccollja v Ljubljani (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. o. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje Štefanijo. Tg» Steklenica velja 20 kr. 126 (60-33) 6 '«■■■■MiMHBHMHBr Umrli so: 10. oktobra. Marija Medar, železniškega sprevodnika žena, 68 let, Sv. Petra cesta 51, organična srčna hiba in vodenica. — Karol Meiringer, knjigotržcev sin, 2 leti, Ključaničarske ulice 3, rhaehitis. — Karol Wiery, slikar, 33 let, Poljanski nasip 50, nephritis. 12. oktobra. Anton Cerar, črevljarjev sin, 2 leti, Rimska cesta 19, davica. V h i r a 1 n i e i : 10. oktobra. Ana Jereb, mizarjeva vdova, 60 let, kap. 11. oktobra. Jurij Stermljan, gostač, 60 let, vsled raka. Tujci. 11. oktobra. Pri Slonu: Gregorin, Luckmann iz Trsta. — Weber iz Trbiža. — Pogačnik, Jurich, Wiegenfeld, Malles, Ulrich in Andres z Dunaja. — Schubert iz Berolina. — Wakonig iz a se a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo alt _ pj > 12 9. zvečer 735 2 1 10'y j si. sever jasno 3-1 13 7. zjutraj 2. popol. 737-9 1 13-2 738-2 j 10-8 sr. vzh. sr. vzjvzh. dež n ' ..... Litije. — Devetak iz Kobarida. - Goeken iz Tržiča.'^Antlč iz Selc. — Jammers iz Crefeld-a. — Titz iz Biale. - Perko iz Maribora. — Peterca iz Vel. Gorice. — Schwabacher iz Strassburg-a. — Dereani iz Kamnika. Pri Maliču: Schweighofen Grün, Viktarvai, Eichberger, Dannenmann z Dunaja. — Fuchs iz Prage. — Grünhut s Češkega. - Neustädter iz Stuttgart-a. — Rohmberg iz Celovca. — Weis iz Bele Peči. — Stein iz Frankobroda. — Starec iz Postojine. — Aehatz iz Bistrice. — Defranceschi iz Novega Mesta. Pri Lloydu: Weibl iz Zagreba. — Kopač iz Gorice. — Šener s Krškega. Pri Južnem kolodvoru : Kastelie iz Gorice. — Holzer iz Hall-a. -- Sterk iz Božjakovega. — Hermüller iz Ulmer-feld-a. Pri avstrijskem caru: Bademšek iz Spitaliča. — Lukeš s Krškega. — Fattur iz Zatičine. Pri bavarskem dvoru : Berzeka iz Beljaka. — Schimak z Dunaja. — Hutter iz Plösch-a. Meteorologično porodilo. Srednja včerajšnja temperatura 14 1°, za 3 0° nad nor-malom. Zavod 34 za 26-21 umetnost slikarij na steklo B.Škarda v Brnu. Specijaliteta : Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko. Katalogi na upogled išče mesto pri kakem večjem uradu, kjer bi se mogla popolnoma izuriti v brzojavnem poslu. — Več pove poštni urad Bohinjska Bistrica. 704 3—i Harmonije, odlikovane z najvišimi darili, priporoča ceno o. kr. prlv. tovarna za orgije in harmonije Friderika Čapek, Polička (Češko). Ravnokar je po ceni na prodaj harmonij s pedalom in 6 spremeni, odlikovan z državnim darilom. 678 5—4 prodaja materijah od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Accetto, 654 62-29 zidarski mojster. Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. •QQ£H3 E3-0-E3» ^¡SSSSESESESESi ß Uradne Clin trgovske K 1 KOVERTE 1 }{] s ilrmo priporoča jJJ SKAT. TISKARNAffi v Ljubljani. ß i St. 10.210 Razpis. 666 3-3 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem: 1. v Bohinjski Bistrici z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravstvenega okrožia : 2. na Brdu z letno plačo G00 gld.; 3. v Krškem z letno plačo 600 gld.; 4. v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.; 5. v Logatci z letno plato 600 gld.; 6. v Šmariji pri Ljubljani z letno plačo 800 gld.; 7. v Velikih Lašičah z letno plačo 800 gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 20. oktobra 1896. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, opravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo pa se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti uže službovali v kaki bolnici. Deželni odbor kranjski, Ljubljana, 19. septembra 1896. Dunajska borza. Dni 13, oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld. 15 kr. 101 35 122 45 101 20 121 60 99 16 932 — 363 50 119 90 58 85 a 11 76 9 54 44 45 6 n 65'/,, Dni 12. oktobra. 4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne ieleznice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ , dolenjskih železnic 4% 144 gld. 25 155 — 190 50 98 80 137 75 128 75 108 _ — 112 — 98 25 99 45 222 25 171 40 128 40 99 * 50 Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — kr i% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ - Rudolfove srečke, 10 gld.......22 „ — Salmove srečke. 40 gld........70 . — St, Gen6is srečke, 40 gld.......VI „ 25 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . — Ljubljanske srečke.........22 „ 75 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 154 . 50 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3380 . — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 410 „ — Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 100 , — Dunajskih lokal, železnic delniška družba , 60 , — Montanska družba avstr. plan.....81 , 70 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 154 „ — Papirnih rubljev 100 ................127 „ 87 Af Naknp in prodaja Tiakovrstnih driavnlh papirjev, areik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantn» izvršitev naroöll na boral. Menjarnična delniška družba „JI E II C II K" loHi it. 10 Dtm*J, liriaMIliritmii 741. ST Pojasnila*£S v vseh gospodarskih in flnanftnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijikiH vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego koiikor je mogoče visocega »brestovanja pri popolni varnosti pf naloionih g lavnio.