Leto V3., štev. 103 Ljubljana, nedelja 3. maja 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 3 Din ca »*ha|a ob 4. gfutraf. e=» Stane mesečno Din »5 —; ta tno-tcmstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo ■ Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev 16/I. — Telefon Stev j*. Sočna redakcija« od 19. ure naprej v Knatlovi ul. St s/L — Telefon 4t 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 UpravnlStvo: LJubljana, PreSemova ulica St 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek 1 Ljubljana, PreSer« nova ulica SL 4. — Telefon Sl 36. PodruZnicI: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu« Ljub* \Jana SL «1.842, • Praha čisla 78.1801 Wicn Nr. 105.841. Ljubljana, 2. maja. -.Jutro* in »Narod* sta poročala v svoiih rubrikah «Izpred sodišča* o obsodbi dveh klerikalcev radi volilne sle-pariie V drobnih noticah objavljena, ostane takšna vest skorai neopažena. Aha so zopet dva dobili, si misliš tn ze čitaš dalje.1 O takozvanem političnem zločinu liudie ne razmišljajo mnogo. Politični zločin ie po svojem izvršeniu enak vsakemu »prostemu* zločinu, izvira na iz «političnega*, torej ne nizkega lično samopašnega nagiba in ki ne služi svrhi ličnega egoizma, (zasluzku. zabavi. nastadi itd.), marveč kolektivnemu egoizmu, egoizmu skupine — stranke, klike. Včasih je težko razlikovati med »pravim* in samo političnim* činom. Za neke vrste »zločinsko* delo velia pač ukore-ninieno in brezdvomno pravilno nazi-ranie. da je dotični »zločin* etična korektura druzega. mnogo boli zločinskega stania. Charlotte Cordav .ie v svojem obrambnem govoru klasično for: mulirala. zakaj se ji umor Marata zdi hvale vredno in koristno delo. Med volno so morali v grob nešteti jugosloven-ski»izdainiki». Ljudevitu Pivku so samo naši klerikalci še 1. 1925. očitali carzan-sko »izdajstvo*, dasi ie s stališča leta 1916. veljavnih- zakonov Carzano brezdvomno bil težak zločin. Kdai je torej politični zločin res zločin in kdai ni? Kie ie meja med častnim zločinom, ki ga odobravamo, in med nečastnim zločinom, katerega obsojamo in zaničujemo? „ , Cini. ki koristijo splošnosti. niso zločini v moralnem pomenu te besede. V »izdajstvu* revolucionarja ni onega zlega namena, ki se kaznuje iz občih načel marveč kaznuje to izdaistvo le ona sila. proti kateri ie izdajstvo naperjeno. S takšnim izdajstvom niso razžaljena ali kršena obča načela pravice in po-štenia. Izdaistvo. ki ie summa injuria, je tu obenem summum jus. Bistveno drugačen je položaj pri drugačnih zločinih, ki bi se radi vtihotapili pod poiem častnih, nezločinskih. čeprav znbranjenih in s kaznijo sankcijoniramh činov. Med te vtihotapljene. le navidezno politične, v resnici pa povsem prostaške zločine spadata vsi čini. ki izvirata in slepega sovraštva, ne lz slepe liubeznl. in ki imaio namen nelegalno koristiti (škodovati), pri tem pa kršijo norme, ki enako vežejo obe stranki, oškodovano in oškodujodo. Med te delikte šteiemo najobičainejše delikte, storjene z besedo in tiskom, hujskanje, nagovarianie k bojkotu, žalitev in kleveto v političnem boju, smešenje. Tik za liimi prihaiaio razne vrste simonije itd., - od tod dalje ie nepregledna vrsta deliktov. ki brezdvomno kršijo veljavne zakone in žalijo pravni čut. Vrhunec takšnih učinov v »miru* so zlorabe uradne oblasti, izsiljevanja, večinoma nedokazna in nekaznovana, kršeme pisemske in uradne tajnosti, vplivanje na uradnike, sodnika, porotnika, svedoka. In končno prikrivanie. krivo svedoče-nje. — vse to smo doživliali v letih po voini na debelo, od Urala do Triglava in do Temze. Vrhunec na je bila organizirana moriia in požigi v Rusiji. Nem- *iii in Italiji Iz zgodovine Je znano, da ie svoječa-sno naivečii kontingent takšnih činov da;a'a ona skunina. ki je politično delovala Pod kolektivnim nazivom katoliške cerkve. Priznati je pa tudi treba, da so marsikie njene metode sedai že prekosili z modernejšimi sredstvi. Duh ie ostal neizoremenien. duh slabega, ki sega po vseh in vsemu človeštvu šepeta: To in to ti dam. če pred me padeš in me moliš. V tei perspektivi Je skoraj malenkostno. če zabeležiš med takozvanimi političnimi. deiansko Pa orav prostimi de-iikti tudi volilno goljufijo. Volilec Janez Porenta ie oddal svoi glas en dan na desetih voliščih, morda za denar, morda iz golega navdušenia. Poslej ni znan konkreten zlučaj. da bi bil to storil naš vol"ec. Uprav presenetljivo visoko .ie pa število volilnih goljufov, ki so to delali za SLS. Celo eden menih tataikov. pravnik, se ie tako pregrešil, in kar na tucate so v Ljubljani volili razni duhovniki. ki jih v Ltabltani — ni. F.rgo so morali drugi njihovi stanovski tovariši stariti takšno g"i'ufita. Ce ie Ijubljan ško deželno sodišče te dni obhodilo na občutno zaporno kazen tudi dva or prosta kmeta iz Križ pri Tržiču kmečkega fanta, ki je, dasi nevolilec. pr;šel oddat kroglico v imenu svojega pokoinega brata: in niegovega mentorja. zaupnika SLS. ki je dobival vsa za volitev potrebna navodila iz Ljubliane. — potem ie množica teh činov samo dokaz, kako globoko se ie zaiedla de-moralizaciia. ki izvira iz SLS iz njenih glasil in cele smeri in metod Klerikalne politike. . Borba proti tiskovnemu m proti med-konfesiiskemu zakonskemu oroiektu je v tei luči čisto drugačna. Klerikalci so proti vsaki preciznosti in določnosti v teh zakonih, da bi se pod krinko svobode moglo nadaljevati razkrojno, metodično trovanie našega ljudstva. Člani nove vlade so bili sinoči na dvoru zapriseženi. — V ministrskem svetu sta bila včeraj odobrena dva za uradništvo in železničarje važna pravilnika. — Novo zakonodajno delo vlade Beograd, 2. maja. p. Današnji dan je potekel v političnem življenju brez posebnih dogodkov. Zvečer ob 6.30 so odšli člani nove vlade na dvor. kjer so pri- segli vladarju. Po prisegi se je kralj z vsemi ministri ljubeznivo razgovarjal. Izrazil ie svojo zadovolinost. da ie začela vlada energično izvajati zakonodajo in zlasti izpopolnitev državne uprave. Ministrski predsednik Pašič in minister za socijalno politiko Giuričič nista danes prisegla, ker sta lahno obo-ela. V pondeljek prideta zopet v svoji ministrstvi in prevzameta zopet svoie posle. Novi ministri dr. Grisogono. Simo-novič. dr. Srskič in Radojevič so že prevzeli svoje resorte. Beograd. 2. maia. r. Danes doooldne Jj bil minister prosvete Sv. Prit'č>:vič pri min. predsedniku Pašiču i»i itf kon-feriral z njim celo uro. Zaleta «e -r.ini-ster Pribičevič sklical seio mtaisto-ks-ga sveta, ki je trajala ood r.vi/im predsedstvom od 11. do 13. Večji del seje je bil posvečen delu Na: odna skupščine. predvsem stanovati zakonu. Na seji ministrskega sveta ie bil podpisan pravilnik, s kater m se itre-; ajo prejemki železniških uradnikov, predvsem vprašanje kilometraže. S tem pravilnikom se Izenačujejo za vso državo prejemki železniškega osobja. Zakletev nove vlade Vlada Je sprelela tudi pravilnik o povrnitvi potnih in selitvenih troškov državnih nameščencev In častnikov, ki velja od I. aprila L I. za vso državo S tem pravilnikom se Izenačujejo zadevni prejemki državnih nameščencev v vsej kraljevini. Ministrski svet se Je bavil na s\oil današnji seii tudi s komunistično agitacijo na Balkanu v zvezi z dogodki na Bolgarskem. Beograd. 2. maja. r. Iz političnih krogov se doznava. da ie med posli, ki jih smatra vlada za nujne, tudi priprava izprememb volilnega zakona. Razen tega se bo ponovno vzel v oretres zakon o centralni upravi, kakor tudi zakon o novinarjih, ki ga je 1. maia Jugosloven-sko novinarsko udruženie izročilo ministru za izenačenje zakonov dr. Srski-ču. Verjetno je. da ga bo minister z lastnimi popravki in izpopolnitvami v kratkem predložil Narodni skupščini. Trdi se. da bo tiskovni zakon vlada umaknila. Ta vest oa še ni potrjena. Zdi se, da je nastala radi tega, ker so bile seje sekcije zakonodajnega odbora za tiskovni zakon odgodene za dalje časa radi tega. ker so mnogi člani sekcije obenem tudi člani anketnega odbora, ki bo posloval te dni v Zagrebu v preiskavi glede radičevskih mandatov. Stanovanjski zakon v odboru končno sprejet Včeraj so bili zaključeni sestanki skupščinskega odseka in odbora za stanovanjski zakon. — Zvečer je bila razorava končana in oredolg izročen v tisk za plenum Nar. skupščine. Beograd, 2. maja. r. Dopoldne je imel sejo plenum zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bil drugi del oddelka o ustroju stanovanjskih sodišč. Prvi je govoril dr. Bazala, ki je predlagal, naj bi se čl. 27. glasil: »Za sklepanje in soden je po tem zakonu so pristojna redna sodišča«. Predlagal je, naj se črtata čl. 28. in 35. češ da so stanovanjska sodišča vršila velike nepravilnosti. Za njim je govoril dr. Polič, ki je predlagal, naj ostanejo stanovanjska sodišča kot prva instanca, redna sodišča pa naj bodo v stanovanjskih sporih druga instanca. Predlog dr. Poliča so podpirali dr. Šuperl-na, dr. Gosar, Kapetanovič, Drljevič, dr. Spaho, Vaso Jovanovič. Mijovič, na koncu pa je govoril minister dr. Grisogono, ki je zastopal v zakonodainem odboru vlado. Minister dr. Grisogono je zahteval, naj se ta predlog prouči v odseku. Seja se je zaključila s sklepom, da se ob 4. popoldne sesta- ne sekcija za stanovanjski zakon, ki naj pro uči nove predloge. O teh predlogih je minister dr. Grisogono referiral tudi ministrskemu svetu. Beograd, 2. maja p. Sekcija zakonodajnega odbora za stanovanjski zakon Je nadaljevala popoldne ob 4. sejo. Ob 5.30 se Je sestal plenum zakonodajnega odbora. Minister dr. Grisogono je odklonil predlog dr. Ba-zale. ki ga Je bfl ie-ta utemeljeval dopoldne. Zakonodajni odbor Je sprejel ves osnutek zakona o stanovanjih, vštevši člen 35. S tem Je razprava o stanovanjskem zakoiu končana in pride v tisk za narodno skupščino. Za poročevalca v zbornici sta določena za večino dr. Vasa Jovanovič, za opozicijo pa dr. Polič. Seja zakonodajnega odbora se je ob 6.30 končala, ker je odšel minister dr. Grisogono na dvor k prisegi. -3SS- Sestanek ank^tue^a odbora za radičevske mandate Beograd. 2. maja. r. Včeraj se je sestal anketni odbor za radičevske mandate. To je bila prva seja po njegovem konsritrira. nju. Vladna večina je predlagala, naj člani odbora odpotujejo v Zagreb in tamkai pre. gledajo soidne spise, da bi mogli dognari, ali se morejo verificirati nepotrjeni radičev. ski mandati. Opozicija je zastopala stali, šče, da po izjavah Radičeve strnnke In po sklepu njenega glavnega jdbora n: potreb, na anketa in da se naj radi tega vsi repo. trjeni radičevski mandati predleže v verifi. kacijo. S 5 glasovi proti 4 je hil sprejet pred. log vladne večine, da odide odbor v Zagreb, kjer bo njegovo delo trajalo nekoliko dni. Nai* na, najbrže v torek. Niša delegacija odpo. tuje jutri zvečer v Italijo. Sklicana konferenca med n.išo in rumun« sko delegacijo za ureditev vprašanja Djer« dapskega prekopa se je odgodih do za. ključka konference Male antante v Sinaji. Važen sklep skupščinskega odbora za prošnje in pritožbe Beograd, 2. maja. r. Včeraj popoldne se je vršila seja odbora za prošnje in pritožbe, ki je sklenil, da razpravlja samo o prošnjah in pritožbah sedanjega skupščinskega zase. danja, o starih pa da se ne razpravlja, tem. več izda okrožnica s pozivom, nai se ob. nove. Argentinski konzulat v Zagrebu Zagreb, 2. maja. n. Argentinska republika je ustanovila v Zagrebu konzulat. Za kon« zula je bil imenovan Alfrcdo Silvestrini, ki je bil doslei v Genovi, Škandal na zagrebški medicinski fakulteti Zagreb, 2. maja. n. Policija je prijela da. nes v Zagrebu Rusa Jcfremova. ki je bil doslej asistent na medicinski fakulteti tu. kajšnje univerze, ker si je prilaščal doktor, ski naslov, dasi ni končal vseučilišča. Jefre« mov je navajal, da je promoviral na medi. cinski fakulteti v Rostovu ob Donu. Sedaj je neizpodbitno dokazano, da je bil takrat, ko je baje doktoriral, v drugem semestru medicine, škandal z Jefremovim se vleče že delj časa. V javnosti se je govorilo, da ni zdravnik, ampak da je bil v VVranglovi voj. ski le navaden ranocelnik brez stiokovne naobrazbe. Zanj sta se zavzemala dekan me dicinske fakultete in zdravniški zbor. ki sta ga nagovarjala, naj tajno položi rigoroze. Javno je Jefremov nastopal kot doktor me. dicine. Iz Italije Preureditev zrakoplovtva. — Praznovanje I. maja. — Novi šef generalnega štaba. — Matteottljev proces. Rim, 2. maia. e. Na današnji seii Je ministrski svet predvsem razpravljal o preureditvi zrakoplovstva. Potrdil Je sklep od 6. aprila, po katerem se zrakoplovstvo popolnoma osamosvoji. Notranji minister Federzoni Je poročal ministrskemu svetu o poteku praznovanja 1. maja. V Milanu se Je vzdržalo dela 35 odst. delavcev, v Turnu 20 odst, v Trstu so stavkali vsi kovinarji, medtem ko so v Tržiču ostali vsi na delu. V ostalem ni došlo nikjer do resnih incidentov razen v Milanu, kjer je bil ubit neki faš:st in drug fašist težko ranjen. Ministrski svet je sklenil, da predlaga kralju za načelnika generalnega štaba generala Badoglla, za podnačelnika generalnega štaba pa generala Graziol'a. Končno je ministrski svet sklenil, da stopi v ve IJavo dopolnilni dohodninski davek s L julijem 1925. Rim, 2. maja. s. Matteottljev proces se bo najbrže vršil pred sodiščem senata, ki Je najv:šja sodna instanca v Italiji In ne pred navadnim sodiščem. Matteottijeva vda va in poslanec Amendola sta bila obveščena. da moreta tudi ona dva udeležiti se procesa kot tožitelja. Ta udeležba pri procesu pa sme biti le splošnega značaia in ne sme biti naperjena proti De Bonu. Intervencija Male antante na Dunaju? Dunaj je gnezdo komunistične prevratne akcije na Balkanu. — Pripravljajo se baje tudi v Jugoslaviji slični dogodki kakor na Bolgarskem. Beograd. 2. maja. p. Iz izida preiskav v Sofiji In iz drugih informacij ie sedaj asno. da so poslednje atentate organizirali komunisti preko svoje ekspoziture na Dunaju. Tamkai se nahajajo tudi komunisti iz Jugoslavije, ki pripravl'a-Jo slične dogodke tudi v Jugoslaviji kakor nedavno na Bolgarskem. Splošno mnenje v Beogradu je. da Avstrija Obravnava proti sofijskim atentatorjem Močne vojaške varnostne odredbe. — Na obravnavi zopet ob« rekujejo Jugoslavijo. — Obtoženi so tudi trije mrtveci. Sofija 2. maia. r. Včeraj Je pričela v top-ničarski vojašnici v Sofiji sodna razprava proti osebam, ki so obtožene atentata v cerkvi Sv. Nedelje. Vojašn:co so zastražill voiaki v popolni bojni opremi. Ceste, ki vodijo k vojašnici, so vojaški kordoni zaprli. Razen inozemskih in domačih novinarjev spričo tega dejstva ne more biti brezbrižna in mirna, ker postaja odgovornost avstrijske vlade za početje komunistov vsak dan večja ln vidnejša. V političnih krogih se govori, da se bo konferenca Male antante v Slnajl bavl-la tudi s tem vprašanem, ki ne zanima samo Jugoslavije, Češkoslovaške ln Rumunije. ampak tudi vso Evropo. ter častnikov so bili k razpravi pripuščenl samo trile civilisti. Hodniki v sodnem poslopju so bili ravno tako polni oboroženega vojaštva. Razprava se je vršila pod pred sedstvom polkovnika - avditorja Ikonomo-va. Zagovornika obtožencev sta Atanasov in pop Zlatev, ki ju ie določilo sodišče. Obtoženec Friedmann Je izjavil, da se hoče zagovarjati sam, radi česar ni dobil posebnega zagovornika. Obtožence Marka Fried-manna, Dinrtra Daskalova, Blagoja Kambu-rova. Petra Zagorskega in Jurja Koeva so pripeljali v razpravno dvorano uklenjene v težke verige in močno zastražene. Obtoženih Je vsega skupaj deset oseb ko pa je sodnik razen navedenih šestih prečital tudi imena Dimitrija Grnčarova, Nikole Petri-nja, Hrista Kosova in Petra Abadžijeva, je odgovoril pisar z nasmehom: »Teh ni več». Friedmann Je ugovarjal pristojnosti vojaškega sodišča. Potem je bila prečitana obtožnica. Popoldne se Je pričelo zasliševanje cerkovnika Zagorskega. Ta je izpovedi!, da so ga podkupili z veliko vsoto denarja, na-kaT je Abadžijev namestil peklenski stroj. Zagorski je obžaloval svoj čin, ko je videl kaj se je pravzaprav zgodilo, zlasti ker ni mogel pobegniti v Rusijo, kakor so mu obetali zarotniki. Dejali so mu, da dobi na srbskem poslaništvu potni list, toda ogoljufali so ga. Po atentatu jih ni bilo več nikjer. Državni pravdnik je zahteval od predsednika, naj vpraša obtoženca, ali ve, da so imeli atentatorji zveze s srbskim poslaništvom, kar pa je predsednik odklonil, češ da je razprava javna. Obtoženi Zagorski je nadalje izpovedal, da bi imela takoj j>o atentatu iz-bruhniti revolucija in da naj bi bila eksplozija v cerkvi znamenje za njo. Na vprašanje državnega pravdnik. ali je bil na zavoju, v katerem je bilo razstreljivo, pečat države, iz katere je prišel, je Zagorski dejal, da se tega ne spominja. Friedman priznava pri zasliševanju, da pripada teroristični akciji, da se pa atentata ni udeležil. Dejal je, da se ne bi nikoli strinjal z zamenjavo današnje vladavine na Bolgarskem z režimom, ki bi prišel iz Jugoslavije ali k alte druge države. Priznal je, da je dč-lal skupaj s kapetanom Minkovom in majorjem Jankovom, vendar ni sodeloval pri pripravah za atentat. Pravi, da nI imel nKi pojma, kaj se je pripetilo ob prelazu Araba-konaku in v cerkvi sv. Nedelje. Po teh izpovedbah se je razprava zakl}n» čila. Angleška politika je usmerjena pred vsem proti boljševizmu Značilne izjave dveh odličnih državnikov. — V Evropi stremi Anglija za ustanovitvijo zveze štirih velesil. temveč tudi civilizacije sveta. Ostro Je očital angleškim socijalistom. da so v svrho politične agitacije zastrupljali ve-i like mase angleškega naroda. Lord Breadburv je imel govor v London. 2. maja. s. Včeraj je na nekem zborovanju zakladni kancelar Churchill govoril o politiki Anglije. Opozarjal je na cilje Chamberlaina ter izjavil med drugim: »Onstran Atlantskega oceana je washingtonska pogodba zvezala v prijateljstvu Veliko Britanijo, Zedinjene države in Japonsko. Ta pogodba regulira mir in svobodo morja. V Evropi se trudi zunanji min. Cham-berlain. da bi ustvaril zvezo štirih največjih narodov Evrope, t. j. Velike Britanije. Francije. Nemčije in Italije, lo je politika Chamberlaina. ie dejal govornik. in tej politiki hočemo ostati zvesti.* V svojem nadaliniem govoru je Churchill napadal boljševiško propagando v posameznih državah, ki je brez vsakih skrupulov in čije priznanih cilj je ne le padec režimov dotičnih držav. Manchestru. Izjavil je, da se je prvotni načrt, po katerem bi se mogle dobiti od Nemčije reoaraciie. izjalovil. Po njegovem mneniu je bila najboljša metoda ona. ko je Nemčija leta 1920. enkrat za vselej zahtevala določeno odškodnino. London, 2. maja. s. Nervoziteta zaradi vedno večje boljševistično propagande v Angliji, je napotila konzervativnega člana spodnje zbornice Davisona, da je stavil na ministrskega predsedni ka vprašanje, koliko oseb. ki zastopajo rusko vlado v Londonu, uživa pravice diplomatov, in ali je v teh pravicah tudi tajnost pisem, ki se izrablja za Angliji sovražno propagando. Komunističen atentat na brzovlak Strahovite posledice. — Brzovlak skočil s tira. 40 ranjenih. 30 mrtvih in Scheldetruhl, 2. maia. s. D-vIak Eyt-kuhnen - Berlin Je danes dopoldne v pollskem koridoru skočil s tira. Loko. motfva in več vagonov se le prekucnilo. Le en vagon fe ostal na tiru. Število mrtvih znaša 30. ranjenih Je približno 40 oseb. ,.. Varšava, 2. maja. s. Komis Ja za ugo- tovitev vzroka železniške nesreče V poljskem koridoru Je ugotovila, da se more iskftl vzrok nesreče v atentatu komunistov. Policijske oblasti so odre« dlle vse potrebne odredbe, da se tak! slučaii ne bodo več ponovil«. Železniški promet med Nemčijo in Poljsko !e prekinjen. Vremenske nezgode Neurje na zagorski železnici. — Naraščanje Save. Zagreb, 2. maja. n. Zagorski vlak. ki bi imel priti v Zagreb ob 13.55, Je prišel danes šele ob 8. uri zvečer. Na progi med Novim Marofom in Budinščino se ie namreč vsled dolgotrajnega deževja utrgala velika plast zemlje ln zasula progo. Vlak je moral čakati, dokler proge niso očistili. Zagreb, 2. maja. n. Radi preobPega dežja je začela Sava visoko naraščati. Danes popoldne je biia 2 metra 68 centimetrov nad normalo, pri Brežicah pa celo 3 metre 80 cm. Po vsej Hrvatsk' so začele zadnje dni vode silno naraščati. Bati se je poplav. Občinske volitve v Franciji Pariz. 2 maia. (Avala.) Jutri se vršijo no vsej Francoski municipalne volitve, število občinskih svetnikov, ki se morajo izvoliti, znaša približno 400.000. Te volitve imato večjo politično važnost zaradi tega. ker so občinski sveti oni, ki določijo delegate za volitev senata. Nerešljiva belgijska kriza Bruselj. 2. maja. (Avala.) Tudi De Broquewille je odklonil sestavo kabineta. ker ne bi dobil v parlamentu zadostne večine. Penzija za razcesarico Žito London. 2. maja. s. Kakor se "ovori. je poslaniška konferenca od zavezniških vlad dobila instrukcije. naj se bavi z vprašanjem finančnega položaja bivše cesarice Zite. Baje obstoji načrt, da se bo naložilo nasledstvenim državam Avstro-Ogrske. naj skrbijo za penzijo za Žito in njene otroke. Prvi maj v Pragi Praga, 2. maja. s. Proslsvo 1. maja je v Pragi in v provinci potekla mirno. Aretacije komunistov v Italiji Rim. 30. aprila, s. Kakor poroča »Epoca« je policija zadnje dni zaplenila mnogo ko« rnunističnega propagandnega materijala ter aretirala več oseb. V Napolju je bil« tiranih 110 oseb. Gospod Pucelj se odpravlja k Radiču «SL Republikanec« razglaša, da je glavni odbor SKS že odobril zvezo z radičevci. — Napoved novega «proti srbijanskega bloka«, čegar komandir naj bi bil Radič, privesek pa g. Pncelj. publike, nepokolebliivi separatisti in nasprotniki vsega, kar je količkaj v zvezi s srbskim rodom, naj pobašejo slovenske samostojne kmete, katerih poslanci so glasovali leta 1921. za unitaristično vidovdansko ustavo in katerih zastopnik je član parlamentarnega kluba srbskih zemljoradnikov. Vsa načela SKS Dijetarska politika g. Puclja. ki že dolgo nima pokazati za slovenskega kmeta nobenega uspeha, doživlja težke čase. Današnji občni zbor SKS bo odločil ali naj ostane SKS še naprej samostojna. ali pa naj likvidira. »Slovenski Republikanec*, glasilo gospoda Prepeluha. Radičevega podružr.i-čarja za Slovenijo, naznanja namreč v svoii najnovejši številki, da so se med vodstvom SKS in radičevci vršili neobvezni razgovori radi zveze obeh strank, da se je SKS «že v vseh bistvenih točkah približala našemu (radj-devskemu) strankinemu programu« ter da je odvisno samo še od današnjega občnega zbora SKS, da pride še tekom maja do obveznih razgovorov. »Slovenski Republikanec® tudi prorokuje. da se bo osnoval kot orotisrbijanska fronta «Hrvatsko-s!ovenski blok®, čigar Jedro naj bi bila radičevščina s priveskom g. Puclia in Prepeluha. ?z vsega tega ie torej jasno videti, da je politika g. Puclia ravnotako končala s polomom, kakor politika gospoda Korošča in SLS. Ni še dolgo tega. ko je g. Puceli dopovedoval slovenskim kmetom kako potrebno ie. da ie SKS zvezana s srbskimi zemlioradn;ki. danes pa nam zaupa najnovejši Pucliev kompanjon. g, Prepeluh. da se pripravlja g. Pucelj za protisrbiianski blok ter da bo torej g. Pucelj kmalu zapustil srbske zemljoradnike. s katerimi sigurno ne more več ostati v kompaniii. čim se osnuje radičevski »protisrbiianski® blok. Iz teh namer je tudi razvidno, da g. Puclju ne gre za interese kmetskega stanu, marveč za kaj druzega. ker bi sicer govoril z g. Prepeluhom o ustanovitvi splošne jugoslovenske kmetske fronte, ne pa o ustanovitvi »prečanske-ga bloka®, ki izključuje srbiianske kmete. slovenske pa žene v popolno odvisnost od Radiča. »Slovenski Republikanec® tudi pravi, da bo novi blok za popolno neodvisnost in suverenost Slovencev, to se pravi, da nai sedai tudi slovenski samostoini kmetje postanejo separitisti in republikanci. Stojimo pred potopom slovenskih samostojnih kmetov v radičevstvo. Zagovorniki jugoslovenske federativne re- bodo opliuvali. vso zgodovino in dosedanje delo SKS prekleli. Kot izpreme-njen unitarist nai postane gosp. Pucelj s svojimi pristaši privesek onega Radiča. ki ie povzročil naši državi že toliko zla in toliko milijard škode kot še nihče drugi, onega Radiča o katerem nihče ne v6. kaj vse bo s svojo vrtoglavostjo še počel. Radičevstvo ie ubilo že Stojana Pro-tiča. Nastasa Petroviča. Ljubo Davido-viča m sploh vsakogar, ki mu ie nasedel Tudi med Slovenci so še vsi propadli. ki so šli z Radičem. a so hoteli biti od niega neodvisni To vd dr. Korošec. a to vesta tudi eg Novačan In Prepeluh. Vezati se z Radlčem znači izročiti se na milost in nemilost hrvatskemu šovinizmu, ki smatra S'ovence za inferinrne planinske Hrvate. Se neki naš ljubljanski kanonik ie deial. da gre raie pod Beograd. kakor ca nod Zagreb, ako bi se ime! samo med tema dvema rKiločiti . . . Naravnost s slepoto ra ie udariena politika, ki hoče po deflnHivni zmag? unHarizma gnati Slovence znova v federalizem in če že ne v to. pa v tov plemenck? boi. ki se mora začeti z napovedanim «T>rot1srb«Mm» blokom ter tudi končat? še z večiim fiackom. kakor ie dokončala dosedanji štadij ra-dl,rt proti Srbiji Dunai, koncem aprila, i Dunajska klerikalna »Reichspost® vzbuja zopet enkrat predvojne spomine. V svojem elementu je bil ta katoliški Ust. ko je nenosr-^no sve*""^'- vojno po sarajevskem atentatu dolžila Srbijo Ir. njene odgovorne faktorje, da so povzročili umor v Sarajevu. Sedaj Se je zopet oglasila ter »ugotovila® po svojih informacijah, da so sedanij nemiri v Sofiji bili pripravljeni v Jugoslaviji &i da je jugoslovenska vlada poskušala potom revolucije strmoglaviti sedanji režim v Bolgariji. Za svetovni mir ;e velike važnosti, da je »Reichspost® izgubila svojo reputa-cijo ter svoj pomen posebno v vprašanjih zunanje politike. Drugače bi ta list !n gospodje okoli niega prinesli še marsikatero razočaranje Avstriji ter morda tudi drugim državam. »Reichspost® zastopa še vedno tako. kakor pred voino povsem sovražno stališče do vsega Slovanstva. posebno do pravoslavnega Slovanstva. Kot nosite-Ijica ultramontanske ideologije ie pro-slavliala nekdaj Avstrijo, posebno pa Habsbnržane kot steber kato!:ške cerkve. Ta steber ie bilo treba čuvati — po njenem mnenju — z vsemi sredstvi pred slovansko - pravoslavno nevarnostjo. Zadnia leta Pred voino se je slovanska ideo-vrtnine v našem Posavju za zagrebški trg. Starodavni Rajhenburg tudi napreduje. Zidajo se apnenice in iz predora vozi konj premog tamošnjega premogovnika. Skoda, da ne opazimo več slavnega Harambaše. ki je nekoč drami! tam naše narodne mlačneže. Brežiški kolodvor kaže danes povsem drugo lice. Nemško nadutih železničarjev ni več in tudi naši domači nemškutarii so danes boli tihi. V Cateških Toolicah se zida. Če ne bi Sava poplavila več-! krat toplic, bi že zdavnaj nastalo tam i moderno kopališče, ker ie voda za Li- pikom najbolj vroča v državi Sotla m Krapina sta izstopili — vse je zopet poplavljeno, zlasti pa se je v Podsu-sedu razlila voda na široko. Slednjič smo v Zagrebu — hitimo v največji plohi na sejmišče. Največ razstavljalcev je tujcev, ki imajo imena raznih starih svetopisemskih očakov — prerokov . . . Občeval-ni jezik je nemški. Skoraj najbolj je zastopana tekstilna stroka, dalje pohištvo, čevlje, usnje, steklo, keramika in razne tuje težke industrije. Od naših izdelkov so zastopane čipke, čevlji, kose. bičev-niki. zamaški ter pletenine. Prav bogato izbiro dobimo v raznih narodnih vezeninah in narodnih izdelkih, ki so nad vse krasni. Med odličnimi razstavljala zavzema častno mesto zagrebška Udru-ga za usčuvanje pučke umjetnosti. dalje krasna dela ateljejev g. Drage Kovače-vičeve, prof. Jelene Babičeve. g. Slane Besarovičeve iz Sarajeva. Anke Saj-novičeve iz Pooovače-Moslavine. Precejšnje število domačih in tujih čilimar-jev in arnavtskih zlatarjev povečuje pestrost sejma in mu daje že skoraj ori-jentalski značaj. Zvonovi naših Strojnih tovarn in livarn vzbujajo splošno pozornost zaradi precizne izdelave in krasnih glasov. Zato ni čuda. da so se vsi zvonovi takoj prodali, dasi so tuji izdelki cenejši. Kru-pove tovarne, ki so prelivale med vojno naše rekvirirane zvonove v topove, delajo sedaj obratno, vendar ne bo za njene izdelke pri nas odjemalcev, ker je ljubljanska zvonarna na dobrem glasu. Razume se. da ne manjka niti mesarjev. ki pečejo tako zvane «šinterorate» niti okusnih «čevapčičev». Po sejmišču pa švigajo vitki Bosanci, nudeči izvrstno turško kavo. Prav lahko bi pa sejem pogrešal razne prodajalce kruha, ker imajo svojo robo ne baš najokusneje na prodaj. Na razstavišču je prav dobra restavracija, česar se navadno ne najde povsod. Škoda, da preprečuje slabo vreme večji obisk in jemlje nado marsikomu za dobro kupčijo, ki jo je pričakoval. Obtožba koroški Slovencev proti avstrijski vladi Celovec, 1. maja. Včeraj se je vršil v Celovcu občni zbor Političnega in gospodarskega dru štva za Slovence na Konoškem. ki so se ga udeležili zastopniki našega ljudstva iz vseh slovenskih krajev dežele. Po sebno obširna debata se je vršila z ozirom na polemiko, ki je povodom očitkov jugoslovenske vlade radi zatiranja našega elementa v Avstriji nastala med jugoslovenskim ministrom prosvete Pribičevičem in avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Ramekom. Enodušno je bila sprejeta resolucija, ki v polni meri potrjuje zlasti vse navedbe, ki jih je svoi čas kot porazno obtožnico proti avstrijski nemško - teroristični politiki v slovenskem delu Korotana izneslo predvsem »Jutro». Resolucija se glasi: RESOLUCIJA. 1.) Z največjim ogorčenjem zavračamo ne-osnovana in naravnost žaljiva podtikanja zveznega kanclerja dr. Rameka v seji parlamenta dne 3. marca t. 1., ki identificirajo vsako zakonito prizadevanje narodnih koroških Slovencev po dosegi od koroškega deželnega zbora in koroške deželne vlade slovesno zajamčenih ustavnih in manjšinskih pravic s protidržavnim stremljenjem in ire-dento, ne da bi moglo navesti enega samega slučaja nelojalnosti Tako postopanje obsojamo tem bolj, ker rvezna vlada nI smatrala za potrebno, predno ie podala ono izjavo, položaj Slovencev na Koroškem objektivno preiskati in zaslišati tudi legalne zastopnike slovenske manjšine, kar bi nroralo nazlra-nje zveznega kanclerja o pol»žaju koroških Slovencev bistveno izpremenlti 2.) Nasproti trditvam zveznega kanclerja, da koroški Slovenci nimajo povoda se pritoževati proti kakršnemkoli zapostavljanju, zlasti na šolskem polju, ugotavljamo sledeče: Tri slovenske ljudske šole, ki so v omenjenem poročilu izrecno navedene kot dokaz, da Slovenci odklanjajo slovenski pouk so obstojale že dolga leta pred vojno in je štela leta 1913. trirazredna slovenska javna liudska šola v St. Jakobu v R. 248 učencev, štfrirazredna zasebna slovenska šola v St. Rupertu pri Velikovcu 220 učencev in eno-razredna slovenska javna šola v Selah 83 učencev poleg katere je obstojala enoraz redna utrakvistična šola s 28 učenci. Sloven. ska šola v Selah je Wia leta 1916. združena s tamkajšnjo utrakvistično šolo v utrakvi-stično dvorazrednico, ker se med vojno takemu predlogu ni bilo mogoče proti viti Ostali dve slovenski šoli na katerih jc vedno poučevalo učiteljstvo izrecno slovenske narodnosti. pa so šolske oblasti po plebiscitu dale zapreti In so ostale vse tozadevne prošnje ln intervencije brezuspešne. Vsled pritožbe na Zvezo narodov leta 1922. na novo ustanovljeni slovenski šoli v St. Jakobu v R. in St. Rupertu pri Velikovcu pa nikakor nista odgovarjali določbam šolskih zakonov in željam slovenskih interesentov, vsled česar jih ljudstvo odklanja. Glede ljudske šole v Selah sc je po triletnem boja slovenski!, občanov doseglo, da se vsaj prvi dve šolski leti poučuje v materinskem jeziku. Kar se tiče utrakvlstlčnlh šol. ugotavljamo, da se na teh šolah ne samo sistematično Izriva vsaki slovenski pouk. marveč se dogajajo celo slučaji, da se slovenskim otrokom prepoveduje v prostem času govoriti medseboi v materinem jeziku (Podljubelj. Smarjeta v R.) ali pa se učcnccm dajejo nagrade, ako se odpovedo medsebojnemu občevanju v slovenskem jeziku. Konstatiramo, da ie nastavljenih na ntrakvistlčnib šolah veliko število učiteljev, ki slovenskega Jezika bodisi sploh niso zmožni ali Pa ga govorijo zgolj v slabem narečja, dočim se za slovenski pouk kvali- k LJUBLJANSKI DVOR 1 91 O Telefon 730. Od danes 3. V. dalfe teiko pričakovani velettlm Gardni oficir Sijajna smehapolna veseloigra Franc Molnarja v glavnih vlogah Maria Korda, Alfred Abet, Anton Edhofer in Kcrel Forest. V sredini, med vzhodom in zahodom naha« ja sc krasna, divja, luskasta Budimpešta, katera še živi z vzhodnim življenjem Cari« grada, a v razkošnosti je že dohitela Pariz. Elegantno! Pikantnol Predstave ob 4., % 6., Yt 8. in 9. uri. Pozor! P. n. občinstvu vljudno naznanjamo, da prične Kino .Tivoli* zopet redno vsak dan s ptedstavami ter si dovoljujemo tem potom opozoriti, da smo se preskrbeli z na boljšimi filmi te sezije ter se cenj. občinstvu najtople e priporočamo na mnogo-brojni obisk. SavnatelistrO Kina Tivoli. Danes 3. In ponedel]ek 4. maja Živi zakopani Nadvse zanimiva in napeta drama iz rudniškega življenja. Predstave ob delavnikih ob Vs5„ 7., '/29. Vnedeho in rraznik: 'Ml , 3., '/25, 6., «/28. 9. ia»at.LjiiniiH taca ficirane učitelje namešča v nemških krajih ali pa se jih pušča sploh brez službe. Protestiramo proti načinu, po katerem se je vršilo ljudsko štetje z ozirom na Jezikovno narodno pripadnost ter odklanjamo, da bi to ljudsko štetje nudilo pravo podlago, na kateri bl se moglo rešiti manjšinsko vprašanje Slovencev na Koroškem. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi novi odbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškemu in sicer gg.:Ferdo Kraiger za predsednika: dr. Petek za I. in Janez V oš p er nik za II. podpredsednika: Ivan Stare za tajnika; Anton Gastl za blagajnika ter odborniki: Fbrijan Lapuš. Josip Vintar. Vinko GrSb-lacher. Boštjan Borovnik in Josip H e b e i n. Šentjakobska onereta „Zorin god" Zopet šentjakobski praznik. Obetajo nam danes novo presenečenje, opereto, s čimer bo postavljen nov častni mejnik društve« nega dela. Če smo odkritosrčni, moramo priznati, da nas pravzaprav to ne preseneti, ker nas pri naših Sentjakobčanih nič več presenetiti ne more. Kdor je namreč le en. krat pogledal v šentjakobsko delavnico, kjer sc vrši ono tiho kulturno delo, ki ko« renini v globokem idealizmu in požrtvoval« nosti članstva in vodstva, bo odšel uverjen, da im?. to društvo toliko življenske energi. je v sebi, da bo z lahkoto premagalo tudi največje zapreke. Opereta »Zorin god« bi gotovo morala še dolgo romati porodno pot od skušenj do odra, da se ni članstvo v polni meri zave« dalo svoje težke naloge, ki zahteva malo več kot dobre volje A tudi najboljša volja bi izpričo neštetih zaprek, ki so se gromadi« le dan na dar., upadte, da ni imela opereta svojega agilnega dirigenta g. Dan. Bučarja, neumornega prof. H. Grobninga in odlič« nega režiserja, ki se niso strašili nikakega truda in napora. Plod tega skupnega vest« nega dela premijera operete «Zorin god». ki se bo vršila danes zvečer v Sokolskem domu na Viču, si bo po svoji melodijozno« sti gotovo na mah pridobila in osvojila vso poslušalstvo. Kakor čujemo, bodo Sentja. kobčani gostovali z opereto tudi po drugih podeželskih odrih. S tem korakom se sevc. da Šentjakobčani ne bodo zadovoljili, am. pak pripravljajo za bodočo sezono ljubko spevoigro za mladino, ki ji bodo gotovo ze« Io ustregli. — Pri opereti sodeluje vštevši soliste in solistke do 15 oseb. Pred opereto pa izvaja šenjakobski salonski orkester pod spretnim vodstvom svojega mladega diri. genta par koncertnih točk. Obeta se nam zanimiv večer. Šentjakobčanom vsa čast! Prc«nr?m ..^rb^nega odra" v Trbovljah V soboto 25. t m. se je vršila v dvorani pri Forteju prva prireditev prosvetnega društva »Svobodni oder», ki se Je ustanovilo šele v zadnjem času. Kdor pozna trboveljske razmere, ki so v kulturnem oziru vse drugo kot pa povprečno dobre, in tu mislimo na duševni niveau našega delavstva, ki je skoraj totalno politično zastrupljeno. v kolikor Je zaved-no, kakor pravimo. se mora čuditi navdušenju posameznih odbornikov tega društva, ki so šli ustanavljati novo kulturno organizacijo brez ozira na desno In levo. hoteč uresničiti samo to, kar tvori prepričanie njihove notranjosti. Toliko a priori o »Svobodnem odru., kal:!, če gremo še naprej, nas preseneča predvsem namen, zavoljo česar se Je sploh ustanovno. izražen v otvoritvenem govoru t. Reherja, ki pač ne potrcbuie nobenega komentarja. Ker jc v riem na kra'ko vse povedano, kar ie bistvenega v novorojenem detetu, ga v celoti objavljamo, zlasti pa še, ker nismo navajeni takšnih govorov iz delavskih u:t: »Kot zastopnik tovariša Močivnikarja, predsednika »Svobodnega odra« v Trbovljah. ki je, žal, zadržan pri delu, otvarjjnt z današnj'm dnem sezono našega dTuštva* o katerem povdarfam s ponosom, da Je prva svobodomiselna organizacija v SlovenL'!, ki Je v smislu modeme vede odločno naperjena proti starinski zgradbi duallstičn« filozofije, to Jc tiste, k: uravnnva za sedal duhovno življenje širokih ljudskih mas, nikakor pa nc višjih intelektualnih desettleoč. katerih življenjsko udejstvovanje mora biti za vse tiste, ki mislijo s svojo slavo, edi- no pravilno. In to zakaj? Enostavno zato, ker se udejstvujejo v skladu z razumskimi zaključki naše moderne znanosti ter se nočejo begati od svojih občutkov, ki niso bili nikdar zanesljivi faktorji. Cenjeni navzoči! Kulturno udejstvovanje v naši dolini je silno težko. Treba bo zelo veliko delati, da bomo zadostili namenu našega društva, ki nam naroča širiti izobrazbo v svobodomiselnem pravcu, gojiti družabnost v znamenju duševnega preporoda in stremeti za tem. da se bo dvignil vsak poedinec in prav tako družba nad povprečno stanje, ki ga nam kaže sedanja kultura in civilizacija. Delali bomo od moža do moža, da bo zbran okoli nas cvet trboveljskega delavstva. In mislim, da ne grem predaleč, če se izrazim v imenu našega društva, da nas ne bodo smeli pustit: kompe-tentni faktorji prav tu v Trbovljah brez pomoči, ker je naravnost njim v prid, da popolnoma ne propademo, bodisi telesno, bodisi duševno, kar je še bolj važno. Mika me. da bi vam razvil naš program, ki je posebno lep, toda kateri program ni slednjič lep? Mi bomo delali, vztrajno delo, to je naša parola! ln po našem de'u nas boste še najbolj spoznali. Današnji zenlti-stični večer, v ospredju katerega stoji eks-tremni Branko Ve Poljanski iz Beograda je naša prva prired:tev. Dandanes se toliko govori o različnih izumih ln tudi o zenitl-zmu, o tem najnovejšem umetniškem gibanju v Evropi. Kaj je zenitizem, o tem se boste danes lahko osebno prepričal', ž njim v zvezi pa nekako o vseh — izmlh, ki se porajajo v Evropi. Zato naj vam bo današ-nij večer kakor meteor, ki nai vam razsvetli kulturno pokraiino, da lo boste mogli vsaj malce pregledati Glejte, udeležba naše prve prireditve, kateri bodo sledile poleg raznh literarnih večerov vprizoritve dram komedii !n iger. in to s pomočjo naših poklicnih igralcev Iz Ljubljane, kakor tudi razni baletni večer, koncerti, kupletni večeri, produkcije gojencev naše drairatične šole, ki jo bomo otvoril! v najkrajšem času itd. itd., ni baš si-jaina, celo klavrna je. kar nas pa nikakor ne sme motHi. da ne bi delali s potencira-nimi silami. Noben pokret, ln najrnan) s ta ko globokimi smotri, se ne ustvarja preko noči. Zato kličem samemu sebi kot vsem somišljenikom tu v dvorani: Pogum, p gum, naprej, naprej, preko barikad! Naj živi naše kulturno udejstvovanje dvakrat bolj naj živi, če bo nategnjeno kakor brzojavna žica ob cestj ,in trikrat bolj, če bo dinamična na celi črti, prav tako, kakor se spodobi vsem pojavom našega prosvitlje nega XX. stoletja.* nim razumevanjem, dasi je v kretanju Se trd Tudi Lisjakov Gašpar je bil dober, bd bi pa še boljši, ko ne bi imel napake, ki mu ovira gladek govor. Izrazit tip je bil Ton. ček, škoda le, da si ni nadel nekoliko bolj. še maske. Kovač je s svojim kratkim na. stopom odrezal najbolje med vsemi. Tudi ostale vloge so bile primemo zasedene ter so pripomogle igri do uspeha. Pohvale vred. ce so tudi lepe skupine, ki so dajale ign prav dramatično obeležje. Luči bi trebalo v prihodnje posvetiti več pažnje Potem bi bil efekt dosežen v popolni meri. Z zadovoljstvom ugotavljam, da si nI. sem niti od daleč predstavljal take igre, kakor sem jo videl, kar more naše diletan« te samo vspodbuditi v njihovem nadaljnem delu. __ Hirašfi ■nmaii MODEL 12 najnovejši AMERIKANSK! PISALNI STROJ. — Dobavlja semo Frane Bar, Cankarjevo nabr. 5 manamBBBKBaeaBmBSMBEBSBSBBBECLJ padati. Takisto je res, da Je nujno In neizogibno potrebno brez odlašanja zgraditi novo poslopje za državno osnovno šolo v M. Soboti, kjer je za 10 razredov tačas na razpolago samo 5 učnih sob in Je pouk vsled tega ze!o pomanjklijv. A tudi za to se le že potrebno ukrenilo. ČUJMO! fh^r Sav^ aonte-karaHK s»radisika v Mariboru Dne 26. aprila se je vršil v Mariboru X. redni občni zbor Saveza apotekarskih saradnika, sekcije Slovenija. Vsled sklepa zagrebškega kongresa Saveza apotekarskih saradnika, ki se je vršil novembra lanskega leta, je prevzel vodstvo sekcije Saveza za Slovenijo klub mariborskih farmacevtov. Razen tekočih vprašanj sekcije so se raz« pravljala tudi vprašanja splošnega stanov, skega interesa. Posebno se je naglašala že. Ija, naj ministrstvo za narodno zdravje čim prej realizira predloge stanovskih organiza« cij glede vprašanja farmacevtskega študija. Predvsem naj se farmacevtski tečaj na za. grebškem vseučilišču razširi s stolico za far. macevtsko kemijo in tehnologijo. To bi bi. la prva etapa v reformi farmacevtskega štu. dija. Zelja vseh članov Saveza pa je ob« enem, da se čimprej ustanovi popolna far« macevtska fakulteta v Zagrebu. Dalje je bi« lo sklenjeno, da se povabijo vse farmacevt« ske organizacijo v državi, naj pristopijo v Savez privatnih nameščencev. Poleg delega« tov iz Ljubljane, Celja in drugih mest Slo« venije sta se udeležila občnega zbora tudi vredni': »Farmacevtskega vestnika« Dane Kranilovič in podpredsednik hrvatskega far« macevtskega društva Milan Berkeš iz Za« greba. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik in donisni tajnik Srečko 1 De« peder, podpredsednik Ivo Kristan, potnežni tajnik Nikola Jordanič, blagajnik Krešimir Karaman, odbornika Mirko Hočevar ii: Fr. Krivec, revizorja Slavko Flegar in Franc Vaupot. Farmacevti iz Slovenije naj se za informacije, tičoče se slov-nske sekcije Sa« veza obračajo na naslov: Srečko Depeder, Maribor, lekarna Wo!f. FM^nev scMskem c«ira v !VMvo«!ah Diletantsko gledališče je pridobilo z otvo. ritvijo novega sokolskega odra v Medvo« dah trdno podlago, na kateri mu bo mogo« če gibati se in kazati zmožnost za produkci« je na odru. Oder je tehnično primitivno zgrajen, ima še celo vrsto nedostatkov ker zgradba še ni dovršena, a ko vse to izgine, bodo pač tudi predstave na njem izgledale drugače. Predstavo »Divjega lovca® je v nedeljo otvoril g. Vrtačnik s pozdravom na občin« stvo, ki je prihitelo v Medvode celo iz Ljub ljanc. Podal je v svojem nagovoru pregled težkoč in opravičil igralce, če ne bodo mo. g!i vstreči vsem in vsakomur. Po nagovoru je sledila igra. Tehnična struktura igre je sicer trpela ra« di pomanjkanja rekvizitov, ki si jih režiser ni mogel omisliti, zato pa je bila režija to. liko skrbnejša in je v glavnem dosegla svoj smoter. O poedinih vlogah moram pripomniti na. slednje: Zavrtnik je imel izrazito masko, bil je impozantna postava ter je s svojo prevdarno igro res imponiral. Le v tretjem dejanju ni mogel podati psihološko uteme. Ijer.e figure. Majda je operirala s preveliko graciioznostjo, ki bi prej sodila v salon, kakor med grčaste Gorenjce. Razumela pa je svojo vlogo prav dobro ter je pogodila ti Veli- rop v Petrcvčah Celiš. i. ^aja. Danes cb K5. ziutrai je hotel :~trov-ški cerkovnik Josip Nunčič kakor običaino odpreti cerkev, da pripravi vse potrebno za jutranio mašo. Čakalo ga ie nepriietno presenečenie: vuodna vrata v cerkev pod stolpom so bila vlomljena. Storilec ie pri sosedu vzel črtalo od pluga in zob od brane ter t niim odprl vrata. Cerkovnik je pri vstopu v cerkev takoi opazil, da ie oltar tzropan. Ukradena ie umetniško Izdelana mon-štranca. ciborij. 3 zlate verižice z dragocenimi kamni, medalvini in zlatim križem. ki so bite znanemu kipu petrovške Matere božie obešene okrog vratu, in zlata verižica, ki io je nosil Jezušček v Marijinem naročiu. Zločinec je pustil dve kroni. žezto. 7 prstanov ln 1 verižico. ki krasib kip. Ker ie bil kin precej visok, je ropar vzel lestvo. ki je slonela pod vbodom v stoln in z njeno po-močio zlezel vrb oltarja. Cerkovnik ie našel omarico s cibo-riiem narol odnrto ter boctiie raztresene po oltariu in po tleh. Izginilo ie tudi dvo.ie zaves na snovednicnb. v katere ie ropar naibrže zavil ukradene predmete. Vlombeno i? bilo ponoči, naibrže med nevihto. V cerkvi sta goreli dve žarnici, kakor obdamo meseca maia. Škoda se ceni na okoli 20O.000 Din. Hudodelstvo ie izvršil vsekakor nekdo, ki je dobro poznal notranjost cerkve. Prekmursko pismo Murska Sobota, 30. aprila. Hartnerjev madžarski tednik »Szabad-sag», ki se je tiskal poprej v M. Soboti, zadnii čas pa v Gornji Radgoni (solastnik tiskarne dr. Slavko Vesnik!) Ima to čudno mani j o, da že dolgo časa uprav predrzno napada našo državno upravo in uradništvo. Temu l!stu Je lasten poseben slog In posebna dikcija: besede povedo vedno na zvito prikrit način tisto, kar lahko madžaron-ski bralci uganejo oziroma razberejo med vrstami v takozvanem »spodnjem tonu». — Čudimo se, da sme list sploh še Izhajati. Zadnji čas se Je spravil zopet nad osnovne šole. Jadikuje, da so enornzredne šole v Pečarovcih, Sebeborcih !n Stanjev-cih In še drugje v Prekmurju zaprte. !n da še niso nameščene učne mod na njih Res je, da so bile na šolah v Pečarovcih. Sebeborcih, Stanievclh tn v Moravcih z 31. decembrom 1924. razrešene službovanja učne moči in premeščene v kraie onstran Mure. Ker do 15. aprila nI bilo na razpolago dragih učnih moči, so ostala, a ne po krivd! prosvetne oblasti, dotlčna mesta prazna, oziroma šole brez učnh moči. Od 15. aprila naprej se zopet vrši pouk. »Szabadsagn« bi moralo nadalje biti znano, da Je velik! župan z dekretom poslal v novem letu v Moravče učitelja-katollčana, ker evangelj-čana nI bilo, a so mu evanzeljski Moravča-ni zabranil! vstop v šolo, da le moral oditi na svoie preišnie mesto. Sedaj Je šola seveda brez učitelja; posledice nosilo Moravčam sami. »Sokolski duh» pa naj »Sza-badsag« pusti lepo pri miru, če se potem v šolah propagira a!l ne! Dejstvo je. da je v Prekmurju tak »duh. potreben in da ga Je še premalo! List se tudi huduje. da Je prosvetno ministrstvo baje nakazalo več mlHionov dinarjev za zidanje novih šol v Srbiii. kar je »zelo lepo de!o». samo to Je škoda, da za zidanje novih šol v Prekmuriu nI nakazalo ničesar in da se ne briga niti za tiste šole, ki so jih začel! zidati pred vojno in še do danes niso dovršene. Ta trditev zopet ne odgovarja Istlnl In je natolcevanje oz!roma zavijanje resnice. »Szabadsag. bi moralo b!t! znano, da Je v Prekmurju okoli 30 državnih osnovnih šol, razen teh pa sta obstojali do sedaj dve meščanski šoli v Dol. Lendavi In v M. Sobot', nadalle da Imamo v M. Soboti realno gimnazijo, ki Je v tekočem šolskem letu že 6-razredna z vzporednico k I. razredu. Za vse te šole Je prosvetno ministrstvo od zasedbe Prekmurja do danes brez plač učnega osobja Izdalo najmani 4—5 milijonov dinarjev. Res pa je, da državna enorazred-nica v Vadarcih, ki so jo kot surovo stavbo spravili pod streho že pred vojno, vsled Dopisi JEZICA. V sredo !e Sokol na zahtevo lastnice izpraznil in zapustil dosedanji lokal. znano «kovačnico» pri »Ruskem carju. Z ve!ik'm pridom Jo je uporabljal od 1. novembra 1920. naprej ter ga Je v nlej kljub z skrajno neprimernim prostorom njegova žilavost In pridnost iz borega začetka dvignila • -nočno društvo. Z občutkom kot da odhalajo iz nizke hišice v grad, so Soko". ob vriskih in petju prepeljali društven! !n vent3r k br. Rozmanu, odkoder ga čez par tednov nameste v nov Sokolski dom ki bo do takrat že oddan uporabi. Preselitev Iz kovačnlce so sred! februarja povzročl'1 •prijatelji. Sokola, katerim je zato tiste dni dohajalo več čestitk in pohval nam Je g. Ribičič poda! svojo ljubko pravljico, «V kraljestvu palčkov.. Ako si videl to mladinsko igro, naštudirano od avtorja pomočjo rakovškega učiteljstva, gdč. Zden ke Gornikove in g. Cesarja, si se moral zadiviti, kaj premorejo mali diletanlje pr spretnim vodstvom. S popolno sigurnostjo in neustrašenestjo so Izvedli to za male odre precej težavno mladinsko Igro. Od kralja palčkov — navihanega norčka pa do ljubke petletne Anice so se vsi potrudili, da izvrše svoio vlogo kar najboljše mogoče. Celo Igro je povzd!gnil lep nastop vitkih vil — rakovških deklet. Sk^da le, da Je marsikateri prizor trpel vs'ed slabe razsvetljave kljub temu da si Je režija trudila nadomestiti svetlobne efekte s pomočjo acetilenke. Da pa Je igra ugaiala, bodi dokaz to, da Je bila gled. dvorana trikrat na-b'to polna. Za uspeh igre se moramo v prvi vrsti zahvaliti avtorlu samemu, njegovi energiji In požrtvovalnosti. Upamo, da nam ostane naklonjen še nadalje ter nam na novem odru Sokolskega doma poda še večkrat duševne hrane, katere ravno na Rakeku tako zelo pogrešamo. Danes, dne 3. maja pohite hudomušni škratje v Logatec, kjer nam bodo nudili svojo zadnjo predstavo. Opozarjamo Logačane in okoličane da igrico ne zamude. SLOVENSKA BISTRICA. Konkurz se )e razglasil o imovini Ivana Kaca starejšega, trgovca in posestnika v Slovenski Bistric!. Terjatve Je prijaviti do dne 13. junija pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. — V nedeljo zvečer Je požar upepelil Jerače-vo kočo na Videžu. Lastnik Je bil. kakor čuletno, zavarovan proti požaru in Je večina škode krita. Sloveniebistriška požarna bramba je takoj pohitela na lice mesta. — Park pred sodn'jskim poslopjem se le zopet polepšal. Predstolništvo sodišča Je dalo zasaditi ob vhodih k sodnli'kemu poslopju male smrečice ln tndl pooraviti in deloma na novo zasaditi gredice. Park obeta postati lep okras mesta. — Stavbena dela po mestu so po malem pričela. Kakor čulem >, namerava zidati lesni trgovec Josip Novak iz Šolske ulice novo stanovanjsko poslop-!e po'eg prejšnje Pajmanove žage usnjar Marčič preziduje hišo. ki jo le bil kupil od bivšega stavbenega podietnika Versolattija na Glavnem trgu, istotako prez:duje tndi prej Kaufkejevo hišo njen sedanji lastnik. ki jo bo preuredil za pekarljo. Kaj pa občina s stanovanjskim poslopjem za uradnike? Stara cesta. V zadnjem času je uprizorilo naše pevsko in bralno društvo »Branibor. pri g. Franu Vrablju v Vidanovcih: .Razvaline življenja, in »Pri Hrastovih.. Obe igri sta bi'i prav dobro igrani. Vsem Igralcem ln igralkam se pozna dobro naštud-'ran:f vlog in globoko psihično pogloblienje v težka dejanja. Dvorana Je bi'a nabito polna. Igralcem In vsem društvenikom naj bo njih požrtvovalno delo za našo .sveto stvar, skreno zadoščenje, g. Janku Horvatu, slikarju iz Ljutomera, ki se je toliko žrtvoval za nas, da le našo vrlo Mico, Hrasta, Zefo. Tončko, Lojzeta, Tineta, Anico ln druge tako imenitno karakteriziral, pa prisrčna zahvala. LJUTOMER. Pretekli pondeljek pToti večeru je v Ljutomeru in okolic! bliskalo 'n treskalo, bi' Je naliv In padala ie vmes toča, upajmo letos prva in zadnja, škode a! napravila, seveda koristi 'udi ne. — Vinogradi so letos izvrstno prežim!!! ln pričakuje se dobra vinska letina Pa kaj, ko primanjkuje vinskih kupcev, Izvaža pa se tudi ne in vinogradnik nI r-išel v m:nulem letu na svoj račun. Vinska kriza, ki traja že par let, se rešuje na n-štete načine, vinogradništvo pa trpi vedno bolj ln bolj in vedno je več vinogradnikih posestev na prodaj. - Sadno drevje je \ krasnem cvetu. škoda, da je sedaj deževje. — Postajališče v trgu je pod streho, po časopisih poročilih dobimo tudi tretji vlak. Želimo pa še, da obstane vlak pri postajališču; s tem bo ustreženo tržanom in okolici. Hrasfniški pralni prašek I peni. čisti in razhužuje. 19u-a Šport kov klubov članov LLAP z delegatom pod. saveza v sredo 6. maja ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Tainik. LLAP. — Seja upravnega odbora LLAP se vrši v pondeljek 4. t m. ob 18. v kavar. ni Emona. Ker je to zadnja seja pred obč« nim zborom, je točnost in polnoštevilna udeležba, obvezna. Tajnik L Dnevni red III. rednega občnega zbora LLAP. dne 7. meja 1925. ob 18. uri v dam. skem salonu kavarne Emona. 1. Oddelitev hazene od LLAP. 2. Sprememba pravil. 3. Ovcrovljenje zapisnika zadnje redne in iz. redne glavne skupščine. 4. Poročilo tajnika. 5. PorotPo blagajnika. 6. Poročilo tehnične, ga referenta za hazeno. 7. Poročilo nadzor, stvenega odbora. 8. Volitev novega odbora. 9. Proračun za tekoče leto. 10. Odločitev o uodsavezni imovini. 10. Določan ie službene« ga glasila. 12. Slučajnosti. Predlog upr. od. bora je, da se generalna debata o poročilih pred točko »poročilo nadzorstvenega odbora®. Glasovalno pravico imajo klubi (po enem delegatu z glasovalno pravico), ki so zadostili svojim denarnim obvezno, stim napram LLAP. Novo prijavljeni klubi nimajo na tej skupščini glasovalne pravice glasom sklepa elavne skupščine JLAS z dne 26. aprila (vidi službene cbjave LLAP). Složbere cbjave LLAP. (Hazenska sekcija.) Prvenstvena hazenska tekma Lask : Iliriji dne 3. maja se radi slabega vremena preloži na poznejši termin. Glasom sklepa seje dne 17. aprila je bil radi odstranjenja hazenskega referenta g. Sancina po službenem zastopniku l"prave športnih prostorov S. K. Ilirija — z igriSJa S. K. Ilirija — Gosposvctska cesta, dne 15 aprila ob priliki napovedanega treninga ra sestavo ljubljanske reprezentance izrečen bojkot s strani LLAP. . HS nad imenova. nim igriščem za vse hazenske prireditve do dneva, ko poda uprava športnih prostorov S. K. Ilirija pismeno satisfakcijo hazenske mu referentu LLAP. g. Sancinu in to v ro« ke odboru HS..LLAP. Opozarjajo se vsi klubi člani HS-LLAP n« tozadeven sklep. Proti klubom, ki se ne bi ravnali po tem sklepu, se bo postopalo po občnem pravilniku HS.«JLAS«a. Tajnik Včerajšnje nogometne tekme ZAGREB- Današnja nogometna tekma med Gradjanskim in dunajskim prvakom Hakoah je končala neodločno z 0 : 0. Grad. janski je nastopil s tremi rezervami brez Rupeca, Rcineea in Mihelčiča, Hakoah pa z dvema rezervama. V prvem polčasu so bili gostje v premoči, v drugem polčasu pa se je razvila odprta igra. Hakoah je predvedla lepo in živahno igro, predvsem pa sta se odlikovala oba vratarja. Jutri sc bo vršila revanžna tekma, ki se pričakuje z veliko na petostjo. Hakoah stoji na prvenstveni ta. beli Dunaja na prvem mestu. Gradjanski nastopi jutri kompletno. DLTNAJ: Močan dež je precej oviral re« den potek petkovih tekem. Izidi so nastop« ni: Torekves (Budimpešta) : Admira 0 : 0. Tekma se jc morala radi plohe prekiniti v 25. minuti drugega polčasa. Rudolfshugel Floridsdorfcr 4 : 1 (3 : 1), Simmering : Elek* tra 2 : 2 (1 : 0). PRAGA: Sparta : Amateure (Dunaj) 2 0 (2 : 0). LINZ: Linzer F. C. : Hertha (Dunaj) 2:1. BRNO: Blue Star : Ostmark (Dunaj) 1:0 Vendar najboljši (/an kaster ha ha o A posamezne momente Majdinega značaja j pomanjkanja kreditov še do danes n! dolivale vredno. Njen partner je igral z izicd. i viSena to le v nevarnosti, da začne raz- Službene objave LNP Prošnji Društva napred. dijakov v Ma. riboru z dne 18. IV. se vsled slabih finanč. nih razmer LNP. ne more ugoditi. Poživljajo se vsi klubi JNS. da do 10 maja t. 1. plačajo letno članarino, v nasprot« nem slučaju se bo postopalo proti njim v zmislu pravil. Z ozirom na oko!nosti, ki jih je sporočil Karntner F. V., Klagenfurt. v dopisu št. 23 z dne 25. IV. se sklene, da se na odigrenje medm. tekme Ljubljana : Celovec ne reflck tira več. Obenem se vloži protest na Oo. F. B. potom JNS. Prošnji S. K. Ilirija z dne 18. IV. se ugodi ter dovoljuje nastopanje igr. Segerju medn. in prijateljskih tekmah. Dovoljuje se odigranje prv. tekme Pri« morje : Celje v Celju dne 3. V. Tajnik I Službene objave LLAP. Vsem klubom, članom LLAP. se javljajo v vednost in ravntnje sklepi glavne skup« ščine dne 26. aprila: Hazcnski šport se popolnoma oddeli od JLAS«a. Ustanovna glavna skupščina Jug. Hazenskega Saveza se vrši v Zagrebu 10 maja. Glasovalno pravico imajo vsi klubi, Sani LLAP.HS, ki so zadostili svojim de. narnim dolžnostim, po enem pooblaščenem zastopniku: Dnevni red: 1. Sprejem pravil in pravilnika. 2. Volitev odbora po pravilih. 3. Predlogi in eventualije. Čas in kraj tega občnega zbora se objavi naknadno. Vse dosedanje obveze JLAS.HS napram JLAS prevzame novi hazen. savez. Isto velja za vse podsaveze. Pozivajo se vsi klubi, č1—' LLAP.. da do incl 8. maja javijo LL.<" itančne termine svojih prireditev. V nasprotnem slučaju ae jim prireditve glasom sklepa glavne skup. ščinc JLAS 26. aprila ne bodo dovolile in se bo proti kršiteljem tega sklepa postopa. Io glasom pravU JLAS § 9 c Tozsdezno se vrši sestanek vseh pooblaščenih zastopni. JZSS. Seja upravnega odbora bo v pon> deljek 4. t m. ob 2030 v kavarni Emona Iz sekcije ZNS. — Delegirajo se ze prvenstvene tekme 3. t m. sledeči sodniki Celje : Primorje (v Celju) g. Ochs. — Lask : Slavija (igr. Primorja ob 10. uri) g. Strnad Načelnik. Concordla : HaSk 4 : 2 (2 : 0) V petek se je vršila v Zagrebu prijateljska tekma med Concordijo in Haškom, pri kateri je Concordija docela zasluženo zmagala. Zali« bog je tekma vsled nediscipliniranosti Ha. škovcev končala s prav nesportnim inciden tom. Haškov golman Friedrich ni hotel pri znati četrtega gola Concordije ter je v znak protesta proti odločitvi sodnika prav ne« športno zapustil igrišče. Vsled tega je pri.šloj do prepira med enim igralcem Haška in) enim igralcem Concordije. Sodnik je oba iz» ključil. Igrač Concordije se je pokoril tej odločitvi dočim je Haškovec napadel sod nika ter ga udaril. Sodnik je nato odžvižgaL Concordija je bila ob prekinjenju v premo, či. Zlasti dober je bil srednji napadalec Ben čič, ki je dobro vodil svoje tovariše v nar padu. Sporadlčni prodori Haškovcev so končavali s streli v out ali v prečko V dru« gem polčasu se je Hašk nekoliko izboljšal; zlasti se je odlikoval Zinaja z lepim poda. vanjem. Tretji gol za Concordijo je padel iz enajstmetrovke. Sodnik Benzon je zlasti glede off sidov napravil precej napak. Prvenstvena hazenska tekma med Iliri--jo in Laskom, ki bi se morala vršiti danes dopoldne, je vsled nezanesljivega vremena odpovedana. Pač pa se vrši popoldne na igrišču Ilirije trening.tekma med družinama obeh klubov. Hr\'atski akad. športni klub (Hašk), Zagreb se je obvezal za nedel:> 3. maja od. igrati s svojo kompletno prvo postavo v Ljubljani proti rišemu prvaku Iliriji prija. teljsko tekmo, ki naj nosi značaj revanže za lanski poraz v Zagrebu. ITiškov odličen rc ome, ki ga uživa v inoze-istvu, in neka. teri zadnji rezultati kakor z Rapidom, Du> naj 2 : 2, Gradjanski 2 : 1, Jugoslavija, Bco« grad 1 : 2, nam nudijo dovoljno jamstvo za sedajno iz.- _tno formo njegovega moštva. Hašk, dasiravn > vsakoletni naš gost, pome. nja vedno nekako sjsortno senzacijo za Ljubljano in upajmo, da nas tudi tokrat ne bo rar "arai, saj nastopi s 6 jugoslovenski. mi reprezentančnimi igr-'ci (Friedrich, Mar_ janovič, Cindrič, Križ, Zinaja in Plazzeria. no). II: ija nastopi v svoji rijmojnejši po. stavi ojačena s Segrom in jugoslovenskim reprezentantom Podujo. Zlasti slednji se nahaja v izvrstni formi, kar je zopet do« kazal pri gostovanjih Hajduka na Malti v pretočenem mesecu. Odlična forma Ilirije, katero je dokazala z zmago nad dunajsko Ostmarko, nam jamči prvovrsten šport in srdit boj. Tekma se prične ob 15. uri na igri:" Ilirije. Igra se ob vsakem vremenu. Pri tej priliki izroči Ilirija svojemu namenu na novo zgrajeno krito sedežno tribuno. Cc« ne: mladinske 4, vojaki do narednika, di« jaki in člani Ilirije 8, cela stojišča 12, sedež na tribuni 20 in ložni sedež Din 25. Vsaka loža imi po pet sedežev, ter stane cela loža 100 Din. Hazenska trening tekma Lask : Ilirije. Danes popoldne se vrši kot predigra nogo« metne tekme Hašk : Ilirija hazenska trening tekma med mlado novoustanovljeno druži, no Laska in Ilirijo. Za Laskovo družino, ki nastopi jutri prvič javno, vlada splošno za« nimanje. Trening tekma obeta biti jako za« nimiva, ker se bo Lask vsekakor resno po« trudiL da ob svojem prvem nastopu častno zastopa, barve svojega kluba. Trening tek« ma prične ob 2. S. K. Primorje, kolesarska sekcija. V pondeljek zvečer ob 8. uri se vrši v zadnji sobi Narodne kavarne važen sestanek vseh članov kol. sekcije. Člani naj se ga gotovo udeleže. — Načelnik. Ob vsakem vremenu! Danes ob pol 15. uri na igrišču »Ilirije li Hašk žagreb: Ilirija (v moStvu 5 internacionaleev) Ob vsakem vremenu i Otvoritev nove pokrite sedežne tribune Domače vesti • Cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina, smo priložili zadnje dni po'ožnice. Prosimo jih. da poravnajo naročnino že prve dni maja, da tako upravi olajšajo delo. Upravništvo «Jutra». ♦ Kralj na Bleda. Kakor doznava beograjska »Pravda«, bo kralj Aleksander s kraljevo rodbino sredi maja odpotoval na Bled, kjer bo v svojem dvoru preživel poietje. Na Bledu se že vrše priprave za prihod kraljeve rodbine. ♦ Promocija. Doktorjem vsega zdravilstva je bil na zagrebšketr vseučilišču pro-moviran Ljubljančan g. Franc Viziak. Čestitamo. ♦ Promocija. Na zagrebški unive-zi ie bil prošlo sredo g. Boris Šlajmer iz Lintia-ne promoviran za doktorja vssgi zdravilstva. ♦ Dr. Marn — častni občan Bleda. Občin. ski odbor na Bledu je izvolil dne 26. aprila dvor. svetnika dr. Rudolfa Mama za zasluge na polju tujskega prometa za častnega ODčana ♦ Himen. Na Jesenicah se je poročil dne 27. aprila g. Ivo Tišler krojač iz Sv. Jurija ob Ščavnici, z gospico Em. Radin iz Pevme pri Gorici. Obilo sreče! 864 ♦ Direkcija državnih železnic v LJubljani nam sporoča, da se je preselila z vsemi uradi ki so bili dosedaj v vojašnici vojvode Mišiča, v novo poslopje Ljubljanskega dvora poleg glavnega kolodvora, kjer prične jutri v pondeljek poslovati ♦ Zdravniška služba pri okrožnem madu za zavarovanje delavcev. Na zadiji seji upravpega odbora so bili imenovani za pogodbene zdravnike: primarij dr. Kuhar v Ptuju, dr. L Trenz v Celju in dr. Neuberger v Hrastniku. Službena mesta zdravtiikov-uradnikov so se sistemizirale na Jeseničan, v Kranju, Radečah pri Zidanem mostu v Rušah, Šoštanju, Tržiču in na Vrhniki. ♦ Iz justične službe. S kraljevim ukazom so v justični službi pomaknjeni v višji plačilni razred: sodnika deželnega sodišča v Ljubliani dr. Fran Pichler in dr. Mirko Kresnik v . skupino L kategorije; okrajni sodnik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Martin S e n j o r, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ljutomeru dr. Milko Gaber ter okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča r.a Vrhniki Leit-? e b — vsi v 5. skupino I. kategorije; sodnik Viktor Kobe pri okrožnem sodišču v kovem mestu pa v 6. skupino I. kategorije. ♦ S subotiške pravne fakultete. Dosedanji dccent dr. Jovan Stefanovlfi je imenovan za izrednega profesorja javnega prava na prav. ni fakulteti v Subotici. ♦ Izpremembe v državni službi. Imenovana sta: Fran Zelenik za blagajnika pri glavnem skladišču tobačnih izdelkov v LJubljani invalid Anton Satler pa za pisarniškega ofl-cijala pri ravnateljstvu šum v LJubljani. — Davčni upravitelj Andrej Ude-man v Novem mestu je trajno upokojen. ♦ Napredovanje v poštni službi. V višjo plačilno stopnjo so bili pomaknjeni še na-sledni poštni starešine v področju ljubljanske peštne direkcije: Julij Helmik v Zagorju ob Savi, Matilda Ferenčak v Železnikih, Anton Pevec v Ormožu, Mihaela Tavčar v Ljubljani, Avgust Brejc v Stični, Kristina Kos na Jesenicah, Vojteh Conč v Šmarju pri Jelšah, Hinko Plaš v Kamniku in Franc Javor v Tržiču. ♦ Smrtna kosa. V središču ob Dravi je umrl po daljši bolezni posestnik g. Franc 2 r. i d a r i č, oče inšpektorja, g. Jakoba 2ni-dariča. Pokojnik je bil odličen naprednjak in splošno priljubljen človek. — Na Jesenicah je preminul dne 29. aprila g. Štefan Med-vešček. žel mizar in dolgoletni član demokratske stranke. Bil je jeklen značaj in zaveden strankar. Rodom iz Dekel pri Gorici je več let služboval v Gorici, kjer se je živahno udejstvoval na narodnem polju. Zapušča vdovo in 5 nepreskrbljenih otrok. V mariborski bolnici je umrl dne 28. aprila g. Hinko Sotošek. sin šolskega upravitelja v Žetalah. — Snoči ob pol 12. ponoči je umrla v Ljubljani gospica Anica Zrl m še k bivša blagajničarka pri tvrdki Grobelnik, hčerka g. Ivana Zrimška, sodnega sluge v Ljubljani. Pogreb se bo vršil v torek pop. Iz Miklošičeve ceste št. 9. — Blagjkn spo-rrin! Iskreno sožalie žalujočim rodbinam! ♦ Stari stanovanjski zakon veljaven do 15. maia. S kompetentne strani se opozarja na člen 93. zakona o proračunskih dvanaj-sHnah za mesece april, maj, junij in julij 1925. Omenjeni člen se glasi: »Priznava se moč in veljavnost odločbi ministrskega sveta štev. 1471 z dne 18. decembra 1924. kakor tudi vsem odlokom in ukrepom stanovanjskih oblastev, osnovanim na tej odločbi ta odločba velja, dokler se ne sklene nov zakon, nadalje pa do dne 15. maja 1925. Ne ve!;ajo in ne izvršujejo se določbe in sodbe rednih sodišč, izdane zunaj ozemlja prejšnje Srbiie in Crnegore nasprotne označeni od' ločbi rrinistrskeea sveta v času od 1 janu-aria 1925- do dne 15. maja 1925.« Stari sta. r ovanjški zakon je torej veljaven še do 15. maia 1925. ♦ Silna nevihta v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini in tudi v Ptuju ie divjala v petek zvečer silna revihta. Vlila se ie ploha in grmelo je da je bilo groza. Vihar je napravil silno škodo. V zdraviliškem parku v Rogaški Slatini je neurje uničilo cele dele nasadov. Sadno drevje je precej polomljeno. Po hribih je zapadel sneg. ♦ Smrt vsled električnega toka. \ bt. Janžu na Dravskem polju je elek'rični tok visoke napetosti ubil nekega hlapca, ki ;e pasel živino. Hlapec je bil splezal na drog daljnovoda; ko se je dotaknil voda, je pade* mrtev na tla. Roko je imel popolnoma ožga--no. Tragični slučaj naj bo resno svarilo vsem onim, ki se radi igrajo z električno napeljavo. * »Čljveka z bombami«, pesniško zbirko Antona Podbevška, so pričeli prodajati po vseh ljubljanskih knjigarnah za ceno 30 Din. * Proti korpulencl (debelosti) učinkuje uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drožeriiah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan. Zagreb Prilaz 71. * Proti korpulencl (debelosti učinkuje edinole preizkušeno m najnovejše sredstvo i.epoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus). * Pr| glavobolu, omotici prsnih težavah ln srčnih hibah se poslužite takoj naravne »Franz-Josef« grenčice. Zdravniške svedoc-be klinik za želodčne in črevesne bolezni pričajo, da je »Franz-Josef« grenčica izvrstno odvodno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah 209—a * Marsikdo, k! Je poznal pskatete iz predvojne dobe, s! jih Je poželel. Zlasti Primorci ki se nahajajo med nami, so jih težko pogrešali. Kakor nam poroča nova tovarna v Ljubljani, bodo vsi trgovci v kratkem času založeni s Pekatetami, tako da jih bo dobiti po mestih in po deželi. * Prošnja za pomoč. Revna delavska družina, katere hranitelj je sam bolan in le s težavo hodi na delo, da preživlja sebe, bo-lehno ženo in tri otročiče, se obrača na usmiljena srca s prošnjo za pomoč. Darovi naj se pošljejo Ortopedičnemu zavodu Atene na Ble.iweisovi cesti, kjer se na željo Izve tudi naslov družine. * Vlom v Žirovnici. V Žirovnici na Gorenjskem so v noči od 29. na 30. aprila neznani zlikovci letos že v drugič vlomili v lokale gostilničarke ln posestnice gospe Marije Cop. To pot so ji teme'iito izpraznili jodilno shrambo. Odnesli so ji vso zabelo vse prekajeno meso, jajca, klobase, sir sveže meso, marmelado, stroj za rezanje mesa, rezine, mandelje itd. Čopova Ima več tisoč dinarjev škode, Orožnik! marljivo zasledujejo tatove In upati je, da pridejo v kratkem v roke pravice. Iz Ljubljane j— Naši Javnosti! Danes predava ob pol 11. uri v zbornici univerze g. prof. dr. Ve ber o temi »Analiza vesti». To predavanje je italijanska oblast v Trstu na sramoten način preprečila. Vstopnina 5 D!n, za akademike in dijake 2 Din v prid Jugoslovenske Matice. — Predavanje naj bo naša kulturna manifestacija proti italijanskemu nasilju! Prid:te vsi! u— Zlato poroko praznuje danes zasluženi prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda, vladni svetnik Andrej Senekovič s svojo gospo soprogo. Jubilantoma se je včeraj poklonil glavni odbor CMD In zastopniki vseh ljubljanskih podružnic. Tudi mi se ob priliki praznovanja redkega praznika priključujemo gratulantom z željo: Se na mnoga leta! u— Pot treh Nemcev na kolesu okoli sveta, V Ljubljano so prispeli v soboto na kolesih bratje Friedrich, Kurt in Hainz Her-mann lz Lipskega. Vsi trije tekmujejo za mednarodno nagrado v znesku 100.000 dolarjev, katera pripade onemu, kateri doseže potovanje okoli sveta. Potovanie mora biti končano do leta 1930., torej v petih letih in imajo za prevoziti približno 80.000 kilometrov. Bratje Hermann so dne 1. marca 1925. zapustili Lipsko: prepotovali dosedaj Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrio in Madžarsko. Dosedaj so prevozili približno 4000 km. Iz Ljubljane gre njih nadal.ina pot v Italijo, nato na Grško, Turško, v Arabijo, Perzijo, Indijo, Kitajsko, Japonsko itd. V svrho kritja potnih stroškov prodajajo mladi vozači razglednice. u— Kot prihodnjo senzacijo za LJubliano prinaša Elitni kino Matica prekrasni film »Glas srca. (divna drama v 9 velikih delanjih). Oba dela neskrajšana v enem pri ob'čajnih, nezvišanih cenah. V g'avni vlogi grofica Agnes Esterhazy, sloviti Fritz Kam-pers in naš rojak iz Splita Mario Kuzmič. Oglejte si že razstavljene sMke! u— Umrli v Ljubljani. Naznanjeni so bili sledeči smrtni slučaji: Marija Keber. po-sestnikova žena, 47 let — Ivana Kocjan, zasebnica, 57 let. — Josip Seidl, trgovec, gostilnčar in posestnik, 62 let — Frančiška Strgar, zasebnica, 77 let. — Jernej Glavič, trgovec in posestnik, 48 let. — Marjana Aleš, zasebnica, 73 let. — Štefan Med-vešček, mizar, 42 let. — Ivan Jensterle, delavec, 31 let — Neža Ogrinc, obč:nska uboga 57 let. — Ivan Bartl. tovarn, delavec, 23 let — Alojzij Pungartnik, tovarn, delavec, 36 let u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 22. do 30 aprila se Je rodilo v Ljubljani 43 otrok (23 moške«a, 20 ženskega spola), med temi 1 mrtvoroienček, umrlo pa Je 10 moških in 14 žensk, skupai torei 24 oseb ln sicer: 4 esebe za jetiko. 4 za boleznijo na srcu. 2 za ostarelostjo. 2 vsled nezgod, 2 vsled priroiene slabosti, 1 za ošp eami, 1 za rakom, 1 vsled vnetja črevesa, 7 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih so bile tri osebe stare nad 70 let. Na nalezljivih boleznih Je obolelo 8 oseb: 4 na dušljivem kašlju, 2 na ošpicah, 1 na škrlatinki in 1 na davicl u— Danes zvečer poidemo na Vič v Sokolski dom, kjer naši šentjakobčani uprizorijo efektno opereto »Zorin god». Stvar je vestno pripravljena in bo prijateljem lah-kokrile muze nudila obilo užitka. Dirigira in vodi Danilo Bučar, sodeluje kompletni šentjakobski orkester, dočim so vloge razdeljene izbran:m pevskim močem. Pričetek točno ob 8. uri, torej zvečer na Vič! u- - Zabavni večer s petjem in godbo, plesom in drugimi zabavnimi točkami priredi pevski odsek »Grafika« v soboto dne 9. maia v dvorani Kazine. Vse zabave-, smeha-in šaleželjno občinstvo se vabi na ta večer mičnosti, šegavosti in razigranosti, na katerem bo mladi grafični zbor in šentjakobski orkester z zvrhano mero zabave razi-graval mlado in staro. Začetek ob 8. url zvečer. Vstopnina 10 Din. Ves dohodek gre v korist pevskega odseka »Grafika». 866 u— Danes ob 20. url priredi Dramatični odsek naprednega društva za kolizeiski okra! veseloigro »Narodni poslanec« v salonu pri »Levu». Po igri prosta zabava In ples. W4 u- Belokranjski planinski dom. Tombola v prid stavbenemu skladu za planinski dom na Mirni gori v Beli Krailnl |e vsled slabega vremena preložena nepreklicno na prihodnjo nedeljo, dne 10. maja. u— Vzor rodoljubja. Oerent ljublianske občine, g. brat Josip Turk se Je že zopet spomn'1 Tabora ter je podaril svoJ od mestne občine prejeti honorar 2000 Din v prid skladu za zgradbo Soko'skega doma. Za velikodušni dar se mu odbor kar najlskre-nejše zahvaljuje. - Zdravo! u— II. zenitlstlčnl večer. Danes ob 8. uri zvečer drugič predava v Mestnem domu zenitističn' pesnik Branko Ve Poljanski, ker ga je posebna skupina dijakov v to naprosila. Program bo povsem nov. Polianski bo čltal fragmente iz svoiega romana »77 samomorilcev. In še razne druge stvari. Vrhunec Interesantnostl bodo vsekakor zenl-tlstične ljubavne pesm! predavatelja. u— Hrano, prvovrstno pri boljši obitelj! v sredin! mesta, iščejo štlrle gospodje za takoj. Pismene ponudbe z navedbo cene pod »Dobra hrana« na Publicitas, LJubljana. Šelenburgova 7, II. 907 u— «JurJevanje» se vsled slabega vremena preloži na dne 10. maia. Upaimo. da bo sv. Peter do tega časa izprazni! svojo «bariglo». Več v prihodnjih dneh. 905 u- - Narodna čitalnica v Sp. Šiški poživlja svoie članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana g. Josipa Seid'a ki se vrši danes ob 3. uri popoldne. Udeležba pevskega zbora obvezna. — Odbor. 903 u- Dame ln gospodične, ljubiteljice lepih klobukov in slamnikov opozarjamo, da le čas, da se prijavno za drugI tečaj za priuči tev izdelave in nakitenia damskih klobukov in slamnikov. Tečai, ki ga priredi mod salon Al. Vivod - Mozetič, Pred škofijo 21, II. bo. kakor se vidi iz dosedanjih prijav, zelo dobro obiskan kar Je umevno, ker so bile udeleženke prvega tečaja presenečene s hitro priučitvljo ln Jim n! tTeba več kuoovatl dragih klobukov. 847 u— Legitimacije In železniške vozovnice s popustom za zagrebški veleseiem se dobe pri «JPutniku», palača Ljubljanske kreditne banke. ___ Krasofca *seh hrasotio Lucy Doraine pllde v naiboljšem filmu JhUMn faiA mm" Kino ,.Dvor" Iz Maribora Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žleom in znamko (rdečo, modro ali zlato) na-orej. Takrat bomo šele občutili vsi trdno vez. ki nas spaja. Toda pri vsem tem razveseljivem napredku pa leži na centrali kot mora vprašanje finansirania našega podjetnega razmaha. Smo organizacija idealistov in resnica ie. da še nobeden loe-alist ni bil in menda ne bo bogataš. I a saj ni treba bogastva, da imamo le za vsakdanje potrebe in da nam ideal"°ga poleta ne ovira skrb za obstanek. Mogoče je naša organizaciia prepozno prišla na to. da brez velikih gmotnih sredstev nobena organizacija ne more vršiti uspešnega dela in da se ustroi končno mora ustaviti, ako ne razpolaga s potrebnim dotokom materiialnih mocu In tako smo se znašli pred dejstvom, da idealizem sam še ne ustvaria napredka. da ie treba poleg njega tudi trdnih realnih tal. To spoznanje ie rodilo zavest, da je Sokolstvo navezano izključno na lastno moč in delo. Ni za nami niti zadružnih niti gospodarskih podietii. ki bi podpirala naše stremljenje in dajala idealizmu trdno oporo. Niti od on b. ki so nam po mišljenju in po ciljih najbližji ne moremo pričakovati gmotne pomoči. Torej pomagajmo si sami! To geslo samopomoči je bilo najle-^ izraženo v sklepih odborove seje JSS. dne 14. decembra preteklega leta. ko so zastopniki žup soglasno odobrili predloge. ki stremijo za izboljšanlem motnega stania sokolske centrale. Jn nič mani samozavestno na lastno moč ie potrdila te načrte glavna skupščina v Brodu. naš najvišji forum. Med drugimi akcijami, ki naj iih Izvrši Sokolstvo sebi v prid. je tudi sa-vezna loteriia. Dobro zamišljen načrt, ki ho dal zares lepo podporo celokupni sokolski organizaciji, bo realiz'—• tekom tekočega leta. Odsek, ki im<« perilo v oskrbi, deluie že dalje časa Ker pa je bilo treba mnogo priprav pred iz-daio srečk, so društva šele sed"' dobila srečke v razprodaio. oLterija obstoji iz 100 serij oo 1000 komadov srečk, ki se prodajajo po 10 dinarjev. Vseh dobitkov je 2.884. v skupni vrednosti 210.0^0 D n. Večji dobitki so po 50.000. 25 000. 10.000 in 5000 Din. manjši pa od 1000 do 25 Din. Žrebanje se bo vršilo dne 1. oktobra 1925. v Liubliani pod državn'm nadzorstvom. dobitki bodo izdani takoj po žrebanju. . , . Kakšen bo uspeh loterije, odvlsl popolnoma od nas samih. Ako bo storil vsak član in vsaka članica svojo dolžnost — in o tem ni dvoma — je uspeh zasiguran. Do 1. oktobra si vsakdo -ič lahko pritrga 20 Din vkljub ostal5- ob-veznostim. ki jih ima do sokolske organizacije in si kuni dve savezni sreč'-Ker nas je preko <5.000. bo med članstvom razprodanih nad 90.000 f- k. Menimo pa. da k akciji pritegnemo .an-ko tudi naš moški in ženski naraščaj, ki se mora tudi že zavedati svojih sokolskih dolžnosti. Tudi narašča miki in naraščainice si do 1. oktobra z lahkoto prihranijo oo 10 Din ter sl nabavita no eno srečko. Njih število zn*ša 10.000. tako bomo dosegli število 100 000 brez posebnih žrtev z lastno močjo in v zavesti izpolnjene dolžnosti. Nai nihče ne trdi. da tega ni mogče. vsak naj se zaveda. da mora to izvršiti. Mnogo uspeha pa zavisi tudi od društvenih odborov, oziroma onih odbornikov. ki so prevzeli razpečavanje srečk. Vsako društvo nai izvede strogo evidenco, ako ie vsakdo izmed članstva in narašča ia izpolnil svoio dolžr"«t. Denar za razprodane srečke pa pošljite takoj savezu. da bo nv^oče tudi tu nadzorstvo, kako poslujeta drr?tva. Zastavimo vsi svoie sile v prepričanju. da gre za uspeh naše lastne organizacije. ki Ji pripadamo iz prepričanja. da Je v naivečjo korist narodu in domovini. Uspeh skunneea dela "a nam bo v zadoščenje in plačilo. Sokol Šiška se udeleži pogrebn brata Seldla korporativno. Ciani v kroju. Zbirališče ob 3. uri popoldne pred telovadnico. -Odbor. a_ Drobne vesti Iz mariborskega Sokola, Za tekočI mesec pripravlja odtor Izdajo 2. številke svojega glasMa: «Naš sokolski dom,. _ Za svojo gndbo na p'ha!a ima odbor že lepo vsoto skupaj. Vrše se pocala-nja s češkimi tvrdkaml radi dobave godal. — Z težkim linančnlm položajem se Je ba-vll odbor v nekaterih sejah. Vzdrževanje telovadnic, kult. - prosv. vzgoja zahtevata ogromne vsote, biižajo se razni nastop: In zletl. ki bodo globoko segli v našo blagajno. V delno kritje priredi društvo 1. lunlia nabiralni dan in se obrača do dobrotnih src za prispevke In zb rke. apelira na članstvo, da točno poravna članarino. — Izmed odsekov posebno Intenzivno delujejo gradbeni, glasbeni In zdravniški. Slednji Je izvršil zdravn. preiskavo že skoraj vsega te-lovadečega članstva in naraščaja. Uspeh! — zdravstveno stanje — so Jako zadovoljivi In kažejo Jasno veliko korist redne telovadbe za celotni človeški organizem. — Mnogo skrbi In truda posveča odbor preskrbi letnega telovadišča. 2aiibog dosedal vsa pogajanja niso dovedla do povoljnega rezultata, čeravno postane let. tel. z nastopom prv;h lepih dni živllerska potr.ba društva. Skrb gre tudi za tem. da se dobi let. telov. za dolgo dibo let, ker se mora primerno urediti (stoči'nice. prhe l»d.i — Zletni fond (Praga 1926.1) v upravi pnseb-nega odseka lepo uspeva. Poslovanje, urejeno po češkem vzoru, bo gotovo dovedlo do pravih uspehov. Na plan kdir hoče kal prispevati, na plan kdor si hoče za lasino udeležba kal prišted ti. — Predsedstvo kul-turn. prosv. odseka Je br. dr. Kovačlč vsled svoie prezaposlitve pri župi od'ožil. Imenovan Je bil zato br. Ferjančič. ki mu želimo enakih uspehov. sveta Telesna neumrljivost Vs! se pritožujemo nad življenjem, toda nihče se noče od njega posloviti. Globoko v našo dušo je položila narava instinkt samoobrambe in hrepenenja po življenju in temu instinktu se vsi brez izieme pokorimo. Tudi železna volja ga težko premaga. Zelo rediti so taki ljudje, ki bi šli radevolje v smrt. Samomorilci končajo svoje življenje večinoma pod vplivom neznosnih fizičnih ali duševnih muk. Hrepeneme po življenju je obenem pojasnilo ,zakaj se ljudje že od pamtiveka tako zanimajo za problem neumrljivosti. Tam, kjer ni znanosti, govore običajno o duši Z neu-mrljivostjo človeške duše se pozitivna znanost sploh ne ukvarja. To je stvar vere in okultizma. Kdor iskreno veruje raznim veram in okultistom. ima vsaj notranji mir in smrt ga ne straši. Zato bi bilo napačno dokazovati takemu človeku. da ni res, kar mu pravita vera ali okultizem o neumrljivosti njegove duše. S tem mu vzamemo nekaj, za kar nimamo nadomestila in človek je potem nesrečen. Kdor pa je intelektualno dovolj razvit, se oprime pozitivne znanosti in išče resnice, če tudi nima izgledov, da pride tej zagonetki kdaj do dna. Za pozitivno znanost, v tem slučaju za biologijo. je duša samo funkcija telesa. Zato se znanost vprašuje: Ali more biti telo neumrljivo? To vprašanje se nam zdi čudno. Naravno je, da telo ne more biti neumrljivo, da mora vse, kar se rodi, tudi umreti. Tako sklepa logično vsak, kdor se je znanstveno poglobil v ta problem. Če pa si ogledamo problem telesne umrljivosti z druge strani, vidimo, da je stvar nekoliko drugačna. Res, da še noben človek ni bil neumrljiv. Na smrt so obsojeni tudi vsi organizmi, ki jih vidimo v naravi. Ali tu so primeri, nad katerimi se je vredno zamisliti. Od vinske trte odrežemo vejico, vsadimo jo in dobimo novo trto. Od te odrežemo zopet vejico in dobimo tretjo trto. Nastane vprašanje, ali so to novi organizmi, ali pa stari, ki se po-mlade, ko odrežemo vejico? Naravoslovci pravijo, da so to stari organizmi in da živi vinska trta na ta način že od pamtiveka, ne da bi kdaj poginila. Vzemite glisto in odrežite del njenega telesa. Glista ne pogine, temveč ji odrezani del znova zraste. Trdoživa lahko še tako razrežemo, pa ne pogine. Mislite si človeka, ki ga lahko poljubno mrcvarite, mu odsekate glavo, roke, noge ali pa izrežete drobovje, pa ne umre. Ali bi ne bilo tako telo sposobno večno živeti, aH bi ne bil tak človek neumrljiv? Zdaj hočemo nekoliko analizirati te slučaje. Telo človeka, gliste, trdoživa in vinske trte obstoji iz neštetih mikro-skopičnfh osnovnih edinic, celic. Te so med seboj zvezane kakor člani kake družbe in taka družba celic predstavlja človeka, glisto in vinsko trto. Zdaj tudi razumemo, zakaj se biologija tako rada vprašuje, da-H morejo biti celice neumrljive. O tem principijebiem vprašanju so se znanstveniki dolgo prepirali. Danes prevladuje naziranje, da so celice načelno sposobne za neomejeno življenje. Najboljši dokaz je v tem, da je celica sposobna postati neumrljiva, Čim ni zvezana z družbo mnogih celic, seve. če so razmere ugodne. To so primitivni organizmi, obstoječi iz ene same celice. Razni eksperimenti so dokazali, da so ti organizmi potencijalno neumrljivi, t j. da se lahko dele in žive nedoločen čas, ne da bi se postarah. Če imaio pa nižji organizmi to dobro lastnost, čemu bi je ne imeli tudi višji? Da je nastala družba celic, kakršno predstavlja človeški organizem, so se morale poedine celice, kakor pri vsaki družbi, deloma omejiti v svoji neodvisnosti in to ie bilo koncem koncev krivo. da družba kot celota ni mogla biti več neumrljiva. Smrt je bila torej nepovabljeni spremljevalec naše telesne izpopolnitve. Nekateri organizmi so takoj nadomestili to izgubo, ker lahko obnove izgubljeni organ ali pa vse, kar je bilo poškodovano. Čim višje pa gremo po organični lestvici, tem boli ta regeieratorična sposobnost oslabeva in doseže pri človeku svoj minimum. Pri človeku se je ohranila ta sposobnost samo še glede kože in neznatnih telesnih poškodb. Če si slučajno odrežemo košček kože. nam zraste nova. Tako sodi o neumrljivosti moderna biologija. Človeški organizem je defi-nitivno izgubil osnovno neumrljivost svojih sestavnih delov. Svoboda poedi-nih njegovih delov je omejena v interesu skupnosti. In če se hoče kak del absolutno emancipirati od družabne odvisnosti, nastoni anomalija. Kadar bi ženske volile... Poznam damo — piše Louis Forest v «Matinu» —. ki čita vsak dan liste, ali na neobičajen način. Začne z romanom (katera dama ne začne z romanom?), nadaljuje z domačimi vestmi, naidalie in najraje pa se pomudi pri šravfih. (Kdor ne ve, kaj je šravf, naj se obrne na gospode stavce, ki mu bodo radevolje postregli z nazorno razlago. SIcer pa sem prepričan, da tudi dama. ki jo imam v mislih, ne ve. kai je šravf. in prav je tako.) Politike naša dama ne ljubi, ne zunanje ne notranje. Zato je tudi princl-pijelno ne čita. Izvedela Pa je vendarle — ustmeno seveda —. da je zbornica sklenila, podeliti ženskam za občinske volitve volilno pravico. »Tako torej, zdaj bom prisiljena premišljevati o stvareh, ki so mi deveta briga? In še celo čitati bom morala politične članke?!« «Kai še!» ji je odvrnil star filozof, »mar mislite, da se moški kaj spoznajo na politiko?* «AIi jaz niti dobro ne vem, kaj je pravzaprav politika. Še nikdar nisem mislila o tem.» »Ne gre za premišljevanje, gre za to. da volite.* «In politika je umetnost posebno težke sorte. Zato se tudi nikdar nisem pečala z vedo. od katere odvisi mir in vojna. prospeh narodov, civilizacija, bodočnost človeštva in kaj vem. kaj še vse. če hočem postati modistka, se moram leta učiti, za politiko pa da ne bi bila potrebna nikaka šola? Kako Pa naj se spoznam na upravo, na finance, na za-konodajstvo. v geografskih, etno- in demografskih zadevah?* «0 gospa.* jo potolaži stari filozof. «če boste koteli iti stvari do dna. ne boste nikdar volili... Čujte. kaj mislite vi o gospodu X.?» «0 X-u? Tistem živinozdravniku?... Moje kokoši so bile bolne, in on ni niti vedel, kaj jim je. Kai on kandidira. Ne. zani pa že ne bom glasovala!...* «Vidite, gospa.* ji ie odvrnil filozof. «da ni tako silno težko voliti. Priznati vam moram, da ste se tako hitro odločili kot bi se ne odločil zlepa kak voli-lec.» ____ Če igralec napačno razume V gledališču se večkrat pripeti. d3 igralca na odru zaousti spomin. Začetnik se tega morda ustraši, stari gledališki lisiaki pa so takih zadreg vaieni in se znajo vedno dobro izrczati. Ohičamo minejo take neprilike. ne da bi jih opazilo občinstvo. Kakor povsod v živlieniu pa so doma izieme tudi na odru. Pariška gledališka kronika je zabeležila prošle dni sceno, kakršne ne doživi zlepa vsega vaiena francoska javnost. V gledališču »Ave-nue* je že precej dolgo na razporedu Nathansonova sentimentalna drama «Občutl'ivi liubimec*. StvaT lepo uspeva in polni gledališče vsak večer. Uspeh drame na ie pripisati pred vsem res dobrim igralcem. Glavno žensko vlogo igra v »Občutljivem liubimcu* gosna Cariierjeva. Nien partner ie igralec Carret. Ko sta te dni prišla do tretiega deiania. ie Carret nenadoma onemel. Soomin mu je odpovedal in mož ie bil tako zmeden, da ni vedel kaj početi. Šepetalec mu je neprestano ponavljal besedo za besedo, a Carret ie ni slišal in je nemel dalie. Sled-niič se mu ie nekaj posvetilo v glavi. Zinil ie. Toda jecliaie je izgovoril nekai drugega, čisto nasprotnega od onega, kar bi moral povedati. To je spravilo gospo Carlierovo v takšen smeh. da so io Prijeli krči na odru. Smeiati se je začelo tudi občinstvo. Sedai ni vedel Carret. kaj mu je storiti Carlierova se ie varala po tleh. liudie so vstaiali s sedežev, eni so ploskali, drugi žvižgali, in ko ie prišel na oder igralec Baur. ki ie imel nastopiti v tem Pnzoru. se ie lotil smeh še njega. V gledališču je nastal pravcati škandal. Baur je namreč po svoji dolžnosti vprašal igralko, kai je danes tako žalostna. Igralka je prasnila ponovno v smeh in je morala slednjič bežati z odra. Baur je ostal sredi pozornice sam. Čakal je. da se igralka vrne. Ker ie le ni hotelo biti. je vzel v roke list »Figaro* in se zatopil v čita-nje To ie publiko nekoliko pomirilo. Toda galerija ie kmalu začela razgrajati in zahtevati, da se igra nadaljuje. T) ' se ie zgodilo. Zastor je padel in se zopet dvignil — na odru se ie pojavila gospa Carlierova ter se opravičila radi prizora. katerega ie povzročila s svojim smehom. Nato se '"e predstava mirno nadaljevala do ko lca. Pariški listi nripominiaio. o priliki tega dogodka, da ne pomnijo Parižani že dolgo take reči in da se že davno niso nasmeiali tako poceni kakor takrat, ko se ie v smehu vabala po tleh igralka Carlierova. česar je kriv njen ubogi moški partner. Največji ognjenik na svetu Izmed ognjenikov, ki še danes bruhajo. ie gotovo naivečii ognjenik Kila-uea na Havajskem otočju. Ogromno žrelo, ki nam ga kaže naša slika, ie skoro do robu napolnjeno z gorečo lavo. Iz žrela se dvigajo oblaki strupenih plinov. ki zamore daleč naokoli vsako živo bitie. Dostop k žrelu ie zato mogoč le takrat, kadar piha stalen veter, tako da je mogoče od nasprotne strani priti do vrha. Obleke kakor tudi vsa druea nblačila za moške, _ _ fante in detke, po- lovico ceneje kot pov«od dobite ed'nole v nadrobni prodajalni konfekcijske tovarne FRAN DEREHDA & CIE., Ljubljana, Erjavčeva C. 2 (nasproti Dramakega gledaliUa) Rotns trpežna Izdelava! Ogleite si sortirano zalogo I plesi. Na velikanskem rimskem stadionu so na programu dobro premišljene prireditve, kjer bodo posetniki mogli prisostvovati najrazličnejšim športom, od teka pa do bitke med letali v zraku. Nov čudež Razrušena katedrala Sv. Nedelje Sofijska katedrala sv. Nedelje je bila vsled atentata s peklenskim strojem tako poškodovana, da ie bržčas ne bo mogoče več popraviti, ampak jo bodo morali porušiti. Naše današnje slike kažejo vso strahoto razdejanja zunaj in v notranjščini cerkve. Seveda ie ognienik neprestano cili izletnikov iz Evrope. Amerike in Japonske. ki si hočejo, deloma iz radovednosti deloma v svrho znanstvenih študij, ogledati to naravno čudo. Kakih 10 km od žrela, stoii velik moderen hotel, od katerega vodi k ognieniku umetno izpeljana avtomobilna cesta. V zadniem času so napravili poleg hotela celo velm aerodrom, kjer je izletnikom na razpolago tudi par aeroplanov. da si lahko z višine ogledaio ta «dom večnega ognia*. kakor imenujejo domačini ognjenikovo žrelo. _ Letošnja svetovna razstava v Wembleyu Priprave za otvoritev angleške svetovne razstave v Wembleyu, ki se bo letos nadaljevala, so že končane. Lani je imela razstava lep uspeh, vendar ne takega, kakor so računali. Zato so sklenili. da jo letos še ponove. vendar tokrat v še večjem obsegu. Dne 9. maja jo otvori angleški kralj Jurij. Njegov otvoritveni govor bodo razširili po brezžičnem brzojavu in telefonu po vsem svetu. ■ Razstavišče je letos še veliko bolj obsežno kot lani. To bo največja razstava. ki jo je kdaj videl svet. V vseh panogah bodo letos precejšnje izpremembe v razstavi, da se ne bi lanski posetniki dolgočasili, ako bi se ponovila razstava v isti obliki in z istimi predmeti. Vse angleške koloniie in dominiii imajo svoje posebne velikanske paviljone, v katerih razstavijo svoje proizvode. Ne samo onemu, ki se podrobneje bavi-jo s predmeti, ki ga posebno zanimaio. ampak tudi navadnemu posetniku bo dana prilika, da se temeljito seznani z razmerami poedinih angleških kolonij. Preurejeni so zabavni parki, kjer se bodo posetniki lahko vozili s čolni. Za razvedrilo se bodo prirejali koncerti in Samske novosti .Kasha* (Kaša) blapo v vseh barvah od Din 190— za 1 m dalje, širina 140 cm. Zahtevaite vzorce, pošilja se po pošti. Drago Schwab, Ljubljana. «Dai!y Chronicle*. drugače čisto resen angleški list obiavlia izredno senzacij-sko poročilo svojega dopisnika v Chica-gu. Za zadnii april, ko navadno pote-guieb časopisi svoie cemene bralce, prihaia ta vest prepozno. Mogoče je to-rei da ie resnična navidezni neverjetnosti. Gre namreč za nov izum nekega ameriškega biologa, ki nosi na vsak način slovansko ime. Piše se: dr. Ernest Polisuski. . . V nasprotiu z Vononovim m Steina-chom ki hočeta podaljšati življenie. za-sleduie Polisuski povsem drug cilj —, a tudi niegova iznaidba ima nedogledne praktične posledice. Polisuski je namreč pridobil iz sokov različnih strupenih gob sinotko. ki izredno pospešuje razvoj rastlin in živali. Za sedai so se mu posrečili šele poizkusi z ribami, kačami in pticami, toda teoretično to ni vse. Ne vemo. kaj vse še doživi srečni človeški rod Deistvo oa ie. da strne Poljsuski v kratko dobo 2—3 dni ves nj-"' ki zahteva normalno po več let. Od kraja ie obdeloval drobne ikre zlatih ribic. Pod vplivom sirotke ie dalo vsako zrn-ce v teku 7 ur normalno 5 cm dolgo ribico. Semena rastlin, ki so bila vsajena zvečer, so zrastla čez noč in bila v cvetju 48 ur pozneje. Isti uspeh ie bil dosežen z ikrami, rnstrvio in kanom Za gospodinie napoči torej nova doba. Bliža se čas. ko se bo lahko soek'" zvečer riba. ki ie zui^ai zlezla iz ikre Par kapljic sirote zadostuje, da pride iz jajca Piščanec. K^to-m re bo več treba rediti gosi in puranov za praznike, ker traia sedai po več mesecev N^azoli bodo enostavno na "redvečer praznika iaice s tekočino dr. Poljsuskega in imeli bodo na praznik pečenko, katero bo treba samo speči. Tarnstveni dogodki v bukovinski vasi Vsi rumunski listi so polni poročil o čudnih dogodkih, ki se odigravajo v neki vasi v Bukovini. ki razburjajo vso okolico in ki meje kakor se govori, naravnost na čudeže. Avtentičnost stvari prepuščamo seveda tem listom. Trinajstletna deklica Eleonora Zu-gunova ie dobila začetkom aprila od svoje babice lepo koralno verižico, kt ie imela tudi nekaj pravih biserov vmes. Deklica se je s tem darom igrala in je pri tem baje izgubila dve korali. Od tega časa straši po vasi in okolici. Kamor pride otrok, se dogajajo čudne reči. ki si iih ne moreta tolmačiti niti župnik in vaški učitelj. Otroka so morali zaradi tega oddati starši v bližnji samostan. Pa tudi tam nima jevica miru. in prior samostana sili starše, naj oddajo deklico v bolnišnico za živčne bolezni. O tajinstvenih dogodkih prinašajo rumunski listi podrobnosti, iz katerih povzemao to-le: Kakor pripoveduje mati, je prišla deklica od obiska pri babici vsa prestrašena domov in povedala, da se je v sobi stare matere naenkrat začel počasi dvigati kvišku velik lonec z mlekom, dospel do stropa, potem pa padel na tla in se razbil na tisoč kosov. Približno tri dni po povratku Eleono-re je začelo naenkrat leteti kamenje skozi okno. ne da bi bilo mogoče izslediti ljudi, ki bi jih bili metali v sobo. Drugi dan bi imela iti deklica v sosednjo vas po petrolej, pa je začelo z vseh strani naravnost nepojmljivo leteti nanjo kamenje. Otrok je pritekel napol mrtev domov. Starši so bili zelo prestrašeni in so hoteli oddati otroka k sosedom. Komaj pa je bila Eleonora v sosednji hiši. je priletelo izpod postelje na njenega očeta nekai velikih kosov krompirja. To Mark Twaln: Novinar v Tennessee Ker mi je svetoval zdravnik, naj si poiščem milejše podnebje, sem šel na jug in vstopil kot pomožni urednik v uredništvo časopisa: «Jutranja zarja in bojni krik*. Glavni urednik je bil Johnson Coun-ty. — Ko sem se javil k delu v uredništvu. sem našel svojega šefa sedečega na polomljenem trinožnem stolu, nagnjenega nazaj z nogami na mizi iz smrekovega lesa. Še ena taka miza je bila v sobi m pred njo ravno tak polomljen stol. Oba sta bila napol pokopana pod velikim kupom časnikov, cunjastih papirjev in rokopisov. Razen tega se je nahajal v sobi še lesen pliuvalnik. napolnjen s peskom, odsluženimi cigarami in prežvečenim tobakom. Opazil sem tudi še malo železno peč s pokvarjenimii vratcaml Glavni urednik je nosil dolgo črno suknjo i maliadravimi škrici. hlače iz belega platna in nizke lesketajoče se škornje. , . Na sebi je imel srajco s staromodnim, trdolikanim ovrat likom in z guban tm oprsjem. Na roki se ma ie motno svetu velik pečatni prstan. Okoli vratu je nosil rdeče kariran robec, čigar konci so viseli navzdol. . Noša je bila menda iz leta 1848. Kadil je cigaro, iskal besedo in si grabil pri tem z levico v lase, da so stali kodri pokonci. Sodeč po njegovem jeznem pogledu, je moral imeti pod peresom ravno kak posebno strupen članek. ^ Velel mi le. naj pregledam dnevno pošto in naj izberem. kar se mi zdi zanimivega v poseben članek. Zbral sem res nekaj novic in napisal sledeče: Dnevne novostL Kar se tiče železnice v Ballyhack, ie uredništvo »Potresa* očividno v zmoti Družba nikakor ne namerava pustiti Buzzardville ob strani. Kraj velja nasprotno za eno naivažneiših točk cele proge in nihče ne želi, da ostane neupoštevan. Gospodje pri »Potresu* bodo to zmoto gotovo z veseljem popravili » Duhoviti urednik lista »Grom in krik svobode*. John W. Blossom iz Hig-ginsvillea, je dospel včerai v naše mesto in se ustanil v Van-Burenhousu. Kakor smo opazili, zastopa naš kolega od »Jutranjega tuljenja* napačno mnenje, da je izvolitev Van Werterja zelo problematična. Toda on sam je najbrže že opazil svojo zmoto, predno smo ga s tem nanjo opozorili. Gotovo so ga napeljala k tej trditvi napačna poročila o volitvah. • Veseli nas novica, da je stopilo zastopstvo me«ta Biathersville z nekaterimi newjorškimi gospodi v dogovor, ki bodo prevzeli nalogo, da popravijo z Nicholsonovim tlakom nijhove slabe ceste. »Dnevni Hurra* priporoča to delo z veliko spretnostjo in poudarkom in je očividno prepričan o končnem uspehu. • Dal sem svoj rokopis glavnemu uredniku. da ga spreime. popravi ali pa uniči. Pogledal ga ie postrani in njegovo čelo se je pooblačilo. Z izrazom na licu. ki ni obetal nič dobrega, je prebral stran. Takoj sem spoznal, da ni moralo biti nekai v redu. Nenadoma je planil pokonci in za-vpil: »Za vraga! Ali mislitda je to pravi način, kako ie treba občevati s temi lopovi? Mar mislite, da si bodo moji abonenti pustili servirati tako-le mleč- no kašo? Sem s peresom!* Še nikdar v svoiem življenju nisem slišal tako zlobnega škrtanja peresa, ki je brzelo po rapirju ter se sprehajalo v zavitih črtah, tvoreč samostalnj-ke. glagole in pridevnike o ljubem bliž-njiku. Ko ie ravno sedel, ves zavzet pn svojem delu. je ustreli! nekdo skozi odprto okno in mi spačil desno uho. »Aha!* je vskliknil. »to je Smith. lopov od »Moraličnega vulkana*. Pričakoval sem ga že včerai.* Iztrga! je velik revolver, kakršnega imaio pomorščaki, izza pasa in ustrelil. Niegov protivnik je padel, zadet v bok. Smith ie bil ravno na tem. da namen in sproži v drugič toda stre! je šel mimo in zadel nekoga drugega — namreč mene. Samo en prst odstreljen. Moj šef je potisnil hladnokrvno pištolo v žep in začel zopet črtati na mojem rokopisu in vrinjevati svoje lastne misli. Ravno ko ie končal, je priletela skozi dimnik nočna granata in raznesla peč na tisoč drobnih koščkov. Druge škode sicer ni bilo. samo košček železa ie pribrnel po zraku in mi izbil par zob. »Peči ne bomo mogli več rabiti * ie rekel glavni urednik s tragičnim poudarkom. Izrazil sem mu svoje sožalje in dejal, da ie to tudi moie mnenie. »No. slednjič ie to vseeno. Pri takem vremenu jo lahko pogrešamo. Sicer pa poznam tega zlodeja. ki mi ie to napravi! Ta mi ne uide... Tu. glejte, v takem tonu je treba pisati take članke!* Vzel sem rokopis, v katerem je bilo toliko črtanega in vrinjenega, da bi ga ne spoznala lastna mati. da jo je imeL Glasil pa se je zdaj sledeče: Dnevne novosti Ti izvržki vseh lažnivcev okoli »Potresa* se očividno trudiio natvesti plemenitemu in dobrosrčnemu ljudstvu eno svoiih najnizkotnejših in najbogo-kletneiših laži. Mislimo namreč na najbolj vzvišeno iznajdbo devetnajstega veka — železnico v Ballvhack. Misel, da bo družba pustila ležati Buzzardville ob strani, so izkuhali sami v svoiih lastnih, splesnelih možganih. Svetuiemo iim. da požro hitro svojo laž. ako nočeio. da se jim bo strojila koža na njihovem klecaiočem okostju. Priznano govedo od -Groma in krika svobode* Blossan in Higginsvillea, je tukai. da ce bo snet enkrat nažrl in nanoii! v Van Burenhousu. Kakor doznavamo. razširja bedasti topov od »Jutraniega tuljenia* v Mud-Soringu s svoio znano spretnostjo v la- Je bilo tembolj nepojmljivo, ker so ljudje natančno vedeli, da takrat n? bilo v vsej hiši niti enega kosa krom- pirja. Nekaj dni kasneje je sedela vsa družina v sobi. ko je deklica naenkrat Strašno zavpila in se zgrabila za ruto. Strgala jo je z glave, in prestrašeni starši so videli, da so bili dekletovi lepi lasie iztrgani do korenin. Iskali so lase in iih končno našli zavite v papir v pepelu. Zbegani starši si niso znali pomagati fn so peljali Eleonoro k župniku. Komaj oa so stopili v župnjišče. je padel železen lonec z okna na tla in se razbil. To potrjuje župnik sam. Vaški učitelj pripoveduje še bolj Čudne stvari. Pravi, da je vide! z lastnimi očmi. kako se je ob vstopu deklice v sobo začela dvigati težka skrinja, ki je obstala v zraku pol metra od tal. Nekdo je hote! zagrabiti skrinjo, v istem trenutku pa je priletela iz skritega kota sobe nanj deska in ga zadela s tako silo na glavo, da se je sesedel kravaveč iz globoke rane. Vse vasi in daleč naokrog tudi oko-fice se je polastilo grozno razburjenje, ko so ljudje slišali, kaj se godi z ubogo deklico. Ljudje mislijo, da je dekle obsedeno in imajo pred njo velik strah. Duhovniki berejo zaman maše, da bi osvobodili Eleonoro od strašnega nasprotnika. Končno so se odločili za romanje k Sv. Janezu v Suczawo. Komaj pa ie bil ta sklep storjen, že je priletel velik kamen na sliko sv. Janeza na steni in jo prebil. Po vseh teh nepojmljivih dogodkih so spravili starši deklico v rumunski samostan v Guraveiu. Pa tudi tam nima reva miru. Ti dogodki so zares čudni. Vsekakor gre za izredno histerično dekle. Iz vsega se vidi. da se nahajajo vsi orazno-verni vaščani v množinski psihozi, ki se jasno opaža. Posodic* hrovan?a z zakonsko nesrečo V dunajskem »Neues Wiener Jour-nalu» nriobčuje dvorni svetnik Her-mann Drawe zanimiv članek o razved-bi nekega zakona in o njegovih posledicah. Pred četrt stoletjem sta živela na Dunaju mož iti žena, ki sta oba pripadala krogom aristokracije. Bila sta tri leta poročena. Žena je dobila ob sklenitvi zakona lepo doto, mož pa je bil siiaina partija samo na prvi pogled. Njegovi dohodki so bili zelo skromni in njegova bodočnost zelo nesigurna. Vse karte je stavil na zapuščino nekega strica, ki pa je bil še dovoli kreDak. da bi lahko dalj časa živel. Poleg tega ni kazal nič kaj posebnega navdušenia za svojega nečaka, ki je bil zadolžen čez glavo. Med možem in ženo so izbruhnila nesoglasja, ki so se še boli poostrila, ko je žena zvedela, da je nien mož v nedopustnem razmerju z neko dunajsko lepotico. Zato sta se zakonca sporazumela glede ločitve. Ker pa je bila moževa priležnica takisto iz krogov boljše družbe, bi bila povzročila razprava o dejanskem stanju pred sodiščem javen škandal prvega reda. Mož in žena sta se radi tega dogovorila, da poiščeta drugačen povod za tožbo. A aristokrat je bil izbirčen človek: zahteval je, da mora pristati žena na take pogoje za razvedbo zakona, ki ne bodo njega osramotili pred dunaisko družbo. Žena je pristala na predlog. Kmalu nato je mož iztaknil neko plesal ko z lepimi nogami, ki ie bila voljna fingirati potrebno situacijo, samo da dobi aristokrat priliko za ločitev. Po neki predstavi v varijeteju se je umaknil aristokrat z lero plesalko v se-pariran prostor. Čez nekai časa je vdrl v sobo ženin brat ter zalotil moža in plesalko v položaju, ki ufemeliuje zahtevo po ločitvi zakona. Žena je tožila, mož ie pred sodiščem potrdil momente, ki so ga obremenjevali in sodišče je izrek'o zahtevano ločitev. Ločen mož je že skorai pozabil na svoio prvo ženo in je v miru in zado-volinosti živel z damo. ki mu je bila bolj všeč od bivše zakonske tovarišice. Tu pa dobi naenkrat od advokata, ki je zastopal plesalko na razpravi, kjer je bila dosežena ločitev njegovega za-ikona pismo, v katerem dama iz vari-ieteia sporoča, da je rodila otroka ter da zahteva vzdrževalnino. Možu ni preostalo nič drugega, kakor da je mol čal in plačal alimente. In plačal jih je celih 14 let, kljub temu, da je vedel da otrok ni morebiti njegov. Pasje življenje Da ni prijetno, pove že dejstvo, da služi kot primera za skrajno bedo. Seveda je kakor liudem tudi psom usoda različno naklonjena. Onim, ki jih nosijo v naročju in valiaio po blazinicah razne stare in mlade device, ie gotovo boljše, kakor Pa kakemu pastirskemu ali beračevemu psu. čeprav bi ta dva svoje zlate svobode bržčas ne zamenjala za Prijetnosti salonskega življenja. ganju novico, da je šla izvolitev Van Werter'"a Po vodi. Zurnalistika ima sveti poklic razširjati resnico, vzgajati, izobraževati, omejevati zmoto, dvigati občo nravnost in moralo in jo pronik-niti s fineso. napraviti ljudstvo boljše, čedneiše. dobrodelnejše — in v vsakem oziru pametneiše. boliše in srečnejše. Toda ta gnusni in nizkotni lopov one-čašča brez prestanka svojo visoko mi-siio s tem. da tvori laži. obrekovanja izzivanja, hujskanja in druge lopovščine okoli sebe. Blathersville si namerava nabaviti tlak. Potrebneiša bi bila ječa in norišnica. Kaka vnebovpijoča blaznost — tlak v tem gnpzdu z dvema branjarijama, eno kovačnico in s tem zdrizastim obličjem. ki mu pravijo »Dnevni hura!* Stari plazilec. Buckner. ki izdaja list. kraka že svoie navadne bedastoče preso tlaku v svet in si pri tem domišljuje. da je bogve kako pameten. «Vidite, tako je treba delati Žarko in stvarno. Stvarno! Kar slabo mi je. če vidim tako pisarijo brez soka in moči* Medtem ie priletel skozi okno kos opeke, da so zažvenketale na tleh šipe in me zadel-z vso silo v hrbet. Porinil sem sto! iz strelne črte in začel slutiti, da sem na poti. «To bo gotovo polkovnik.* je rekel Največji reveži pa so gotovo psi. ki jih imaio v svoii oblasti otroci, katerim ie pojm usmilienia še neznan. Star prizor ie, da mlad dečko vnreže psa v voziček in se ž niim vozi okrog. V nekem ameriškem mestu pa se ie razias'a nedavno nova maniia. Starši kupijo otrokom biciklu podoben voziček na treh kolesih, vani vprežejo psa in mali okrut-neži prireiajo na tn način cele dirke. Razvada se je razpada tako. da je morala poseči vmes policija, ki ie s svojimi odredbami omejila preveliko trpi.i-čenie živali. X V letalu okoli sveta. Argentinski letalski major Pedro Zanni, ki skuša poleteti okoli sveta, pa tiči že par mesecev na Japonskem, namerava 10. maja nadaljevat! svojo vožnjo. Japonska vlada mu bo dala na razpolago nekaj torpednih rušilcev, ki bodo porazdeljeni na progi, po kateri bo letel Zanni preko Tihega oceana. X 2000 kilometrov na pokrovu avtomobilskega motorja. Znani športnik dr. I'. Reu-ter je stavil s prijateljem, da bo prevodi 1250 milj (2000 km) sedeč na pokrovu motorja, pri čemer bo vozil avto.nobil povprečno z veliko hitrostjo. Navzlic neugal-nemu vremenu ima Reuter že večji del p 'ti za seboj. X Svetovni kongres artistov v Budimpe« šti. V letošnjem septembru se bo vršil v Budimpešti svetovni kongres artistov. Po 11 letih bo to prvi kongres, katerega se udeleže zveze artistov raznih držav. Kon« gres bo imel ie zaradi tega poseben pomen, ker bo zastopana po delegatih tudi augie. ška zveza artistov, ki je začetkom vojne iz« stopila iz svetovne lige. Svetovni kongres, ki se ga udeleže delegati 20 držav, bo sku. šal odpraviti težkoče pri dovoljevanju vi« zumov, ki obstojajo še v nekaterih drža« vah. X Potovanje indijskega maharadze. Ma. haradža (knez) Jodpurski je dospel s sprem stvom iz Bombaya v London. Parnik «Nar» kudas, s katerim je napravil vožnjo do Marseilla, je dobil ime »najbogatejše ladje«. Kajti še nikoli ni bilo vkrcanih na ladjo toliko vrednosti kot takrat. V spremstvu Mount Williams in Mount Whiton. Znan« stvenik misli, da je bruhanje teh vulkanov, ki jih je večkrat fotografiral, v zvezi s po« tresi na Japonskem. — Pri tej ekspediciji je našel dr. Beebe važne najdbe med mor« skim živalstvom, zlasti tam, kjer se stekata Panamski in Humboldtov tok. Doslej je zbral nad 150 redkih in neznanih vrst rib. maharadže ie četvero žen. Ko so že vsi pot« niki izstopili v Marseillu. so jih spravili go« sto zastrte v nosilnicah v avtomobile. Vsa družba šteje 20 ljudi, med njimi 7 igralcev za polo. Za maharadžo je določenih 50 po« nijev za igro polo, ki so prišli v Plymouth s posebnim parnikom. Družba se je- peljala s posebnim vlakom z Marseilla v Boulogne in po prekoračenju Kanala zopet s poseb« nim vlakom iz Folkestcnea v London. X Natakarji na Angleškem. Lastniki ho« telov in restavracij v Londonu pošiljajo se« daj svoje angleške natakarje v inozemstvo, da obogate svoje izkušnje in znanje. Dan« danes je polovica natakarjev v velikih go« stilniških podjetjih angleške prestolice Ita= lijanov, ostali so Angleži. Francozi. Švicarji in Cehi. Italijani so zavzeli mesto Nemcev, ki iih danes, več kot šest let po vojni, še vedno ne moreio trpeti. Potreba po nata* kar jih v Londonu je postala naravnost ve« likanska. odkar se je udomačila navada, obedovati ali večerjati v hotelih. V rata« karskem poklicu so trenotno izgledi v Lon« donu zelo povol.ini. Inteligenten, okreten mladenič čedne zunanjosti in vljudnega ve« d~nja nride razmeroma kmab do letnih do« hodkov tisoč funtov (300.000 dinarjev"*. Ho« tclski ravnatelji imajo 2000 do 3000 funtov na leto. X Hitrost človeka. Človek je dosege! že več lepih rekordov. Tako znaša razdalja, ki jo jc kdai pretekel čovek v eni uri. pri« bližno 23.km. V eni uri je napravil človek z drsalkami na ledu 38 km, s prekomor« skim parniVom 45. s kolesom 60. z avto« mobilom 300 in z letalom nad 400 km. Te hitrosti so res lepe, vendar ne pomen ia jo ničesar s hitrostjo, s katero se gibljejo zvezde. Na:a zemlja se vrti n. pr. okrog so^ca s hitrostjo 30 km na sekundo, ali I nad 100.000 km na uro. So pa zvezde, ki 1 krožijo okrog svojih solne že mnogokrat ' hitreje. Vse to pa ni zopet nič v primen i s svetlobo, ki napravi na sekundo 300.000 Angleški kraljevi mr v Parizu Kakor smo že poročali, je moral angleški krali Jurij vsled svoje bolehno-sti napraviti na zahtevo zdravnikov daljše potovanje po Sredozemskem morju. Krali in kraljica sta potova'a na lastni jahti, ki je križarila med Evropo in Afriko, dokler se kraljevska dvoiica ni izkrcala na Siciliji, od koder se je potem «po suhem preko Italije in Francije vrnila v London. Angleški kralj in kraljica sta se pri tem ustavila za en dan v Parizu, kjer sta bila od prebi- moj drug, »že dva dni ga pričakujem. Takoj pride sem.» Ni se motil. Ze v naslednjem se je prikazal Dri vratih nolkovnik s kavalerij-sko pištolo v roki. «Gospod.» ie rekel vstopivsi v sobo. »ali imam čast govoriti z bahačem. ki izdaia te umazane cunie?* — Dvignil je pri tem list našega časopisa. »Da. gospod, da! Sedite! Toda previdno. Stol je namreč izgubil eno nogo. Zdi se mi. da sem deležen veselja, videti pri sebi enega izmed največiih lažnivcev in obrekovalcev — polkovnika Blatherskita Tecumseh.* »Popolnoma pravilno, vse se ujema,« je odgovoril polkovnik z lahnim poklo-nom. da je zaškripal trinožni stol. »Zdi se mi. da imava midva še par neporavnanih računov in če dovolite, lahko začneva takoi. Seveda samo če Vam dopušča čas.* «Ravno dokončujem članek o razveseljivem napredku duševnega in mora-ličnega razvoja v Ameriki; toda delo ni nuino! Kar začniva!* Obe pištoli sta počili hkrati. Polkovnikova krogla ie uropala mojemu šefu šop las in se zarila nato v mesnati del mojega bedra. Pokovniku je bil odstreljen kos rame. Streljala sta v drugič; krogli sta izzu- km in celo z elektriko, Id preleti 400.000 km v eni sami sekundi. X Rdečeglavi vrabci. Bostonski ptičarji so bili nekaj časa vsi iz sebe, ker so se pojavili vrabci z rdečo glavo. Celo policiia se je zanimala za to novo vrsto ptičev. Kmalu pa se je ugotovilo, da si Je v Dor-chestru neki mož preganjal čas s tem. da Je lovil vrabce, prilepljal na glavice rdeče krpice iz flanele in jih potem zopet izpj-ščaL Alt že veste?? Kaj par — Da te pričela temama čokolade „Mirim' izdelovati tudi rženo in sladno kavo prvovrstne kakovosti. u« valstva prisrčno spreieta, čeprav sta potovala ineognito. Zlasti ugoden vtis na francosko javnost je naredilo dejstvo. da je krali ob tej priliki osebno ooložil venec na grob neznanega vojaka. mesto, ki ie današniim Francozom naisvetejše in najdražje. Krali in kraljica sta obiskala tudi predsednika fr. republike Doumerguea. Naša slika je posneta v momentu, ko predsednikova adiutanta ravno sprejemata i.i pozdravljata visoka gosta. bili svoj cilj. le iaz sem dobil svoj delež — strel v roko. Tretji naboi ie raiil nekoliko oba gospoda in meni ie bil zdrobljen gleženj. Nato sem se izrazi, da je zelo nefino od mene. da iu motim v tako delikatni zadevi. Hotel sem raie nekoliko ven. na ma! izprehod. toda gospoda s*a me prosila. naj ostanem, zatrjujoč, da ju nikakor ne motim. Menila sta se o volitvah ln o bodoči žetvi in polnila medtem svoie pištole, iaz pa sem ie! misliti na svoje rane. Nato sta začela zonet živahno strebati in vsak strel ie zadel. Toda priznati moram. da iih je prišlo od šestih strelov pet na moi račun. Šesta krogla je ranila polkovnika smrtno, nakar ie s finim humoriem omenil. da nama bo voščil zdaj dobro jutro in Šel v mesto po opravkih. Vprašal je še po stanovanju oogrebca in kje bi se dobile najcenejše rakve. Nato je šel. Glavni urednik se ie obrnil k meni in rekel: »Pričakujem goste k obedu, zato se moram opraviti. Sai boste tako prijazni, da pregledate korekturo in sprejmete eventueine obiskovalce?* Ob misli na obiskovalce, mi je bilo nekoliko t-».*ko pri srcu. toda nisem se Radio in nemške volitve V Nemčiji je divjal pred tednom srdit bo; za predsedniško mesto. Take stvari same na sebi me ne zanimajo toliko, kakor njih odmev v etru. Tega pa sem si hotel malo bližje ogledati in tako sem sedel za sprejemnim aparatom tudi v nedeljo popoldne in zvečer. Podnevi ni bilo nič, imam prešibek aparat. Moči mu zrastejo šele. ko se stemni: tedaj pa je bliskovit polet po vsej Evropi igrača. Vreme v nedeljo zvečer ni bilo baš ugodno. Viharno je bilo in bliskalo se je tudi precej. Kljub temu si nataknemo slušala — imam namreč vedno polno poslušalcev; pravijo, da se pri meni izredno dobro sliši elektronke zažare in v uho nam plane Rim. Pa danes Mussolinijeva metropola ne zanima. Skočimo v Ziirich. Deset bo vsak čas, zato morajo po programu začeti z najnovejšimi vestmi. In res. Poročevalec govori, obleze vse kotičke, a Nemčije se ne dotakne. No, slednjič vendar začne: »Pri nemških predsedniških volitvah« — aha! vsi posluhncmo — »sta se dve ženski pobili s kamenjem.« Vraga, nič drugega? Šele prav na koncu pove, da je dosedaj dobil Mar* sedem milijonov, Hindenburg pa šest milijonov glasov. Nato pa nam mikrofon pred nosom zaloputne. Nič zato, pa gremo drugam. Čudni pa so vendar ti Švicarji, še ob nedeljah in ko ves svet z napetostjo gleda na potek gigantskega boja v Nemčiji, gredo s kokoši spat Nekaj časa razmišljamo, kod in kam, potem pa hajdi v Beriin. Zasučem kondenzator, i i i — u u, pa smo tam. Tu je bil prejšnji dan govoril Marx, pa so se menda ljubljanski amaterji zakleli, da njegove besede ne smejo do moiih ušes. Mož je bil v pravem pomenu besede per radio Izžvižgan. Ta vražja reakcija na anteno! No. danes je hvala Bogu boljše. Hindenburg, Marx Thal-mann — jasno slišimo številko za številko, vse zapisujemo. V pavzah, ki jih skušajo izpolniti z basi, bobni in drugimi instrumenti, kontroliramo posamezne stanlce med seboj. Izidi so večinoma iz južne in zapadne Nemčije. Cela okrožja so že vmes in povsod ima Mars večino. Ura gre proti polnoči, Evropa začne dremati, Staniča utihne. Eter se sčisti. To je čas, ko je mogoče obvladati ogromne razdalje in ko slišite na tisoč kilometrov daleč, kakor da govori poleg vas. Boiščem Ko-nigsberg. Poročila iz Pommerna. Kakor bi z bengalično lučjo posvetil v ta najtemnejši kot Nemčije. Ogromna večina za Hinden-burga. V kratkih presledkih se oglaša Staniča za stanico. Hindenburgova večina postaja vedno večja. S čudovito mirnostjo podaja berlinski poročevalec usodne številke, brez strasti in brez nervoznosti, objektivno, kakor sem slišal še malokaterega človeka. Radioorkestri so zbrali ves poskočni materija!. da bi obdržali svoie poslušalce pokonci in pri sprejemačih. Stuttgart n. pr. je preigral v dveh urah najmanj 15 koračnic. V Berlinu so mijavkali «Marto», in «Zehn selige Minuten., k! pa so bile za nas mu-kepolna večnost. Okrog ene se polašča vseh postaj vidna nervoznost. Čutimo, da bodo antene skoro izbruhale številke, ki bodo razburile ves svet. Hindenburgova zmaga je gotova. Par minut pred pol dvemi se prvi oglasi Stuttgart in napove uradni izid volitev. Smrtna tišina zavlada. Čudovit občutek se polasti človeka, ko se zave, da sliši slabi glas pritlikavega zemljana istočasno ves svet. Tisoči ta tisoči, razkropljeni po vseh kontinentih, poslušajo ta trenutek udarce kladiva, ki kuje Nemcem usodo. Hindenburg je res zmagal, Marx je ostal za pičel milijon za njim, komunist daleč zadaj, vendar pa je dobi! toliko, da je snedel republikansko predsedstvo. Stuttgartu sledi Leipzig, ki pa ima iz treh okiožij še neuradne izide. Poiščemo Berlin, čakamo par minut in okreg tri četrt na dve se res oglasi tudi on z uradnimi izidi. Razlikuje se od Stuttgarta samo za en glas. Nato podaje še izide o posameznih okrožjih. ki nas sicer ne zanimajo več, ki jih pa poslušamo v nadi, da pride še kaj zanimivega. A nič več. Ob dveh popolnoči utihne vse. Preko zemlje brnijo le še monotoni morzeji, kakor da čujejo nad spečo Evropo. Radio v policijski službi. V nekaterih velemestih, kjer je brezhibno poslovanje policije ogfomnega pomena, so opremili stražnike s sprejemalci, ki omogočalo, da sprejemajo navodila šeiov na mestu, kier vrše službo. Žica, k: služi za anteno, je všita v obleki. Aparat, ki je radi malih razdalj, za katere se rabi, prav enostaven in majhen, je navadno pritrjen na hrbtu v obliki male tornistre. Ce se zgodi kak ročin, so v trenotku o tem obveščeni vsi str ižnk; v mestu ,kar pomenja ogromno pridob:t»v na času, ki igra v takih primerih čes'o odločilno vlogo. Radio rta železnicah. Kdor se mnogo vozi z železnico, posebno po eni in st! progi, mu je vožnja vse prej kot kratko-časna In zabavna. V Ameriki so zato na vseh daljših progah v vagonih namestili sprejemne aparate in potniki poslušajo med vožnjo koncerte, predavanja -in raziia poročna od oddajnih Stanič, ki Jih nalašč zato vzdržujejo železniške družbe. V zadniih mesecih delajo stične poskuse že tudi v Evropi, zlasti v Angliji in v Franciji. Odda/na stanica v Pragi je te dni postavila nrkrofone v Smetanovi dvorani. Oddajati hočejo simfonične koncerte, ki jih izvajajo v tej sloviti dvoranL Sta.c, njme-rava spremeniti tudi valovno dolžino, ker jc sedanja preveč obdana od številn h brzojavnih valov, ki silno motijo, tako da 1-ojačevanje nemogoče. Upamo, da bomo potem tudi v Sloveniji Prago bolje slišali kakor sedaj, ko je ia stanica med vsemi evropskimi ena najtežje dosegljivih. Brezžična telefonija okrog zemlje. V oktobru se uvede brezžični telefonski promet med Anglijo, Avstralijo, Kan ido in lu-žno Afriko. Leta 1T23. je bilo o-:.oč:!no za razvoj brezžične telefonije. Slavnemu Mar-coniju se je tedtj posrečilo, stop ri na temelju svojega novega s s^ema v zvezo z Avstralijo. Lani je nadaljeval svoje poskuse, ki so ime", popiln u-veh. Anteis kanadske postaie so ?zum. Sovjetska vlada bo o tem izdala posebno brošuro v ruskem in francoskem jeziku in vabi vse znanstvene in praktične delavce, ki se bavijo z brezžično telegrafijo, naj pridejo k proslavi obletnice v Petrograd. Rekord radiotehnike. PTed par dnevi so delali v Melbournu v Avstraliji poskuse z brezžičnim brzojavom in telefonom. Pri tem se Je Jasno slišalo zvonenje na lokomotivah _ ameriške lokomotive so namreč opremljene z zvonci — na železnicah na Long Islandu pri Newyorku. Razdalja med Newyorkom in Melbournom znaša 12.000 m:lj, to Je 20.000 km. S tem Je dokazano, da se da prav lahko brezžično telefonirati na antipod vsakega kraja, ki Ima dovolj močno radiopostajo. Vseruska radiorazstava v Moskvi. Politehnični muzej v Moskvi se je dogovoril s komisarjem sovjetskih pošt in -brzojavov glede organiziranja velike vseruske radio -razstave, ki sc otvori v začetku letošnjeg? poletja in bo trajala tri mesece. Kako si nodalissmo svoie tfvlienie? Pač le, ako notranji ustroj telesa pravilno deluje. V dosego tega je Ha-densha voda edino pravo sredstvo! 1956-1 mogel domisliti nobenega odgovora; ta- ' ko sem bil omamljen od strelov pištol, ki so mi zveneli neprenehoma po uše-sih. Nadaljeval je: «Jones pride ob treh; — tega morate dobro pretepsti. Gillep-sie Pride menda še prej — vrzite ga skezi okno... Terguson pride menda ob štirih. Ubijtc ga! — Za danes je to menda vse. Ako vam preostane še nekoliko časa. spišite fulminanten članek zoper policijo. Dajte nadinspektorju par leDih pod nos. Gorjače leže pod mizo, pištole v miznici. strelivo tam v kotu, platno in obveze v predalu oisalne mize Ako se vam kai pripeti, idite k Lan-cetu. ki stauie pod nami. On anonci-ra v našem listu in za protiuslugo nas zdravi.* . , Odšel je! Groza me je bib Po preteku treh ur sem prestal take strahote, da ie šla od mene vsa vese-' lost. ves duševni mir. Gillepsie ie res prišel in vrgel mene skozi okno. Jones ie prišel točno: ko pa sem ga hotel pošteno pretipati mi je prevzel delo. Pri spopadu z nekim neznancem, ki ni stal na listi obiskovalcev. sem izgubil lase s kožo vred. Neki drugi tujec, ki se je imenoval Thompson. je prišel in naredil iz mene kup razvalin. Naposled me je oblegala podivjana tolpa žurnalistov. lopovov, politikov in vagabundov. ki so me stisnili vsega obupanega v kot in vihteli preklinjajoč in tuleč svoia orožja nad mojo glavo, da je miglial zrak od blestečeza jekla. Ze sem mislil zapustiti svoje mesto pri časopisu, ko je vstopi! šef. spremljan od cele kopice navdušenih prijateljev in pristašev. Nato ie nastal prizor, ki se roga slehernemu opisovanju, kr-voprelitie in klanie. ki ga ne more opisati nobena proza nobeno iekleno pe-ro. Streliali so se. klali, drobili kosce, razstreljevali v zrak in metali skozi okno. Po kratkem viharju, polnem naistra-hotneiših kletev, je sledil še blazen, zmešan bojni ples. nato je bilo vse končano. .. Po petih minutah je vladala v sob' smrtna tišina. Šef in iaz sva sedela osamljena v sobi in pregledovala krvave razvaline, ki so ležale vsepovsodi. Rekel 'e s trudnim glasom: »Vam bo že uga;alo. ko se nekoliko privadite na te razmere.* »Boste me morali žc opustiti,* sem odvrni!. »Morda bi ce sčasoma res privadil in prišel do tega. da bi vam uga- Kraljestvo Modne drobtine Modne barve. Najpriljubljenejša pomladanska barva je rujava v vseh mogočih niansah. Imenuje se kakao, pustinia. koža. Tizian. Van Dyck itd. Najelegantneiša je niansa karamel-bar-ve. S temi barvami harmonira zelena barva vseh nians, za klobuke pa škrlatno rdeča. Moderno blago. Kasha, prevladuje v letošnji pomladni sezoni. Je to mehko blago, ki spominja na starodavni kašmir Prava kasha, tkana iz volne kašmirskih koz. je zelo draga in je spe-cialiteta francoske tvrdke Rodier. Za najelegantneišo veljajo »kasha naturel« in druge temu slične vrste blaga, kakor liblikasha. kashafyl. burafyl in popla-l^sshs " Najnovejše forme. Podloga ostane, pas ie pri vseh toaletah še vedno zelo nizko in damam ne pride na misel, da bi ga premestile. Krilo se od kolen daiie širi. Pri kostumovih krilih so priljubliene polikane gube ob straneh, ki so na krilu često nadalievanje takih gub na jopici. Tudi nepolikane, štrleče gube so zopet v modi, pri oblekah iz lažiega blaga so ra všite med š:ve razne klinaste pritikline. takozvane »go-dets«. ki so večinoma iz istega blaga kot obleka. Lahko pa so tudi iz drugačnega blaga. Rokavi so letošnjo pomlad po obliki tako različni, da ustrežejo vsakemu okusu. Vidimo dolge rokave, ob zapestju okrašene z jermenčki ali man-šetami. Take rokave nosijo dame popoldne. Pri plaščih so rokavi širši, pri tea-gowr.u pa ogromni, široko odprti, kakor so jih nosili paži v Firenci za časa renesanse. Ti nokavi segajo često daleč preko zapestja. Pri dekliških toaletah in petites-robes so rokavi kratki in gladki, večerne toalete so Da še vedno naimodernejše brez rokavov. Pomladanski plašči Blago za pomladanske plašče se je letos nekoliko spremenilo. To velja zlasti za dežne plašče, ki se oblačijo često čez kostum. Materiia! je impregnirani burberry ali gabarden ali Pa mulin, blago, podobno covercoatu. Zadnja novost so dežni plašči iz impregnirane svile, ki se lahko dobi v vseh barvah. Promenadni plašči so večinoma iz angleškega blaga. Ru-iava in siva barva sta najbolj priljub- . V i. Kostum trois pieces. Kostum iz treh delov so stalno moderni in popularni. To ni več specijaliteta velikih modnih salonov, ker naidete take kostume tudi v navadnih konfekcijskih trgovinah. Novost je ansambl iz plašča in obleke, tako n. pr. modri plašč z rdečim nobom in podlogo, k temu kombinirana rdeča obleka z modrimi okraski in ecru-jermenček okoli pasu. Pomladanski klobuki Letos prevladujejo tri modne smeri, pariška, berlinska in dunajska. Klobuki in ostale modne novotarije kažejo, kolikor niso seveda ponarejeni modeli, znake vseh treh smeri. Pariz propagira klobučke, kombinirane slame, letos pikotove in iz svile"'-"-! Cif»pi olj 5t neral Piccione. Poslednja politična poročila, ki sem jih prejemal, so se poglavitno tikala razmer v Nemčiji, c-obito vstaje i>par. t Jc ovce v; prezident Wilson je 13. de. cembra dospel v Pariz, priprave za mi. rovno konferenco so se nadaljevale. Za vse slučaje sem jaz dal potom dr. B-neša mirotvorcem predložiti mirovni program «Nove Evrope®: spis je bil zanje privatno natisnjen (francosko in angleško). Javno pa je naš mirovni program objavil v «Timesu» Mr Steed. ki je poprej o tem dogovoru s Seton»Watsonom in ostalimi nam naklonjenimi politiki. • Na poti iz Padove domov so misR obravnavale bodoče naloge; vožnja preko avstriiskih tal je silila k zaključnemu premišlianiu o propasti habsburške monarh ie Dne 18. decembra smo pasirali Brisen, kier so mi vzrojile vsakojake misli o Havličku in o naši politiki. Ud Havlička sem se mnogega naučil — na vsej pori od Brixena dalje so mi zvenele v ušesih njegove besede: politika bodi razumna in poštena! Dne 20. decembra — v petek — smo dospeli na Češko mejo: solze so se utrnile onemu, ki se je po letih vrnil domov. in poljub ie prejela ta naša češka zemlja... . Prvi nagovor češkega okrajnega glavarja (po izgovorjavi rodom Nemca) ln stisk roke obiteljskim članom in političnemu odposlanstvu. Da ne dospemo v Prago zvečer, smo od petka in soboto prenočili v Čeških Budejovricah. Petek je zame posebno usoden dan; ne vem. ali imaio tudi drugi lludje takšne dni. toda meni se prav često pripetijo najpomembnejši in naj-srečneiši dogodki v petek: v petek sem v decembru 1914 zapustil Avstrijo. v oetek ie izšel Wilsonov odgovor Avstri-ii in Deklaracija Neodvisnosti ln v petek sem se zdaj po štiriletnem delovanju v inozemstvu povrnil na Češka tla... * V soboto (21. decembra) smo se odpeljali proti Praži Ustavili smo se v VeselL Taboru (»Tabor je naš program!«), v BeneSovem m končno v Pragi. _ , , Ob sprejemu v Pragi se nisem maral popeljati v starem pozlačenem vozu. ki karakterizira minulo dobo. marveč sem se poslužil demokratičnega avtomobila. Kaj sem čuti in mislil ob veličastnem pozdravljanj y Pragi -r ali sem bf! vzhfčen. vzradčSčen? Gledaje vse to proslavljanje, bogastvo barv. krojev, praporov, okraSja. rož ir. cvet*- --rača-joč vse te mtie pozdrave, sem neprestano ime! v mislih bodoče težke naloge. da trdno zgradimo svojo obnovljeno državo: veriga teh razmišljanj se ni prekinila niti ko sem popoldne v zbornici s slovesno prisego se zavezal »na svojo čast in vest. da bom čuval blagor repuhHke in naroda ter Ščitil zakon. Po obisku žene v. satn*oni« sem prvič spal, oziroma ne spal. na praškem gradu. Naslednji dan. v nedeljo 72. decembra. sem na Gradu podal svoje prvo *z-vestje. v katerem sem jedrnato očrtal zagranično akcijo: ministrski svet kateremu sem govoriL je izvršil nekatere stvarne korekture. Za prečitanje izvestja ie bil določen grad, ne zbornica; to je povzročilo formalne težkoče z vprašanjem, ie li bila seja na gradu seja narodne skupščine; končno ie izvestje bilo sprejeto v poročilo posebnega odbora, ki naj bi sestavil odgovor na Izvestje; ta odbor pa je predlagal, naj se izvestje vnese tudi y stenografski protokol narodne skupščine. To se ie zgodilo. Toda tu že omenjam, kai sem dela! doma dočim poročilo o tem ni v programu pričujočega spisa. Iz svojih za-graničnih izkušenj hočem še izvajati glavni politični nauk: Kako je naša republika vznikla. kako si pridobljeno samostojnost izgradimo m kako si jo ohranimo. ni! Novica in vesela vest se je razletela, to pomeni, da ie gospodična Fani kar naenkrat na podlagi te brze vesti uzrla pred svojimi očmi celo vrsto prijetnih trenutkov, in v vsem skupaj veliko radost. Tako se je to razletelo! »Kaj — Schick?« Da je Pariz zdaj suhe dvigal na ramena in mršave in jih nosil okoli, je sicer naravno, ker je njih težnost laže zmagovati Lahke stvari zmagovati pa ni nič posebnega in tudi ne razodeva nobene plemenitosti. Kaj čuda tedaj, če se je živahni Parižan naveliča! suhih m se navdušil za novo in večjo akcijo. kateri pa sam ne ve konca: vljudno je namreč postavil suhe na tla in Jih galantno spremil na njih mesta, da se oddahnejo — nato pa urnebesno /vign« na roke debele! To ie na vsak načm storil brez nizkih in sebičnih nagibov, ker težnost debelih zmagovati ~ vsaj eno sezono — za to je treba močnih mišic in kosti in mnogo trdne volje, vztraj nosti in prisotnosti duha. V vsakem slučaju pa je to velika požrtvovalnost teh misli je bila tudi gospodična Fani in je bila jako vesela da se ie mr-šavi režim v Parizu umaknil debelemu. Pa ni treba takoj misliti, da je to veselje prihajalo morda iz kakih postranskih misli, iz sebičnosti na primer, kakor da bi si ona od debele pariške vlade mogla kai prida obetati! Nikakor ne! Saj ona niti debela ni — vsai priznala tega ni nikoli — dozdaj vsaj ne — sicer pa: ali nima pravice kakor vsak drugi tudi ona zanimati se za važne svetovne dogodke in vedeti, katera stranka je zdaj v glavnem mestu na vrhu m katera na tleh! Seveda ima to pravico! In kakor rečeno, ona si od debele stranke itak nima kaj obetati, ker ni prlstašica debelih — vsaj dozdaj ni bila — temveč je bila vedno korektno nad strankami! Seveda ie popolnoma njena stvar, če jo simpatije, okus in pa verski razlogi vežejo na eno stranko bolj nego na drugo, in ni to nič čudnega, če ji za suhe mč ni, da so propadli; saj so dosti dolgo vladali in Ie pravično je. da ie nastala sprememba: suhlje dol. debele gor! Res je bil že skrajni Čas. da so suhi odstopih. Le kako ie n. pr. bilo na promenadi: le površno jo je ta ali oni pogledal, dasi je petinosemdeset kilogramov z dovoljenjem že bilo vredno več ko enega pogleda! Komaj površno jo je pogledal in zakaj? Iz zgolj strankarskih ozirov! V Parizu namreč nobenih takih s petinosemdesetinti kilami niso priznali in nestrpni suhi režim jih ie Štel celo med svoje nasprotnike! No, hvala Bogjt to se bo zdai spremenilo in ona bo vendar priznana in primerno vpoštevana m morda že prvi nasled-nii listi prineso njene ilustracije! Je pa le dobro, da se ni izneverila svoiim pet-inosemdesetim in da ie iunaško premagala izkušniave in nehala Piti jesih. ki suši! Ostala je lepo značajna in ni me-niala svojega političnega prepričanja in ni hotela pristopiti k bivši vladajoči suhi stranki temveč je ostala zvesta opoziciji debelih. No. in zdaj se vidi: zdaj je zopet na vrhu, njen model je zopet prvi in poštenje in karakter sta bogato poplačana! Na vse konce in kraje bo zdaj prav za njo. Ce se bo potila, ko bo lezla v hrib. bo imela mimo vest ker bo to zdaj po zakonu dovoljeno in celo iz zdravstvenih ozirov koristno in bo tozadevno zopet lahko skrbela za zdravje. Suhim je pa popolnoma prav. če jim to ne bo mogoče: naj delaio pokoro! Seveda bo skušala opozicija z demagoški-mi sredstvi izpodnesti vlado: suhlje se bodo producrrale kot lahke in hitre ia priročne, o vladi pa bodo raznasale prepričanje. da je kot slon težka m še druge tatarske vesti. V istem času pa in v Isti sapi. ko bodo v svoji brezvestnosti vlado tako vlekle po zobeh, se bodo oa suhlie z vso mrzlico za kulisami bližale vladni stranki debelih: vlagale si bodo vložke iz cunj in iz gumiia v boke m v nedra in hlinile na zunaj debelino! Da, tako brez značajt je suha opozicija! Gospodična Fani bi se takili sredstev ne posluževala nikdar in za ves svet ne! No. oa ji tudi treba ni. Na njej je vse pristno in ii ni treba nič dodajati, prav nič se ji tudi ni bati goljufije in Konkurenčne reklame suhih: kajti pozorno oKo takoj opazi kaj je prist.10 in kaj m in katera debelina ie posledica samo zu-naniih. površnih nagibov m Katera je nrava. iz notranjosti. Seveda je mogoče. da tudi iz notranjih razlogov človek odebeli in da debelost vendar 111 prava, toda to se itak takoj opazi, ker tista debelost ni trajna in trpi le nekai mesecev. potem izgine. Izključeno Paseveda ni, da se lahko tudi ta slučajna debelost zlorabila v politične namene! Hvala Bogu. da gospodična ram nima s temi in s takimi elementi nic skupnega temveč ie odločna debeluska, je bila doslej in še bo zanaprej __ Se bo zanaprej? Pa če debeli rezun v Parizu pade? •• , u 1 I _ no! E. pa kaj to! Zdaj sye debelo solncc! Cemu skrbi!Ce bo pa navsezadnje res še suho posijalo — gospodična Fani ni tako malo modra — se pač bedra in boki malo olajšajo — pa ne morda iz kakih slabih, neznačajnih name. nov. temveč iz politične strpnosti! In taka ie ona vedno bila! Pa kdo bi zdaj na to mislil! Tako lep solnčni žarek je posiial na dno srca, pa da bi ori tem črno gledala in si še ta užitek kvarila? Nak, taka pa ona ni nikoli bila! Kdor hoče redno dobivati naj isto takoj naroči. Cena zvezku za naročnike je Din 40-— Naroča se v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, PreSernova ul. 54 (nasproti gl. pošte) -J Darujmo za sokalski Tabor! sko rano. Je vnovič dokazala, da slovensko liudstvo le nima pojma o srbskem trpljenju in njegovih prestamh žrtvah za svobodo in ujed;n enje. ter posebej še o upravičenih razlogih ne-naklonienosti do Bolgarov. Obudili smo v predstoječih vrstah spomin na one grozne čase. ne morda zato. da bi Bolgare očrnili marveč zato. Ja dokažemo. kako in zakaj je zbližanje s sedanjo Bolgarsko, s sedanjo njeno gcneraciio tako težko, zlasti ko bolgarska politika Se vedno iš*» vsake prilike. da J)i škodila interesom Jugoslavije. V novem rodu. ki bo prost vseh vojnih strahot in imperij, se bodo gotovo zacelila žalostna nasprotia. Vrlo značilno v tem pogledu zaključuje šolski nadzornik Sreten Dimič iz Leskovca uvod v svojo lično brošuro o bolgarskih zver-stvih v vranjskem okrožju z besedami: »Mi ne bomo pozabiV na «« -'-e in žrtve: brezdušno bi bilo. če b? to kdo od ras zahteval. Ampak izgubili ne bomo liubezni do mirnega živbenja. ki bo tudi Bo'garom omogočila, da pričnejo z nami živeti drugače kakor doslej.« lajšam« O PLAČILA ZA BLEKE DAJE BERHATOVIC Kino Kaj igrajo drwod Da bodo naš' mnogoštevilni atatelJI. VI se zanimajo za kino. Informirani ne samo o filmih, ki Jih dobimo v LJuhliario — žal |ih Je med temi le malo, ki segajo nad povprečnost —, ampak tudi o filmih, ki Jih oredvalalo v velikih kulturnih centrih, smo se odločili, da bnmo odslej redno vsak teden priobčili kratek pregled programnv pariških In dunaiskih knogledplišč. OdločiH smo se za ti dve mesti predvsem zato, ker sta najbolj merodajni za filme, ki dospejo — s pariedensko aH celo -mesečno zamudo — k nam. Kadar bo nanesla prPika. bomo pogledali tudi v Prago, Berlin, Gradec, nemogoče pa nnm le za enkrat vsled vellkh tehtnlčnih ovir. da bi našemu čltatcljstvu postregli z ameriškimi programi. Ali zato ne bo naša nova filmska rubrika nič manj popo'na, saj Je znano, da pridejo vsi večji in pomembnejši ameriški filmi skoraj Istočasno, ko jih predvajajo po Ameriki, že k nam v Evropo. Z uvedbo rubrike: »Kaj igrajo drugod« upamo ne samo ustrelii širokim vrs'am naš:h či?ate'1ev. kl jim kino postaja od dne do dne prl1jub'jenejšl. am-Pik tudi svetovati našim kliopodjetje-m ln iih opozariatl na dobre filme, ki si lih žeii naša publika. Pa bomo ta namen lažje dtx segl!, bomo priobčevall tudi kra'ko viiebl-* no In kritično oceno dobrih filmov. V Pariza tMonsrear Bcmicaire». V glavni vlogi Rudolf Valentina. — «Plačilni dan*. V glavni vlogi Charlie C h a p I i n. — 'Straža*. Film po romanu Claudea FarriČrea in Luciena Nepotyja. — -Arabec*. V glavnih vlogah Ramon Navarro in Allce Terry. — «Romar». (Charlie Chaplin.) — 'Potovanje v Paradiž». (Harro'd Llovd.) — «Človek mor». S Polo Negrl v glavni vlogi. — «Rin-f.n-tin, volčji pes*. — *Sumuran», (Pola Negri.) — 'Le Miracle des loups». Na Dunaju 'Rin-tln-tin reši svojega gospodarja«. — ,Dcsct božjih zapovedi» (že peti teden! Vsaka predstava Je razprodana. O filmu smo v našem lislu že parkrat govor'!!.) — , Charlie kot papirček* (Sunusyde). — «Ljubezensko plačilo cli dolžnost*. Par> mountfi'm. V glavnih vlogah Rod la Ro-Que in Jacqueline Logan. Prepovedani boksarski filmi. Filmski podjetnik, ki Je da! predvajati kopijo posnetka boksne tekme med Dempseyem ln Carpentierom v Chicagu, je bfl obsojen na globo 30.000 dolarjev. Boksne filme je namreč v Ameriki prepovedalo cenzurno obla-stvo. V nekaterih državah so bokse tekme pač dovoljene, vendar Iz nravstvenih' vzrokov ne dovoljujejo rimskega posnema-nJa. Tol s leg *Kreutzerjcvo sonato» prireja, kakor čitamo, švedski režiser Viktor Sehcr« tzinger, ki se v U namen mudi v Ameriki za film. Kino predstave pri solnčni svetlobi. Li» sti poročajo iz Budimpešte, da se je tam nekemu mlademu izumiteliu Juliju Horva« fu po irr-nu, posrečilo najti metodo, kl omogo"-a kinopredstsve tudi pri najmočnej« 5i dnevni svetlohi Bistvo zanimive iznaidbe obstoja v tem, da se uporabi mesto platna rd če»modra vrteča se plošča. Ce polšča ml» ruie, ni opaziti nikakih slik, kadar se za& ne hitro vrteti pa se projicirane slike opn« žajo mirne m razločne. Nova iznajdba bi se obnesla zlasti pri potujočih kiremafo. grafih in pa v deželah, kjer so večeri kratld. Znani nemški režiser Ernst Lubitsch, ki se že dlje časa mudi v Ameriki, je bil po« vabljen na pariški internacionalni filmski kongres, kateremu se bo najbrž odzval in bo pri tej prilik obenem obiska! tudi Berlin. Pri slavnostni premijeri veličastnega filma La Botnille Hiitka pri Cušimi) v kinu Gare de Lvon v Parizu je imel na navzočo publiko nagovor sam pisatelj istoimenskega romana Clmide Farrere. ki je izjavil, da si niti on sam ni zamogel svojega romana tako krasno zamisliti, kakor ga prikazuje fi'm. Izrecno je pohvalil prekrasno igro ve« likega japonskega igralca Scsue Havakawe. V Ljubliani je to eden na>krasnejših filmov kar smo iih dosedaj videli. Film predvaja Elitni kino Matica. 832 n. _ -- N-^r 3. V. 1925 = «JUTRO*, št. 103 =============== ti ..... pri zadnjih dogodkih na Bolgarskem so se vršila s strani današnjih mogotcev strahovita grozodejstva. In četudi je marsikaj pretirano, kar se pripoveduje in piše o dogodkih v tej nesrečni državi, kjer so revolver, nož in bomba postali glavni politični argumenti, je vendar gotovo, da je pri zatiranju revolucije bolgarska vlada v zadnjih tednih dala pomoriti poleg mnogih krivcev na stotine nedolžnih liudi. političnih nasprotnikov. ki so poginili trpinčeni v ječah. ubiti od policije in vojaštva. Bolgarska vlada skuša svoje postopanje prikriti in s staro veščino prikriva svetu pravo stanje stvari. Čisto v tradicij zločinskega Ferdinanda Koburga je celo poskusila odgovornost za nesrečne dogodke na Bolgarskem prtiti na rame _ Jugoslavije. Znano ie. kako so tej politiki takoj priskočili na pomoč naši klerikalci, ki so tudi v tem ostali verni svoii stari tradiciji. Napetost, ki je vsled politične provo-kaciie bolgarske vhde nastala med 3eos:radom in Sofijo, je znova postavila , ospredje interesa staro bolgarsko-srb-sko nasprotstvo. Mnogi pri tem sentimentalno vzdihujejo in se čudijo, da »nesrečni spor® še ni pozabljen in da sovraštva še niso pokopana. A pozabiti ne smemo, da je srbsko-bolgarsko nasprotstvo eden najtežjih problemov Evrope in predvsem Slovanstva. ker to nasprotstvo ne izvira le iz političnih antagonizmov (Makedonija), temveč je v prvi vrsti psihološkega značaia. Treba je pogledati par let nazaj, da se vidi. koliko nesreče je prinesla bol-jnrska politika srbskemu delu našega naroda. V dveh letih je Bolgarija Srbi-dvakrat izdala in zahrbtno nanadla nameri, da jo uniči. A ni to slavno, kako je Bolgarija vodila vojno Srbiji, je ustvaril ono globoko ne-med srbskim delom naše-naroda. ki se ne da z nobeno lahko spraviti s sveta. Šele poznejša bodo omogočila pozabljenje-- je dosedaj vse storila, da to otežkoči in onemogoči. Ženska Iz TopHškega okrožja. Tolkli so io tako dolgo, da so ji odbili desno nogo. Grozodejstva bolgarske vojske leta 1913. napram srbskim vojakom so že akrat silno ra/burila srbsko javno mnenje in zapustila trajne sledove ne-raznoloženia. Toda to so bile končno atrocitete. zagrešene tako rekoč na bojnem pobu. v divjem besnenju bitk in spopadov. Leta 1915. pa so postali Bol-Eari tudi gospodarji nad velikim delom srbske države in njenega prebivalstva. Strahote, kj so jih med svetovno vojno izvrševali Bolgari nad srbskim prebivalstvom, pa so tako ogromne in nečloveške. da iih bo v celcti znala pra-ično obsoditi šele zgodovina in bodoče generacije. Danes so še odprta rana srb skega plemena in preobčutno žgo in iskeliio. Bolgarska diviaštva in masa-■krirania namreč še prekašajo vse početje Avstro - Madžarov, presegajo nemške strahote v Belgiii. skratka, pomenilo naikrvavejši rekord v nasilni-Štvu in človeških zverstvih. kar jih pozna zgodovina. Bolgari so se ob vstopu v vojno po-ptavM; na sta';šče. da Morava fglei zem-lievid!) mora biti nlibova. V tem smislu so tud'' z Avstriio sklenili pogodbo, ki ;o je prvi obiavil francoski »Journal des Debats*. Pogodba točno razodeva, kako ?>o si Avstrijci in Bolgari razdelili nodročia na srbskem ozemlju. Bolgarom ie v okupaciji priradla cela Morava z desne stra.ii. ki si io že od nekda> last!;o s fa!s;ficiraniem etnog-afije in zgodovine Vse. kar se .ie v noveiši zgodovini d^gr^alo na desni obali Mora ve. vsi vstaškj pokreti in vsi upori D roti Turkom so se smatral' kot revo iuciicke manifestaciie tamošniega pre-bi a'stva za zedin'enie z Bolgari io. m to že v onem času. ko Bolgarlia niti se ni ohsVvaia Hoteč na ta način sugeri-rati tn-nošniemu lind-tvu ideio. da nrl-oada bolgarskemu narodu. Pa so naleteli ria odpor in uvideli, da se tamošme »okrajlne ne bodo pobolgarile. dokler na njih obstane sedanji element. Zatn so se kratkomalo odločili, da srbsko prebivalstvo iztrebijo z ognjem ii mečem. Takoj ob početku okupacije je bolgarsko vrhovno poveljstvo Izdalo ukaz. da ie treba pomoriti vse intelektualce, odnosno kakor pravi ukaz: vse. ki so študirali gimnazijo, torej predvsem svečenike. učitelie in druge vidnejše osebnosti. Prve justifikacije so se preko noči izvršile nad svečeništvom, takoj nato pa ie sledila krvava moriia v masah. Zunanji svet se je takoj zgrozil, toda pripisoval ie diviaštva maščevalnim Instinktom poedinih bolgarskih organov. Nihče .ii mogel misliti, da bi ma-sakriranie nedolžnih liudi — žen. starčkov. raniencev, ntrok — mogli biti rezultat oficiielne vrhovne bolgarske naredbe. Šele ko 'e početkom 1. 1916. sam ministrski predsednik Radoslavov v so-riiskem sobranm poudaril s Destmco in vzklikom, da »Srbiia lahko eksistira — toda brez Srbov!« je spoznal svet. da ie srbsko preb'valstvo onstran Morave izročeno v strašno nemilost oficiielni in voiaški Bolgariii. Bolgarski oficirii so v žepu nositi pisan ukaz. da je treba vse »sumliivce« ukloniti s tega sveta. Izpolnjevali so ga. bogme. strahotno vestno z brezobzirnim, higijenskim kla-niem. strebaniem. obešaiiem in vsako-iakim trninčeniem. Broi žrtev gre na stotlsoče. Mednarodna komisija, kateri je načeloval znani švicarski učernak in človekoljub prof. Reis pri vsei natančnosti ni mogla dognati popolnega števila. Sai dovolj pove deistvo. da so Bolgari samo v topli-škem okrožju pomorili 20 000 ljudi! Dvaiset tisoč v naimanišem srbskem okrožiu. ki ie redko naseljeno (voli samo troie poslancev) in je vrhu tega treba upoštevati, da so rmožie m fantje skoro do zadniega bili v srbski armadu Torei so Bolgari pomorili dvajset tisoč slabičev. žensk, starcev, otrok. A kako ie šele bilo v požarevačkem. vramskem. niškem okrožiu in drugod! Podrobnosti, ki jih v službenem poročilu navaia mednarodna komisiia. iežiio lase in ledenijo kri . . . Za silo zgraiene mrtvašnice v tamošniih kraiih so oolne kosti in mrtvaških glav. pobranih s posameznih mo-rišč. kier so nepokooana trupla trgali Dsi in gavrani. ker jih Bolgari niso pustili pokopati, marveč še mrtve razse-kavali z ba;oneti. še danes Pa se na'de-jo oo tamošniih pobanah in gozdovju posamezni ostanki, dnčini redki pohabljenci. ki so kakorkoli pretrpeli bolgarsko krvavo povodeni, pričajo obupne reči Če bi bila bolgarska soldateska tamo-šnje srbsko prebivalstvo uničevala vsaj s puško, če bi ga bila vsai kos'!a s svln-čenkami. bi Bolgare morali šteti med moderne krvnike. Toda oni so s svoiim početjem prekosili staroverske barbare in srednjeveške inkvizitorje. Vsako žrtev so pred usmrtitvi.*) trpinčili, po smrti pa mrcvarili. Suvali so jih z bajoneti. iim rezali spolovila, otrokom lomili roke. žene zlorabliali z zverinsko oohotnostio. starce nakaževali z moži in pretepanjem. Mučeništvo mladih, lepih deklet oa ie vobče nepopisno. Mednarodna komisija je na slehernem truplu ugotovila posebne poškodbe, na enem (odkopanem) celo 75 sunkov z baio-ne-ti. Še par konkretnih navedb komisije: V vasi Žitni potok (topliško okrožje) so voiaki bolgarskega 25. polka živo odrli mater srbskega volaka Petra Stamen-koviča in jo šele nato z milostnim strelom v glavo rešili trobenia. V Grgurju istega okrožia so isti voiaki posadili sebaka Avrama Todoroviča zvezanega v kotel vode. ga živega kuhali in se ob niem zabavali s tem. da so mu počasi puščali kri. Naslednie večere so uprizorili enake kanibalske onriie še s štirimi seliaki. To so počemali vojaki A še daleko silneiši so bili bolgarski ko-mitaši. ki so vobče opravljali samo blazno krvništvo. Na primer komitski voj-\ioda Oavrilo ie v vasi Ve:ašnici mrcva-ril ženo sel:aka Marka Neševiča s tem. da ii ie skozi usta Porinil kolec do grla. v Točami oa je sebaka Josipa Gavrilo-viča obesil za noge. z glavo navzdol, spodai Da mu nodkuril sveženi slame, a niegovi paidaši so visečemu siromaku s palicami «oterali saje* ... Kaipak se ie takih mučen;iptev zgndilo brez števila, pobiianje srbskega civilnega prebivalstva, združeno s trpinčenjem. ie bilo sistematično. Pan za dnem ie v tej strašni čmi d^bi bolgarske okunaciie odmevalo Do vaseh. po"anah in gnzdovih obuono iečanle mučenikov in mučenic. iok otrok, mesarsko režante nasilnikov. Turek v preišniih stoletjih ni ravna! tako okrutno. Kaiti Bolgari so tudi v pliačkaniu zvrhali mero turšk'h prednikov, obrali so prebivalstvo dio golega in un'čili vse kakor hunsko kopito. V Surdulici svetega imena, kier ie zdai zgra'ena vel:ka spominska mrtvašnica s kanelico. ie posebnemu »sodnemu« odboru predsedoval bolgarski komitski voivoda. ki ie izrekal obsodbe, vse seveda smrtne. Obenem na 'e tud iztirieval težke vsote in izpraznil vse trgovine ub»tih srbskih trgovcev Ker niegovi rabbi nho mogli do- ' "rph'f' srbskega prebivalstva, je voHroda za zavratne umore naiel še nekatere muslimanske cigane in iih s rosebo'm1 nagradami honoriral za »srbske glave« ... Tse to sistematično trpinč^e srbskega prebivalstva ima Pa še razna i poglavja. Lobanje in kosti mučenikov. pomorjenih v Arapovi dolini pri Leskovcu. Dečka iz ToplKkega okrožja. devoMeten In tr'nafs!!^en. Br' -rskt povellt!^ jima je ukazal dat! 30 udarcev z ž lavko. (Cbrčno trd: najcenejši okrasu moški po 20 takšnih udarcih izgt:bi zavesU Ru«tem lusuf. seliak lz vasi StepančL Komisar bo'gnrske po!:c(^e v Stipa je lastnoročno tako pretepel Rustema s nalico. da mu je levo ro.to zmrcvaril Roko so mučenlku nato enostavno odrezali z nciem. cb ž.veai telesu, brez narkoze. Povedati je še treba, kako se le go- I dilo nedolžnemu srbskemu živilu, ki so j ga Bolgari v množicah odtirali tudi v svoja taborišča. Na Bolgarskem iih ie bilo 11 in '"e težko dognati, kie je mrc-varenie bilo man'še, ker povsod Je vlada' pravcati pekel, vč "a se. d-» taborišča v Pančarevu in Slivenu niso za-stoni ohranila ime: Tabor smrti. V Slivenu je bilo intemlran:h II."00 Srbov, pri živlieniu Pa iih ie o«ta!o dn osvobo-ien:a samo 2^00. V PanJarevu iih :e bilo 5000. preživelo pa iedva 1000. n- cno-daril ie g'ad baionet in bafna. V Pančarevu ie b;! povelinik taborišča rezervni podpolkovnik Samardžiiev. ki ie 1n-temirance obr?! do -.o^-to b-';-a in da! nreteneti vsakega inf°rp!ranco ki «e ie drznil spregovoriti srbcko besedo. Zato ie v tabori^u vladn'a -grobna tišina. ki io ie rušilo samo iavkanie poedinih nesrečnikov, kaznovanih zo vsako malenkost z batino. če ne z nnžem ali samokresom. Sicer Da jih je edino smrt reševala trpbenia. Dovoli! Ne n:šemo zgodovirske razprave. temveč, kakor smo rekli, zgn! kratko ilnstraciio prestanih srbskih muk. Zato tudi ne maramo raziskovati, kakšni neklenski azi'atski nagoni Bolgarom. ki «h vendar tudi šteiemo med ve'e slovanstva. diktiral' ti' Sna grozna poče!;a Gb«ežna in prxJrobr"^'e oolsana bodo šele v bodočTi kni;g :h dovi-ne ka ti dosedanip skromne br^Sure. H i'h 'e s fotograf:čr:mi posnetki vred izda'a mednarodna komi«i:a za preiskavo vomih grozode:-tev v fraocrščini in angleščini, ter deloma srbohrvatske kr:igorne."so !e fragmentarni dokumenti ki tolma^iio s»'efti srhcVo ho| in mu s «amlmi stvarnimi omsi tožijo strašno N-i'garskn hrat«tvo. Zainia nenrilika ki io ;e Slovencem prizade'al »Slovenec« s tem. da ie ob bolgarskih d/ig-id-kih ponovno dregnil v nezaceljeno srb- eoitfe grozooltosti m srbskem ozemlju Retniniscencc na strahovlado bolgarske soldateskc v okupirani Srbiji med svetovno vojno« Gospodarstvo Tedenski boržni pregled Zagreb. 2. maja. Na efektnem tržišču ni bilo ta teden vetjih sprememb v tečajih. Promet je bil relativno precej slab. Povpraševanje do bančnih papirjih je bilo prilično. vendar brez večjih za-kliučkov. Največje zanimanje je bilo za Hipo, ki se je iskala po 59 do 59.5. Pri industrijskih papirjih pokazujejo delnice lesne industrije nekoliko prijaznejši položaj. Tako je Rksploatacija ta teden poskočila na 44. in to brez intervencije zavoda. Nihag se je dnevno iskal v večjih količinah in je obdrža. čvrsti tečaj na 50 do 51. Gutmann je oslabel zbog padca v Budimpešti. Mnogo povpraševanja .ie bilo tudi po Du-brovački. ki je zaradi pomanjkanja blaga zabeležila ta teden slab promet: njen tečaj je ostal nespremenjen. Šečerana je variirala v tečaiu po razpoložljivem blagu. Večji porast beleži ta teden Union, in sicer od 370 na 425. Podoba je. da se tečaj Uniona "umetno dviga. Od državnih papirjev ie Lila /oir.a škoda celi teden dokaj čvrsta. Iskala se je dnevno v večjih količinah, ker so se kontreminerji pokrivali za svoje obveznosti cer ultimo. Znatno je bilo povpraševanje tudi za 7 odst. posojilo, ki je zabeležilo skok od 61.5 na 62.4 odst. agrarne so se od včeraj začele trgovati brez kupona, in to oo tečaju 29. Kupon je znašal 2 Din. , _ . Dinar je ta teden zopet valoval Pred nekaj dnevi ie zabeležil čvrstočo. katere izvor ie bil Dunaj, in sicer ie poskočil od 8.30 na 8.37 na curiški borzi. Vendar se ta tečaj ni obdržal, temveč je oslabel na 8.35. V današnjem svobodnem prometu se v efektih ni poslovalo. V devizah se je položaj neznatno učvrstil zaradi večie-ga Dovpraševania in je bil promet nekoliko živahneiši. Blaea na tržišču ni bilo mnogo. Zaključili so se London po 300.25. Newyork po 62. Italija 255 in Praga po 184.25. Za posamezne devize so zabeleženi naslednji tečaji: Dunaj 872 5 do 873.5. Italija 255 do 255 25. London 300.25 do 300.75. Newyork 61 95 do 62.05, Pariz 325 do 327. Praga 183.875 do 184.25 in Švica 1203 do 1204. Naše državne finance Lani je začela v jeseni v Parizu izhajati revija »Le Monde Slave« (Slovanski Svet), ki je v kratkem času svojega postanka prinesla prav dobre članke o raz.iih slovanskih vprašanjih. Februarska številka ie med drugim prinesla članek o financah slovanskih držav, ki ga je napisal Gaston Bou-ciols. Nas zanima predvsem kritika o financah raše kraljevine, zato jo prinašamo v Izvlečku: Kraljevina SHS je zašla leta 1919. v dramatičen položaj: v trenutku, ko je nastala, je našla prazna ognjišča, razvaline, invalide, katerim ie bilo treba pomagati, razdrte pokrajine, ceste ln železnice, ki jih je bilo treba obnoviti. Državo so pretresale dolgotrajne, težke politične krize. Sledeče si vlade so si nasprotovale, toda solidarne so bile spričo sile okolnosti. Izpolnjevale so svojo nalogo, kl je večkrat presegala okvir notranje politike. V začetku leta 1923. se je kralievina slednjič otresla vsega provizornega. Kabinet, ki je takrat prevzel vlado, je imel za voditelja starega spretnega politika gosooda Palica in za finančnega ministra novinca g Stojadinoviča. Ta dva sta skupno sestavila nov finančni program, ki je usoel. Dogodilo se je nekaj, kar je brez primere v povojni zgodovini: pretežno kmetijska in demokratična država — kajti ni je v Ev-Topi dežele, ki bi bila v svojih navadah bolj demokratična — država malih posestnikov, si je upala obremeniti svoje državljane, po ogromni večini kmete, s petkrat večjimi davki kakor so iih plačevali do takrat. Zato ni či>dno, da se je začel malo-vredni dinar takoj po tem dvigati. Nova gospodarska politika ie žela uspeh zlasti v tem, da je trgovinska bilanca v lanskem letu' pokazala lepo aktivnost. Zadnji letni proračun kaže število 10.4"5 milijonov dinarjev, kar ni preko-mejno če se pomisli, da gresta dve miliiar-d; v vojaške svrhe. Pri tem moramo uva-ževati da živi ves 3v»t predvsem na Srednja Evropa, pod težkim režimom oboroženega miru. Kraljevina SHS smatra za potrebno da vzdržuje svojo obrambno silo nedotaknjeno in da se potom težkih žrtev csigura za bodočnost. Uprava je dosegla proračunsko ravnovesje. vendar pa gredo s tem vsporedno tri posojila v teku 1921.-22.. dve v dinarjih. eno v dolarjih, za Izredne Izdatke. To dejstvo samo nam že pove, kai Je treba razumeti pod Izrazom: proračunsko ravnovesje Saj so nam tudi zapadne države pokazale. da se da ta izraz tolmačiti na različne načine. — Ce pa ločimo od proračuna državne dolgove in si ogledamo dohodke monopolov, ki tvorijo njihovo jamstvo, pridemo do pomirljivih sklepov, kajti monopoiskl dohodki so presegli vsa pričakovanja. Brez zmerne inflacije seveda ni šlo, a že več kakor dve leti je ustavljeni in se menda ne bo povrnila. Vlade so deiale, da bodo proti vsaki Inflaciji, in držale so svojo besedo. — Tudi v tem je vzrok porast vrednosti dinarja. Prej se je plačalo za zlat dinar 15 papirnatih danes pa se plača samo 12, k ir je velika razlika. Narodno gospodarstvo si seveda ne želi prehitrega dviganja dinarjevega kurza in hoče pomoči tuiega kapitala. Inozemski kapitalisti še omahujejo, ker se bojijo političnih bojev in ker so jim v spominu primeri, ko se je država morala v procesih z" Inozemcl podvreči arbitraži. Marsikatero sumnlčenje v tem ozira kroži po inozemstvu In država si le sama škoduje, ako jih ne dementira. Pisec članka je irnenja. da se ta država, ki si je pridobila občudovan ie vsega sveta. prtbVžine dobi oolitrčne stalnosti in da se bo kmalu v nailepši luči pokazala inozemskim opazovalcem. Stanje i v* y naSI državi Po podatkih ministrstva za kmetii-stvo in vode se je nahajalo obč«o stanje ozimnih in iarih posevkov od 1. do 15. aprila t. J. v celi kraljevini med zelo dobrim in dobrim. Ozimni posevki: V orvi polovici aprila so bili ozimni posevki odlični v oblasti vran'ski. zelo dobri v oblasti mariborski. podonavski, valievski. šuma-diiski. titroški. n!ški. skopski. bregal-niški. hitoliski. raški. užiški. kruševski. tuzlanski in vrbaski. med dobrim in zelo dobrim so se nabaiale v oblasti ljubljanski. sremski. baški. nodrinski in bi-haški, dobri so bili v oblasti orimorsko-krafški. osiieški. beogra'ski. moravski. zetski. snUtski. dubrovniški in sarajevski. Slabi so bili ozimni nosevki v tem času le v travniški oblasti. Jari rosevk': Zaradi zadostne vlage in' novolinih klimatilnih prilik se iari posevki, kolikor so že posejani, razvijajo novolino. Atmosferske soremembe: V orvi polovici anrila ie bilo vreme v celi kra-1iev;ni nestalno in spremenljivo. Snrva je bilo toplo, potem hladno s slabimi slanami, ki niso povzročile nikake škode na posevkih. Snlošno ie zadosti vlage v celi državi. Suša se občuti le v osiieški oblasti, a noman'1'anie vlage v sremski in n'ški oblasti. Dež ie povo1:"o nčin-kovai na vse posevke, ki se se^ai lepše razviiaio. V posamczn;h oblastih ie padla drobna toča. ki pa ni poškodovala posevkov. Poljska dela: Ker je bilo novolino vreme, ie obiavlieno orenie in gnoienie za saienie turščice. ki ie v tooleišh krajih že nosaiena. Tudi druga dela se vrše redno, kakor je razvidno iz do da+kov. Škodljivci: Kriptogamske bolezni se v rrvi polovici anrila n,co pravile. Od entomoloških (mrčesnih) škodljivcev se poiavlia krvava uš po nekaterih oblinah posame7n'h oblasti, vendar večje škode ni ugotovli»ne. Poliske miši se poi?v1iaio 'e v maniših množicah. Stanje živine: Občno stanie živine v celi krallevmi ie do vol'no. V posameznih ohlastih se mestoma pojavlja svinjska kuga in metlavica pri ovcah. Proti i^ftv? celjske carinarnice Celje. i. mala. Kakor smo že Javiti, se ima s IS. majem ukiniti celjska carinarnica. Po odtaku Ge-nera'ne direkcije carin v Beogradu se mora do tega dne končati likvidacija, nakar se vse agende celjske carinarnice prenesejo na glavno carinarnico v Maribor. Povsem razumljivo Je, da je povzročil ta nepričakovani odlok v vseh g-spodarskih krogih v Celju in nlegovem okolišu verko vznemirjenje. Celjski pridobitni krogi so p<-ed tremi leti s težkimi denarnimi žrtvami zgradil novo poslopje na Savinjskem nabrežju ter da'i v nlem carinarnici na razpolago lepe poslovne prostore, sk'ad;5če in stanovanja za uradnike. Poslopje Ima pri- pasti pogodbeno po preteku 25 let državi. Lani se Je pretvorila celjska carinarnica v oddelek glavne carinarne v Mariboru. Celjska carinarnica spada med najaktivnejše carinarnice v državi. Temu se nI čuditi, če pomislimo, da Ima Celje bogato razvito industrijo, trgovino in obrt s širokim zaledjem ki ga tvori v prvi vrsti Savinjska dolina. V podkrepitev važnosti In nujne potrebe nadaijnega obstoja celjske carinarnice navajamo samo suho dejstvo, da se Je preko celiske carnarnice v minulem letu uvozilo 30*10 in Izvozilo 1200 vagonov raznega blaga in da znašaio dohodki te carinarnice mesečno okroglo 2 in po! mi'iiona Din. Navedli smo samo nekaj glavnih razlogov, ki govore odločno prof ukinitvi carinarnice v Celju. Z ukinitvijo bi se blago v Celju radi novih stroškov seveda avtomatično podražilo. Gremii trgovcev je skVcal za včerai dne 30. aprila zvečer v Ce'iski dom protestno zborovanle gospodarskih krogov iz Cella ln ce'jskega okoliša proti tej ukinitvi. Zborovanje ie bi'o dobro obiskano. Otvoril in vo-d'l ga ie predsednik grenila g. R. Stermec-ki, ki je podal kratko statistiko in poročilo o poslovanju celjske carinarnice ter o doslej storjenih korakih, da se prepreči nameravana ukinitev. Pehata, v katero s" nato posegli razni tateresentl, ie bila vseskozi stvarna in ie pokazrla enndušnost vseh tu-kaišniih gospodarskih krogov. Prečitali so se spomenici Gremija trgovcev in Zveze Industrijcev, naslovljeni n* finančnega nvnistra in komunike demokratske stranke v Celiu ki se le istotako odločno zavzela za to vprašanje. Določila se je deputaciia tukajšniih industrijcev In trgovcev ki odootuje v nedello dne 3. mala popoldne v Beograd, da pri finančnem ministru intervenira glede uk nitve in lzpo-sluje preklic tozadevnega odloka direkcije carin. Glede na gospodarski razvoj vsega ce'J-skega okrožja želimo delegaciji polnega uspeha. Za^nrna ^n^arska banka v Liubljani V. redni občni zbor Zadružne gospodar« ske banke se je vršil v četrtek 30. aprila t. L v prostorih banke v Ljubljani v navzočno. sti vladnega komisarja g. Frana Mramorja. Predsednik g. dr. Jakob Mohorič se je uvodoma spomnil dosedanjega komisarja dr. Fr Rateia in mu izrekel zahvalo za nje. govo naklonjenost s prošnjo, da jo ohrani tudi v svojem novem d"!okrogn zavodu in njegovim institucijam. Nato je podal po« ročilo Upravnega sveta, ki novdarja v svo< jem splošnem delu, da je trpelo gospodar, stvo preteklega poslovnega leta še vedno pod depresijo, ki je nastala kot posl?Jioa dcflacijske finančne politike. Najvažnejši problem našega gospodarstva je ureditev mednarodne vrednosti dinarja in splošna zahteva na*ih pridobitnih krogov -e. da se dinarska vabita stabilizira. Ca-inska zašči. ta d-mače prodikciie. ki je bila že doslej nezadostna, je posta'a vsled dvigi dim-ia doccla iluzorna. T"di dav*na hienena so izredno visoka in pri splošni gospodirski stagnaciji tembo'j neznosna. Banka ie v pre teklem letu svoj engagement pri industrij« skih podjetjih znatno redicirali. sicer pa krog svoje klijentcle zrlo razširila in n«vn» rila novi podružnici v Celju in Novem Sa. d:>. B"aica izkazuje: Akfva: Blagama Pm 8.357.(^0; valute Din 700.000: merice Dta 11.0C0.000: vrednostni nanirji Din 6.000 000; dolžniki Dta 160.000000 (med njimi denar, ni zavodi Din 18.000.0001: inventar Din 1,200 000, renremičnine Din 6.400 000. Pasiva: D"lni5'-a glavnica D!n 12.000 000; redni rezervni zaklad D:n 2 990 000 (z leto. 5nio dotaclio Din 3.093.0001; rez—/nI za. klad za d-Možne terjatve Din 150 000 (z letoJpio do»aHio D:n 430 0001: nokojm-ski za';1ad Din 3*0.000 (z letošnjo dotacijo Din 4*Afv\o\: h-riln~ vWe na kr>i;7'"e če t Din 40 000 000: unniki Ota 13«0O0 "Ofl (med rji. mi d-rn-ni nv^i Din 8.000.000): čisti do. bi*f'- Din 2.060 000. CeloSipni promet je znašal 7 miliiard. ta'-o da ie v pro?l»m letu naoredoval za 40 o^-t. Vlog- ra kniižice so se dvis*ka d-d-li 5 odst. rezervnemu zaMad i Din 103.02''.82. pokojninskemu fondi za uradr.ištvo Din 100 000: r-z-rvnemu fond-. ra d-biozne terjatve Din 2°0.000. gg. dMni. farjem se p'ača 12 odst. dividenda. uprav, nemu svetu 8 odst. in nadzorstvenemu sve« tu 2 odst. tantijeme. Na dnevnem redu jc bila dopolnilna vo« Utev upravnega svet*. Predsednik te je v imenu občnega zbora zahvalil g. inž. Dušanu Scrnecu, ki je izstopil Iz upravnega sveta, ko je bil izvoljen za narodnega poslanca, za njegovo požrtvovalno delo v prid zavo« da. V upravni svet sta se nato izvolila gg. dr. Anion Brecelj, zdravnik v Ljubljani in Srečko Kobi, veleindutirijalec na Bregu pri Borovnici. V nadzorstveni svet so bili iz« brani dosedanji člani. Občni zbor je pokazal vsestranski uspeš« ni napredek tega našega odličnega domače« ga denarnega zavoda. Ljubljanski trg Na ljubljanskem trgj se že mnogo časa opaža, da povprečni konzument ne zmore večjega nakupovanja ter da sc mora orne« jevati res lc na najnujnejše življenske po« trebščine. Toda tudi dejstvo manjšega po. vpraševanja poleg visokega stanja dinarja ne zniža splošnega cenenskega nivoja na našem trgu. Prošli teden sta se nekoliko pocenili koštrunje meso in solata, dočim se je sadje podražilo: istotako je dražja če. bula Mesa vseh vrst. zelenjave, jajec in južnega sadja je na trgu v izohflju. Primanj kuje le krompirja in perotnine. Cene: goveje meso 17 — 20, svinjsko 20 — 25. slanina 24. salo 25. telečie meso 20 — 25. ovčje 15 Din kg. kokoši 25 — 50. jajca 0.S7 — 1.25 Din komad, mleko 3 — 3.50 Din liter, sirovo maslo 30 — 35. kuhano 40, rd-obljen mohant 10 Din kg. smetana 25 Din liter, glavnata solata 14 Din kg. be. nvkn 1.50 — 2.50. špina-"a in koprive 1.25 — 1.75 Din merica, šparglii 27, karfijola 12, g-ah v stročju 10 — 12 Din kg. grah v zr» nju 4.50 Din merica, stari kromoir 1.75. če. bi-la 5 Din kg. češenj 075 — 1 Din g'avica. redkvica 0 50 Din šopek, kislo zelje 2.50. kisla repa 2 Din kg. d-obniak 0.25 - 2 Din šopek po velikosti, jabolka 5—12 Din kg. poma-anče 1 - 2.50. limon- 0.50 - 1 Din komad. V ljubljanskih trgovinah so za nekatera živila naslednje cene: moka «00». mehka 7. ostra 7.25, slad':or. sipa 14.50. v kockah 15 50. v prahu 17. kava 50 — 80. žitna kava 12. riž 9 — 11 Din za kg, olje 23 Din liter. Podražila se je v zadnjem času žitna kava, dočim je olie cenejše. Mariborski trg Včeraj 2. t m. so pripeljali špeharji 34 voz z mesom, ki so ga prodajali po 15 — 30 Din kg po vrstah in kakovosti. Kozliči so bili na trgu štirje po 50 — 75 Din ko» mad. Ostale cene: kokoši 40 — 45. piščanci 40 — 50 Din par, krompir, stari 1.50 — 1.75, novi 12 Din kg, mleko 3.50 — 4 Din liter, sirovo maslo 49 — 50, kuhano 60 Din kg, smetana 13 — 16 Din liter, čebu'a 4 — 6 Din kg, karfijola 10 — 22, čes M 15 — 20, kislo zelje 3.50 — 4, kisla repa 2. glavnata solata 10 — 12 Din kg. špinača 1 Din kup. ček. jabolka 4 — 8, suhe češplje 16 — 18 Din kg. Tržna poročila Novosa-Kka blagovna borz? (2. maja.) Pšenica: baška, 4 vagoni 479 — 480. Turščica: baška. ladja Tisa, SO vagonov 192: sremska 180; baška, promptna 175. Moka: »Oss«, 1 vagon 655. Tendenca živahna. Svinjski selem v 'MariVrti (l. maja.) Do-gon 340 svlnl, 6 koz. 1 ovca. Povprečne cene so b'le: prasci 5 — 7 tednov stari 75 do 100, 7 — 9 tednov 125 — 150, 3 — 4 mesece 225 — 325. 5 — 7 mesecev 425 do 525, 8 — 10 mesecev 680 — 780 Din. 1 kg žive teže 13 — 14. 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 Din. Koze komad 250 Din ovce 150 Din. Prodanih je bilo 198 komadov, kupčija precej živahna. Cblcaška žiina borza (1. maja.) Pšenica: maj 160: september 142 in tri osminke. Rž: mai 112.50, julij 109.50 september 102 in ena csminka. Turščica: maj 107.50, september 112. Tendenca čvrsta. = Povlšanle carinskega natfavka. Iz Beograda poročajo: Finančni minister je odredil. da s l. t. m. da'je poviša nadavek na uvozno carino od 1000 na 1100 Odslej se torei v papirnatih dinarjih plača dva-najstkratna temeljna carina. Povišane so tudi stranske pristojbine. S tem povišanjem se ho-fe za«čititi domača produkcija. = Inozemska pšen'ca in moka na našem tržišču. Iz Zagreba poročalo: V zsrtn'-m času se je pri*e'a k nam uvažati ameriška pšenica v večiih koHčinah. in s'cer si jo nabavljata po naivrf vorvod'nsk! mlini. Mne-nia o kakovosti te pšenice so jako razMčna. Nekateri trde. da je moka. dobljena Iz te pšetrce erake kakovosti kakor Iz domačega b'aga. dnrsri zopet zatrjujejo, d* daje ameriška pšenica manj či*te moke. kaVoT naša. češ da aireriška pšen'ca vsebuje 25 do 30% otrobov. Cene ameriški pšenici so znatno nižje nego domači, ki je čvrsta za- radi majhnih zalog Uvaža se k nam tod) madžarska pšenica, ki ima sicer iste cene kakor domača, a je boljše kakovosti — Za udeležence sarajevskega gospodar, skega kongresa. Prometni min!ster je do. volil za sarajevski gospodarski kongres. V se bo vršil 14. in 15. t. m. polovično vožnj: na želcznicah. = Nove novčanlce po pet dinarjev. Beograda poročajo, da bodo nove novčanj. ce Narodne banke po pet dinarjev izde's»{ v treh mesecih in se bodo takoj začele da-jati v premet. — Ameriška ponudba za zgrrdbo pr «e Beograd - Sarajevo - Split Prometno r n strstvo Je nedavno prejelo ponudbo rr' ga ameriškega konzorcija za gradbo želez-niške proge Beograd - Sarajevo - Sp it [ za izgradnjo sp'itske luke v moderni pris-a niški emporij. Ministrstvo je zahtevata drobne informae je od konzorcija. Gospo-darski krogi se izražajo za to da se ta po. nudba sprejme, ako so pogoji dovolj usodni. — Prvi v naši kraljevini Izdelani hidro-plan. Te dni Je bila izvršena v Gienoviči preiskušnja prvega v Jugoslaviji Izdebnc-ga hidroplana. Izgotovila ga Je tvornica «lkarus», d. d. v Novem Sadu. Prcizkuš. nja je pokazala jako zadovoljiv rezultat. = Promet na zagrebškem veT.-etn s", mu. V petek ie bil sejem zlasti dobro obis. kan s periferije države. Dalmacija. Mace. doniia in Stavenija izkazujejo ta dan naj-več posetn kov. B:lo ie tudi nekaj inozem. cev iz Madžarske, Italije in Rumunije. Sk'i njenih je bilo precej kupčij v raznih strn. kah. Prodajale so se mlinske garniture, eo-spodarski stroji avtomobili, tekst:lni Izdelki, konzerve, žgane pijače, barve, milo, glasbila. Zanimanje je tudi za radio-aparati = Katalog zagrebškega zbora. Uprava Zagrebškega zbora je tudi letos izdala katalog razstavljalcev, ki so popisani vsi ra-zen zamudn kov, ki so se prekasno prijavili. Na prvih straneh kataloga so lepo Izvršene slike glavnih zastopnikov hrvat skega gospodarskega življenja. Katalogu priložen načrt mesta Zagreba, ter opis mesta in okolice, kar naj tujcu služi kot vod-nik v svrho orijentacije. Obsega kataloz preko 200 strani. = Prodala starih avtomob'lov, avtomo. bliskih gumijev ln železnih odpadkov s» bo vršila 4. junija pri Avtokomandi I. arnijs« oblasti v Petrovaradlnu. — Predmetni oslas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljub-Ijanj na vpogled. = Pasivnost avstrl'ske trgovinske bilance v letu 1924. je znašala okrog 1031 milijonov zlatih kron. Uvoz je dosege! 2412 in izvoz 1381 milijonov zlatih kron. = Tržaški sladkorni trg. Iz Trsta poročajo, da so zaradi mlačne tendence na svetovnem sladkornem trgu tudi tamkaj cene popustile. V zadnjem času so bile cene naslednje: normalni kristali, prljemljivo. april, Lstg. 16.10 - 16.15, fini kristali, prljemljivo april 16.10 — 17.50, kocke, prijcmljivo, Lstg. 17.10 — 17.15. Borze LJUBLJANA. Ker včeraj »Jutro« nI izSlo, prinašamo danes petkove tečaje ljubljanske borze. (Prve številke povpraševanja, druse ponudbe ln v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 61.5—62.5, Vojna škoda 162—0, Celjska posojilnica 210— 2K Ljubljanska kreditna 225—0, Merkantilm 110—125, Praštediona 795—805. Kreditni zavod 190—200. Strojne 0—134. Trbovlje 380-385, Vevče 110—120. Stavbna 265—280, -Blago: les: hrastovi frizi, 4 do 8 m, 25-60 cm, I. in II.. fco meja 1380-0; hrastove vozovne deščice 2.70 m. 43 mm in 2.90 m 53 mm. I. II.. fco meja 1400—0; cerovi kri 2 m dolžine, od 25 cm premera naprej, fco nakl. post. in vag. (18); poljski pridell;!: pšenica Rosafč, rinfusa, par. Ljubljina 0-460, Manitoba št. 4, rinfusa, par. Ljubljani na, 0—465, avstralska, jutne vreče, par. Ljubljana 0—465, otrobi pšeničri. drori par Ljubljana 0—220: oves. makcdor.sk orig., par. Ljubliana 330—0; fižol ribničan, fco Ljubliana 275—0. CURIH. Beograd 8.35. Newyork 516.'n. London 25.045. Pariz 27.05. M lan 21 29 Prn ga 15.30. Budimpešta 0.007225. Bukarešta 2 375 Sofija 3.775, Dunaj 72 70, Berlin 1.2". DUNAJ Beograd 11.42-11 46. Berlin 168.72-lfi9.32. Budimpešta 99 ^.2-99 «2 Bukarešta 3 25 -3.27, London 34.37 —34.47. lan 29 18— 29 30. Newyork 709.35-711^. Pariz 37.13-37 29. Praga 21.01-21.^9 Varšava 136.15-136.65 Sofija 5.15-5.19. C:irh 137.20-143.46, dinarji 11.42-11.48, dolarji 706—710. BERLIN. Beograd 6.75. Mitan 17 Prnca 12.''25, Pariz 21 98, London 20.327, Newyork 4.195 Curih 81.13. Izdaiefelf in lastnik: iKonznrcil rJnlrS' Odgovorni urednik: Fran Brnzovič Titk Narodne tiskarne v Ljubljani Brezmejna lahkomiselnost je — drugače ne moremo reči — ako po več dni ali pa celo po več tednov ne snažile pravilno svojih ust in zob. In vendar je to zelo lahko, ako rabite Odol: samo nekoliko kapljic ga kanete v kozarec tople vode, ki jo potem premešate z zobno krtačico; s tem izpirate in grgrate popolnoma po svoji volji in si končno — zlasti predno greste spat — še s krtačico dobro osnažite zobe. Videli bosle: Odol člldovito sredstvo za osveženje ust, pri katerem mnogo več prihranile, nego pri Vseh drugih zobnih kremah in praških. V teku desetletij je Odol poslal kullurni pojm, iN; Ježa Keršmanc: Ž-smiev df^^arja Lake Civhe (Dalje.) «Saj tako sam veš, kakšne da so bi* /e... ker si čarovnik! Ampak vseeno ti bom odkril pokrov od te nečedne posode, od te moje takrat tako zbega* ne in razdražene duše... odkril samo zato, ker imam čas in zunaj dežuje ... O brate, hudo je, kadar je človek po* trt! Leža! sem tamkaj najprvo kar ta* 'co, brez vsake osebne misli, kakor kup gnoja, kakor mrtev kamen, kakor na* gnito listje, ki se ga nobene grablje nočejo usmiliti, ker je pač že napol onilo in smrdljivo. Najrajši bi bil za* spal in se nikoli več ne prebudil. Pa zaspati na vekomaj — to je bila zelo prešerna želja. Zazrl sem se v oblake in zagnusiii so se mi vsi skupaj, koli* kor se jih je gnetlo in prerivalo v ne* izmerni višavi nad menoj; zdelo se mi je, da so oživeli v zlohotne starce, ki grabijo ž ogromnimi rokami nroti zem* iji... Grabežljive mrtvaške ptice, zna* nilke smrti, sovraštva, gnusa in vseh nečednosti... Počasi mi je pričelo kiju* vati v srcu ... Predočil sem si sliko, ka* ko bi bilo, če bi Kunigundo zares po* ročil. Ona nima ničesar, jaz ničesar, razen tega, kar si prislužim z delom svojih rok, ko se kobalim in kobacam po različnih temnih dimnikih, kar ni posebno lepo delo... In potem? Za* gledal bi luč sveta dimnikarček ali punčka. Kaj bi z njim, dimnikarčkom, malčkom, kaj z njo, jokajočo punčko? Ostreje mi je zakljubovalo v srcu. Saj to je tisto, kar mi ne da miru, kar rtloje in gloje vedno v duši, ne izgloje pa nikoli. Kaj bi z otrokom? Sijajna bodočnost se mu ne obeta — to je go* tovo; revež bi ostal vse dni do smrti, kakor sem jaz revež. Opletalo bi se mi okrog nog, ko bi se zvečer vračal z dela domov... mali dimnikarček bi se mi plazil po kolenih in bi me vlekel za brado... jaz pa bi bil žalosten in bi ne mogel veselo in odkritosrčno po* gledati svojemu lastnemu otroku v oči, ker te oči bi mi bile neprestano očitanje: «Trpel bom vse življenje — zaradi tebe!® Gotovo je, da bi svojega sina ne mogel dati nikamor študirat; rastel bi in postal počasi dimnikar ka* kor jaz, nič drugega — nov berač bi taval žalostno po tem svetu in okušal dan za dnem vso krivico, ki jo v imenu oravice deli človeška družba tistim, ki jim ob rojstvu niso sijale zlate zvezde. In moja ljubezen do Kunigunde bi ne bila niti senca prejšnje ljubezni, b srcem bi je ne mogel več ljubiti; kvec* j emu bi še v hipnih navalih strasti vzklikal hinavsko: »Kunigundica moja sladkal® Zjutraj pa, ko bi vstal iz po» stelje, bi se mi gnusilo njeno lepo telo, kakor da bi bil oškropil z gnojnico najlepšo lilijo na vrtu. Tako znajo lju* biti tudi neumne živali. Naposled bi se mi še to početje zazdelo bedasto, kakor da bi mlatil prazno slamo... In, brate, mlatil bi prazno slamo prav zares, mla til bi jo skozi do groba ... Tako življe* nje pa se mi gabi, in zato bom naredil konec. Rajši smrt, kakor pa tako živ« Ijenjel® . Zgrabil je za kozarec in ga dvignil k ustom, pa ga je zopet postavil nazaj na mizo, ne da bi bil pil; roka se mu je močno tresla; pogled mu je krožil teman in zlovešč proti veži, kjer je ropotala Marta z lonci. «Take sive misli so se mi podile po glavi tam pod smreko,® je nadaljeval Luka Civha s tišjim glasom, sklonjen proti' meni. «Potrt in skušen sem se vrnil proti večeru nazaj v mesto, zavil sem v najbolj mračno ulico in pritaval domov tako truden in bolan, kakor da sem bil romal pol leta po popolnoma tujem svetu med samimi razbojniki in rokomavhi... In od tistega dne dalje se je pričelo življenje, ki je zame ne* znosno. Kakor senca me je zasledovala Kunigunda povsod, kamorkoli sem sto* pil. Ce me ni dobila na cesti, se je pri* tihotapila v moje stanovanje. Ubežati ji nisem mogel, ji ne morem. Strašno je to! Kakor da bi živel v kletki, iz ka* tere mi je nemogoče poleteti... Ona hoče na vsak način, da bi se prejkpslej vzela... a jaz ne maram o tem ničesar slišati: ali trdovratno molčim ali pa blebečem popolnoma druge tvari, ki se najine zadeve prav nič ne tičejo. Že mi je zabrusila v obraz: «Zapeljivec!» Drugič zopet se je raztogotila: «Ti me smatraš za vlačugo ampak se zelo mo* tiš! Jaz sem poštena ženska!® Potem me je prosila odpuščanja za take be* sede in je bridko obžalovala svojo ne* premišljenost. Jaz pa sem si mislil: Se tega mi manjka, da bi me ljubica zju* traj, ko bi se poslavljal od nje, vlekla za suknjo in mi pomenljivo mežikala: «Pink, pink, pink! Spal si pri meni — plačal boš!® — Nak, hvala lepa za tako ljubezen... Kakor vidiš, dragi moj, živim sedaj prav čudno življenje; prav* zaprav niti sam sebe ne razumem; zdi se mi, da so me strašno opeharili--» »Stari grešnik, kar lepo molči!® sem ga prekinil. «Rad bi se opral pred svo* jo vestjo in pred menoj s tistim svo* jim zagonetnim blebetanjem — ampak ne bo nič, bratec, ne bo nič...® Izbuljil je vame svoje okrogle oči. «Kaj torej?® Položil sem mu roko na ramo. «Čutiš se strašno ogoljufanega, pa si goljufal samo ti, Luka! Na tebi je zdaj, da popraviš svojo krivdo, da se Davzameš drugih misli; skloni glavo in potrkaj se na prsi: Mea culpa, mea culpa! — To je prvi predpogoj, da se spreobrneš. Torej poboljšaj sel® Dvignil sem se in segel po klobuku in palici na obešalniku. «Počakaj še malo!® — ™.e.ie z 9^e* dvema rokama hotel potlačiti nazaj na stol. «Veliko ti imam še povedati... ejl® O tresel sem se njegovih rok in stopil proti vratom. «Ničesar več mi nimaš povedati, Lu> ka... dovolj in preveč si se že izpo* vedal pred menoj. Jaz pa ti rečem: Ta* ko stori, kakor bi vsak pošten človek storil na tvojem mestu, in ne bo ti žali — Marta, plačam!®-- In sem šel. IV. Nastopili so tisti pusti deževni jesen* ski dnevi, ki jim ni ne konca ne kraja. Ce stopiš zjutraj, opoldne ali zvečer na ulico — vedno je enako vedno ogor« čen vzklikneš: «2e zopet dežuje!® In če si bil prej še tako dobre volje — ko se napotiš v dežju in blatu po svo* jih opravkih, te mahoma mine vsako veselje, nehote se ti obraz spači in v dušo ti vre zloba, da sam ne veš, kje je njen g'avni rezervoar. Sivo in mrač« no je ob takih časih mesto, sivi in mračni so ljudje, ki jih srečuješ, sivo in mračno je vse, karkoli vidiš, kamor« koli se ozreš. Rumene luže na ccstah, blato, gosto in mastno, ki ti ga je treba prebresti, če hočeš s trotoarja na drugo stran ulice, tisto prerivanje in umikanje z dežniki, z nesramno naglico mimo drveč avtomobil, ki ti oškropi suknjo z blatom od vrha do tal — vse te jezi in draži, vedno več zlobe se ti nabira v duši. Sreča te prijatelj, mil in drag, z blagim smehljajem na licih, že odda* leč prožeč ti desnico v pozdrav — ti pa s sovražnim pogledom hitiš mimo njega: «A- vraga, saj nimam časa!® Po* sijailo je za hip solnce, že si morda zaprl dežnik — pa komaj da si ga za* pri, ga moraš zopet odpreti, ker nebo, to prihuljeno, z dežjem nabasano, niz* ko do streh sklonjeno, zabuhlo nebo je kakor cmerav otrok, ki ni zdrav, ako ne pretaka solz... Hodiš tako po mestu in zdi se ti, da riješ z zaviha* nimi hlačami, ves premočen in premra* žen, s spačenim obrazom in zlobnim pogledom, skozi popolnoma tuje v bla* to in dež in meglo potopljene kraje... in kakor daljne, opojne sanje se ti zgane v srcu želja po gorkem domu... Nekega takega deževnega dne sem sedel sam v svoji sobi in pisal ravno svoji nevesti v Sydncy, v Avstralijo, ko na duri nenadoma potrka in trero* tek pozneje vstopi moj strežaj ter polo* ži na mizo predme lepo, z vinjetami okrašeno vizitko: »Kunigunda Sem« pajs®. Ves začuden sem vzkliknil: «Ona je tukaj? Kaj neki išče pri me« ni?... Naj vstopi — tako ji reci, Jur« ček Pukelgajsl® Strežaj Jurček Pukelgajs se je urno zasukal in se globoko poklonil: «Takoj sporočim vaš ukaz, milost* Ijivi gospod!® — In že je vstopila, visoka m ponosna, temnooka, temnolasa, prsi kipeče, život poln in gibek, boke široke in močne. Kakor omožena ženska. S prožnimi ko* raki se je približala moji mi«. »Oprostite... moje ime je Kunigun« da Šempajs... no, pa saj to že sami veste...» Podala mi je roko, meheo. toplo, be* lo ročico, in se zazrla v svojo vizitko na mizi. . «Luka mi je pravil o vas. blagorodni gospod ... pa tudi tako vas poznam, sa« mo po imenu namreč... brala sem že več vaših romanov...» je začela nežno, z izbranimi besedami, svoje lepe oči upirajoče zdaj name, zdaj na mizo, na knjige na mizi. «In ves čas mi je šepe« tal neki tajinstveni glas v srcu, da mo* ram k vam, da mi boste vi pomagali.« «Ampak gospodična — kako, v čem naj vam pomagam?® Temna rdečica ji je zalila lica. «Ah, gospod, stvar je namreč taka*!e: V maju sem se seznanila z mladim, le* pim dimnikarjem Luko Civho, in...» Beseda ji je zastala v grlu. «Vam zaupam vso zadevo... samo nikar se mi ne smejte ... Tako se bom potožila pred vami kakor pred izpo* vednikom... vi pa potem sodite in ukrenite, kakor se vam zdi prav. Cu* tim, globoko v srcu čutim, da mi vi lahko pomagate___» In sedeč v fotelju, meni nasproti, mi je vsa vroča in kipeČ2 razkrila svojo ljubezensko zgodbo z Luko Civho, zgodbo, ki mi je bila znana iz Luko* vega pripovedovanja. Govorila je zdaj strastno in hitro, vsa razvneta kakor od tajnega ognja, zdaj zopet šepetaje in mirno, kakor teče mirno in pokojno po* tok v nižavi... Dolgo je govorila, pri« povedovanje jo je utrudilo; takoj v za* četku so se ji oči iskrile in bliskale, vse jasne in solnčne, proti koncu pa ji je pogled plah in kakor ugašajoč tlel iz« rx>d temnih obrvi, izza dolgih trepalnic. Ko jc končala, so ji prsi burno valovile in vsa se je tresla; in nenadoma si je zakrila obraz z dlanmi in izbruhnila v jok. tako pretresljiv in ganljiv, da mi je šlo do mozga in do kosti. «Oh, jaz nesrečnica!...» In kakor je tako v joku podrhtevaje njeno leno telo napol slonelo napol le* žalo pred menoj na fotelju, sc mi je za* smilila v dno srca. •Pomirite se, gospodična, pomirite se vendar... vse bo še dobro!» Odprla je oči. «Dobro? Je mogoče? Mi boste po* magali?® Z belim robcem si je brisala solze na licih in gledala name zaupljivo in pro* seče kakor gleda otrok na meter in na lepo rdeče jabolko, ki ga sam ne more doseči s svojo majhno ročico. Ko je vstala in se zazibala pred menoj v svo* jih širokih, polnih bokih, divnokrasna in očarujoča v svoji žalosti, se mi je zdela kakor trpinčena kraljica, ki niti v največji bolesti ni izgubila svojega ponosa. .. Tiho sem pristopil k njej in ji ovil desnico okrog pasu; tako bi storil oče, ki bi hotel potolažiti ranjeno srce svoje hčerke... ^Gospodična Kunigunda Šempajs — bodite brez skrbi! Kar je v moji moči, bom storil za vašo srečo. Povem vam, da zavidam dimnikarja Luko Civho!® Nasmehnila se mi je blagonaklonje. no z bleščečimi očmi, kakor šestnajst* letna lepotica, če ji rečeš, da je «lepa kakor so!nček» ... «Naj me ne vara moje zaupanje do vas gospod!... Povejte Luki tudi to, da ga prav lepo pozdravljam, štirinajst dni ga nisem videla. Recite mu tudi... pa kaj bi vam pravila — saj sami morda bolje veste, na kakšen način bi se dal spreobrniti... Tako. Pa grem, in — oprostite!... Moj nakloni® In odšla je, kakor je prišla, visoka in ponosna, temnooka, temnolasa; ^ vrata so se tiho zaprla za njo, strežaj Jurček Pukelgajs se je globoko poklonli in v sobi je bil zopet mrak . . . (Dalje prihodnjič.) k: i ii DR. FRANCE VEBER, VSEUČIL ŠČNI PROFESOR EHJ1GS STIK DililLR.1T 65'- HEZ POTK NAROČA SE v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL. bi, NASPROTI GLAVNE POŽTE i Otvoren! otel loto Krv. Primorjs i i pno čisto urediene sobe. 1. razredna obskrba ! L) P ' Perivoj-restaurani - Terasa. Pension sa stanom 80 Din dnevno. Do zadnjega maja primaju se gosti i bez naručbel Preporuča se A. Beranek, vlastnik 2014-a Iščemo za Simprejšnji nastop elektro mojstra za rudarski obrat, izurjenega v vseh v to stroko spadajočih delih za nizko in visoko napetost ter popravilih transformatorjev, elektromotorjev in jamskih lokomotiv. Ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe, dosedanjega službovanja in zahtevkov glede plače ter opremljene s službenimi spričevali na Salneenl rudnik Mežica. 2482a Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznanjati, da sem a P^fesilski cesti § novo urejeno kjer bom celodnevno prodajal vse vrste mesa le prve vrste po najnižjih dnevnih cenah. Na željo se dostavlja tudi na dom. D.i#rfrfl. _ ;eraiera v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Žt.9883/-'5. ~rei.iX. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo sledečih del za napravo novega prizidka mestne električne centrale v Ljubljani: a) mizarska dela, b) ključavničarska dela, c) steklarska dela in d) pleskarska dela. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 1\III. Ponudbe bode vložiti najkasneje do 9. maja 1925 opoldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 25. aprila 1925« 2490a Anatole France-Debeljak, Plngvinskl otok. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, poštn. Din 1.50 Andrejev-Vidmar, Plat zvna. Broš. Din 14.—, vez. Din 20.—, poštn. Din 1 50 Andrejev-Vidmar. Povest o sedmih obešen h. Broš. Din 16.-, vez. Din 22.—, poš.n. Din 1.5C. Barbusse-Debeijak, Ogenj. Broš. Din 30.—, vez. Din 3S,—, poštn. Din 2.5') Bartošek, Moderna družba in cerkev. Din 5.—, pošt. 50 p. Cervcntes-Šorli, Tri novele. Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, poštn. 1.25. VI. Čorovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. Din 7.—, poštn. 50 p več. Coster-Debeljak, Ulenspiegsl. Roman. Broš. Din 60.—, vez. Din 70.—, poštn. Din 3.— A. Čehov. Sosedje in druse novele. Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, poštn. Din 1.25 Cika Jova Zmaj - Gradnik. Kalamaadrija. Otroške pesmi. Vez. Din 12.—, poštn. Din 1.—. Čika Jova Zmaj - Gradnik, Pisani oblaki Vez. 14.—, poštn. Din 1. Dokumenti o jadranskem vprašanj«. Broš. Din 7.—, poštn. Din 1.25. Dostojevski-Levstik. Besi. Roman. Broš. Din 40.—, vez. Din 52.—, poštn. Din 4.-^ Filip Dominik - Bradač, Kako so se vragi ženili. S slikami. Broš. D:n 35.—, vez. Din 35.—, poštn. LoO. Fozazzaro-Budal, Svetnik. Broš. Din 64.—, vez Din 72.—, pošt. Dm 2=. . Gonccnrt-Buddi, Dekle Eliza. Roman. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, poštn. Din 1.25. Hobhouse, Liberalizem. Din 30.—, poštn. Din 1.50. Hurban Vajanski-Fr. AJbrrcht, Leteče sence. Broš. Din 22.—, vez. Din 28.—, poštn. Dm i 50. Ibsen-Mole, Gospa z morja. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, poštn. D:n 1.75. Nejedly, Smetana. Broš. Din 30.—, poštn. Din 1—. Nušič-Govekar, Navaden človek. Šala v treh dejanjih. 10 oseb. Din 7.—. poštn. 75 p. Nušič-Govekar, Narodni poslanec. Komedija. Broš. 18.—, poštn. 75 p. Petrovič, Ploha. Vesela vaška Igra v treh dejanjih. 8 oseb. D n 11.-, poštn. 75 p. Puškin-Prijatelj. Kapet-n-va hčL Povest. Broš. Din 24.—, vez. Din 29.—, poštn. Din 1 ?c Schonherr-Skrbinšek, Zemlja. Komedija v 3 dejanjih. Broš. Din 15.—, poštn. 75 p. Shakespearieva dramatična dela. Prevcf Oton Zupančič. Sen kresne noči. Broš. Din 15.—, vez. Din 21.—, poštn. Din 1.25. Macbeth. Zaloigra. Broš. Din 15.—, vez. Din 21.—, poštn. Dm 12o. Othello. Zaloigra. Broš. Din 23.—, vez. Din 29.—, poštn. Din 1 25. Sienkiewicz-R. Mole. Z osnjem in mečem. Roman. ' , _ „ Broš. Din 106.—, vez. Din 120,— postn. Dir. 5 50. Sienkie\vicz-R. Moli. Potop. Roman. (Izhaja v snopičih.) Stojanovič, Kumanovska bitka. Broš. Din 30.—, poštn. Din 1.—. Stfibrny-Glonar. Simon Gregorčič. Broš. Din 15.-. vez. Din 18.—, poštn. D;n 1.51. Strug-Mazi, Jutri. Broš. Din 12.-, vez. Din 18.—, poštn. Din 150. Svoboda-Govekar. Poslednji mož. Broš. Din 14.—, poštn. 75 p. Štolba-Govekar. Stari grehi. Veseloigra v treh dejaniih. 9 oseb. Din S.—, poštn. 75 p. Thoma. Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih. 15 oseb. Din 13.—, poštn. 75 p. Zeycr-Bradač. Tri legende o razpelu. Din 20.—, poštn. Din 1.25 p. O, kako ie priletno! vzklikne vsakdo, kdor je enknat poizkusil Elza-milO f obliki steklenic. Fellerjeva Elza-mila so prava mila lepote elegantni tcai, kakor tndi mila zdravja vsakemu pametnema motu. Pri aporabi so jako štedljira, radi tega poceni! Dobe se v 5 •azaih vrstah (Uijjino, glice-rir.ovo, boraksova, fcstrtnovo ia milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se polije denar vna-prel. po novzetjn za 82 dinarjev pri LEKARNARJU EUGEN V. FEILER r STUB1C1 D0ŠJ1, Eliatrg 245. j Hrvatska. 46-« U Vse tu navedene knjige razpošilja knjisn TISKOVNE ZADRUGE 0 Iji UMI Prešernova ulica itev. 54. „AtlSQLATQR" inbaiecijskl aparat ne sme manjkati f noben' drutini, nabaviti * ga mora vsak posameznik, ako skrbi za svoie zdravje. - ,A JOOLATOE, Inbaiacijski aparat, zdravi z najsignrnsjšim uspe-bora vse bolezni sapmb organov, kakor: predajanje, kašelj, oslovski kašelj, naduho, gciiančni in bron-hijainl kitar, vrata, io pljučne bolezni, vnetje pljučnih konic, posledice Influente. astma itd. itd. PrednosU aparata: Razblapuje oljnate in vodene tekočine. Ni v oikaki zvezi s kurjavo, torej ognja varen. Komoanv se more uporab jati tudi v postelji, Takoj po aporabi se pacijent lahko poda ca mrzli zrak ter je popolnoma zavarovan pred ponovnim preblajenjem. Presenetljiv učinek takoi po uporabL Cena takoj cpoiablji^gt in popolnega sonata »ADSOLATCa • 135 »in, poStnina in otojniaa se zaračuna posebej. Zahtevajte takoj brezplačnih prospektor. JOŽE CEBULJ agar.tura-komisija, leser.lce m Gorenjskim Generalno zastopstvo za SHS. 65* Kdor oglašuje, ta napreduje!! • • • t«__j« v i. iliiBSIilllllOPl s®3*^ Ea Krim. HateS Grandič v bližini kopališča. Razgle na morje. Hrvatska kuhinja. Izborao vino iz lastnih vinogradov. Sobe za goste opremljene z vsem kon-fortom. Penzija do 15. V. dnevno Din 62-—, pozneje Din 70—. Preskrbuje tudi sobe v privatnih stanovanjih. — Informacije daje lastnik P. Greneli* Brzojavi: Hotel Baška 2t38-i I Mali oglasi, ki sluZjJo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—% Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din f—. Najmanjši znesek Din 10--% Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf H n g o n EIB8EK, Ljubljana, Valvazorjev trg. 168 Športne čepice vseli vrst — lepe in poceni nudi Anton Za vodnik v Kranjski gori. — Vzorci in ceniki se pošljejo brezplačno. Iste prevzame tudi v delo. V slučaju večjih naročb pride osobno na dom 10019 Ivan Molek sedlar na Vrhniki štev. 122 priporoča evoio delavnico za Učenje vozov. 0939 Dve pletUjkl na stroj za nogavice, sprejme Martin Mahkota, Sp. Šiška, Ljubljana. 9732 Dva učenca krepka in zdrava, poštene hiše, se sprejmeta v večjo trgovino mešane stroke na deželi. Le pismene ponudbe je poslati pod šifro »Pošten učenec* na upravo »Jutra* 0871 Klepar samostojen, vesten in pošten, se išče za obratovanje kompletne in dobro vpeljane delavnice v Mokronogu. — Pojasnila daje Kette, Ljubljana, Murnova cesta 8. 10027 Šivilja prejme vsakovrstna ročna dela na dom, kakor tudi filet. Naslov pove uprava »Jutra*. 0925 Krojačica ne priporoča cenj. damam. E boljši družini gre tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove uprava »Jutra*. 9957 Potnika za Slovenija, išče zavarovalnica v Ljubljani. V tej stroki izvežbani imajo prednost. — Ponudbe na upravo . 9589 Blagajničarka Tabko začetnica, urna in vestna, se sprejme takoj v detajlno trgovino. Pismene ponudbe pod »Blagajničar-Ka> na upravo »Jutra*. 9833 Žensko moč za tajniške posle, išče vele-pcdjftje. — Zahteva so popolno znanje srbohrvaščine v govoru in pisavi. Steno-grafke imajo prednost. — Reflektira se samo na prvovrstne in spretno moči. — Predstaviti se je v«aki dan med 9 —10. uro dopoldan. Naslov pove npr. »Jutra*. 9829 Kot poslovodkinja dobi takoj mesto v Ljubljani gospodična, četudi začetnica. ki poseduje primeren kapital. Služba dobra in s(3lna, ta l-.anital se da varnost in visoke obresti. Ponudbe z navedbo kapitala pod »Poslovodkinja* na upravo »Jutra*. 9804 Kočijaž trezen in zanesljiv, (e išče. Samci imajo prednost. Ponudbe na upravo »Jutra pod »Trezen 4070» na npr. »Jutra*. 9600 Učenec ali učenka z dobro šolsko izobrazbo, ne pod 14 let star, se takoj sprejme v večjo trgovino raeš. blaga na deželi — Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru pod . 1000». 9992 Stroj ♦a drobno mletje pečin-fcega kamna, dobro ohranjen, se aetikvitete. obleke, prepro- kupi. Ponudbe na naslov ge in drugo. Naslov pove Alojzij Pire, Leskovec rr aprava »Jutra*, »805 ■ Kritem. K57 Hiša s trgovino in gostilno, lepem kraju na Gorenjskem s« ugodno proda. Ponudbe pod »Ugodno 4501* na upr. Jntra*. 9716 Trgovska hiša v proTn.t :.em trgu tik farne cerkve, se po ugodni ceni proda z inventarjem in blagom Prevzame se lahko takoj. — Potreben kapital 55.000 Din. — Naslov j-ove uprava »Jutra*. 9950 Nova hiša takoj prostim stanovanjem. v okolici Ljubljane, se proda. Naslov pove upr. »Juira*. 9937 voje veliko in ceno stanovanje ____Ljubljane, namenjam tudi z dražjim in neugodnejšim, s tistim, ki mi odkupi pohištvo 2 sob, predsobe in kuhinje za 25.000 Din. Grem tuui v novo hišo z višjo najemnino ali v diugo mesto — Nujne (<-uudbe po 1 »Mestni trg* na upravo »Jutra*. 1002J Hišo drvarnico in vrtom, po zelo nizki eeni proda Cerar v Stanežičah It. 30, St. Vid nad Ljubljano. 10082 Mala hiša pripravna za trgovino na prometnem kraju v Mariboru. so proda. Koroška cesta 101. 10068 Malo domačijo obstoječo iz hiše. vinograda. sadnega vrta, njiv in kozolca, vse lepo obdelano, proda za 140.000 Din Janko S v a j g a r, Bučka pri Krškem. 9931 Trgovska hiša na periferiji Ljubljane, vpeljano trgovino mešanega blarra. brez konkurence, se radi onemoglosti dosedanjih voditeljev ugodpo proda. Hiša j» enonadstropna. zidana leta 1913. nalašč ra trgovino. V prvem nadstr. 'e stanovanje s 4 sobami in pritiklinam:. V pritličju ie trgovina, skladišče, klet in drugo. — Poleg tega je 400 m» zemljišča. — Vse je kupen takoj ni ratpolago Naslov pove npr. »Jutra* 9520 Večja hiša popolnoma renovirana. na prometnem kraju Liubljane, obstoječa iz mnogih stanovanj. večjih trgovskih lokalov in z veliko, takoj prosto lestavrae-io, se proda za 850.000 Din. Na«)ov pove upra« a »Jutra*. 9797 Rentabilno posestvo z zelo rodovitno zemljo, v Sl. goricah blizu Maribora. Proda se lepo arondirano posestvo, pnbl. 6 km od Maribora (mod Sv. Marjeto n. Pesnici in Jarenino) — SC oralov rodovitnih njiv, travnikov, goric in majhen gozd. na glavni cesti, obstoječe iz i.-ospodarskib poslopij: 1 hiša za gospodarja (prenovljena), ena hiša za oskrbnika, velik hlev ia preša z gumno in kolamico in 3 viničarska poslopja, z vsem živim in mrtvim inventarjem. Cena 535.000 D. Plačilne ugodnosti. Cenjene ponudbe na naslov: Reis-man. Maribor. Aleksandrova cesta št. 6 ali Vojaška ulica št. 6. 9534 H15a z novim gospodarskim poslopjem. velikim sadnim vrtom in travnikom, ra lepem kraju v bližini Ljubljane, se proda. Naslov pove unr. »Jutra*. 9594 9506 Kupim hišo Porudb«- na upravo .-T-:trn* pod rn.ičko »Ljubljana ali predmestje*. 9442 Pritlična hiša s Ilevom, šupo in vrtom, se takoj odda v najem n« Ižanski cesti Stev. 30 pri Ljubljani. 1U0S6 Posestvo 5 minut od postaje, 7 oralov. cospodarsko poslopje zelo dobro ohranjeno, električna lnč, se proda. — Morebitne ponudbe na npr. »Jutra* ood značko »Cgod-nost 4807». 1058 Lepo posestvo na solnčni legi. v lepem iu položnem Fvetu med Mariborom in Ceijem. obstoječ« iz 4 njiv, trav-ikov. sado-nosnika z raznim drevjem, primerna lega za vinogrsd. gozd, pol ure od cerkv« in šole. Zidano poslonje: dv« «obi sknpaj in kuhinja na druei strani, rato Šc pod cKupco 134* psttt ^-aggaflrlr* Mi Dva akademika iščeta opremljeno mesečno sobo s '»osebnim vhodom, v sredici mesta. Pismene ponudbe • navedbo cene na upravo »Jutra* pol šifro »Cista in snažna 85*. 9621 Stanovanje v sredini mesta, z 2—3 sobami in kuhinjo, se iš*e za takoj ali pozneje. Plača se dobro. Ponudbe pod šifro »Red 111* na upr. »Jutra* 9799 Stanovanje v novozidani vili, obstoječe iz 2 sob. event. s kuhinjo, se takoj odda. Kje, pov« uprava »Jutra*. 9710 Poletno stanovanje za dobo 2 mesecev, v Ljubljani. za 4 odrasle osebe po možnosti s " robami. kopalnico in kuhinjo, s i S f. e. Prednost ima stanovanje • poral.o vrta. — Ponudbe je poslati pod r ifro »St. 50* na opravo »Jutra* 9703 Stanovanje v Celju obstc-.-če iz 3 Sjb, kuhinj In prniklin. se z a m e n j i z enakim aH vsaj z 1 sobo in kabinetom v Ljubt*anl. Naslov pove upr. «Jut-a» •r.m Opretnlieno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v blit.i ni kavarne »Evropa*, iščeta 2 akademika. Pismene ponudbo na npravo »Jutra pod »Tribuna*. 9619 Lepo zračno sobo z električno razsvetljavo, oddam solidnemn gospodo. Naslov pove upr. »Jutr.i 10030 Sobo elegantne, z 2 posteljama, išče zakonski par. Ponudb« na raslov: Inkontrer »Ljubljanski dvor*. 1004' Eno večjo ali dve manjši sobi za skladišče finih predme* tov. se išče t sredini mesta. — Naslov pove uprava »Jutra*. 100:» Lepa soba pri boljši rodbini, se odda strogo soli-ni gospodični Ponudbe na upravo »JutTa* pod »Soba 4791». 10023 Podstrešna soba opremljena, v vili na Mirju, se s 1. majem odda mirr.i>-mu in solidnemu gospodu. Naslov pove upr. »Jutra*. 9S56 Trgovina z manutakturo in galanterijo, obstoječa nad 17 let, v mesta na Gorenjskem -— se pod ugodnimi pogoji odda. — Naslov pove uprav* »Jutra*. 9397 Opremljena soba posebnim vhodom, se takoj odda tudi mirni gospodični Naslov pove uprava »Jutra*. 9932 Posestvo z gostilno in mesarijo, proda Koren-čan, Vrhniki. 9707 Zamenja se stanovanje, obstoječe iz 1 sobe in kuhinje z elektr. razsvetljavo, v Sp. Šiški, Knezova nlica 221/1. z enakim ali večjim stanovanjem Prepeljava pohištva po dogovoru brezplačna. 9958 Na stanovanje in dobro domačo hrano, se prejmeta 2 ali tudi 3 solidni gospodie. — Schubtrt. Vič-GUnce št. 6. 9917 Sobo s posebnim vhodom in ev. z električno razsvetljavo, iSče dama (učiteljica klavirja^. Ponudb« na upravo »Jutra* pod šifro »Prijat«lii glasbe*. 9893 Sobica s prostim vhodom, se odda takoj gospodu, eventuelno z vso oskrbo, pri državnem kolodvora. — Naslov pove uprava »Jutra*. 989G Mirna stranka _ 5e v novi hiši sobo 8 kuhinjo ali samo sobo. — Ponudbe pod značko »Mirna stranka* 4750* na upravo »Jutra*. 9933 Opremljena soba se odda 2 gospodoma ali gospodičnama s brano. Naslov pove npr. »Jutra 9922 Soba solnčna in čista, s« o d d a boljšemu gospodu v Spodnji Šiški, Kauškova cesta ROS. 9927 Prazna soba s posebnim vbodom, v bližini sodišča, se i št e. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Fisarna*. 9913 Trgovina raznega blaga, z novim inventur jem. =e 4ii odst. pod lastao ceno odda a'. pro'a. Nasiov pove upr. »Jutra*. 9810. Pisarniški lokal za agencijsko in komisijsko pisarno, se išče. po mof-nosti v pritličju v sredini mesta. Ponndbe . z navedbo pogojev pod šifro »Agek.»» na upravo »Jutra*. 10060 Manufak. trgovina na jako ugodnem kraju v Ljubljani. 6e proda z vso zalogo. Ponudbe pod šifro »rgodno 4785» na upravo »Jutra*. 10015 Lokal sredi Ljubljane, primeren za pisarno ali vsako trgovino, obstoječ iz dveh prostorov. Be takoj odda. — Ponudbe n* upravo »Jutra« pod »Prilika«. 1002? Dva gospoda iščeta veliko opremljeno sobo z dvema posteljama. — Ponudbe pod šifro »Snažna« na upravo »Jutra«. 9928 Engros trgovina galanterijska, dobro vpeljana. v najlepšem lokalu v Ljubljani, se z zalogo vred po urodnih pogojih proda. Natančna pojasnila se dobijo pri lastniku H. Kenda. Mestni trg 17. 8870 Poslovni prostori bodisi na dvorišču ali v I. nadstropju, se vzamejo najem za konfekcijsko industrijo. Potrebujem vsai 3 svetle in suhe lokale z električno razsvetljavo. — Ponudbe na up-avo »Jutra« pod značko »Lokal 4791». 10026 Kot družabnik pristopim s 50.000 Din iu sodelovanjem k dobro ido-či trgovini ali sllčnem podjetju. Stanovanje pogoj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Klada moč*. 9t;lS Ooremljena soba solnčna, se takoj odda na Glincah. Naslov pove npr. »Jutra*. 9934 Poletno stanovanie v lepem kraju na Gorenjskem. odstopim brezplačno za mesec dni onemu, ki bi oddal ali preskrbel s 1. junijem lepo prazno sobo. Ponndbe na upravo »Jutra* pod »S. A. 4724» na upravo »Jutra*. 9936 Lepa sobica s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda boljši gospodični, event. tndi solidnemu gospodu. — Naslov pove unr. »Jutra«. 9937 Zamenjam takoj stanovanje na deželi blizu kolodvora, obstoječe iz 1—2 sob. kuhinj« in pri-tiklip. vse veliko, z večjim ali enakim v Ljubljani. — Naslov pove upr. «Jutra». 9857 Mirna stranka 2 osebi, išče sobo in kuhinjo v sredini mesta, event. »o odkuoi tndi snažno pohištvo. Ponudil« na upravo »Jutra* pod značko »Mirna stranka 2». 9S4« Stanovanje v srHini mesta, s 3 sobami. kuhinjo, kopalnico in pritiklinami. se išče. Plača »e 2000 Din mesečno. — Ponudb« na upravo »Jutra* pod »rgodno stanovanje*. 10035 Opremljeno sobo » separiranim vhodom, išče mlad trgovec. Ponndbe pod »Trgovec 4790» La upravo »Jutra*. 1021 Soba ff separatnim vhodom, šolnina l*ca. oddaljeno 5 minut ed platnena kolodvora. *e odda. — Ponudbe pod «Bo!tši po§pod» na upravo «Jutra*. 9775 Oprem^ena soba lepa. ^ posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora. se odda boljšemu gospodu. Naelov pove upr. ««»utra>. 10059 Lepa soba i dobro hrano, elektr. raz- svetljavo in posebnim vho- dom, se odda takoj ali po- me je dvr:.ta gos;v».ioma t Wolfovi ulici it. 1/1, d*sno 10091 Soba na najlcplem kraju v mestu. prsira «1: meblirtna. s separatnim vhodom, elek-r^ .. , tri*no ratsvetijavo. v pri- UpreniijcRa so*?a tiusju, s« odda gorpodu 9 posebnim vhodom in elek- i«ro'i malem posojilu ali trično razsvetljavo, ae od- predplačilu. Porudb« pod da. Kje, pove upr. «Jutra». »Posojilo ali predplačil«* 10042 na opravo «Jutra». 10078 Kdo bi posodi! mladi uradnici tneaek -000 Din proti vrnitvi v mesečnih obrokih po 200 Din? — Cenjene ponudbe prosim na upravo «Jutra» pod mačko »Ostanem vedno hvaležna*. 9671 Kdo posodi na dolžno pUmo 5000 Din invalidu-trgoveu. za dobo enega leta proti visokim obrestim. Dopise na upravo •Jutra* pod značko «Po?e-jilo 4761*. 9963 Kateri gospod bi poSteni gospodični pomagal iz težkega položaja s posojilom 1000—1500 Din, proti gotovemu vračilu. — Dopise pod značko »Večno hvaležna* na upr. «Jutra*. 9918 Kdo bi posodil 12.000 Din za dva meseca proti dobrim obrestim. Vec ustno. Naslov pove uprava cJutra*. 993i 50 % se plača za S5.000 Din pow>jila za eno leto, proti popolni varnosti. Dopise pod »Takoj* na upravo »Jutra*. 9999 Posodim 100.000 liri za vračanje v l^su v dveh k-tih. Za "natančne informa- j vije se potrebuje lOo Din. * Tr.st, Casella postale 504 (C) Kompanjonko _ večjim kapitalom gospod za nakup ugodnega ' trgovsketra podjetja. ?.eni-1 te v ni izključena. Ponudb« 1 pod »Družabnica SO* na upravo »Jutra*. Maribor. 10064 / Frizerka sprejme dame za frizlrar.js, masiranje (negovanje lica} in manikira. — Abonma na domu. Cenjene naslove je oddati v upr. »Jutra* pod Šifro »Pride na dom*. 2. Starejša gospodična se želi priključiti ▼ avgusta čami. gospodu ali zakonskemu paru. da preživi % njimi počitnice na kakem jezeru. Resne ponudbe r.a upravo »Jutra* pod značko »Počitnice*. 10049 Mlada gospodična obsojena v zapuščenem kr.v jn samovati. se teli seznaniti z gospodom, starim nad 28 let, energičnega karakterja. radi skupnih izietov. Dopire na upravo »Jutra* pod »Binko £ti ▼ planina!'*. II. tenor in I. bas se tt^eia za zasebno zabavo Pogoj: Srenje znanje io pravo veselje do petja. — Dopise pod iifro »Kvartet*. 9001 (Dalje na 15. strmi.) Gospodično I tennor javim klobučkom, Lu.tvuječo dijaški pred-... ,Roimercho1m» na gal. J iju. prosi oni v tiei-1".'."u'a5fu za sestanek. — pod »Rosna ersholm« ravo . lOOril . Katera dama I finaucijelno podprla aka fmik*. - Protinsluga svo-I ;r>. Dopise pod značko fedici"6" na apr. «Ju'ia» Korespondence I-- ["j^irii izobrnteniro eo- »'031- ieli inteligentna in ulična gospodična. — ,i.e na upravo »Jutra« [ fifio »Priroda«. Ste96 Kdo »motno pomagal go«po-|jjr*i k nadaljevanja Stn-I;;'/ Ponise pod »Tina» na li^vo »Jutra«. 9905 O. Det danes sigurno ob uri kal-.OT domenjeno. '... da. 9964 Poročiti se želi I 19 let Gospodična, dobra got]»dl- I priznane »L a r o e I o» pi ma z boljfeim solidnim go- lule najsigurneje ozdravijo :>podom, ne nad 40 let sta kapavico (I rip|» r) - Co-nm. Le resne ponndbe s biva, m po vaeb "ejarnab »liko, je poslati na upravo |k> 80 Din škatlja Po po-»Jaira> pod »Uro »Vigred.. Sti razpošilja lekarna 9990 I B I ■ m, Subotica. »> Ženina Iščem I Bukovo oglje! radi pomanjkanja znanja, Uobro »pelj.nl trgov.»t, ki za bruii mladi neSakin i. hmajo vei.ka >Ua '>6a v lr- ooseduioti večje premoie- stu in veliko odjemalcev 'nT Prednost imijo aka- v Italiji ter zlasti v .'«11 j dfmsko naobraleni in tr- ski Benečiji, prevzamejo za-,„VA Vdovci z otroci iz- sto|~tvo. Primerna dnevi, kliut.iii Tonulbe pod jiiro provizija - Ponu. be od le »Barbi« ia «llrži> oa upr | rosnih tvrdk na; G Javi- . 9col I coli. Trieste, i Rirl 1. Piazza Tra 9704 novi in rabljeni, pe zmerni , podjetjih, ki nimajo hat-ceui vedno v zalogi. Odda- „,,,,„ 0,0bjs jajo se tudi na obroke — a. Kopaš, Celja. 9167 Za izlete |)i nedelial.. išče vsestran-i Izobražena dama stajica inteligentnega e" Ponu Ibe pod značko r-hovitost» na npr. Jmra 9905 hfemu stremljenju Jtetenjn in prihrankom r-0'podinjstm pripomore L;v,.{ učni tečaj v mo I-,m .alona Vlvod-MozetiS. Yh) Skofio 21/n. Izdatki j klobuke in slamnike Vam idi» pod Šifro iPlemenit drulabnik«. 9765 Znanja žel-m i sinpaiičnim cosnodom. ki |:r> klavir, v svrho sknp iih mozikaličnih in 8ajnih > '..ov. Ponndbe pod Šifro liirktrna na apr. »Jutra« 10018 Harmonika trivrstna. kroniatična, skoraj nova. se za 2000 Din proda Ogleda se lahko T trgovini H. Kenda, Ljub ljana, Mestni trg Štev. 17 ' 9148 Katera dama iosata io starejSa bi polagala serijoznemu mlade-umetnikn na neriskiran 'in iz finaneijelne zadre Dopise pod »Karibra« ■a upravo »Jutra«. 9999-a Klavirji In pianini Knjigovodstvo vpeljuje, pregleda io '«po-polnjuje Vodi knjige Bega osobja Bilance sestavlja in daje tozadevne nasvete «FIDES» revizijski biro (ravnatelj Milan Bo gad y) Ljubljana, Anton Knezova ulica it. S. Ročna dela I garniture za kuhinja in ' spalnice, zastore, blazine prtič.ke, miljeje, na solid nem blago nredtiskane ■ rnrioMlja M Zor^-Steka j Jesenice. Gorenjsko. Spri ; jema se tndi blago v pred tiskanje. 206 Baraka kntera je pripravna za iz _ .. . .. , , . „ | vrševanie brivske obrti, ei Tričefrtinsrtl bas kupi. - Event. naj se mi s štiiimi strunami, proda za I pošljejo ofertl za r -rHJ'tr' 1300 Din Franjo fitirn, Stra- | nove barake. — Naslov lišSe. Pomladanska prodaja! BLUZE i Športne bele, cero, moderne...... . Iz opal batista...... Iz pralne svile.......Din 320-—. Iz s irove svile...........225-- Iz crfti de Chlna...........»In 390"- JUHPERi volnen z dolgimi rokavi . . . ■ • • • svilen z kratkimi rokavi ... D n 118*—. Din 151- svilon z dolgimi rokavi.....od Din 179 — napre. A»AŠXE RUTE..........od Din 162— naprej, ROKAVICE od Din 19"—, modne z štnlpo od Din 34 — naprej VELIKA IZBIRA OTROŠKIH HIAJS In NOGAVIC po znižanih ceah A. Šinkovec na. lftOJl Gospod ■ehn. naobraž^D, ra»- •redrita v livahnem dopiso-panjn * m!.idixo dekletom. Ipoznejfca l»'nitev ni izklju-na, Dopise 8 »liko je .poelati oa opravo jod Ufro cStiuga Ujnoi»t» 100086 IV upr.«Jntra* naj I se dvJsmeln pisma [ pod n*»topnimi Šiframi: fra?. Bre* Ijnbari ni sre5e, feodnja *pom'adi. Či«ta pre Ifkloft, Dobra kuharica. J)n?*vno znAn^tvo. Fandan-to. fior**r,jki. Marg. Carm . npora?nm. Iskrena P;uh»»7pn te C.ika. Kitala. Ma| 2". Premofrovno podjetja. Tosojilo. Stanovanje "88. Trirovina in induetri , Trirovina 4533. Uradnik iHfifi. IT^Hrlnra 30. Vplika , 11t, Vrtnica. Zmo?.pn W. Zora Mlada moč, c43». SOletna. Resnega znanja IcM v «.vrl>o fenitve panski _fo-Pod PrednMh let. z višio ■izobrazbo, prikupi ji vega in jilo^rocrfnpp-a značaja, relo |«iohro ejteiran. s tveniski po <3o 9. maja 9S17 Angleška hrta Čistrokrveu eamec in sami ca, samec i^Ce izgubljeno, zasleduje tatove itd., proda Turk, trgovec, ViSnja gora 9751 Dogo do enega leta staro, kupim takoj. Ponudbe na upravo «Jutra> pod «Pes». 10034 30 panjev čebel zaradi družinskih raainer proda na tlovicl itev. 45 pri Ljubljani. 9951 Ve5 gospodov I pe sprejme na dobro do- I m;t5o hrano. Dnevno 20 Di» Rimska cesU 10, H. nad?tr iooo; Lrpa da*itskT!i klobukov na Vc^ikovem tr«ru ie od p^ta dr>»»mo od 8. do pol 19. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa samo od 9 do U. dopoldne — Velil-r izbira, nizke cene. 992fi G^ffniear Waj*:h let in čedne zunn-pjo^ti. želj poročiti takoj pomeje ?o?podično fete rtroke. Reflektira se samo resn« ponudbe. ki aj se po8!jejo z naslovom Jra upravo »Jutrji* po ptwf značko »Strogo " neftjivo*. 1000^ m G^sp^d lH star. i5če tem po-I oa rjiled razširjenja svo-■ie^ra podjetja premožno primerne starosti Go*no«'ifne ali vdove pri fcir.l-jve znnjni-:icti. srednje postave, ki bi bila pri Ipr1---Ijeri sodelovati v ?*>'1-I;ptjn. naj se blagovolijo l.aviti. Trsrov?ko naobra-blondinke iz dežele . prednost. Ponudbe s hliko in navedbo premo-Uenjr pod »Solastnica Jo« npr. «Jutra», Maribo* ■Tajnost zajamčena. 10068 |J. SfiepuSin SisaK S priporoča . f Ooljše tam- o uric c, stroje, partuur« m ostale po-rrebicine za Masažo za da"ie celotno in delno. izvrSnJe asistentinja ortope dičnepa zavoda. Naslov v upravi »Jutra., 9876 v i. | Občina 8marJe.Pap razpisuj beli. Švicarski, dobri mle- oddalo karic.i. se prodasta. Naslov ' pove opr. »Jutra., 9928 \ fTUZar^b Ofi! v rovi o 1> J I n s k ' hiši v . fimarjn. Vsa nadaJJna po. Volčjakl I 'ssnila se dnhe v ohčin^V 7 tednov stari, se prodajo ni»arni v Smarjo do 10 na Ambroževem trgo 8t 9. maja. 990P Razpis! Na br^no Psa Foxtrieria moH» in zvečer za Pin čiste pasme, lepe barve . » sprejme so«i>ods -tare?a od 3—4 mesece, se »'i Miza obrtne kniii Naslov pove »pravo 5ole. Ponndbe pod »PcTra^a -Jntra. 99S0 brana, na opravo »Jut™. 1 9839 Grlica je «51a i pred par dnevi v bližini I ' e »rada. Najditelj se napro- m., era star, zdrav Ir 5a, da jo odda Pred iko»i'o ' se odda kaki bolifi «t 15/ni 9856 rodbini za ?vo!e-ra. ' pove uprava »Jutra.. 1007? V'nska fr^vina e debelo in drobno, dobro . vpeliana. v Tete pTOTnetner^ izgubila Sa je boa kram Poveniie. se zaradi kuna zlrtica v sre.lo zvečer •'mJinskib rarmer rod zelo na poti od dram-kesa ffle- r"o'n,ml pokoli proda -dališča do Zvezde. "Pošten ™o.Sen rrevr-m Stano najditelj naj jo odda proti vame v his>. Naslov □a^radi v trgovini Kian | oprava »Jutra.. 96S1 Slailj, Resijeva cesta št. 2 993» Pasji ovratnik se je izgubil na Rimski ce--ti aH v GradiSSu. — Vrn» naj se na naslov, ki je na ovratnika. 9897 Prlma dirkop Šivalni stroU in Notesa pri atois ussar. Krekova ttMca 14, 11 MARIBOR I ! vllilU prvovr^fno Vsakovrstne voznie zlasti prevoz pohištva oh priliki «e!itev. prevoz pre moga. 'esa in drv s kolo Ivora ali od drugod vsakovrstne droge vož .je o^krhi točno, najhitrej . naj!ei»*pm redu in po zelo -olidnib cenah KOMAR A Krakovska uli^a št 13 lam se tudi sprejemalo j namočila »n dajejo vse po trebne informacije. 201 RaMtene stvar! n. pr. Šivalni, pletilni. pisalni ali stroji sploh, aparati. ko'o. motor. pohiJtvo. 'latnino, instrumenti itd nrodate ali kupite r-za^^^d^-noi H Fiiil Mei ce. tvrdke »Posredovalec.. Sv. Petra e. Ž3.-I. Stalna izbiral 10072 II! E! dobavila tako) v vsai-; množini ns'cene'e d I jrada^a e'ica 22. T?'etcn 513 |d|e¥.oltei! Niiem'cu, trn Ji mani pr.rodica od 3 osobr koja bi svršavala k (• hletnH l ln dn'štva Hotel »Gral. na B 1 e d n nudi dober obed za 15 Din za osebo. — Prednaznnni'a lOtrebna. Zastopstvo „. ............ vsakovrstnega, to idočejra I ne p^clnvr OS m l:i;c'o nonu 'tie na ni«'nv: G^i. flg d. R A G. VI ^ XIV.- P ller-gasso £2-3. Specialno znanje nI potrebno. Po-udbi e rrlloflti znamke za odgovor. .................. Telefon 952 Termalno kooa lišže in lefo«iS£e MEiina-iziM je rriznan 1 naibolISa zdravilna h'-oterma za e mat !;o, pod.igro, eksudat", ?e!> dfne, o^ sne, 1'o ne In Jcn«kc bolezni Pospe^uieccljcnkran Kopelji: Naravna tcmper.it ra 28', od Tt soinčnat plavalni basen, dni? n0-—. Na*lov rrl upravi ..Jutra" 24sr>-a iii m blrni^nce Cre vseh vrst, zlatnini), »rebrnlro Itd. -trotialam po tovarniški ceni vsled pie ureditve lokala, a to simo za kratko dobo. izvišujem tudi točno in po zmerni ceni vsa de a spadajoča v moio stroko. Lovrenc Stoječ, Maribor Imčič- vn ulica 8. 2511 Prva slovensto »ar ta kanizaetta vseh vr&t 199-a gun»r "i ['■mm. Rias'!? c 11 n Trgovski lokal :ep in pro-toren, s skla-iiščem, oziroma pisarno, v sredini Ljubliane,_ na 7p1o •notne Inem pros oru se takoi odda. Podmbncje v odvetn. pisarni dr. Viljem Kreiči, \Volfova ulica štev. 5. sta in bnt<07« dobavljam v vsaki množini najceneje Joi l Psi limfna C-fiil^ki (l:n 22- TetefoD 511 apinske Toplice ^ri Zagreb j zdravijo nrotln, revmVUem. Išlas ■•i ske bo'ezni Itd stalna vojaška godba, cleK tr čn^ iazs«eti|»va, kino lastna radio 3 •n azne /aba\e. Izven slavne sedie zmtn^ po pOMisti na ceni. Poiasniia daj? b t?, lačno J.O-s narava Era itns ts Twl'ce. i9S-a i?I I lili lil v bli *ini Maribora, dobro idoča. se proda proti doplačilu Inventarja :n blaga. - N.-.slov v upr.v, .JuUa', Manb^ pod .Sigurna eksisienca*. •Jtitrov. roman LUCiFEB kateren skozlnskoi ajfieU vsebina, prepleten* s fantastičnimi zspletljaji od ta-fetka do kci.-r ki prinašajo navdnienema tiutelj« t Intereeantnlin razmotrt. vanjam v»,k hip ftresen.-Penja, kr mu le slrdi ra»-o? ara oje tn konsternaeija m zopet presenefienj^ tako. d. so fitatelji nestrpno |>rif»-kovali vsako nadaljevanj« romana. j» izSel in »e doti va pri upravi »Jutra* V Ljubljani Vsi ki so ga čitaR in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o C e ta domače knjižnice. *o!J zabavat! Vas ne more nobena knjizaf Vezana stan« .... 65 Din BroSirana pa . 45 Dia , t f ^ jynrmnfwna 13 --77* Zalivata. 2514.1 Meseca marca mi i" zgorelo eo-snodarsko poslopje, hi ie bilo nn «Vza}emni», «JuzoslaviU» in vri *uw-onuv zavarovano. Zahvalhiem se vsem trem zavarovalnicam, ker mi ie vsaka po ccnitvi vripidajočo odškodnino točno izplačala. Nailepsa hvala pa vendar ire fr dr. «Ur!cn» f glavno zartopsvo v M f boru. Vetriniska 30. I.), ki ic c torVa iz z goli kvl^ntnost'; ko ji še nisem plačal sv'oh nobene premij". Zato tndi «Uniona» vse:;: najbolj priporočam. Fran Potočnik m. p. Devina št. 3. leisL,: obstoječe iz dveh sob (in kabine'a) v novi ali stari hiši, v sredini mesla, za mesec avgust. Ponudbe pod .Samec 7" na unravniš*vo .Jutra* 2493-a PAVILJON na vesellčnem prostoru Ljubljanskega ve|pse:ma •iordno zgrajen, krit z eternitom sa io ie)o nlsko eeno proda Pr praven jc kot vrtn oavllion, ker je v tem stilu zgrajen ali kot stenica ker se ga lahko z malimi stroš«> piene«-. Podrobnejše Informacije pri "510 F£5. (nasproti hotela „Union\ iotorno kolo ČS skoraj novo, 4 H. P., z dvema brzinama urostotek, skloiika, .kickstaner", razsvetljava in priklopni voz se proda. Cena 10.000 Din. Kolo se lahko ogleda Mariboru, Ribiška ul. 2 pri F. Pnppu. Ha-Ha-Ka ne t>odel strgal ae, Imsm moCao obleko, ker sem kajil sokn« v velstrtrovlnl a SterTneckl Celi« št. 23, još Ha ir-telni sa-oi« m gn 01«. m.itanieviot ffl 70 Din. Hal k»m®in m gn Oin. Ilastrofjnl cenik s tei lOOi slikami st p Sije »sijema ta Tkanmn finh^t^ niiTgr ttMUliBI I II — ■-.->: 3 jillS, moqaf!l sfrik, stres e:es3, ifra«551* matric«, ro. " • 3*o.»>l *•«•{», žreM I ln ostale Iprc-rr«; o 1. sed« lar3l;e notfRb "č d nnd? po rs n!i!,h i, mirni® i BBUf?, j SACr.EB Petrialska ul. 3, dvoiište. Tslef. 21-33. j N* in rt- nbT)! Spoznanje prodira, ^ LJA'iiA. S*ari trg._ Opr. št. 1-7175/25-2. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJutiljanl bo oddal potom javne ponudne obravnave slikarska, pleskarska in parketarska dela ter dobavo in montažo oken-7 v N > vem meKtn zraven poslopia okrr.i-nega glavarstva ae vrSi dne 12. maja 1925 ob pol 9. dopoldne •ia licu mesta. 1240-» McH! •'"-Tarlia Roejclt. j iTTmi.i II c i n c rrrirrrmacrim Zapcčatne. na ovitku z napisom: ^Ponudba za izvr-§itev ' ' ..... del in dobav v uradnem poslopja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« opremljene ponudbe je vložiti najpozneje do 12- maja 1925 ab 12. uri pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Turjaški trg št. 4/1. v Ljubljani. Pomidhe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju vpoštevane. Okrožni urad si pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na višino ponudene svote, posebej na še, da eventuelno porazdeli posamezne partije del pq svojem sprevidu na razne ponudnike. Za ponudbo, oddajo in izvršitev razpisanih del me-rodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektan-tom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma si jih morejo tam nabaviti za napravno ceno. V Ljubljani, dne 1. maia 1925. Zahvala. Ker nam ni mogoče fe zahvaliti vsakemu posameznemu za vsestransko dokazano srčno sofuile o priliki smrti našega isljenoijubljenega soproga, očeta, Usta in strica, gospoda Antona Kosmata delovodje « pokoju zreksmo tem potom na5o najelobjo zahvalo vsem onim, ki so nas tolažili in izkazali svoje sočustvovanj: predvsem prečast ti duhoviti, pevccra za ganljive talostinke, ter uradniku n delo.odjem k. i. d., dalje ra se zah aliujemo vsem, ki so spremili na ega dtapega na njegovi zadnji poti. Koroška Bela, 30. aprila 19-5. Žalujoča rodbina Kosmat. Tvornica peHla Maks Duriava & Co., Maribor Naše per.lo se debi v vseh boližih modnih trgovinah u Najcenejše In najveije akladlit« dvokolea, motorje*, otro-ikih vozičkov, iivilnlh atro|ev. vtakovntnlb nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek ta popolno popravo, emajliran|e In ponlkl« nje dvokolea, otroSklb vozičkov, »Ivalnlb jtro^Tltd. - Prodala na obroke - Ceniki franka TiSfflur. f. b. l trni mm m mu mM " L'ub!Jana, Kar!ov»!ta eeata »t. *. "»a Najnovejši damSki klobuki doih v modnem, salona IDA SKOF-V/AIS/EK nns'ednici LJUBLJANA, Pod Iranio 2. Priznano solidne cene. - Preoblikanje in predelovanje se točno izvršuje. 113*a Mamgarn in štuf za moške obleke Velika izbira in nizke cene. 2375 a Miklauc „o naprsdai. Potrebna gonilna moč 21 s PS. Naslov v unravi »Jutra«. 2467-« R E FO R steklenice za v'-uhavanje s.idia In rovrt-ninc so ns S>oi|4a in naice^e ie. M Glavna zaloga ra rso dri»vot tj Lovro Ps ovar, Ivan kovcl ' Is otam se dobe Zupančeve i-nji^e Ion- ^ terviraaje »ad^a la povrtala u uomafij moraba" v sloven-k> hrvatski izdaji. 176 a r PLATSlEglE ČEVLJE ra dame dobite pH tvrdkl Ki. TRUBAR — LJUBLJANA Sv. Petra cesti št. S — po sledečih cenah: Beli platneni na 1 *«nnozle»eno peto Din rjn si«i !! ., 1 »oanuo z ,, n . •• Von " " 1 *n^nqo z nsnleno neto „ J2J :: r. " ........ PošSJia se tudi po poštnem po»*etiu Rast zaTamiu|o ,.IE0A" zakonito z*varov?no sredstvo proti plešavos' ?nidaniu bs m prhutn. Dobiva se vseli i k" .ah dtogerliah n brivnicah, sli na ga posili* on povzeti" za 100 Din (in 10 Din po-tnma^ '{asmtffni 'sbirat-rii »1 Gospodinje, naročite!: Te od. Korn, Ljubljana Poljanska cesla Su 3 „„„ etavbnL galantor [sil In otr sal fclejir, laatalacl.« votforoAuv He;rsta tlro:jn.tor. kapa. ii« ta klaaetao napraole in 11 državne gimnaziie v Ljubljani, učitel stvu ni osnovne šole v Hruš-d, telovadnemu društvu .Sokol* v Št epa nji vasi, pevskemu društvu .Sava' za ganljivo petie, folbM Arnšek za vso požrtvovalno podp.ro in končno vsem, ki so ga tolažili v bolezni ln spremljali na njegov, zadnji poti. V Spodnji Hrušicl, dne 2. maja 1925. Žalujoči ostali. ififmnS trposkih fekafu^ se bo tekom leta odtalo v najem v novem poslopju v Ljubi*anl oh M'klo«ičevi cesti. Vsi lokali so opremljeni s centralno kurjavo in električno razsvet avo ter •maio večia kletna skladišča. — atančnejše podatke dobe reflektantie v pisarni okrožneua ura-'n zavaro-vanie delavcev v Ljubi ani na Turjaškem trgu 4 I nndstr. niiinMiiininiinilimti"Miiii'fiiiin"mMif ;i"'ltMtl!l'l Potrta In žalostna javliam prljatellem In znancem, da mi Je umrl 23. aprila t L pred agl soprog ln oče I vati Klemene orožnik » p. In kn«govodI« ori trrdkl «. K»|W » *ot«!a. Ob enem se zahval ju etn v5em. ki so spremili predragega m. rajn ka na zadnji poti ter mi Izkazali sočustvo. zlas-t V orožnikom, lovskih tovarišem ramkeg. In pevskemu zboru za poslov Ine pesmi. Enako velia moja srčna zahvaia\£em, k- so pomagali med boleznijo, predvsem pa g. Kajfežu za niegovo veliko pomoč. Kočevje, dne 1. maja 1925. Franjo Klemene ro|. Gorjonoo, soproga. I»anček In Martko, otroka. ne ordintra I od 3. do 10,1 mainikt. Stabilni strol s kotlom ali loko mobila od 12 do HP, se išče za k piti. — Ponudbe poslati na Mor .1, Kruševac, S uija. 24151 iaDDnnGzexinDannaxca^ Wt: loislBflJl I rnMvMll brrz dvoma zadovoljnost, zato si dajte iz"otav! .-tl Vaše obleke v priznanem, v Mon*kovcm na akad- miji MDhler & Sohn diplomiranem modnem *tg|'e'u MARTIN MAH KOTA. SoJ*fe». C^ka 43 Izvršitev in cene brezkonkurenčne. Izvršitev in cene brezkonkvr»n