Ri$kJt Domovina H/l ERI €?/% Ul— HOjl/UE; NO. 190 4 IN SPIRIT FORfilGN IN UNOOAM ONLY , CLEVELAND 8. 0., WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 28, 1949 (LOVCNIAN MORMNO NCWSPAPCR LETO LI.— VOL. LL IH SLOVtUJUE PRESERSKA FARA je mo- vrt res prave živali, ki danes rala dati v državne magacine 10 tisoč kg. žita. Podpeč in Jezero pa še posebej. V teh krajih so pred vojno vsi dokupovali žito in moko. Šuštarji nimajo ne žebljev, ne Cvekov, ne niti. V zadrugah se nič ne dobi. Mi bi stradali 'in razcapani bi bili, če ne bi stric iz Amerike vedno kaj poslal, tako pravi pismo. POTREBNI. — Vprašate nas česa smo najbolj potrebni. Kar pustošijo Slovenijo. OTON ŽUPANČIČ IN NJE'-GOVA VILA. — Tovariši so zaplenili lekarnarju Bahovcu vilo in jo podarili svojemu pesniku Župančiču. Pa se ta ni nikoli vanjo preselil. Ko je šel pogledat svoje darilo, je videl nad vrati zapisane malo spremenjene besede iz svojih otroških pesmi, iz “Cicibana,” ki se glase: “Fuj, cicifuj, fej, fuj.” Razu- oblasti, da vila ni zanj primerna. kratko povem, da vsega. Naj- mel je to svarilo, odšel in izjavil bolj pa nam manjka obutve. Sicer pa prav vse pride prav, pa kako. Tu ni mogoče dobiti nič. Tako piše žena, ki je pred vojno vodila razmeroma bogato slovensko hišo. TRI MISTERIJOZNE ŽELEZNIŠKE NESREČE so vspodbudile Titovega železniškega ministra, da je poslal železničarjem nov oster opomin proti sabotažam. Titova vlada se mora sedaj na vse strani boriti proti saboterjem. IZ ISTRE JAVLJAJO, da je vojska prevzela nadzorstvo nad vsemi tamkajšnjimi industrijami in jasnimi poslopji. Ugotovilo se je, da je tja poslal Ko-minform večje število svojih sa-boterskih agentov. ARMADNI GENERAL Velika črna maša za pobite Slovence Takole, misli pesnik, bo maš-nik blagoslavljal slovenske begunce, ko se bodo vračali domov Bmedieat Vos — Blagoslovi vas Bog 06e, Bog Sin, Bog Sveti Duh, da Vas -pot okrog svetov, let proge Oceam, let polja tuja in let njih kamen pripelje domov v rodno vas v krog dobrih sosedov, kjer vas na mizi dedov Dve pretresljivi nesreči med begunci Vlak otroku odtrgal nogo — Mlada mati umrla NOVI GROBOVI Rusija in Madžarska sta vojna hujskača Mary Strauss Na kratko smo že omenili, da je umrla Mary Strauss roj. Liga Katoliških slovenskih Arne- dne so jo ginekološko preiskali, gaje in sicer je umrla na domu rikancev je dobila tole pismo; štejem si v dolžnost, da Vas kot našega dobrotnika, ki ste nam poiskali sponsor j a obvestim, da je mene in vso družino zadela strašna izguba. Kakor je bilo Vam že znano, je bila moja pri čemur so jo narkotizitali. Pri preiskavi so ugotovili bolezen žolča in jeter. Naglo je pri- prej čel upadati puU, »bližnji duhovnik ji je podelil SV. poslednje olje in dne 7. Septembra ob 12:80 uri je v Bogu zaspala. žena v blagoslovljenem stanju Srce je bilo že preveč oslabljeno. in sva pričakovala otroka okrog 10. okt. t. j. Pred ameriško zdravniško komisijo smo bili klicani 20. maja, konzul pa nas je v St Martinu pri Beljaku sprejel 4. julija. Za odhod smo bili določeni dne 15. julija, v zadnjem trenutku so nas pa zadr-žaili, ker smo bili določeni za avl j on. Cele štiri tedne čakajo družine v Salzburgu Odpotovali smo iz Spittala 27. julija v Salzburg, Potovali smo skupaj z družinami dr. Puca in dr. Kolmana. Po zagotovilu IRO uradnikov v Beljaku in NCWC v Celovcu naj bi čakali v ukinjeni. Zadnji denar smo po- Slovenski grob za begunskim taboriščem , Pokopali smo nam drago pokojnico na pokopališče v Grohnu Hk za taboriščem. Pogrebne obrede je, opravil š. g. Pirc Jože ob asistenci č. g. Kozine in Žitka. Lahko si predstavit^ kakšen-udarec je bil to zame in za otroke 1 Samo pri Bogu in v molitvi najdemo našo tolažbo. Izguba je posebno za otroke; strašna, saj so sedaj begunci-brezdomci brez matere. Za 12. septembra smo bili določeni za odhod z avijo-nom. Zdaj moram čakati najmanj 6 — 8 tednov, sem pa brez sredstev. Predvčerajšnjim sem Salzburgu kvečjemu 2 do 3 dni, f “U’ da MORAM PRESKRBETI ZA DOJENČKA da pride v USA takoj ko prispem z avijonom, v otroško zavetišče. Vas lepo prosim za pomoč in po^redovnje pri sponsorju. Jaz sem mu pred par ter takoj odpotovali preko Muen-chena v USA. V Salzburgu se je naš križev pot začel, čakati Smo morali skupaj z družino Kolman cele 4 tedne. Pritiskali in prosili smo po vseh pisarnah, , pa bezuspešno, ke so bili avijoni dn,evi P,8al * ^ konzul dobl1 zahtevano radi otroka, in če bo svoje hčere Mary Pikš, 1028 E. 169 St. včeraj zjutraj. Poje živela na Schaefer Ave., kjer ji je umrl mož Louis leta 1939. Zapušča sledeče otroke: Mary Pikč, Louis, Rudolph, Henry, Stephany Puchmeyer, Sophie Petelin in Frank. Zapušča tudi 11 vnukov ter brata Vincenta Seitz. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ ter St. Clair Grove št. 93 W.C. Rojena je bila v Bevkah pri Vrhniki in je prišla v Ameriko okoli leta 1900. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 62. cesti v cerkev sv. Vida in potem v družinsko grobnico na Kalvarijo. Johan Brajkovič Umrl je Johan Brajkovič, stanujoč na 12921 Leeila Ave. Zapušča soprogo Viktorijo, doma iz vasi Hinje pri Žužemberku, po domače Žnidarjeva, dva sina in dve hčeri, ki so že vsi odrasli. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Corrigan na Lorain Ave. in W. 146 St. Pogreb bo v petek, čas pa še ni določen. Tako pravi Tito v svoji novi protestni noti, ki jo je vložil radi obsodbe njegovih prijateljev na Madžarskem Belgrade. — Tito je osebno izročil madžarskemu ambasadorju noto, v kateri obtožuje sovjetsko vlado, da organizira vojno proti Jugoslaviji. Nota protestira proti obsodbam komunističnih voditeljev na Madžarskem, ki so obsojeni zato, ker so sodelovali s Titom. Tito pravi, da je to samo komad splošne intrige sovjetov prot« Jugoslaviji in nima cela sodba nikakega drugega pomena, kot ustrahovati vse prijatelje Jugoslavije in njene borbe za neodvisnost. Rusija je pognala sedaj Madžarško v sovražno politiko proti Jugoslaviji. Ta politika -ima samo namen rušiti sedanjo jugoslovansko vlado in postaviti na njeno mesto sovjetske eksponente, kakršni sedaj vladajo tudi v Madžarski. Tito pravi, da je ves budimpe-štanski proces monstruozna provokacij a na vojno in iimemi- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Druga obletnica— V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Louis PapeŠ v spomin druge obletnice njegove smrti. K molitvi— članice društva St. Clair Grove št. 98 W. C. so prošene, da bi se udeležile molitve za pok. sestro Mary Strauss jutri večer ob 8 v Grdinovem pogrebnem zavodu na 62. St. TVetja obletnic«— V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Zaletel v spomin 3. obletnice njene smrti. Smrt v Milwaukee— Dne 15. sept. je umrl v Milwaukee, Wisconsin, John Kočevar, star 59 let, doma iz vasi Zavink, fara Škocjan na Dolenjskem. Zapušča ženo in po pol brata v Milwaukee, v Maple Heights, O., sestro, v sta-r idomovini pa eno sestro in več drugih sorodnikov. Prijazen obisk— Včeraj sta nas obiskala v uradu Joseph Cekuta Sr. in je Rusijo in Madžarsko kot voj- >z pirarda, ne hujskače in motitelje miru v jugovzhodni Evropi. o- družina. Zaprli so ga v februarju letos. Kasneje ga nihče ni več videl. Tudi družina ni vedela kje je. TUDI 200 DOBI LJUBLJANA. — Za Rožnikom v Ljubljani kopljejo in sekajo, da bodo napravili živalski vrt. Vse delo je seveda delo navdušenih “udarnikov.” Ljubljančani niso več tako udarjeni na pamet, da bi z veseljem gradili za novo oblast, toda morajo, ker se boje, da bodo od komunistov udarjeni kot drugod, če ne bodo na razpolago režimu. Kako pridni so ti prisilni udarniki, je drugo vprašanje. Ko grade ta živalski vrt, se seveda vsa Ljubljana vprašuje, ali bodo spravili v ta živalski Tri m din rabili, bili smo brez sredstev. sPonsor. ";e 25. avgusta smo končno lej^3, ^ ** biia ntoja žena prehladila. [ Oprostitn^^as nadlegujem Začela je tožiti, da jo noge boli- ter se Vam. za vse usluge že v ; jo. Vsa katastrofa se je pričela*«;lskreno ujem. Vaš za mene in družino Kolmanovo v hValežni 0vni* Maks- Grohn’ Avijonske nesreče Ruske napadalne ~TlId-l priprave v Evropi in preko 20 pogrešanih v K . Kar je Slovencev, bi vsi morali to knjigo imeti in jo prebirati. Naročite jo pri Ameriški Augsburgu. Tu je bil kratek po- in vžgala. 10 mož posadke je bi- lahko Izstreli in dirigira k cilju lo takoj mrtvih. Južno od kraja avtomatično na velike daljave. Tahina v Oklahomi se je zrušil Te bombe so iznašli nemški voj- Domovini. Cena je $2.75, s poštnino |3.00. stanek. Dr. Kolman in otrok (sin Jože 5 let* sta odšla na pe- Britanija zvišuje davek na industrijski dobiček London, Anglija. — Britanski finančni minister Cripps je v začetku debate o znižanju šterlin-ske valute izjavil, da bo povišal takso na dobičke industrije od dosedanjih 26 na 30%. Poleg tega je zahteval, da se vsled znižanja valute ne smejo poviševati nikaki prejemki, da se ne smejo poviševati cene hrani, ampak mora vsak državljan sprejeti del žrtve, ki je s sedanjim stanjem zvezana, da'bo država do-Nekdo nam je rekel: .. Po- jegla U3peh, zboljšanje finan skusil sem čitati Prosveto, pa se čnega stanja. Sodijo, da je po-mi “ustavlja,” človeka se prijema občutek, kakor bi bila popackana s krvjo desettisočev od komunistov in naših naprednih brezbožnikov poklanih bratov-rojakov v stari domovini. John Filipič je pribil v P., da se je ongava “krasota” za trenutek prikazal na pikniku svojim lutkam, ki ga obuždjejo, da pa ni dal od sebe niti malega ba-krenca, četudi je šlo za dobre in višanje takse na dobiček industrije olajšalo položaj vlade parlamentu, kjer imajo delavski poslanci veliko večino. Ta večina bo sedaj gotovo glasovala ** zaupnico vladi. ■o Katoliški delegat je Zveze Narodov prosijo božje ______ New York. — Kakih dwvesto koristne namene v stari domovi- katoliških članov ih raznih za- Kaj, šele zdaj ste ga poznali! zrakoplov B-29. Ubilo se je naj manj 5 ljudi, drugi člani posadke so izginili in jih pogrešajo. padel transportni civilni avijon. Nemčija. Prva pomoč nesrečni družini Liga je družini takoj nakaza-ron. Brez vsakega signala je la najnujnejšo pomoč. Novi na-vlak potegnil, na stopnjišče va-seljenec Mr. Ivan Mlečnik je tfajmanj ,jve osebi sta mrtvi, gona se je obesil cel grozd ljudi, daroval posebej v ta namen $3. dr. Kolman hoče vloviti fantka,!Ostalo je založila ligina blagaj-PADE S FANTKOM POD na. Sponzor je takoj sporočil, da VLAK, nekdo potegne zasilno je pripravljen sprejeti družino zavoro, nastane krik — bilo je tudi brez gospodinje in z malim prepozno, MALEMU KOLMA-1 »tročičem. Sporočili smo to NOVEMU SINČKU JE ODRE-Oblastem kakor tudi dali potr-ZALO NOGO NAD KOLE- dilo, da je preskrbljeno za nego NOM. Razburjenje je zelo sla- in potrebne izdatke za malega, Blizu vulkana Popocatepetl je Londona in drugih mest v An- bo vplivalo na mojo ženo. Kol-manovi so izstopili in živijo sedaj v Augsburgu. Vso pot nismo po tem dogodku ne jedli in ne spali. Moja žena pa je pričela bruhati, kar se je nadaljevalo na vsej poti. Tukaj v taborišču je bila zdrava do torka 30. avgusta, ko smo jo morali prepeljati v taboriščno bolnico. Mladi materi je dolgo potovanje uničilo zdravje Hartmann Stift. Silno je trpe- če bo moral biti v bolniški negi, ko pride sem. To bito torej bilo urejeno. Ta žalosten slučaj pa kričeče pokaže koliko morajo naši ljudje pretrpeti, predno dosežejo naselitve. To ni edini slučaj. Kar splošno je tako kot popisuje to pismo. Le izjemoma gre pot bolj gladko, še na zadnjih postajah begunstva, naši ljudje morajo prenašati grenke občutke, da so Domnevali so, da ijna vnetje brezpravni, na milost dobrih in slepiča, zato so jo prepeljali v slabih ljudi navezani: Masovno premikanje tolikih množic za. la ,vsake 4 minute je imela hud hteva od posameznika neverjet- no veliko potrpljenja. Brezsrčna administracija Od družine Kollman še nima- ni strokovnjaki med drugo svetovno vojno in jih je Hitler že uporabljal pri bombardiranju gliji. Sedaj je Rusija produkcijo izpopolnila in - razpostavila iorado žalostno vest, da je tam- Poizvedovalni koližek Johann Šuštar, doma iz Pod-hruške pri Kamniku prosi duhovnika Antona Homar, doma od istotam, naj mu piše na naslov: Johann Šuštar, Villach Mulden-weg 49, Austria, Europe. gnezda tovrstne artilerije tako, da nove bombe dosežejo vse cilje na evropskem kontinentu prav do vseh morij. mo še poročali. Liga bo skušala na teh slučajih tudi pojasniti uradom pomanjkljivosti pri sprejemanju in.transportiranju, zlasti vse neverjetno zavlačevanje, ki begunce tako strašno tepe. Ohio. Mudila sta se tukaj po opravkih. Prav veselo smo pokramljali s prijaznima Girard-čanoma. Materinski klub vabi— Materinski klub fare sv. Vida priredi nocoj ob osmih v njem številk. Mnogo lepih nagrad se bo oddalo, med njimi doma spečeno pecivo, ker bo šel ves dobiček v dober namen, ste vsi prijazno vabijeiii na to prijetno zabavo. Žalostna vest— Joseph Ponikvar, 450 E. 118 St. je prejel iz Leadville, Co- fe Nemčije so odpotovali V Amerko V prihodnjem transportu so med številnimi begunci sai Spittal ali od družine same, bo- trije Slovenci. Potujejo nasled- nji: Ignac Resnik, ki gre v Rock Creek, Ohio, Terezija Velikonja, ki gre v College Mount St. Joseph, Ohio, Franjo Gabrenja, ki gre v Alpha, III. Koliko on “troši” za narodne drali sv. Patrika. Slovesno sv. stvari, vemo mi že dolgo. Dikajmašo je daroval pomožni škof vsega pa je bila takrat, ko si je Flanelly, pridigal je škof —■ vr- napad združen z bruhanjem. Zdravniki so upali, da se umiri. V nedeljo dne 4. septembra je radi silnih bolečin prišlo Ao^ pre mo-njenega-luštnega poročila, zgodnjega poroda. Rodila je sin- Neki znanec, ki je sedaj odpoto- ___ ka, ki pa je tehtal smo 2*4 kg. val iz Nemčije, je povedal, da se štopnikov Zveze Narodov se je Otrok je tudi danes še zdrav in je družina vrnila -v taborišče ........ mora biti v bolnici, ker ga umet- Spittal na Dravi, da tam čaka no hranijo. Zdaj so zdravniki na ozdravljnje dečka, ki je izgu-upali začeti z zdravljenjem, ko bil nogo. Zvedeli smo Judi, pa se Razne najnovejše svetovne vesti 1 LAKE SUCCESS. — Delegacija kitajske narodne vlade je vložila obtožbo proti sovjetski zvezi, da je pomagala napad komunistov na Kitajsko in s tem rušila tako pogodbo, ki jo je podpisala s Kitajsko samo kakor tudi ustavna osnovna določila Zveze Narodov. • • • Registracija v Euelidu Opozarjamo državljane mesta Euclid, da se pri volilnem odboru registrirajo vsi, ki niso zadnji dve leti volili in tisti, ki so se zadnje čase preselili v drugo stanovanje. Kdor se ne bo sedaj STOCKHOLM, ŠVEDSKA.----------Na mali ladji, ki je običajno registriral ah spremenil naslova kaj v torek zjutraj umrl njegov brat John, ki zapušča 10 otrok. Lahka naj mu bo ameriška zemlja, preostalim naše globoko sožalje. Skupna molitev— Članice Oltarnega društva župnije sv. Vid,a naj pridejo k skupni molitvi v Grdinov pogrebni zavod v četrtek zvečer po cerkveni pobožnosti, da bodo molile za pokojno sosestro Mary Strauss. Vabijo k igri— Danes zvečer ob 7. uri bo zadnja igra z žogo za prvenstvo, ki jo prirejajo električarji in lastnik salona John’s Tavern. Igrali bodo v Glen-ville Parku na E. 110 St. udeležilo slovesne službe božje, ki je bila posebej zanje v kate- se porodne rane zacelijo. Bru- nam zdi kar neverjetno, da je zaračunal dnevnico, ker je zastopal jednoto, ko smo se zbrali za odpomoč domovini. In tisti dan je bila — nedelja! Pozneje smo slišali, da mu dnevnice niso hoteli plačati, kar je bilo prav. Vidite tako vam delajo za — narod! Kakopak, samo kadar jim kaj nese. Poznamo take narodne in ljudske “delucel” hovni vojaški kurat, Griffiths, kardinal Spellman pa je bil navzoč na čelu velikega števila cerkvenih dostojanstvenikov. Po službi božji je kardinal Spellman sprejemal delegate v svoji palači na Madison Ave. Predsednik sedanjega zasedanja, filipinski delegat Carlos Romulo je bil tudi med navzočimi. hanje pa ni hotelo prenehati in izseljeniški komisar zahteval se-zavžiti ni mogla ničesar. Ugo- daj bond kar za $6,000 kot ga-tovili so toliko diagnoz, da sploh'rancijo za pohabljenega otroka ne vem katera je prava. Prepri-|in da drugače ne bo mogla dru-čani so bili, da ni pričakovati žina priti k svojim ljudem USA. Pravimo, da kar ne moremo verjeti tega. Pa je vendarle mogoče pri uradnem konjičku, ki je brezsrčen in navadno tudi zelo nesmotren. Ko prejmemo prevažala po 50 potnikov, je odšlo na svoj račun in riziko 400 beguncev iz švedske preko oceana. Begunci žele priti v Kanado. m • * BUDAPEŠTA, MADŽARSKA. — Madžarska vlada je izgnala 10 članov jugoslovanskega poslanstva v Budimpešti. Vse je obtožila, da so vohunili za Tita. Naročila je vsem obtoženim, da morajo zapustiti Madžarsko v 12 urah. V noti pravi madžarska vlada da v bodoče ne bo več dovolila,(da bi prihajali vohuni v deželo maskirani kot diplomati. • PITTSBURGH, PA. — V zapadni Pennsylvaniji, Ohio in katastrofe, posebno sedaj po porodu Mi za to posebnega razloga. Mi vsi in čč. gg. duhovniki Pirc, Žitko in Kozin smo prosili z njeno zdravje in darovali sv. maše in obhajila. V sredo dopol- poročilo ali od urada lz taborišča pri volilnem odboru, ne bo mogel 8. novembra t. 1. voliti za mestno administracijo. V petek 30. septembra se vrši za mesto Euclid registracija v sledečih prostorih: City Hall, 585 E. 222. St., Upson School, 490 E. 260. St., Euclid Fire Station No. 2. na 22141 Euclid Ave. Uradi za registracijo bodo odprti od 10 ure dopoldne do 2. ure West Virginiji so množice premogarjev napadle truke in avtomo- popoldne in od 4. ure popoldne bile, ki so prevažali premog iz premogovnikov, ki niso organizirani v uniji. Ponekod so premogarji metali kamenje, ponekod so napadali s palicami. Policija je aretirala več premogarjev in jih pravice, obtožila, da so prekršili prepoved, da se ne sme plketirati v množicah in da so motili mir in red. Bati se je, da bo v premogarskih revirjih nastalo ie več resnih nemirov. do 9 ure zvečer. Dolžnost vsakogar je, da se posluži volilne DAJ BRAT. DAJ SESTRA. SFOMNI SR BSGUNCBV 8 KAKIM &K1 Ameriška Domovina =mi] 'jj 1 m •Ul SL CUt An. 1 VI I I/ I <- (JALTO DEBEVEC. Editor) HEndonon 0628, Cfenlud L Oblo NAROČNINA Za Zed. držav« »8.50 na leto; za pol leta »5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh ia dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, sa 8 mesece SEPTEMBER IUN MON TDK WSD TMU FRt UT > 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 p »3.50. SUBSCRIPTION RATES United State* »8.50 per year; »5.00 for 6 montha; »8.00 far 8 months. Canada and all other countries outside United Stetee »10 per year. »6 for 5 months, »8.50 for 8 months. No. 190 Wed., Sept. 28, 1949 stvar kot rop požig in umor. Dokler bo sovjetski imperij ma tak vosnik v roki Nadi-gospodar svetovne uničevalne sile se nevarnost nič ne bo l.i - »• *>o dodobra, malo tte-zmanjšala z mednarodnimi zakoni in mirovnimi pogodbami. Komunizem bo take morebitne postave in dane podpise in obljube prekršil kadar in kakor se mu be zdelo, kot jih je prekrševal doslej. Ves svet in vse življenje je v senci te nevarnosti vsako uro in vsak hip. Kako dolgo? Dokler bo novo odkritje v rokah ljudi z zločinskimi nameni. Da bi človek v atomski dobi varno živel, se bo moral vrniti k redu življenja, ki ga Stvarnik hoče. Izginiti bo moral nauk nasilja, velesila komunističnega nereda in organiziranega zločinstva bo morala propast, da bi ljudje zopet mogli mirno živeti in v varnem delat. Ali se nam ne zdi, da izza grmenja atomskih eksplozij slišimo vekovni glas Stvarnikov: “Le v Meni je življenje. hal »e iga bo dodobra, malo preveč krenil s poti, pa bomo zleteli v obceetni graben. Vendar nam je šlo vseeno že nekako po sreči. Toda kolikor nisem imel skr. bi čez glavo podnevi pri vožnji, sem jo imel pa že zvečer, kjer smo prenočevali. Naš voznik je imel navado, da si je prižgal cigareto in se z gorečo v ustih vljsgel na postelji. Zaspal bo, er WM AL PA NE . NK se nisem silil, da bi dobil delo pri kopanju jarkov. Forman me j e-samo pogledal in se obrnil proč. Najbrže ni zaupal lopate in krampa moji ose-Bil sem namreč takrat vi- slišimo vekovni glas stvarni kov: ue v meni je -------»7- - ; . , , ;rM«4HiiiinMniiniiM***'|t|«||M||HM||“t»***»* dflkl£j# cigaret0 v u8tih! BESEDA IZ NARODA 'ra,1ar 'e ne^*' kaditi, sem rtwmHtiiiiniiwiiiimimiiiHnniii11***** 1___1__1 v___a: ia naš zastorom! 11» yLWI/VIJA. v -------------------- cigareta mu bo padla iz ust in tek, bolj na bledo udarjen, pod vsi bomo zgoreli, sem ves v skr- Izraz hvaležnosti Svetovna grožnja Daši so znanstveniki vedno zatrjevali, da je skrivnost atomske energije več ali manj znana vsem znanstvenikom v tej stroki in da bodo strokovnjaki po vsem svetu piej ali slej izpopolnili svoja raziskovanja in prišli do načinov uporabljivosti te strašne sile, vendar je Svet le preveč živel v tolažbi da je doslej uporaba atomske sile le več ali manj monopol Združenih Držav severne Amerike in je v tej napačni nadi negoval svojo brezskrbnost. . Vlada Združenih Držav je prekinila to upanje, s tem da je objavila znano dejstVo, da so sovjeti toliko izpopolnili svoja raziskavanja na tem polju, da so mogli izvršiti prvi poizkus eksplozije z atomsko energijo. To se pravi, da je gotovo ne samo to,, da sovjeti imajo rešitev proizvodnje atomske energije, ampak tudi da so že prišli tako daleč-da znajo uporabiti to silo za smrtonosno orožje. Objava predsednika Združenih Držav ne pove kaj vse je v tem oziru znano. Ne pove zlasti tega koliko je Sovjetska Zveza sposobna že proizvajati atomsko bombo v količinah in oblikah ki so potrebne za uporabo v vojni, ne pove koliko je ruska bomba prenosljiva, ne pove ali imajo Rusi sredstva, da sploh morejo uporabiti to orožje v velikih oddaljenostih od mesta izdelave in ne pove nobenih tehničnih podrobnosti ki so odločilne. Le to se da razbrati iz izjave predsednika Trumana, da federalna vlada v tem poglavju veliko več ?t' mesa srtsfi nih činiteljev. Naša vlada je torej smatrala, da je ta nevarnost toliko napredovala, da je treba informirati široko javnost. Smatrala, je, da je treba javnost opozoriti. Smatrala je, da je nevarnost resna, stvarna, da je blizu, da je dejstvo, ki bi vsak čas lahko presenetilo svet. Odgovorni ljudje svetujejo, da je treba sprejeti novico na znanje mirno in samozavestno. Panika seveda res nima nikakega smisla. Prestrašenost ne more roditi nič dobrega. S tam pa ni rečeno, da ni nujno, da to strašno nevarnost cenimo in z njo resno računamo. V čem je nevarnost. Ne v tem, da je človek odkril novo silo narave, ne v tem, da jo skuša vedno bolj obvladovati in uporabljati in končno tudi ne v tem, da je nova sila prišla na dan na prvem mestu kot sila rušenja in uničevanja, ampak v tem, da je sedaj ta sila znana najslabšemu delu človeške družbe, organizirani družbi ljudi, ki ji ni mogoče pripisovati nič drugega kot to, da bo strašno orožje uporabla brezvestno za svoj zločinski kamen. V tem je nevarnost. Če ima puško, nož, žeplenko ali kako drugo nevarno stvar j/ rokah pameten, prevdaren in vesten človek, ni za okolico skoro nikake nevarnosti. Tudi poleg nevarnega orožja gre življenje mirno svojo pot, vsak čuti, da zanesljivo more računati s tem, da bi mu orožje moglo škodovati samo v posebnih, izrednih okolnostih, ki so mu znane in se jih zato izogiblje. Če ima orožje v rokah otrok ali pijanec aii norec je stvar že druga. Takrat nastopi resničen strah, da se bo orožje uporabilo tudi za nepredvidene slučaje, po neumnosti, po neprevidnosti, iz čiste lahkomiselnosti. Največja nevarnost pa preti tedaj, če je orožje v rokah takega, ki ga poznamo, da je zločinski nasilnež, o kterem vemo, da si je nabavii orožje prav zato, da bi napadal, da bi pobijal, da bi zažigal, da bi uničeval. Najbolj preteča je nevarnost če vr-diš orožje v rokah zveri v človeški podobi, pa nič ne veš kam bo planila, le to veš, da se ji hoče krvi, rušenja, uniče-—vanja. Slab človek je slabši kot žival. Slabši zato, ker je zmožen usmeriti duhovne in materijelne moči, ne samo svoje ampak širše človeške družbe in stvarstva za svoj zločinski namen. Današnja komunistična družba je največja zločinska sila, kar jih je kdaj napravil slab človek. Eno petino sveta sedaj obvladuje in zasužnjuje svojim namenom. Komunistična velesila je zločinska. To se prvi ona zametuje vsa načela poštenega življenja, ne p.ozna niti božjih niti naravnih postav, dobrega sosedstva ne spoštuje in ne upošteva nič drugega kot le svoje sebične namene in cilje. Njeni nameni in cilji pa dobro vemo kakšni so. Ona hoče svoje gos-podstvo po celi zemeljski obli in gre brezsrčno in brezvestno preko vsega drugega, samo. da jih doseže. Komunizem je borbena zločinska sila. Nasilje je njegovo prvo sredstvo. 7otn ip cvpf v nevarnnsrti kn vidi da ima komunizem Lynden, Wash. — Novi naseljenci iz zelenega Washingto-na, ki imaimo za seboj dolgo pot iz Avstrije do sem, se oglašamo v Ameriški Domovini ter -pozdravljamo vse znance, zlasti -pa one, ki so zapustili drago domovino ter prehodili nepozabni Ljubelj. Enako pozdravljamo in' se zahvaljujemo sponzorju g. Jožefu Škerjanec in njegovi dobri ženi Mariji ter sinu Franku na R. 1 Lynden, Washington, ker so poznavajoč naše razmere, nas vzeli k sebi, nam dali lepo stanovanje in hrano teg nam nudili zaslužek v prvih dneh. Sami se jim ne moremo dovolj zahvaliti, zato naj prejmejo od nas le izraz hvaležnosti, a Stvarnik naj jim bo dober in milostljiv plačnik; ves trud za nas in delo, ki so ga i-meli z nami, naj jim stotero poplača in jih -blagoslovi. Enako se tudi zahvaljujemo g. dr. Kreku za vso naklonjenost, Slovenski kat. Ligi za vse posredovanje ter za priporočilo g. dekanu Emery J. Blanch, ardu v ISeattle, Wash. Isto ve-lja tudi g. dr. Basaju, g. Zakrajšku in ostalim za lep sprejem in nadaljno ureditev, da smo srečno prispeli sem. Z onimi, ki so še ostali v taborišču, ali ki so že prispeli sem smo pa tako daleč narazen, da so obiski izključeni. Pogovorimo se z njimi v pismih preko ameriških step in širnega morja. Zeleni Washington je na skrajnem severo-zapadu, je lep in zelo »liči našim domačim krajem. Zma-nci! Žal, če se ne vidimo, pa mislimo skupno — v tisti košček slovenske zemlje, ki je najlepša; v Cankarjevi “Nebesa pod Triglavom.” Lojze in Karol Zajc, Viktor Derling, R. 1, Lynden, Wash. ■o deti kdo je naš zastopnik. Kje ga lahko najdemo, kadar ga potrebujemo. Pred več kot deset leti smo Slovenci v 32. vardi organizirali demokratski klub; bili smo zelo aktivni, in smo še danes. Pred nami je bilo vprašanje, na kakšen način pomagati sedanjemu guvernerju, Frank Lauschetu, do sodnijskega stol-ca. Osvojili smo si načelo: ‘NAŠEGA ČLOVEKA JE TREBA .‘PORINITI’ V 0-SPREDJE". Še se spominjam, kako smo imeli seje s pomočjo pokojnega Louis Pirca. Naredili tako veliki pritisk na tedanjega guvernerja W'hita— delali smo na vse -pretege, z velikim trudom in naporom se je naša želja uresničila. Nismo se ustrašili ne truda ne dela. Ali veste kdo je bil vodja tega delovanja? Nikdo drugi kot naš sedanji kandidat, John Rožance. Delal je, da pomaga svojemu človeku do uspeha. Pa še nekaj, mnogi ne veste, kašen boj je trajal nad 10 let. Šlo se je zat to, da se Slovence v 32. vardi razkropi, s tem da, Šele, kadar je nehal kaditi, sem si upal tudi jaz zaspati. Imel sem .prazen strah, toda človek nikoli ne ve, kaj se lahko primeri. Ko se pripeljemo v Novo Mehiko, nas je pa zalotil strahovit vihar z dežjem in točo. Avto je kar zanašalo po cesti, taka sapa je zavijal« in grozila, da nas pograbi z avtom vred ter trešči -vse skupaj v kakšen graben. K vsej sreči smo kmalu privozili do neke hiše, kamor sva skočila vedrit. Človek si misli, da -ni na svetu za drugo kot tea napotje, pa sem prav goreče prosil Boga, naj tisti vihar potolaži, da bomo živi in zdravi prišli iz njega. Takrat nisem bil še pripravljen za na oni svet. Enak strah sem Mžil pred leti, ko sem delal šel v rudokopih. Delal sem nočni šiht in po kon čanem delu smo Stopili na spenjačo, da nas potegne iz zemlje, 1200 čevljev visoko. Sredi pota se pa spenjača strese in ustavi; spet začne, pa »pet ustavi. V-leče nekaj časa gor, pa zdrsne spot nizdol. Vsi smo bili kar trdi od strahu, vsak čas pričakujoč, da bo vse skupaj zropotalo na dno, 1200 čevljev globoko. Končno se vendar za dlje časa ustavi, da naglo po-skačemo iz nje. Bilo je to 700 se jih prideii k drugim var- _ HH __________ dam. Z drugimi besedami po- skačemo iz nje. Bilo je to 700 ® sfn J™’ nemškega rodu, toda V Kanadi vedano, da nae se politično uni- čevljev globoko.Tedaj pap° rojena. Starši so imeli farmo 1. _j_l. • Wi Mio firraicfl r J . »n. 3: Za Manca volimo Cleveland, O. — Kot ste že volilci obveščeni, da se vršijo nepolitične, tajne primarne volitve za župana in koncilmane v torek 4. oktobra t. 1. Nominacijo dobita dva kandidata, katera dobita največ glasov; ne-glede h kateri stranki spadata. Zgodi se lahko, da spadata vsak k svoji stranki, ki sta nominirana; ali pa da spadata k en‘i in isti stranki. Pri primarnah volitvah je važno kdo dobi nominacijo? Kajti le on ima priliko da bo izvoljen. Naš kandidat mora biti mož, kateri ima zmožnost, energijo in voljo, da deluje za blagor ljudstva, katefo zastopa v mestni zbornici. Veste, ni zadostno, da se kandidat pokaže samo ob času volitev. Kot jaz razumem, naš zastopnik v 32. vardi, mora imeti nekak urad, kjer ima gotove ure na razpolago, da zaslišuje Bil sem priča dogodkov, ko se John Rožance ni vstrašil boja. Yes, vzelo je dneve in večere, da se je ta boj končal zmago za nas Slovence v 32. vardi. In čigava je ta zasluga če ni Rožančeva? Veste, bobnati je lahko, a bojevati se s političnimi nasprotniki je težavno delo, in boriti se brelz vsake moralne -podpore, je še bolj težavna reč. To vem tudi jaz. Danes lahko z veseljem rečemo, da mi Slovenci kontroliramo 32. vando. Mi Slovenci smo kompaktno našel j ni v 32. vardi in smo opravičeni do vodstva. Dne 4. oktobra bomo imeli priliko prvič voliti v novo razdeljeni vardi; pričakuje se, da bodo slovenski glasovi odloči len faktor. Predno končam, poživljam vse slovenske in ostale volilce, da oddajo svoj glas za moža, kateri ima zasluge desetletja ali več v naši vardi — in to je naš kandidat John Rožance. Louis J. Dugar -o čevljev globoko. Tedaj pa po lestvah kvSfctr:',TNS 3Mia Igrača — ^ - lesti mo okornih lestvah 700 čev- koj dosegla roka pravice. Tudi 1 • m_n______a Lnlroii -sa in oiKrolo nAlfPVJJ nosom gol kot oskubeno pišče, čeprav sem že odslužil vojake. Najsi sam še tako vlekel pod nosom, ni nič pomagalo. Meni-ševski fantje eo mi sicer svetovali sredstvo, ki baje zelo pomaga, da poženejo brčice, pa ga nisem hotel uporabljati. Treba se je namreč namazati zunaj po ustnicah z medom, znotraj pa z gnojnico, so vedeli povedati. Naj se kar sami, jaz se ne bom. Saj je prav tiste čase že nastopala moda, da so se fantje brili pod nosom, vsaj v Ljubljani so se. Meni se ni bilo treba, -pa sem bij vseeno na moderno udarjen. . Dekleta si takrat še niso bila na jasnem ali naj bi potegnila z brkami ali z oguljenci. Nekatera so rekla, da jim neznansko dobro dene,’če jim fant na ušesa šepeče besede, pa jih mehke br-kice obenem nalahno božajo po uhljih. Nj>, naj bo to že tako ali tako, ti Oti formani v Kanadi najbrže niso tea-upali mojemu mlademu obrazu. Saj so vihteli krampe in lopate sami brkači. Nekateri so imeli pa že take, da bi si jih lahko zavezali za dalj za tilnikom. Kakor sem že rekel, nič si ni-sem storil iz tega, da nisem dobil dela -pri prvem poskusu. S poznanci sem spregovoril še par besed in eden me je vprašal, kje da sem dobil stanovanje. Povedal sem mu, da sem sen pod milim nebom. Rekel mi je, naj grem v to in to ulico, naj potikam n« tej in tej številiki in dobil bom posteljo, če Imam toliko denarja, da bom plačal za en teden naprej. To se bo že našlo, sem mu rekel in se mu zahvalim za prijazen nasvet. Odšel sem najprej nazaj k tistemu javnemu prenočišču, če morda tam ne čaka name moj kolega s farme. Kaj se ve, morda je pa našel delo tudi zame in lahko se primeri, da mi bo na prav slovesen, način vrnil tisa dva copaka. Dolgo sem ga čakal, pa ga ni bilo odni-koder. Bogve, kje je že pri svojih znancih, ko sem mu jaz enkrat pomagal priti v mesto. V mislih sem se lepo za vselej poslovil od tistih svojih dveh dolarjev ter odšel na novo stanovanje. V majhni, pa čedni hišici sem -potrkal. Dokaj mlada žena mi pride odpret in me kar po nemško vpraša, kaj bi rad. Povem ji, da mi je nekdo svetoval, naj bi tukaj vprašal za -hrano in stanovanje, da se bo morda dobilo. Ženska se me ogleda od pete do' vrha in ker sem preskušnjo dobro prestal se mi nasmehne in pravi, da ima res še za enega prostor. Ima namreč sobo te dvema posteljama in tri bordarje. Ker sta postelji široki, lahko spita na vsaki po dva, torej pridem lahko ta©, če me je volja. Pove mi, 'koliko bo stanovanje in hrana’ na teden. Ni bilo dosti in kar takoj sem odra j tal zahtevano. Toliko sem še imel, pa še za cigarete mi je ostalo. Za prihodnji teden bo pa že kako, sem si mislil, saj imajo v Regini gotovo še dosti kram-pov in lopat, pa še dosti jarkov morajo izkopati. ■ Vselil sem se v novo stanovanje in tam sem potem ostal, dokler sem bil v Kanadi. Gospodar in gospodinja sta bila Iz Chicage v Arizono Droena ziocinsKa sna. rsasnje je ujeguvu pivu aicuaivu. stranke, pritožbe in po potrebi, Zato je svet v nevarnoseti ko vidi, da ima komunizem v resnici zastopa državljane v svetovno uničevalno sredstvo. Dokler ima ta sila v rokah naši vardi. orožje množinskega razdejanja, ne pomagajo nikaki med- Časi, ko je naš zastopnik po-narodni dogov'ori, ne pogodbe, ne postave. Kršiti dogovo- sečal samo »eje občinskega sve-re, pogodbe in postave je komunizmu prav tako vsakdanja ta, so za nami. Mi moramo ve- Willard, Wis. — V začetku maja sem bil v Chicagu za nekaj časa. Neki dan pregledujem Chicago Tribune in tam opazim oglas, v katerem je nekdo iskal dva sopotnika, ki bi se peljala ž njim v Arizono, po. magala pekaj za giazolin ter mu bila za kratek čas. Pokličem ga 'po telefonu in kmalu se domeniva. Drugo jutro ob sedmih smo že ropotali proti Arizoni. Vožnja je bila prijetna in naš voznik se je kar dobro zadržal pri volanu. Enkrat popoldne je pa izvlekel iz žepa dokaj trebušasto steklenico, na Ijev visoko iz zemlje. Takrat ni noben nas pričakoval, da bo še kdaj gledal božje sonce. Ko sem prišel takrat po dolgem času domov, me je ženica okregala, kje da hodim toliko časa. Jaz se pa odkrijem in ji rečem, naj mi pogleda lase, če so še taki, kakor so bili zvečer, ko sem odšel na delo. No, takrat ni -bilo še določeno, da bi odšel pred Sodnika. In tudi takrat ne, ko sem se vozil lArlzpno. Tisto nevihto smo srečno in zdravi prestali ter se pripeljali v lepo Arizono. Nekaj časa smo se vozili po ravnini, potem pa zavozili v hribe. Bilo je ovinkov, prepadov in grabnov, kakršnih še svoj živ dan nisem videl. Včasih je vozil avto ob hribu, da se m« ni videlo vrha, na drugi strani pa globok -prepad, da se ni videlo dna. Voznik mora po takih potih dobro vedeti, kaj ima v rokah. No, srečno smo -prevozili tiste hribe, jarke m strmine, pa pa prešli zopet v ravnino, kamor smo bili namenjeni. Strah s. pota je bil kmalu pozabljen in prijetno je bilo v topli Arizoni. Pozdravljam vse čitate- Ije tega lista.--- Frank Volk Pred komunističnim V Avstriji bodo dne 9. oktobra državnozborske volitve. Tudi komunisti se pripravljajo in pričenjajo po staTem načrtu svoj lov na kmete. Izdali so velike lepake z napisom: “Kmet, ali si neumen! Zato, ker pust*, da ti drugi režejo kruh, katero je začel vleči in tro- ker bi si ga lahko 3am urezal.” biti, da je postal kmalu dokaj zgovoren. Mene je začelo skrbeti in vprašal sem se, če bom Tak lepak je bil razgrnjen tudi v izložbenem oknu krajev ne komunistične pisarne. Tu je beti m vprašal sem se, ce oom ne Komun«M.*Mre j- sploh kdaj videl Arizono, ki i- bil zavarovan, drugod bi ga ta- tukaij se je zbrala nekega dne gruča možakov — takih, ki so že okusili “dobrote” rdečega raja. S posmehom so čitali rdeče obrobljeno besedilo in zbijali šale. Tedaj je prišel iz štaoume nasproti pisarne možak z natlačenim nahrbtnikom, iz katerega so se smehljale bele štruce. “Kmet, ali si, neumen!” so ga pozdravili možaki. “Zakaj ?” — Prišlec se je začudeno ustavil. “Zato, ker trpiš v svoji sredi take bedarije,” so mu. odgo vorili, kaz^je na izložbo. Možak je stopil bliže in čital prav počasi. “No, to je vse lepo in -pravilno,” je dejal, bo-teč oditi. “‘Laž od -prve do zadnje vrstice.” — Možje »o ga obstopili. “Vprašaj drugod, pa boš slišal, kaj ti bodo odgovorili.” — “Odkod si prišel?” je nekdo nalašč obrnil besedo. “Izjtrgovine,” se je glasil od govor. “V Jugoslaviji jih ni več; komunisti so jih zaprli, blago pa zaplenili. Delavec je po ves mesec brez masti in brez bele moke.” “Avstrija ima same davke. I-n še vojaščino nam hočejo naprtiti.’’ “V Jugoslaviji morajo “prostovoljno” vse oddati. Policajev kar mrgoli in Rusija ima največ vojaštva -pod orožjem.” “To je pa tudi res,” je pritrdil in odšel z dolgim nosom. Nastopna noč je. vzela vse komunistične lepake. Izginil je celo iz izložbenega okna, ki ga je -uslužbenec piozabil izakle-niti. Opazovalec. Kako. da bi ne bila? A. : “Ali imate vi kake daljne sorodnike?” . B. : “Da, diva brata.” A. : “Brata vendar nista dalj-na sorodnika." B. : O pa še lepo, saj sta v A-meriki.” rojenaTstarši so imeli farmo nelkaj milj od Regine. Mladi gospodar si je služil denar s tem, da je imel dva para konj, z enim je fural sam, drugi par pa hlapec, 'imel je svojo hišico in zadej hlev za dva para konj in enokravco. žena je pa nekaj zaslužila z bordaji. Imeli sp troje -prijaznih otrok in karlepo so živeli v mesftu. Zvečer so prišli domov bor-darji; eden Je bil Nemec, dva pa Angleža. Z Nemcem je bilo kar takoj lahko, z Angležema smo si pa samo kazali na prste, ker takrat nisem znal niti ene engleške besede. Bili so pa vsi zelo prijazni in vsak mi je skušal pomagti in ustrezati. Hrana je bila zelo dobra in obilna, da sem bil res zadovoljen. Zvečer sem vprašal gospodarja, če kaj ve, kje bi se dobilo -delo. Dal mi je prav tak nasvet, kakor že prej. eden po-znancev B ladje: pojdi po cesti in kjer vidiš, da kaj delajo, se ustavi in vprašaj za delo. Nekje se bo že kaj našlo tudi zame, če bom pridno iskal in če ne bom izbiral dela. Povedal mi je, da tovarne ni in ker ne znam angleškega ne morem pri-čakovati drugega, kot kramp in lopato. Čudno, da mi ni no-tjen vzel v misel kakšne rovnice. Očividno ni bilo tukaj pripravnega mesta za delo z rovnico. Kar sem odšel zdoma, nisem tako dobro spal, kot. tisti večer v Regini. Postelja je bila zares dobra,' kakršne nisem imel ne na jadji, ne pozneje po Kanadi. Zjutraj sem imej tečen zajtrk, potem nfl je pa gospodinja zavila v papir lunč in rekla, da ga ne smem prej odviti kot opoldne, ker to je moje kosilo. Čudil »me se, da ima tako zaupanje vame in je prepričana, da bom dobil delo. Lahko bi bil šel kam v park in preležal ves dan. O, ne, treba je bilo misliti naprej za obstanek. Odšel sem torej po Regini tea delom. ___J JETNIK V GORAH MESECA Bridges - Anžič Ne bo dolgo, pa bodo vede- Murdoch ipa nista kazala, da Ned titovskimi rokovnjači ^ li, odgovori Bart. “Prav gotovo nas bodo zasledovali tudi na Polico. Le poglej, imajo že bakle!”' Sredi vasi so zakurili velik ogenj; pri mjegOvem rdečem siju je Bart videl, kako ljudje dirjajo sem in tja, vsi oboroženi z dolgimi kopji. “Zamorci it k jamam," pravi Forty. “Oni k nam prit ne.” Imel je prav, kaj iti velika gruča se je odtrgala in drla proti plotu. Bantu je srce kar poskakovalo, ko je spozrial, da Kasorovi ljudje gotovo mislijo, da napad prihaja od te strani. Gotovo se jim niti sanjalo ni, da bi kdo mogel najti tajno pot na Polico. Slej ali prej bodo seveda že Odkrili, kod so jim ubežali njihovi jetniki, in> uge-nili, kaj se je zgodilo. Ves ta čas pa se bodo on in tovariši z vsakim korakom bližali varnemu zavetj u.” Murdoch je dobro napredoval ter korakal čvrsto in enakomerno. Bart je že začel misliti, da bodo ob nastali zmedi lahko ušli, ko prileti iz doline do njih pretresljiv krik, cvileč glas, ki je butal ob vsa dolge čeri in odmeval. Bart se malone ustavi in izjeclja: “Ka-kaj pa je to?” “To čarovnik,” odvrne Forty nakratko. On našel sled, zato mi zdaj teči!” Reči: tecite! je bilo prav lahko: ni pa bilo mogoče dirjati Murdoch« in njegovim iz- bi sč bala, in sta hitela kar naprej. ‘'Očka,” pravi končno Bart, “ta sodrga bo v poldrugi mir miti pri nas!” Njegov Oče se ozre in prizna: “Res nam že skoraj na pete stopajo. Moramo jih ustaviti. Bart, .umakni se, da ostanem zadaj. Ti pa pojdi naprej i” Pri teh besedah je stopil previdno zadaj za Barta in ta je videl, da je vzel neko stvar iz žepa in jo položil na stezo prav ob pečini. Ko so zamorci zapazili, da se begunci obotavljajo, so divje zakričali ter se pričeli še hitreje bližati. Bart ni maral brez očeta naprej in začel snemati puško. “Pojdi naprej!” mu zapove oče in Bart takoj ve, da bo najbolje ubogati. Ko se torej obrne za družbo, zasliši prasniti vžigalico, nato pa rahel sikajoč glas.-Tedaj izačne teči, kolikor je na takem varljiven ozemlju pač smej teči; ko stopi zopet .počasneje, pa sliši, da mu oče sledi. Trenutek nato preseka noč strašen grom, jarka svetloba obsije čeri; ko je nanje zopet legla tema, se začuje votlo bobnenje. “Tako! Zdaj bo mir!” pripomni z vsakdanjim glasom gospod Bryson, ko doide svo- (Dapis z Gorenjskega) O. divjaštvu smo že -mnogo slišali in brali. Zgodovina nam poroča o divjih Hunih, o krvoločnih Turkih, ki so morili in p domove, o rokovnjačih in grajskih beričih, pred katerimi je ljudstvo trepetalo. Lasje so se nam ježili ob spominu na ono strašno dobo in trdno smo bili prepričani, da se taki časi ne bodo več ponavljali. Na žalost smo se zmotili, zakaj vrnili so se še v strašnejši obliki. Na vzhodu je izbruhnila revolucija in vsa Rusija je postala pozorišče najstrašnejših do- stradanim tovarišem. Bart je jega sina. “Police mrtvih ni slišal, kako votlo bobnijo noge čelih trum na trdi zemlji, ko so se Kasorovi ljudje na čarovnikov krik ulili za begunci; toda ko so prišli do stene, so se ustavili, kakor da bi odrezal. “Oni bat,” reče Forty, “toda čarovnik kmalu spravit jih na- ^Mesee je bil vzšel in d bili v senci visokih gora, je bilo pa vendar toliko svetlo, da so lahko videli gručo črnih postav ob vznožju Police. Čarovnik plane naprej. Zakliče svojim ljudem z rezkim, cvilečim glasom in v naslednjem hipu se zakadi vsa drhal po stezi na Polico. “Škoda, da tu nič skal, mi jih prožit na ljudi,” pravi Forty. “Ne brigaj se za skale, ampak hitro stopaj!” reče Bryson nakratko. Hiteli so torej dalje, kar se je dalo, pa čeprav so bili spočetka daleč pred zasledovalci, so jih visoki, žilavi divjaki hitro dohajali. Dirjali so po ozki, spolzki Polici, kakor da stopajo ipo ravnem, in Bart je spoznal, da bodo njihovo družbo prehiteli dosti prej kakor pa bo dospela do vrha. Murdochovi ljudje so težko sopihali. Eden se je že kar opotekal, zato je stopil Forty naprej, da mu pomaga. Če bi se možu. spodrsnilo, ga ne bi mogla nobena stvar na svetu rešiti in zdrknil bi naravnost v prepad. Bart se je vedno bolj vlznemirjal, njegov oče in ra živeti danes med takimi div- preko vseh lepih pokrajin, saj smo Inislili, da se vozimo po starem kraju, vse je bilo tako zločinov, sedi na prestolu, odpira ječe in izreka smrtne obsodbe. Duhovnike zapirajo in obsojajo na smrt po izreku: — “Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.” Ugledne krščanske družine mrcvarijo in jim škodujejo na vse načine. Bolniki, ki niso člani partije, ne dobijo dodatnih živilskih kart; izročajo jih počasnemu umiranju, češ, da niso vredni dbstojnega življenja. Poznamo družino, katero so zaprli brez povoda samo zato, da so jim med tem opustošili domačijo. Ko so jih izpustili, niso imeli godkov. Poročila so se nam kaj jesti in niž oWeči; celo lon. več!” “Dinamit?” sopiha Bart. “Dinamit,” ponovi oče. “Ali ni boljši kot krogla, Bart? Lahko bi bij storil to že prej, pa hotel sem Polico pretrgati na takem mestu, kjer bi bila škoda to jsnesto še doch! Le polagoma! Lov je za nocoj pri kraju.” -Spodaj pa so Kasorovi lju-lje tulili od besnosti. “Ti ljudje jeteni kakor ose,” pravi Forty in se hihita. “Vendar jaz vsel jako, da oni puške imdt ne.” “Tudi meni se zelo čudno Ždi, da jih nimajo,” reče Bart. “Gospod Murdoch, ali niso dobili Vaše puške?” “So. Toda Kasoro je vse naboje že davno porabil. Zato smo zaenkrat popolnoma varni.” 17. Samo en izhod. Ko so prišli na vrh Stopnic, se gospod Bryson ustavi in pravi: “Murdoch, najbolje bo, če ta predor zadelamo. Ni namreč izključeno, da ibi zamorci ne premostili vrzeli, ki sem jo naredli v stezo, in tako prišli za -nami." Bilo je tam polno odkrhnje-nih skaj in ker so se vsi lotili dela, so ga ročno izvršili. “Zdaj se pa zgovorimo z Ro-gerjem,” pravi Bryson z glasom, ki se mu je dobro poznala zadrževana jeza. Ontsran predora je svetlo si- JJAMINS? MatfiMkrMk*« ,‘MMh *■*•»•*•*• mirni*. «*«**»* dozdevala pretirana, ker nismo še poznali komunizma. Ne da bi ne bili verjeli; saj so nam pripovedovali veljavni možje, ki niso nikdar lagali. Pa smo si vendarle mislili: ako bi res kdaj prišlo do prevrata, bi v Sloveniji ne našli ljudi, ki bi izvajali taka grozodejstva. Bili smo prepričani, da med Slovenci ni človeka, ki bi mogel prelivati kri nedolžnih žrtev. Toda zgodilo se je, česar nismo pričakovali. Pekel je oku. žil srca, ki poprej niso imela merilnega namena. Partizani so se na videz borili za svobodo, v resnici pa so bili z Nemci prijateljsko dogovorjeni. Ti so jim dajali orožje, da so morili svoj lastni narod, “čim več jih boste vi -pobili, tem manj jih bo treba nam preseliti,” tako je reke; nemški poveljnik slovenskemu partizanu. Ta mu je odgovoril: “Mihel, prav i-maš. Vi poj dete sami nazaj čdz KaraVanke, naši bodo pa o-stali, zato se moramo znebiti vseh, ki so nam v napotje.” Pekel komunizma je začel delovati s polno paro. Fant, ki je bil 'poprej pošten, je šel hosto in postal morilec. “Rajši . i. I! “ICadaTse zvija žrtev^daj u- živam," je dejal, ko je sekal prste in rezal' ušesa tovarišu, obsojenemu na mučenje. “Skoda, da ne morem človeka dvakrat ubiti; hitra ‘“likvidacija” je zastarela, počasi je treba plesti mučeniški venec.” Tudi ženske so se nalezle modernega barbarstva. Hči uglednih staršev je izginila v šumo. Poprej je bila v Marijini družbi, sedaj si je nadela opasač z bodalom ter se oborožila s pištolo. Nič ni zaostajala za moškimi, nekatere so 'jih celo prekosile. S kako divjo naslado in s peklenskim veseljem so take propalice izrekale smrtne obsodbe! Celo partizani sami so -pred njimi trepetali. Nobena zver ne more biti bolj strašna, noben obsedenec tako gro- ce so jim pobili in odnesli vse orodje. Hčerko, ki ni ničesar zagrešila, so v zaporu mučili in pretepali .ter jo telesno poškodovali. Dve leti je že od tega, pa še vedno čuti posledice in hira od dneva do dneva. Tako ravnajo Titovi divjaki z žensko mladino, katero ves omikani iiko prostih nočnih ure žrtvo- svet spoštuje ter ji daje prednost pred moškim spolom. In ti razbojniki se še upajo ponašati z oliko in zmerjati druge z mračnjaki? Fej in sram jih bodi ! Skrili naj bi se, ne pa pošiljali po svetu svoje delegacije! Molitev je edini pripomoček, ki nas še krepi in tolaži. Videli smo trpečo' mater, ki je zvečer mraku klečala pred križem za vasjo .ter ga krčevito objemala z obema rokama. “O križ, moje edino upanje!!!, je 'bolestno vzdibovhla. “Pomagaj, trpeči Zveličar, da ne onema-gam pod silnim bremenom!" Na vaškem pokopališču smo čulu nekega večera pretresljivo jokanje. Ob grobu 'svoje žene jaki! Krivica, ki je polna vseh domače, da nes je samo velik promet po cestah opozarjal, da se vozimo po svobodnih ameriških tleh. Posbenp pa se zahvaljujemo naši predobri mamici, ki nam je iz svojih skromnih prihrankov kupila toliko lepih stvari. Zahvaljujemo sle tudi vsem sestricam in njih možičkom, ki so toliko žrtvovali za nas prvič, da smo hitre prišli sem iz italijanskega lagerj a, ki smo ga bili žf vsi siti do grla, drugič pa za toliko prizadevanje, da bi nam tudi oni poleg ata in mame ter brata Tonita pripomogli po svčjih močeh in nam čim bolj udobno pripravili naše stanovanje. Saj smo dobili stanovanje že kar z vsem opremljeno, omare in shrambe tudi polne in v kuhinji vse potrebno za gospodinjstvo s hrano vred. Torej tisočkratna zahvala vsem skupaj in še posebej hvala atu in svaku Zupančiču, ki sta to- Delo dobijo ZA HIŠNO DELO nič'pranja, otroci, mora tam stanovati, plača $50 na teden. KUHARICA zasebna družina, mora tam stanovati, $30 na teden. Vprašajte pri Cleveland Vocational 314 Schofleid Bldg. MA 6700 (191) vala, da sta uredila naše stanovanje. Zahvaljujemo se tudi g. J. Cerarju (peku), ki je takoj in z veseljem podpisal garancijsko pismo, da smo lahko čim-prej prišli v deželo resnične svobode in prav posebno smo mu hvaležni, ko mi je takoj ob prihodu preskrbel tudi službo. Prav lepa hvala tudi prijateljicam mojih sester Rozi in Neli, ki so pokazaje toliko soču. tja do nas in nam same prinesle ali poslale po naših sestricah več raznega perila in oblek. Prav lepa hvala tudi vsem nepoznanim dobrotnikom za tako velike žrtve za naš prihod in po prihodu. Vsem skupaj še enkrat kličemo: Bog plačaj vsem DELO DOBIJO MALI 06LAS1 Bi rad kupil hišo Rad bi kupil hišo za 1 družino, najraje 5 sob spodaj. Mora biti v izvrstnem stanju, med St. Clair, Superior, Norwood in 79. St. Kdor ima kaj takega, da bi rad prodal, naj pusti naslov v uradu tega lista. -(192) Hiša naprodaj Naprodaj je 8 sob hiša za 1 družino, modema, furnez na plin, avtomatičen boiler, vsa tla iz hrastovega lesa. Nahaja se na 920 E. 73. St. ali pokličite EN 0943. —(192) Trdna hiša naprodaj Velik parlor, jedilnica, zatrko-valna soba( tile sink, nanovo de-korirana, tri velike spalnice, tile kopalnica, plinska gorkota, garaža, zamrežena veranda, zimska okna, beneški zastori, blizu , šol, trgovin, prevoza. Cena $15,-800. Odide iz mesta; kupec lahko kupi tudi pohištvo. Nahaja se med Lake Shore Bivd. in 185. St. Pokličite KE 3450. -(194) je čepel sivolasi starček in kli- ;n prav vse tisočkrat. cal: “O, blagor vam, ki site umirali v onih lepih časih! Zakaj bojjša je smrt kot pa tako iiv- nje nhh še držita pokonci, če bi se omajala ta dva stebra, tedaj bi bili enaki nekemu siromaku, kateremu je bila OZNA vedho za petami. Skrtuno se je umikal, pa so ga vselej iztaknili. Naposled se je obesil; pri njem so našli listič, na katerem je bilo 'zalpisamo“živega me niste dobili, z mrtvim pa napravite, kar hočete.” Mož je o-bulpal po krivdi Titovih rokovnjačev. ------o----- Zahvala Cleveland, O. — Čutimo se dolžni, da se javno zahvalimo vsem, ki so nam toliko dobrega naredili pred in po prihodu v deželo resnične svobode, tako da ne venjo, kdaj in kako bomo lahko povrnili vsem spo- Hiše naprodaj Želimo, da bi tudi ostali begunci dobili toliko dobrih src po svetu in povsod kot smo jih i y. Clevelandu.^ tov, sester in svakov, le škoda, da je moral brat Viki iti po desetih dneh našega prihoda zopet nazaj k vojakom, ki je prišel domov od tako daleč samo radi nas. Bog vas živi vse in vam vsem stotero povrni. Družina Kpkal, 113809 Argus Ave. Cleveland 10, Ohio Dve prijazni hiši za 1 družino na 1 lotu, 6 sob in kopalnica vsaka, v jako dobrem stanju, na E. 144. St. Blizu cerkve sv. Jo- Kandldat Muli iz 32. varde nasprotuje najemninski kontroli Dragi volilec in volilka 32. varde! V petih tednih kampanje bom pojasnil svoje »tališče na stvareh, ki bodo razjasnile mojo zmožnost dati vam učinkovito zastopstvo kot vaš mestni odbornik. Moj prvi subjekt je najemninska kontrola. Jaz imam rekord, da sem nasproten najemninski kontroli. (Plain Dealer 25. avgusta 1949). , Kongres je določil, da mesta, ki to želijo, lahko odstavijo svojo najemninsko kontrolo potom svojega koncila ter župana z odobrenjem guvernerja. Skrajni čas je že, da začne Cleveland kaj takega. Kar je še pomanjkanja stanovanj, niso resnična. So samo vsled potrate prostora od strani stanovalcev, ki so vsidrani v ceneni posesti in nočejo prevzeti manjšega stanovanja in ker se je potegnilo s trga na tisoče najemninskih lastnin. Kontrola je direktno odgovorna za oba položaja. MESTNA IN DRŽAVNA DEKONTROLA Vojna je že davno minila in čas je, da se začne z odpravo najemninske 'kontrole. Države Texas, Nebraska, Wisconsin in Alabama so se že odločile, da odpravijo to legalno zaplembo zasebne lastnine. Dallas, Boise, Little Rock, Spokane in Knoxville so tudi odpravile kontrolo najemnine. Cleveland bi moral biti prihodnji na vrsti. STANE 17 MILIJONOV Kadar pride tisti dan, bo tudi konec pomanjkanja stanovanj. Samski ljudje in otroci bodo morali odstopiti prostore, ali pa plačati redno najemni-Las trnki bodo zopet posta- WW B. J. Hribar GL 9545 GL 2500 (192) Preša naprodaj Naprodaj je dobro ohranjena vinska, preša in “jack.” Proda se ipo zmerni ceni. Za informacije pokličite HE-3710. —190 81 PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA RARVANJK AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAM (0. 6906 ST. CLAIR AVENUE PRANE CVELBAR, lastnik. zen, da 'bi ga mogli primerja- daj navedenim dobrotnikom ti raizkačeni partizanki. Kakor da jo je izuril satan in ab-senčil z vsemi 'pregrehami Ne- vsaj del njihovega truda in stroškov, ki niso bili majhni. V prvi vrsti se zahvaljujemo kdo, ki je ušel iz partizanskega 'atu za denar, ki ga je poslal brloga, je priznal, da je pobegnil samo zato, ker ni mogel več prenašati strupenih pogledov in ostudnih obrazov, ki so se režali kot pošasti iz prepadov. Dejanja, kakršna smo doživ- jal mesec in Roger jim j6 pre- ljali po prevratu, nas niso pre- ža nas, da smo lahko prišli v deželo svobode, nadalje se zahvaljujemo mami in atu, ki sta nas vse sprejela starševsko ljubeznijo, saj sta se toliko žrtvovala, da sta nas oba prišla iskat osebno v New York z av- «***• » 1*> “• ' srr-t frtttt ONE IM DAY imimmanIB ko gole skale prišel naproti, s puško v roki. “Reči moram, da sem prav zelo veseI7 ker smo zopet skupaj,” vzklikne Roger. Bryson pa ga osorno zavrne: “Vaši streli, Norcross, so nam hudo malo pomagali! Spravili so nam na glavo vso četo Kaso-rovih ljudi!” (Dalje prihodnjič) Kadar potrebujete zavaroTafemo orati ogpja. viharju, ah aitomottl«, se lahko In raneeljivo obrnete na senetila. Vemo, da se grozdje torn, kar je pač precej dolga ne obira s trnja in fige ne berejo z osata. Volkovi so zapustili svoja skrivališča, hijene so razkopavale grobove. Toliko zločinov še ni videla Slovenija, kri mučenikov se ne 'bo nikoli posušila Krik domobrancev iz kočevskih jam ne bo utihnil vse dotlej, dokler bo o- Cenjenim odjemalcem, novim in starim NAZNANJAMO da bomo letos zopet imeli prvovrsten mošt. To se pravi, prešali bomo belo in črno grozdje prvovrstne kvalitete. Priglasite se takoj, da ga boste lahko pravočasno dobili in pa prvovrstnega. V zalogi imamo tudi SODE od žganja. Naša postrežba je točna in solidna, za to vam je porok KOROŠEC WINERY 6629 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Pridite ali pokličite ENdicott 2233 pot za oba, ki sta že precej letih. Prišla sta samo zato, da -sto-nama 'pokazala svojo, veliko ljubezen do nas vseh. Zahvaljujemo se tudi bratu Tonetu, ki je dai na razpolago svoj lepi avto in tudi sam prišel iz njimi v New York. Imeli smo zares n krasno vo- necaSčeval slovensko zemljo žnjo. Zabavali smo se s tem,' L Patrick1874 I ATM zadnji partizanski razbojnik. [Teharje kričijo, jaški okrog Celja trohnijo m otziračje je nasičeno s smradom modernega divjaštva, Sava se peni in bobni v svojih skalnih ožinah, kot bi se upirala požirati trupla ! nedolžnih žrteiv. Pogrebci še 1 vedno zbirajo kosti in kopljejo grobove, ob katerih se znova o- da' smo na poti v našo novo domovino prepevali naše lepe slovenske pesmi. Ata in Tony sta tako pela, da smo se morali parkrat ustaviti na poti, da smo popili vsak po eno črno kavo, da smo bili zopet bolj brihtni in da smo se lažje vozili, saj nas je bilo kar sedem v enem avtu. Vse prehitro smo prišli OBLAK MOVER Naša specialnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite s« z vsem zaupanjem do vašega starega znanca v JOHN OBLAK 114* E. II. Si HE 2710 jaa mronmsfe ( »aterm eamu delo je vtikati svoj nos V I zadeve) so proti temu.. Sedemnajst milijonov dolarjev se bo potrošilo letos in še več, da s% jih plača. PRESKUŠNJA V EVROPI Evropa jo je imela trideset let in posledica je bila, da ni bila zidanibhiš, neprestanočrna bqnza ter zapuščenost lastnine, znotraj in zunaj. Ako je to filozofija, ki trdi, da smeš okupirati posest, ki ni tvoja last na stroške drugega, potem bo Kremlin tega vesel. Ako iboste glasovali zame, boste s tem pokazali, da se Ame-rikanci ravnajo po geslu: “Jaz plačam sam zase.” Zaustavili boste plazeči socializem, ki nas bo zadavil vse, najemnike in gospodarje. Leta 1865 je rekel Lincoln: “Naj oni, ki je brez hiše, ne podira hiše drugega, ampak naj dela pridno, da si jo bo tudi sam zgradil ter s tem zgledom zagotovil, da bo tudi njegova hiša varna pred nasilstvom drugega.” Vam vdani JOSEPH P. MULL (Muliolis) 320 Dalwood ir. telefon: KE 5921 P. Sl: Pozneje bom tudi razpravljal, zakaj in kako so plačali Clevelandčani tri milijone^ dolarjev zaradi slabega varstva proti ognju. (POLITIČNI OGLAS)_______ Vas muči^avobol? Nabavite si najbolHe tablete proti alavoboiu v nail lekarni Mandel Drug 18702 Waterloo Road 1 Cleveland 10 .Oble Fina hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 4 spalnice, nanovo dekorira-na. Napravite ponudbo. Prodija jo lastnik sam. Nahaja se na 760 E. 92. St. PO 5678. vsakem koraku se je zgrfuidiil, dar usmilil; preveč je revšči- lega bledega obraza, kakor da kak vojak na hodnik ali pa je nei” bi čital na obzorju tega nezna- Dasi je Maurice poznal okolico, vendar ni vedel, kam ga odplavlja ta narastli hudournik, ta brezumni vrvež, ki se je razlival po cesti. Ni se čutil zmožnega, zamisliti jasno misel. Mnogi, ki so ,bili utekli ibeaumontskemu porazu, vojaki vseh orožij, zaviti v cunje, ipokriti s prahom in krvjo, so se mešali med polke in kuižili tovariše s svojo grozo. Po vsej dolini daleč ono-stran reke, se je dvigal sličen šum—-teptanje druigih bežečih čed; bil je 1. armadni Izbor, ki je odšel iz Monzo na z ostanki S. zlbora, vsa ta množica »plastna in gnana od iste logične in neodoljive sile, ki je izza 28. tirala armado proti severu ter jo pehala v zagato in v usojeni ji pogin. Ali, dočim je Beaudouinova kompamija korakala Skozi Pont-Maugils, se je zasvitalo na vzto-ku, in Maurice je zdaj zopet Meuse. Toda le z neskončno žalobnostjo je bledi mrak osvetljeval Bazeilles in Balan, ki sta tonila tam za travniki. In na ozzorju, Ob neizmerni steni golzldov, se je risa; sivi Sedam kakor mesto moreče žalosti. In ko so naposled mimo Wadelin-courta dospeli do Forty-ekih, vrat, so se morali pogajati, prositi in .pretiti — škoraj da oblegati trdnjavo, preden so dosegli od guvernerja, da je spuistil verižni most. Ura je bila pet, ko je 7. armadni zbor prišel v Sedan, pijan od trud-nosti, gladu in mraza. 8. V gneči -na koncu Wadelin-courtske ceste, na Turcyskem trgu, je Jean izgubil Maurica. In tekal je okrog, izgubil se je med teptajočo tolpo, im. ga ni mogel najti. Bila je pravcata smola, kajti sprejel je bi) ponudbo mladega človeka, ki ga je hotel vzeti s seboj k svoji v fino zveže postlano posteljo, hrohe, da, tako mu je bilo ime. vedel, kod hodi; ina levi je bil sestri. Tam bi mogel odpočiti I.iry s svojimi pobočji, na de- in celo v .dobro posteljo, sni, pokraj ceste, pa je tekla dala je strašna zmešnjava; vsi polki so ibili navskriž, bilo ni več niti povelj za marš, niti predstojnikov, tako da so smeli ljudje skoraj svobodno počenjati, kar so hoteli. Če bi 'človek nekaj ur .poispal, bi mu še vedno ostajalo časa, da se razpozna po kraju in dohiti tovariše. Jean se je ves zmeden zmaže; na Forey-skem viaduktu, padel pod hišnimi vrati ter Obležal v mrvaško globokem spanju. Ko je Jean pogleda; kvišku, čital na ploščici: Privoz V podprefekturi. Na drugem koncu je bil vrt, v njegovi sredi spomenik. In na koncu privoza je zapazil jezdeca, afriškega lovca, ki se mu je videl znan. Ali ni bil to Prosper, hlapec iz Remilly-a, ki je v Vouziersu govoril z Mauricem? Mož je bil stopil s konja; plaho je stala žival na -drhtečih nogah, in trpela je takšen glad, da je izte-gavala vrat in glodala treske trenskega voza, ki je stal ob hodniku. Konji, ki jim že dva dni niso dajali krme, so skoraj poginjali od onemoglosti. Veliki zobje lovčeve živali so ropotali ob glodanju lesa kakor strgalo, in lovec je jokal. Jeam se je bil že oddaljil, ko mu je prišlo na um, da bi ta fant utegnil vedeti naslov Mau-ricevih sorodnikov; vrnil se je, a lovca ni bilo več tam. Spričo tega ga je popadel obup, blodil je iz ulice v ulico, prišel zopet do podprefekture in hodil nato do Turemne-ovega trga. Tam se je za hip začutil otete-ga, ko je pred mestno hišo, tik ob znožju spomenika, zagledal poročnika Roohaša s peščico ljudi njegove komipanije: če že Vja ne inajde prijatelja, se vsaj pri-druži svojem-U' polku ter zaspi pod šatorom., Ker se stotnik Beaudouin, ki ga je bil vrvež ištotako potegnil s seboj in ga vrgel drugam, ni pokazal, se je trudil poročnik, da zopet zbere moštvo; a zaman je vpraševal, kje da je diviziji odkazano taborišče. Toda čim dalje so šli po mestu, tem bolj se je krčila kompanija, namesto »da bi naraščala. Eden vojakov je v Tovariš je kot velik željno gledal Jeanove jedec nega mesta svojo bližnjo nesre-roke, čo. nekam ogorčen, da jih vidi zdaj zmirom prazne. Morda se mu je 'bilo v zaspanosti sanjalo, da je korporal odšel k razdelitvi provijanta. “Prokleta reč,” je zamrmral, "torej si moram zopet tesneje prepasati trebuh.” Trobentač Guade, ki je čaka; povelja, da zatrobi k zbiranju, se je bil naslonil k ograji ter zaspal; nato je sunkoma zdrknil na tla ter obležal .po dolgem na hrbtu. Vsi so se rušili dfug za drugim in smrčali, ne da ibi se kdo ganil; le seržant Sa-pin je bedel, dčii široko odprte, z ostrim nosom sredi ma- Medtem se je vdal poročnik Rochas nepremagljivi želji, da leže na tla. Hotel je dati povelje: "Korporal, treba bo . . treba bo . . A besede ni našel več, od trudnoati so mu bila usta kakor mrtvoudna. In mahoma se je zgrudil tudi on; spanje ga je vrglo. V strahu, da ne bi padel tudi on .po tlaku, je Jean odšel. Na drugi strani trga je zagledal pri oknu gostilne pri “Zlatem, križu” generala Bourgain-Des-feuilles-a, že golorokega, v hipu, ko je pravkar hotel zlezti Čemu naj se človek tu še dalje trudi in trapi? Mahoma se je razveselil: po apominu mu je šinilo ime sukmjarnarja, pri katerem je služil svak njegovega tovariša. Gospod Dela- Ustavil je starca, ki je šel mimo: “Kje stanuje gospod Dela-herdhe?” (Dalje prihodnjič) ------o------- -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride CreameMpiqMtD nad « =ki, ^ "itlSTvič- ,. . . . ikrcmo m ■se ni vrnil inakoar voc, lj enimi na guvernerjevo P^e- ltrije dragi s0 a&stali pred vrati nekega branjevca; zadržani od V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMR.TI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Caroline Opalek ki Je umrla 28. sept. 1946. Tri leta grob Te krije, kar si v večnost se podala, lepše zdaj Ti solnce sije, vsem v spominu si ostala. Truplo tam na božji njivi, v hladnem grobu zdaj počiva, spomin Tvoj pa neminljivi, bo živel med nami do konca dni. Žalujoči ostali: ANTHONY, LOUIS in JOSEPH, sinovi. Cleveland, O. 28. sept. 1949. lje z vodo reke Mouse; ko je stopil nato skozi sledeča vrata, je prekoračil most čez Meu-so, in navzlic vstajajoči zarji se mu je zazdelo, da Iztopet pada noč na to tesno mesto, stisnjeno med svoje okope, in na njegove ulice, obrobljene z visokimi hišami. Niti imena Maurieevega svaka se ni več spominjali, le to je vedel, da je njegovi sestri ime Henrijeta. Kam naj gre? Koga naj vpraša? Noge so ga nosile j edva še z mehanskim gibanjem marša; čutil je, da se zgrudi, ako po-štoji. Kakor človek, ki se potaplja, je slišal samo še gluho brnenje, razločal le še neprestano žuborenje toka ljudi in živali, ki ga je nesel s seboj. Ker je jedel že v Remilly-u, ga je pred vsem mučila potreba po spanju; tudi med vojaki krogi/n. krog njega je trudnost zmagovala glad, in kakor čedia temnih senc so kolovratili po neznanih, mračnih ulicah. Ob zuavov, Uri so bili načeli sodček žganja. Več jih je že ležalo počez v cestnem žlebu, drugi ki so hoteli 'dalje, so padali Zbiti in topi na tla. Ohouteau in Loubet sta bila ipravkar dregnila drug drugega s komolcem ter izlginila za debelo žensko, ki je nesla pod pazduho helb kruha. In tako sta ostala s poročnikom le še Pacheg in La-poulle ter tucat drugih tovarišev. Pod bronastim kipom Turenne-a se je Rochas strašno trudil, da ne bi. zaipr] oči in -da bi ostal pokoneu. Ko me je spoznal Jean, je zamrmarl: “Ah, vi ste,korporal? In vaši ljudje?” Jean je skomizgnil z rameni v znamenje, da ne ve. Pache pa, ki ni mogel premagati solz, je odgovoril, kažoč na Lapoul-le-a: “Midva sva tu, samo midva . . Da bi se nas dobri Bog ven- QUICK. AfFtTtZIHS :TCN,c SAlA0J 0R HOt D'SH“ Za hitro okusno mrzlo ali vročo jed Creamette Spaghetti. Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke Uradne ure vsak dan: 10 dop. do 5:30 pop. THE MAY CO.’S BASEMENT ČETRTEK!—Samo en dan!—Lepa prilika prihranili! M y K ČETRTEK—Samo en dan—V vseh oddelkih v basemenlu ' IV' ■. - ■' \ Glasujte za JOHN ! ZA COUNCILMANA 32. VARDE Primarne volitve 4. oktobra | y V • V V • koncem mesečno čiščenje Razni loti—razne mere in razne barve—žal, ne jemljemo naročil po pošti ali telefonu Ženske regular S.95 jesenske obleke 3.88 Mnogo velikih vrednosti v ljubkih jesenskih oblekah. Velika izbira mod, blaga, in barv. Razne mere za žene in'dekleta. Basement Women’s Dress Department Deške $1 Terry blago Polo srajce 59c Fine kvalitete terry blago slipover polo srajce z visokim ovratnikom, dolgi rokavi. Vse fine kakovosti. Basement Boys’ Furnishings Department Reg. 3.98 Printed Table Cloths, slight irregs.., 58x78 in.1.98 Reg. 1.00 Zipper Pillow Protectors, bleached muslin........69c Reg. 1.19 Embroidered Pillow Cases, while they last........49c Reg. 1.49 Bed Sheets, fully bleached, slight irregs., 54x90” 1.00 Reg. 1.98 Bed Sheets, fully bleached, slight irregs., 63x90” 1.19 Reg. 2.29 Bleached Bed Sheets, 72x99 and 80x99”...........1.79 Reg. 3.98 Quilted Mattress Pads, slight irregs., 39x76”...2.49 Men’s 5.00 Gabardine Slacks, 40% wool, 60% rayon, broken sizes, 32-40 ...... ..........................1.75 Men’s 17.95 Reversible Topcoats, Sizes 34 to 38 only......9.88 Men’s 4.95 Unlined Water-Repellent Jackets, Wilson brand, sizes 36-42......-....................-2.99 Men’s 6.95 Raincoats, Tan shade, sizes 36 to 42...........3.99 Men’s Oilskin Raincoats, Slight 2nds, Broken sizes 34 to 40 1.99 1.99 to 2.99 Rayon Crepe Blouses, slight imperfects, sizes 32-38 .....-...................................1.00 2.99 Spun Rayon Slacks, extra sizes 38-42, green, navy, black ...........................................2.00 1.88 Coat Sweaters, Rayon and cotton lastex yarn, sizes 36 to 52 .—»—..................................1-88 Zenski bolje kakovosti jesenski klobuki Dokler je zaloga ... velika izbira klobukov, satenastih in Židanih v lepih jesenskih vzorih in barvah. Basement Millinery Department Ženske težje rayon panties 59c Fine, težke kakovosti rayon v popularnih rožastih barvah. Mere 5, 6 in 7. Vse prve kvalitete. Basement Knit Undies Department Ženske regular 2*99 bombaževe obleke J.OO Pinafore moda v njalih merah, znižane za hitro prodajo. Mnogo lepih vzorcev in lepih barv. Basement Housedress Department Women’s 2.98 Uniforms, wrap-around style, white, colors, broken sizes ............—........................1.77 1.69 to 2.99 Cotton and Rayon Lingerie, cotton slips, shorty pajamas, rayon slips, broken sizes ...............1.00 Regular 1.00 White Spun Rayon Scarves, 36” square....2 for 1.00 Regular 19c Men’s Red Bandanas, generously sized................10c Women’s 1.99 to 2.49 Slippers, transferred from upstairs, sizes 4-8......................................1.09 Women’s 7.95 to 12.95 Shoes, transferred from upstairs, sizes 4-9...........—..........................3.99 Dekliški 6.99 navy Pea jaketi 4.88 Regularni navy mode, z gorko rdečo flanelo podlogo. 65 odst. volna, 35 odst. bombaž. Mere 6 do 16. Basement Girls’ Wear Department SfrjrjrjrjtrjrjrjrwjrwjrjrjrjrwjrwjrjV/rjrwjrjTMWjrwwjrz