prosveta H K t mac Mi Holiday** GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredallkl la epravallkl proateHi 1667 8. Laarndala Ava. Offke af Publica iioa: MST South Latradale Am. Telephoae, Raak frail 4904 _____________________Cttgfo, Ml., ponddjok, 5. luni]« (June 5), 1PS3. Aeeeptaaee far «»Ulaa at »padal rata of »eetaoe provided tar Is SfetkTmrTiräroStTiSlT, autkoctaed as isae 14. 1»18. Will——» ~ ......■«■Mil— ....... I itWWMaMW^M—— BakaarifHoa H.00 STEV.—NUMBER 108 kMveicija zboroval« hi tedna Nemčija bo financirala poroke , j odboru je nekaj L» ^ "L bvoljcsi «UrL Ken- ^Ijaiki konvencije gti redna konvencija SN-Jus »ključna v soboto, ^poldne. Faktično ÄaU^njintHure ji petek ivečer; imela je 21 ^jia točka ^dnjipe-l bik volitve gl. odbora. Rat volitev je bil : predsednik: Cainkar U9 Joiko Oven 89. Isvoljen f podpredsednik: Vidrich Somrak 105. Izvoljen Fr. ^ U Clevelanda. li podpredsednik: Lokar Grum 100. Izvoljen John r mi. iz Clevelanda. . ; tajnik: Vider 123, Math rt 86. Itvoljen stari tajnik ti tajnik: Lawrence 105, Blaž Novak 1a>^i nt>\ tralnel ü ■ WMVmum Madrid, S. jun. — Katoliška Keinardt, nnancni min«^**™ * "T —T^u T ^ ZiAii v Reinhardt ie nodal obris M Proti »konu, ki določa po- ponci ao sadovoljni, ker vidijo v Keinnarai je pooai wr» ^«.„lu.i. ^«lr^^ iB.«nin.. :....>.....-m ______H. vsoti ranje Berlin, 2. jun. — Detajle Hiti lerjevega štiriletnega načrta,' ki naj bi isvlekel Nemčijo is ekonomske krise, je včeraj objavil Frits Reinardt, finančni minister. šestih skem, ki naj bi poŽf-vele industrijske in agrarne aktivnosti. Te skeme so: Vladna pomoč cem. Vladna isdaja bondov v 1240,000,000 sa financi javnih in privatnih del. Znižanje davka industrijam. Zbiranje proatovoljnih pri spevkov, da se tako podeča sklad sa financiranje programa javnih del. S "prostovoljnimi prispevki" bodo lahko tisti, ki so v prošlosti osleparili vttffttf na davkih, kupili amnestijo. Povečanje števila žensk, ki opravljajo hišna dela, potom redukcije davka, ki ga plačajo služkinje. Vlada bo snižala dav ke tudi delodajalcem. Redukcija obrestne mere, da se tako sniia breme zadolženim kmetom. Reinhardt v avojem pojasnilu glede financiranja porok pravi, VAVLAIO Napovedali ao boj proti zakonu, ki doMa podržavljen je cerkve-1 | Čete m «mikajo la ,4o«vtt*hae| cene," ki J« prišla pod J^pon-ako kontrolo Tienteia, 2. jun. — Evakuacl-I ja kitajakih čet is "nevtralne cone", ki ae rastega južno od velikega sidu, je v teku. Ta cona je bila določena na konferenci med representanti japonske in kitajske vlade, na kateri je bik» aklenjeno premirje. Ja-| državljenje cerkvene lastnine, ustanovitev katoliških vzgojnih aktivnosti ln odpravo privilegi .„..„iaJev, katere ao uživali cerkveni novopoPOitnrtrodovi dolga atoletja. Predsednik Zamora je včeraj po dolgem obotavljanju podpisal to aako-nodajo. Sedem nadškofov in dva škofa je nasnanilo, da bodo naslovili pastirska pisma na vernike, ki bodo prečltana s vseh prižnic v nedeljo. V teh pismih evakuaciji ¿«t znamenje, da ae bo Kitajska držala določb premirja. Hongko««. 2. jun. — Millta-rlstične avtoritete v Kantonu so včeraj nasnanilo, da ne bodo delale neprilik nankingški vladi. MSKEKAK Izjavil je, da ne mn dati ©bij«-be, da ae bo Amerika pridružite državam, kadar bl te ho. tele kaanovatt državo, ki bl kršila določbe raaorožitvene konference ■ Zenevs, 2. jun. — Norman H. daviš, representant Rooaevelto-ve administracije, je včeraj sa-I gotovII rasorošitveno konferenco, da bo ameriška vlada odločno podpirala načrt mednarodne kontrole oboroževanja, toda obljubiti no more vnaprej, ker je alednja «klonila prsmir- nimiv. Vlada je pravkar objap bila številke, ki kažejo, dk je imela Nemčija v povojni ddbi 300,000 manj porok kot bl morale biti sklenjene, ako bl bili ¿asi normalni. Število rojafev je tudi silno padlo ln Je najnižje v primeri s drugimi evropdklmi državami. nov, da tako prepreči požige irt uničevanje lastnine. j— flroMZ Slovenec aretiran saradi ponare-jevsnja novcev Milwaukee, Wis. — Tukaj je ee po 10, 96 ln 60 centov. Poletja nI mogla dolgo časa lssle-ditl "kovačnice", končno pa jo je našla. Zidar je bil dobro snan v tukajšnji okolici, a a slabe atrattl. Bil je že parkrat zaprt saradi kršitve prohiblcije, AMoHiaa o« folota t veta dospol v Oilo Odo, Norveška, 4. Jan. — James Mattem, ameriški letalec, ki je včeraj v New Yorku začel polet okoli sveta, je < dospel v Oslo. Mattern Je sam 1 nam«-«tnika •fcdu- 7« < gfM»t>odar- CJ1^ /.srn,k _ "».a*. ■^aükt I11 S UvoUm H6, Perlin 44. JI* oije voli- , Z sjc 106 »upajo vladi kot pa svojim poa- (^ ^ nArAVnaAt Iz et j am; drugi vsrok je psiholo-j ^¡^ (Mattern Je imel dospeti Pariš v nedeljo sjutraj, Ker ga ni bilo, se je rasnesla veat, da J< izgubljen. Njegova prihodnja postaja je Moakva. Njegov namen je, da isvrši polet okoli sveta v sedmih dneh.) gičen: češ, da stoji vlada sa varovalnimi družbami in so torej bolj trdne. Nižja zbornica ni v celoti osvojila senatne predloge, ampak je is nje črtala klavsulo, ki Je omejevala plače visokih urad-nikov privatnih družb, ki ižčejo vladnega, jK^Jila, na 117^. ^ na leto. Finančni odaek Je ar- gumentiral, da Je U limitacija * plač sa uradnike, ki prejemajo TmHon,N Jj - N«w Jmm atotiaoč ali še več, prevč ^iu^o^L drastična. Ns njegovo priporo- amendment sa preklic čilo je ^v^^ TčZtZZ* McVTJZ men jena, da o plačah korpora- «« j« cijakih predsednikov in ravna-1 ril usUvno konvencijo. London, «. jun. — Znižanje prebivalstva v Angliji sa deset odstotkov potom sterilisiranja ljudi, kftterlh mentallteta j« na nlskl stopnji, porodna kontrola in prepoved naseljevanja infe-riomim Irskim sloj«m v angleška mast«, so bila predložene na konferenci škofov i cerkve kot ramedure odpravile obstoječa sls v Angli ji. Propagator teh remedur Je bil dr. Ernest W. Bsrnes, mo-Birmingha vam, ki bi hotel« kaanovatl katerokoli državo, ki bl Jo spoans-11 krivim kršitve rasorožitvonlh konvencij. To isjavo je Daviš podal, da tako popravi vtis, ki prevladuje tukaj, da bo Amerika direktno podpirala držav«, katero bl hotele kasnovatl kako stranko saradi kršenja določb rasorožitvonlh konvencij. To obligacijo je vseboval amendment, ki so gs predložili rapraaontantl Francije pred prekinitjem rasorošitveno konference. Konference je šla na počitnice potem, ko je poverila predsedniku konferenoe Henderaonu nalogo, nsj posove delegste na sasedanje, kakor hitro bo dosežen med rasnimi državami apo-rasum glede nekaterih problemov, katere konferenca nI mogla rešiti. Ifor Md MM k proti- * ,.» - - - ■ • ■ Fr ! Nscljl posvarili nasprotnike pred mošnlml Izgredi as blnkoštno nedeljo dernistični škof is ma. On je raapravljal o stališču! ¡^^ St jun> _ goj prota oerkve nspram brezposelnosti, | guntovske oerkve saradi urada revščini ln d«prosljl. "Z osirom na nove rszmers vi Industrijskem življenju, ki sol ---------' , , . I inilUAii ijnrciii — bil aretiran rojak Rudolf Zidar nMUje vzporedno s nspredkom na obtožbo, da je ponarejal nov-| y produkclj| ln nov|ml isnajdba mi", imamo več Uudl v Uj deželi kot jih bomo mogli uposliti v tej in prihodnji generaciji," Je dejsl Bsrnes. "Bilo bi dobro, ako reduciramo prd>lvalstvo.| Isločlti je traba ljudi, ki so men-talni ln fislčnl slsblči In kateri posnan pa j« bil tudi kot prote- prodsUvljajo najmsnj deset od p^J Insurovož. Nspram policiji I iUHkov prtbiValstvs Anglije. Je isjavll, da se je naučil pona-rejevanja novoev v zaporu. Rojak kasaovaa Calumet, Mlch. — Pred tukajšnjo sodišče je bil prlpeljsn rojak Jos. Klemenčlč Is Mll-waukeeja, voznik truka Elliot Ezpress družbe. Obtožen Je bil. da j« vozil truk, ne ds bi Imel zadevnegs dovoljenjs od komisije sa javne naprave. Sodnik Je obsodil Klemenčiča na plsčl-tev denarne kasni $10. Smrtna koaa. —Rojak nevsrno Znano je, da se ti nsjbolj hitro plode v škodo inteligentnejšemu prvega škofa postaja Aodalje bolj vroč. Dr. Joachln Hossen-felder, načelnik fašlatlčne cerkvene organisacije, j« nssnsnil, da Je instrulral vse pridigarje, naj indorslrato kandidaturo dr. Bodelschwinghs, katerega ja njegova organisacije določile sa prvega škofa protestantovske oerkve. Nasprotno strsnks Je Ubrala sa to mesto dr. MuellerJa, todo Bodelechwing Je nosna-nll, do bo Imel govor po radiu no binkoštno nedeljo, noslovljen no protestante v Nemčiji. Do- sloju. Sterlllsiranje defektivnihIti6ni| rAdioposUjo je v rokoh ljudi in poučovonje o porodnil|||uellerjevlh pristašev, ki so že teljev ki Iščejo posojila, določal delegst je s 202 Protitrem gU-vodstvo vladne finančne korpo-l-ovom Izrekli «a preklic s^-racije. Cleveland. — V mestni bolnišnici Je umrl Jos«ph Tomažlč. star 46 let. Doma je bil Is vasi Huje pri Pregarju ns Primorskem. V Ameriko je prišel pred 26. loti. Tukaj sapuščo hčerko in več sorodnikov, v starem kraju pa v«č bratov. Pri delu v tovorni Ohio Iron Works se je neverno opekel Anton Gole. Dobil je opeklin« no rokoh ln po obresu. ko jo eka-plodlral plinski tank. Prvo pomoč je dobil v bolnišnici, nakar je bil odpeljon no svoj dom, kjer se sodoj sdravi. Ikov šle v Washington. — Od približno 3000 bonusnih veteranov, ki so bili prišli v Waahlngton no konvencijo, jih j« 2600 pristopilo v ških sokonov, prvo državo, amendment. New Jersey je kl je rotiflairals Jogsolovljo bo a Rosi je Balgrod, 8. jun. — Jugoelovl Ja bo obnovile diplomstak* od- oden dolor no don. drugI. - glaae porodiš Is 400. po oo ponujeno delo odkki- « ^^ nili vsled nizke plače. |zanesljivih virov. kontroli Je vsdtakor potrebno." Bornes je spravil škofe v ve-liko sodrego. Pobijali oo Bor-nosove isvajanjo ln noglašoll. do sodevo no opodo no konferenco, zlasti ker Bornes sogo-vorjo porodno kontrolo so revnejšo sloje, ne ps so bogotlne. Hrvati opellrajo so neodvloneol Ženevo, 8. Jun. — Uga flaro-| dov je včeraj prejela peticijo, katero je podpisalo 260,000 Hr vetov v Združenih držovah ln 60,000 v Južni Ameriki, v kateri zahtevajo priznanj* neodvisnosti so pot provinc v Jufosla-viji, v katerih tvori večino hr-| vaško prebivolstvo. Peticija, ki je bilo predložene tudi razoroži tveni konferenci, vsebuje obe-nem protest proti belgrad-ki diktaturi In naglaša. do j« oe-odvUnost Hrvsške potrabno ohranitev miru v Evropi. Robot pilotiral letal« Now York. 8. jun - Frank llowka, uloviti ameriški leUloc. je doaegel všeroj nov rekord, ko jo preletel rosdoljo mM Ia» Angelesom in New Vorkom v trinojatlh uroh in 26 minutoh. Hawks je dejol, do je Malo sko-ro no vsi poti pilotiral meha nltni robot in je bil on no leUlu bolj p«o«žlr kot pilot. odgovorili Bodslschwingu, do mu ns bodo pustili govoriti po rodiu. Hossenfelder Jo noto po-svorll nssprotnike prod isgradl. ki bodo sledili, sko bodo Muol-lorjevi pristaši vstrajall na svojem stališču. Vse to kožo, do bo prišlo do odprtego razkole v nemški protestantovsk! o«rkvl. RooooveR poras f | doživel prvi kongroo« Woshington. D. C., 8. jun. — Sonetno sbornico jo včeraj sa-dolo močen udarec Roosevelto-vemu ekonomskemu programu, ko jo odobrile Connolljrjev a-mendment. ki določa, do so V-Uranom civilne, žponsko In svetovno vojno in vdovom umrl|h veter ono v no sme snižoil pokojnino več kot so 26 odstotkov. To J« bil prvi večji poraz, ki ga jo doživelo Rooeeveltovo odml-nistracija v kongresu. Rkoplooljo obilo Ixmg Beach, Col., 8. Jun. — Hadem oeeb jo včeraj isfubllo življenje pri eksploziji oljnaka na oljnem polju v Nižini Olgnal Hillo. krog dvojset ljudi pa Jo bilo ranjenih ln nekotorl «d teh bodo nojbrž podUgli poškodbam. Mote rial no Akodo cenijo no milijo« d«lorj«v. , EKQg^STS PROSVETA THE ENLMiHTKNMEKT «ff.ABl LO IN LAüTNINA SIOVSWSSS H A KOI) N B •f Mi rOOCOBNB JS0KOTS « WruUn. ^• (»^C^ •MM ta Kaaaäu K •« « «T* IM« II M iiMrtUU;i« CblM» ta CU-r. mIo UU.. MTI « »-U» - mM' numt tur iba 0»»taé U*m (1,,,,,'m............CatMB par paar CkUama •»< Ciaara 91M r«*T aauaUlm *J» 9" flM ofUw« po vstala in njegova stranka je že v (Mitalmosti, so- nn * socializem Glasovi iz nasélbin Zanimive beležke iz raznih krajev Des«'ta konvencija naše Jed-note je zltorovala deset dni •*» in d«url noči. Ni h na zborovanja. včasih kar tri naenkrat, so bila često bolj zanimiva kot dnevna, kljub temu pa je bilo več konstruktivnega dela storjenega na dnevnih. . is Bridgeporta Hridgeport, O, — Mnogi SO me že vprašali, zakaj sem postal tako tih z dopisi v Proeveti. Največ radi bolezni, od katere še nisem okreval. Na 6. in 7. maja* sem bil na kontinentalnem kongresu v glavnem mestu. Poteka tega kongresa ne bom opisoval, ker so že drugi to storili. Rečem le toliko, da to je bil resnično kongres industrijskih delavcev in kmetov. Ob, koncu je bila večina socialističnih misli. V bližnjem Martins Ferryju so pričeli obratovati s polno paro v jeklarni US8. Skoro tri leta so obratovali le polovično, včasi pa nič. Mnogo ljudi je dobilo delo, pa malo domačinov. Dobili so jih največ iz krajev, kjer so družbine jeklarne ustavile obrat ali pa so jih podrli. Rovov je še mnogo zaprtih, nekateri pa obratujejo po dva in tri dni na teden. Tudi mezde so nekatere družbe utrgale. Pač "new deal." V Martins Ferryju se je začelo veliko socialistično gibanje med domačini. Kot izgleda bodo imeli skupno s klubom št. 11 polno listo kandidatov pri prihodnjih občinskih volitvah. Rojaki se opozarjajo, da gredo v volilno bitko z združenimi močmi in dosegli bomo uspeh. Na prošli konferenci Prosvetne matice je bilo sklenjeno, da se priredi piknik dne 25. junija na Boydsviliu, Bridgeport. Vsi simpatičarji in rojaki v okolici se ujudno vabijo, da pridejo nq ta piknik. Kriza je udarila vse časopise, najbolj pa delavske. Proletarec vodi borbo za delavske interese že od početka. Ako hočemo, da jo bo tudi v bodoče, mu pomagajmo. Agitirajte zs veliko udeležbo na pikniku, ki se bo vršil 25. junija v prid Prole tarca. Zadnje čase se je tu okrofj; klatil neki rojak, po imenu Bar jec. Baje je prišel iz Penne iq kolektal denar, da se bo zdravilr Pri tem poslu je bil izsiljiv in celo grozil je, nazadnje pa se jf znašel v ječi. Rojaki naj se čuvajo takih nepridaničev. Na 27. maja sem bil z družino v naselbini Sharon-Farrell Pa. Med potjo smo se ustavili tudi v Girardu, O., pri Kosino-vih, Tanckovih, Dobrovoljčevih in pri T. Seluku. Povsod so nas prijazno sprejeli. livalat Istega dne je imelo svojo priredi tev pevsko društvo "Slavec" v Sharonu, katero smo posetilL Program je bil zelo dober. Pevci in igralci so izvršili svoje naloge v zadovoljstvo občinstva. Udeležba je bila precejšnja in pevsko društvo Slavec ae je pre cej izboljšalo, odksr ima novega učitelja prof. Belovlča. K zboru spada mnogo tu rojene mladine, kar je pač velikega pomena. Ix» tako naprej in želi boste uspehe! Na omenjeni priredbi sem spregovoril par besed v prid kulturi in delavskemu gibanju. Sledila Je prosta zabava in ples. Nekateri smo med tem agltirali za Proletarca, ki so ga vsi ponovili, eden pa se je nanovo naročil. Tony Bogolin, šaronski trgovec, je nakolektal za Proletarca $1.66. Sešel sem se z mnogimi simpstičarjl in sodrugi Govoril sam z Lenarčičem, Ger-mom, Godlno in Cvelbarjem ter drugimi. Bilo je obilo debat in diskusij. V Sharonu smo se ustavili pri 'Gorenčevlh. kjer smo ostali tekom našega bivanja v Sharonu. Oorenčeva družina je selo naprednega mišljenje in vsi njeni členi so pri SN-PJt Gorenčevks je moja ožjs rojakinja. Sitnosti In dela so imeli s nami, postregli so nam dobro, takar jim bodi iskrena zahvala. O Slavčev! priredbi še to: Ne kesam ae. da sem jo poaetil. ¿al pa Je lahko onim. ki Je niso po selili. V jeklarnah se je delo zsdnje tedne nekaj laboljAal.» v Shamnu, druga Industrija pa je še vedno v zastoju. Mnogo rojakov je aelo isčrpsnlh valed dolgotrajne brezposelnosti Tam kajšnji rojaki ao napredni in mnoiro Jih je naročenih na Pro-sveto in Troletares« Imajo le| Slovrnaki dom In aoc. kluh, «* katerega, ao rekli, bodo vrgli še I več agitacije v bodoče. Tega je treba! Kajti naselbina brez d< lavakega gibanja, pa naj ima kar hoče, je mrtva. Sodrugi, le na delo! Nič ijaj vas ne plsši! Bliža se čas, ko ¿i ho vse napredno delavstvo seglo v roke in skupno nastopilo proi i izkoriščevalcem! . ikm • JU. , Piknik 25. junija West Psrk, Ohio. — Poročila iz naše slovenske naselbine so bolj redka, zakar se nadejam, da je toliko več priložnosti, da ae to moje poročilo ponatisne v naši cenjeni Prosveti, dokler še prihaja v našo naselbino. Izgledi so močni in razmere so ugodne ter nevarnost je velika, da se želje lahko izpolnijo ljudem, kateri ne vidijo potrebe, da zahaja napredni list kakor je naš dnevnik Pros vets med naš narod. Ko bi ti ljudje imeli priporočati kaj bolj šeg» «kot je naš dnevnik Prosvcta za nas, potem ne bi človek dvomil v taka mnenja, ker pa ne prinesejo nič kaj podobnega na dan, je dvom neizogiben. Vsakemu količkaj budečemu človeku sili misej v glavo, da kako prozorne so take želje teh ljudi. Delavske razmere so menda enake povsod. Vse skupaj nič ne pomaga, niti "new deal" niti pivo ni prineslo zaželjenega dela niti onim, kateri so najbolj upali ter verjeli v take od-pomočke. Samo narava je postala bolj milostna za nas sedaj v tem spomladanskem času in nae zopet vabi ven na plan, kar je tudi vzrok, da je dramatični klub "Danica", odsek &NDD v West Parku, O., na svoji zadnji Seji sklenil, da priredi gozdno veselico ns 25. junija, na katera vabi vse znance in prijatelj« dramatike in narodnega doma. Za postrežbo posetnikov bodo poskrbeli samo izbrani in Isku-Aeni v tej stroki — kuharji, «ar takarji in peki kluba "DanMse", Najeli bomo tudi mojstra }cayar ča, ki nam bo preskrbel sam^ izbrane konjake podkve, ki bodo padale kakor magnetične v bližino za to postavljenega droga. Prijatelji od blizu in daleč, ne pozabite, ker mi želimo, ds ta dan ostane vsem v spominu» Ker pišem to ravno v času, k« se vrši konvencija naše SNPJ, naj ml bo dovoljeno, da tudi jaz izrazim moje želje. Živijo s Aa SNIPJ1 živijo napredna misel in naš dnevnik Prosvetal Math Bizyak. Izjava Ameriška Domovina laU Skozi svojega latnjivega dopisovala A. Z-l.-a, da so me hoteli moji lastni pristaši (brez dvoma so s tem mišljeni naši cle-velandskl sodrugi 1) ovaditi zveznim oblastem, da bi me depor-tirall, ker sem bil v Ameriki nepostavno. To je grda, nizkotna laž in nesramno obrekovanje naših sodrugov in somišljeni kov! Jaz sem prepričan, da ni nami resničnega sod ruga (v4Pdrugi" gotove sorte izv^ ti)fki bi bil zmožen tako podlfe-W . in n^kotnega dejaoj.a, po drugi strani pa niti jugmnj se dvomim, da bi se ne dalo najti takih značajev v taboru kroničnih lažnjivcev, katerih glasilo je že zdavnaj degradirana, mentalno popolnoma bankrotirana in proetituirana Ameriška Domovina, eden najogabnejših listov, kar jih je kdaj izhajalo med nami! Ivan Jontez. Zanimiva tridejanka Chicago. — Dramski odsek Mladinske delavske lige uprizori Lawsonovo tridejanko "Laud Speaker" v soboto, dne 10. ju«i nija, v Lyceum Playhoueu na Kedzie in Ogden ave. Ta igr» je brilijantna satira moderneg« cash, ljudi in morale. Je slik« navadnega politikaša, ki se pokale v pravi luči kakršen je in kakršni se dobe v vseh mestih, kjer politikaši ha ran ta j o z ljud-, skimi pravicami. Igro režira Rafcyle Wernick, ki je aktivna v dramatiki. Vstopnice se dobe v uradu na 3200 W. Ogden ave. M. V. Halushka. PONDRIJER, j. Vestí iz Jugoslavija «n Vabilo na piknik ,.Jiew York, N. Y. — Jugoslovanski radnički prosvetni klub priredi piknik v nedeljo, dne; 11,, junija, v Baysidu, L. I. Ni^ razpolago bo običajna pečena jagnjetina, hladna pijača in t&mburaiH. Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje, da nas po setijo. Pričetek ob 10. dopoldne. P. Šimrak, tajnik. frito zahtev« odpravo otroškega dala <« i mmm^mmmm^mm Kongresu je predložil osnutek, ki zabraajuje otroško delo za tri lets 'Wsshington. — Kongresnik Kvale, farmar-laborist iz Minnesota, je zanesel vprašanje o-troškega dela pred kongres, ko je te dni predložil zakonski osnutek, ki prepoveduje otroško delp pod šestnajstim letom. Predloga je slična kot zakon, katerega je zvezno vrhovno so-" di$če leta 1022 proglasilo protiustavnim. Minimalna starost zs upoalevanje otrok v industrijah je, 14 let, produkti izgotovljeni po, otrok i h med 14 in 16 let starosti pa bi bili zabranjeni iz meddržavne trgovine. Osnutek je baziran na principu o protekciji otroškega zdravja, kar je nov pojem ameriški jurisprudenci in so ga sodišča zadnje čase pričela priznavati Kvale upa, da bo na ta način šel zakon skozi vrhovno sodišče. Zakon bi bil veljaven le za ¡tri leta, med tem časom pa Kvale upa, da bo odobren ustav ril amendment proti otroškemu delu. On računa, da bi s to zakonodajo dobilo delo dva milijona odi-aslih oseb, približno toliko kot je danes otrok v industrijah namesto v šolah. Ljubljana, prve dni maja. r I Pesniška zbirka, ki Je bogokletna Med mladimi hrvatskimi pesniki zavzema zelo v^no mesto mladi Dragutin Tadijanovič. Ze pred dvema letoma je izdal majhen snopič svojih pesmi pod naslovom "Lirika", pred 14 dnevi pa je izšel nov zvezek njegovih pesmi pod naslovom "Sunce nqd oranicama" (Solnce nad hjivar mi), v katerega je sprejel nad polovico pesmi is prve zbirke ter dodal kakih deset novih. V veČini pesmi se v spominu vrača v svoje rodno selo, kjer mu živita mati in bolni brat, kjer stojj na robu vasi železni Kristus na križu (pred katerim bi se odkril— če bi imel klobuk), kjer šumijo pplja, kjer prede mati in tke belo platno, od koder gonijo v me sto ovce, da jih tu pokoljejo —-in pesnik stalno hrepeni, da bi ae vrnil domov v vss in zapustil mesto, ki misli mati o njem, da hodi sin po njegovih cestah ka kor gospod. A sin ni gospod, če-pp-av ima lakaste čevlje in kras no palico, toda doma na vasi bi bil na zemlji gospod. Vse to hrepenenje ps pesnik na koncu pretrga s spoznanjem, da se doma mučijo ljudje ¿ot živina. Zato pesnik "zlomi pero in raztrga svoje pesmi". Tadijanovič ume-je s preprostimi, a muzikalnimi verzi pokazati lepoto vasi, zajame pa tudi vso njeno tragiko. Prav te dni pa beremo v listih, da je notranje ministrstvo prepovedalo širjenje te pesniške zbirke. Najprej smo ostrmeli, ker si nismo mogli pojasniti, zaradi česa je bila zbirka prepovedana, saj ne gre za "socialno u-darno" poezijo. Potem ps smo se domislili, da gre najbrž za prepoved zaradi bogokletstva. V zbirki se nahaja pesem, ki se zelo razlikuje od ostalih pesmi. To je pesem "Molitev, da bi dobil na tomboli". Pesem ima pri* pis, in ta pripis je najbrž sprožil proteste klerikalcev in na njih pritisk je oblast knjigo prepovedala. Naj kar vso pesem v prostem prevodu navedemo: "Kaj ne vidii, gospod Gospod, kako mi srce utriplje, ko izklicevalec kliče številke? Kaj vidiš, Gospod, kako mi drhtijo roke že ob sami misli na majhen dobitek? Tiho bi odšel in nihče me ne bi opazil, I stopil bi v majhno krčmo ter si naroČil skromno večerjico. Ti gotovo že veš," moj Gospod, da sem presit mleka in miloščine, in glej: samo to želim, da bi nocoj dobil, kar še ni moje. Oh, kako bi poljubil, Gospod, Tvojo sivo, skuštrano brado ter se sprehajal s Teboj po mestnih ulicah, držeč te pod roko kot prijatelj, v prijetnem pomenku do polnoči. Post seriptom: Kaj, da spet nisem ničesar zadel ? Dovoli mi, gospod, Gospod, da ti v srebrno brado pljupem, samo enkrat pljunem! Nobenega dvoma ni, da so zaplembo povzročili prav ti zadnji verzi. Prav tako ni dvoma, da so zaplembo zahtevali isti, ki so pred tedni tudi onemogočili pisatelju Krleži predavanje: hrvatski klerikalci. ki hočejo diktatorsko "čietiti" hrvatsko literaturo ter zatreti vse svobodne duhove. Ce bodo hoteli (kakor ljubljanski škof nekoč Caokarje-u ve pesmi) sežgati na grmadi vse,|*om Oudi ssupuj ksr je visoke vrednoati in njim nevšečno, bo požar ogrožal ves Zagreb. . Kaznjenci tožijo profesorja V znanem šenčurskem procesu obsojeni klerikalci Brodar, ¡.h pri» ni *« J*toaUvij«.) opazil po*. Slovenca", kjer^T 'Jena razsodba fSa procesu. Profesor je v stopil h JL* Nj nanj z b^JJ^ i^nftJ1 o*™* mkuJr To so največje kukavlT hopeto), ki so tuTSa parili proti državi v a ¡|u Pred sodisčem »o Živelo narodno edinatVQ 80 P ačanci .sosedne dri, »o oni ljudje, ki «oTa zmerom govorili "Tako f daj pa z Jugoslavijo dovolj ni. Premalo ji* žili, svinec bi morali ^•bet." Te besede j^ baje ponavljal. Za dow ?vedeli obsojeni obtožb Čurskega procesa ter bo proti profesorju. Dne 2. maja ae je pr«« Ijanskim sodiščem prava proti profesorju Ta je posLl svoj zagovor no. V tem zagovoru ni bil vinjen in da gornjih besed. Res p» k kflt profesor po svoji dolžnosti spregovoril rsed o tem procesu, poni ker se med srednješolsko no širijo protidržavni in dinaatični letaki. Zato js študentom zapovedal, ^ nejo, on sam pa je preis razred, ali ni še kaj letakov. Storil je to doiii pripada nameščencem njega ministrstva, kot pro službeno. Potem pa jin tako trdi profesor sam v voru — predaval o poi žavnega sodišča v Beofra sodi protidržavne elei naglašal milostno početje soditiča. Zakaj podobno no sodišče v Italiji poiOji nedolžnim krogle v hrbet voril je dalje o delovanji državnih federalistov, ki že več to sodišče obsodilo, p« so jim sodniki premalo žili." Govoriti o vprašaš deracije se mu je zdelo u trebno, ker federacija ' Žal tako nesrečno meia naši sicer dobri mladim.' je profesor mislil seval dente srednjih šol in proti no gibanje, ki se širi študenti.) Zaslišani so bili nekak jaki 6. razreda. Dijak l vec je potrdil navedbe toN Skrbeč. Ilija, Cerar, Ogrin, Um- dobijo na »voje kok nik, Vombergar, Gregorin, Grflc, v polnem obsegu. D» profesor govoril kaj o U ralizmu, se ne spominji da je bil nekoliko vinjea. Drugi študent izjavlja, i je profesor za kazen izpn med tem ko »o Prav tako sta v glavn«« vila še dva študenta, fm pa je dejal, da ie ne i i več natanko dogodkov. Ker je profesorjev predlagal še tri priče, razprava preložena s Časa. M Na prvi msj «> J « revirjih delavci na stoHJ besili na raznih kraj« I™ atave, ki mo jft P* seveda sneli. V TlH^J zobesili rdečo dimnik oprksrae, dohoi' nik pa so zalili x vodoj morali najprej odstrassi da so lahko splezsU r « ati dimniks do vrh« tiri sneli. Tiste dni «jsi TJ pojavil tudi nek. br^-dar iz Zagorjs ter tam Mgom ljudi skupsj Uf m Uvoriti. Orožnik, si poselnegs delsves Taksa aa kole*»* Nfesa (bkiklje) fs\*m morali prUi^^JJ številko, za kar Kos. Loboda in Strcin. ki sedijoMukse. 8 ^ kot kaznjenci v kaznilnici Srem-lbolj vsrns prsd u ska Mltrovlca, so pred nekaj te-||popisovsnju ds imsmo v Ljsb^ A Untat na A te« ta ter Abelardo de M etje. e Peru v Južni Amerik t Je Ml na meat« vitrei jen od poli- dni vložili tožbo proti Ijubljsn-skemu profesorji dr. Ernstu Turku ns klssični gimnaziji. Tožili so ga zaradi razžalitve klevete. Privatna obtožba, ki jo je vtošil v imenu tožiteljev odvetnik dr. Krek, pripoveduje: Dne 9. marca je prišel dr. Ernst Turk v svoj 6 b-razred na klasični gimnaziji v Ljubljani ne-koftko vinjen. Pri nekem štu- jOOOlMft* * 3 k nad 70^00!^^ in U y ^¡¡^ skupno bin" 2 PC i£»x¡SrJ u najbolj stal i h pokrsj»"*" " in zato tudi sr, novi davek je Slovence- .mrr JFK i JUNIJA. _ ^^^r KUB^fill w ..............L un_rnmmm eseta redna konvencija S.N.P.J. FH08XBT1 —r Z A PI desete bedne konvencije COVEVUE NARODNE IX>DPORNE JEDNOTE v y ¿ta»»r« »tanu SNPJ od 22. maja do - 19*3 (Nadaljevanje »«je.) ^ , t Vredna konvencija SNPJ, zborujoča v Chicagu v maju ""vražje obsoja diktaturo v Jugoslaviji in vae barbarsko K utiranje svobodščin, ki potekata iz režimske diktatu-ta simpatije zatiranim in preganjanim delavskim in kmetom v Jugoslaviji, ki ao v boju za svoje elementarne pra-■Jnem ps odklanja vsako zvezo z nacionalističnimi in aepa ^¡banji v naši domovini; izjavlja, da prava svoboda Sranih slojev v Jugoslaviji je edino v federativni aopiali-¡¡¡ubliki. v kateri morajo biti enake pravice in svobodščine Za ljudstva vseh narodnosti; končno izjavlja, da naapro-vanju SNPJ in njenih glavnih ali društvenih odborni- loj.!! Vgaki akciji ali propagandi predstavnikov današnjega ju-ega režima v Združenih državah, no, da se sprejme. Predlog večkrat podpiran, igat l>eo Perushek poda ugovor manjšine, češ da bi fcrttska podporna organizacija ne smeli podvzemati takih in bi morali pustiti politične razmere v Evropi pri miru otipredlagano, da se resolucija zavrže. I^at Sostarich (16) želi, da se doda beseda "današnjemu" Otip takoj vstavi besedo "danažajemu". ¿pt društva št. 690 misli, da se s tem ne bo nič doaeglo, proti resoluciji. Otip govori v prilog resoluciji. Pravi, da resolucija po-bo to, da se mi ne strinjamo s takimi terorističnimi režimi ¿ločno odklanjamo vsako kooperiranje z njimi, legat društva št. 669 zagovarja resolucijo in meni, da j« knost, da s tem pokažemo, da se še zanimamo za deželo, »bivajo ali so prebivali naši starši in njihovi starši Lp da rujemo z njimi. Apelira na zbornico, naj sprejme reso- Šular izjavi, da je potrebno, da naša organizacija odločno javno izpove, da se ne strinja s teroriziranjem delavcev itaoja vsako strahovlado. legat dr. ¿t. 204 hoče, da gre resolucija tudi v Prosveto. jMnjeno, da se bo to tako ali tako zgodilo, legat dr. št. 48 je proti resoluciji, »gat dr. št. 711 pravi, ako se ne bomo mi zanjmali za raz-katerih živijo naši roditelji ali sorodniki, kdo pa se bo{ zbornico, da odobri resolucijo, ki je protest proti terorju ilaviji. , iegat duštva št. 347 kritizira nastop delegatov angleško ih društev, ki nasprotujejo resoluciji ter meni, da je to er ne poznajo razmer. Meni, da bi bil protest lahko še bolj resolucijo so bili delegatje angl. poslujočih društev Gra- John Kopach in John Rak. (di glasovanje. Resolucija je sprejeta z veliko večino. Resolucija proti fašizmu v Italiji in Nemčiji; sta redna konvencija SNPJ, zborujoča v Chicagu v maju fatično obsoja fašistični režim v Italiji in Nemčiji in vsa a gibanja po vsem svetu, ki atremijo za enakim aH po-režimom; izreka simpatije z delavskimi in kmetakimi sloji rakom in drugod po Italiji, ki ao v boju s fašizmom, in ko z vsemi zatiranimi delavskimi sloji v Nemčiji, »venci ja smatra, da je fašizem zadnji stadij na smrt bol-ionalnega kapitalizma, ki zdaj operira pod krinko akraj-»vinizma in z gesli raznih socialnih reform slepi delovno o, medtem pa izkorišča isto ljudstvo v interesu istega kapi-in istih buržujskih slojev; naglaša, da je fašizem danes nevarnost za mednarodni mir, ker hujska delavski raz-narodov na medsebojni pokoij v imenu blaznih nacior ih in imperialističnih gesel. Končno opozarja jugoalo-ddavce v tej deželi, da se fašistična nevarnost pojavlj^ Ameriki in i>otrebno je, da delavci stojimo na straži ter na ronti z vsemi naprednimi elementi pomagamo odpraviti irnost. edlagano, da se sprejme. "I»t dr. št. 715 nasprotuje. »w>vanje. Resolucija je sprejeta z veliko večino. "Ijnja točka na dnevnem redu je poročanje odseka za •Murski odsek. Mka tod Barbič (53) predlaga, da se sprejme. Akuli pojasnjuje, da je bila izpuščena iz te točke samo PMe števila prebivalstva. 'irat (i. Preskar (381) protipredlaga, da se ta točka briše Mdveshefc pojasnjuje in utemeljuje odločitev odseka za J tadevi te točke. AkahI zahteva, da «o ta protipredlog vzame z dnevnega ^ K bi » ta točka že enkrat sprejeta z edino izjemo glede števila prebivalstva. TreW( vprašuje, čemu zbornica hoče mlatiti vse o<> m vendar samo za določitev števila prebivalstva. Je br. Harbiča. j^bo> predlaga, da se lista govornikov črU in zahteva da ho je o tem razpravljalo na sejah nje-r*1^. k. je za to, da se posojila sploh ukinejo. Malf toJ,, ni ,Ulko a,i tako ne bodo deležne poaojil vsled do- J^a« prebivalstva. l">J»yii, da je dotlčna določba že črtana. Besedo dobj ■' « lirama, C)., ki pravi, da je podal odsek tafco pri-mi«lijo, da bodo člani lahko dobivali posojil* nt j J,h Po določbah te točke ne bodo mogli do-I ijLj. « d« n °d«ovarja, da je bila točka dovolj jasno po-»iaiMi" n°*M'n ,U'l#*at v «B^i glede njenih določb. ►„ ' "d*ekovo priporočilo dobro ali ne. | r"*,x* št. 4r»0 je proti vsakemu posojanju na pose-l^fi' |i)M|| , L m l,rH|l»g». da se posojanje na poeestvs članov Üa'/'l w4h^va glasovanje o predlogu * kí da bo zagov,-----j _ . ' *'*daj m misli, da oe bo napačno, če se o stvari , U ^»«ojila govorita dva razloga: trfrn je -irugl v-poiiarskepa. Njemu ae zdi, da oba ■jnlog posojevanju na posestva članov. SIcer odseka zagovarjal idejo poso- tnv b nmt,, več na manjše kupčke, katere moramo skrbno varovati. Njegovo stalttče je, naj jednota razdeli svoje investicija na tri dale: ena tretjina naj bo v federalnih bon dih. ena tretjina v municipal nil» bondih in ena tretjina v posojilih na domov* članov jedooie- Manj, da denar posojen na te domova» ne bo nikdar propadel, dočim vladni bondi lahko propadejo, kafeor so aa pr. jugoslovanski. Kar se je zgodilo v Jugoslaviji, se lahko zgodi tudi tukaj. Meni, da a posojili na posestva članov jednota ne bo nikdar toliko izgubila, kot je že izgubil» drugje. Sestra Dernach pravi, da ima «fcrogo navodilo od avojega društva, da nasprotuj* posojilom v sploSnem. , Delegat Pata* (90) zagovarja idejo zmernega posojanji na poseatva članov in kritizira zagovornike ukinitye posojil. Predsedniško mesto zavzame predsednik br. Petrovič ter izjavi, da se vrši debata o načelnem predlogu, ali naj konvencija odobri y načelu posojanje na domovi članov ali zavrže. Br. Siskovick meni, da ae v principu lahko giaauje tftkft ali tako ter želi, da zbornica glaauje proti predlogu br. Podboya, ker bo imel pozneje predlog, da ae točk« o posojilih vrne odaeku a navodilom, da jo popravi tako, da ae bo glasila, da am* gospodarski odsek prodati municipalne in državne bonde in namesto njih kupiti zveznih, bondov do 20% jedpotinega premoženja, da bomo lahko takoj dajali poaojila na prye vkajjUfoe članov. Br. gl. tajnik Vider izjavi, d* soglaša a odborom za pravila. Mi nismo proti posojevanju, pravi ali mi tudi nismo kakšna "building loan kompaaija" in mi moramo imeti zmerom več denarja likvidnega. Sedaj imanjo samo dva odstotka svojega premoženja likvidnega, kar je mnqgo, p*em*le, posebno že vpošteva-mo, da lahko pride v deželo kalina epidemija. Mi moramo imeti na vsak način več likvidnega prcppženjn. Sicer ae lahko «godi, da nas doleti usoda mnogih privatnih zavarovalniaakllp družb, ki so morale iti v likvidacijo. Dplje pravi, da se moramo najprej zavarovati kot celota, potem šele moramo misliti na zavarovanje posameznikov. Apelira na zbornico, naj sprejme predlog odseka za pravila. Ce ga sprejme, bodo videli, da m atorUi prav. w . Delegat dr. št. 202 meni, da M bilo to dobro, aamo da ae je preveč posojalo. Naj bi ae posojalo samo eno tretjino vrednosti poaeatev. Delegat dr. št. 408 zahteva pplmenako glaaovanje. «Br. John Loknr ml. je v načelu za posojila ter priporoča, da jih ne ukinemo, Debata je zaitljučena. . Delegat dr. 667 je za poaojila, kakor mu je naroČilo troje društev, katera zaatopa. ^ Delegat dr. št 711 je proti inveatiranju v bonde in aa poaojila na domove. Je tudi za pojmenako glasovanje. Br. predsednik da besedo konvenčnemu tajniku br, Lotrlchu, ki čita pozdrave od atodečih društev in organizacij s Bohemian Typographical Union No. 330 I. T. U., društvo št. 8, So. Chicago, 111., društvo št. 296, Spring Glen, Utah, društvo št. 258, Belair, O., društvo št. 66, Trinidad, Colorado. Nato predsednik br. Petrovič zaključi aejo ok 6. popoldne. Matt Petrovicb, konv. predsednik. Ivan Jontez, zapisnikar. SEJA ____________^ 26. Tfijn dopoldne Br. Petrovleh otvori aejo ob i. zjutraj. Za reditelja je imenovan bf. Bolha (686). Br. Mrmolja poroča v imenu poverilnega odseka, da je odsek za pritožbe, prošnje in prizive prejel pritožbo brata Luketiča ter sta oba odseka nato Ae enkrat pregledala celo zadeve. Ugotovijo no je bilo, da je biV Bizjak, ki je podpisal pismo družtva HBZ, star kakih deset let ob tistem času, |co se je baje pripetila tista poneverba. Odsek nima pojma, kako je mogel ta Bisjak kaj takega podpiaati. Poverilnl odsek priporoča, da konvencija prizna polne delegatake pravice bratu Luketlču, ki je navzoč od sačetka konvencije. Br. Cašaltar poroča, da je aam skupno z bratom Zaitaem, predsednikom nadzornega odseka, preiskal vao evidenco ter da ae je nad vsak dvom prepričal, da se je storila krivica tako bratu Luketiču kot njegovemu društvu. Predlaga, da ae raaveljavi prvotni aklep, a katerim br. Luketich ni bil priznan kot delegat. Podpirano in z dvotretjinsko večino aprejeto. Br. Godina predlaga, da ae proglasi brata Luketiča kot delegata društva št. 817 s polnimi delegatski»! pravicami. Podpirano in enoglasno sprejeto. Br. Mrmolja poroča, da je navzočih 209 delegatov in gl odbornikov. Br. Zupančič prečita zapisnUc 7. seja, ki je z «fllM popravki sprejet. Br. Vratarkh protestira, ker Me odsek za pravila popraviti zapisnik glede razprave o XVIII. členu, kjer ja bilo z večine od-glasovano, da se črta določba o polovičnih dnevnicah za glavne uradnike, kadar ae konvencija vrši izven Chicaga. Br. Medveskek prečita dotičai člen, Id ga je odaek spremenil v smislu Vrataričevega predloga. Br. Novak pojasni, da odaek popravi vse tiste točke, kjer so bili sprejeti kaki dodatki ali spremembe ter jih nato tako popravljene predloži. Br. Aloah prosi, da se nihče radi tega ae razburja. Odsek bo vae take točke še enkrat predložil ta kajpada bodo uključeni vsi sprejeti dodatki. Ce bi nekateri bolje poznali pravila, as ao bi razburjali. Br. Vratarlč želi odgovoriti bratu AJoabu. Kar mu zbornica tega ne dovoli, izroči predsedniku sledečo izjavo za v zapisnik "Želim, da se zabeleži v zapisniku, da zavračam zhodanje brata Aleaha ter da ae smatram enakopraven bratu Aleshu in drugim delegatom konvencije." Br. Petroviči odloči, da aa nadaljuje s razpravo. O nalaganja jednoiiaega proeežaaje Kot prvi govornik na liatl od prejinje aeje je br. Kare. Ou zagovarja predlog, da ae pooojuje na domove članov. Majmaaj ena tretjina jednotinega pre!*o»enjz bi morala biti tako aeložena. Razume se, da ae pri posojevanju ozira na varnost, loa, da je pri takih posojilih tudi nekaj zgubljeno radi krize, toda to al aRi kapljica v morju z drugimi Ugubami. Čudi ao, da nekateri tako sUno zaupajo vladi. laztnJm stavbinsklm društvo« pa ne zaupajo niti nekaj tisoč. In vendar ¡ata vlada pooojuje potom Home Ueo banke denar istim stavbinsklm društvo«, ki ga potem pooojuje na domove. Zakaj torej ne bi jednota direktno posod i U oa rike v Slovenijo In zaupal st^J denar vladi, Umrl jo kot berač Br l*čtč želi, da se da ¿legat"« priliko, da ražijo točko o _______________________posojevanju. Konvencija Je«»l*ššjo oblast in le ao tu ne raa- fKijah m hs bratatvo, da je treba vpc*tevatl! pravlja. kdo bo potem reAevai vao U probleme? ■HH"' n d* m.,rsmo pod sedanjim kapiUliaUčnim Br Petrovič ga opozori, da je baš aodaj br. Lučič sam doka 1 J^ <^nar kakor je p^ možno ,»od tem sir zal da ima besedo vsak. Toda daljši govori ^Ujliieo dovoljeni. "H, Z " *Wail v bodočnost, ne v preteklost ker je lumvenclja - kot najvišja oblast - zaklj^ da ao uaUvl ^JMjeimemo spraviti na en sam kup, tem-| razprava in da govore le tisti, ki so na govorniški listi. Rr. l^okar bi rajši videl, da se posojuje članom, kakor pa da se igra a industrijalnimi U>ndi. 3*posojili ponuigamo članom. Rr. BoMoaar pojasni, da mu je društvo naroČilo glasovati proti posojilom, in to radi tega. ker je predsednik gospodarskega odseka nekemu prosilcu odklonil poaojilo. Br. Aleah pojasni, da je bilo posojilo odklonjeno v smislu določbe, da se ne posojuje na farme. Br. Ferlin nasprotuje posojilom na domove predvsem radi tega, ker ae dela razlike med velikimi mesti in malimi naaelbina-mi. Br. Zavertnik pa zagovarja posojila na domove članov, kajti koncem konca je zemlja še najbolj varna. Navaja, kako so Liberty bondi padli na $76 in kako ao v rasnih evropskih deželah, vklju-čivši Jugoslavijo, vladni bondi padli na zelo nizko točko ali pa popolnoma propadli. Tudi sestra Smelts aagovarja poaojila. Br. Blondieh (689) je odločno proti posojevanju na posestva; navaja rasne slučaje, ki ao mu osebno znani, tikajoč se posojil na farme. » t Br. Vidmar miali, da bi določba o posojevanju na poaestva članom morala ostati v pravilih, ne bi se pa smelo vezati rok gospodarskemu odaeku a raznimi omejitvami. — Br. Moral ae atrinja s predlogom odreka za pravila, toda poaodilo bi se naj ne več, kot znaša davčna cenitev. Br. Soatarlch tolmači, da so zvezni bondi le obljuba vlade. Ako jih vlada ne bo mogla plačati, ne bodo nič vredni, kot Insul-lovi. Smatra aa dolžnost jednote, da pomaga lastnim članom. Navaja v vzgled podporno zvezo Sloga v Milwaukee, ki posojuje na domove, pa Je ponosna na svojo solventnost. Br. Vider ima seveda prav, ko zahteva, da mora ¡)lti del imovine naložen v takih bondih, da se jih lahko vsak čas spravi v denar. Pri posojevanju na domove se bo moral gospodarski odsek ozirati predvsem na stalna meata, katerih bodočnost ni v nevarnosti. Br. Tekaula svari, da bi se dali aa peljati a tem, da ao sedaj avezni bondi viaokl. To je pač radi tega, ker je povpraževanjo po njih veliko. Toda nihče ne jamči, da bodo ostali na aedanji visoki atopnji. Pomisliti treba le na Liberty bonde, ki ao padli a ato na 76. lato ae lahko aopet pripeti. Vlada a« na vao aačine aaučl, da bi balancirala preračun, pa ni doati upanja, da ae ji to posreči. In vrhutega: zakaj bi ae mi bali prvih vknjižb, Če vlada aama po-aojuje stavbinskim društvom. Zeli, da bi val upoštevali iaborna izvajanja brata Olipa, kakor jih je podal na prejšnji aejl, . Br. Oven ao opraviči, da radi dela v odaeku ne more biti vedno navzoč, kadar se razpravlja o važnih problemih. To vprašanje je nadvse važno. Seveda, nekateri mislijo, da je prt teh posojilih preveč bratatva in premalo . Znan mu je slučaj, k« se je p^acej preaužen rojak vrnil iz km+ žen v zveznih »Mmdlh, tveznl bond ni nič drugega kot Rubrike v Slovenijo In zaupal stoj denar vladi. Umrl je kot berač vladr. a ako posodimo na do«, nimamo samo obljube, temveč tudi vlado, a ako posadimo na do«, nimamo samo obljubo, temveč tudi nepremičnin«' Nikar nr tudi poaablti, da bo gospodarski odaek previden in bo poeojeval le ta«, kjer bo varno, zato toplo priporočam predlog odseka v sprejem —Bratu Kerilou pojasni stališče odseka glad* posojil v premogarskih naselbinah. Br. Petrov lah vpraša zbornico, dr dovoli, da br. Vug rich kot glavni Magsjnik izrazi svoje mneojo. ker doeiej o! imel prilike. Ni ugovora. (Dal)« prUMOajiš.) Marta je poiskala prostor. Ana se je naalonll» na Adama. _ Zbogom. Ana, j« dejal Juatin še enkrat, ko je sprevodnik fe mahal • svetilko. Ko je stisnil očetu roko, ga je »grabilo za erlo. Naglo se je zasukal in skočil v vagon. Skozi motno lečo solze je videla bel robec, ki se je sukljsl z odhajajočim vlakom, 4 Vojne napovedi so rasle kakor stave pri igralni mizi. Zemljevidna karta Evrope v izložbenem oknu, na kateri so bile zataknjene zastavice ob Donavi, je bila nakrat posuta z zastavicami vzdolž ruske, srbske, belgijske in francoske meje. Nemška armada je rušila in požigala Belgijo, časopisi so priobčevali prve vesti o večjih bojih na vseh frontah. Vaak drugi dan so vihrale s streh zastave. Zmaga avstrijskega in nemškega orožja! 720 vojnih ujetnikov, med njimi dva ruska generala. Vojni plen: 24 brzostrelnih poljskih topov, 78 strojnih pušk, 612 infanterijskih pušk, 1,200,000 nabojev. Ns strsni sovražnikov je padlo preko 1000 mož, naše izgube so neznatne. Justin je v novi uniformi. Zopet so skupaj: Jošt in vsi drugi iz vojaških časov. Nastanjeni so v osnovni šoli. To pot je drugače. Po vsem razredu je nsetlana slama, na zidu visita cesarjeva slika in razpelo; na tablo je nekdo na-rissl vislice, s katerih visi srbski vojak. Za vrv vlečeta dva avstrijska vojaka. Spodaj je nemški nspis: Tako kaznuje Avetrijal Med vojaki že ves dan vre. Dopoldne so imeli ns dvorišču strelne vaje, pri kosilu se je rsznesla vest, da bodo kmalu odrinili. Mogoče že ponoči. Potikajo se po hodnikih, nekateri sede na dvorišču v senci, vseh se polašča skrivnostna nestrpnost, ki narašča ob vsaki najmanjši domnevi. Nekateri so vneti za srbsko fronto, drugi bi šli rajši nad Ruse. Križajo se mnogotera mnenja. Govore o kozakih in srbskih četaših. — Da, da, pripoveduje nekdo iz druge stot-nije, ne boš mi dokazoval, da to ni res. Jaz pa vem. Kozaki so divje ljudstvo. Ne poznajo usmiljenja. Govori se, da so prve nemške ujetnike za noge privezali k repom svojih konj in jih v diru vlačili skozi vasi. To je gola resnica! Nemci se drže skupaj. Pogovarjajo se glasno In vneto in njihovo navdušenje za vojno raste od dne do dne. Polagoma se polašča vseh trdno prepričanje, da Je ta vojna pravična irf neizogibno potrebna, trdno so uverjeni o zmagi in skorajšnjem koncu, kar jih še bolj neti, da čimprej udarijo. Na dvorišču brusijo bajonete. Preizkušajo ostrino na nohtih in vrte brus drugemu. Ta posel opravljajo vneto, tehtno, kakor da so namenjeni na kolino, šalijo se in mlad desetnik z drobnimi redkimi brčicaml jih poučuje: — Potem pa, kadar bo naskok, je najbolje, če zasadiš bajonet v trebuh. Takole do kraja in hitro zavrtiš puško. Taka rana je smrtna. S č reva hi i vred izpuliš duto! Vsi tisti, ki so poznsll vojno samo po besedah, ki so gledali naprej samo po slikah iz preživetih vojaških vaj, ki so bili vajeni izstreliti vaako patrono samo na povelje, ki Še niso slišali sikanja krogle mimo svojih ušes, ki so čuli grmenje topov samo na manevrih, so mirno, radovedno pričakovali odhoda. Justin se je vdal v vse to, ne da bi bog ve kako trpel. Nova, siva vojna uniforma, resnost in mrkoat te nove obleke kakor tudi sploh vse, kar ga je obdajalo, ga je postavilo v vojsko kakor vse druge. Kaj bi zato premišljal! Neprestani pogovori med znaci so bili navdušeni, da se je tega navdušenja celo sam nalezel. Nehote se je pričel vrivati med Nemce, ki so bili v polku veliko bolj cenjeni kakor Slovenci. Njegova gladka nemščina je ugajala celo podčastniku, tako da je že nekaj dni čepel v pisarni in se mu ni bilo treba udeleževati vaj na žgočem solncu. Da, ko bi prečepel vso vojno takole v pisarni! Zvečer so zahajali v gostilno. Posedali so okoli mize in se napajali. Saj je. prav za prav prijetno takole življenje! Nič skrbi nimaš. Z vsem si preskrbljen: z obleko, hrano, cigaretami, pa še nekaj soldov dobiš, v teh časih pa si povrh še zelo čislana osebnost. Civilisti te gledajo z občudovanjem, govore s teboj ponižno in ti postrežejo s tobakom in pijačo. Včasi je prisedel k njihovi mizi star, bogat krojaški mojster. Bil je doma nekje na Solnograškem ter jim plačeval pijačo. — Ah, je jadikoval, da ne morem z vami. Star sem! Ampak rečem vam: Mnogo sovražnikov imamo. Toda bog je z nami in zmagali bomo. Pošteno jih dajte! Ohne Pardon! Nič ujetnikov! Ko se ga je nalezel, je vzdigoval kozarec in kričal: — Für euch, Helden! Vied Feind, viel Ehr'! Jošt in Justin sta ždela vedno skupaj. Bila sta pri istem«vodu. Njuno svidenje je bilo zelo prisrčno. Prve dni sta govorila le o svojih stvareh, potem pa sta se razživela zopet v staro vojaško tovarištvo, ki ju je sklepalo že od nekdaj. Zaradi Marte sta se že ko j v početku dogovorila. „ — Tvoja svakinja je zelo dobra ženska! je dejal Jošt. Videl sem jo sicer enkrat samkrat, ko je bila pri načelniku šolskega odbora, pa ml je koj ugajala. — Hm, se je nasmehnil Justin. To se pravi, da si se že zaljubil vanjo? — S tem še nisem ničesar rekel, je dejal Jošt v zadregi. Vsak človek bi se mi smejal, če bi vedel, da mislim na kaj takšnega. tfrob-na, študirana ženska, nežna stvar — jaz pa robat kmet! Neumnost! Kar se tiče stanovanja, je tako urejeno, da bo stanovala v šoli, pri, nas bo pa na hrani. Saj je kar čez cesto. — Jutri me pride obiskat. Seznanil se boš z njo. Lahko ji boš marsikaj povedal o kraju in ljudeh. Jošt je zamišljen, resen. Ena sama beseda ga je odtrgala od zemlje. Oče je star, ostala sta sama z materjo. Justin ga drami in lzpodbuja: — Ne bodi takšen! Saj ne bo dolgo! T — Ah, pravi Jošt, ne bojim se. To mi lahko verjameš. Ni me strah fronte, ampak grize me, ko moraš pustiti na povelje vse najdražje in iti. Država v nevarnosti? Moja zemlja tudi, če je ne bo nihče obdeloval! — Tudi mene niso vprašali, kaj bo z Ano in otrokom. Sili se moraš ukloniti. — Da, sili! Prostovoljno ne bi šel! — Pa se priglašajo. — To so tepci, ki mislijo, da je vojna — veselica! — Ne bo tako! Vsekakor mora biti le nekaj junaštva v njih in idealizma, kakor pravijo. (Dalje prihodnjič.) Oenlalaost aH slabo«* ' BOSI? se ne bi smelo rekordnih spoA Psihološke preiskavo (testi) majhnih otrok ne pomenijo dandanašnji več aamo znanstvenega postopa, s katerim naj se do-Žcne In opredeli slaboumnost nasproti normslnemu stanju o-troka, marveč se stavljajo vanje dokaj težje In zapletenejše zahteve. Poprej Je znanstveni psiholog priporočal otroške preiskave mo v svrho znanstvene diagnoze duševne strukture in razvoje, dandanašnji pa zahteva praktik od nje tudi še prognoso. Zdravnik, učitelj in vzgojitelj pa tudi starši bi radi prelako-valni postopek, s katerim ae lah ko točno došene nadpovprečno ali podpovprečno stanje v otrokovem razvoju, normalnost ali nenormalnost njegovo osebnosti, vrhu tega pa še sodbo, kako se ho dete vnaprej razvijalo ter nasvete, kako naj bi ae vplivalo na razvoj, da bi prišel v pravi tir. Po ustanovitelju otroških psi-Moških preiskav Alfredu Hine-tu so se bavlll s tem še mnogi drugi rasiakovalcl, ki ao ai prizadevali najti kolikor moči enotno In lačrpno preiskovalno metodo. Tako so n. pr. zmerom poskušali ustvariti za preiskave kar najbolj naravne življenjske situacije In tasledovatl naravno tfdrlanja otroka v teh okonči- nah. Od otroka zahtevati kakih aobnostl. Seveda pa bi morale preiskave pokazati tudi res vse oanovne poteze otrokovega zadržanja v posameznih položajih, tako bi dale dovolj jasno sliko njegove osebnosti. Vse to so precej težki pogoji, ki ae jim slednjič pridružuje še zahteva, da mora biti preiskovalni prestopek lahek. kratek in pregleden — torej nekakšna ustaljena metoda, ki se Je lahko vsakdo nsuči in poslužuje. Dunajska zdravnica dr. Char-lotte Buhler, izredna profesorica na dunajski univerzi in profesorica na pedagolki akademiji v Elbinu dr. HUdegard Hetzer sta v svoji knjlffl 'Testi na majhnih otrocih" objavili vrsto takih psiholoških pralaksv za de-co od 1. do S. leta. It te knjige «o posneti tudi naslednji podatki. Za preiskavo Je potrebna vrsta poskusov, ki se nanašajo na prva leta. Med temi Je izbrana ■pet posebna vrsta za prvo leto ter tu vmes še vrste za poaa-mezne mesece. Poakusi prlčno še prvi meaee otrokovega življenja. Za prvi poakus velja po du najskl raziskovalni metodi reakcija na hrano: Ca se dotakneš deteta na lice, okrane glavo. V drugem mesecu se otrok le lahko zagleda v barvne pred mete, ki mu Jih premaknemo pred očmi. V ta namen je treba podržatl otroka v razdalji kakih 26 cm pred dfmi štnrnko rteč« volne. Ko se otrok upre s očmi v volno, je treba štrenico nekajkrat počasi pomakniti v stran pa «pet nazaj. Otrok mora premikanju slediti. Tudi če se mora poskus večkrat ponoviti, preden se posreči, velja, da je otrok preskušnje prestal. V osmem mesecu mora otrok poseči po igračah, tudi če leže izven njegove posteljice. V namen se pripravi otroku igrača na stoku poleg ležišča, ki pa mora biti v enaki višini. Kaane-je. ko dete že lahko vstane, se položi igrača na višji stol. V *mem mesecu mora otrok ž« vzeti igračo, ki smo mu jo skrili v svoj lep. Pogoj je seveda, da mu jo vzamemo pred njegovim očmi in da igrača gleda iz lepa. Poslej postajajo naloge, ki de vajo otrokovo doumevanje, čedalje težje. V devetem meMCU mora otrok fte razločevati dvema predmetoma. Za poakuš-njo vzamemo v vsako roko dru-iro Igračo In počakamo, da si dete izbere eno Izmed njih. Potlej mu igračo spet vzamemo, oba i gračl v rokah zamenjamo in mn jih nato spet ponudimo. Dala ko obe rsči nekaj časa opisovalo, l>otem pa al vaelo znano l daai je bila idaj v drugi Zelo poučen je tudi nasledi skua. Zvonček pri vežemo na lan ko, po možnosti seio neizrttt* barvano nit In položimo ček izven doeeftae bližine, najbolje na stoiec poleg postelje, konec alti pa spravimo otroku zelo blizu ročic. Zdaj zahteva test, da si otrok potegne zvonček k sebi. Drugo življenjsko leto prinese otroku spet drugačen testni material. Volna, ropotuljica in kosi lepenke se morajo umakniti votlim lesenim kockam in palicam, zrcataem, ter tablicam z barvami in liki. Otrok mora znati sam, ne da bi mu kdo kaj poprej pokazal vtakniti manjšo cocko v večjo in jih vzeti spet narazen. Potlej pride na vrsto poskus z zrcalom. Zrcalo držimo otroku kakih 16 cm pred obrazom, tesno poleg njegove glavice pa slaščico, tako da jo dete vidi samo v zrcalu. Zahteva se, da mora otrok poseči z ročico po slaščici v zrcalu. Pri tem je seveda treba paziti, da otrok ne čuti ob svoji glavi roke, ki drži slaščico, da po tej poti oe dože-ne, kje se resnično nahaja. Zadostuje, da otrok samo enkrat ppseže v zrcalo, ker navadno malčki takoj spoznajo, da si na a način ne morejo priavojiti slaščice in puste nadaljnjo prizadevajo. Ako dobi otrok v roke dve pa-liei, votli trstiki in zapazi, da i-mata luknje na konceh, bo poskušal oziroma bi vsaj moral poskušati vtakniti drugo v drugo. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli navesti vse mnogovrstne poskuse, ki naj odkrijejo otrokovo duševno razvitost v posameznih razvojnih dobah. Naloge, ki jih mora otrok reševati, postajajo napredujočimi leti nesorazmerno težje, dasi se še vedno drže v mejah igranja. Od tretjega do petega leta se preskuša otrokova bistrost na igralnih kamenčkih, na kockah za sestav janje slik, in pri neštetih drugih igrah, kjer ne gre zgolj za mehanično ponavljanje stereotipnih dejanj. V šestem letu pa pridejo na vrsto že gradbeni kamenčki, iz katerih se morajo delati stavbe, tekmovalne igre in druge slične stvari, pri katerih otroci lahko pokažejo tudi nekaj samostojnega udejstvovanja. H kraju je treba še omeniti, da so take preskušnje zvezane z mnogimi težavami. Ne glede na to, da mora biti prostor, kjer se vrše, otroku popolnoma domač, mora izvršiti preskušnja tudi ob ugodnem času, ker tudi otrok ni vselej razpoložen za take stvari. Otroci, ki so utrujeni, slabotni ali Id niso duševno u ravnovešeni, se morajo za tisti Čas izločiti. Razen tega je treba tudi trajanje preskušnje primerno omejiti in zmerom upoštevati individualne posebnosti malih kandidatov. Slednjič ostane še najvažnejši del cele preskušnje, to je pravilna ocenitev zabeleženih rezultatov, kar se da najlaglje doseči s pregledno številčno statistiko. čikaška svetovna razstava: Inkubator za prem» otroke. Dete Cybil ni nič večje od steklenice z mleko* LETOŠNJE POLETJE Vreme Vroče pred sto leti — leto bo 1934 Francoski meteorolog dr. Me-mery se bavi v nekem članku vprašanjem, kakšno bo letošnje poletje. Kakor znano, je znižanje temperature v precejšnjem skladu s padanjem števila soln čnih peg, naraščanje temperatu-ture pa s naraščanjem tega števila. Pri tem so opazili, da se iste vremenske prilike vračajo precej vzporedno a periodo soln-čnih peg. ki traja 11 let, tako da se ista vremena ponavljajo tndi približno vsakih sto let. Seveda so vremenske napove di na tej podlagi dovolj hipotetične in nezanesljive le zato, ker le danes ne vemo, kaj povzroča eolnčne pege in kaj obvladuje selnčno periodo. Ce vemo tedaj da so bili meseci maj, junij in oktober v 1. 1883 topli, ni s tem la rečeno, da se bo Isto ponovilo tudi letos, pač pa je to verjet-no. s drugimi besedami: pravo poletje (julij, avgust) letos ne bo toplo, verjetno je pa, da bo aak> vroče prihodnje leto, kaj t tako je bilo tudi leto 1834. Ne-zanesljivost takšnih vremenskih napovedi na dolg rok pa je treba la enkrat poudariti in vsekskor to nima nič opraviti t običajni mi kratkoročnimi in vsakodnevnimi napovedmi, ki bazirajo na povsem drugih, prijemljivih podlagah. ■a v H jih «Rate Uspešen ženitbeni slopar Gnezdo ljubezni v hiši uglednega sodnika Parižani so te dni doživeli senzacijo, kakršna se ne pojavlja često niti v velemestnem življenju. Gre za poročnika Davida, potomca odlične profesorske rodbine, ki ima tudi sam več častnih naslovov, katere si je pridobil z univerzitetnimi študijami. Nemčija je 1. 1924 izročila Davida zaradi ženitbenih sleparij. Francosko sodišče v Rennesu ga je tedaj obsodilo na pet let ječe. Ko je odsedel kazen, je objavil v pariških listih študijo o francoskih in italijanskih trdnjavah, ki je bila tako strokovno napisana, da so vsi iskali pisca med vi sokimi vojaftkimi dostojanstveniki francoske vojske. S tem člankom si je mož zopet utrl pot v odlično družbo. Vdova po nekem polkovniku mu je zapustila pol milijona frankov gotovine in velika imetja v Indo-kini. V dobrem letu pa je Daviti pognal zapuščino. V Biarritzu se je nato seznanil z neko žensko, kateri se je predstavil za kabinetnega šefa Arlstida Brian-da. Ta dama mu je zaupala 500,-000 frankov, katere je zapravil do zadnjega centima. Z zadnjimi franki te vsote se je še peljal v Ženevo, kjer se je kraljica njegovega srca želela seznaniti z njegovim "šefom" Briandom. Pri povratku iz Švice v Pariz je naletel David na novo žensko znanje. Ta ženska je pokazala toliko radodarnosti, da jo je David takoj izkoristil. Prejel je od nje 260,000 frankov. Potem se je peljal v Bordeaux, kjer je spoznal v vagonu prijateljico nekega francoskega parlamentarca. Sklenil je z njo na brzo roko pogodbo o dobavi telefonskih aparatov in je s tem zaslužil 360,000 frankov. Kmalu po tem dogodku se je naselil v Parizu, kjer se je se- znanil s svojo sedanjo i no. Izvabil ji je 360,{ kov. Njen oče, sedanji nik deželnega sodišča, ji tega odredil diskretne | vo. Preden pa je bila pri kraju, je podjetni izropal prihranke katii cata žensk, ki so se mi verile v naivni ljubezni fal je vsako za 5 do 10,1 kov. Vsaki je obljubil ko je imel v žepu denq vse pozabil. Kljub vsemi je ostala hči predsedniki nega sodišča nakloni bežni in se je dala te poročiti v preiskovalnem Pravi, da ni mogla nilui nehati, tem manj, ker tem že postala mati nji otroka. • MNOGI NE VEDO. ... da imajo listi kralja tiska lorda Nor iz simpatije"fakupno tedensko nikkdi lijonov izvodov in da ii riiki kralj tiska Heint stov. Hearst ta posluje * trt milijona nameščencu 000 novinarji ima pofi pravi med drugim: kakšen stavek nad 3 s njegovemu avtorju odp takoj in brez vsake odp Vabilo kjehi ČLANOM DRA1 SEKA S. N. DOMA, GAN, ILL., SE NAZNJ SE VRŠI GLAVNA " JADNE 6. JUNIJA II URI ZVEČER. VABI_ SLOVENEA ■rednje itarosti, vije»m dobiti delo, najrajši M mi. Za flučsj, d» grem kamorkoli. l'0*U"TJ Mm. F. M. Phillipw>n, Cadillac, Mich. Ali ste^asjročml Jfl Trosvete'? Pošpktg; TISKARNA UP gPBBJVMA VSA v tiskarsko obrt spadajoč* Tiska vabila aa veselice In shode, vizitnics, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenske** slovaškem, češkem, nemškem, angleške» J*" ' <• j VODSTVO TISKARN»'APELIRA NAJI* & N. P. J* DA tISIOVINE NAiOCš V SVOJI TISKARNI P1MU po lafonaarlJ« S.N.P.J. P 2657-69 So. taeašsb A TeMaa — t