42. številka.
Ljubljana, v torek 22. februvarja.
XX leto, 1887
Izhaja vsak dan ivc«er, iaimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti  prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.,  za fietrt leta 4 gld., za
1 pošiljanja na dom računa se po
trikrat ali večkrat tiaka. liSka stolba\
Upravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz Rusije.
29. januarja, st. st. [Izv. dop.] Novo leto prineslo nam je novega finančnega ministra gospoda Višnjegradskega, človeka redkih finančnih sposobnosti), kakor govore, in brez pogojno poštenega. V jednem svojih dopisov pred dobrimi osmimi meseci, ko je bil gospod Višnje gradski iz privatne službe železnične uprave poklican v gospodarstveni so vet, omenjal sem, da o svojem času ta mož lahko sede na mesto ministra financ, kar se je tudi zgodilo; bivši minister Bunge, rodom Nemec, akoravno o bruse I, imel je mnogo sovragov, ki neso opuščali ni jednoga slučaja, kjer je bilo mogoče pokazati na njegove pomote, (posebno na protekcijo sladkornim velikanom), dokler ga neso zvalili. Mej njegovimi najhujšimi sovražniki bile so „Moskovskija Vjedomosti", ki so se že leto in dan bojevale proti njemu. On je morda dober profesor, dober teoretik, a na praktiki ostavil je Rusiji nekaj desetkov milijonov deficita in naše finance zapeljal v tako mesto, da nam je težko, dvigati se dalje. Torej: srečen pot!
Akoravno je Rusija zapletena okolu in okolu v mreže, ki so jej jih razstavili naši dobri prijatelji v Evropi, vender ne pušča iz vida notranjih potreb in na vrsti je nekaj jako važnih reform. Kakor sem omenjal v svojih dopisih, podaril je pokojni car mnogo svobode svojim podložnim, no, žalibog, oni neso umeli obrniti jo tako v prid, kakor je bil njega blagi namen.
Mestno samoupravljenje predstavlja tako žalostno podobo, kakor je vidna v nekaterih konsti-tucijonuluih državah, kadar ima krmilo v rokah preveč silna stranka, ki skrbi samo, da bi zadostila svojim strasti m. V Rusiji so v mestnem samouprav-ljenji, rečemo v zemstvih, tudi stranke, no njih značaj je čisto drug, nego pri vas: tu ni klerikalcev in liberalcev, ni narodnjakov in vragov naroda, nego stranke, ki iz svojih osobnih, žepnih interesov pobijajo druga drugo. Ker ima zemstvo jako veliko svobodo glede narodnega zdravja, narodnega obrazovanja, komunikacij in drugih potreb ujezda ali gubernije, upotreblja to svobodo na škodo stranke, ki nema nijednega zastopnika v zemstvu, kar se tukaj večkrat vidi; tu se godi jako Često, da jedno
troletje gospodari po svojej volji jedna stranka, druga pa gleda, kako se trati in razmetava denar, ko ga plačujejo vsi brez izključenja v zemsko blagajnico.
Treba je torej, da. se izmeni položenje ujezd-nega in gubernskega zetnstva, to je, da se naredi konec svojevolji. Izbrana je torej praviteljs tvom komisija, ki ima sestaviti nov zemski zakon. Predsednik zemske uprave, uradnik z oblastjo vašega deželnega glavarja, ima He umakniti zemske m u načelniku, ki bode imel lastnost, vesti vse administrativne in gospodarske zadeve prostega krestjan-skega (kmečkega) naseljenja. Zemski načelniki bodo imeli votivni glas v ujezdn.h in guberuskih zemskih sebianjib, kjer bodo oskrbovali vse ekonomične zadeve svojega ravona; v administrativnem odnošenji imeli bodo vlast nekdanjih mirovnih posrednikov, to je uradnikov, ki so pri osvobojenji rabov posredovali mej pomeščikom in njega mužiki, bivšimi krepostnimi, t. j. gledali na to, da bi dvorjan ne kratil pravic mužika in narobe, oni bodo imeli pravico, nalagati upravne kazni. Razen tega se ima izprazniti mesto mirovnih sodnikov in njih oblast preide v roke zemskih načelnikov. Apelacijua instancija proti ukrepom zemskega načelnika bode „sjezd (sobranje) zemskih nnčalnikov", ki se bode podobno sedanjemu sjezdu mirovnih sodnikov, zbiral jedenkrat na mesec. Razen tega bode zemski načelnik imel kontrolo nad ukrepi zemskega sebranja glede narodnega obrazovanja, narodnega zdravja, komunikacij itd.
Izbirali bodo zemske načelnike dvorjani iz svoje sredine, a potrjeval jih bode gubernator, kateremu bodo tudi podrejeni.
Iz vsega tega je vidno, da kakor dozdaj, bode tudi zanaprej vsa sila v rokah dvorjanstva; razlika je samo ta, da bode prauteljstvo imelo bolj nego do zdaj v svojih rokah zadeve naseljenja, katero ne bo pripuščeno tako brezpogojno zemskej kliki, kakor do zdaj.
Predsednika zemske uprave izbirali so vsi stanovi, no kakor sem rekel, lehko se je godilo, da so v glavi bili večkrat možje, ki neso imeli navade puščati roko „mimo žepa". Zlorabo skriti je bilo vselej Ithko, ker gospodarili so zemci brez vsake kontrole. Davki so rastli z vsakim dnem; zemci so si izmišljali razne  sinekure in njih privrženci so z
velikim apetitom jeli „zemsko pagačo", kar jim je bilo pri obširnosti ruske avtonomije jako lehko. Za-čali so se deficiti, zemski odborniki pa so si zidali hiše in kupovali posestva. Množica pritožb na vlado, množica prizivov v časnikih o zlorabi zemskih de« narjev, deficiti v mnogih zemstvih, kjer bi jih ne bilo treba, vse to je pobudilo vlado, da je postavila zemsko gospodarstvo pod nadzorstvo osobe, ki bode odgovorna vladi, katero pa bodo volili vender svobodni dvorjani v gubernsketn dvorjanskom sebranji, kjer imajo večino — to bodi rečeno na čast dvorjanstva — vender večji del pošteni, obrazovani, umni členi tega privilegovanega stanu.
Mnogi tako imenovani liberalni listi vidijo v namenah vlade — korak nazaj, omejitev avtonomije. No kdor pozna blizko dejanja nekaterih zera-stev, mora se z jedne strani čuditi, kako da je praviteljstvu še le zdaj prišlo v glavo pristriči pe-roti zemskim grabiteljem, z druge strani pa čuditi se smelosti ljudi j, ki javno odo bruj o tatvino krvavo zasluženih denarjev v ime — svobode. Ti svobodo-ljubi so zelo podobni onim liberalcem v drugih deželah, katerih gaslo je: meni vse, tebi nič. Dolžnost vlade pa je, skrbeti za vse svoje davkoplačevalce jednako. Svoboda se daje tistemu ki jo razume na podlagi aksijoma: česur nečeš, da bi drugi tebi delali, tudi ti drugim ne delaj. Naučivši se liberalizma od zapadnih liberalcev, ruski svobodoljubi, podobno vašim, kriče najraji o tem, o čegar njih duša nič ne ve — o svobodi
K r u t o i o g o v.
Deželni zbor kranjski.
(XVI. večerna ko neću a seja dne 24. janu-varja 1887.) (Daljo in koneo.)
Poslanec Kersnik je tudi nadalje osvetljeval hrepenenja posestnikov gledaliških lož in uničeval ugovore nemških poslancev, zlasti zavračal barona Šveglja. A kakor smo že rekli, debata o deželnem gledališči je s požarom končana, torej ne kaže, da bi jo še na dalje galvanizovali. Zabeležiti pač moramo, da je o tej stvari z običajno strastjo govoril g. Dežman, da ga je krepko zavračal poslanec Kersnik, tla jo za dramatičuo društvo jako iskreno   se   potezal   dr.  Vošnjak,  konečuo pa jako
LISTEK.
Potopisne arabeske.
^Tretja serija.) III.
Gospod urednik! Zadnjič Vam o Pazinu ne-sem utegnil povedati vsega, kar mi je bilo na jeziku. Razgrnil sem pred Vami samo pogled na mesto in njegovo okolico, a prebivalcev Vam neseni predstavil. Da pa ne boste rekli, da Vam rišem zgolj mrtve pokrajinske slike, brez stafaže, dopolnim Vam dotično potopisno arabesko tudi na to stran.
Pazinci so, kakor sem Vam že zadnjič pove-vedal, po rodu Hrvati. Ali, če greste skozi mesto, zveni Vam na uho povsod: „la dolce lingua italiana" — kaj ne da, kakor pri Vas v Ljubljani, kjer rabi materinščina nekaterim tudi le za domače potrebe, za občevanje s hlapci in deklami, dočim se na ulicah šopiri blažen tevtonski jezik. No, Pazinci imajo Vam pa tudi povoda dovolj, da se ponašajo s presladko svojo laščino! Čemu pa bi jim bilo vele-
italijansko društvo „Cikorija" ali kali? To društvo je zbirališče vseh Pazinskih italijanisimov, ali kakor jim pravijo Hrvati,  šarenjakov.   Mej  temi, kakor
veste, nosi zvonec tist slovit dr. C......ini. Da ti
gospodje, kakor sploh vsi isterski lahoni škilijo tja „preko mlake", to je javna tajnost, katere le tisti nečejo videti, ki bi jo videti] morali. V zavetji omenjenega društva praznujejo se bojda često prave „ultramarinske" orgije, kjer se po cele noči prepeva o »patri ji beli i", in deklamuje o „fratellih ol-tre il mate" ter ob „Italiji irredenti" . . . Ako pa se kje v gostilni oglasi besedice slovanske pesni pride Vam redar pravit, da je „proibito di can-tare* in to ne morda v noči, o „poznih trudnih urah", temveč takoj v večernem somraku. Ko smo uprašali gostilničarja po uzroku tej prepovedi, po-šepetal nam je na uho: perche i siguori cantano per „ščavo" . . .
No, arogantnemu vedenju in   rogoviljenju teh ueodrešenih „itnlijanašev" imajo se Pazinci zaliva liti na premeščenji brambovske vojašnice in gimna zija. Saj so se s poslednjega svoje dni temu lahon-skemu rovanju morali umikati najboljši profesorji, kakor na pr. gg. Brbuč, Ivančič in  Matojčić. Ne
čudo! Ti gospodje so bili namreč toli predrzni, da so Pazinskim neodrešencem „gledali v karte" ter jeli isterske Hrvate opozarjati na njih težnje, ali da se izrazim v zlogu naših leposlovcov, „kam pes taco moli", in to je vedno nehvaležna uloga . . .
Toda, 1'aziuski okoličani, zlasti zavedni Lin-darci pa so vam že drugi dečki! Ti Vam ne skrivajo materinskega jezika svojega pred vsako lahon-sko tenjo! To se jim pozna tudi na obleki. Oni se namreč ne šemijo s tistimi kričeče, žoltimi-rudeče • križastimi oblačili laškimi, kakor Puzinski „muškar-dini" in sploh vsi prebivalci isterskih mest, zlasti na zapadni obali.
Lepo jih je gledati Pazinske okoličane, kadar prihajajo v mesto. Ženske, stare nosijo še bele peče na glavi, mlade pa pisano robce; dolenji život jim odevajo rujava ali črna krila; vrhu teh imajo pisane predpasnike in okrog vratu istotako pestre robce, na nedrih ljubko navzkriž prevezane. Na prsih se jim leskeče zlat križec ali medalijon, viseč na zlati verižici. Prijazne, zagorele obraze jim objemajo črni lasje in izpod temnih obrvi se jim blisketajo žive, črne oči. Moški so oblečeni v črne kamižole, nekateri imajo tudi rujave Buknje,  iz volčje volne
unies.rm« in obširno govoril poročevalec dr. Blei-vveia-Tr s teniški. Naposled vsprejmo se financ nega odseka predlogi.
O zadnji točki dnevnega reda: proračun deželnega zaklada za l. 1887. poroča dr. Mosebe in stavi sledeče nasvete:
I. skupu i potrebščina deželnega zaklada za l. 1887. v zne.-ku 602.579 gld. 43 kr. in zaklada v znesku 172.94$ gld. 521/* kr., torej s primank-Ijajem 429.630 gld. 90l/9 kr. se potrdita.
II. Za potrebno pokritje tega primanjkljaja naj se za 1. 1887. pobira: a) 20% priklada na užit-nino o*l vina, vinskega iu sadnega mošta in mesa. b) samostojna naklada 6 gld. od vsacega hektolitra porabljenih žganih pijač, c) 18% priklada na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred.
III. Deželni odbor se pooblašča, da pokrije deficit v znesku 10.435 gld. 90x/a kr. iz obstoječe blagajnične gotovine, in ko bi ne zadostovala, s kako finančno operacijo.
IV. Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi potrebno Najvišje dovoljenje za sklep pod II.
V. Razglasilo c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 12. aprila 1885. o pobiranji deželne naklade od porabljeuih žganih pijač ostane v veljavi tudi za 1. 1*87.
VI. Deželnemu odboru se nalaga: 1 da prihranjene interkalare izpraznjenih sistemizovanih mest ne porabi za nagrade in remunoracije, izimši slučaj, kadar priniariji v deželni bolnici opravljajo vsled po-mankanja sekuudarjev istih službena dela. 2. da za-računi začasne doklade, ki jih je deželni zbor dovolil uradnemu osobju, katero je dotirano iz deželnih podzakladov, pri teh podzakladih. 3. Da od dne 1. marca 1887. plačuje za pokončane vidre talijo v znesku 2 gld. 4. da za gotovo izdela in predloži v prihodnjem zasedanji uačrt organizacije deželnih uradnikov in penzijskega zaklada v zinislu resolucije, sklenjei.e 1. 1886. 5. da preišče, ali bi kazalo ustanoviti deželno zavarovalnico proti škodi proti ognju za deželo Kranjsko, da o tem poroča deželnemu zboru, ter stavi nasvete, oziroma predlaga načrt. Ti načrti se vsprejmo in odobii potem „en bloc" ves deželni proračun ter zborovanje zaključi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 22. februvarja.
Delegaciji zta sklicani s cesarskim ročnim pismom v 1. dan marca v izreduo zasedanje v Pešto. Kakor se govori, bode skupna vlada od delegacij zahtevala 50 milijonov goldinarjev za oboroževanje skupne vojske.
Poročevalec brambenega odseka držitvncga zbora Matuš je že izdelal poročilo o kreditnoj predlogi za črno vojsko, katero se je razdelilo včeraj poslancem. V sredo bode v državnem zboru drugo in tretje branje predloge, katera se bode potem takoj izročila gospodskej zbornici. V petek bode gospodska zbornica to stvar rešila v prvem branji in izvolila odsek, kateremu jo bode izročila. V soboto bode v gospodskej zbornici že drugo in tretje branje na podlagi ustnega poročila, kar je dovoljeno, ker je stvar jako nujna.
Izstop več poslancev iz nemškega kliiha še vedno pretresujejo razni listi.   Pripoveduje se,
da je profesor Steinvvender, ko se je v klubu razpravljalo o postopanji nasproti židovstvu, rekel: „Če proti Čehom in Poljakom zabavljamo se vam dobro zdi in nas hvalite, katero ziniti proti zidom, je pa pri vas zločin." Dr. Knotz in Steiner se Še nesta nič- izjavila, ali ostaneta v klubu ali ne. Odšla sta z Dunaja in bosta modro počakala, da bodeta videla, kam* se obrne javno mnenje, potem se bodeta pa odlomila.
Ogcr.ski , ministerski predsednik Tisza bode nekda precej dojgo vodil.i finančno, upravo.. Doseči hoče namreč on, kar se doBfljlai iejbfcjoenm financ*
nemu ministru ni posrečilo, ravnotežje v budgetU; Skrbel bode, da se bodo ra zašiti n<u|en i zakoni strožje izvajali, kajti na ta nač u se nadeja znatno povišati državne dohodke in ponižati državno stroške. Predložil bode državnemu zboru v tem ali pa v prihod njem zasedanji več zakonov o preosnovi finančne uprave t^r bode posebno gledal, da dobi sposobne uradnike. Mi jako dvomimo, da bi se Tiszi posrečilo zboljšati državno finančno stanje, kajti stvar je že preveč zavožena.
Vitanje države.
„Novoje Vremja" zmatra avstrijsko dovo ljenje kredita za oboroževanje za demonstracijo proti HLusiji in zahteva, da se naredi jeden krat konec avstrijskemu prizadevanju, pridobiti si upliv v ori-jentu. Rusija se ne sme bati vojne. V Moskvi je, kakor poroča omenjeni list, nek avstrijski podpolkovnik generalnega štaba zgubil potni list na tri tedne, katerega je vidiral ruski konzul na Dunaji 18. julija 1886, strategični zemljevid in vojaški slovar. „Novoje Vremja" sklepa, da je vohunjaril po Rusiji.
Kakor se piše v „ Kolnisrhe Zeitung" iz Be-rolina, se ni bati, da bi prijateljstvo Italije z Avstrijo in Nemčijo sedaj nehalo, ko je v Rimu prišlo do ministerske krize in se sploh ničesar ne bode premenilo, kar se tiče mejsebojnih od-nošajev teh držav.
Iftolgarsku vlada bode začela  strožje po stopati prot: časnikom, kateri spodkopujejo regent stvo. Zategadelj bole morda v kratkem več opozi cijskih listov nehalo  izhajati.   Vest,  ki se je nedavno širila iz Carigrada, da Rusija namera zasesti Bolgarsko, ni v Sofiji  naplavila  nobenega utiša. Vladni krogi nikakor no verjamejo, da bi se pri sedanjih odnošnjih Rusija odločila za okupacijo. — O nameravanem umoru Cankova,  poroča se časopisom,   da   so vladni pristaši v Plovdivu imeli shod in sklenili umoriti Bendereva in Cankova. Deset se jih je ponudilo, da so  pripravljeni izvesti dotični sklep.   Izmej  teh desetih so tri izžrebali. Izžrebani so bili stotnika Radjev in Nabokjev ter nek Makedonec G-eorgjev. Prvemu so dali 5000 frankov in je odpotoval v Bukurešt,  da umori Bendereva.   Nabokjev vzel je seboj 200 funtov in odpotoval v Carigrad, da umori Cankova, v Carigradu so ga zaprli.   Georgjev je tudi odpotoval v Cari grad, a ga dosedaj še neso dobili. Regentstvo hoče se tedaj z morilci znebiti svojih nasprotnikov.
Livlandski guverner poročil je ruskemu carju, da je vseučilišče v Drptu središče nemških agitacij v Rusiji. Car mu je nekda odgovoril, da namerava v kratkem odpraviti to vseučilišče.
Novo italijansko ministerstvo še ni sestavljeno, veuder se bode kmalu ministerska kriza končala. Več prejšnjih ministrov bode ostalo, mej njimi tudi grof Robilant, vojni minister Ricotti pa več ne ostane. — Vlada bode v kratkem prepovedala, vo žiti orožje skozi Massauah v Abisinijo.  Več abisin-skih ogleduhov je ukazal  general Gene zapreti, a bežali so v francoski konzulat, ki je razvil zastavo. Drugi dan so pa na francoskem konzulstvu vender sneli zastavo, aH so Italijani potem zaprli ogleduhe, ni nobenega poročila.
Turška vlada je pomnožila močno vojake ▼ Makedoniji. Sabid paša ima v Kumanovi zbranih do 36.000 mož. Pri Kri Palanki. Karatoni in Korani na bolgarski meji so močni vojaški oddelki. Iz Soluna odposlali so mnogo vojakov v Nevrekop in Džurao. Kakor se vidi, boji se Turčija ustaje v Makedoniji.
Izjava „Norda" je v več ozirih jako pomenljiva in ne bode ostala brez upliva na nomfcko-f ran-
oottkc odnošaje. Ko je bilo v „Pravitelj. Vjestniku" objavljeno obžalovanje, da nekateri ruskL listi napadajo Nemčijo, ki je Rusiji prijazna, mislili .so v Be-rolinu, da jim je rusko prijateljstvo na veka;zagotov-Ijeno. Nemški vladni listi imeli so pogum, napadati Francoze. Sedaj so pa izvedeli, da v Peterburgu dobro vedo, da bi nasprotovalo ruskim koristim, ko bi Nemčija preveč močna postala in Francija preveč oslabela. Izjava ruskega oficijoznega lista bode vsekako nekoliko pomanjšala vojevitost v Bero-linu. Drugačen upliv pa utegne vzbuditi dotični Pe-terburški dopis „Norda" v Parizu. Francozi bodo dobili pogum sedaj, ko vedo, da se Nemčija ne more zanašati na Rusijo in da slednja ne bode pu stila več Francije ponižati. Na nemška izzivanja, če se bodo še nadaljevala, utegnejo Francozi odgovoriti z vojno.
Kar se tiče Iraucosko-raskili odnošajev, je jako pomenljiv nek članek „Novega Vremena". Ta list pravi, da je minul čas, ko so Rusi le pričakovali, da se hitro odpravijo regenti v Sofiji. Rusija bode mirno Čakala, da se konča ta „malenkost". Sedaj ima važnejšo nalogo. Pripravljena mora biti, da jo zapadna Evropa ne spravi v položaj, ka-keršnega bi se rada ognila. Prihodnja pomlad ne sme Rusov najti v kak boj zamotanih, da se bodo lahko obrnili, kamor bodo hoteli. Ruska pozornost ne sme biti obrnena samo v Bolgarijo. Stvari v Bolgariji se tako brez sporazumi jen j a z Rusijo ne bodo uredile.
O volitvah v nemški državni zbor še dosedaj ni nobenih poročil, kar je čisto naravno, ker škrutinij je bil včeraj še le pozno zvečer končan. Vlada je še zadnje trenutke porabila, da bi zmagala. V nedeljo je razpustila volilni shod napred-njakov v Derolinu, ko je Richter jedva govoriti začel. Včeraj dopoludne je v Berolinu še le malo vo-lilcev prišlo k volitvi, prav kakor bi se Berolinci dosti ne brigali zanjo. Kakor se sodi, so v Četrtem in šestem volilnem okraji zmagali socijalisti, izid v druzem volilnem okraji je pa bil dvomljiv.
Liberalni poslanci angleškega parlamenta, kateri so se ločili od Gladstona, imeli so v petek shod, kateremu je predsedoval lord Stalbrige. Sklenili so osnovati svoj klub. Lorda Hartingtona in Cbamberlaina ni bilo k shodu, a sta pozneje pismeno naznanila, da se strinjata z omenjenim sklepom Nov klub se bode imenoval „Liberalna unija". Njegov predsednik bode lord Hartington, podpredsedniki pa Chamberlain, Bright, Trevclvan in James. Sicer pa morda lord Hartington ne bode dolgo ostal v spodnji zbornici, kajti njegov oče vojvoda Devon-shire je nevarno zbolel. Po očetovi smrti pride v gorenjo zbornico in Chamberlain bode potem pravi vodja unijouističnih liberalcev.
KrniicosUi konzul v Missauahu je prosil, da bi ga odpoklicali iz zdravstvenih ozirov. Vlada ga bode v kratkem odpoklicala, toda novega konzula ne bode kmalu imenovala.   Kakor zatrjujejo francoski listi, je vlada bila zaukazala konzulu, da naj podpira Italijane in so vsa nasprotna poročila izmišljena.   Po italijanskih poročilih iz Massauaha pa konzul ni postopal v zraislu omenjenih instrukcij. Zategadelj je tudi mogoče, da ga bode odpoklicala, ker se ni povsem ravnal po njenih ukazih, in zdravstveni oziri neso odpoklicu pravi povod. Francoska vlada želi ohraniti prijateljstvo z Italijo, sedaj, ko od severa preti Franciji nevarnost.
izdelane. Glavo si pokrivajo s črno okroglo kapico j brez krajcev, nalik Črnogorcem, ali pa s črnim klobukom. Hlače nosijo kratke, nekoliko preko kolen in to iz višnjevega platna, bele nogavice in rujave usnjate čižme ali nizke čevlje. Tudi Vam ima malone vsak moški zlate nauhvice, in kar jih je pri-letnejših, brado ob ušesih, dočim so pod nosom in zdolaj po bradi obriti. Polti so Vam v-i, ženske in moški, rujave, sploh ožganega, začrnelega obličja. Te vrste ljudij vidite prihajati v mesto z večerne plati, sem od Karojbe, Motovuna ttd.
Z druge strani se Vam tu v Pazinu predoču-jejo ljudje zopet v drugačni opravi. Moški imajo namreč dolge, blizu do kolen segajoče suknje iz rujave ovčje volne, jako primitivno, nekam na štiri vogle prikrojene; ozke, bele, volnene hlače in boren klobuk ali brezkrajčno kapo na glavi. Preko te obleke ogrinjajo po zimi in v deževnem vremenu dolg rujav plašč iz isto ovčje volne. Ta plašč je prešit spredaj ob kraje h in zdolej ob robu okrog s rudečimi trakovi in pisanimi rožami Obuti so do male izjeme vsi z opankami. Tudi ženske se nosijo po domače, t. j. izdelujejo si obleko iz ovčje volne. Preko bele košulje s košatimi rokavi oblačijo dolgo rujavo krilo slično menišh'i halji.   Te halje so kaj
redko nagubane, nekatere so kar gladke, kakor vreča. Zdolaj okrog so obrobljene z pisanimi trakovi, večinoma z rdečimi, kar daje tej jednolični obleki vsaj nekoliko živosti. Rokavi, ki neso po vsem omenjeni halji prišiti, vise jim po leti svobodno z ram ali pa jih imajo na hrbtu navzkriž pripete. Na glavi imajo belo trdo pološčano pečo, katere postranski vogali so pripognjeni ob ušesih navzdol. V lase si upi t a jo pisane vrvice in trakove. Žal, da te ženske svoje lase, kakor sploh vse naše kmetice, vse preveč zanemarjajo. Češejo jih redkokdaj ter si jih zvezujejo toli trdno in napeto,  da jim s tem prečijo rast in razvoj, kakor Tirolke svojim prsim, na katere si privezujejo v ta namen lesene deščice . . . V učesih se našim Istrankom  zibljejo velikanske zlate nauhvice v podobi ovalnega obročka, kateremu so na spodnjem robu navešene še razne zlate jagodice.   Obute so nekatere še z opankami in sivimi čarapami; večina pa jih nosi zdaj že usnjate čižme in bele nogavice. Označujoč atribut vsakej Istranki je siva volnena bisaga na hrbtu, brez katere Vam ne gre od doma za tristo korakov    Raz ven tega ima vsaka pristna Istranka, kmetica seveda, kadar je na poti, vedno za pasom utakneno svojo pre-lico s kodeljo ovčje volne ter prede in suče obi-
čajno vretence, stopajoča zamišljena po samotni cesti . .
To so oni Istrani, kateri so pri Vas poznani po imenu Čiči, kakeršne tu pa tam vidite v isti Ljubljani, prodajajoče svoj kis. Tudi v Trstu ali na Reki jih je videti, kamor donašajo na prodaj svoje oglje, ponujajoč je po ulicah z glasnim krikom: „Kr-buna — 6!" Moški natovorijo s tem primitivnim svojim pridelkom svoje mezge, ženske pa oprtajo z ogljem natlačene vreče kar, na svoj hrbet. . .
Vender zgoraj opisana noša iz ovčje volne ni običajna zgolj v Čičih, stanujočih tu gori ob kranjski, meji v takoimenovani „suhi Istri", nego po vsem isterskem poluotoku, zlasti po njegovih notranjih seliščib. Kakor vidite, ovčja volna je torej pri naših Istranin že zdavnaj v čisli, dočim jo je v Nemcih dr. Jager šele zdaj „zvohal" kot jedino-zveličevalno snov za človeško odelo . . .
Toda, gospod urednik, po tem skoku s pota je čas, da se vrnem v svoj tir ter se ganem z mesta.
Predno pa se poslovim od Pazina, dovolite mi, da Vam predstavim nekatere gospode, s katerim sem se bil seznanil za trikratnega bavljenja v „srcitt tužne Istre. Tu mi je najprej imenovati g. profesorja
Dopisi.
Iz VIniiJo gore 20. februvarja. [Izv. dop.] Dan za dnevom se je pričakovalo, da bode kako domoljubno pero popisalo veselico, katero je pred kratkim   priredila   tukajšnja  prostovoljna požarna branil.a.   A to se dosle ni zgodilo; zato usojam si jaz o tej stvari — akoravno nekoliko zakasnjeno — vsaj povrhoma poročati.   Nadejam se, da bodete, velecenjeui gospod urednik, tej počasnosti prizanesli, če blagovolite pomisliti, iz katerega kraja Vam dopis prihaja. — Tombola bila je izredno dobro obiskana, kajti od blizu in daleč zbralo se je toliko inteligence in prostega ljudstva, da Višnja gora kaj jed-nacega ne pomni.   Žal, da zbog pomanjkanja prostora ni bilo mogoče cenjenim goBtom zadostno in primerno postreči. Ker smo v našem mestu v takih podjetjih še novinci, upamo, da nam bode slavno občinstvo male  napake in pomanjkljivosti visoko-dušuo pregledalo. V vsakem oziru pa smo jako hvaležni in si štejemo v veliko čast — osobito požarna bramba  — da so nas počastili gostje  iz Litije, Ljubljane, Šmarija, ZatiČine, iz Šent Vida 13 in iz Šmarija jeden mož požarne brambe.   Slavnost tega večera povelicali  in društvu zdatno pripomogli so naš priljubljeni okrajni glavar g. Gril, gospodje c. kr. sodnijski uradniki in njih gospe soproge iz sosednje nam Zatičine, kakor tudi već dtugih dam iz okolice.   Pred začetkom tombole imel je govor poveljnik požarne brambe. Najprej je v imenu društva pozdravil navzočne z „dobro došli", potem pa se uljudno zahvalil darovalkain in darovalcem za lepe dobitke,  a še več za njih prijaznost in naklonjenost. To naklonjenost in zaupanje — rekel je — vedeli bomo ognjegasci vsi kakor jeden mož s tem opravičevati, da bode vsak izmej nas vselej in vse stransko zvesto in natančno spolnoval težaven svoj posel. K sklepu govora prosi in povabi zbrane goste, da ž njim vred zakličejo presvetlemu cesarju prav prisrčen in navdušen „živiola. Zdajci začuje se gromovit „živio!" in „slava!" po prenapolnjenih prostorih. — Tombola donesla je 70 gld. 6 kr. čistega dobička, ostalo pa je še več lepih dobitkov, zato bode požarna bramba pozneje jedenkrat — najbrž po veliki noči — napravila še jedno tombolo društvu na korist.   Pred tombolo in po tomboli zapel je Višenjski  pevski zbor nekaj   čveterospevov in mo§kih zborov, namreč:  »Zvezna", „TJ boj!", „Za-kletev viharja", »Solza", „Popotnica požarnih bram-bovcev", katero je zložil in za moški zbor uglasbil g. Janko Škrbina, nadučitelj in ob jednero poveljnik požarne brambe.   Ko so se naposled domačim gg. pevcem, še izborni glasovi vnanjih gospodov pevcev pridružili, zapelo se je še nekaj zborov tako krasno, da bi si človek želel pač večkrat kaj jednacega poslušati.
Domače stvari.
— (Slovensko vseučilišče v Ljub ljani.) Skoro vsi nemški listi, mej njimi celo „Politik" prinašajo vest, da so slovenski državni poslanci sklenili, poprašati vlado, kako je kaj s slovenskim vseučiliščem v Ljubljani. Ker je to vest tudi sinočnji „Slovenec" pogrel in bi se vsled tega kdo utegnil zibati v prebujnih nadah,, bodi pove-
Neiaanića, sedanjega ravnatelja gimnazije v Sera jevem. Ta gospod, kakor veste, pečal se je mnogo z istrsko hrvaščino ter o njej napisal obširno razpravo z naslovom: „Čokavisch-Kroatische Studien." To delo je dala natisniti akademija, znanosti na Dunaj i, katerej je g. Nemanić dopisujoč član. — Dalje Vam navedem že prej imenovanega g. Matejčića, profesorja v Kopru. On je porojen tu v Pazinu. Dom njegov, ki mu je v počitnicah zaveten buen retiro, stoji v zatišji starih oljk za mestnim parkom. Ondi sem se i jaz naužil selškega miru in pristne gostoljubnosti slovanske. Po dnevu sva pohaj ho val a po divni okolici, zvečer pa proučevala kulturue razmere po mestu. Danes na pr. sva krenila v bralno društvo »Avstrijo", kjer se zbirajo vsi domoljubni somišljeniki Pazinski; drugi dan pa sva se zatekla k gostoljubnim očetom Franjevcem, pri katerih se shaja navadno vsa posvetna in duhovna inteligencija z mesta in okolice . . . Imel bi Vam navesti še častnih imen, pa nečem, da bi opozoril s tem lahonske rogavileže nanje.
Konečno se mi je pridružil g. Miklavčič, sedanji kapelan v Rojanu. In v jovijalni njegovi dru ščin ostavil sem Pazin ter se napotil gori v Lindar.
Prostoslav Kretanov.
dano, da je vsa stvar izmišljena, priprosta časnikarska raca. Slovenski poslanci se o slovenskem vseučilišči neso čisto nič razgovarjali, še manj pa kaj sklepali. Kaj bi tudi, saj bi bilo vse prazno delo, kajti vsi vkupe neso toliko zmogli, da bi bili dobili v Celovec škofa, ki bi bil zmožen slovenščine in kateri bi vladi niti krajcarja troškov ne prizadel, kdo bi torej smel pričakovati, da bi sprožili vprašanje ob slovenskem vseučilišči, ki bi stalo mnogo novcev? Sicer pa pri tej priliki radi konatatujemo, da so baš sedaj slovenski poslanci, iziinši jednega, soglasni in bi radi, kolikor možno, odločno postopali. Jeden pa zgago dela, on že ve zakaj, mi pa tudi in prišel bode čas, ko bodenio jasn* je govorili.
— (Oso!) ne vesti.) Kiistof Busich, komisar pri policijskem ravnateljstvu v Trstu, dobil je naslov in značaj policijskega nadkomisarja. — Gustav VVinkler, koncipist pri policijskem ravnateljstvu v Trstu, imenovan je policijskim komisarjem. Carinskega urada asistent g Josip Kobau imenovan je oficijalom, g. Henrik D ras al asistentom pri carinskem uradu v Ljubljani.
— („Bauernball") imel je svojo posebnost v tem, da se je tudi vršil v „senci bajonetov", kakor zloglasna Zelenčeva slavnost. Od blizu in daleč bili so poklicani žandarini stražit starega stre lišča okolico in v strelišči plesajoče kmete. Ljudje, ki so videli na kolodvoru hkratu toliko oborožene sile, so dolgo ugibali, kaj to pomenja, predno so naposled vender prišli na pravi sled. Negotovi smo, bi li te nepotrebne previdnostne naredbe zapisali na račun slabe vesti, ali pa na račun neopravičene strahopetnosti, vsekako pa jih zmatramo za „Bauern-ball-a" najstrožjo kritiko.
— (Strašen do v ti p.) Nekdo, ki je bil preteklo soboto na starem strelišči na plesu, priobčit je v današnji „Laibacher Zeitung" nastopni in-sera t: „1 ho a m Soinsta inei Waib valorn, da chr-liche Finda solls am Gmahaus obgem, er griekt a Moss \Vain. Seppel." Ubogi „Seppel", ne bode mu več pomoči, kajti zelo se nam dozdeva, da ni zgubil samo soproge, temveč tudi še nekaj druzega!
— (Konkurs) je napovedal Karol Kalinger, trgovec v Toplicah na Dolenjskem.
— (Nezgoda.) Včerajšnji brzovlak povozil je na progi mej Borovnico in Žalostno goro petletnega otroka železniškega čuvaja Kovača.
— (Nova knjižica.) Štiri povesti za slo vensko ljudstvo spisal Radoslav J. 1. Nagla beseda. 2. Tujčeva osveta, 3. Gospod Grahar. 4. List papirja. Ljubljana 1887. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovezec. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8° 82 str. Cena vseh štirih v jednem zvezku 20 kr. po pošti ,25 kr.
— (II. Izkaz.) Za Erjavčev spominek in ustanovo došli so Goriškemu odboru Še naslednji doneski: Ivan Slokar, vikar v Banjšicah, 2 gld.; Fran Kodrič, kaplan v Črničah, 5 gld.; Matija Knez, župnik na Trbiži, 2 gld.; Janez Boštjančič v Ra-belnu 2 gld.; Janez Potočnik na Pontablu 2 uld.; Luka Selnik, župnik v Ovčji vasi, 2 gld.; Filip Lobe, župnik v Naborjetu, 2 gld.; S. Rutar, profesor v Spljetu, 5 gld.; Fran llmelak, trgovec v Lokavci, lOgld.; V. Kumar, učitelj v Gorici, 5 gld.; Na Goriški pošti nabranih 2 gld. 50 kr.; S. Gregorčič v Logu 2 gld.; rodoljub v Lahih 4 gld.; Josip Ivančič, profesor v Gorici, 5 gld.; J. Jan, dekan v Dolini, 5 gld.; Nemanič v Ročinji 1 gld.; dr.. I. pl. Preraerstein v Tolminu 5 gld. ; v Ren-čah nabranih po g. nadučitelji: Bajci, 5 gld. 50 kr.; iz Postojine 29 gld.; M. Č. v Desklah 2 gld.; Ant. Bratina v Doberdobu, 2 gld.; Igu. Gruntar, notar v Logatci, 10 gld.; iz Cerkna nabranih 16 gld.; Anton Koblar, kaplan v Mengši, 1 gld.; Fr. Hafner, ravnatelj v Gorici, 5 gld.; Janez Gerbec v Gorici 2 gld.; Jos. Klonjšček v Št. Ferjanu 1 gld.; F. L. v Črničah 5 gld.; Jos. Baje, vodja gluhonemice, 5 gld.; iz Gradišča nabranih 4 gld. 50 kr.; A. Sorč v Boki 1 gld.; Št. Mozetič, vikar v Gorjan-skem, 2 gld. ; Ljudevit Jenko v Višnji Gori 1 gld.; M. Cigale na Dunaji 5 gld.; Bralno društvo v Selu 2 gld.; Jak. Čebular, profesor v Gorici, 5 gld.; pri veselici bralnega društva v Šempasu nabranih 9 gld.; mala družba v Gornjem Gradu na Štajerskem 4 gld.; bralno društvo v Kozani 2 gld.; Er. Kranjec v Soči 1 gld.; Čitalnica v Kobaridu 10 gld.; Ivan Ličen nabral pri Rebku 6 gld. 50 kr.; Ivan Kuštrin v Kožboni 2 gld.; Leopold Bolko, veleposestnik v Črničah, lo gld.; Fr. A. Košuta, dekan v v Ločniku, 2 gld ; Marko Vales na sv. Gori 2 gld.;
Ambrož Poniž, nadučitelj v Rifembergu, 2 gld.; J. Kodrič, kaplan v Komnu, 2 gld.; Ed. Štrekelj, kaplan v Komnu, 2 gld.; Andr. Ferfolja, kaplan v Komjah, 5 gld.; Janez Kodre, vikar v Oseku, 5 gld.; Josip Ferfolja, vikar v Gabrijah, 2 gld.; G Pavletič, kaplan v Kojskem 2 gld., Fr. Pavletič v Gabrijah 1 gld : Fr. Nemec v Biljah 1 gld.; Ivan Krašovec v Bilja'i 50 kr. — Znesek 236 gld. 50 kr. Vsled I. izkaza 423 gld. 86Va kr. in 1 delnico za 10 gld. Skup torej 6G0 gld. 86ty| kr. in jedno čitalniško delnico za 10 gld.   V Gorici, dne 19. februvarja 1887.
Odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 22. februvarja. Doslej znan izid 71 volitev. Mej temi je 22 ožjih volitev,
4 pristaši   centruma,  20 nacijonal-liberalcev.
5 socijalistov, 4 konservativci, 2 državn*-stranke, 1 Welf, 1 svobodomiseln, 12 alzaških protestovcev. — Po novi cerkveni predlogi do voljeno ustanovljanje duhovskih semenišč. Zakon o izomiki in namešČevarji duhovnikov se bode z bistvenimi koncesijami, predrugačil. Doloma dopušča se tudi naseljevanje duhovskih redov. Predloga obseza tudi mnogo drugih koncesij.
Berolin 21. februvarja. Volitve v Be-rolinu so ravnokar pričele. Na ulicah ni videti nikako razlike, le pred socialističnimi volišči nabirajo se ljudje, ker imajo delavci in mali obrtniki danes praznik. Agitacija vseli strank bila je še včeraj krčevita.
Berolin 21. februvarja oh 10. uri zvečer. Doslej malo volitev znanih. Izvolitev Ha-sencleverja in Singerja gotova. V prvem, drugem, tretjem in potem okraji bodo ožje volitve mej svobodomiselnimi (freisinnige) in vladnimi kandidati.
Berolin 21, februvarja. V Strassburgu izvoljen Kable (8262.) Ožje volitve mej sooi-jalističnimi in kompromisnimi kandidati bodo v Kraljevci (Kdnigsberg). Elberfeldu, Vratislavi (v obeh okrajih), v Lttbecku, v Draždanih in v Frankobrodu. Ožje volitve mej svobodomiselnimi in nacijonal-liberalci v (idanskom in v Stettinu. Vrhu tega je doslej 7 septennatu ugodnih volitev, mej njimi Bremen, Lipsko in Brunsvik, v Aachenu izvoljen centralist, v No-riinbergu socijalist.
Berolin 21. februvarja. V drugem Be-rolinskem okraji bodo ožja volitev mej Vfr-chowom (16.439 glasov) in Wolftom, ki je dobil 19.106 glasov. V Četrtem okraji je, izvolitev Singerja gotova. V petem okraji ožja,volitev mej Laumbachom in Blumejem (10.076 in 7009 glasov). V šestem okraji Ilasenclev.ei izvoljen. V prvem okrajrožja volitev, mej Klotzem in ZadliU-Noukirchom, v tretjem mej Munke-lom in Čhristensenorn. — Monakovo, prvi okraj: Sedlmaver (nacijonalec) 7 513 glasov, Ruppert (ceptRMrn) 5$16, Vollmar (socijalist) 4662. Prya dva prideta torej v ožjo volitev. — Monakovo, dcugi okraj: Doslej izvoljeni Geutz (libgrjklec) s 5871 glasovi, Landes (cen-trum) 5366, Vollmar 8862. Najbrže bode ožja volitev mej La udesom in Voli marom.
Rim 21. februarja. „Agenzia Štefani" dobila iz Massuaha telegram z dne 20. t. m.: Salimbeni vrne se jutri v Asmaro. Včeraj do šel drugi oddelek podkrepljenj. Potrjuje se, da je boj pri Dogoli na Abisinskem napravil velik utis Italijanom na korist.
Za Fran Erjavčev spomenik
se je nabralo po meni v „Narodu" že izkazanih doneskov v skupnem znesku . . 204 gld. 50 kr. Za kasiranje nekojih doneskov bilo
je stroškov.......—   ■   50 »
Torej se kaže čistega ostanka 204 gld. — kr. katerega sem danes pod poštnim zavitkom z dotičnim izkazom rodoljubov, ki so te doneske u plačali, odposlal slavnemu glavnemu odboru za nabiro doneskov za Fran Erjavčevi spomenik v Gorico. V Ljubljani, dno 22. februvarja 1887.
Dragotin Žagar.
i.ek v dober kap. Bolujočim na želodci in onim, ki potrebujejo kuko čistilo krvi, priporočati so pristi „Moli-ovi Sei dlitz-praškriu, kateri imujo poleg nizke cone najboljši lekurBki uBpeh. Skatljica l navodom uporabo 1 gld. a. v". ' Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucb-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom.   1(19 — 2^
Tujci t
20. februvarja.
Pri Murna t Henkel * Dunaja. — Herzng iz Gradca. T.unorš ii Litije — Israel z Dunaju. — pl. Schwarzenfeld iz Maribora  — Dolenec iz Kranja.
Pri *V;*J»*i t Kessler ia Celovca. — Aschenbauer z Dunaja. — Bchofschita iz Linca. — Langer iz Rudolfovega. — Mul:t' iz Gorice. — Schonwalder z Dunaja — Koschirer iz Prage. — Poltner iz Gradca
Meteorologično poročilo.
2  Čas opa-±i zov-iinja	Stanje barometra v min.	Tem- Ve-poratura trovi	Mo Nebo   krina v mm.
£   7. zjutraj v2    2. pop. —   9. zvečer r' 1	735-52 mu. 735-17 mu. 737 07 mm.	— 6?fc' C sl.aavz. — 2 2° C sl.aavz. — 4 0 C si. svz.	obl. jas.    0 00 mm. jas.
Srednja temperatura — 2,9', za 2 5° pod normalom.
ID-CLaaaJslseL "borza, dne 22. februvarja t. L
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj 7820 8020
gld.
- gld
Papirna renta .   . . Srebrna renta ....
Zlata renta......                         „   109-15 —
5*/e marčna renta.   .             „    96-45 —
Akcije narodne banke .   .     „   847-— —
Kreditne akcije   ....     „   27330 —
London   ....                 »   12835 -
Srebro....... „--
N«pol. .      ,     10 127, —
0. kr. cekini    ...             ,      6*08 —
Nemške marke                      „     62'80 —
4% državne arečke i i I. 1854   250 gld. I2>
Državne srećke iz 1. 1864          100 «1(1. 167
Ogeraka zlata renta. 4*/«   ... 96
Ogerska papirna renta 6'/n y6
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 1<>r>
Dunava reg. arečke 5%           luO gld 113
Zt-mlj obč. avstr. 4V,a /0 zlati zaat. listi 125 Prior, oblig. Elizabetine zap»d. železnice
Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 99
Kreditne arečke                  100 . 173
Kudolfove srečke .       .            10   . 18
Akcije anglo-avstr. banke         120 103
Tiammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 208
danes
78-80 80 15 109-40 96 90 849'— 275-50 128-25
6 03 , «S«-75 gld. — kr.
.   25 > .   90 , 80 . , 50
•   50 „
.    40 ,
I    70 n
„ 50
75
Zahvala.
Podpisani izrekamo najtoplejšo zahvalo z dna svojih pobitih Brc, vsem preblagim in časti-tim prijateljem in deležnikom, koji so svoje sočutje nad britko izgubo nam preljubega očeta izrazili na naj sijaj nejŠi način, bodi si pismeno ali pa z uduležitvijo pri sprevodu zemskih njegovih ostankov.
Plati Vam Bog!
Razdrto, dne 21 iehmvarja 1887.
Žalujoča rodbina
(uo) Kavčič.
|CACA0j
ČOKOLADA V
ICTOR ScHMIDT & SOHN
F
ki sta pri prvoj   Dnnajskej  razstavi   kubin ske umetnosti bili odlikovani z  najvišjo odliko,  častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradu > registrovano varstveno zuamkn in firmo. (856—63)
n©l>Ivu Ne pri vseh boljših trgovcih iu prodajalcih do-liv.ates, v Ljubijuni pri fr* IVini I^aNNiiik-ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna iu centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI
sta izšli knjigi:
Selski župnik.
Roman. Spiaal L. Halhvtj, poslovenil Vinko. — Ml. H* 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Ivan 2£hOjyrai*.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8<\ 198 stranij.  Cena 25 kr., po posti 30 kr.
pri Doli, južne železnico postaji Zalog in Laze, na Kranjttkem, a stalno vodo, 5 tečaji, 4 aohami, kuhinjo, kletjo, magacinom, Bkednjem, šupo, 2 kozolcema, 2 hlevoma, 23 orali travnikov in njiv ter 20 orali bukovega gozda, proda «e Iz proNte roke. Cenilo 17.400 gld. — Ponudbe vaprejema Fr. Miiller-Jev Annoncenbureau v LJubljani. fl08—3)
^eprcNeglJfvo za zobe
Ji
I. Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva okrepčajo**), ovira sprideiij* zob in odstranuje smrdečo sapo. Veiika steklenica 5o kr.
II. Salicilnl zobni prah,
splošno priljubljen, upliva okrepčujoče in nareja zobe svetle in bele.   a 30 kr.
Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495—29)
LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
jjsT~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno salicilno ustno vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust.
n> <t> S' B tč rr i
5 -rPPČSg 3»   B £   I GBes
\ N .SI O M
6   ™- ^
W 3 5?
2=3
vr c'
B r.
B —r*
5. »5??
H
S"   ..... .,
CD       ^2. D
J* E. a
o ss ta
5 .tt>
r-t- "
JS. e— °-
-o a
m*W "5"
s3
k)
ST
9f
S 86
Ki ■
H v
M
ii
W m
* BP
ti
I g.
«-•2 S 2
* 5'C!.22
B* 2 9 Eo » < <
f5 B — i—i
5* 5* °
a b
e ■i
E? o» J"
SrJ3     S 5^
^3'
g g
D sr
- N
OB
n o* »
J     CD i
>8
11«5^ %f"ff^4> i^-*kvrv!i
tj
•5' o ■-i o
&
CD
S" (O
? 3
o 1
prodajata najboljše in najoenejie
barvep £3%
lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in eouiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago.        (87—in
^ LJUBLJANA. LJUBLJANA, v.
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi 1
8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil šel v občno bolnico v Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila ao zaman. Zvedel sem za dr. Rosov balzam. Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil že precej bolj$i, čez pet mtaecev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. Sehiitze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo.
Z velespo&tovanjem Jan Ježek v Hollefeh.
Hitra In gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržauja zdravja
obstoji jedino v tem, da so vzdrži in pospe&iye dobro prebavtjenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše *t*m»at-e sredstva, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni m slabi deli krvi, je uže već let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh teiavah jrri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano jjmeiskn etotmače sredstva postal in se splošno razširil.
Na atotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja ss na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote,
Da se izogne neljubim napakam, zato proaim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Bosovoga zdravilnega balzama.
Pnivl
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Frogaerja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der SpornergasHe Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Eras. Blrsohitz, lekar; JOS. Svoboda lekar; U. pl. Trnkooz.y, lekar. V Postoj i ni : Fr. Baooaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoll, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Modnlk, lekar. V Gorici: G. Chrl-stofoletti, lekar; A. d« Olronooli, lekar; R. Kttrner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Id rij i: Josip Warto, lekar. V Ogleji: Dslia Daznaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Prendlni, lekar; O. B. Forabosohi, lekar; Jak.Serravalto, lekar; Anton Buttlna, lekar; Karel Zanetti, lekar.
flsV Vse lekarne v Avstro-OcrerskeJ Imajo zalogo tega. zdravilnega balzama. ~W
Da se Izognejo vsakej Btrevari,
opozarjamo vhb častite naročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega cLr. Boaovega zdravilnega To-lzama na jednej strani v ateklo utisueuu mojo flriuo ■ zakonito zavarovano mojo varstveno znamko (orel h deltom ua prHlii, na katerem so crke ,.l>r. K."), na nasprotni strani pa tu zraven iiatiN-neno vlgneto. Steklenica je zamašena s kovinskim zamaškoiu, na katerem je tudi utlsuena moja varstvena znamka. Steklenice so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v fikatljice iz mo Iro lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih straneh:
„I>r. Kosov sMlraviliii lialzani" Iz lekarne B. Fragner-Jn, ,(prt črnem orlu«', v Pragi, ni. SOS—lil., na konci škatljicu je pa na-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — Če ni vse popolnem tako, kakor je Zgoraj opisano, zmatrati so mora vsak izdelek za ponarejen.
Tam se tudi dobi:
DPreužlr© d.©23Q-Si6e aacisizilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nuhtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatičue otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo Bpahne, zoper kurja očesa in potue noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, kor hi trt) pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven poteguena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane Be morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
I' ikatU'cah pa 2.i in 33 kr. (90—3)
Balzam za ulio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Izdutelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".