Največji slovenski dnevnik t /Mruženih državah Velja za vse leto - • • $6 00 Za pol leta - - « • • $3 00 Za Ne* York celo leto - $7.00 ^ Za inozemstvo celo leto $7.00 n 1 10 ffl o K GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dtiy fa the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. rELEFON; C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21, }903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 106. — ŠTEV 106. TELEFON: C0RTLANDT 2876. KEW YORK, FRIDAY, MAY 6, 1927. — PETEK, 6. MAJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. 20,000 kvadratnih milj preplavljenih v drž. louisiani. PONESREČENI ZRAKOPLOV UNOCMWOOn a UNO«.WOOD. H. v. ,v neposredni bližini lierlimi so velikemu potniškemu aeroplanu odpovedali motorji. Zrakoplov je padel i/ velike višine v gozd. Košato drevje je tako omililo padec, da ni bii noben )>otnik poškodovan. PREBIVALSTVO V DIVJEM BEGU IZ OGROŽENEGA OZEMLJA Na stotine nadaljnih krajev v Louisiani preplav-nih. 30,000 prebivalcev se nahaja na begu vsled novih polomov nasipov pri St. Joseph. — Najbolj rodovitnim farmerskim ozemljem preti uničenje. — 300,000 ljudi brez strehe. NEW ORLEANS, 5. maja. — Ves sistem nasi pov, ki nej bi ščitil Louisano, se je porušil na progi od državne meje na severu pa do izliva Red reke. Porušenju Milliken Bend nasipa sta sled%i vče raj zjutraj še dve nadaljni porušenji in sicer pri Win ter Quarter in pri Villa tiare. V splošnem je bilo preplavljenih trin?jst župnij, v katerih se nahaja sto mest in krajev. Nevzdržljivo se vali rmeno valovje na najbolj ro dovitne bombažne, sladkorne in riževe okraje, preteč jim s popolnim uničenjem. Na mestu, kjer se stekajo reke Red, Black in Old, se nabira visoka voda na skrajno nevaren način. Edini odtok na tem mestu je Old River, ki se zopet izliva v Mississippi, in Atchafalaya reka, ki teče skozi sladkorni pas v Atchafalaya zaliv. Ce bi se porušili nasipi ob teh dveh rekah, bi bilo preplavljeno vse sladkorne ozemlje. Prebivalci iz vseh krajev Old reke so bili po-svarjeni potom posebnega buletina vremenskega I P°^ja je prepovedala komunistične se- urada v New Orleansu, naj se pripravijo na izvan-redno visoko stanje reke. Ozemlje v obsegu 20,000 kvadratnih milj, napol tako veliko kot ozemlje države New York, je sedaj pod vodo. Približno 30,000 moških, žensk in otrok, se jc nahajala včeraj zjutraj v severnem delu Louisiane na begu pred visoko vodo. V splošnem se ceni število ljudi, ki so vsled visoke vode izgubili streho, od 250,000 na 300,000. Pri Cairo, New Madrid, in drugod na severu do Memphisa in Helene, Ark. na jugu, je začela voda upadati. Pokrajina med izlivom Red reke in Baton Rouge je sedaj v neposredni nevarnosti, da bo preplavljena. Mer Rouge, ki je postal znan leta 1 924 vsled klanskega morilnega procesa, je prvikrat v zgodovini Amerike ogrožen od preplave. Ce bi se razširila povodenj tudi n a nadaljne močvirnate kraje v Atchafalaya dolini, bodo izpostavljeni izstradanju neštevilni traperji in lovci. Ti ljudje žive v velikih čolnih ali pa so si napravili plave ter nočejo zapustiti okolice. Pogosto gre pri tem za elemente, ki so prišli iz tega ali onega razloga v konflikt s postavami države in ki so nato pribežali v divjino. Ker pa prežene visoka voda vso divjačino, s katero se v glavnem preživljajo ti ljudje, se ne bodo mogli dolgo vzdržati v preplavljenem ozemlju. Madžari bodo kmalu imeli kralja. NASTOP BERLINSKE VLADE PROTI KOMUNISTOM stanke. — Demonstracija "Jeklene čelade" bo dobro zavarovana, da se prepreči prelivanje krvi. — Aretacije obroženih ljudi so se pričele. PER LIN. X. meija. ."». maja. — Dr. Zoeggiebel, mestni polieijski nn'elnik. j.' prepovedal proti-de-monsi racijo, n.unerayano od komunistov proti "dnevu j klene čelade". ki ho vpriz.firjeit v nedeljo. S to potezo in proklamaeijo. ki je bila nato izdana, naslovljeno do osemdeset tisoč veteranov in ker bodo nastanjeni po vsem me stn v manjših oddelkih, bodo ime-j jo rimsko pogodbo. !i "horilei rdee fronte", — kot imenuje komunisticne MUSSOLINI JE POPOLNOMA PRETENTAL GROFA BETHLENA Madžarski poslanci s o navdušeno pozdravljali rimsko pogodbo, neoziraje se na to, da se jih Mussolini peslužuje le kot sredstev za dosego svojih ciljev. — Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 5. maja. — Sredi velikanskega trušča in demonstracij za Italijo in Mussolinija je predložil včeraj zunanji minister Valko parlamentu pogodbo, sklenjeno v Rimu med Bethlenom in italijanskim diktatorjem. Nobena debata ni sledila uvedbenemu govoru, in pogodba je bila takoj poslana komiteju za zu nanje zadeve, ki se bo posvetoval glede nje. Valko je istočasno predložil trgovski dogovor, sklenjen z Jugoslavijo v preteklem poletju in izročen je bil istotako komiteju za zunanje zadeve. Veliko zanimanja je vzbudila objava, da bo princ Otto v prihodnjih dveh letih obiskoval benediktinsko šolo v Luksemburgu. To je spravilo kraljevsko vprašanje zopet v ospredje. Ministrski predsednik Bethlen je odločno zanikal, da je razpravljal z Mussolinijem o madžarskem prestolu ali da je zahteval vod Mussolinija kandidaturo Albrehta. Ta zanikanja so padla na gluha ušesa legitimistov, ki le polovično podpira- l;K()<;iiAU, Jugoslavija, ."». ma — List Politika je objavil vee pogovor z madžarskim mini organizaei- . obilo prilike, da vprizore na- ra i silne napade po stranskih Ulicah . . . , .. Tv , , , , .. sirski m predsednikom P.ethlenom in posebno tekom noei. 1, • • , • , I ki ,|e poudarjal najbolj pmatel]- n.-t občinstvo v splošnem, n-ij st vzdrži vsake soudeležbe pri javni); r se pričakuje, da. bo dospelo semkaj kakih šestdeseti skuša Tiethlen uveljaviti najbolj azla^a- . i še odnosa je z Balkanom, na tak naem.i Ti ti '' (7 fi i s Xa ro< In'', največji slovenski dnevnik v Zdi. državah. NADALJNE IZPOVEDI JUDD GRAYA .tovornimi trnki na katerokoli toe-e-l \ L- , • . , ... , Gray je opisal različne morilne poskuse. — Trdil je, ao. ki bi postala pozorisce kon- . . • t • Ifiikta. x i kake parade ali zboro-j da se je leto dni upiral predlogom in prošnjam svo* 'vanja vee kot treh ljudi, razven je ljubice, onih. katera je napovedala Ta ga. ne bo lo dovoljena. Polieija ima " " ■ • ^ ia par twjnnov prea izvedenjem. povrlja. naj razprši na cesti brez obzirno vse ljudsk množice. Ilenry Judd Gray da je kupil morilne. orožje za Mrs. Snyder, s katerim je ona. n< umorila j ja, . v neki sobi Waldorf-Astoria ho-sta na željo Mrs. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je ir-ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Xe dvomimo, da Vam ho ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste v p ošteva1, i svojo korist in našo zano^ivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire' Din. . 500 .. .. $ 9.40 Lir ... 100 ... $ 5.95 Din. . .. 1,000 .. .. $ 18.50 Lir ... 200 .. . $11.60 Din. . .. 2,500 .. .. $ 46.25 Lir ... 300 . . . $17.10 Din. .. .. 5,000 .. $ 92.00 Lir ... ... 500 .... ... $28.00 Din. . .. 10,000 .. .. $182.00 Lir ... ... 1000 ... ... $55.00 za poSilJatve, ki presegajo PesettlsoC IUnarjev ali pn DvatisoC Lir dovoljujemo poselton znesku primeren popust. Nakiulla po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo *a stroške $1.— Posebni podatki. Tristojliina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: z a $25, ali manji znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po 3 rente od vsakega dolarja. Za večje svote po pi. smrnem dogovoru. NK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, ruone: cortlaxdt ms* New York, N. Y. pa1. , ^ . ,,, , . * , tela, potem ko V nrnski noslanski zbornici so r,n- ,llll0rila Alberta Snyderja. \ c , . . . , \ pin-Ki ]>osiansivi zooiniu so • - 'Snvder do nezavesti popivala. skušali veeraj popoldne komuni- da njule električnemu j * * * ' a »j 11 to možu struP mesto bisinuta.1 nar od Mrs. Snvder da pa je ve- ____i Gray je nato maja !smrtonosen strup, nakar je odvr-delom : — j1,1 vendar ozdravil njegovo bolezen. čiiio odplačal in da ji dolguje sedal j le še $25. vzkliknil, da je to FAIRMONT. W. Va.. ' Vhodi k južnozapadnim Everettsvillc premogovnika, v ka- "J1"^«^« uu,rtru' i kov v morilni noči soglašajo s po tereni je nastal v soboto požar po Priznal je sicer, da je knpil o-i drobnostmi njegovega prvega pri esksploziji. so bili včeraj zazidani, kensko utež, robec in klorofcjn, s znanja. Njegove izpovedi glede dogod- da se prepreči razširjenje ognja katerimi predmeti je bil ubit Snv-na dosedaj neprizadete dele rova. der. vendar pa je trdil, da je Mrs. Dosedaj se reševalnemu moštvu Snvder obljubila, da bo sama iz-še ni posrečilo priti do zasutih in vršila dejaje. vsled tega je treba opustiti sedaj.! Po navedbah Grava je bil izde-pe petih dneh, vse upanje. i lan morilni načrt meseca februar- Ko je opisal, kako je Alberta Snyderja udaril z utežjo po glavi in kako se je slednji dvignil ter se pričel boriti ž njim, se je onesvestil brat umorjenega, Warren Schneider. EKONOMSKA KONFERENCA LIGE NARODOV Tisoč narodnih ekonomov se je zbralo v Ženevi. — Ekonomska konferenca Lige je bila otvorjena v navzočnosti zastopnikov skoro vseh narodov sveta. ŽENEVA. Švica. 4. maja. — V i'aivinovi remormacijski dvorani je pričela Liga narodov s podjetjem, ki je v svojem prvem pojmovanju in svojem ustroju večje kot pa Liga sama in ki l-n najbrž uadkriljevalo v>e druge njene ;ik-tivnosti. mogoče celo njena prizadevanja. da pregovori s\ et k raz-oroženju. Ko je poklical prejšnji belgijski ministrski predsednik Theunis k redu mednarodno -dio. nomsko konferenco, so bili z;isio-pani vsi narodi v Ligi ter tudi trije veliki narodi izven Lige, Združene države, Turčija in Rusija. Ženeva je že sedaj bolj natlačeno polna, kajti številni narodi -o poslali veliko število izvedencev. Skupno število znaša vsled te-•»a več kot tisoč izvedencev. Splošno prevladuje mnenje, da ho vpri zor jen resničen napad na temeljni problem, ki je bil vir skoro vsakega nesporazuma med narodi ter je povzročil veČino frik-cij in diplomatienih napetosti, ki >o se pojavile izza vojne. Ker posluje sve. na temeiju ekonomske doktrine, o kateri se priznava, da je zastarela kot prva parna lokomotiva, nameravajo organizatorji Liffe, če le mogoče, podeliti politikom prav zadnja mesta na konferenci ter prepustiti posle trgovcem. Kakorhitro bo slišalo plenarno zasedanje uvodne govore glede načrta in namena, in kakorhitro ho sortirana velikanska masa uvodnih poročil, bo konferenca razdeljena v troje glavnih zastopstev, v trgvsko, iudustrijaino in poljedelsko. Vsako teli bo imelo več poddi vizij. Zaključki bodo pozneje predloženi konec ni plenarni seji vseli narodov sveta v obliki resolucij ali priporočil, ki bodo nekega dne mogoče zavzela obliko mednarodnih dogovorov. Ta konferenca ima z;j svoj vzgled finančne sestanke v P»mselju. ki so imele pozneje za posledico Dawesov načrt. Pa tudi brez ministrskih predsednikov in državnikov je obzorje konference zastrto s črnimi oblaki. Zakasnjeni sklep boijševikov. da prisostvujejo konferenci je o-živil spomin na zavratni umor M. Vorovskega, sovjetskega delegata na konferenci v Lausanne. Vsled tega so bila izdana stroga policijska povelja, da se ne pripusti k plenarnim sejam nobene ne-avtorizirane osebe. Tajništvo Lige narodov je postavilo posebne straže in dvojna straža je postavljena krog hotela, kjer stanujejo ruski delegat je. Nihče ne ve. če prihajajo Rusi v dobri veri ali če je njih namen ovorati napore drugih narodov. Nezadovoljna Nemčija jc nadaljni predmet dvema. Namignilo se je, da se bo mogoče posLniila sedanjega zborovanja kot sredstva. da strmoglavi Da^vesov dogovor, mesto da čaka do septem-berske^a zasedanja Lige narodov, ko bo izrazila svoje dvome glede dobre vere Francije in Anglije glede omejitve oboroženja. Na drugi strani pa soglašajo Nemci s prejšnjim francoskim finančnim -ministrom Loucheurjem, ki je bil vodilni duh konference, da je potrebna evropska carinska (Nadaljevanje na 6. strani.) G LAS X A RODA. fi. MAJA 1927 33= GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president.____Louis Benedik, treasurer. Place of bu&ine?** of the corporation and addre.sses of above officer*: «2 Cortlandt St.._Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS XARO iTA " (Voice of tli« People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo Uto velja list za Ameriko t* Kanado ..........................$6.00 Za pol leta ..............................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za Netc York za celo leto....%7.00 Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta ................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "(Has Xaroda" izhaja vsaki dan izvzetnši nedelj in praznikov. Dopisu brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri .spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLAS XARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. Dopisi. S* Cadomin, Canada. Prosim vas. če bi hoteli objaviti ta moj dopis v vašem listu. S|«>-ročati moram, d ti smo imeli jako slabe velikonočne praznike: Sneg je padal ves dan ter ga je zapadlo en čevelj ic pol. Tukaj sva samo dva Slovenca in nama je jako dolgčas. Naroči-la sva bila par steklenic kisle vode. pa je vlak ni pripeljal za Velikan oe. Xn. nama je pa na velikonočni pondeljek prav prišla. Kar nas je delavcev zaposlenih, delamo vsak dan. Takih nas je kakih petsto. Dosti jih pa čaka pred pisarno in vprašujejo za delo. Vse sili v tovarne in riulokope. na farme pa le malokoga veseli, ker je plača preslaba. Zimo imamo pre-eej hudo. To je cuo najvišjih človeških bivališč v Kanadi. Pozdrav vsem rojakom, posebno pa onim. ki so bili pred dvema letoma 7. menoj na Driftpile. Rudolf Rozina. BORBA PREMOGARJEV Iz Fairmont, \V. Ya.„ je dospelo včeraj poročilo, da nekateri so vrtino upajo, i»'0«V rešiti sedeminse-demdesot pnMimuai jov. kater«* j«' strašna eksplozija zasula v rovu. Šestnajst mrtvih so /.<• prinesli iz rova. Za koliko se je povečalo to število do sedaj, ko to pišemo, nam ni puiano. Časopisje je objavilo samo kratko, toda značilno brzojavko: tkPred vhodom v rov stoje žene in otroei ter solznih cm"i čakajo povratka svojih dragih. Vsa prigovarjanja, da bi se vrnili na svoje domove, so bila brezuspešna. < 'a-kajo in jokajo. .. " To je že tretja rudniška katastrofa, ki se je pripetila tekom enega tedna v Združenih državah. Ker pa ni šlo v dveh slučajih za par sto ponesrečencev, pač pa le za osem oziroma deset in v tretjem slučaju ira nekaj nad sedemdeset, se ameriško časopisje ni pre Več razburjalo. Katastrofam je posvečalo le malo prostora. Noben list ni omenil nekake zveze, ki vlada med temi katastrofami ter štrajkom kopačev mehkega premoga. Ko so zahtevali premogarji po $7.50 za osemurno delo, je časopisje, ki je v službi premogovnih baronov, zakričalo, da je to nekaj nezaslišnega, nekaj nesramnega in pretiranega. Časopisje je očitalo premogarjeni. da hočejo "zaklati kokoš, ki jim nosi zlata jajea". fcJtrajk traja že nad štiri tedne. Neunijski premogovniki obratujejo s polno paro. Podjetniki so znova otvorili zapuščene rove. Novi rovi, ki naj bi začeli obratovati šele po koncu štrajka. so ot vol jeni. Kljub temu pa produkcija mehkega premoga ne napreduje. Neunijski premogarji se ne ženo preveč in nočejo škodovati svojim linijskim tovarišem. Premogovni baroni bodo končno vseeno morali skleniti nekak kompromis. Nočeš, moraš! Brez organiziranih premogarjev ne morejo uspešno in štrokovnjaški votli H svoje industrije. Čimbolj otvarjajo podjetniki nove rove, čimbolj ši rijo obratovanje v dosedaj mirno stoječih premogovnikih, s tem večjimi težkočami se bo morala boriti industrija mehkega premoga, kakorhitro bodo razlike odpravljene in se bo zopet začelo z delom. V Fairmontu čakajo, pred rovom žene in otroei svojih dragih. . . Ali se bo vrnil mož, ali se bo kvrnil ljubljeni oče ? . . . Komaj sto milj vstran od Fairmonta se pa bori na sto-tisoče premogarjev za zaslužek, s katerim bi mogli svoje družine pošteno preživeti____• Onoville, N. Y. Ker je ravno deževni dan. mi čas dopušča, da malo opišem tukajšnji kraj oziroma slovensko naselbino. Tukaj nas je pel slovenskih družin. ki lastujejo svoje farme in smo jako zadovoljni. Tudi slovenskih gozdarjev veliko v tukajšnji okolici. Pečamo se večinoma z živinorejo. prodajamo v mlekarno mleko oziroma smetano, pa tudi kokošja reja se izplača. Pridelujemo krompir, koruzo, oves. ajdo itd., kar vse dobro obrodi. Tukaj so še farme naprodaj, nekaj še prav dobrih. Ce kateri Slovenec namerava kupiti farmo blizu male slovenske naselbine, mu dam drage volje pojasnila. Mestece Onoville je ob Allegheny reki in 2 in pol milje od.države Pelina., nekako v sredini med štirimi preeej velikimi mesti: S;da matica. X. Y.. Jamestown. X. V. Warrrn. Pa. in Bradford, Pa. Tu kaj je velik most čez reko in ve liko avtomobilsko križišče. S pozdravom Math Hribar, P. O. Box 138. Začnite premišljevati! In nato boste gotovo začeli kaditi HELMAR NAPREDEK NEWYORSKIH SLOVENCEV menja vsaka pet zemlje na Long Islandu veliko vrednost! Mogoče ni vredna zemlja danes. Toda vredna bo čez deset, dvajset ali irideset let. Za tisto, kar bo šele čez d vaj set let uekaj vredno, pa ne kaže |sedaj dati velikega denarja. Le [pomislite, koliko davka in koliko i j obresti je treba plačati v dvajseti ih letih. I Kes je, da je s špekulacijo že ; marsikateri obogatel, toda nešte j tokrat več jih je s špekulacijo iz ' gubilo kot pa obogatelo, i Predno daste za lot petsto ali jšeststo dolarjev, se dobro premi }slite. Ce pa dobite za primeroma manjšo svoto kjerkoli na Long Island u kak prostorček, se vam ni ! treba dosti pomišljati. j Ce se vam ne bo izplačalo, če vi j ne boste imeli dobička, ga bodo brezd voma imeli vaši potomci, j Ponovno vas opozarjamo, da se (dobro prepričate, predno kaj ku-. pite. 1 Vprašajte sosede, koliko je veedna zemlja, prepričajte se. koliko bo davka, posvetujte se z ljudmi, ki imajo skušnje v nakupovanju in prodaji zemljišč. Peter Zgaga Kraljica izrednih cigaret. Razne vesti od vsepovsod MODERNA PUTIFARKA. IIF. Kot smo v zadnjem članku o-tnenili, so se začeli naši rojaki zanimati za kupovanje lotov, poseb ho na Long Islandu. To je tako dobra ideja, toda človek mora biti izrendo previden. Agentje obljubijo vs* mogoče, opisujejo nevrjotne prilike, njihov poglavitni namen je pa. da se čimprej iznebe aa Čimvecji denar svo Jje robe. Priznati moramo seveda, da j id os t. i prodajalcev poštenih in da piudijo dobro zemljišče, foda kot že rečeno, v vsakem slučaju je treba velike previdnosti. 8 kupljenim lotom so zaenkrat); sami stroški. Kdo ti more garantirati, Če se bo mesto širilo v tisto smer, kjer si lote kupili Kdo ti more zajamčiti, kaj se bo gradilo v neposredni bližini zemljišča, ki so ga kupil z draginj denarjem ? Ali boš imel za soseda smrdljivo fabriko ali krasno palqeof Zaenkrat rečemo toliko, da po- oz or čitatelji. trgovce m obrtniki, pri lcateriK kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogl»*u-jejo v listu "Glas Na-rodi". S tem boste vstrefll viem. Uprav« *GIas Naro3a*. * zgrabili ter mu grozili, da ga l>>~- do j»» vprašal za račun, mu j«' uaračunal bla*rajuik frorosrtasno svoto. — K Ico ven na r.' — Kdor pri na.s prenočuje, mora tudi pri nas. Petintlvajs«*r dolarjev z.i jed. — T« da jaz in žena nisva jedla. — To je vaša stvar, .led vam j.* bila na razpolago. — Dobro* bom plačal — je odvrni! mož. — Toda prosim vas. da mi pn\j o< i štejete petdest-t dolarjev. — Zakaj ; — Sf je začudi! !>Ia-gajnik. — Zato. ker »te pel dni polju-bovali mojo /.eno. — -Ta/, je vendar nisem nikdar p< ljubil. To ji» vašii stvar. Hita vam j.- iKi razpolago. * Stara devica, ki se j.> šmiiikala. Ii«"kala in pudrala od jutra do ve- ra. je bila prepričana, da jo lopa. je rekla ol» neki priliki: Kaj me brigajo ljudje. Jaz •cm pa vendarle srečna in zadovoljna. Moj obraz j«* moje premoženje. — Pazite, — ji je rekel hudo-mušnež. — da vas ne zapro zaradi ponarejanja denarja. K lot vina je nekaj grdega in pre-grešnejra ! Zatorej ]>ro«" s kletvi-no! Proč z vsem, kar povzroča klet vino! Tako je pridigoval ]iobo/.en gospod na prižnici. Rojaku, sedečem v zadnji klo-]>• so šle te besede do srca. »Saj se res ne izplača preklinjali. — je rekel. — Forda bom prodal ali ^a pa zapeljal na kak prazen lot. pa bo mir besed in konce kletvine. V- — Pojdiva v gledališče, — je rekel fant dekletu. — Xe morem. Nimam ničesar za obleči. — No, pa pojdiva na ples. — All right ! * Prijatelj, v cerkvi ti je treba reči par besed, pa si poročen. In potem, ko -.i enkrat poročen, li je treba v spanju zamrmrati ]>ar besed — jia si ločen. * Vsak fant. ki je rojen v Ameriki, pa če je še tako reven, si lahko reče: —Ce bo šlo vse posreči, bom lahko nekoč še predsednik Združenih držav. Rc-ven fant pa ne more jrojifi nad, da bi bil kdaj ameriški s •-nator. Ta stvar stane namreč denar, dosti denarja. * Ce človek prebiva v neposredni bližini cerkve, še ni rečeno, da je tudi pobožen. * Sir Ilenrv Thorton pravi, da prebivalstvo Kanade strahovito narašča, in da bo imela Kanada, če bo šlo tako naprej, po preteku petnajstih let petindvajset milijo-jnov prebivalcev. Kaj misli z besedami "če bo šlo tako naprej"? Najbrž misli s tem ameriško I prohibieijo. * Filipinci se zavzemajo za svobodo in prostost. Tii kot vse kaže, bodo res kmalu prosti in svobodni. Ko bodo dosegli svoj cilj. naj pridejo nam v Ameriko povedat, kako so ga dosegli. * Ko se mudil slavni virtuoz Pa-derewski na Honolulu, so mu podarili $300 vredno nkulelo. Najbrž je bilo na ukuleli za $290.70 zlata in drugih okraskov. .. M \.T.\ 1''"2? lil ZANIMIVE SLIKE IN PRIZORI IZ RAZNIH DELOV SVETA Si Mrs. Henrv Stetson. X.: sli.i vi. 11 t-:;., i/ni«'«! lunonnšt vil n i!- >vi-i išr. ki se i: i!::.;u.|o v bližini kitajskega jr'avnega mesta IVkmira. MOTORNI ČOLN ZA DVANAJST DOLARJEV Zrakoplovec ii. njegov stroj. < :- li!': n«' Kherhar.ij>- iznašel zrakoplov. ki v marsičem razlikuje <>.I "- - lanjih. N'jejrovo iznajdbo l»o prevzel mornariški department. ier škim mornariškim v . a k-»iu na 1 IZ MODERNE ŠVEDSKE KITAJSKA SLIKOVITOST u \ VODI-XI ZRAKOPLOV LOS ANGELES" DVA OR JAKA usiuriiii. M lac]a igralka LKSEKL CIJE Na -liki \i.iite hlev. v katerem .:<• iiii'-i aieii;. ' «■!' .Iiiini \\ iik'*s ] >•(>? 11 shri: -'ira svojega konja v nf.r-i. k" j ' u-tvelil predsednika l.:h.--.lna v l^oni -i .!iš'.i. Wash-. 11>-_rt« n. 1». <' Ulov ho vkrat-keiii prodan na javni dražbi. \" ŠANGHAJU Zgodovinski hlev. UDOMAČEN MEDVED \ A GLAS NARODA, 6. MAJA 1927 (Po Strindbergu F. B.): Na pragu. <'ital siein v statistiki, fla so se v štiriidvajsetih letih tiojroetih do desetih let, sein mislil; Ne! Pet do deset let! Ali je to mogoče ? In vzrok ?( Nisem mogel dalje misliti, toda! PRIJATELJSTVO MED AMERIKO IN ZAVEZNIKI SE KRHA Washington nasprotuje novi poslaiiici. — Tokio poroča, da je ameriški poslanik v Pekingu demi-sijoniral. — Chamberlain bo govoril glede položaja. — Ameriški vojaki bodo v najkrajšem času odpoklicani. ___ PEKING. Kitajska, 4. maja. videl sem prizor, dva prizora,, ^^ JVIIajsKa, maja. -|(]eti _ v koHkor pridejo vpoStev tn''* . 4 . ... , , , ... lMrs- Bo rod m, žena ruskega sveto- Ztlružene države, nobene predno- I «-t let je bila mlada deklica v-dr»u LrantnnvL-a vlnrie v Hanko- . . .. palca kantonske Made \ iianko- . y t ski novo poslanico ter.; otroci morajo imeti opravilo. >kin„ kjf,r bo v kratkem procesi-1 y Xailkin<,u toda mati je bUa nervozna, ker ie;ran rez mero veseljaeila. za rotila proti severni kitajski zibaj se na konju, mamieojv]adi _ v pekin? j,0 dospela v spremstvu policije. .Mrs. liorodin je bila prej šolska "N bo bolela glava!" Mala je ulovila mačko in jo je stisnila, da je zaupila. 4*N.» delaj mi tejra. otrok: ma-irm je bolna". Otrok je bil priden in ni hotel j -as učiteljiea v Chicagii, kjer se je seznanila s svojim sedanjim možem, i se je takrat mudil tam. Svoj je bila ujeta s tremi dozdevni buril mame. Toda otroško telesce ne more biti na miru. in tudi ne sme. gib- > samo od sebe; bržkone jeza-' ,as; (|a je demisijoniral ameri-pesmieo. zakaj male. neubog-j-,.; posianik MaeMurrav. Poročilo »lede d o god Državni tajnik a temelju obdolžbe, da sejKe]lo^ v-eraj zanikal, da je demisijoniral ameriški poslanik v Pekingu. V državnem depart-mentu se je glasilo, da*ni v nobenem oficijelnem sporočilu nobe nega migljaja, da namerava poslanik odstopiti. Različna poročila glede razlik v mnenju med ]>oslanikom ter administracijo v AVashingtonu o-zna čil jejo kot "pomanjkljive informacije". Na kabinetni seji so temeljito prerešetali položaj na Kitajskem ter napravili sklep glede stališča nasprotovati. Kaj naj stori ? Sedel HlJ sovjetskimi kurirji na krovu je k mizi in bil tiho. da bi ne raz-|s(;vj^k)ip,a ,)arnika "Pamjat Le- I nina*'. | LONDON. Anglija, 4. maja. — |Y nekem poročilu iz Tokija se 1 je se samo od sebe; bržkone je za-),,].iSj (|a pe" lil' ' Jjive no/iee so tolkle ob stoliro. 'dostavlja :--Javno mnenje na Ja- Združenih držav Mati je planila po koncu. Lanskem ie "nresenečeno" vspričo Starec zabodel ženo. GDANSK, Nemčija. 4. maja. LANDRU D. V PARIZU Tukaj je bil pred kratkim obso-j Te dni je aretirala pariška poli-jen najstarejši morilec, kar jih cija šoferja Vermande-a, ki je bil j je bilo kdaj zapisanih v sodnij-j obdolžen, da je umoril svojo ženo. tfkih aktih. To je 83 let stari Erie-i Aretiran je bil baš v trenutku, ko drieh Wendt. upokojen železniški i je prišel na poštni urad vprašat, KUHANJE KAVE če ni prišla na njegovo ime večja svota denarja iz Nancv-a. Verman-de je izpočetka tajil, končno pa se je udal ter priznal svoj zločin, uslužbenec, ki je zabodel ter umoril svojo HO let staro ženo. Oba sta bila poročena 22 let. Went ~e postal z napredujočo starostjo napol gluh in nezaupen ter se je ne-'ki ga je opisal takole: presta no prepiral s svojo ženo. , 0 „ , . .. 1 11 D'1'* marca, med 4. m a. uro svakinjo in hčerko. Tudi slednja I . . - i rr. ,_____ J J se je s svojo zeno spri. Tekom pre- je bila v družinskem prepiru pre- ! ^ mu je -pna priznala< da pa eej poškodovana. |Vara. To ga je tako razkačllo, da iVl si lahko vedno zagotovite ta mil 'duH, ta zadovoljiv okus, redek, izrazit slast, kar tako občudujete, če obedujete zunaj, z uporabo -- jo je zgrabil za vrat in pričel da- tajskem. pa bi se sedaj itak ne,viti Ko jQ izpustil, se je Zgril-moo^lo doseči ničesar koristnega zflila mrtva na tla prestrašen je intervencijo. Kar pa se tiee var-|bpfral nekaj ~.asa 1>n stanovanju stva inozemcev, pa so Združene sem }n tja premišljajoi:% kaj naj ^toi-i 7. mrtvim truplom. Tedaj je opazil peč. Snel je ženi prstane ter jo pobasal v peč. Ko je truplo zgorelo, je šel v kavarno, dinili poslaniki v Pekingu in pri kj>r iz])il par r.aš žganja. Ob drž. še sedaj kot vedno pripravljene sodelovati z drugimi silami. Načrt za neke vrste ultimatum, glede katerega so se poskusno ze- POUČNE KNJIGE MOLITVENIKl "Pojdi v kuhinjo k Marieki, ne-;poro-j| z ivki„ga. ki namigujejo, bogi j i vi otrok ti!" C »t rok ni bil neubogljiv; dvakrat užaljen v svojem mladem srcem j«> šel v kuhinjo, priden in t* bogi j i v. Knialo nato pa so je zopet prikazal na vratih: "Marička pomiva pod". Tu je st;iI otrok na pragu, izgnan iz dveh strani, zavržen, in ni smel nikjer biti. Deklica je bila videti kot obupan otrok, brez solza. toda z osuplostjo osamljenega človeka v obrazu. Nema. okame-nela, kakor da ves svet nima več prostora zanjo, kakor da je nihče noče več imeti, ne da bi vedela, zakaj ne. V tistem hipu je stala v resnici na pragu življenja, zakaj takoj se je posvetilo v nji. bližnja se je odprtemu oknu. ki j«' bilo visoko nad zemljo. V materino čast moram priznati. da mi je z največjim kesom o pisovala ta prizor; planila je kvišku, objela otroka in se igrala z njim, dokler sobice ni zašlo. "L'e bi se. bilo otroku kaj zgodilo, bi bila večno živela v peklu očitanj! Zdaj pa mislim: za vsak trenutek, ki ga nisem darovala o troku, za vsako radost, ki mu je nisem pripravila, bi si. če bi otroka izgubila, izjokala dušo iz telesa ; šla bi v daljni svet in iskala x>troka pod zvezdami, da bi ga prosila odpuščanja, če bi mi sploh bilo mogoče odpuščanje . . . Na vsak način: s petimi leti na pragu življenja. ! ponskem je "presenečeno" vspričo Med drugim so izjavili, da bo , poročil z Pekinga, ki namigujejo, navzočnost ameriških bojnih ladi da mi Združene države popolnoma v kitajskih vodah komaj potreb-prekinile sodelovanje z drugimi na. če bo ustanovila Kitajska šta silami na Kitajskem in da hočejoibilno vlado in da se bo vojaštvo ubrati lastno pot,. Združenih držav čimpreje mogoče WASH I (J T< »N. D. ('.. 4. maja.; umaknilo iz Kitajske. Vspričo raz Predsednik Coolidge ne mor-e vi-i mer, ki prevladujejo sedaj na Ki- katerem je bi! soudeležen ameriški' poslanik, ker ga je priporočil administraciji v sprejem, je bil. kot domnevajo tukaj, zavrnjen od neke druge sile. SANGIIA.T. Kitajska. 4. maja. V oficijozni japonski brzojavki iz Pekinga se glasi, da so se posvetovali včeraj poslaniki Anglije, Francije. Japonske in Italije glede druge poslanice. Novo zedinje-nje ni bilo doseženo, kot se glasi, ker so Združene države nasprotovale odpošiljat vi druge poslanice v sedanjem času. zvečer je legel spat Na koncu njegove izpoved.be je Vermande izjavil, da njegova Iju-biea, soproga inženirja Windi-slia o njegovem zločinu ni ničesar vedela. Pri konfrontaciji je padel Vermande svoji ljubici pred noge ter jo prosil, naj mu odpusti, ker ji je prejšnji večer lagal. Ljubica mu je odpustila, sodišče. ki je prepričano, da je umoril svojo ženo namenoma, ker je bila napoti njegovemu razmerju z Windishevo, mu pa seveda ne bo Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetu uporabljajo Franckovo cikorijo kot slaven dodatek h kavi. Poveča bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša. Vprašajte svojega grocer ja za Franckovo cikorijo. IZDELUJE JO HF.INR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N.Y. * Kot dodatek h kavi Franckova cikorija 7ato uporablja, da izboljša okus kave kot izboljša -(>1 okus brane. Slovenian odpust ilo. si a ree. Vermande je CO-leti ALI imate ze Slovensko-Am eri-kanski kole O ar T — N a r o <~ i i e en iztis še danes! Muslimanka zaklala otroka. Te dni bila obsojena pred o-k rožnim sodiščem v Most aru 20. letna Zelentrotovič na 'i leta ječe. Mlado dekle je rodilo nezakonsko dete, ki ga je pa zaklalo Raznoterosti. KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. • : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLITVENIKl: Dus'a popolna ..................1.— Marija Varliinja: v platno vezano ..............80 v fino platno ..............1.00 v eelolojd vezano............1.20 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano ........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............1.00 NajboljSa slov. Kuharica, G68 str. 5.— Dekle Eliza Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ...........................1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.— broširano ....................75 v fino platno vezano ...... v usnje vezano .......... v fino usnje vezano ...... Skrbi za dušo: v platno vezano .......... v usnje vezano ............ v fino usnje vezano ...... Sveta L ra o ..1.60 Od jeze požrl — ključ. Delavec 1. Ilcngel v Kerlinu je prišel te dni. kot že večkrat zve-eer pijan domov ter pričel ženo * mer jat i in neusmiljeno pretepati. Da bi se >ra ubranila, je poprabila končno žena poleuo ter pa udarila f tako silo po plavi, da so pa morali prepeljati v bolnico. Ko pa je prišla težko ranjenega njepo-va žena obiskat, se je mož tako raz ljntil. da je ]>ožrl od jeze ključ, ki je ležal na nočni omarici polep nie- Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano.....30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano..........L10 Key of Heaven: «. ife v usnje vezano...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino u^nje vezano .........1.50 Catholir Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano .........1.40 POUČNE KNJIGE: pove postelje. Prenesli so pa takoj Amerika in Amerikanei (Trunk) 5.— v operacijsko dvorano, kjer so mu odprli želodec ter ključ zoi»et od-at ranili. Generalna diktatura na Kitajskem. ('anpsolin namer?« va odstaviti vlado Wellinptona Kooa v Pekingu >n jo nadomestiti s popolnoma uradniško vlado. Ker C'anpsolin fiipatizira z preokretom Canpkaj-Ska, pu»č>a sedaj na miru zmerne pristaše Kuomintaga v svojem področju. Informirani kitajski kro-fri trdijo, da sta se C'anpsolin in (anprkajšek dopovorila. Ruski odpravnik poslov v Pekingu je za hteval svoj potni list, ni pa še dobil nikakega odgovora. Kitajskemu poslaniku v Moskvi 3e naročeno, naj ne zapusti svoje ga me&ta. 'ADVERTISE in GLA8 NARODA Angeljska služba ali nauk kouk za rabo part .... 1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Računar v kronski in dinarski veljavi .......................75 Bočni slov.-nemški in nemško slov. slovar .......................60 Srbska začetnica.............. .40 Sadno vino ......................30 Slike iz živalstva, trdo vezana .... .90 Slovenska narodna mladina, obsega 4.TJ strani ..........1.50 Slov. italijanski in italjansko s!ov. slovar ......................90 Spolna nevarnost .................25 Spretna kuhariea; trdo vezana ..1.45 la-t>širana ...................1.20 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ............3.00 Umni čebelar...................1.— Vmni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ........................30 Varčna kuharica, trdo vez.......1.5C Veliki vsevedež ..................30 Zbirka domačih zdravil...........<5 Voščilna knjižica ................>50 Zdravilna zelišča.................40 Zgodovina S. H. S„ Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek. 1. in 2. snopič .....70 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez.......... 1.80 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .....................35 Angelj sužnjev, braziljska povest .25 Andersonove pripovedke, trdo vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez. Andrej Hofer ...................50 Beneška vedeževaika .............35 Bel graj ski biser .................35 Beli rojaki, trdo vezano ........1.00 Bisernice, 2 knjigi .............. .80 Brez zarje, trdo vez. .90 Bde noči (Dostojevski) trdo vez. .75 Balkansko-Turška vojska .........80 Balkanska vojska, s slikami .... .25 ..................60 Doli z »rožjem ..................J>0 Dve sliki — Njiva, Starka — (AleSko) .......................60 Devica Orleanska ...............50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil; Marinka In škra- tel jčki .......................40 Elizabeta.........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................60 Fra Diavolo .....................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez...........1.20 Gusarji ..........................90 Grška My*«"o«rija................1.00 Hči pap....» .................... 1.— Hadži Murat, truu vez............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) .........4Z Humoreske, Groteske in Satire, vezano .......................30 broširano ....................60 Iz dobe punta in bojev .........50 z modernega sveta, trdo vez.......1.40 Igračke, trdo vez. .............. 1.00 broširano ................... .80 Ja&nje ..........................30 Jernač Zmagovač. Med plazovi____.50 Jutri (.Strug) trd. v..............75 .30 .25 .35 .40 .40 Božja pot na Šmarno goro........20 Božja pot na Bledu .............20 Burska vojska .................. .40 Bilke (Marija Kmetova) ........J25 Berač in Elizabeta, angleška kraljica .....................50 Beatin dnevnik.................60 Božja kazen .....................35 Boj in zmaga, povest............4(0 Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1J50 Cvetke .......................... JSS Cesar Jnžef H. .................-30 Ciganova osveta .................35 Čas je zlato .....................30 Cvetina Borograjska ............-50 Četrtek, t. v.....................M Čebelice, 4 zv. skupaj ..........J90 Črtice iz življenja na kmetih .... .35 Drobiž, slabi car In razne povesti — spisal Milčinski ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... .50 Nauk pomagati živini .......... .60 Dalmatinske povesti .............33 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih .................10.— Sosedov sin, broš................40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer trdo vezano ................1.20 broširano .................. .75 Juan Miserja, povesti iz španskega življenja ....................60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest lz misijo- nov v Koreji ...............30 Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ...................30 Kralj zlate reke in črna brata.. .45 Križev pot, trdo vezan ..........1.— Krvna osveta .................. .35 Lisjakova hči ...................30 Lucifer ........................ 1.50 Levstikovi zbrani spisi ...........90 , " 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje.— Romance, balade in legende — Tolmač (L«vstlk) ...70 2. zv. Otročje igre v peseneah — Različne poezije — Zabavljice in pušlee — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis — TolmaC (Levstik).. .70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčij ski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd.....................60 Mali lord, trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo življenje ...................65 Marijna otroka, povest iz KavkaS- kih ex>ra .......................25 Maron .krščanski deček iz Libanona, ............................25 Mlada mornarja .............. .30 Mimo življenja, trda vez. ......1.00 broširano ...................80 Mladih zanikernežov lastni životariš ......................75 Mrtvi Gosta« ...................35 Materina žrtev ..................66 MosoHno .........................4% Mali Klatež......................7« Mesija .......................... Malenkosti (Ivan Albrecht) ..... Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino ............ Notarjev nos, humoreska ........ Narod ki izmira................. Naša vas, 1. del. 14 povesti ...... Naša vas, II. del O povesti...... Nova Erotika, trd. vez. .......... Naša leta, trd. vez............... , broširano ................... Na Indijskih otokih.............. Napoleon prvi ................... Nekaj iz ruske zgodovine........ Nihilist ......................... Narodne pripovedke za mladino.. Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih, (AleSovec) .............60 Na Preriji .......................30 Naseljenci .......................30 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Ogenj, trdo vezano..............1.30 Prigodbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) .......25 Pariški zlatar ...................35 Pegam Lambergar, sreča v nesreči in druge povesti ................70 Prihajač, povest .................60 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem .......50 Poslednji Mehikanec .............30 Povest o sedmih obešenih .......70 Pravljice H. Majat ...............30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .........................35 Po strani klobuk, trdo vez. .......90 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe .............25 atria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet. niki v gramofona ............. .25 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto.....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek ....................40 2. zvezek ...................40 Podobe iz sanj, (Cankar) broš. ..L— Poznava Boga....................30 Pirhi ............................30 Povodenj ........................ -30 Praški judek....................-25 Prisega Huronskega glavarja .... .30 Prvič med Indijanei .............30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev «30 Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— Rablji. trda vez .................75 Robinzon.........................60 Revolucija na Portugalskem......30 Rinaldo Rinaldini .............. .50 Romantične duše (Cankar) ......-90 Razkrinkani Habsburžani .........4« Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana ..............i...........L50 Rdeča in bela vrtnica, povest .... .30 Slovenski šaljivec ................40 Slovenski Robinzon, trdo Tesan .. .70 Snneški invalid .................35 Skozi širno Indijo ..............JS9 Sanjska knjiga, mala.............60 Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska .........L50 Spake, humoreske, trda vez.......-90 Strahote vojne ...................56 Strup iz Judeje.................. .75 Spomin znanega potovalen........L50 Stritarjeva Antologija, trda vez .. j90 Sisto Šesto, povest iz Abrucer .... J3% Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..........................M Sv. Genovefa.....................35 Sveta Notbnrga...................35 Sredozimci, trd. vez....... broš.................. SpLsje, male povseti ...... Sveti večer................ SHAKESPEARE VA DELA: Machbet, trdo vez......... broširano.............. Othelo .................... Sen Kresne noči........... .25 .35 .40 .90 .90 .70 .80 .60 .501 .75 št. 1 .60 .40 .35 .35 .90 .70 .70 .70 .35 .70 70 SPLOŠNA KNJIŽNCA: (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano ......................35 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .....................35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ......................50 Št. 5. (Fran MilčLnski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 strani, broširano ...............25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš........... št. 8. Akt št. 113 .............. Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš............ Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš..........25 Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, &4 str., broš........35 Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str., broš...........30 Št. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš........... Št. 14. (Dr. Kari Engliš> Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broš,.......................... Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš............45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str............. Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broS. .........50 Št. 20. (.TuL Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz Češine prevel dr. Fran Bradač. 154 str., broš. .............45 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 str., broširano...................... .30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str., broš. ..........j...............80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,---- II. del .......................80 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 st., broS............................35 Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broS. ......35 Št. 29. Tarzan sin opice..........-90 St 31. Boka rok« ..............25 St 32. Živeti ...................25 Št 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Vojna i Jugurto, poslov. An t. Dokler, 123 strani, broS. ...........50 St. 36. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani ...................65 Št 37. Donate živali ...........30 Sr. Tarzan in svet ..........1.— »t. :;a. La Boheme ............ 1.— St. 4(J. Magda................40 št. 47. Misterij duše............1.— št. 48. Tarzanove živali .........90 Št. 40. Tarzanov sin ............90 Št. Go. Slika De Graye ........1.20 št. 51. Slov. balade in romance .80 Št. 52. Sanin ..................L50 Št. 54. V metežu ..............1,— Št. 5C. To in onkraj Sot le.......30 Št. 57. Tarzanova mladost .... .90 Št. 58. Glad (Hamsun) ........ .90 šr. t;i. (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski > .90 Št. Idijot, II. del ...........90 št. 04. Idijot, III. del ...........90 Štev. 65. Idijot IV. del ........90 Vsi 4 deli skupaj............3.25 Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra........45 Tisoč in ena noč, trdo vez........90 Tik za fronto ...................70 Tatic, Bevk. trd. vez..............75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem .............60 Trenutki oddiha .................40 Tri indijanske povesti ............30 Treskova Urška ..................35 V gorskem zakotju ...............35 V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90 2. del .......................90 Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), bron............35 Višnjeva repatica (Levstik), vez. 1.— Vrtnar, (Itabindrath Tagore), trdo vezano ..................75 broširano ....................60 Vojska na Balkanu, s slikami .... J25 Volk spokornik in druge povesti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi .... -30 Vodnik svojemu narodu...........25 Zmisel smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Z ognjem in mečem ............ 3.— Za kruhom, povest .............. .35 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez. ........ .65 Zadnja pravda, broš.............J>0 Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zlato .................90 Za miljoni .......................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.50 I Zvesti sin, povest.................25 ^ Zlatokopi ....................... -30 .35 ženini naše Koprnele............ M5 Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Zgodovinske anekdote, ...........30 Zločin v Orcivalu, 246 str........L— .30 .80 «30 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali pofanstvo .... JS5 2. zv. Hudo brezdno ............ .35 3. sv. Vesele povesti ............ -35 4. zv. Povesti in slike...........35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .......................65 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih m' v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St.^ Now York ■ -J- ....... -T- -r -U^ ___ ..!■? ■- -------- | . . .„ .i - ■ GLAS NARODA, fi MAJA 1927 $t»*<'i u rušo xrr.rou. TIŠINA, KI UBIJA Prišel je k Ali »tel j ni poro.* e valeč in tišini na jvoselejše in na jst rast ne j- Svojim roditeljem je napisala piše ženske svei a. (smo in pognala kroglo v srce. spominjate, gospod rav- Informiral sem se pri vseh. pri — To ni bilo prav. Samomorilci me mh j de pLavolHske. ki vratarju, ravnatelju hotela in so- navadno zgreše. Polje je v lista i pred dnevi v gledališki bariei, ki ji je obif-ajuo stregla, in ali v sence, najbolje pa na vsako nasprotni strani. N'asli so vsi so mi rekli, da je bila z vsem sence en revolver, i v |x»st«-lj i. Si no.* i si je zadovoljna. >am«> tišina ju je dn- — Ali ste tako temeljito študi- ilenee. ee mandit silen- ' rali ta problem, gospod ravnatelj toži na jo uirtv koiu-ala življenje. Oujte! šila. *"('« Poslušani, i'n jej<« se kri«*-e«-j «l.j- ee!" sovi raznašaleev novin. ki odme- - .Mi so našli pri nji kaj do-vajo po ulicah in trgih. Posebna narja izdaja! 1'osebna izdaja! j — Da. Tisoe dvesto lir. Posebna izda ja — elovek ne ve. — A ljubeek ? ,"eimt — stane dva centiziuia in se ;— Ljubeek je odpotoval pre«l tiska o priliki senzacijonaluih flo- t-eiei dnevi. to; ta vini ta ponudba ne velja, ker moramo plačati skoro tri Ao,a je ]"tA 177r) ,msTahl tM IV,m-, , • , svlvania univerzitete v Philadel- •-olar.>e poštnine na leto. • •• ^ r • , - , ' 1 pniji. Druga medicinska sola je V slučaju, da nam medtem kaka knjiga poide, si pri- bila otvorjena leta iT<>7 na King's držujemo pravico, poslati mesto nje kako drugo, podobne sedanji Columbia 1 ni- \ersitv v New Yorku. in tretja 1 Ko je začela ameriška revoluei- — in nekateri eelo mislijo na višja leta 177C. je bilo v kolonijah ji — kakor v vsaki drugi deželi 3~>00 praktičnih zdravnikov. 400 na svetit, izmed katerih je imelo zdravniški -- vsebine in približno iste cene. liojak, ki dosedaj še ni bil naročnik, pa sam zase pošlje celoletno naročnino, ni upravičen do nagrade, kajti v tem slučaju šele postane naročnik in mora poslati drugega novega celoletnega naročnika, če hoče dobiti nagrado. Ta ponudba je dvojnega pomena: razširiti hočemo čimbolj že itak širok krog naših naročnikov, obenem pa nuditi našim rojakom takorekoč brezplačno lepo sloven-j škotskem. Zato s<> profesorji amo-sko čtivo, ki si ga morajo sicer nabavljati z znatnimi s t "»kili zdravniških šol bili znčet- j koma ponajveč absolventi edin-burške univerze. Naravno je. da Izvzeti so zastopniki Glasa Naroda. lse je zdravniška vzgoja v Ame- 17S2 11a Havard College. Zdravniško šolstvo j.* hitro napredovalo, dasi je bilo mnogo let pod stopnjo evropskih medicinskih fakultet. V prvih časih se je večina inla-deničev izučila za zdravnike s tem. da so služili kot vajenci pri kakem zdravniku. Drugi, ki so imeli sredstva za to, šli so študirat v F.vropo. zlasti v Edinburgh na .s lil. metodah, obstoječih na Škotskem. Onemu, ki bi nagrade slučajno ne hotel, ^e pripiše tri jr5ki začetkom ravnala po šolskih 'J J* 111 mmhm j na \ <11 u - , 1 • r^ _ j 0 7 11 s i _ 1 _ 1 * _ - ""i ___ ol.^* 1. . . . . volje. Dejala je, da si je predstav- (ininr4 i, ; • • je pripomnil poroeevalee ,. , T, , , » uuiaije K Jiai OCLiUli. jljala lienetke povsem drugače* ci- Da vam bo delo olajšano, izpolnite, izrežite ter nam sio drugače . - .Mislil... ,ia hi s., moral« de ! _ A[icr hotem ime(i v .locem-l »sošliite z narožliino vred to: . 1 V"'"U - ""• »J»«i v*«m? s, ji j, bilo ,.„, ,„„,„ vrenet M,r i,. v Varia. ,prat ■ ,v . M",i"' se- ,lraRi mo5 K" vi pozimi toplot Zakaj i» jo pa - Iva j. gledati truplo? Ne, hva * ..............1 J l la lepa. Mladenič -e ie nasmehnil. Rav- ški in samo ena ženska. I11 v takih 1 nodiišno je gledal že nešteto trn- primerih si človek konča življe-j pel in groznih prizorov. Zato se p* nje. čudil mojemu odgovoru. — Vi torej mislite, gospod rav-.. ... ^ , . , ... , . , , , .... . . . , 1 jjo tišina tako slab« vplivala na- raj videla dekliška postava, jutri tajno m vem da je storila prav. ko j njo? V Londonu, v Parizu, v Ri- bo pa stal pred njim utrujeni pot-j je šla prostovoljno v smrt. Ne bu- lnu in v Neaplju ■ svetu ni preveč moških, kakor tu-: p!ipelja] ta ,H.dak v Benetke? Pa]- j d- žensk ne. Cesto je samo en mo-Laj bi ^ptoval z njo v Kairo. , Povj tak. sod je bilo polno vijolic, bi-1 sten. Nama z Vando je dobro, saj A vpliv tišine? V Varšavi ni.le so raztresene po mizi, po stoleh J počivavi sredi krasnih vijolic. Vi tišine. lin po tleh. V obliki venca so ob- del sem, kako je plakala. zdaj pa Zakaj pa ni odpotovala, ako jemale zrcalo, v katerem se je vče- mirno spi. Znane so mi vse njene tam je vrišč ln'nik. Jdi je. pusti jo. naj spi. poslušam. Čudovito — Zakaj si je končata živi je- natelj, tla je izvršila samomor za nje.' — sem vprašal. to. ker jo je ljubeek zapustil? ^ — Radi tišine. — Xič ne mislim... 1 .... ^ t 1 „. , . . , ...........11 ruse, imeniten truse. ki iirisili elo- r . 1,,. w u; Zdelo se je. da je lutka res sree- Začudeno sem se pogledal. - Toda vsi trdijo. «.a jo je ubi-| živlienie dr,uril, na' , '' «" 1..........- — .....- — O kakšni tišini govorite« |la tišina. — je trdil poročevalec ^ ,lt . zn,JUV! ,,atdala pretežka tišina. Ce silence, ce — O tišini v mestu, o tišini Be- svoje. I Molčim in — Tišina ubijal — Oči vidno. — O povod. Ali je gospod, ki jc sedelrifljo ln razfrnala hlw z njo v gledališču, njen mož? , najsilnejš, glas. (ilej. izlMrak je legal na zemljo, v mestu ""on^V " 1 ni — Ne. gospod. To je bil njen ^^_______ ..... ____^ .[' ^______ . peeejo. da dežuje, da ueprest alio, m ostah da more ležati z mlado go- svoje lastno pa pozabi. fmaudit silence! Okna gledajo Iia|*P°dinjo ^edi-rož. Njene Oei so se - Zgrešila je pot. zablodila je. ranalzazzo ki ^ ^ za;trla ffOSta smehljale in njen rožnat, obrazek ala tu in umrla. - je dejal megla. Sliši se samo ritmično pa-p° imel izraz skoraJ s,nežn^a tišina, ki bi jo skoraj prijel zjročevalec. |(lanjp dežnih kaplji^ ki sHijo iz miru. iotovo ie imeli kik dni- rnko'^kl J° ,OVI ,,ho kak°r ~ Govorite kakor nagrobni spo- ^ str(,hj -nad vhodom v llo.j — Ali ni pustila pisem? - sem 4|; ; ^^ je tišina pokrajine pod snežno ,.-,menik. Enakomorno, kakor nra. ki;vprašal tiho. govorila. m„: r..^. ...i.*;«;« ct.-oKr» ii..' — Samo eno pismo svoji rodbi- ki je bilo pa zatlržano. Ce se »ve se euje zamolklo zvone-jso prižigali luči. tu in tam se je ;ležllje, Drujra5e Vse tjbo. j ne motim, sem vama to že p o- nje. Nato vse utihne in zopet za-1 zasvetilo okno. I .'d-il ; . .. . . . , , „ 1 "V'^-.-i can. ci rtfrlorl.tl Vil At 01 ej. zo- — Ah jo pojdeva pogledat? pet : začuje se kli<* kondolirja. ki je vprašal mladenič znova. ljnbček - Torej jo je ljubeek najbrž j v,ai,a nf,konf.na tišina. \ zapustil in si poiskal drugo. Tisi na nikogar ne žene v smrt. Potem nisva ve« •ak je legal i zamolklo zvone-] so prižigali luči • mizici leži glavnik i/, svetle želvo-! s steklenimi brili-' PRVI STROJ ZA LED. (6. maja 1851.) Za ohlajevanje živež in pijač >o v prejšnjih -»tohtjih rabili le naravni led in sneg. Niti ni dolgo f-d tega. odkar -e je v Združenih državah začelo izdelovati umetni led lako poeeui. da -i ga takore-koe vsaka gospodinja more privoliti. Dne G. maja 18.il je John (iorrie iz New Orleansa patentiral stroj za izdelovanje ledu in kmalu potem je bila v tem mestu u-stanovljena prva tovarna za umetni led. Od tedaj je industrija n-metnejra. Ledu hitro napredovala. Med tem pa ->i. še vedno rabili naravni led oziroma led. odsekan -površine zmrznjenih rek in shranjen v ledenicah, od koder so g i ob potrebi dostavljali !" odjemalcem. Dandanes j)a se rabi prav malo naravnega ledu. ker je umetni led sam precej poceni in prost bakterij, katerih naravni led ni bil nikdar prost. Led in hladilnice so imele ve-T.eta lOOH je bilo v Združenih iik pomen v gospodarskem raz-državah več zdravniških šol kot vojn Združenih držav, ker so n-v vseh drugih deželah na svetu.Uvarile večje mogočnosti za razpo-sktipaj vzetih, ali mnogo izmed | laganje z zalogo živežev. Meso in teh šol je stalo na dokaj nizki; drugi izpridljivi živeži se dane-stopinji. Po prizadevanju s stra-1. lahko prevažajo na dolge daljave ni American Medical Association; v ladjah ali železniških vozovih, pa se je število teh šol znatno skr-,opremljenih z ohlajevalnhui pri-čilo. tako da jih je leta 1914 pre- j pravami. Poleg tega imamo skla-ostalo le 101 izmed 165. Od teh pri-]dišča. kjer se živeži ohranjajo na bližno Ie 34 zahtevalo je dve ali j enak način za dolgo dobo in pro-tri leta predhodne splošne vsetiei-i dajejo izven >ezone. Vsega tega liške izobrazbe. Sedaj je le kakih j še pred kratkim ni bilo. V sezoni HO medicinskih šol i<1 bilo polno svežega živeža, izven pa nič. Nekateri kraji so v izobilju, drugi pa Večina držav mnogo bolj za podelitev zahteva . . sezone sedaj . . „ . ,.».. .. i imeli »veza stroge kvalifikacije _ ... n.e in ni bilo navina za prevaza- zdravniske licence; . ..... , . , . . , , -nia izpridi pvih zivezev na dolge to ie jako podvignilo ugled zdrav- " T ' , . * ' .. . ..... . daliave. Dandanes se goveje meso mskega poklica v tej deželi, ki . . . . . _ . . .. iz Argentine izvaza v zmrznjenem danes stop na isti visoki stopinji . t stanju na Angleško. .Tajca iz Ki- je dejala lutka. — Že stoji in ne boli te več. Spiva ! Vanda je zares zaspala, a lutka bedi z mirnim -.mehija.ioni in ši-| roko odprtimi očmi nad njenim snonu filed a me. kakor bi hotela Nisem pa še izgovoril svoje mi- vine. okrašen zavije z gondolo za vogal palače :j — Pa pojdiva. f I Sta ... i. In zopet nič. tišina, ee-i Poročevalce me je spremljal po'jant'- ki Ž}UV med vijolicami. Po-j si., ko sem ze začel dvomit, o nji.j^ ^ eplr uro mortU do jHtri lMkotnih ulicah> po kateHh se ne leg njega leži črn baržunast, trak.; Zakaj bi človek ne umrl radi ti- ' šine. Zakaj bi ne mogla tišina ubi- Voda pada. i»o mestu se vlečejo!da hoditi z razpetim dežnikom. ki > menčn hotela plesti v la- okolnost tako razveselila, da sem i počasi temne postave in gledajo j ker se preozke. Srečala sva malo in majh"<> r°r'no v ti? Kaj vemo o tem. kar euti du- {U w jjm n;j mokroni | lju(]i pa teh uisva (lobro vide. kvirju iz slonove kosti. ša tujega človeka? Stopim k oknu. dvignem zaveso začel glasno govoriti. tlaku ne izpodrsnilo V^e sem si .ogledal. Na i t -i j in* bilo niogoec in pogledam na ulico. Ze od jutra ...... . . .. \ , . . | življenje, ker je bila zapuščena n prši. \"es trg kamor se vidi iz u-j redništva. je v vodi. Okna nasprotne hiše so zaprta, v hiši je vse mirno in tiho. O. te mrtve Benetke. kako se razlikujejo od o-j . Zakaj bijla. ker so luči slabo brlele. Res je da si je končala j treba imeti dušo. vajeno samote, strani sobe stoji jwstelja. na nji nih. ki jih poznajo tujci in ki se kopljejo v žarkih pomladanskega Kolnea! fri Ver. d ar se rode v tej Vrnila se je k lutki. — sem drugi pripomnil tiše. Ce jo človek vidi tako bledo. tako mlado leže-obleki. za vračil tišino. Kaj je mar tišina in čev pogled. jtom tesno zapeti, bi mislil, da ji j mrak tem Penečanom. mojim ]>ri-| poročevalec stoji nepremično je bila ljubezen čaša grenkega na- . i ja tel j eni, ki imajo tu svoj dom. sredi sobe in me presenečeno gle- oja ir | jj 1 tk bolj pHstoja. \ anda, oda je rol laku. ia.! „. . , ,, < , .. .... ' j t j ,, i rodbino in radost? [da. Ne razume moje bojazni. osamljena v tem neznosnem čil tišine, tujka med tujci? — Kako ji je bilo ime? ia in j dušo. ki ne pozna malodušnosti, lezi truplo. Tja m še ne upam P°-.tako plavolaso. tak plaš-iako hoee človek uživati ta mrak gledali. Čutim na sebi poročeval- čo v črni baržunast i — Ljubčku pa uičf " j reči. da je zdaj vse dobro — Dobro. Zaničevanje! — Pojdiva ! —sem za šepet al. In sam ne vem. zakaj me je t;i | Pustiva jo pri miru. Vstavila sva se na pragu in previdno odprla vrata. Predno sva pa zapustila s-obo ametistove barve, sem ugasnil električno luč. — Tako bo-.ta bolje spali. — sem dejal prijatelju. Prikimal je z glavo, dasi me ni razumel. Zapustila sva hotel in se vračala molče po tihih, temnih ulicah ... tajske se uvažajo v Združene države in tisočero sodov svežih jabolk se nahaja v velikih lednih skladiščih za razpečavanja v spomladi in ranem poletju, ko se jabolk." prideljnjejo le v malih ko- ; lie.inah. Devetnajst let je bila stara. Pobegnila je od doma z onim gospo-j Njihova radost je zakopana Vj In res sem se po nepotrebnem1 dom, ki ste ga videli v gledališču.' 'mraku in tišini kakor skopuhova bal. (skrinjica v tajnem podzemnem ro-J Nič ostudnega ni bilo v prizo- Titjka, zapuščena v mestu tiši-nc, se je vrnila k lutki krt edini j prijateljici. VABILO 7» (1 I SLOV. DELAV. PODPORNO DRUŠTVO, ^ Ink., New York, N. Y. . ^ | v dvorani Kočevskega Doma v Brooklynu, S Fairview Avenue med Linden St. in Gates Ave. & jvu. Vanda Zablinska pa ni imela ru. ki se mi je nudil, ko sem sto- Sinoči sta se pregovarjali. Obe ničesar. Od doma je pobegnila i/'pil odkrite glave k svetli kovin- plavolaski, obe v črnih baržuna-Ijubezni do moža in on. ki mu jc'skijiostelji. Vanda je ležala znak.Istih oblekah, obe naivni in zinede-žrtvovala vse, jo je zapustil. Nje-'roke so ležale nepremično ob nje- ni, sta si potožili svoje gorje. — Sama ne vem. — je dejala Vanda. — In trpim, strašno trpim. katero priredi v soboto, dne 7. maja 1927, Zače+ek ob 8. tiri zvečer. Vstopnina Igrala bo znana Godba na lok: "Ridgewood Trio". ŽREBANJE ŽENSKE ZAPESTNE VRE PROSTA ZABAVA na rodbina je bila daleč, radost je nem telesu, lasje so bili razčesa-izginila iz njenega življenja. Tiši- ni. Pila je v črni baržunasti oble- na se je polastila sirote in jo za-,ki. ki je izpreminjala njene kodre Kaj naj poenem ? dušila. j v zlato reko. Oči je imela zaprte.j — Jaz pa ne trpim. — je odgo- T'stavil sem se. -ustnice blede. ; vorila lutka iz vo^ka in lesa. - Vc- Poročevalee je stopil naprej vj A ženske, ki so jo položile na'sela sem zato. ker nimam srea, ki hotel. Ciovoril je z vratarjem, po-'mrtvaški oder. so jo skoraj zako- utriplje. Slišiš, kako se smejem? tem 7. ravnateljem. Ravnatelj mi pale v vijolice, tako da je bila po-pride nasproti in me pozdravi, jj.telja podobna livadi, pohii po-— Nikogar nisem pustil v so- mladnega cvetja Zdelo se je. da Moje srce premočno bije, grozno utriplje in duši me . .. Xe morem se t>mejati . . . Vidiš, da plaeem? bo. — je dejal. — Vas pustim, no-! dekle leži na livadi in počiva. — Zakaj pa ne ustaviš svojega vine ne poznajo ovir. Brzojavili! — Kaj pa je to? — sem zase- srčka? Ustavi njegovo utripanje, smo rodbini. Ali se bo o tem mno-|j>etal ves prestrašen. ako ti povzroča bolečine, pa. se go govorilo? Take govorice nam! Kraj glave mrtve mladenke sem boš lahko smejala, škodujejo. Veselilo bi me, ako bi zagledal obrazek z odprtimi, smeh-jse ta zadeva potlačila. K sreči ima-^ljajočimi se očmi. obraz deklice, ki EDINI zastopnik i n založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn, N. Y. PIŠITE PO CENIK. Misliš? Seveda! Videla sem nekega Vsi rojaki iz Grea-tor Xew Vorka in okolice ste ulj ud no vabljeni, da «e te naše vce.sliee polnoštcvilno udeležiti blagovolite. Vsak bo našel na tej zabavi obilo vsestranske zabave, ker igrala bo izvrstna godba in za suha grla in prazne želodce bo dobro pre.skr"bIj«ao. — Za obilen po^et Me i>rijx>roea— ODBOR. .... ju . ' mo ob tem času malo tujcev. Ta- je na prvi pogled med vijolicami urarja, ki je imel prodajalno po-ko presenečenje! Xevrasteuija. Xi nisem opazil. leg izložbenega okna. v katerem moprla prenašati tišine. Ubogo de-1 — To je njena punčka, — mi sem stanovala, preden si me kupila, kle! Dame so ji poslale rože, — pojasnil poročevalec. — Xasli | kako je ustavil uro. ker je prehi- so jo kraj nesrečne devojke in jo tevala. obupno tiktakala in divja-pustili tam. j Ia. kakor tvoje srce. Mar ni sree Puncik»! Bila je plavolasa lut-,tvoja ura? Ako bezlja in ti ]K>-ka v črno baTŽunasti obleki kakor vzroča bolečine, jo moraš usta- ^ mnogo rož. Sicer goste pa sami vi- deli. Leži v drugem nadstropju soba št. 34. Odšel sem po stopnicah gori Vrata sobe it. 34 je stražil mestni redar, ki me je pustil v sobo. ko je spoznal poročevalca. Komaj sem prestopil prag. mi je udaril v nos vonj vijolie. Bilo jih je toliko, da je imela razsvetljena ___________________________________ ___r______ soba barvo temnega ametista. Ikor bi hotele reči: "Ne bodi žalo-i __ Glej, gsreek se je ustavil! Vanda. Smehljala se je in oživlja- viti. la prizor smrti, tako da sva jo gle- Tedaj je položila Vanda lutko dala kot živo dete. Bila ji je pri- na posteljo in vzela somokres. jateljica. legli sta skupaj in sku- — Čakaj, ustavim jo. paj bosta pokopani. Svetle oči SO Nagnila se je na blazino k lutki me radostno in naivno gledale, ka- in sprožila. DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO s parnikom 66 dne 14. Maja 1927. Na parni ku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in {ednini kabinami v sredini parnika. Kalilne imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jih je tudi s 6 posteljami za družine. POTNIKE BO SPREMLJAL NAS URADNIK DO LJUBLJANE. Prtljaga bo čekinuia ie to v New Yorku do Ljubljane In Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbne je potovali. Vozni list III. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnimi davkom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta parnih $206.00 ter $5.00 vojni davek. Nedrzavljani plačajo tudi head-tax.. Potovanje se trži v najlepšem meseeu maju in kdor je namenjea »•tavati, naj se čimpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET Z NAJNOVEJŠO! PARNIKOM "1LE DE FRANCE" se vrši 2. JULIJA 1927. FRANK SAKSER STATE BANK SS CORTLANDT STBKBT. NEW YORK, N. V. OLAS NAHODA, 6. MAJA 102? MATI SKRB ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Z* Glas Narod* priredil a. P. 41 (Narlaljeanje.) Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej. Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Kuha in študira. — Xajprvo pa hočem še govoriti z obema, — je zamrmral, prijel j sfarojicga brata, ki je sedel ob njegovi s-trani, za vrat ter pa! pričel tresti tako ostro, tla je plesala njegova glava semintja. Starejši brat m« je takoj predramil iz spanja in ko je vide) stati' tik jw)le«» sebe temno postavo Pavla z revolverjem v roki. je pričel kričati naglas. Tudi drugi je tedaj prebudil in oba sta proseče iztegnila roki proti njemu. — Kaj hočeš storiti? — je zakričal eden. — Xe umori naju! — je vzkliknil drugi. — Vrzi revolver proč! — I/smili se naju, — usmili! Sklepala sta roki ter bi padla na kolena, če bi ju rie ovirala tež-; ka odeja. i Pavel ju je meril z velikim občudovanjem. Celo svoje življenje; j i je poznal le kot predrzna in bojevita, tako da sta se mu zdela se-} ~ daj v njih bedi kot popolnoma tuja človeka: V svojem sreu si je že-j M, da bi potegnila nože proti njemu, da bi se mogel poslu žit i svoje-1 £.» revolverja v poštenem boju. Nato pa mu je prišla naenkrat misel: - < e bi ti kot deček le enkrat na t;ik način postopal ž njima, bi ti biJa prihranjena marsikatera težka žalitev — in prav [»osebno tvojima sestrama. ririk se je skušal medtem oprijeti njegovih kolen in Frie je kri-1™}"* ° alb' ko ~~ za<:'aSil bal" zanesljivejšega vira mi je znnno — Vidva vesta zelo dobro, kaj hočem od vaju. - je odvrnil Pa- kiinskp ~ Post;il° albansko; ugotavlja A,reel - da se med So. vel, ki se je čutu oproščenem vsaga omahovanja in ki je jadral s hhuU^^ "ktua,no- stah^'e- da fiJ° in Rimom nik,la1' "pripravno odločnostjo proti svojemu cilju | Albanija nikakor ne zrela za last-; ljala" taka pogodba. To bi bilo v Albanija, Italija, - Jugoslavija. Herman AVendel je objavil te'v najkrajšem »'asu ostalim it:ili-. ni v ' Dresdner Nachriehten" u- janskim pogodbam na ltalkanu ?>Ii.-s Gurnet Ilnlman je ena naj bolj pridnih učenk na Simpson vseučilišču, indiauoia. Iowa. V svojem prostem času je za posle na v kuhinji, kjer se posebno odlikuje pri lupljenju krompirja. Tekom štirih let je baje lupila nad dva tisoč bušF^v krompirja. Povej, haj IročcS. Midva bova storila vse. kar hočeš. je re- no državnost. S tega stališča motri popolnem nasprotju s sedanjo po- Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni na-San Franeiseo. .T:ie«ili hansin. hirati naročnino za dnevnik "C;ias Naroda". Vs;ik zastopnik izrta potrdilo za srn. leto. CALIFORNIA tudi položaj, ki je nastal po tiran- litiko modre vlade Ljapčeva in tn. katero j«* prejel. Zastopnike n.jn- skeiul paktu. V svojem članku v P>urova. Geslo: Ralkan balkanskim koni t"I'1° prtpnrnfamn. . i "D. N." pravi, da se bo z vsako i narodom, je našlo enodušen od- r„,f , Pl>v . « f i i • | i • . . . , . , Je zasilno rešitvijo sedanjega alban- mev kakor v Jugoslaviji tako tu- *nrorni™ XarifMi1"" rekel Pavel. — Hotel bi, da bi našla pogum, da se branita, da pridem-, , V.-.\ eno leto s«.00: r„ji i,.r:l .<;:.on: banskega spora v tem smislu, d» di v Bolgariji. 7a «iri mesce z« r-etrt leta pristopi tiranskemu paktu k ot j Glede rešitve sedanjega spora drugi porok za albansko neodvis- j zaradi Albanije pravi Aneel, da Naročnina v.\ Evropo je $7. za eno nost tudi Jugoslavija, ustvaril le Italija najbrže niti v sanjah ne I»rovizorij, ki ne bo 11'tč boljši, ne-j misli, na to, da bi se revidiral »i- go je prusko-avstrijski kondomi- ranslci dokument. i F,,nIaMa- A- Hočevar, nij v Sehleswig-IIolsteinu od 18G4i Tz Londona, na katerega se na- t<>3'ORA,>° J . , "e h0sta esede z£ njim. — Tn jaz prisegam pri Bogu in >q>oniimi na mojo mater, — da vaju bom ustrelil, kjerkoli vaju boiu srečal, in č beapde. naprege hotela pomagati. Ivo je bil gotov, sta mu rekla uljudno lahko noč ter se odpeljala. — Tako torej se napravi. — je mrmral Pavel ter vrgel pištolo v sneg ter zrl za obema. — < e gradiš na čast in če hočeš obrniti vse na dobro, te imrnu- .Tohn Cerrn. Indianapolis, Frank Ztip:im*i«\ ILLINOIS Aurora, .T. Verl.lHi. Chicago: Joseph Misli. J. BevčiP. jejo bojazljivea ter postopajo ko s psom, — če pa ravnaš z drugimi j nedostopna za tako idejo, a fey-j neposredno interesirani sosedi rot j^i, ne da bi pomislil, če imaš prav ali ne, te imenujejo pogumnega junaka. Torej, — tako se torej napravi. Zmajal je z glavo in lotil se ga je gnus pred svetom. albansko samostojnost Italijanom danes kos. jutri kos za trideset J u-deževih srebrnikov. Samo z izpeljavo temeljne agrarne reforme bi se v Albaniji ustvaril državni narod in s tem možnost za obstoj samostojne albanske države. Sedanji oblastniki take reforme seveda nikdar ne bodo izvedli in ko bo o svojo eumnato. jaz Naslednje dopoldne je odšel proti Ilelenenthalu, da se pripravi na pogreb. Dvakrat je šel v hlev, da pove hlapeem naj naprežejo n v vsakem slučaju mu je obtičala beseda v grlu. Sedaj je stal tam, držal roki sklenjeni ter gledal, kako se je pomikala črta. ki je vedno bolj izginjala ter konečno izginila za gozdom, kajti pokopališče Helententhala je ležalo bolj v strani proti mestu. — Kako lepo bi bilo. — si je misli, — če bi hoteli pokopati tudi njo pod smrekami. Potsm bi imela mati dobro družbo... Prestrašil pa so je, kajti na mestu so si izslikaii njegovi možgani, kako bi se moral v takem slučaju nekega lepega spomladanskega dne sestati z Elsbet, ki bo prišla molit. — Dobro je kot je, — je govoril predse. — Kje neki bi kedaj zopet našel i>ogum, da ji pogledam še enkrat v oči? — Jaz, ki sem prežal n« poti na cesti, da preskrbim moža svojima zanikrnima sekt rama ? Naenkrat pa sla prileteli sestri. — se tresli po eelem životu ter lovili besede. — Kaj pa je, otroka? fireta jt» skrivala svojo glavo un njeno ramo in Kata je vleklo pla.s skozi nos, kot otrok, ki zae razdejala leta 1789. V mee pola-'"^ so SP strašna grozo- j dejstva. Ali veste, da se kadilci i nikdar ne naveličajo Helmar. kaj-PariSki ^Information" raz-' j Helmar jo pristlia ne pfl nava(,_ pravlja o albansko-italijansko-ju- na cij?ama seznanite se danes z gostovanskem vpraš.vnju Jae«pie, jrelmar kraIji(,0 izrednih cigaret. Aneel. -------- (Dalje prihodnjič.) « Uvodoma navaja Aueel italijan- POZOR ROJAKI! ske pogobe z balkanskimi narodi. VODNIKOVA DRUŽBA nam je ki tvorijo člene v obketjevanju'PosIa,a še 25 zb,rk SV0J,h knJ:-r' Jugoslavije. Vsekakor pogodbe ni- Jih lahko nar°r'e rojakl I>0 česar ne dokarujeo proti dejstvom,!zbirka- To 80 5tiri knjI"° ~ dva kakor je ugotovil Mussolini sam,;romana in dve knJ1S1 vse* ku je predložil italijanskemu par-,bine- "Glas Naroda", lamentu v ratifikacijo pogodbo j«2 Cortlandt St.. New York City. prijateljstvo in prisrčnega sodelo t'iefro, J. FulJan. Joliet, A. An/. le. Miiry Barubith. J. Zaletel. John Krer», Joseph Urovat I.a Salle. .1. St**li«-h. Masroutah. Frank An;nistin. North Chicago, Anton Kobal. Springfield, Matija Hurborieh. Summit. J IlorvsiiJj. Waukegan, Frrt.ik Petkov.šek. KANSAS Kansas ( It.v. Frank Žapnr. I'ittslmrj;, John Repovž. MAKVLAND Steyer, J. rerne Kit /miller, Fr. Vodoplvee. MICHUJAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit. .T. liarlcb. Ant. Janezteb. MINNESOTA Cbisholm, Frank f;ouž»» A. Panlan. Ely. Jos. J. Peshel. K velel h. 1.011 i s CotiZe. (»ilbert. I.onis Vessel. Hihhini;. John PovSe. Virginia. Frank Hrvati«-'i. MISSOl RI Si. Louis. A. Xnl»r;;oj. MONTANA Klein. <;r«'tr<>r Zn!>r»o. Washoe. L. Chatnpu. NEBRASKA Omaha. P. Ilroderiek. NEW YORK Ciowanda. K.irl Sternisba. Little Falls, Frank ilasle. OHIO Rarberton, John Rnlant. Cleveland, Anton BoU'k. Cliarles KarliniriT. I.onis Kiuluiau, Anton Sim-i-ieb. Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. (drad. Anion Nasede. Lorain, Louis l>n!aut in J. Kuiušc. Niles, Frank K<>govSek. Warren, ilrs. F. Iiaebar. Youngstown, Anton Kikelj. OREtiON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaksiie. Bessemer, Louis Hril>ar. vanja z Jugoslavijo (z dne 27. januarja 1924 v Rimu). Tedaj jo Mussolini v svojem poročilu rekel: * "Pogodbe niso večne; pogodbe niso nepopravljive. Pogc-dbe se poglavja in ne epilogi zgodovine. (V jih izvršujemo, se pravi, da jih apliciramo. Njihova izvršitev slu-, ži v to, da se pokaže njihova absurdnost". Kar se tiče vesti — nadaljnje Aneel — ki se neprestano lansira-jo iz Rima ali z Dunaja, da se bo KAKO PRIHRANITI $15.00? Rojaki, kateri prihajate v domovino im obisk In morate skoz Ljubljano, oglasite se pri nas in nabavite si pri nas obleko. Na razpolago so Vam obleke iz domačega in inozemskega sukna. narejene po zadnji modi. Najboljša kakovost zajamčena, blago trpežno, razun tega izbira velika. Imamo tudi lepe ženske plašče. Ako boste kupili pri nas pri Vašem prihodu, uverjeni smo. da si boste omislili še eno obleko pri Vašem odhodu. Prihranili si boste razliko med našimi yi ameriškimi cenami, katera znaša pri dobri ob!eki najmanj $15.00. Prevzamemo tudi nartn-ila za obleke zn dijake, kateri študirajo v Ljubljani in katerim I »i. ker s« mojroT-e Ya5i"so-rodniki. radi naredili kako ve-selje. GRICAR & MEJAC Ustanovljena ir.02 ftELENrftaCGOVA ULICA 3. LJUBLJANA. JUGOSLAVIJA ftteianie pamiko« - Shipping f. maja: B«rlin. Cherbourg, Bremen. 7. maja: Olympic, Cherbour*. 10. maja: Free. Wilson, Trat. SKUPNI IZLET 11. maja: Aquitanla, Cherbourg. 12. maja: Haml.urj, Cherbourg, Hamburt; Mutnchi-n, CherUiur*. Bremen. 14. maja: p«j-la. Havre. SKUPNI IZLET 17 maja: Berengartn, Cberbourj; Columbua Cht-rbourp, Bremen. 18. maja: CeorKe Washington. Cherbourg Bremen. 19. maja: Westphalia, Hamburg. 21. maja: Leviathan. Cherbourg: France, Havre; Derfflinger, Bremen. 24. maja: Mar tlut Washington. Tr»t: Reliant* Cherbourg. Hamburg. 25. maja: Mauritania, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen. 20. maja: Albert Ball In. Cherbourg, Hamburg 28. maja: Olympic, Cherbourg; Hepubllc. Bre men, Cherbourg. 31. maja: A'tnltania, Cherbourg; Thurlngla. Hamlwg. 4. jumja: l'arm, Havre. 23. junija: I'reti. Wilson. Trat. SKL'I'XI IZLE1 2. julija: He d«j France, Havre. — SKDPX' IZLE1 6. avgusta: President Wilson, Trst. —SKt'PNTl IZLET 1. junija: l'res. Hoosrvelt. Cherbourg. 2. Junija: I!r«-men, ClierboutK-, Tir^mcn; Xe\v l'uik, Cherbourg, Hamburg. junija: Puri«, Havre; AJ.ijestic, <7her»K)urR. 7. junija: Uerlin, Cherl»ourff, Bremen; He o-lute. Cherl-ourg, Ifamburs1. 8. junija: fb-r»-ng;iria. Cherbourg. 9- junija: IVutschl.ir.d. CliPrbtiMr^. Hambuig. 10. junija: Columbus, «*he:liourr, Rremt-n. 11. jumja: l.eviathan. Cherbourg; Frame. — Havre; Homeric. Cherbourg 15. junija: ilaur.tanb, Cherbourg; Ceo. Waah-luj;:on. *."lii-r>»»urg. liremen. 16. junija: <*iev«-Iurid, <*herliourg, Hamburg. 13. Junija: .\lu«-nolien, Cherl»ourg, Bremen; O-lymplo. ClirrlKiurp. 21. junija: Ile.iame. Cherbourg. Hamburg. 22. junija: Aquitania. Cherbourg; President Harding. Cherbourg, Bremen. 23. Junija: Pres. Wilsrin, Trst »Skupni izbi); Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 25 Junija: Paris, Ilavr^; Majestic. Cherbourg. 29. jumja: Berengarln. Chcrbours: Pres. Poo-srvp.t, Cherbourg, i:rem»n. 30. Junija: Westphilla, Hamburg. 2. Julija: Leviathan. Chfrbcurg; Republic, f'tierbourg. P.ivmun; II,- d^ Krano-.-Havre (Skupni i-sietj; Homeric. Cher-lw mrg. 6. Julija: ilauretani:;. Cherl.ouis: Columbus. Cher bourff. Kremen: Albeit llalliu. i 'h«-rbnurK. J iamburg. 7. Julija: Martha Washington. Trst. 9. julija: Atiuitania. CherlMitirj:; France. Havre. Olympic. Cherbourg. 12 julija: Ber.iii, t^herbouig. Br«*men: Thu-ringia. Hamburg. 13. Julija: C.•<>:(;. Wa.shlngtun, Cherbourg, Premeii. Braddock, J. A. CJerm. itrou^blon, Anton Ipavee. Claridge, Fr. Tusbar. A. Jerlna. Conenumgh, ,1. Urezovee. J. Pike, V. Itovanšek. Crafton, Fr. MaeJiek. Export, I'revic, Louis Supančič, A. Skerlj. Forest City. Matli. Kamin. Farrell. Jerry Okorn. Imperial, Val. 1'eternel. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa-renehaek. Irwin. Mike Pausbek. Johnstown, John Pohme, Martin Ko. rosbetz. Krayn. Ant. Tau2elJ. Luzerne. Anton O.solnlk. Manor, Fr. liemsliar. Meadow I^inds, .T. Koprivšek. Midway. John Žust. Moon Kun, Fr. Podmilšek. 1'ittsburgh, Z. .Takshe. Ik. Master. N'ino. Arb in F. Jakobicb, J. Oerui, J. Pobarar. Presto. J. I»enisbar. Keadinj;, J. Pezdire. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okoliro. J. Skerlj. Fr. SHiifrer. West Newton, Joseph J oran. Willock. J. Pete.-nel. UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tfhtnlk in Joa. Koren. Ra<-ine in okoliro, Frank JeTene. Sheboygan. John Zorman. West Allis, Frank Skok. HTOMIXG Rock Springs, Louis Tancber. Diaiiiondville, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI M. Pogorele. J. Feme. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 14 maja. — 4. junija FRANCE 21. maja — 11. jun NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijana In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo voinfo noveqa velikana "ILE de FRANCE" 2. julija; I. avgusta. VpraSajte kateregakoli pooblaSCeneKa nsenta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York KJE JE moj brat ANTON SED-LAli Pred dvema letoma je bil nekje v Penim. Jaz sem let nisem nič slisnl o njem in imam zelo važna poroeila zanj. zato prosim, da se mi javi, ali pa ee kdo kaj ve o njem, da mi sporoči. — L. Preželj, Litija 28, Jugoslavija. (2\ r>,f)) KNJIGO KAKO SE POSTANE AMERIŠKI DRŽAVLJAN imamo zopet v zalogi Stane 25^ Onim, ki so jo medtem naročili smo jo že odposlali. Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New York City. ŽENITNA PONUDBA. Slovence srednje starosti se želi seznaniti z dekletom od 28 do 35 let staro, ali vdovo z enim ali dvema otrokoma. Katera resno misli, nji j piše in priloži sliko na naslov : "Ženin", 2801 Superior Ave., Cleveland, Ohio. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke č, š, ž $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : Hew York, N. Y.