Poštnin« piaftin> V ptovU Leto XVIII.. št. 210 Ljubljana, četrtek 9. septembra I937 Cena 2 Din u pravuistvo, ujuoijana, cLn&fijeva ulica 0 — releton S t. 8122, 8123, 8124, S120, 8126. Inaeratnt oddelek: Ljubljana, Seien-Durgova ul 8 — Tet 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3t. 11 — Telefon 8t- 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL št. li Telefon žL 190. BaCuni pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien §t 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Dtn 26.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon 6t 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon SL 65. Rokopisi se ne vrafiajo. MADŽARSKA SE POGAJA Z MALO ANTANT0 KOT CELOTO Madžarska bo v protiuslugo za dovolitev oborožitve izjavila, da njeno oboroževanje ni naperjeno proti državam Male antante Praga, 8. septembra, b. Oficiozni »Ven-kov« objavlja dopis svojega berlinskega dopisnika, v katerem napoveduje nadaljevanje pogajanj med Malo antanto in Madžarsko v Ženevi, obenem pa pristavlja, da so v Berlinu z dosedanjim potekom pogajanj za sporazum zelo zadovoljni in da jih odobravajo. Na enako stališče se je postavila tudi Italija. Posebno ugodno ocenjujejo v Berlinu okolnost, da je po več ko desetih letih prebit led dosedanjega nezaupanja in nesoglasij med Madžarsko in Malo antanto, kakor je to bilo med drugim razvidno zlasti iz razgovorov uradnega madžarskega zastopnika, poslanika Bar-dossyja v Bukarešti z zunanjimi ministri držav Male antante. Po berlinski sodbi so pogajanja med Madžarsko in Malo antanto glede obeh glavnih in najbolj kočljivih vprašanj, vprašanja zopetne madžarske oborožitve in zaščite madžarskih manjšin, na najboljši poti. V pogledu oborožitve je Madžarska najprej stala na stališču, da se o tem ne bo pogajala z nikomur in da se bo kar na svojo pest spet oborožila. Mala antanta je proti temu postavljala tezo sporazuma. Sedaj sta se, kakor izgleda, stališči obeh strank v toliko približali, da se že kažejo obrisi sporazuma v tem vprašanju. Ma- I džarska bo pomirila Malo antanto z izjavo, da njena oborožitev nima ofenzivnega značaja in da ni naperjena proti varnosti maloantantnih držav, dočim bodo te pomirile madžarsko zaskrhljenost zaradi manjšin s svečano proklamacijo o spoštovanju njihovih pravic. S tem bi odpadlo jedro dosedanjega spora med obema strankama — revizija mej, kateri bi se Madžarska s svojo izjavo odpovedala. Kakor zatrjujejo v berlinskih uradnih krogih, sta Italija in Nemčija izrazili svoje zadovoljstvo nad ugodnim potekom podajanj, ki bodo najbrž zaključena že v Ženevi ob priliki zasedanja sveta in skupščine DN, katerega se bo udeležil tudi madžarski zunanji minister Kanya. V Berlinu še posebej z zadovoljstvom ugotavljajo, da sta Jugoslavija in Češkoslovaška pokazali dovolj dobre volje glede spoštovanja pravic madžarskih manjšin. Rusija in Mala antanta Moskva, 8. septembra, b Oficiozni moskovski list v francoskem jeziku »Journal de Moscou« objavlja zelo dolg članek o poslednji konferenci Male antante v Sinaj:. V podrobni analizi vseh sinajskih sklepov izraža svoje zadovoljstvo nad uspehi in jih odobrava. Nato pristavlja dobesedno: Vsi pristaši m:ru so zadovoljni s poročilom o sklepih posvetovanj stalnega sveta Male antante v Sinaji. Na bližnjem zasedanju sveta in skupščine DN v Ženevi bo dovolj prilike za praktično izvedbo načel, ki jih je proglasil staln; svet Male antante, ki je odločno za kolektivno varnost. Dr. Krof ta o problemu madžarskih manjšin Vatšava, 8. septembra, b. »Kurier War-zsawski« prinaša razgovor svojega praškega dopisnika s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Krofto o uspehih sinajske konference, zlasti o napovedanem zbližanju Male antante z Madžarsko Dr. Krofta je pripomnil, da so vest? o zbližanju stališč sicer nekoliko prcuranjene, vendar pa so pogajanja v teku. Morda že v Ženevi, kjer se bodo posvetovanja nadaljevala, bo dosežen tudi sporazum o madžarskih manjšinah. Problem je sedaj samo še v tem, da se najde primerna formula manjšinskega sporazuma, tako da bi bila sprejemljiva za obe stranki in da ne bi krš:la načela o strogem nevmešavanju v zadeve drugih. Dasi Mala antanta doslej ni mogla sprejeti madžarskih zahtev v tem vprašanju, sporazum ni izključen, ker je dobre volje dovolj na obeh straneh. Italija odklonila sovjetske zahteve Ruska vlada je izročila v Rimu novo noto, v kateri izjavlja, da italijanski odgovor ni zadovoljiv Rim, 8. septembra, a. Ob 10. dopoldne Je izročil zunanjemu ministru grofu Cianu odpravnik tukajšnjega sovjetskega poslaništva Leon Gvelfan drugo noto, v kateri izjavlja sovjetska vlada, da italijanski odgovor na njeno prvo noto ni zadovoljiv. Sovjetska vlada vztraja zato pri svojih obtožbah in svojem stališču. V političnih krogih trdijo, da druga sovjetska nota ne vsebuje nikakih novih elementov. Italijanski listi ne pišejo o njeni vsebini, pač pa obširno komentirajo vtis, ki ga je napravila v tujini prva sovjetska nota in ugotavljajo v zvezi s tem, da položaj ni niti najmanj tragičen. V zvezi s tem priobčujejo posamezne dele poslanice kan-celarja Hitlerja, zlasti odstavek, v katerem govori o skupni volji Italije in Nemčije. V Italiji so prepričani, da se smejo v vsakem primeru zanesti na Nemčijo. Italijanska vlada bo vsekakor izrabila sovjetsko noto, da postavi pogoje za sodelovanje na konferenci sredozemskih držav, vendar pa mislijo, da pogoji ne bodo takšni, da bi sami po sebi otežkočili italijansko sodelovanje na konferenci. Sovjetske pripombe k sklicanju konference Moskva, 8. septembra, a. Poročilo o pri- _anku ruske vlade na konferenco sredo-jsemskih držav poudarja, da je treba po mnenju sovjetske vlade s skupno akcijo preprečiti nadaljnje napade nekaterih vojnih ladij na trgovske ladje, ki plovejo pod zastavami raznih držav. Po mnenju sovjetske vlade takih napadov ni mogoče več prenašati in jih je treba proglasiti za očitno kršitev mednarodnega prava in dolžnega obzira do ljudi. V svojem odgovoru londonski in pariški vladi vprašuje sovjetska vlada, zakaj sta povabili na konferenco tudi državo, ki ne leži ob Sredozemskem morju, namreč Nemčijo. Nadalje smatra sovjetska vlada za popolnoma naravno, da se povabi tudi valencij-tka vlada kot zastopnik sredozemske dr-2;ave, zlasti zato, ker so napadi morskih roparjev posebno škodili interesom španske vlade. Angleški predlogi za zaščito plovbe London, 8. septembra, o. Kakor trdijo, Je bil med Anglijo in Francijo že danes dosežen sporazum, da bo sredozemska konferenca čisto tehniškega značaja. Konferenci bo najbrže predsedoval Eden sam ki bo takoj odklonil vsak poskus, da bi se na konferenci načela tudi politična vprašanja. V tem smislu je že obvestil italijansko vlado, da je Anglija pripravljena dati vsa jamstva, da se Italija v Nyonu ne bo smatrala za obtoženko. Angliji je predvsem za to, da se uvede enotna kontrola nad vsem Sredozemskim morjem in omeji svobodno gibanje posameznih podmornic zlasti v območju mednarodnih plovnih poti. Podrobno določa načrt sledeče: 1. Določiti se morajo posamezna področja Sredozemskega morja, po katerih bodo nevtralne, tovorne in potniške ladje lahko plule, ne da bi jih kdo motil. 2. Pri nadzorstvu in zaščiti nevtralnih ladij morajo sodelovati vse sile, ki so sodelovale pri neuspeli kontrolni akciji v španskih vodah. 3. Vse vojne ladje, ki bodo dodeljene tej kontrolni in zaščitni akciji, so dolžne zaščititi sleherno trgovsko ladjo ne glede na to, kateri državi pripada. 4. Vsako podmornico, ki bi se pojavila v omenjenih nevtralnih področjih, bo treba smatrata za piratsko ladjo in jq takoj napasti in potopiti ne glede na to, kateri državi pripada. 5. Vse ostale prizadete sile se morajo ob vsaki priliki podrobno obvestiti o ukrepih, ki bodo v primeru potrebe izdani. V pričakovanju italijanskega in nemškega odgovora Rim, 8. septembra, o. Vesti o bližnji prekinitvi diplomatskih odnošajev med Rusijo in Italijo se trenutno demantirajo, obenem pa uradni krogi naglašajo, da bo Italija nadaljevala svojo mednarodno politiko in da v nobenem primeru ne bo prevzela odgovornosti, če bi ne uspel najnovejši poskus za ureditev sredozemskih vprašanj. Pravijo, da bosta Italija in Nemčija skupno odgovorili na povabilo na sredozemsko konferenco in pričakujejo odgovor vsak čas. Če se bosta konference udeležili, bosta vsekakor zavzeli povsem identično stališče do vseh vprašanj, .ki se bodo obravnavala na konferenci. Prva seja v petek ženeva, 8. septembra. AA. Prva seja sredozemske konference v Nyonu bo v petek ob 15.30. Verjetno je, da bo od petka zvečer predsedoval konferenci Eden. Angleško posredovanje London, 8. septembra, o. V angleških političnih krogih opozarjajo, da vsebuje itali-jansko-ruska prijat"ljska pogodta iz 1. 1933 določbo, po kateri sta dolžni obe državi v primeru spora priznati razsodbo tretje sile. Menijo, da bosta italijanska in ruska vlada naprosili za posredovanje Anglijo ob priliki sredozemske konference v Nyonu. Zopet dve angleški ladji napadeni London, 8. septembra, o. Včeraj sta se pripetila dva nova incidenta v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Neznana podmornica je napadla angleško ladjo »Pega-sus« v bližini Dodekaneških otokov, torpedo pa ladje ni zadel. Posadka na ladji ni mogla dognati, kateri vojni mornarici pripada napadalka. Drugi incident se je pripetil na poti od Port Saida proti Malti. Angleška petrolej-ska ladja »Harpe« je iz Port Saida plula v La Valetto. Med potjo jo je napadla neka podmornica, torpedo pa k sreči tudi nje ni zadel. Povabilo jugoslovenski vladi Beograd, 8. septembra. AA. Francoska in angleška vlada sta 6. t. m. izročili po svojih zastopnikih v Beogradu povabilo jugoslovenski vladi k konferenci sredo zemakih držav, ki se bo začela 10. t. m. v Nyonu. Kr. vlada je danes uradno sporočila tukajšnjemu francoskemu poslaniku in angleškemu odpravniku poslov, da se bo te konference udeležila. Optimizem v Parizu Delbos, Eden in Beck odpotujejo nocoj skupaj v Ženevo — Kaj bo zahtevala Italija, ako se udeleži „piratske konference" Pariz, 8. septembra, b. Iz uradnega vira se doznava, da bo zunanji minister Delbos odpotoval na zasedanje sveta DN v Ženevo jutri 9. t. m. Potoval bo v družbi angleškega zunanjega ministra Edena poljskega zunanjega ministra Becka, ki je včeraj prispel v Pariz. Še pred Delbosovim odhodom se bo sestala vlada na sejo, na kateri bo razmotrivala sedanji mednarodni položaj in dala zunanjemu ministru navodila. V uradnih krog;h so navzlic zaplet-ljajem, ki so se pojavili v zvezi s sovjetsko noto v Rimu, polni zaupanja v uspeh piratske konference, ki se bo, kakor znano, v glavnem omejila na sporazum glede pobijanja nepričakovanih napadov na ladje v sredozemskem bazenu. Razen tega pričakujejo, da bosta Italija in Nemčija skoro gotovo zastopani na konferenci v Nyonu. Iz Rima poročajo nekateri listi, da bo Italija, ako se nyonske konference udeleži, postavila naslednje štiri zahteve. 1. Da se brez njenega pristanka ne sklene noben definitivni sporazum o akciji pro- ti sredozemskemu piratstvu. 2. Da bo pri-i stala na sleherni sporazum v tem vprašanju, ako bosta Francija in Anglija ustregli njeni želji o priznanju pravic vojskujoče se stranke obema španskima taboroma. 3. Da se kot glavni krivec sedanje sredozemske napetosti obsodi Rusija in da se Italiji in Nemčiji da moralno priznanje, da sta prvi postavili zahtevo o pobijanju piratstva, ko sta bili napadeni ladji »Bar-letta« in »Leipzig«. 4. Da se izkoristi prilika sestanka sredozemskih držav za sklenitev italijansko-angleškega sredozemskega i sporazuma kot osnove za morebitni poznejši sredozemski pakt. Chamberlainova posvetovanja z Edenom London, 8. septembra, b. Ministrski predsednik Chamberlain, ki se je včeraj vrnil s Škotskega v London, je imel danes ves dan posvetovanja z zunanjim ministrom Edenom. Pretresala sta vprašanje sredozemske konference in zapletljaje na Daljnem vzhodu. Prevrat v Paragvaju Buenos Aires, 8. septembra, o. Kakor poročajo iz Asunciona, je revolucija v Paragvaju uspela. Uporniki so pridobili za svoje načrte vso garnizijo v Asuncionu. Upor je vodil major Jara, ki so se mu pridružili bivši predsednik vlade polkovnik Franco. polkovnik Juan Ajala in znani vojaški gospodarski strokovnjak polkovnik Smith. Upornikom so se priključile tudi posadke vojnih ladij. Popoldne je bila takoj sestavljena nova začasna vlada, ki jo trenutno vodi vojaški triumvirat Franco, Ajala, Smith. Zatrjujejo, da bo Ajala imenovan za predsednika republike. Po nekih vesteh j§ bivši vojni minister organiziral protiakcijo. V predmestjih Asunciona so se baje danes vršili hudi boji med uporniškimi četami in konjeniškim polkom, ki je ostal zvest dosedanjemu režimu. Vstaja v Carigrad, 8. septembra, d. Po poročilu iz Beiruta se je vstaja v sirijski pokrajini šešire razširila. Dva bataljona sirijske pehote, ki sta bila poslana proti upornikom, sta bila uničena. Uporniki so vdrli v sosednjo pokrajino in zažgali več vasi. Pri tem so poklali tudi 500 žensk in otrok, ki so se zatekli v neko mošejo. Na turško področje je prispelo že več tisoč beguncev iz tamošnje pokrajine. Hrabra kitajska obramba Japonci so pri Vusungu izkrcati zopet 50.000 vojakov — Kitajci se pripravljajo za velik letalski napad na Japonsko Šanghaj, 8. septembra, o. Kljub izrednemu topniškemu ognju in neprestanim letalskim Ln pehotnim napadom Japoncem Š3 vedno ni uspelo zlomiti odpora Kitajcev. Na nekaterih krajih, zlasti pri Jangcepuju in Ljuhu so Kitajci prešli celo v protiofen-zivo in prisilili Japonce, da so se umaknili nazaj na svoje prvotne postojanke. Japonci operirajo še vedno z razmeroma maloštevilno vojsko in se zato zaman trudijo, da bi Kitajce prisilili k odločilnemu spopadu. Pri Vusungu se je po japonskih informacijah izkrcalo nadaljnjih 50.000 mož. Poleg tega so spravili na kopno zelo velike količine vojnih potrebščin. Japonci se izkrcujejo predvsem pri Ljuhu, Paočangu in Vusungu. Iz teh krajev so prodrli za 5 km proti zaledju, vendar pa jim doslej ni uspelo skleniti neprekinjene zveze med posameznimi operacijskimi oddelki. Kitajci so na vmesnih točkah prešli v protiofenzivo in jim to povsem onemogočili. Drugod so kitajske čete v defenzivni, vendar pa spretno izkoriščajo teren, tako da jim niti japonska letala ne morejo priti do živega, računati pa je z vedno močnejšim japonskim pritiskom na kitajske postojanke. Japonci razpolagajo z vedno novimi letalskimi silami, dočim so kitajske letalske sile malone že popolnoma odrekle. Zanimivo je, da pripravljajo v kitajskem glavnem stanu načrt za množestveni letalski napad na tokijsko industrijsko področje. Po vesteh iz Nankin-ga se je doslej prijavilo že 400 prostovojcev, ki hočejo sodelovati pri tem napadu. Kitajski odgovor na japonsko blokado Sanghaj, 8. septembra. w. Nota, ki jo je kitajsko zunanje ministrstvo poslalo zastopnikom velesil, izjavlja, da bodo kitajska letala med blokado prisiljena, da izvedejo primerne ukrepe proti japonskim vojnim ladjam ob kitajski obali. Kitajska prosi vojne ladje ter trgovinske ladje pri- jateljskih držav, naj se zadržujejo v gotovi razdalji od japonskih vojnih in transportnih ladij, da ne bi prišle v nevarnost. Ladje prijateljskih držav se naprošajo, naj imajo svoje nacionalne barve čim bolj vidne. Ruska vojska na pohodu proti Notranji Mongoliji? Rim, 8. septembra, o. Listi objavljajo daljša poročila iz Rige, po katerih se je v Rusiji pričela delna mobilizacija vojaških obveznikov. Pod orožje so bili pozvani obvezniki vseh mlajših letnikov do 34. leta starosti. Na sibirskih progah je že sedaj stacioniranih mnogo oklopnih vlakov. General Bliicher se s svojo vojsko, ki jo sestavljata 18. in 19. armijski zbor ter oddelki Mongolcev, že -bliža meji Notranje Mongolije. Vojska je sestavljena iz 27 pe-hotn;h in 14 konjeniških polkov ruske redne vojske ter iz 30.000 pešcev in konjenikov Zunanje Mongolije. Poleg tega razpolaga Bliicher z močnimi tehničnimi oddelki z 2.000 letalu Kakor znano, je Rusija večje število letal že poslala na Kitajsko ter jih že rabijo v borbi proti Japoncem. Rusi zaplenili 26 japonskih ribiških ladij Tokio, 8. septembra, o. Po vesteh zunanjega ministrstva so ruske oblasti doslej zaplenile 26 japonskih ribiških ladij. Danes so ruske vojne ladje v korejskih vodah zaplenile nadaljnjih 7 ribiških ladij in čolnov. Japonski poslanik v Moskvi je že odločno protestiral proti temu postopanju in naglasil, da so se japonske ribiške ladje po naključju približale področju, kjer se pravkar vršijo manevri rusko vojne mornarice. Posadke teh ladij nikakor niso Imele ne naloge ne namena opazovati ruske vojne ladje. Spopadi v španskih vodah Več vojnih ladij republikanske vlade je napadlo včeraj Francovi križarki ..Canarias" in ..Baleares" n Aliir, 8. septembra. AA. SnoČi se je fialo hudo topovsko streljanje. Mislijo, da se je vnela pomorska bitka, ki je liajala od IS. do 20. ure med nacionalistično križarko »Canarias« in sedmimi ladjami valcnujske vlada. Iz alžirskega pristanišča so odplule francoska patruljna ladja »Iphygenia< in dve torpedovki, da bi priskočili na pomoč ogroženim trgovskim ladjam nevtralnih držav, ki bi plule v teh vodah. Santander, 8. septembra. AA. Nacionalistična vojna ladja »Baleares« se je včeraj spustila ob kantabrijskj obali v boj s petimi vojnimi ladjami valencijske vlade. Va-lencijska križarka »Libertad« se je zadeta umaknila iz boja. Negrin v Parizu Pariz, 8. septembra, o. Predsednik valencijske vlade Negrin je prispel v Pariz. Ker ima po abecednem redu prevzeti sedaj predsedstvo v svetu Društva narodov *»J Španija, ga bo prevzel Negrin sam, zaradi česar je prišel v Pariz, da se o svoji nalogi razgovori z zastopniki francoske vlade. Franco vrača zaplenjene angleške ladje London, 9. septembra, o. Davi je prispela vest, da je general Franco sklenil vrniti angleškim družbam vse ladje, ki so jih v zadnjem času zaplenili nacionalistu. Obenem bodo izpuščeni tudi vsii ujeti angleški mornarji. Franco namerava izpustiti celo vse Angleže, ki so se borili na strani republikancev proti nacionalistom v vrstah mednarodne brigade. Po mnenju tukajšnjih krogov namerava španski nacionalistični diktator pridobiti naklonjenost angleških uradnih krogov, da bi na sredozemski konferenci vendarle pristali na nekatere predloge, ki jih pripravljata Italija in Nemčija. Beck v Parizu Pariz, 8. septembra. AA. Ob 10.45 je prispel na pariško severno postajo poljski zunanji minister. Sprejel ga je in pozdravil francoski zunanji minister Delbos. Pri sprejemu so bili tudi poljski poslanik Lukasie-wicz, poljski generalni konzul Kara, poljski vojaški ataše in osebje poljskega poslaništva in konzulata. Pariz, 8. septembra. AA. Glede na obisk polkovnika Becka >piše L'EpoQue<: Poljska in Francija morata ostati tesno zvezani, ker grozi obema skupna nevarnost 6 strani Germanov. Zato je treba pozdravljati stike med državniki obeh narodov. Beckov obisk v Parizu je zlasti v sedanjih okoliščinah dobrodošel. cPetit Journal> pravi: Poljska ima sedaj proste roke in lahko podpre delo za po-mirjenje, ki je v sedanjih okoliščinah še posebno potrebno. Napoveduje se konferenca o Dunavu Bukarešta, 8. septembra, b. Plovba na Dunavu je podvržena kontroli dveh komisij, mednarodne in evropske. Mednarodna je pristojna za plovbo na Dunavu med Ulmom in Brailo, evropska, ki ima svoj sedež v Galacu, pa za plovbo med Brailo in dunavskim izlivom. Rumunija se že dalje časa zavzema za ukinitev evropske komisije, namesto katere naj bi tudi plovbo na spodnjem Dunavu prevzela v svoje nadzorstvo mednarodna komisija na Dunaju. Sedaj se iz napol uradnega vira doznava, da bo v kratkem o tem vprašanju razpravljala posebna dunavska konferenca v Budimpešti, ki naj bi dosegla načelni sporazum, nakar naj bi se definitivno sklepalo na zaključni konferenci v Bukarešti. Razen obalnih držav bodo na to konferenco povabljene tudi Anglija, Francija in Italija, ki so v evropski komisiji vsaka z enim sedežem. Pred Schachtovo ostavko London, 8. septembra, b. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« doznava, da bo nemški gospodarski minister in predsednik nemške narodne banke, dr. Schaoht, takoj po zaključ:tvi nurnberšlkega kongresa narodno socialistične stranke odstopil kot gospodarski minister. Za njegovega naslednika prihaja v poštev v prvi vrsti ministrski svetnik Posse, ki je zastopal Nemčijo na štev;lnih mednarodnih gospodarskih konferencah, imenuje pa se tudi gospodarski strokovnjak narodno socialistične stranke dr. Kohler. Ozadje Schachtove želje po ostavki je baje nasprotje, ki se je pojavilo med njim in generalom Gorngom glede izvedbe nemške gospodarske štiriletke. Afera belgijske narodne banke Bruselj, 8. septembra, b. Včeraj se je v belgijskem parlamentu začela debata o aferi pri belgijski narodni banki. Afero so obesili na vel;ki zvon reksisti, ki jo hočejo izkoristiti za svojo politično borbo proti ministrskemu predsedniku Van Zeelandu, kateremu očitajo vse mogoče nepravilnosti. Van Zeeland je v včerajšnji debati najprej obrazloži svoje zadržanje napram emisijskemu zavodu in zavrnil nanj naslovljene napade reksistov. Ker so reksisti skušali izrabiti parlamentarno debato za svoj nastop, je bil parlament včeraj ves dan močno zastražen po policijskih organih, ki so zabarikadirali tudi kraljevo palačo. Dr. Hodža za politiko varčevanja Praga, 8. septembra, b. Včeraj je zasedala kontrolna in varčevalna komisija, ki ima na programu posvetovanja o bodočem češkoslovaškem proračunu. Seje se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Hodža, ki je med drugim opozoril, da stopa čsl. proračunska politika v svojo najbolj resno fazo, dasi se je vladi posrečilo postaviti češkoslovaško gospodarstvo na zdrave in trdne temelje. Novi proračunski predlog bo sicer uravnovešen, vendar bi bilo prav, ako bi se začela polagoma izvajati politika zdravega varčevanja. Kupujte domače blago l »JUTRO« H. 210 Celrtefc 9. IX. 1937. DrugI dan balkaniade Naše mesto je še vedno tretje, Grki pa so v vodstvu Gorškov drugI balkanski rekord na 1500 ni Bukarešta, 8. septembra. Pred 15.000 gledalci se je danes nadaljevala VIII. balkaniada, ki je prinesla največje uspehe Grkom, največ nesreče pa Jugoslovenom. Posledica je bila ta, da so Grki prevzeli vodstvo, Rumuni so v primerni razdalji od njih, medtem ko za Jugoslovane ni več nobene nade, da bi mogli dohiteti Rumune in se spraviti na drugo mesto. Podrobni rezultati današnjega dne so bili v glavnem naslednji: 200 m: 1. Jordale (R) 21.9, 2. Sakelariu (G) 22.3, 3. Pilavinis (G) 22.4, 4. List (R) 22.6, 5. Bauer (J) 22.8. Disk: 1. Silas (G) 46.46, 2. Haladea (R) 45, 8. Floros (G) 44.39, 4. Manojlovič (J) 41.28, 5. Vajsi (T) 40.27. Kladivo: 1. Dimitropulos (G) 48.96, 2. Goič (J) 46.41, 3. Stepišnik (J) 46.24. V teku na 400 m z zaprekami je sigurno zmagal Grk Mantikas s časom 58.9. V teku na 1500 m je bil Grk Georgako- pulos diskvalificiran, nakar je prvo mesto zasedel s časom novega balkanskega rekorda Jugosloven Goršek s časom 4:02.1. Naslednje mesto je pripadlo Grku Velko-polosu, tretje mesto pa je zasedel talentirani junior Kotnik (J) s časom 4:09. V skoku v višino je bil vrstni red tale 1. Pantasias (G) 187 in 2. Pulios (T) 184, Jugosloven Marek je zasedel četrto mesto z znamko 181 cm. V teku na 10.000 m je Jugoslovene spremljala izredna smola in je mogel Bru-čan zasesti komaj četrto mesto. Zmagova lec je bil Rumun Cristea v času 32:43. V balkanski štafeti so prav tako Jugo sloveni odpovedali na vsej črti ter ostali na četrtem mestu z vsemi tremi vidnej šimi tekmeci. Vrstni red je bil naslednji: 1. Rumunija 3:24.2, 2. Grčija 3:26, 3. Turčija 3:26.1, 4. Jugoslavija 3:28. Zaključno stanje točk po drugem dnevu je naslednje: Grčija 71, Rumunija 61, Jugoslavija 50, Turčija 15, Bolgarija 2. Preskusu ja pred nedelj® V nedeljo bo letošnja prva ligaška tekma v LJubljani. Potrebne so torej neke priprave, da ne bomo zopet ostali praznih rok. Na svojem igrišču je priredila Ljubljana dve tekmi, ki naj bi še v zadnjem hipu odkrili pra mašil za znatne luknje v prvem moštvu. Ljubljana II: Svoboda 4*3 (2:2) Vročina in prah na igrišču, poleg tega na manj kot prvovrstni akterji. Svoboda-Si ao dali drugi garnituri Ljubljane jak odpor in jih je komaj zmogla. Tekma sicer ni bila bogve kaj prida. Sodil je g-Pečar. Ljubljana: Reka 7:3 (5:2) Poslednji pregled pred nedeljskim nastopom je jasno pokazal, da nima Ljubljana levega krilca, da je sploh srednja vrsta prav šibka z izjemo Slaparja, ki postavi že v vsaki tekmi moža, da ima nezanesljivo obrambo, v kateri Pogačniku po dveh treh nastopih v prvem moštvu gotovo ni treba igrati na zunanji učinek, in da ima, končno, notranjo napadalno trojko, v kateri že ni pravega igralca več. Kaj še ostane? Res ni bila tekma po tem, da bi se moralo igrati na veliko. Toda so bile pomanjkljivosti, ki se bodo v težji tekmi še bolj očitovale. Kombinacije se niso nikoli nadaljevale do tretjega moža, proti hujšemu nasprotniku najbrže ne bodo segale niti do soseda. Povezanosti med srednjo vrsto in napadom zvečine ni bilo, ker so krilci igrali preveč defenzivno. Ce so pa pritisnili, sta jim sledila oba branilca do in preko srede — sijajna prilika za nasprotnikove uspešne prodore. Tičar je bil pred golom nevaren, v polju ni vredno, da bi ga omenili. Janežič igra po svoje uporabno in včaso pristavili svoj piskerček k ognju konkordatske borbe v Jugoslaviji*. »Slovenec« dolži tretji rajh niič več in nič manj, kakor da hoče oslabiti katoliško cerkev tudi na Balkanu. Nam ni o zvezah narodnega socializma s parlamentarno ali izvenparlamentarno opozicijo nič znanega. Vemo pa, da uživa ravno današnji jugoelovenski režim velike simpatije v Nemčiji in da odnošaji med našo in nemško vlado niso bili še nikdar tako te6ni. Zato je pač malo verjetno, da bi narodni socializem podpiral kakršnokoli akcijo proti sedanji vladi v Jugoslaviji. »Slovenec* se je zopet enkrat pošteno zaletel. Pomen gozdov za našo narodno obrambo Na občnem zboru podružnice Jugoslo-venskega šumarskega udruženja v Sarajevu je med drugimi govoril armijski general Bogoljub Ilič, ki je b:l pred časom v Ljubljani poveljnik dravske divizije. V svojem govoru je osvetlil pomen naših šum za narodno obrambo. Naglasil je, da je gozd najboljši zaveznik naše vojske: »Naše šume so za našo vojsko najboljša maska in najbolj prikladno bojno polje z ozirom na sedanji razvoj tehničnega orožja. Borba v gozdu izključuje uporabo letal, tankov in težke artiljerije. Zato moramo nasloviti na ves naš narod topel in odločen apel, naj čuva gozdove, te naše velike zaveznike in pomočnike, k?, nam bi olajšali zmago v borbi, če bi prišlo do nje, in to tudi v borbi z močnejšim in tehnično bolje pripravljenim nasprotnikom.« Katoliške omladinske organizacije v Bosni Z organiziranjem hrvatske katoliške omladine so pričeli na zelo široki podlagi po vzoru mladinskih sekcij katoliške akcije sedaj tudi bosanski'-'frančiškani. V Zenic-i so se sestali pretekli teden voditelji frančiškanske omladinske organizacije sv. Antona Padovanskega, ki šteje do sedaj že nad 50 edinic z nad 6000 člani. Na sestanku je bilo 40 frančiškanov, voditeljev mladinskih organizacij. Izdelan in odobren je bil načrt, da 6e akcija omladinskih društev sv. Antona prenese iz Bosne tudi v Hercegovino in Dalmacijo. Omladinska društva sv. Antona se bore proti vsem tujim in nehrvatskim ideologijam. Posebno odločno pa se bore proti komunizmu. Zatajeni oče Na shodu HSS v Jastrebarskem je govoril^ med drugimi tudi namestnik dr. Mačka inž. Avgust Košutič. V svojem govoru je poveličeval hrvatski kmečki narod, ki se je organiziral, da »vrne svoji hrvatski domovini tako svobodo, kakršno si želi hrvatski narod. Hrvatski kmečki narod je postal zato odgovoren za usodo Hrvatske. Tega se v polni meri zaveda in je zato odločen, tudi v bodoče hoditi po poti, na katero ga je usmeril Stjepan Radič. Hrvatska mati je podarila življenje sedanjemu voditelju hrvatskega naroda v tem prelepem kraju (dr. Maček je rojen v Jastrebarskem) in zato je lahko ponosen na vas ne samo dr. Maček,1 nego vesoljni hrvatski narod.« Pr. svojem slavospevu rojstnemu kraju in materi dr. Mačka je g. Košutič nelepo zatajil dr. Mačkovega očeta, pač zato, ker bi bil moral drugače povedati, da je bil oče »voditelja hrvatskega naroda« — Slovenec. Post dr. Janič ovaden državnemu sodišču Včerajšnje »Vreme« je objavilo pod naslovom »Dr. Voja Janič bo prišel pred sodišče« naslednje poročilo iz Kragujevca: »Ker je 5. t. m. narodni poslanec dr. Voja Janič imel v glavnem vhodu tukajšnje stolne cerkve govor, v katerem je med drugim dejal, da je vlada zastrupila bla-gopOkojnega patriarha Varnavo, dalje, da naj poslanske volitve v naši državi izvedejo pod nadzorstvom kake druge države, in še nekatere druge stvari, ki pomenja-jo zločin po zakonu o zaščiti države, je predstojništvo tukajšnje policije takoj uvedlo postopek, da se proti Janiču uporabijo zakonske določbe. Pred beograjsko policijo je g. Janič, kakor navajajo, zanikal te trditve iz svojega govora v Kragu-jevcu. Po poročilu, ki smo ga prejeli, se pa predstojništvo mestne policije v Kra-gujevcu ne more zadovoljiti z enostavnim zanikanjem Voje Janiča, ker je govoril pred več sto meščani, ki so prav dobro slišali, kaj je govoril. Zato bo vso stvar izročilo državnemu sodišču v nadaljnje ravnanje.« Obsodba zaradi razširjanja protidržavnih letakov Sušaške »Primorske novine« poročajo, da sta bila pred okrožnim sodiščem na Sužaku obsojena zaradi razširjanja letakov s protidržavno vsebino Nikola Ron-čevič na 10 mesecev ječe in Jurij žojat na 4 mesece strogega zapora. Dalje se je moralo zagovarjati 17 omladincev, članov »Zbora« zaradi protirežimskih klicev na shodu 9. avgusta v Aleksandrovem. Vseh 17 omladincev je sodišče oprostilo. Čudna trditev avstrijskega katoliškega lista »Franjevački vesnik«, ki ga izdajajo bosanski frančiškani v Visokem, objavlja v zadnji Ste vitki simpatično pisan nekrolog o pokojnem nadškofu dr. Jegliču. Med drugim navaja tudi pisanje znanega avstrijskega katoliškega tednika »Katolische Kirchenzeitung« ob smrti dr. Jegliča. Ta tednik je namreč napisal, da je »pokojni dr. Jeglič igral vidno vlogo tudi v javnem življenju svoje domovine. Poln navdušenja za zedinjenje je veroval, da bo našel preko jugoslovenske države pot za zbližanje z vzhodno cerkvijo. Medtem pa mu je stvar- , Sestanek koroSkih slovenskih akademikov Kdor pozna kocoflte razmere ln teftafre, a katerimi se mora boriti slovenski inteligenčni naraščaj na Koroškem, bo gotovo z zadoščenjem priznal napredek ob vesti, da se je te dni zbralo na počitniškem sestanku v šmihelu pri Pliberku nad 40 koroških slovenskih akademikov. Ko je po usodnem glasovanju morala zapustiti Koroško vsa tedanja inteligenca in celo tedanji inteligenčni naraščaj je kazalo, da slovensko ljudstvo na Koroškem ne bo več zmoglo iz svoje srede vzgojiti novega kadra izobražencev. Sedanje število slovenskega akademskega naraščaja pa dokazuje, da se skrivajo v koroškem ljudstvu 6e vedno velike zdrave energije, ki jamčijo za to, da slovenska stvar na Koroškem še nima namena umreti. Počitniški sestanek koroške akademske mladine je bil po svoji vsebini nad vse bogat in pester. Obravnavala so se vprašanja manjšine, teoretična in praktična, obravnavala se je slovenska zgodovina na Koroškem, ki nudi sedanjemu rodu marši kak koristen namig za bodoče delo. Med drugim so bila zlasti zanimiva izvajanja o položaju in delu nemških manjšin, predvsem one v Jugoslaviji, V primeru s slovensko manjšino na Koroškem je nemška manjšina v Jugoslaviji res vredna zavidanja. Pri tem se ne sme pozabiti na skrb, ki jo nemški narod posveča v celoti svojim manjšinam. V tem pogledu ne igrajo nobene vloge ozkosrčni strankarski interesi ali svetovno-nazorni oziri, temveč stoji ves nemški narod strnjeno za svojimi drobci. Seveda imajo temu primerno vse nemške manjšine mnogo bolj ugoden položaj kakor katerakoli druga manjšina. Zlasti mi Slovenci in Jugosloveni sploh bomo morali v tem oziru marsikaj korigirati, če bomo hoteli, da naš rod za mejami ne bo zapadel narodni brezbrižnosti in mlačnosti. Dobra tretjina slovenskega naroda živi za mejami narodne države, zato mora biti naša skrb bolj solidarna, če nočemo svojega lastnega pogina. Slo- venska koroška akademska mladina se zelo ckAwo zaveda premajhne solidarnosti v slovenskem narodu, zato je njen položaj tem težji. Za svojega bivanja v šmihelu so se slovenski koroški akademiki tudi poklonili spominu svojih dveh tovarišev, dr. Matka Hafnerja in Vinka Krajgerja, ki ju je koroškemu ljudstvu iztrgala smrt, še preden sta mogla razviti svoje sile v njegov prid. Na grobova so položili lepa venca z nemo obljubo, da hočejo enako zvesto braniti pravice svojega naroda, kakor sta rt to želela oba umrla tovariša. Dva dni so trajala razmišljanja, posvečena delu in nalogam manjšine in njenih bodočih vodij, živahne debate so pričale o živem zanimanju akademikov za vsa vprašanja, ki so bila na sporedu. Bili so sprejeti važni stvarni sklepi, ki bodo gotovo rodili ugodne posledice k razvoju manjšine. Pri poslovilnem večeru Je sodelovalo tudi domače občinstvo, ki čuti nerazdruž-ljivo povezanost s svojim akademskim naraščajem. Duhovno vez je ustvaril govornik,, ki je v pesniško občutenem nagovoru pozdravil vse zbrane. Sledila je znana koroška popevka »Gor čez izaro«, nato pa so vsi akademiki izvajali resno in globoko zborno recitacijo, ki Jo je za to priliko priredil njihov tovariš. Izvedba je bila vzor na. Domači pevski zbor je obogatil spored s toplo občutenimi pesmimi a tudi slovenski tamburaški zbor je prispeval svoje k razgibanosti Akademiki so poskrbeli za veselo razvedrilo z originalnimi domi-sleki, kar je bilo zbranemu občinstvu novo ta zato tem bolj privlačno. Slovenska koroška akademska mladina je s šmihelskim sestankom pokazala svojo povezanost z ljudstvom in znova poživila v njem vero, da v svoji borbi ni osamljeno, temveč da stopa z njim v korak čvrsta, mladina, ki bo z njegovih ramen lahko kmalu vzela velik del bremena nase Poset in kupčije na velesejmu Ljubljana, 8. septembra Tudi na današnji praznik je lepo vreme privabilo na velesejem in na novinarsko razstavo znova velike množice posetnikov. Kakor običajno ob nedeljah in praznikih je prišlo mnogo ljudi iz ljubljanske okolice, pa tudi iz najoddaljenejših krajev Slovenije, čeprav je pričakovati največji naval šele v nedeljo, ko bo prirejeno tekmovanje harmonikarjev za jugoslovensko prvenstvo. Včeraj so prispele na velesejem zopet velike skupine Korošcev, ki letos prav pridno Vosečajo našo velesejmsko prireditev. Poleg novinarske razstave vzbujata veliko pozornost tudi misijonska razstava Indija in krasna cvetlična razstava, ki sta nameščeni v istem paviljonu. Posetniki pa se mnogo mudijo tudii v oddelku umetnostne razstave slovenskih likovnih umetnikov, kjer je razstavljenih 115 del 17 slovenskih slikarjev in kiparjev. Zal so na tej razstavi posamezna dela označena le s številkami kataloga. Pri velesejmskih umetnostnih razstavah, ki imajo namen prikazati dela naših umetnikov najširšim krogom občinstva, bi moralo biti vsako posamezno delo označeno z napisom. Tudi kupčijski del Jesenske razstave Je > teku tedna pokazal prav lepe uspehe. Ta del obsega tri velike paviljone in ves pol-pokriti prostor pred paviljoni, kjer so nameščene druge razstave. Prav odlično so ni razvoj Jugoslovenske države pripravil najbolj grenko razočaranje v njegovem življenju.« O tem razočaranju do danes Slovenci nismo slišali še prav ničesar. Zanimivo bi bilo vedeti, na kaj opira avstrijski list svojo trditev, čudno se nam tudi zdi, zakaj je »Slovenec« ni zavrnil, čeprav je drugače tako obširno registriral, kaj so razni listi pisali ob smrti nadškofa dr. Jegliča. Tridesetletnica znamenite papeške enciklike Na včerajšnji Mali šmaren je poteklo 30 let, odkar je bila objavljena enciklika papeža Pija X., s katero se obsoja modernizem, ki je bil takrat v polnem razmahu. Enciklika pobija modernistične nazore in zavrača religiozno filozofijo modernistov. V njej je proglasil Pij X. modernizem za zbirko vseh krivoverstev in za pot v brez-božništvo. Ostro je obsodil modernistična dela in naročil škofom, naj ustanove posebne cenzurne komisije, ki bodo bdele nad pisanjem časopisov in literarnimi deli. Grožnje nemškim protestantom Ideolog nemškega narodnega socializma Alfred Rosenberg je izdal več sto tisoč letakov z naslovom »Protestantski rimski romarji«. V letaku silno napada protestantske pastorje zaradi njihovega odpora proti verski politiki nemškega režima. Očita jim veleizdajo in najemništvo Rimu. Rosenberg obžaluje, da so vodilni protestantski pastorji izgubili stik z mišljenjem in razpoloženjem nemškega naroda in se vpregli v agitacijo nemškega katoliškega klerikalizma, ki se ne mara pomiriti z novim političnim položajem v Nemčiji. Po njegovem mišljenju bodo nemški protestantski pastorji skoraj zapravili vso bogato dedščino duhovne revolucije velikega reformatorja Martina Luthra in docela dis-kreditirali protestantovsko cerkev. V okrilju nemške protestantske cerkve je danes cel ducat raznih skupin in sekt, ki se bore med seboj in sejejo mržnjo med nemškim narodom, namesto da bi delale za zedinjenje vseh nemških sil. Vse te sprte frakcije so složne samo v borbi proti narodnemu socializmu, ki pa hoče, kakor Rosenberg končno napoveduje, »likvidirati bratomorni boj med nemškimi protestanti in izvesti njihovo zedinjenje v skupni verski organizaciji. Sen. Pucelj med omladinci v škofjeloškem srezu Nedavno ustanovljena mladinska organizacija JNS za škofjeloški sirez je imela v nedeljo na Šutni 6ejo, ki je bila polnošte-vilno obiskana. Udeležil se je je tudi senator g. Ivan Pucelj, k5, je imel na zbrane mlade somišljenike topel nagovor in jim v {»riprostih izvajanjih orisal najvažnejše po-itične in gospodarske probleme. Podrobno je govoril zlasti o kmečkih zadevah. Žel je za svoja izvajanja akreno zahvalo mladih poslušalcev, letos zastopani naši obrtniki, ki so v okviru skupna razstave pod okriljem Zavoda za pospeševanje obrti razstavili svoje najboljše izdelke, za katere je veliko zanimanje in povpraševanje. Razstava izdelkov naših obrtnikov nam kaže ponovno lep napredek zlasti v kvalitativnem pogledu, kaže pa nam tudi iznajdljivost naših obrtnikov, ki so se v letih krize in pomanjkanja naročil lotili izdelovanja specialnih predmetov, ki jih doslej nismo izdelovali in smo jih po večini uvažali iz inozemstva. Kupčijske uspehe beležijo tudi številni trgovski in industrijski razstavljalci. Prodani so bili razni kmetijski stroji, stroji za obdelovanje lesa, kovinski izdelki, lepe kupčije pa so bile tudi v radijskih aparatih, v muzikalijah, v vozovih in kolesih. Glede na bližajočo se zimo beležijo uspehe tudi izdelovalci peči. Naši pohištveni mizarji, ki so tudi letos tako odlično zastopani na velesejmu, beležijo prav tako kupčijske uspehe. Prodane so bile tudi lepe perzijske preproge. Ni treba še posebej omeniti razstav-Ijalcev tehničnih in praktičnih novosti ter bižiiterije, ki vedno mno^o prodajo, prav tako razstavljalci, ki prodajajo najrazličnejše spominke, zlasti ribniški spominkarji. Spominska svečanost za Svetozarjem Pribičevičem Beograd, 8. septembra, p. Davi ob 11. se je vršila na novem pokopališču ob priliki obletnice smrti Svetozarja Pribičeviča intimna počastitev pokojnega politika. Svečanosti so se poleg pokojnikove družine udeležili armijski general Dušan Simovič, ki je bil Pribičevlčev osebni prijatelj, ter Ljuba Davdovič, Jova Jovanovič ta drugi opozicijski vodtelj. Junaški gasilec Ptuj, 8. septembra. V soboto je ob nevihti med silnim grmenjem in hudim nalivom treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Ko-lariča v Šardinji pri Veliki Nedelji. Domačija stoji na hribu. Na nasprotnem gričku, ki se imenuje Drakšla in je oddaljen kakih 20 minut, pa ima svojo hišico čevljar France Zamuda, ki je tudi član gasilske četa pri Veliki Nedelji. Zamuda je opazil plamen, ki je švignil iz Kolaričevega poslopja in je takoj pohitel na pomoč. Tekel je po hribu navzdol, nato pa na sosedni hrib. Ko je prišel do Kolaričeve hiše, je videl, da je leseno gospodarsko poslopje že do tal v plamenih in da je vsako gašenje zaman. Kljub temu je splezal na goreče ostrešje in začel tam razbijati ogrodje, da prepreči širjenje požara na stanovanjsko hišo. Nenadno je zaslišal obupne klice gospodarjeve iz hleva, kamor je bil pohitel reševat živino, a so se goreči trami sesuli in mu onemogočili izhod iz hleva. Pred hišo je bilo zbranih več ljudi, a nihče si ni upal Kolariču na pomoč. Zamuda pa ni pomišljal niti hip. S tveganjem lastnega življenja je skočil skozi gorečo streho v hlev in je izpod jasli potegnil že nezavestnega in vsega opečenega gospodarja. Prinesel ga je z velikimi napori na sveži zrak, kjer ga je z umetnim dihanjem spravil k zavesti, nato so pa Ko-lariča prepeljali v bolnišnico v Ormož in je zdaj že izven nevarnosti. Nesrečnemu posestniku je pogorelo gospodarsko poslopje do tal, uničenega je tudi mnogo sena in raznega orodja, tako da ima 40.000 dinarjev škode. Junaški gasilec zasluži polno priznanje. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Val suhega zraka leži nad južno polovico Evrope, kjer vlada jasno vreme, depresija z oblačnim in deževnim vremenom pa v severni polovici. V Jugoslaviji je jasno. Krajevne nevihte z nekoliko dežja so bile v jugovzhodnih predelih. Temperatura brez posebne spremembe. Najnižja toplota Plevi je 9, najvišja Mostar 33 C. Zemunska vremenska napoved; Lepo in jasno vreme. Jutranje megle bodo v dolinah in kotlinah. Možne so krajše krajev« ne nevihte v popoldanskih urah. Zagrebška: Stalno vedro vreme. Dunajska: Preokret v vremenu, vdor maritivnega mrzlega zraka iz severo-za-pada, morda ponekod nevihte, opoldanske temperature pod 20 C, v prostih legah od čaaa do časa vihamo, »JUTRO« It 210 Cetrtefc. 9. IX. »37. Domače vesti * Odlikovanja t vojni siaibi. Ob letošnjem rojstnem dnevu Nj. VeL kralja Petra IL j« bila odlikovana dolga vrsta aktivnih in rezervnih podčastnikov. S Karadjordje-vo zvezdo 1IL stopnje so bili odlikovani: armijski general Milan Milovanovič, Emil Belič in Milan Nediž. Z Belim orlom IV. stopnje topniški kapetan I. stopnje Zvo-nimir Gervais, z Jugoslovensko krono III stopnje artiljerijski polkovnik za general Štabne posle Fran Tomšs in polkovnik Adolf Kiler, letalski polkovnik Miroslav Na vrat i L, kapeian bojnega broda Juiijan Lu-teroti, pešadijski polkovnik Eduard Boroma, letalski podpolkovnik Ferdo Gradišnik in landarmerijski podpolkovnik Telemah Jan-kovič (urednik >2andarmerijskega Vestni-kat). Z Jugoslovensko krono V. stopnji in-tendantski podpolkovnik v pokoju general-štabni kapetan I. stopnje Zdravko Seručar, pešadijski kapetan I. stopnje Rudolf Jagič in Drago Slekovec, orožniški kapetan I. stopnje Vinko Rom ter nižji kontrolor I stopnje Karol Blatnik. Z redom Sv. Save IV. stopnja veterinarski podpolkovnik Marijan Ferjančič Z redom Sv. Save V. stopnje pešadijska majorja Božidar Košar in Vladimir Drinovec, artiljerijsko-tehnični :major Milan Vita, inženjer-major ^ri mornarici Srečko Žagar, strojniški major Josip Gumzej, višji vojni činovnih IV. stopnje pri artiljeriji Ivan Kaveek, dalje kapelam 1 stopnje Benedikt Zeilhofer, nižja vojna činovnika I. stopnje Dragotin Sevžek in Ru-pert Volf ter strokovni kapetan I. stopnje Anton šparovec. S kolajno za vojaške zasluge so odlikovani: kapetana I. stopnje Silvester Kleč in Zvonimir Jakšič, inienjer-«ki kapetan I. stopnja Hinko Reš, nižji vojni činovnik I. stopnje Josip Felak, ari. ka-petani II. stopnje Jožef Goleč, Andrej Pire, Štefan Zlatar in Rudolf Majcen, poročniki bojnega broda II. stopnje Friderik Bambič, Oskar Bizjak. Božidar Vrančič, Albin Semen !n Janez Tomšič, inženjarski poročnik Miroslav Berginc in letalski poročnik Milan Slapar ter nižji vojni činovnik III. stopnje Vinko Imperl. Z zlato kolajno za vestno služto so odlikovani: kapetan I. stopnje Anton Cerar, lekarniški kapetan Ferdo Pilat,^ nižji vojni činovnik I. stopnje Franjo Deželak, veterinarski pomočnik I. stopnje Ferdo Gažar, intendanteki kapetani II. stopnje Slavko Ogrizek, Stanko Stojan, Kazimir Beltram, Dragotin Prosen, nižji vojni činov-niki II. stopnje Ivan Klancir, Josip Avčin in Milan Pivec, poročnik bojnega broda II. stopnje Blaž Miren, poročniki Peter Hraste. Rudolf Goričnik, Vinko Tnmpej, Ludvik Stok, vojni pisar Ivan Kampuš, nižji sanitetni pomočnik Ludvik Trošt, poročnik fregate Hubert Jeločnik, činovniki VIII. skupine Dragotin Regvart, Franjo Anžič in Ivan Rostan, vojni pisar IV. stopnje Franjo Savnik. činovnika IX. skupine Ciril PreiO-vec in Miroslav Furlan, naposled s srebrno kolajno za vestno službo činovnik VIII. položajne skupine Oton Tomažič. Halo, halo! na velesejmu Lutz tovarna peči, Ljubljana VII. * Uspeh dveh naših rojakov v Parizu. G. inž. Ivan Podboj je položil izpit za in-ženjerja radio-tehnike na visoki elektrotehniški šoli v Parizu s prav dobrim •uspehom Častitamo prav iskreno! G. inž. Dušanu Avsec-u pa je podelila pariška Sorbonne ARCONATI-VISCONTijevo štipendijo za šolsko leto 1937/1938 za nadaljevanje njegovih znanstvenih raziskav. K temu uspehu moramo čestitati tem bolj. ker se ta ustanova le izjemoma podeljuje tujim znanstvenikom. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe aa nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! Ogl. peg. or. tft. «5/35 * Veterinarji za vojaško službo. Veterinarski oddelek ministrstva vojske ln mornarice je napisal natečaj za sprejem desetih gojencev za študiranje veterine na veterinarskih fakultetah Jugoslavije. * Službeni list dravske banovine prinaša v letošnji 72. številki od 8. septembra odločbo ministrskega sveta o odobritvi in uzakonitvi deklaracij, podanih na Lozanski konferenci leta 1932 .glede moratorija za nemške in nenemške reparacije, nadalje navodila za izvajanja kontrole in sulina, naredbo o izpremembi in dopolnitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za nezgode in razne objave iz »Službenih No vin«. * Obledele obleke barva v različnih barvah in n»1s1rn tovarna JOS REK7H. 1. * Maturante goriške realke leta 1910. vabiva na prijateljski sestanek v soboto 11. t. m. ob 20. uri pri Slamiču na Gospo-Bvetski cesti. Tovariši ostalih goriških srednjih šol onih let prijazno vabljeni! — inž. Stanko Roglič, Verij švajgar. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Marija Bartlova, vdova po železniškem uslužbencu. Zapustila je hčerko. Pogreb to jutri ob 14. izpred bolnišnične mrtvašnice. — Na Ptujski gori je umrl daleč naokoli znani ugledni posestnik iii gostilničar g. Jurij Topolovee, bivAi dolgoletni župan. Spoštovanega moža bodo danes ob 10. spremili k večjemu pouAu. — V Slovenski Bistrici so v torbic popoldne pokopali g. Antona Špana, naducitelja v ro-koju. Blagi pokojnik je umrl v visoki starosti 79 let. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Legija koroških borcev ustanovi v Guštanju 11. t. m svojo krajevno organizacijo. Ustanovni občni zbor bo v Petra-Cevi gostilni ob 20. Za ta zbor vlada v Guštanju kakor tudi v Dravogradu in Pre-valjah izredno zanimanje. Pozivamo vse bivše severne borce, da se zanesljivo udeleže tega zbora. Navzoč en bo tudi delegat glavnega odbora, ki bo poročal o dosedanjem delu legije in o smernicah za bodoče. Zvesto tovarištvo, ki nas je družilo pred 18 leti ,naj nas združi v močni organizaciji za koristno delo v procvit naše domovine. * Smrt dveh bratov v vodnjaku, v vasi Kovačevc-i onkraj Smedereva sta brata Branko in Janko Popovič kopala vodnjak na dvorišču kmeta Mihajla Bojiča. Zgodaj zjutraj se je Branko privezan prvi spustil v globino. Ko pa je bil kakih 6 m globoko, se je takoj onesvestil zaradi strupenih plinov, ki so se čez noč nabrali v vodnjaku. Janko je uvidel nevarnost, pričvrstil je vrv in se nato začel sam asu* Mati po njej ▼ vodnjak. Takoj se je tudi on onesvestil in ngrmel na dno vodnjaka. Branka so potegnili mrtvega iz vodnjaka, dočim je Janko ie nekaj časa živel. žal tudi njemu zdravnik nI mog©! pomagati. Oba nesrečna brata so pokopali ob veliki udeležbi prebivalstva. * Malarična obolenja r Beograda. Kakor navaja »Vreme«, je bilo Istos zaradi močvirnatih krajev, kjer se množijo milijarde komarjev, v Beogradu nad 9000 obolenj aa malariji. Navzlic zdravstvenemu skrbstvu se je število obolenj povečalo za 60% nasproti lanskemu lata. * Beograd ima spet tvoje senzacionalno razpravo. Pred sodišče je prišel dr. Panča Stojanovič s svojo služkinjo in z dvema prijateljicama. Obtožnica jih je spravila pod paragraf zaradi odpravljanja. Zdravnik dr. Panča Stojanovič se zagovarja, da je interveniral samo v takšnih primerih, kjer ga je k temu navajalo sočutje in je hotel storiti samo dobro. * Samomor židovskega milijonarja r Sarajevo. Veliko pozornost v Sarajevu je zbudil samomor 56-letnega Leona Finoija, ki es je obesil v svojem stanovanju. Finoi je bil na glasu večkratnega milijonarja in je hil znan v trgovskih krogih daleč po Jugoslaviji. Zadnje Čase je bil prerej potrt in se je pojavljal samo na nogometnih tekmah, ki so mu bile edino razvedrilo. Poslovilnega pisma ni pustil. Vdova pripoveduje, da je bila z njim vse do zadnjega srečna. Poslednjo noč je nenadno vstal in Sel v otroško sobo. Zena temu ni pripisovala po-sjbne pozornosti. Zjutraj je sosed, ki stanuje nasproti otroški sobi Fincijevega stanovanja, zagledal obešenca ob oknu. • Popusti na železnicah. Dovoljene so tele ugodnosti na državnih železnicah: romarjem na Vršac za prireditev 13. in 14. septembra. Popust velja od 13. do 16. t. m.; članom in delegatom pododborov društva »Kneginja Ljubica«, ki se udeleže občnega zbora 26. septembra v Beogradu; popust velja od 22. do 30. septembra; članom jugoslovanskega gozdarskega društva za letni občni zbor od 26. septembra do 5. oktobra; popust velja od 23. septembra do 5. oktobra; članom velike križarske bratovščine iz Zagreba za kulturni tečaj od 26. septembra do 3. oktobra v Zagrebu; popust velja od 23. septembra do 6. oktobra. Prej dovoljena polovična voznina na državnih železnicah za udeležence slavnostne otvoritve Sokolskega doma v Sarajevu se v toliko spremeni, da velja od 1. do vštetega 6. oktobra, ker bo svečana otvoritev 3. oktobra. * Opozorilo železniškim upokojencem. Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča vse nove sn stare upokojence, provi-zioniste, miloščinarje in rentnike, katerim nakazuje prejemke, da javijo vse spremembe zaradi pravilnega nakazovanja draginj-»kih doklad takoj po izvršeni spremembi direkcij', odd. I. pokojninski odsek. V prijavi o spremembi naslova je treba navesti dan preselitve, kraj novega stanovanja, z navedbo hišne številke, pošte, občine in sreza, nadalje naslov prejšnjega stanovanja. Potrdilo o obisku šole, ki ga je treba predložiti takoj po vpisu otroka v šolo, mora vsebovati: navedbo razreda, odnosno semestra ;n šolskega leta, ki ga obiskujje otrok, nadalje mora na tem potrdilu potrditi vodstvo šole, da ne uživa otrok štipendije aH podpore preko 150 din mesečno, niti brezplačnega vzdrževanja v kakem zavodu. Izplačevanje rodbinskih doklad za otroke, za katere direkcija ne prejme pravočasno potrdil o obisku šole, bo ustavljeno. Prijave o vseh spremembah (rojstvo, simrt, loč^ev, zaposlitev otroka, privatni zaslužek, imetje, vera itd.) je treba predložiti v dvojniku, vse listine in potrdila pa v izvirniku in v enem prepisu. Vsi upokojenci, ki niso rimokatoliške veroizpovedi, naj to prijav;jo z navedbo veroizpove d:, kateri pripadajo. * Bo&ko S trika: Dalmatinski manastlrl. Delo pod tem naslovom je Izšlo sicer že 1. 1930, toda zaradi razvoja naše notranje politike je tudi še danes zelo aktualno. Pisec je načel in dokončno obdelal mnogo vprašanj, ki ne zanimajo samo strokovnjake, marveč vsakogar, kdor ljubi zgodovinske študije. Res da se omejuje po velikem delu na pravoslavno cerkev bivšega dunajskega področja, ko so bili avstrijski Srbi cerkveno združeni z bukovlnskimi Rumuni, vendar posega po svoji prirodi daleč preko tega okvira. Obravnava mnogo zadev in dogodkov, ki segajo tudi v politično zgodovino našega naroda, zato jo bo s pridom Čital vsak, kdor se hoče poučiti o važnih problemih davnine in polpreteklega časa. Knjiga omenja velike zasluge, ki si jih je stekel za uedinjenje pravoslavnih cerkva pokojni patriarh Varnava, v njej je tudi očrtano delo bivšega ministra za vere dr. Vojislava Janjiča, ki je v svojem resoru izvedel pridruženje dalmatinskih eparhij srbski cerkvi. O delu se je strokovna kritika izjavila zelo povoljno. Ministrstvo za pro-sveto jo je z odlokom 2. aprila 1934 P. fcr. 5742 priporočilo vsem šolskim knjižnicam in čitalnicam. Obsega 290 strani s 162 slikami in 2 zemljevidoma. V knjigarnah stane 60 din, kdor pa jo naroči pri piscu (Zagreb, Preradovičeva 22), jo dobi za 40 din. • Vpisovanje v dri. kone. trgovsko nfi-lišfe »Christofov uSni zavod« na Domobranski cesti 15, ki je sedaj v Ljubljani edini te vrste potrjen od ministrstva trgovine in industrije, js redno vsak delavnik dopoldne in popoldne ter tudi v nedeljo in na praznik dopoldns. Enoletni trgovski tečaj tega zavoda usposablja svoje absolvente za vsakovrstno pisarniško službo. Po novem Minem načrtu, ki stopi v veljavo in ga je samo za ta zavod odobrilo ministrstvo, je trgovski tečaj organiziran kot enoletna traov-ska šola. Odobrena so tudi nova Izpričevala ki služijo obenem kot dokaz dovršene vajeniška dobe ln eno leto in pol pomočniške prakse. Poučujejo profesorji trgovskih in ostalih srednjih M. Pouk prifn« 14. septembra. Pojasnila daje ravnateljstvo, na željo pošilja brezplačna šolska naznanila. Pišite ponje! • Dijaški internat Legat, Maribor sprejema tudi dijake drugih Sol. Pojasnila vsak dan, tudi ob nedeljah od 10. do 12., Lega tova šola, Vrazova ulica 4. ♦ Prt zaprt jn in motnjah v prebavi vi-,-mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Erans Jožefove grenčioe. KINI 1 * MATICA Danes poslednjič! Gustav Frbhlich in Uda Baarova v družabnem velefilmu polnem drama takih zapletljajev: URE 8KU6NJAVE Sodelujejo: Harold Paulsen, Theodor Loos in drugi Kriminalni film HAKRV PIEL IN NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ (Volčjak kot sotrudnik policije) T t L. 22-21 UNION Charles Boyer kot žrtev ljubezni v filmu kockar Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. ♦ Harmonike Meinel 4 Herold se tudi let06 razstavljajo na velesejmu. Oglejte najnovejše modele. Zboljšana kvaliteta. Čudili se boste nizkim cenam. Iz Ljubljane n— Ravnateljstvo dr!, konservatorija obvešča novo vstopivše gojence, da bo sprejemni izpiti: V petek 10. t. m. ob 9. pismeni izpit iz harmonije I. letnik (za gojence pedagoškega oddelka), ob 10. izpit iz ^klavirja (glavni in stranski predmet), ob 15. izpit iz solopetja, ob pol 18. izpit iz violine. V soboto 11. t. m. ustmeni izpit iz teoretičnih predmetov in sicer iz teorile in intonaoije I. letnik ter harmonije I. letnik. Vsi v po-štev prihajajoči gojenci naj se točno javijo izpitni komisiji. n— Šolsko leto na dri. kone. trgovskem učilišfu »Christofov nfni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. se prične 14. septembra. Pojasnila in vpisovanje vsak dan. a— Pevski zbor Glasbene Matice ima izjemoma prihodnjo vajo vsega mešanega zbora v petek ob 20. uri namesto drevi. Nov program! u— Poroka. Dne 6. t. m. sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročila g. Lojze Prinčič iz Laškega in gdč. Sonja Perna-tova, hčerka-edinka priljubljenega sodnega predstojnika g. dr. Pernata Arnolda iz Lahkega. Novoporočencema iskreno čestitamo! n_ Gospodinjski, kuharski, šivalni in prikrojeraJni tečaji Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani se prično 1. oktobra t. 1. Ukovina je nizka. Informacije daje pisarna železničarske men-ze, Pražakova 19 (Ljubljanski dvor). n— Razburljiv poizkus samomora. VZeraj ob 13. so bili mestni reševalci nujno klicani k cukrarni na Poljanski nasip, kjer si je kar na cesti, vpričo Številnih pasantov, skušal končati življenje 21 letni brezposelni av-tomehanik A. P. S svojim dekletom se je vračal iz mesta, pa sta nekaj prišla navzkriž. Najbrž je na njuno ljubezen vrglo senco dejstvo, da je bil že delj časa brez dela in zaslužka. V hipu je zaljubljeni fant obupal, potegnil je revolver in si ga sprožil pod srce. Ko eo ga reševalci pobrali in odpeljali v bolnišn/ico, je bil mladi kandidat smrti še pri zavesti, ali izgubil je že mnogo krvi in njegovo stanje je resno. n— Enoletni trgovski teč.ij vpisuje dnevno. Začetek pouka 9. septembra. Iz Celja e— Oprostitev občinskega tajnika. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek 351etni občinski delovodja Štefan Jurak iz Oplotnice pri Konjicah. Obtožen je bil, da je kot občinski delovodja zamolčal v službenem spisu in sicer v uradnem potrdilu z dne 22. decembra 1936 po uredbi o likvidac!ji kmečkih dolgov resnično činjenico, da je znašala za njegovo svakinjo Justino Jura-kovo dne 26. septembra 1936 osnova za dohodnino od njenega gostilničarskega obrata in samostojnega poklica 2.000 din, ter overovil to listino z neresnično vsebino s svojim podpisom in službenim žigom z namero, da bi pridobil svoji svakinji korist, Mestno hranilnico V Mariboru pa oškodoval za polovico njene posojilne terjatve iz 1. 1928. v znesku 140.000 din. Jurak je izjavil, da je na prošnjo svoje svakinje Justine Jurakove uvedel po občini uradne poizvedbe pri davčni oblasti o visokosti svakinji predpisanih davkov, po prejemu uradnega izpiska pa Je opozoril svakinjo, da najbrž ne bo deležna zaščite po uredbi o likvidaciji kmečtcih dolgov, ker je v svoji gostilničarski obrti bolj obdavčena kakor na kmečkem posestvu samem, namreč v razmerju 2.000 : 1.564 din. Jurakova se je začela zaradi tega razburjati. Jurak je izjavil, da se Je o tem posvetoval z županom in nekim občinskim odbornikom in da so sklenili, da v uradno potrdilo ni treba vnesti postavke 2 000 din osnovne davščine iz gostilničarske obrti, na kar je Jurak vnesel v uradno potrdilo le dve postavki in sicer davčno osnovo za dohodnino od zemljišč v znesku 1.564 din in osnovo za davek na dohodek od zgradb v znesku 420 din, dočim je osnovo za davek iz gostilničarske obrti v javljenem znesku 2.000 din enostavno zamolčal. Sodišče je Juraka oprostilo krivde in kazni. e— Umrl je v torek na Lavi št. 4 pri Celju 781etnl invalid Matevž Sluga. Iz Maribora a— Jubilejno planinsko slavje pri RuMd koči. Slovesno, praznično je potekla proslava 351etnice naše matične planinske postojanke Podravske podružnice SPD v Rušah in s tem združene 301etnice Ruške koče, ki je bila vsa okrašena z državnimi zastavami. Po maši je bil planinski zbor, združen z blagoslovitvijo novega studenca, zgrajenega po načrtih Higijenskega zavoda v Ljubljani. Prisrčne besede sta spregovorila škofijski tajnik J. Leblft. ki Je izvršil blagoslovitev, in naš planinski pionir Davorin Lesjak. Sledil je jubilejni planinski zbor, na katerem so spregovorili društveni poslevodeči predsednik Inž. Teržan, ravnatelj dr. Tomin-šek za osrednje vodstvo SPD v Ljubljani, Ivan Robnik za Počitniški doni kraljice Marije na Pohorju, dr. Rosina za Putnika in SPP v Mariboru, škofijski arhivar Kokoši- Mk r lamam AljaJtovega kfefba, te. Lenart ▼ imenu mariborskega matičnega Sokola, ravnatelj Krejči v imenu Aerokluba iz Maribora, Davorin Lesjak pa je Izčrpno prika-sal delo podružnice v 35 letih. Zaključno besedo sta imela ie gg. Ivan Robnik in inž. Teržan. Z velikega planinskega slavja, ki je privabilo na stotine navdušenih planincev, so odposlali udanostno brzojavko kralju Petru H. a— dela bo uprizorilo gledališče v sezoni 1981/88. Poročali smo te v kulturnem delu lista o osebnih spremembah pri mariborskem gledališču. Novi repertoar obsega sledeča dela. Drama: Bevk: Krivda; Cankar: Jakob Ruda ali Lepa Vida; Kreft: Velika puntarija; Pahor: Viničarji; Zupančič: Veronika Deseniška; Jankovič: Sreča; Mesarič: Gosposko dete; Preradovič: Najboljša ideja tete Olge; Scheinpflugova: Hladna noč; Tetaner: Diagnoza; Gogolj: Revizor; Ostrovaki: Gozd; Dickens: Cvrček za pečjo; Milne; Gospod Pim prihaja mimo; O' Neill: Ana Christie; Shaw: Hudičev učenec; Anoult: Popotnik brez prtljage; Sla-cron: Človek kakor vsi; Hauptmann: Pred sončnim zahodom; Klabund: Praznik cvetočih črešenj; Hoffmansthal: Slehernik; Schil-ler: Maria Stuart; Schurek: Pesem ceste; Caldero: Sodnik Zalamajski; Benedetti: Dva ducata rdečih rož; Vuolijoki: žene na Ni-shaodriju. Razen tega še nekaj izbranih ljudskih in mladinskih iger ter naših in tujih novosti. Opera: Delibees: Lakmč; Smetana: Dalibor; Verdi: Trubadur. Operete: Benatzky: Trije mušketirji; Beneš: Pod to goro zeleno; Gillard: Noč v Kairu; Parma: Nečak; Raha: Mirita; Schubert-Bertč: Pri treh mladenkah; Supp6: Fatinica. a— Poročila sta se v Kam niči pri Mariboru sodnik sreskega sodišča v Murski Soboti g. Otmar Cvirn in gdčna Josipina šere-čeva, hčerka uglednega mariborskega ka-varnarja. Novoporočencema prisrčno čestitamo! a— Iz Društva jugoslov. akademikov v Mariboru. Na 38. rednem občnem zboru Društva jugoslov. akademikov v Mariboru je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Bajt France, cand. iur., podpredsednici: Jerabek Dda, stud. phil., Dekleva Marica, stud. phil., blagajnika Rakuša Rado, stud. tehn., Gala Aleksander, stud. med., knjižničarka Gregorc Marija, stud. med. Revizorja: Zakrajšek Boris, abs. iur., Nemec Draga, cand. phil. Razsodišče: Strmšek dtefan, cand. iur., Godina Albin, cand. iur., Durjava Maks, stud. tehn. a— Eksplozija v ruški tv«jrnlci. V tvornicl za dušik v Rušah je eksplodirala steklenica termos napolnjena s tekočim zrakom, ki Zobna pmlaka ]e ravnotako odvratna kakor nevarna. Zobno prevlako zoprne barve, ki polagoma načenja zobno sklenino, lahko odstranimo na najenostavnejši način. Zjutraj kot prvo, očistimo si temeljito zobe s Chlorodontovo zobno pasto„ Chlorodont, ta prijetno osvežujoča metvična zobna pasta, naprav! s svojo močno, toda neškodljivo čistil-nostjo zobe bleščeče bele in s tem vsak obraz privlačen in lep. Zvečer kot zadnje, očistite s! brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec • fim se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne neg« S Chlorodontom. služi kot razstrelilno sredstvo. V delih tvor-nice in na sosednjih hišah so popokal« šipe. Hujših posledic ni bilo. Sreča v nesreči Je bila, da je počila steklenica že v tvornici, sicer bi se lahko zgodila hujša nesreča, ker je bila steklenica namenjena za letalsko proslavo pri Mariborski koči. a_Tatovi in tihotapci. Posestniku Josipu Slemenšku iz Črne je izginil s pašnika vol, vreden okoli 2500 din. Domnevajo, da so ga odpeljali tihotapci in ga za lepe denarce spravili čez mejo. a_ Tatinski podvigi v Orefeori vasi. Drzna tatinska skupina Je obiskala Orehovo vas, udrla v hlev posestnika Franca Pungartnika, zaklala dva prašiča, vredna 1-000 din, ter ju odnesla. Zatem so se zglasili pri posestniku Antonu Cebeju in posestniku Francu Bregantu. Prvemu so odnesli 6 lepo pitaoih piščancev, drugemu pa 12. Orožniki so pri preiskavi ubrali pravo sled, ki je vodila do Pobrežja, kjer so orožniki našli ves plen. Bil je aretiran 32-letni Franc B. s Pobrežja, ki pa taji vsako krivdo, izgovarjajoč se, da j« meso in piščance kupil od neznanca. Iz-! ročili so ga sodišču, za njegovimi pajda-i ši pa se vršijo poizvedbe. Gospodarstvo Napredek naše ladjdelske Industrije Naša ladjedelniška industrija je pokazala v zadnjih letih velik napredek. Iz majhnih početkov se je razvilo veliko podjetje za popravilo in gradnjo pomorskih objektov, brodogradilište »Split« d. d. Pri tem podjetju je udeležena znana francoska ladjedelnica Soc. An. des Ateleiers et Chantiers de la Loire in angleška ladjedelnica in tvornica ladijskih strojev Varrow and Co. Ltd. Glasgow. V splitski ladjedelnici so letos pričeli graditi dva večja parnika za Jadransko plovidbo. Vsak od teh parnikov bo imel po 500 bruto registrskih ton in bo enake velikosti kakor parnik »Bosna«. Oba parnika bosta naj-moderneje in komfortno opremljena. Eden bo vzdrževal redno paroplovno zvezo med Splitom in Metkovičem, drugi pa med Splitom in Visom. Dela so v zadnjem času naglo napredovala. Trup obeh ladij je že zgrajen in iz Anglije so že prispeli tudi stroji. Dne 15. oktobra bodo obe ladji splavili v morje. Ob tej priliki bo prirejena velika svečanost, kajti gre za prva dva večja pomorska plovna objekta, ki bosta zgrajena pri nas doma. _____ ZbolJSanje naše devizne bilance Bilanca dotoka in odtoka deviz se je letos znatno izboljšala, deloma zaradi narasle aktivnosti naše trgovinske bilance, deloma pa tudi zaradi večjega izvoza v neklirinške države, ki nam plačujejo blago v devizah. V prvem lletošnjem polletju smo izvozili v države, s katerimi trgujemo na bazi deviz, za 704 milijonov Din (lani za 285), medtem ko je uvoz znašal le 579 milijonov (lani 638), tako da imamo tu saldo dotoka deviz v višini 125 milijonov, nasproti pasivnemu saldu 353 milijonov v lanskem prvem polletju. Poleg teh 125 milijonov pasmo dobili tudi še za baker in pšenico od klirinških držav 296 milijonov deviz, plačali pa smo Rumuniji 22 mljonov Din v devizah za mineralno olje. Tako je znašal čisti saldo dohodek deviz od trgovinskega prometa 400 milijonov Din. V prvem polletju lanskega leta je bila naša devizna bilanca v zvezi s trgovinskim prometom pasivna za 242 milijonov. ____ Gospodarske vesti = Natečaj za uradniške pripravnike pri Narodni banki. Narodna banka bo sprejela v službo 10 uradniških pripravnikov, od teh 5 s pravno fakulteto, 5 pa z dovršeno trgovsko akademijo ali z dovršeno ekonomsko komercialno visoko šolo v Zagrebu odnosno z dovršenimi šolami iste stopnje v inozemstvu. Prosilci morajo biti naši državljani, ne smejo biti mlajši od 21 in ne starejši od 30 let. Oni od kandidatov, ki Jih bo izbral izvršilni odbor banke, bodo morali opraviti še sprejemni izpit Od kandidatov, ki bodo napravili sprejemni izpit, bo izvršilni odbor izbral deset za bančne uradniške pripravnike. Sprejeti kandidati bodo po potrebi dodeljeni na delo v katero koli bančno se-dišče. Prošnje s predpisanimi dokumenti sprejema inšpektorat banke do 30. septembra t. L in daje vse potrebne informacije. — Gradbena dela. Banska uprava je razpisala drugo licitacijo za izvedbo zemeljskih del na banovlnskl cesti Podrošt-Sorica-Danje (proračun 160.000 din). Nadalje Je razpisala drugo licitacijo za gradnjo carinskih stražarnic v Gornji Radgoni in v Gornjem Cmureku (proračun 72.500 ln 60.150 din.) . Znatno povečanje produkcije umetnega bombaža v Angliji. Poleg Italije in Nemčije, ki podpirata produkcijo umetnega bombaža zaradi avtarkičnih stremljenj, beleži tudi Anglija nagel razvoj te nov« industrijske panoge. Ze lani Je produkcija dosegla 13.000 ton, letos pa cenijo, da bo znašala 25.000 ton. Velika nova tvornica skupine Courtaulds je od začetka letošnjega leta v polnem obratu, druga velika tvornica pa se še gradi. Zadnje dni so ceno umetnemu bombažu ponovno znižali. — Likvidacija. »Petoviac, usnjarska industrija d.d. na Bregu pri Ptuju sklicuj« za 23. september svoj 16. redni občni zbor, ki bo sklepal o predlogu upravnega sveta glede likvidacije delniške družbe in volitv« likvidatorjev. — Omejitev hmeljsklh nasadov v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da se j« v torek vršila pod predsedstvom kmetijskega ministra dr. Zadine v kmetijskem ministrstvu konferenca z zastopniki hmeljarske organizacije. Na tej konferenci je bila poudarjena nujnost zahteve, da se zmanjša obseg hmeljskih nasadov za 3000 ha. Sklenjeno je bilo, da se ta redukcija na podlagi zakona o ureditvi hmeljske produkcije izvrši v letu 1938. Borze 8. septembra. Na zagrebški borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.3750 (v Beogradu po 8.3848) in grški boni po 30.4850, medtem ko so se špau-site y€zete nudile po 2.95. Nemški klirinški čeki so nekoliko popustili in so bili v Zagrebu zaključeni po 12.8750, v Beogradu pa po 12.86. Na zagrebškem efektnem tržišču ee J« pri živahnejši tendenci trgovala Vojna škoda po 407 do 408 (v Beogradu po 408). Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 84.50, v delnicah Gutmanna po 85 in v delnicah šečerane Osiiek po 185. DEVIZE Beograd. Amsterdam 2393.41—2408.01, Berlin 1739.53— 1753.40, Bruselj 731.85 do 736.92, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.60—216.66, Pariz 161.42—162.86. Curih. Beograd 10, Pariz 16.2050, London 21.55, Newyork 435.375, Bruselj 73.50, Milan 22.9250, Amsterdam 240, Berlin 174.60, Dunaj 79.90, Stockholm 111.10, Oslo 108.30, Kobenhavn 96.20, Praga 15.20 Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3 EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407.50—408, 4% agrarne 53.50—54.50, 4% severne agrarne 52.50 den., 6% begluške 76 den., 7«/0 invest. 91 den., 7% Blair 84.50—85; delnice: Trboveljska 275 bi., Gutmann 45—50, Sečerana Veliki Bečke-rek 625 den., Sečerana Osijek 185—195, Osiječlta ljevaonica 200 bi., Dubrovačka 400—425, Oceania 275 den., Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 408—408.50 (408) 4% agrarne 53.50 den., 4% severne agrarne 53.50 den., 6% begluške 77—77.75, 6*/. dalm. agrarne 75—75.25 (75), 7% Blair 85—85.50 8% Blair 93.50—95. Blagovna tržišča ŽITO -j- Novosadska blagovna borza (8. t m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: (78/79 kg): ba-ška 172—174, banatska 168—175; baška ladja Tisa 177-179; sremska 77/78 kg 172-174; slavonska 77/78 kg 174—175. Ko-ruza: baška in sremska 92—93; banatska 90—91. Oves: Bažki, sremski in slavonski 106-108. Ri: baška 164-166. Ječmen: ba-ški in sremski, 63/64 kg 125-127.50. Moka: >0g< in >Ogg« 267.50-277.50; >2« 247.50— 257.50; «5« 227.50-237.50; »7< 167.50-177.50; >8c 122.50-127.50. Otrobi: baški, sremski in banatski v vrečah 88—92. Fiiol: baški beli brez vr^ ^00-205. BOMBAŽ 4- Liverpool, 7. septembra. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za sept 5.34 (prejšnji dan 5.30), za dec. 5.35 (5.29), za maj 5.47 (5.42). Newyork, 7. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za september 9.21 (9.17), za dec. 9.24 .(9.10), za mar OoU ▼ boja ta oA katere Je tista sted na snegu ▼ dokaz, da sem se zlagal — kajti v resnici je bUo tež, ko sem rekel, da je Pa- tra zavratno napadel« »Lionel!« je zavpila. Bilo Je, kakor da M mu hotela iztegniti roke naproti, nato so ji omahnile, še enkrat je vzkliknila: »Lioned!« Glas se jI je prelomil: »Ali je r«s?« »Kaj nisi slišala njegovih lastnih besed?« Je vprašal Oliver. Za trenutek se je Rozasmmda opotekla, njen obraz je bil ves spačen. Oliver je skočil k nji, boječ se, da ne bi padla. Zapovedujoče mu je mignila, naj jo pusti, a kolena so ji odrekla pokorščino; omahnila je na divan in skrila obraz med dlani. »Bog se me usmili,« je zaječala med ihtenjem, ki ji je stresalo telo. Njen vzkrik je zdramil LAomefla te otrpkwtl SkJja-čeo se ji je približal. OlSiver je stal porogljivo v ozadju; vedel je, da se bo Lionel še globlje zapletel. S pojasnili, ki morajo priti, se bo popolnoma obsodil. «Roza, Roza!« je zatarnal. »Poslušaj me, preden me obsodiš! čuj me, da ne boš krivo sodila!« »Da, le poslušaj ga,« se je oglasil sir Oliver, njegova zgodba bo jako zabavna.« Bratov porog je bil zavržencu nova vzpodbuda t »Rozamunda, vse, kar je povedal, je laž. Jaz... jaz... sem storil to v silobranu. Laž je, da bi ga bil zavratno ubil!« Njegove besede so prehitevale druga drugo. »Sprla sva se zaradi... zaradi... uefo štrmrL Bttu * N«, 9» mm m flbtt w čer sreSaka v godofcfcjtiiefcem pasta. PBoval me Je« udaril me je. NaeaaAiJe Je takt me«... in Jas sem moral storiti takisto, da si redim žftvtjeuje, prise* žem ti, Bog mi je priča! In — « »Dovolj sfer, dovolj,« mu je s otočkom segla T besedo, da bi se ubranila nadafl£ijBi pojasni »Ne, ae! Zakltajam ta, poetafeaj. Eo bo6 vse ye« dete, me boš mile je sodila.« | »Mfleje?« BHo Je, kakor da bi se saamejala. »Nesreča Ji saneete, da sem ga ribfl,« Je blazne! IioneL NiBem ga hotel, samo sunek sem hotel od-bati, svoje življenje sem branA. Ronamuudtoo Sitenje J» Uko vUhnflo, njene oč$ so btie okru tu«. »In pot^eon si pnstfl mene ki res svet t veri, da Je morilec tvoj brat. AH Je tudi to nesreča nanesla?« Njen pogtad mu Je bil neapoaen. Jeclja je je i%-javil: »Oh, če bi vedete, kofetkanj sem te ljubil —» — že takrat, na skrivaj — — imela U usmiljenje z menoj.« »Usmiljenje?« Izrekla J» besedo, kakor da bi mu jo pljunila r Mce. »Ti, Sovek, berofiš za ramlje-nje?« »Morala bi im©tl usmiljenje, 5e bi pognala moč Skušnjave, ki me Je premagala.« »Moč tvoje podlosti, tvoje lažnivosti, tvoje za* vratnosti, tvoje ni^kote — to »daj pomnim.« OClLAil | Din. flav.Jt s Din. is Sifr n; davek a Din, ta lajanje naslova b Din; najmanjši znesek 20 Din Mlad gospod sigurne eksistence, išče družico do 28 let, zmožno pomagati postaviti skupni dom. Prednost imajo trgovsko ali obrtno naobražene gospodične. — Poslati samo resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod značko >Mirna bodočnost«. 22567-25 naročajte pri FR. ZBNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Divna Obiščite novinarsko razstavo — fotelje— ln vse drugo priznano solidno delo dobavi SEVER - Marijin trg 2. L0LITNI TLAK za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne Itd., Je edino primeren, sodoben ln cenen. — Izvršuje ga LJubliana, TyrSeva 36 a aterial" brez yideza olepševanja' m OGLAS. DOBAVA DVAJU AUTOMOBILA Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održače dne 23 — IX — 1937 (četvrtak) u 11 časova u uredskim prestorljama u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/3H prvu Javnu pismenu ofertalnu licitaciju za dobavu jednog teretnog automobila sa Diesel-motorom od 3 — 3.5 t. nosivnosti i jednog osobnog zatvorenog automobila sa 6 sjedala. Ponude taksirane propisno odredbi T. br. 25 taksene tarife zakona o taksama valja predati ili poštom dostaviti u zapečačenoj kuverti do gore oznaCenog roka Središnjem uredu za osiguranje radnika u Zagrebu (soba broj 305). Kaucija u iznosu od 5% za naše državljane a 10% za strane državljane od proračunske svote za dobavu automobila valja položiti ili poštom poslati blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu (soba broj 420) najdalje do 10 časova dana, odredjenog za održanje licitacije. Uslovi licitacije mogu se dobiti besplatno svakog radnog dana za vreme uredovnih časova kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 412). Broj: 36.875-1937 SREDIŠNJI URED ZA OSIGURANJE RADNIKA ZAGREB. NOV jjjj *NAZRAKU PREVETRENI' PUDER, NEVIDEN NA KOŽI SveSa očarljiva lepota — brez sledu olep-Savanja. Puder Je tako fin ln lahak. da je oa koži neviden ln da nihče ne bi niti mislil, da vse to nI VaSa lastna naravna lepota. Skrivnost Je v novem senzacionalnem načinu »vetrenja na zraku«, po katerem >e Izdeluje pravi puder Tokalon. Desetkrat je finejši Jn lažji, kakor si je doslej splob kdo mogel misliti. Poizkusite 3e danes »na zraku prevetreni« puder Tokalon. Čeprav bi ves dan delali ▼ uradu, v trgovini ali doma, VaS obraz ne bo nikdar videti poten in blesteč. Ce bi tudi vso noč plesali, polt Vam ostane sveža in krasna. Potrudite se tudi VI čimprej, da dobite divno očarljivo trajno polt, ki jo more dati samo puder Tokalon. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-K, Zagreb, Praška ul. 6 I Naročniki ^Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din. f Zapustila me je za vedno moja nadvse ljubljena mati, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Bartel vdova po iel. uslužbencu dne 8. t. m. po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage rajnke bo v petek, dne 10. septembra t. 1. ob 2. url pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA — JESENICE, dne 8. septembra 1937. 2ALUJOCA HČERKA. Penasta pasta za zobe D. Pechmajou & Cie Zemun I I. beograjski sejem od 11. do 21. septembra S prvim svojim zamahom je postal Beograjski sejem veliko mednarodno tržišče V Vašem interesu je9 da ne izostanete 50% popusta na vseh jugoslovenskih železnicah in parobrodih. Iz Julijske krajine Pred gmMklui sodiščem sta se morala te dni zagovarjati 241etnd Elija Jakumln ki Ivan Rutar iz Cadre nad Tolminom. Prvi j« nameraval zbežatl čez mejo, drugI pa mu Je pri tem pomagal s tem, da ga Je vodil po skritih poteh v Tolminske gore. Na meji so miličniki oba aretirali. Bila sta obsojena na zapor po tri mesece in denarno kazen po 2000 lir. Istočasno le bilo sodišču prijavljenih še več takih beguncev, tako 241etni Evgen Ravbar in 22-letni Ivan Zabukovec s Proseka pri Trstu, 191etni Stanko Mullč te Smartnega pri Kojskem, S41etni Viktor Zovič iz Istre, ki jim je beg uspel, ter Josip Fantin iz Tor-jana nad Oedadom, ki so ga pa pretekli četrtek aretirali na Ravneh nad Tolminom V Gorici Je bdi obsojen 341etni Renat Bratina na 5 mesecev zapora. Bfl Je pod posebnim policijskim nadzorstvom, a se po ugotovitvah policijskih agentov ni ravnal po določbah, ki veljajo za take policijske kazni. V Trstn so ukinil na zahtevo vojaSkih oblasti običajni opoldanski strel, M so ga oddajali dan za dnem, od kar pomnijo ljudje, pri starem svetilniku. Pristaniški skladiščni opravi v Trstu ta na Reki sta prejeli te dni od prometnega ministrstva nove subvencije v »kupnem znesku 10 milijonov lir. Kako se bo ta denar razdelil med obe upravi, bo odločil finančni minister a posebno naredbo. Trst Je v zvezi s svojim zaledjem v glav nem po treh železniških progah, ki se strmo vzpenjajo na kraško planoto, že lani so se pričela na posameznih predelih teh prog elektrifikacijska dela, sedaj elektri-ficirajo tudi že progo od Trsta preko Ro-cola in Sv. Ivana na Opčtoe. Ko bo ta del proge elektrificiran, bodo vsi tovorni vlaki usmerjeni z Opčin po tej progi ▼ mesto, tako tudi oni iz postojnske smeri, ki so vozili doslej preko Nabrežine in nato ob obali na bivšo južno postajo. Na Goriškem Je bilo po podatkih pokrajinskega korporacijskega urada v mesecu juniju in juliju 8 stečajev. Poleg drugih sta morala v konkurz zidarski mojster Angel Terčeij iz Ajdovščine in trgovec Leopold Uršič iz Gorice. V Tolminu so, kakor smo že poročali, ukinili gimnazijo in mesto nje ustanovili spet učitiljišče, ki ga Je Tolmin imel že pred dobrim desetletjem. Za ravnatelja učiteljišča Je bil imenovan prof. Emanuel Fabrovič, ki Je zadnje čase vodil tudi tolminsko gimnazija V »Dramam, kjer »vi rodbina vojvode Coste, Je prišla pretekli teden na obisk princesa Marija Piemontska, soproga italijanskega prestolonaslednika. V naslednjih dneh Je napravila več izletov po širši tržaški okoiici ki Je bila tudi na Goriškem V Vipavi in v sosednjem St. Vidu sta bila odstavljena občinska komisarja dr. Gril-lo in dr. Capon. Mesto njiju je bil imenovan fašist Vincenc Gbermandi za podeštata v obeh občinah. V Višnjah pri Podkrajn se je smrtno ponesrečila 721etna Frančiška Bajčeva. Po nesrečnem naključju je padla v vodnjak na domačem dvorišču in v njem utonila. Domači so Jo pogreša* dva dni. Pretekli torek zjutraj je gospodinja našla njeno truplo, ko Je črpala vodo iz vodnjaka. V DoMarjih blizu sv. Lucije, kjer grade novo električno centralo, se je pripetila preteklo sredo velika nesreča. Skupina delavcev Je baš postavljala leseno ogrodje v bližini predora, ki so ga pričeli tam graditi. Treba je bilo odstraniti neko skalovje, ki so ga morali za to podminirati. Ko je mina eksplodirala, so skale udarile v ogrodje in ga podrle. Več delavcev, ki so bili na njem, je bilo ubitih ali težje poškodovanih. Tri žrtve nesreče so naslednjega dne pokopali, ostale so prepeljali r goriško bolnico. Delavci so bili po večini doma iz Furfanije. V Koritih pri Lufailrf, Id spada v občino Pušjo vas na skrajnem zapadnem koncu Slovenske Benečije, se je pred dnevi trem mladim pastirjem pripetila huda nesreča. Ellzlj Goj, star 15 let, Je našel v družb'. Ferdinan<2a Erliha in njegovega mlajšega brata staro granato, ki so jo takoj poskušali razstaviti. Pod udarci s kam nom Je granata eksplodirala. Gojev Elo in Erlihov Ferdo sta bila ubita, njun mlajši tovariš pa hudo ranjen. V Zagorju pri Grgarn Je pred dnevi nastal velik požar na domu posestnika Andreja Trnovca. Zaradi močnega vetra se je ogenj naglo razširil, da ga ljudje iz soseščine, ki so prišli gasit, nikakor niso mogli obvladati. Poslopje je pogorelo do tal. Posestvo je bilo zavarovano le za m al denar proti požaru. Trnovec Je bil oškodovan za 20.000 lir. Neki inozemski častnik je ponudil kardinalu Richelieuju svoje vojaške usluge. Pri tem ni prav nič prikrival, da mu gre samo za to, da z izdajstvom čimveč zasluži. »Mi Francozi se borimo prav za prav samo za našo čast«, je odvrnil kardinal ponudniku. Častnika pa odgovor ni spravil v zadrego. Nasmehnil se je in relrel: >Vsak se pač bori za ta kar mu je najbolj po-trebnok »JUTRO« St '210 Četrtek. 9. IX. 1937. Japonska skrb za moč ln zdravje Vsako jutro po umivanju se japonski vojaki na dvoriščih svojih kasarn masirajo po plečih Neškodljiv pik strupenjače Dvajset razburljivih minut med življenjem ln smrtjo Razburljivih dvajset minut so doživeli ljudje v nekem eydnejskem filmskem študiju, kjer je ena najbolj strupenih avstralskih kač, tako zvana tigrska kača, pičila poklicnega krotilca kač. Rudolf de Heaume. tako se je imenoval krotilec-, je prispel v studio, da bi tam pokazal svojo spretnost pred filmsko kamero. Prizor je bil že sam na sebi dovolj razburljiv, a postal je še bolj. ko je neka tigreka kača nenadno dvignila svojo glavo iz žepa v krotilčevem plašču in moža pičila v roko. Vse je menilo, da je mož že zapisan smrti, samo on ni izgubil glave. Mirno je odklonil vsako pomoč, si izrezal rano z žepnim nožem in dal nanjo neki preparat, ki ga je bil za takšne primere izdelal sam. V splošno presenečenje je nato s svojim predvajanjem nadaljeval, »že 17-ali 18-krat so _ me kače pičile,« je menil, »in doslej mi je moje lečilo še zmerom pomagalo. Vendar vam pa odkrito priznam, da rajši vidim, če me modras dvakrat piči nego tigrska kača enkrat. Ce ostanem dvajset minut živ. tedaj pomeni to, da zame ni nobene nevarnosti več.« Teh dvajset minut je preteklo in možu se res ni poznalo, da bi ga biLa pičila ena najhujših strupenjač ... Na tisoče pdc strašne letalske smrti Na neki letalski prireditvi na Le Bourgetu pri Parizu, kjer je bil navzoč tudi francoski minister za letalstvo, se je odigrala pred očmi tisočev gladalcev strašna nesreča. Podporočnik Pagnini je trčil pri pristajanju v neko letalo. Zaradi sunka se je njegov aparat vnel. V nekaj sekundah se je aeroplan spremenil v gorečo baklo. Pagnini je bil s pasom privezan na letalski sedež, zato se ni mogel rešiti z odskokom. Zgorel je pri živem telesu, medtem ko so ljudje na letališču vpili od groze in so ženske padale v omedlevico. Jalova koledarska reforma Kakor poročajo iz ženeve, ni nobene nade, da bi se izvedla reforma koledarja s 13 meseci po 28 dni. Dva in trideset držav se je izjavilo o stvari, toda tako različno, da ni mogoče ustvariti skupne osnove, na katero bi bili voljni pristati vsi odločujoči činitelji. Tudi cerkve nasprotujejo poenotenju in novi razdelitvi koledarja. Vatikan sicer priznava potrebo stabilizacije premičnih praznikov, toda pravi, da leži tozadevna končna odločitev pri ekumenskem koncilu. Pravoslavna in evangeljska cerkev sta se izjavili za spravljivo stališče, toda kljub temu kaže, da s koledarsko reformo ne bo nič. Lepo perilo res lepo in čisto oprano, dosežete z uporabo dobrega pralnega praška. — Tak je PERION kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kupujte in uporablajte ga! Ženske se mešajo v politiko Potem ko so zavzele Santander čete gene' rala Franca, so' ženske manifestirale po ulicah z zastavami novega režima Ljubosumnost v cerkvi V farni cerkvi San Cipriano blizu Neaplja se je te dni odigral neverjeten prizor. Dve mladi kmetici, Elsa Guida in Consoglia Bertoni, sta sedeli samo nekaj metrov narazen v cerkveni klopi. Nenadoma je kmetica Bertoni planila kvišku in popadla Guido za lase, jo vrgla na tla ter jo začela suvati s pestmi in brcati z nogami. Prizor je izzval takšno razburjenje, da je moral duhovnik prekiniti mašo in priti osebno k ženskama, da ju je spravil narazen. Bertonijeva pa ni odnehala, dokler ni izpulila svoji tekmici v ljubezni več šopov las iz glave. Po spopadu je izjavila, da je imela samo v cerkvi priložnost, približati se svoji konkurentki. Guido so morali oddati v bolnišnico, kajti Bertonijeva ji ni samo ogolila glave, temveč ji je tudi posnela več kosov kože. Pozabljeni milijoni Po najnovejšem izkazu ameriških denarnih zavodov leži v velikih bankah onstran Oceana 189 milijonov dolarjev denarja brez lastnikov. Denar pripada 5,646.504 vlagateljem, ki se ne oglasijo več. Večinoma gre za skromne vsote, vendar so med »pozabljivimi« vlagatelji našteli tudi 65 oseb, ki imajo v bankah vloge po več tisoč dolarjev, pa jih ni od nikoder po denar. še ena dedična po Zaharovu Zdaj se je našla tudi Poljakinja, ki zahteva primeren delež po oboroževalnem mogotcu Zaharovu. To je Varšavljanka Klimova, ki trdi, da je s pokojnim »trgovcem s smrtjo« v krvnem sorodstvu. Oče Klimove se je pisal Ivan Zaharov in je izhajal iz Dureve v Rusiji. Bil je baje brat Bazila Zaharova, ki je menda zapustil očetovo hišo v 14. letu starosti ter se napotil po svetu za srečo. Mati tucata otrok, žrtev ljubezenske drame V nemškem mestecu Kallu se je odigrala strašna tragedija ljubezni. V prepiru je 541etni posestnik Breuer ustrelil najprej svojo ženo, nato pa še sebe. žena je namreč hotela ostaviti moža ter živeti z drugim kljub temu, da je imela dvanajst otrok Najstarejša sirota ima zdaj 17 let, najmlajša pa osem tednov. Služkinja rekordna plavalka Pri nski londonski družini zaposlena služkinja Luiza Horna, ki je stara komaj 21 let, je pred kratkim preplavala nevaren morski zaliv med Anglijo in otokom Wigh-tom in Solentom. Rabila je za ta rekordni plavalni podvig dobrih pet ur. Deset živili zakopanih V bolgarskem rudniku Pirinu je te dni nastala eksplozija trsskavih plinov. Pri tem je zasulo deset rudarjev, ki so že nekaj dni živi zakopani v rovih pod zemljo. Francoski otok v plamenih Iz Lortenta v jugozapadni Franciji javljajo, da gori francoski otok Groix, ki leži v bližini francoske obale Atlantika. Požar je zajel kakšnih dvatisoč ha gozda. Ljudje so izkopali jarke, da bi omejili katastrofo, toda ogenj kljub temu divja z nezmanjšano silo naprej. September • oktober 10 dnevno zdravljenje 700.— dinarjev VSE vračunano: stanovanje (vsaka prosta soba na izbiro) hrana (v vsaki restavraciji a la carte) 2 zdravniška pregleda, od zdravnika predpisane zdravilne ogljikove ln mineralne kopeljl velika analiza seči, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode. Moderni komfort. — Kavarna. — Ton-kino. 300 sob (150 s tekočo vodo). — Prospekte in navodila pošilja: Clprava Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Maribora). Groza v mrtvašnici V pariški mrtvašnici so te dni doživeli stvar, ki spominja na zgodbe ameriškega pisatelja zgodb groze, Edvarda Allana Po-eja. Iz neke reke so potegnili žensko truplo. Da bi ga agnoscirali in v ta namen fotografirali, so ga položili na mrtvaški oder. Toda kako so se sluge v mrtvašnici prestrašil, ko se je mrlič začel zvijati v konvulzivnih krčih! Truplo je na ta način izgubilo ravnotežje in padlo na tla. Pobrali so ga in ga zopet položili na pare, nakar se je izvila iz obleke mrtve ženske jegulja, ki se je bila zapletla v mrliča ter so jo z žensko vred prinesli v mrtvašnico. Okradena filmska zvezdnica Francoski filmski zvezdnici Kitty Gallia-novi, znani iz filma »Marija Galante«, so vlomilci nedavno ukradli iz stanovanja v Hollywoodu vse dragulj? in kožuhovino v skupni vrednosti 600 tisoč frankov. Te dni je prejela umetnica priporočeno pošiljko z vsemi ukradenimi predmeti nazaj. Tatovi so napisali Gallianovi pismo in pravijo, da jim je žal vloma. Za spomin na vlom pri Gallianovi so si obdržali samo tri steklenice umetničinih dišav. Prepovedana popevka za uporne kaznjence Izšel je ukaz namestnika Adolfa Hitlerja, Rudolfa Hessa, s katerim se v bodoče prepoveduje nemška popevka »Siegreich wollen wir Frankreich schlagen«. Hess je obenem s prepovedjo te popevke razposlal oblastvom okrožnico, v kateri poudarja, da ni Nemčija sovražnica Slovanov, niti Francozov. Hladna jesen že prihaja • • • varujte se prehlada! Nudimo Vam odgovarjajoče jesensko blago za obleke in površnike v raznih kvalitetah. Na željo Vam izgotovimo obleko ali površnik prvovrstno in po meri tudi pri naa v lastnem ateljeju. Izgotovljene obleke, površniki, hubertusi, dežni plašči itd. vedno v zalogi pri tvrdld DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 7 Kmalu bo dograjen Pogled na del novega nemškega zeppellna, ki ga izgotavljajo v delavnicah v Frled-richshafnu. Zrakoplov bodo po zaključenih pogajanjih z Ameriko polnili a helijem ANEKDOTA Madame de Staelova ni bila lepa, imela pa je krasne roke. Nekoč ji je neki obiskovalec to opomnil. Madame se je opravičila: »Treba je pač pokazati svojo lepoto tam, kjer jo človek ima!« VSAK DAN ENA S P O R T Včeraj so dirkali na Dolenjsko Kolesarsko In motociklistično društvo »Sava« je imelo svoje uspele dirke na treh progah do Stične, Trebnjega in Novega mesta Ljubljana, 8. septembra. Agilni kolesarski klub »Sava«, ki skrbi za razvoj kolesarskega športa v južnem delu Ljubljane, je priredil danes kolesarske ln motociklistične dirke za juniorje in seniorje, kolesarje ter motodirkače na lahkih športnih motorjih. — Kaj bi bile te in še kakšne tovrstne druge prireditve, če ne bi imel naš kolesarski in motosport tako vztrajnih delavcev in organizatorjev kakor je g. Batjel pri »Savi«, popularni Jaka Gorjanc pri »Iliriji« in še nekateri drugi meceni, ki toliko žrtvujejo in delajo, idealisti starega kova, žal le z redkimi po-snemalci med mladimi. Dirke brez nagrad si skoro ne moremo več zamisliti. Novodobni šport in njegovi očetje prenesejo to kot nekaj povsem umljivega. Pa so se vendar današnje dirke končale v polno zadovoljstvo prirediteljev in tekmovalcev. šlo je brez protestov, le manjših nezgod je bilo, da je tekma trajala dolge ure. G. Batjel je s pomočjo sodelavcev v odboru kluba gg. Rozine, Gregorčiča in še nekaterih vztrajnih vodil tekmovanje v najlepšem redu in ob koncu ob razdelitvi nagrad izrekel tehtno misel na račun našega športa. Kot preizkušen športni organizator je z očetovsko uvidevnostjo pograjal nezdrave pojave, dodal pa je tudi bodrilno besedo vsem, ki pojmujejo šport resno. Dirke so obsegale tri točke sporeda. Juniorji kolesarji so tekmovali na 60 km dolgi progi od Rudnika izpred gostilne pri »Plankarju« do Stične in nazaj. Zmagal je Rebrovič Ivan (SK Željezničar, Zagreb) v času 2:04,40. Seniorji-kolesarjl so vozili do Trebnjega in nazaj, skupno 110 km. Znani olim-pijec Gartner Franc (Ljubljanica) je v času S: 18:08 zmagal pred gosti iz Zagreba za dobre 4 minute in je bil seveda burno pozdravljen na cilju, kjer je več sto dirkačev vztrajno čakalo dirkače skoro vse popoldne. Pri motociklistih je prepričevalno zmagal Kavčič Virgilij (KMD »Sava«), ki je potreboval do Novega mesta in nazaj — skupno 140 km — 2 uri in 82 minut in 50 sekund in je drugega in ostale so tekmovalce pričakal na cilju polnih 47 minut kasneje ozir. zadnje že kar ure pozneje. Voail je jpovprečno 57 km na uro na stroju DKW z le 98 ccm, kar izpričuje, da izborno obvlada tehniko vodstva, predvsem na ovinkih. Podrobni tehnični uspehi Kolesarji juniorji: Za zmagovalcem Re-brovičem (Zagreb) so še: 2. Gregorič (ŽSK Hermes) 2:04:40 in dve petinke; 3. Hrastar (Hermes) 2:04:41; 4. Lukman (Hermes) 2:04:41 in dve petinki; 5. Pan-čur (Sava) 2:04:42 in 6. Bratun (Hermes) 2:04:44. — Od 20 tekmovalcev jih je prispelo na cilj 14, na obrat v Stični pa razen dveh vsi. Kolesarji-seniorji: Za Gartnerjem sledita Zagrebčana šolman (ŽSK »Orao«) 3:17:11 in dve petinki in Ormož (Železničar) 3:19:40, dalje Grum (Ljubljanica) 3:23:30, žerjal (Sava), Košar (železničar, Zagreb) in Polak (Celje). Zadnji je imel več defektov z žebljički, kar mu je onemogočilo ugodnejši placement. Vozil pa je zelo dobro. Od motociklistov sta za Kavčičem vozila v cilj še Mihelič (Hermes) in Simčič (Sava). V vseh skupinah so prvi štirje plasirani prejeli praktična darila kluba-priredite-lja in njegovih mecenov, nekaterih znanih ljubljanskih tvrdk, in sicer prvaki dirkalni okvir, drugi po dva tubolarja, tretji električno svetilko z dinamo, četrti pa po en tubolar, dočim prvoplasirani člani »Save« še po dva tubolarja kot posebno darilo. Gostje iz Zagreba so bili zelo gostoljubno sprejeti in so gotovo odšli zadovoljni z uspehi in športnim sprejemom prirediteljev in gledalcev. Zmagovalec motodirke Kavčič je prejel zelo okusno izdelan prehodni srebrni pokal že v trajno last. Kako je bilo v Bukarešti prvi dan Otvoritev VZII. balkaniade — Kako je Jugoslavija zasedla prvi dve prvi mesti (Pismo vodje slovenskih atletov) »Da, da, draga gospodična, saj vem, da ste storili vse, kar je bilo mogoče, da ate me polepšali...« (»Tidena Tegn«) Bukarešta, 5. septembra zvečer. Snoči so prišli Beograjčani in Pančev-čani, z njimi pa tudi Aleksa Kovačevič iz Zagreba. Stefanoviča in Kleuta ni med njimi, ker sta morala v vojsko. V hotelu »Splendid« stanujemo samo mi, hranimo pa se vsi udeleženci balkaniade skupno tukaj. Vsaka ekipa ima svojo mizo, okrašeno z dvema državnima zastavicama. Da bi ne imeli kakšne nesreče, so nam prireditelji odredili v hotelu stražo, ki pa vedno spi, kadar hodimo mimo nje. Nekateri naši pravijo, da še ne vedo, ali straža čuva nas ali pa so hoteli ž njo zavarovati druge pred nami. V nedeljo dopoldne so nas ob 10. poklicali zaradi zadnjega razgovora, pa smo prišli na vrsto šele dve uri in pol pozneje. Disciplina je torej pri nas še zmerom bolj v čislih kot tukaj. Izvedli smo poskusni defile v zelo majhnem številu, nas je bilo zraven šest. Od Turkov pa je korakal samo zastavonoša, znani skakač Haydar. Meni ga je bilo žal in sem mu šel delat družbo ter sem to dopoldne predstavljal kapetana turške reprezentance. O tem se je pozneje izrekla še marsikatera šala. Popoldne je začelo deževati. Na srečo je dež pred otvoritvijo ponehal in rumuruka domovina je bila ponosna na svoje sinove, ker so od vseh napravili najboljši vlls. Točno ob 16. je prišel kralj s svečanim spremstvom, potem je bila vrsta sodnikov v belih hlačah in srajcah, nato pa so se zvrstili udeleženci. Najprej štirje Albanci, potem Bolgari, potem Grki (zastavo je nosil najboljši grški atlet Sylas), za njimi pa mi z zastavonošo Kovačevičem in kapeta-nom Goičem, dalje Turki in kot zadnji najbolj številni domači. Vse ekipe razen naše in turške so pozdravljale z dvignjeno desnico. Po pozdravnem nagovoru predsednika rumunske lahkoatletske zveze je sam kralj proglasil osme balkanske igre za otvorjene. Vojaška godba je zaigrala vse državne himne, v nebo so zadoneli trije topovski streli, vojaštvo pa je spustilo nekaj tisoč golobov, ki so na vse strani raznesli vest o otvoritvi te balkanske prireditve. Na razmočenem tekališču so se nato zs-čeli pred teki na 100 m in z njimi tudi prve senzacije teh igre. Oba Grka sta izpadla že v predtekih. naša dva pa sta morala pljuniti v roke, da sta prišla v finale. Za skok v daljino se nismo nadejali niti toliko, kolikor smo dosegli. Mikič je skakal prav dobro, junior Lenart pa je prišel komaj čez 6 m in seveda ni prišel med finaliste. Zmagovalec Lamorakis je dosegel svoj rezultat (7.05) že s prvim skokom, pozneje pa še enkrat. Mož je precej zopern zato, ker se nikakor ne more pripraviti na skok in trajajo te priprave celin 7 mim:t. Seveda ga je publika za ta njegov tempo nagradila z glasnim žvižganjem in še mi smo bili zadovoljni z njim. Goršek nam je pripomogel do prve zmage na tej prireditvi. Krasen je bil ta tek na 800 m. Voditi je začel Gabršek, Goršek je bil tretji. Po 300 m je že Goršek prvi, Gabršek pa drugi, ki z »zaviranjem« nekoliko pomaga, da Goršek pobegne Geor-gakopulosu. Zmaga je naša in prvič se igra jugoslovenska himna, mornarji pa dvignejo našo zastavo na srednji jambor. Pri teku na 100 m so nam naši zavezniki gledali skozi prste. Bauer je trikrat startal napačno, Katalinič pa enkrat. Prvi štirje so prišli skoraj skupno v cilj in je razlika treh desetink med prvim in četrtim mestom mnogo prevelika. V kopju je bilo slabo zaletišče in so vsi metali 3 do 5 m manj kakor navadno. Drugačen je bil naš drugi metalec Miloš, ki je metal celo 15 m manj kot sicer. Zadnja točka — štafeta 4 X 400 m — je bil najbolj razburljiv dogodek tega dne^a. Rumuni so bili tako sigurni prvega mesta, da so podarili za zmagovalno moštvo štiri pokale. Torej za vsakega enega. Prvi naš tekač Despot je bil v začetku daleč zadaj in tretji. Na predajo je prišel samo 3 m za najboljšim Rumunom. Drugi naš Ban-ščak je sprva malo zaostal, predal pa je palico kot prvi skoraj istočasno z Grkom in Rumunom. »Izvrstna« predaja je bila kriva, da smo še enkrat zaostali za 10 m, toda pri 300 m opešata Grk in Rumun ter ju Hanzi pusti zato še daleč zadaj. Pleter-šek kot zadnji dobi palico 15 m pred Mantikasom; ker se ga le nekoliko boji, beži tako, da mu uide čez 20 m daleč. To je bila naša druga zmaga, spet je igrala godba himno in spet je vihrala jugoslovenska zastava na srednjem jamboru. V sredo je drugi dan našega sporeda' B. S. V nekaj vrstah Med nedeljskimi nasprotniki v ligaškem tekmovanju sta se beograjska tekmeca Bask in Jedinstvo v izogib dvojne tekme odločila, da bosta svojo tekmo odigrala že v soboto. Sodniki v tretjem kolu pa bo-bo naslednji: za Bask-Jedinstvo Kap iz Sarajeva, za BSK-Jugoslavijo Podupski iz Zagreba, za Hajduk-Concordijo Knifferiz Osijeka ter za Ljubljano-Slavijo Mika Popovič Iz Beograda. Za zagrebško tekmo bo sodnika »dostavila-« italijanska sodniška zveza. RADIO Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »N a š Val«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Četrtek 9. septembra Ljubljana 12: Harmonika solo (g. Milan Stante). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Straussov valček Veselite se življenja (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Koncert opernih spevov s spremljevanjem klavirja — poje ga. Pavla Lovšetova, pri klavirju prof. M. Lipovšek, vmes Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Rezervirano za prenos z velesejma. Petek, 10. septembra. Ljubljana, 12: Šramel kvartet »Hmta-dra«. 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, vr»-me, poročila, spored, obvestila. 13.15: Radio orkester. 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Izseljeniške novic2. 20.00: Liszt: Ogrska rapsodija št. 2 (plošče). 20.19: Vzgoja otrokovega naraščaja (ga. Marija Kovačeva). 20.30: Operetne speve s spremljevanjem Radio orkestra pojeta gdč. Dragica Sokova in g. Jean Franci. 22.00: Čas, vreme, poročila, spor »d. 22.30: Angleške plošče. Beograd: 17.20: Simfonična glasba. 20.00: Prenos iz Zagreba. 21.00: Plošče. 22.15: Klavirske skladbe in plošče. Zagreb: ^0: Skladbe za čelo, petja dn lahka godta orkestra. 21.30: Zborovsko petje in ples. Praga: 19.10: Iz čeških operet. 20.15: Moravske narodne. 20.35. Jeremias »Gospod Tvardov-ski«. 22.25: Komorna glasba. Varšava: 19: Beethovnove simfonije. 20.20: Koncert solistov in orkestra. 21.00: Pesmi in plesu 22.00: Klavir in čelo. Dunaj: 12.00: Lahka glasba. 16.15: Klavirski koncert. 16.05: Ba-bičine pesmi. 17.35: Štajerski skladatelji. 20.00: Popotna pesmi. 20.50: Zvočna igra. 22.20: Avstrijski skladatelji. 23.00: Nadaljevanje koncerta. Berlin: 19.00: Koncert velikega orkestra. 20.00: Hitlerjev govor na ntirnberškem kongresu. 22.30: Zabaven program. Miinchen: 19.00: Nemške spevoigre. 20.00: Kakor Berlin. Stnttgart 18.00: Pester glasbeni program. 20.00: Kakor Berlin. 24.00: Nočni koncert. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.