Leto LXXn, št. 29____Preig • cena L 1 SLOVENEC UrodnišStvo . uprava: Ljubljana, ^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^^^ Telefon 4001—1004 ^^^^^^^^ ^^^T^Vfc ^^ "i^ki F FEBKUAK • 1944 Mesečna nuročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 lir. — Cok. rač. Ljubljana 10.B50 za naročnino in 10.394 za inserato. — Izključno zastopstvo za oglnso iz Italije in Inozemstva: UPI S. A. Milano. Rokopisov ne vračamo. NEDELJA Die schvveren Abwehrkampfe im Osten Erfolgreiche Gegenangriffe bei Kirowograd - Eingeschlossener Feind bei Nettuno zusammengedrangt - Schwere Kampfe um das Bergmassiv von Cassino - 32 Terrorbomber abgeschossen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, | Im LnndekopI von Nettuno vviir- 5. Februar. Das Oberkommniulo der Wehrinacht gibt bekannt: Im Kampfraum von Nikopol ver-stiirkten die Sowjets ihren Druck nn der Siidfront des Briickenkopfes und im Einbruchsraum iiordvvestlich der Stadt. Starke feindliche Angriffe vvurden ubgevvehrt und ortliehe Einbriiche abgeriegelt. Im Rnum zvvischen Kirowogrnd rt 11 d B e 1 a j a Z c r k o w dauern die schvveren Kiimpfe mit dem immer vvie-der angreifenden und sich vveiter ver-stiirkeuden Feind nn. In erfolgreiehen Gegenangriffen durchbrachen unsere Truppen trotz hartniiekigen Widerstan-des in einein Abschnitt stark ausgebau-te Stellungen tler Sovvjets und fiigten ihnen in vveiteren Vorstiissen hohe Verluste an Menschen und Material zu. Im Gebiet siidlich der Pripjet-Siimpfe dauern die vvechselvollen Kiimpfe mit feindlichen Infanterie- und Kavallerieverbiinden an. Siidlich der Bere s i 11 a und bei Wi-tebsk behaupteten unsere Truppen auch gestern ihre Stellungen nach er-bittertem Kingen gegen alle Durch-brnehsversuehe der Bolschewisten. Im Frontabschnitt von Nevvel bis zum Finnisehen Meerbusen liess der starke feindliche Druck gestern etwas nach. Mehrere ortliehe Angriffe der Sovvjets vvurden nach Abschnss einer grosscren Anzalil feindlieher Panzer abgeschlagen. den die eingesehlossenen feindlichen Bu-taillone auf engem Raum zusamiiienge-driiugt. Bisher vvurden nu dieser Stelle neunhundert Engliinder als Gcfiiiigene eingebrucht. Die Versuche des Feindes, Težki obrambni boji na vzhodu Uspešni protinapadi pri Kirovgradu - Obkoljeni sovražnik pri Nettunu stisnjen - Težki boji za Cassinski gorski masiv 32 strahovalnih bombnikov sestreljenih Fiihrerjev glavni stan, 5. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na bojišču pri N i k o p o 1 j 11 so Sovjeti povečali svoj pritisk na južnem delu mostišča ter na vdornem prostoru durch Panzerangriffe aus dem Raum severozahodno o i i izvršen, pravi list, eden najbolj tragičnih zločinov sedanje vojne in njegove žrtve so bile pokopane v množičnem grobu. Nad tem množičnim grobom se dviga danes ono vprašanje, ki ga je nesrečni general Sikorski stavil vodilnim ljudem v Moskvi, strašno vprašanje, napram kateremu predstavljajo katvnski mrtveci samo navadno epi- ujetnikov, mož, žena in otrok, ki so jih Sovjeti iztrgali iz njihove domovine. Ne ve sc, kam so jih odvlekli in nihče ni dobil od njih niti najmanjšega sporočila. Brutalnost in človeška krvoločnost dosegata tu tako visoko stopnjo, da bi človek laliko obupal nad človeštvom. na in delavski razred« je močno napadel ameriški časopis »Cliicago Tribune«. l'o »Daily \Vorkerju« pie sovjetski časopis med drugim, da bi človek, ki jc prečital nekaj člankov lisla »Cliicago Tribune«, lahko dobil vlis, da la list ne izhaja v državi, ki jc v vojni /. Nemčijo, temveč v državi, ki sc bori s Sovjeti. Pozornost sta vzbudila zlasti dva članka, ki ju je napisal polkovnik Konrad It. I.nnza. Lan- svoje lastne narodne himne in izobešali narodne zaslnve, tako da so se končno stavili ti narodi Nemcem na razpolago in jim s tem storili dragocene usluge. Razburjenje boljšcviškega lista znova dokazuje, da Moskva noče nič. vedeti o resnici. Zakaj lo, kar piše »Cliicago Tribune«, odgovarja dejstvu. Ker pa gradi Kremelj vso svojo propagando nn binav ščini in nn lažeh, ludi v zavezniških drža za pravi, da so uživali Litvanci, Estonci vati nc trpi nobenega drugega jezika kot in Lclonci pod nemškim gospodslvom ! tistega, s katerim govori sam. — II — Strahovalni napadi na italijanska mesta Milan, 4. febr. Ameriški bombniki so izvedli ponovne težke strnhovalne napade na mesta Trst, Rimini, Albano, Formi j riškega časopisa »Time o delovanju ne Španski emigranti se pogajajo z Moskvo Madrid, 5. febr. Kakor poročajo iz Mehike, so pogajanja Sovjetov s španskimi emigranti Ncgrinom, Prietom, Martinezom, Darrisonom in dr. dozorela tako daleč, da je bil izdelan že načrt, ki naj se izvede takoj, če emigranti s Stalinovo pomočjo zopet pridejo v Španiji do oblasti. Program, ki ga objavlja mehiški časopis »Todo«, vsebuje kot eno glavnih točk internacijo ter sojenje vseh pripadnikov španske vojske od najvišjega do navadnega vojaka. Proti katoliški cerkvi nameravajo emigranti izvesti iste ukre-j>e, ki so bili enkrat že odrejeni, namreč razlastitev ter prepoved verskih proslav. Vojni zločinci Berlin, 4. februarja. V berlinskih političnih krogih smatrajo poročilo nme- 111 Porlo Kecanti. V vseli teb mestih je imelo prebivalstvo težke izgube. Slnno- zodo. Kajti vprašanje Sikorskega se vanjske četrti so bile uničene, cerkve pa je nanašalo na dva milijona poljskih I porušene. katerih v Italiji borečih se ameriških enot, ki ne smatrajo svojo nalogo zgolj običajnega boja, temveč ubijanje ujetih nemških vojakov, kot zanimiv prispevek k vprašanju kaznovanja vojnih krivcev »Time« poroča med drugem, da so se skupine ameriških vojakov združile pod naslovi kot n. pr. »Morilci ljudi, ki se hranijo s kislim zeljem« ter da se ponašajo s tem, da so ubili nemške ujetnike, ki so padli v njihove roke. Štirinajstletni šahovski genij Lizbona, 4. februarja. Presenečenje lctošniega turnirja za šahovsko prvenstvo Portugalske predstavlja nastop 14 letnega dečka Jore Ribeire, ki je takoj v prvi igri premagal lizbonskega prvaka in ki doslej še ni zgubil nobene igre. Kot poroča časopis »Secula« je pričel mladi Ribeira igrati šah z 11 leti, ne da bi sc učil. Zadostovalo mu je, da je gledal različne partije svojega očeta. Ribeira trdi, da doslej še ni izgubil nobene igre. Stockholm. Kakor javlja angleška poročevalska služba iz Washingtona, je predsednik Roosevelt izjavil na sestanku tiska na neko vprašanje, da ne more Tretji letalski napad na London Berlin, 5. febr. Nemško letalstvo je, kakor je vojno poročilo že omenilo, napadlo v jutranjih urcih dne 4. februarja angleško prestolnico. V strnjenem napadu so močni valovi nemških letalskih jat preleteli med 5. in 6. uro zjutraj pri ugodnih napadalnih pogojih Rokav v smeri proti Londonu. Tisoči razstrelilnih in zažigalnih bomb, med njimi zažigalnih bomb največjega kalibra so povzročili v Londonu velike požare in razrušenja. S tem jc izvedlo nemško letalstvo od 22. januarja v 14 dnevih tretji nočni napad na angleško prestolnico. Bolgarski narod je strnjen Sofija, 4. febr Pomoč, ki jo je nudila dežela po strahovalnem napadu na Sofijo, je najboljši dokaz za bolgarsko narodno strnjenost, piše »Zora . Stotine malih uradnikov jc zgledno izpolnilo svojo dolžnost in tisoči prebivalcev raznih mest v pokrajini z vsemi močmi pomagajo cva-kuiianccm iz Solijo. Prav posebno se je obnesla mladina, organizirana v »Braniku«. Bila je stalno na delu Danes, piše list, ima bolgarska mladina na razpolago lc dve poti, po katerih sc lahko udeležuje življenja bolgarskega naroda — vojašnico ali organizacijo »Branik«. Bolgarski narod jc v težki uri pokazal, da je trdna narodna skupnost. To ni lc znak narodne zavesti in bojnega duha, temveč ga jc treba v sedanjih usodnih trenutkih smatrati tudi za moralno zmago. Vsa Španija za Francom Madrid, febr. Izjava španske vlade po seji ministrskega sveta v četrtek popoldne je naletela lin veliko zadovoljstvo v vsem španskem narodu. Madridski listi nagliišaio kot to 111111 C'i ljudskega mnenja, da noben Španec ne more v nobenem primeru dovoliti napadu na čust in neodvisnost narodu. I mirjene iu istočasno energične besede vlade, piše list »Madrid«, se strinjajo z mnenjem vseh slojev prebivalstva ter so dovedle do tega, du se špunski narod še tesneje zbira okoli Cintdilla ter so izogiba vseh malenkostnih sporov. Še nekaj italijanskih generalov prijetih Rim, '>. febr. Generala nekdan je ita-ijanske armade Dulmuzzo in St|uero ter admiral Murtinucci so bili, kakor poroča rimski oddajnik, prijeti od republikanske polici je. Izročeni bodo posebnemu sodišču zu zaščito države. Anglija molči o nemških letalskih napadih Lizbona, 4. febr. V krogih tukajšnjih Angležev in zlasti številnih anglosaških novinarjev vlada zaradi nemških napadov na London in južno Anglijo živahno vznemirjenje. To razburjenje je tem večje, ker popolnoma primanjkuje dejanskih poročil, še bolj pa ga je ojučilo tozadevno poročilo Fiihrerjevega glavnega slana. V splošnem so prepričani, da bo ti letalski napadi popolnoma zamolčani, ker t si — ko želi nova usmeritev britanske poročevalske politike. Prav la preokret pa lahko smatramo kot dokaz, d:i jc povzročena škoda mnogo večja, kot pa si lo upajo priznali. V novinarskih krogih zelo obžalujejo, da se ne more London ojunačiti za tako odkritosrčnost, kol jo je kazal med letalskimi napadi v lotiti li) 10 in 1911 iu ki jo sedaj v isti meri kažejo Nemci. Vzrok vsega lega jc namreč la, da je bilo takrat angleško prebivalstvo še notranje trdno ter je prenašalo krulo resničnost, kol je to še danes v Nemčiji, seda j pa bi objava dejstev lahko vzbudila v vojne silili delili prebivalcev angleškega svetovnega imperija nevarne odmeve. Razmere v Sredozemlju Ženeva, "5. febr. DNB. Po tritedenskem potovanju po področju sredozemskega bojišča olijavlja vojaški kritik Cyrill l iills v tedniku »lllustriited London News« svoje vtise. Nnglašn, kako težavno je reševati v Italiji upravna vprašanja. Pomanjkanje j 11 žnoi tal i.j finskega prebivalstvu pomeni težko obremenitev za Angloaineriknnce. Ako ne ustvarijo vsaj kolikor toliko znosnih gospodarskih razmer, potem ne morejo računati na pomoč italijanskih delavcev pri gradnji cest in mostov. Teoretično jc Sredozemlje sicer za zaveznike prosto, pravi Falis, toda sovražnik stoji prej ko slej nu straži. Še vedno obstajajo podmornice, ki napadajo spremljave in boriti se je treba še 7. oboroženimi izvidniškimi ladjami. Angleški vojaki še vedno pogrešajo potrebno zaščito in urejen poštni promet z domovino. Še vedno vlada precejšna zmešnjava, ki povzroča mnoge neudob-nosti. Kratka poročila Sofija. Na osnovi odloka notranjega ministru se stavljajo vsa letovišča, kopališča in gorske koče takoj nn razpolago evakuirancem. Stockholm. Kakor poroča »Nya Da-gligt Allehanda« iz Washinglona, izjavljajo ameriški kritiki glede izkrcanja ameriških sil na Maršalskih otokih, da je treba imeti v dobrem spominu usode-polne številke izgub ob priliki vdora na Gilberlske otoke. Navzlic zahtevi po hitrih udarcih proti Japonski se vodje nastopov ne smejo puščati v nevarna podjetja. Zagreb. Slovaški poslanik v Zagrebu dr. Josef Ciekcr je bil v istem svojstvu takoj oddati svojega mnenja k spremembam na političnem odru v Rusiji, ki jih | preme.ščen v Madrid. Zagreb bo zapustil pa z velikim zanimanjem zasleduje. j v soboto zvečer. Na braniku Vsi poznamo pregovor, ki pravi, da se prijatelj spozna šele v nesreči. S komunistično revolucijo je nas Slovence zadela vsenarodna, splošna nesreča, ki nima primere v zgodovini. Poleg drugih preizkušenj, ki nam jih je prinesla, nam je navrgla tudi priložnost, da spoznamo, kdo je naš resnični prijatelj in na koga moramo v tej nesreči računati kot na temelj in na branik naših koristi. Slovensko domobranstvo je v teh usodnih časih stopilo kot edini notranji čini-lec na branik domovine in s tem doka- I zalo vsemu narodu, da je predstavnik , njegovih koristi in čuvar njegove usode, j To dejstvo je danes tako jasno in ne-ovrgljivo, da bi vzbudil upravičeno ogorčenje vsakdo, kdor bi skušal iti mimo njega. V teh časih nam namreč ni šlo za lepo besedičenje ali za krasno preteklost, tudi ne za denarno moč ali nekdanji po-litični ugled raznih osebnosti, šlo nam je I predvsem in skoraj edino za to, da se z učinkovito dejavnostjo rešimo najhujšega in združimo narod okrog pozitivnih vrednot v borbi proti komunizmu. To težko nalogo je že v največji meri izvršil domobranski nokret in s tem postal rešitelj naroda. Zato upravičeno vidimo v njem branik slovenstva in najboljše poroštvo srečne bodočnosti. V celoti je mogla biti narodna krinka strgana raz Gorgonine glave Osvobodilne fronte šele z dejanskim nastopom domobranskega gibanja. S samo negacijo ni mogoče ljudi prepričali o resnici. Mnogokrat nam šele ustvaritev pozitivnih vrednot prinese prepričanje o zgrešenosti in laži nasprotnega. Ta resnica je očitna tudi v razvoju komunizma na Slovenskem. Dokler smo sc morali boriti samo z ugovori in besedno propagando, nismo mogli prenričati širokih krogov o komunizmu in zločinstvu Osvobodilne fronte. Šele takrat, ko je vzplamtei po naši deželi resničen narodni poleret v obliki domobran-rtva, šele takrat smo doživeli vso zlaganost in vso laž komunistične Osvobodilne fronte ter spoznali, da je za vsakega domoljubnega in poštenega Slovenca mesto s:-mo v domohranstvu. To je logika dejani, ki je vedno močnejša od same besedne, pisane ali ustne propagande. Dejanjem gre vedno zadpia hes«*da. In zadnjo besedo v razkrinkani« Osvobodilne fronte je dalo domobranstvo. Toda domobranstvo jc s svoiim dejanskim noserfom v razvoj slovenske zgodovine dos»Clo šc nekaj več. S tem, da se jo izpričalo kot edini notranji branik slovenstva, jc ovrglo in razkrinkalo tudi vsi ostal-' malenkostna in ozkosrčna stre-muštva, ki so hotela priti na svoj račun v težki uri našega naroda. Slo jc preko vse nesreče razcepljenosti in medsebojnega prerivanja ter mimo ozkih koristi posameznikov ustvarilo resnično narodno edinstvo. Postalo je templino zodinje-v-dno ooče'o, resnični nosilec narodnostne misli. Ta resnica je danes tako očitna, da sc nasprotniki domobranstva morejo s polno upravičenostjo istovetiti z nasprotniki slovenstva. Nobena druga oblika resnično in iskreno narodnega nri-zcdcvania danes ni več in ne sme biti več možna. Domobranstvo ni enodnevna politična poteza, ki jo narektiie taMika, temveč jc i?raz slovenskega bistva. Kdor nasprotuje bls'vn Itake stvnri, nasprotuje stvari sami. V tem znamenju je domo brarstvo resnič"! izraz naše narodne duše na vseh področjih. Pravimo, da množica ne sodi no zakonih logike, temveč čustvuje. Toda množica ima to, česar večkrat tudi nairszum-ront posam«7.nikt ntmo'0: nekak čut. nekako intuiciio resnice. In slovonrko 'itid-s'vo ie ta čut resnice dokazalo zlasti dm domeVi-arsfvu, ko se ga je že od prvih dni oMcnilo. z vso vnemo in z vs-m navdušenjem. Ali nt to ed"n najboljših dokazov, da 'e domobranska misel izrazila tako dolgo zamolčano bistvo Slovencev? v Šopek Cankarjevih pisem (ob 25 letnici pisateljeve smrti) !' sma so podana v natančnem faksimilu izvirnika. — Obširen uvod je napisal dr. Tine Debeljak. Knjiga je izšla v 500 izvodih in stane elegantno vezana 220 lir. LJUDSKA KNJKi AUNA V LJUBLJANI, Pred škofijo 5, Miklošičeva cesta 5. Notranja trenja v primorskem komunizmu Pritožbe poveljnikov o naveličanosti in duševni depresiji komunističnih upornikov večje skrbi komunističnega kolovodje Aleša Baeblerja Vedno Gorica, začetek februarja. Propaganda OF v mestih in gozdovih skuša prikazati »osvobodilno« gibanje kot nekaj zelo strnjenega, vedno pripravljenega za boj in vedno nu višku. Vsu povodenj popisanega in potiskanega papirja, ki so jo spustili nad primorsko deželo, govori samo o vedno čili udarni moči in enotnosti Osvobodilne fronte. Ponekod se jim je res posrečilo, da so za nekaj časa marsikoga prepričali, da pri OF vse teče kot po namazani vrvici. Svoje slabosti znajo res zelo skrbno skrivati. Šibkosti komunistične OF spozna človek, če dobi v roke kako njihovo tajno in zaupno okrožnico, namenjeno le višjim, zanesljivim funkcionarjem komunistične partije. Tu se odkrivajo vse bolezni, ki razjedajo OF ter izpodkopujejo njene temelje v organizaciji sami. Politkomisariat »štaba XXVII. divizije« toži v okrožnici polit-komisarjem te »divizije« (10. dec. I. I.), da politkomisarji »zapadajo neaktivnosti, nekakemu naveličanju, neinicija-tivnosti, ki ima prav gotovo svoje poreklo v moralni depresiji, posledici ofenzive. Politkomisarji se poslužujejo linije najmanjšega odpora pri izvrševanju svoje dolžnosti in se vdajajo pri tem osebni komoditeti, vsak napor jim je zapreka, ki naj bi služila kot opravičilo nedelavnosti.« Če hočemo iz tega močnika domačih in tujih besed (neverjetno koliko tujk rabijo ti možje!) izluščiti razumljivo jedro, rečemo lepo po domače, tla so politkomisarji obupani in leni ter du jitn gre le za udobno življenje. Pol i t komisar »XXVII. divizije N. N. pridiga dulje: »Pred borbo samo niso pokazali s svojim zgledom navdušenju in življenja za borbo. Zapadli so nekaki zaskrbljenosti, pokazali znake zmede, namesto tla bi z odločnim nastopom dali moralne opore in si pridobili zaupanje. V borbah samih so po večini pokazali premalo odločnosti, niso v polni meri dokazali, da so polit- komisarji tudi vojaki.« In potem jim našteva naloge, ki jih čakajo, če hoče komunistična partija res zavladati nad našo deželo, ter jih toplo vzpodbuja, naj vršijo svojo dolžnosti. »Nekaj gnilega je v državi OF« bi rekel Shakespeare, če bi živel danes. Druga slabost OF je nepopisen strah pred »belo gardo« katero vidijo povsod. Bela garda je vse, kar je »osvoboditeljem« le količkaj sumljivo. Belogardist je, ktlor upravičeno kritizira brezglavo politiko Osvobodilne fronte, belogardist je star upokojenec, ki si včasih zaželi nekaj mirnih minut, belogardist je mali človek, ki živi od svojega dela in ki ve, tla mu nepotrebni prevrati vzamejo še tisti skromni zaslužek, ki ga ima, belo-gardistka je tlekle. ki nosi v laseh dišečo vijolico namesto rdečega nageljna, no in belogardisti so tudi domobranci, i in teh se rtlečkarji najbolj bojijo. Ze I omenjeni politkomisar »XXVII. tlivizi-l je« N. N. daje svojim podrejenim po- Izpoved primorskega komunista in njegov klic Slovencem »Nujno je treba iztrebiti komunizem, da bo domovina svobodna... — Sedaj mi ni več mar za smrt, kajti izpoved mi je olajšala življenje« Prinašamo pretesljivo izpoved primorskega komunista, ki jc zaslepljen od slepive komunistične propagande šel med bandite v hribe ter končno po grenkih izkušnjah in težkem trpljenju zopet spoznal pravo pot. Navajamo samo njegovo komunistično ime, ker bi navedba pravega imena omogočila maščevalnost komunistov nad njegovimi domačimi. Jaz Aljoša, bivši politkomisar, ki sem bil obsojen na smrt od poveljstva primorske zone in ki sem potem ušel boljše viškim krvnikom med svoje rojake, se obračam na slovensko ljudstvo, ker mi tako narekuje vest in ker hočem, da bodo poznali vsi moji slovenski bratje strašno izkušnjo, ki me je privedla do smrtne obsodbe in da bodo po njej spoznali resnico. Te besede pišem prostovoljno, ker želim, da bo mojim slovenskim bratom, ki so bili zaslepljeni od istih napačnih ideologij kot jaz, koristila moja izkušnja. Moja zgodovina je kratka ter je enaka zgodovini mojih mnogoterih sovašča-nov in poznancev, ki so zdaj na istem položaju, kot sem bil jaz skoraj do sedaj trpeč kot verna duša. Najprej sijajne obljube Ko so prišle v mojo vas vesti OF, sem mislil, da je prispel božji trenutek ter sem postal »partizan« v gozdu. Lepo sem bil sprejet. Vsi smo si bili gotovi nenadne zmage in hitrega osvobojenja našega ljudstva. Naši komandanti so razglašali, da se borimo za sveto stvar ter so nam obljubljali posestva in lastnino po zaključku borbe. Boril sem se Izvrstno in nadrejeni so me dobro ocenjevali. Izvršil sem več vojaških nalog in ker sem slišal, da se mora pravi slovenski narodnjak vpisati v komunistično partijo, sem tudi jaz navdušeno stopil v to partijo. Verjel sem takrat v nepremagljivost rdeče armade, prijateljsko pomoč Stalinove Rusije naši maihni deželi, v bodočnost, utemeljeno na podlagi enakopravnega socialnega življenja. Mislil sem, da sem dosegel velik uspeh ter sem podvojil svojo delavnost Navdušeno sem čital literaturo ter sem prisostvoval političnim uram z gorečim navdušenjem. »Ti si ubog slovenski kmet!« Bil sem vesel, zatopljen v misel, da delam za sveto stvar. Prišel pa je trenutek, ki me je privedel v dvome. Nekoč, ko smo imeli uro »kritike«, je obtožil neki komunist našega odrednega komandanta tovariša Ceneta prešernosti, češ, da je zmaknil denar iz skupne blagajne. Povedal je tudi, da je tovariš Cene bojazljiv v borbi in da se izogiba napa-dui kakor tudi mnogoteri drugi koman- se začudil, ko so tudi drugi tovariši sporočili enake dogodke, katerih so se udeležili in na katere komandant ni znal odgovoriti. Mislil sem tedaj, da bo tovariš komandant spoznal svoje napake ter kot dober član komunistične partije zadovoljen s kritiko svojih pogreškov. Tisti tovariš, ki je prvi kritiziral, je bil poslan v patruljo na nevarnejše kraje, toliko časa, dokler ga niso ubili v zasedi. Ostali tovariši pa, ki so potrdili njegove besede, so dobili najnevarnejše naloge. Ta popolnoma jasna krivica me je hudo zadela. Svoje dvome sem razložil tovarišu politkomisar ju N. N. in tovarišu N. N., politkomisar ju zone. Obn-dva sta se mi smejala v obraz, rekoč roi, da sem ubog slovenski kmet. Te besede, izrečene od visokih, zelo izobraženih funkcionarjev, ki so prišli iz bivše Jugoslavije in katere smo vselej spoštovali, so me zelo pdarile. Takrat sem spoznal mnogo reči. Rekli so mi, da more politkomisar razpolagati z vsem denarjem odvzetim bedastim kmetom potom narodnega posojila, s katerim bi si mogel kupiti vsakovrstne reči po svoji volji in želji; svetovali so mi, naj kupim nove uniforme ter naj si vzamem kakšno krasno deklico, navidez kot sekretarko, katera naj bi krotila moje brezmejno navdušenje. Zelo sem bil iznenaden ob teh sramotnih besedah. Predvsem sem sc zavedel, da so skoraj vsi borci nasilno odvedeni ter da jih pridržuje samo strah in teror. Špijonaža in nezaupanje In res, komandanti so ustvarili s pomočjo celic komunistično partijo, s pomočjo agentov KS — VOS — BOC — OOC pa izdajstva in neprekinljivo verigo špijonaže, medsebojno nezaupnost ter so vsem naložili krinko hinavščine. Nobenega ni bilo, ki bi imel pogum pokazati resnico, ker so se vsi bali, da jih bo izdal tudi najboljši prijatelj. Tekom mcscev se je tudi gotovost hitre zmage izgubljala vedno bolj in boli. Kadar so prišli Italijani s svojimi napadi in ko smo pričeli begati iz gore v goro, neprenehoma, videč naše može trudne, lačne, bolne, ranjene, sem začel dvomiti o pravilnosti naše ideje. Zavedel sem se, da smo tujim komandantom, ki so prišli nasproti kot osvoboditelji, žrtvovali svoj mir, svoje družine, svoje najdražje stvari, ves naš ljubljeni svet. Koliko nas slovenskih Primorcev je pomislilo na naš bodoči položaj, če bo ta vojna trajala še mesece in mesece? Kje se bodo našli možje, ki bodo nadomeščevali tiste, ki padajo vedno številnejši pod neutrudlji-vimi, skoraj vsakdanjimi napadi? Kje bomo dobili živež in sredstva za nadalje- danti.' To me je presenetilo. Šc bolj sem vanje bojev, kadar bo uničena vsa naša zemlja? Strašno uničenje in smrt! In ti komandanti, ki jih tako spoštujemo, kaj bodo ti naredili? Ali se zanimajo za bodočnost? Strahopetnost in podlost komandantov In ti komisur Primorsk zene, ali si že kdaj poizkusil kaj je lakota, kaj sc pravi nositi težke nahrbtnike in dneve s komaj trohico hrane v ustih? Polagoma ti bomo ušli vsi tvoji podrejeni komunisti kljub tvojemu daru govora in kljub zveneči propagandi, ki jo uganjaš dan na dan. Da, tebi je lahko hoditi dolge ure, ker hodiš prazen. Drugi ti nosijo nahrbtnik, ki je poln takozvane »rezervne hrane«, ki jo lahko uporabljaš vedno, dočim drugi stradajo. Ti nosiš samo svojo brzostrelko, ki pa ti nikoli ne pomaga, ker vedno prej ubežiš iz boja. Vsi komandanti in politkomisarji se izogibl jejo boja. N. N. je strahopetec prve vrste, ker je pač tudi kot politkomisar »najvišji« med svojimi. Vedno ubežijo pri vsaki bitki, rekoč, da je njihovo življenje dragoceno in potrebno drugje. Za zavarovanje njihovega bega ukazujejo ubogim kmetom boriti se do smrti. Nedolžni sihovi slovenskega naroda sc žrtvujejo samo za pitane komandirje in komandante ler mislijo, da vse to trpijo za domovino. Pa ni še dovolj. Ni jim dosti ukrasti denar, posestva, lastnine, ni jim dosti razpolagati s slovenskimi sinovi, katere mečejo brezskrbno v boj, hočejo tudi cvet našega ljudstva, lepoto naših deklet, Obsojen na smrt Preproste deklice, navdušene od lažnivih besed, napačnih prerokov, ki se plazijo od hiše do hiše in sejejo med nami seme njihovih idej, so pritekle v komunistične vrste, da bodo tudi one boriteljice za svobodo našega ljudstva. Komunistična teorija je prelomila vsak čut poštenosti in sramežljivosti z imenom proste ljubezni: najlepše so ljubimke naših komandatov, ki siti zaradi naše lakote bruhajo na hčere slovenskega naroda njihovo umazano poželjivost. Ko sem se zavedel vseh teb umazanosti, se nisem mogel več skrivati pod krinko hinavščine ter sem izjavil svoje mnenje; mnogo tovarišev se je prestrašilo mojih besed, večina pa je bila mojih misli in istih čutov kot jaz. Takoj nato me je poklical politkomisar /one N. N. ki mi je pod prijateljsko krinko zaukazal molčati, opozarjajoč me na moje dolžnosti; potem mi je pričel obljubljati denar, visoke funkcije v bodoči sovjetsko-sociali-stični slovenski republiki, prilizujoč se mi z vsemi sredstvi, da me znova privede do komunistične, vsaj navidezne miselnosti. To se mi je do skrajnosti gnu silo in še nadalje sem razglaševal resnico, litkomisarjem (10. dec. 1. 1., a v drugi okrožnici) navodilu, kako pobijati belo propagando. »Poslednji čas,« pravi, »karakterizira močna probaganda bele garde, ki stremi za razenotenjem slovenskega naroda.« — Ta propaganda »brenku nu strune, ki najbolj prijaio ušesom našega rojaka, udarja na občutljiva mesta, se poslužuje man (f), ki jih naši politkomisarji najtežje popravljajo s svojim prepričevalnim delom«. Vpliva take propagande nc smejo podcenjevati. Proti njej je potreben neutruden boj. Zato omenjeni politkomisar zabičuje, nuj zatirajo tako propagando, ki razkraja komunistične vrste in nuj tudi sami ne verjamejo vabljivim geslom. Kot je videti, je v najvišje vrste komunističnega vodstva zašel duh naveličanosti in malodušja. Mnogi vodilni ljudje OF so spoznali, da je njih borba zaman, da ni upu-nja na uspeh, in zato postajajo črnogledi in nedelavni. Skrbi Aleša Beblerja Tudi zloslavnega Beblerja zelo skrbi usoda OF na Goriškem, ker podzavestno čuti, tla se mu inaiejo tla pod nogami. Bebler piše med drugim (9. decembra 1943): »Pozvati je treba ljudstvo, da naj bojkotira izmenjavo blaga z nemškimi oblastmi in njihovimi agenti, čeprav se bo moralo zato odreči nemški aprovizaciji.« Bebler zamolči, tla gre prav za prav /a izmenjavo blagu med mestnim prebivalstvom in deželo, in ne meti nemškimi oblastmi in deželo, kajti nemške oblasti imajo zuse dovolj; o tem se je lahko prepričal vsak, kdor je kdaj videl nemške vojake pri kosilu. Prepričati je seveda treba kmeta, du dela za narod in zu svobodo, če ne pripelje v mesto živil in drugih pridelkov in če otepu doma neslano polento. Če pri tem ne zasluži denarja, da bi plačal komunistične davke, to Beblerja nič ne briga. Bebler reče: Primorski kmet. velike bodo tvoje zasluge za narod če nas boš ubogal! Sam pri sebi pa misli: Ti zanikani primorski kmeti Garal si in prenašal jarem savoj. nusilnikov, torej si tega vajen. Zato garaj in stradaj še naprej, a sedaj za komunistično revolucijo. Le jej neslan močnik in kadi orehovo listje, če si tako neumen. — Bebler sam seveda ne jc neslanih jedi in tudi cigaret mu ne manjka, saj se preskrbi z njimi od časa tlo časa. kadar obišče goriške prijatelje. — Njemu ni treba trpeti. V isti okrožnici, naslovljeni okrožnim komitejem KPS na Primorskem, meni Bebler, da jc treba organizirati lastno aprovizacijo Beblerju ni mar, dn je Primorska glede prehrane pasivna. To zanj ni važno. Glavno mu je, tla zvali krivilo za pomanjkanje z ramen krivcev, to je OF, nn druge, ln kako lepo se glasi druga točka tega ginljivegn gospodarskega programa: medsebojna pomoč. V praksi pa se to glasi čisto drugače. Organizirana medsebojna pomoč pomeni nasilno in svojevoljno jemanje živil nekomunistom ter prav tako svojevoljno razdeljevali je »osvobodilnim« podrepnikom. Kdor je večji podrepnik, ta dobi več. Toda kaj govorimo o jemanju, saj skoraj ni več kaj vzeti, ker so komunisti že itak skoraj vse pobrali ter grozi deželi lakota, podobna tisti, katero je pisatelj Bevk, eden vodilnih ljudi OF na Goriškem, tako drastično opisal v »Krvavih jezdecih«. — Ali se Bevk zaveda, tla jc v »Krvavih jezdecih« proroško ponazoril razmere, ki jih jc pri nas ustvarila OF? katero sem dosegel preko žalostnih duševnih muk, videč rušiti kamen za kamnom idealno poslopje »Osvobodilne fronte«, v katero sem tako navdušeno veroval. Tako sem bil obsojen na smrt od Primorske operativne zone. Zvesti moji prijatelji, enakih misli kot jaz, so mi v pravem času vse sporočili. Pobegnil sem v kraj, kjer sem našel mnogo drugih, enakomislečih Slovencev, ki verjamejo kot jaz, da je za svobodo domovine nujno potrebno iztrebiti vso umazano komunistično bolezen. Slovenski narod, moja izpoved je končana. Sedaj mi ni več mar za smrt, kajti izpoved mi je olajšala življenje. Aljoša. KULTURNI OBZORNIK Skrivnostno telo Jez. Kristusa Okrožnica papeža Pija XII. (Pojasnil dr. Franc Grivec. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani.) Okrožnico, ki jo je papež Pij XII. izdal lani na praznik sv. Petra in Pavla in je bila v slovenskem prevodu že objavljena v Ljubljanskem škofijskem listu, nam jc zdaj prelat dr. Grivec prevedel in pojasnil v posebni, obširni knjigi (1% strani). Okrožnica jc nekak višek vsega nauka o Cerkvi in cclotni prikaz cerkvenega poslanstva. Vsa njena vsebina dokazu je, kako izredno potreben in koristen je ta nauk o Cerkvi prav v naših dneh, ko doživljamo tolikšne katastrofe, krize, zmote, prevrate. V Griveevi poljudni priredbi je okrožnica namenjena širšemu občinstvu. Ni zgolj dobesedni prevod originalnega latinskega teksta, ki je pravi književni umotvor nenavadne govorniške darovitosti Pija XII. , ampak jc globoki papežev nauk podan tudi v slovenski besedi tako spretno, du tekmuje z izvirnikom. Poleg samega prevoda ima knjiga mnogo pojasnil, ki imajo namen napravili vsebino okrožnice umljivo vsem ljudskim plastem. Četudi bodo manj izobraženi zadeli na teže umljiva mc-s|.. |)0,|o vendar v celotnem besedilu našli toliko lepega in lahko urnijivega, ild bodo knjigo bruli z veseljem in ve- liko koristjo. Bolj izobraženi pa bodo j začutili željo, da bi se še bolj poučili 0 Cerkvi, najveličastnejši ustanovi na svetu, in bodo radi segli tudi po drugih knjigah, ki jih jc tir. Grivcc napisal iz bogoslovne stroke. l>a bi mogli čitatelji z večjim pridom razumeti katoliški nauk o Cerkvi, je pisatelj na začetku knjige napisal Okvir okrožnice, obširno pol judno razlago osnovnih pojmov o Cerkvi. Tu pojasnjuje ustanovitev in razširjanje Cerkve, njeno prvo dobo, posebno pa opozarja na njeno čudovito nepremagljivost v vseli stoletjih do danes. Čita-teljevo pozornost obrača na božjo moč v Cerkvi, na Kristusa, ki biva in deluje v njej, in na znameniti nauk sv. Pavla, da je Cerkev skrivnostno Kristusovo telo. Ta uvod v prisrčnem slogu govori o lepoti, svetosti, čudovitem duhovnem bogastvu in rodovitnosti Cerkve. Razkriva v neizpodbitnih zgodovinskih dejstvih slavo nepremagljivega obstoja in sijajnih zmag Cerkve proti zunanjim . in notranjim sovražnikom. Vse prika-| zevanje Cerkve sc koncentrira v eno 1 glavno versko resnico: Cerkev je Kristusova ustanova, v njej živi in deluje Kristus. To je najuspešnejše dokazovanje v Cerkvi, zato se ga moderna apologetika v veliki meri poslužuje in ga je tudi papež v svoji okrožnici vse- ', stransko uporabil. Pisatelj tolmači tudi časovni okvir ( , | okrožnica Ni zgolj slučajno, dc. jc iz- razlaga iu jih približa življenju dunas- šla v nnjviharnejši odločilni dobi človeštva. Cerkvi te/.ki časi in pekoči problemi narodov in držav niso tuji. Z duhovnimi silami, s krščanskimi krepostmi, z oznanjevanjem neminljive pravice, resnice, ljubezni nudi človeštvu pomoč za pravo rešitev težkih vprašanj. Tudi ta okrožnica opozarja na pomoč Cerkve posamezniku in družbi, najbolj pa seveda na njeno neminljivo duhovno poslanstvo. Pisateljeva pojasnila tudi niso prezrla ljubeznive papeževe spodbude za versko mišljenje in krščansko življenje posameznih vernikov in širših množic, da se zajezi povodenj brezbožno-sti in odpadništva. Cerkev je že večkrat v preteklosti pomagala človeški družbi s svojo rešilno močjo, zato stopa pred sodobnega človeka z dokazi iz izkustva, ki se v sedanji dobi zde najtrdnejši. V dobi materializma in tehnike dviga papež glas za duhovno, nad-čutno in nadnaravno, razvija pred modernim poganskim svetom prapor Cerkve, ki vsem ljudem in narodom oznanja ljubezen, bratstvo in enakost v Kristusu. Vsebino okrožnice pregledno podaja običajno kazalo, poleg tega še stvarno kazalo in pregled vsebine p« zaporednih poglavjih (str. 32—37). Okrožnica ima uvod in štiri dele z mnogimi razdelki in poglavji. Zaradi preglednosti so odstavki zaznamovani s številkami od I do 112. | Knjiga prinaša najprej papeževo besedilo in zatem pisateljeva pojasnila. | Obširen komentar papeževe besede zlasti bogoslovno-znnnstveno točno njega katoličana. Vsa kn jiga pa stremi za tem, da bi čitatclj Cerkev prav spoznal, jo visoko ccnil in ljubil in tudi sam postal najboljši ud skrivnostnega Kristusovega telesa. Dviga ga na vzvišeni duhovni vidik, s katerega je šele mogoče dobiti pravi pogled na Cerkev. Ker je »Slovenec« že ob izidu okrožnice poročal o vsebini, naj zadostuje samo nekaj pripomb. Uvod govori, kako sodoben je nauk o skrivnostnem Kristusovem telesu in kako je Cerkev vredna ljubezni svojih vernikov, pn tudi zaupanja nekatoličanov. Glavni nagib za objavo okrožnice jc papežu pastirska skrb za duše vseli vernikov. Sv. oče vabi ne samo k študiju, ampak naravnost k premišljevanju nauka o mističnem Kristusovem telesu. Prvi del: Skrivnostno Kristusovo telo obsega skoraj polovico okrožnice. V treh razdelkih je pojasnjeno, da je Cerkev telo, Kristusovo telo, skrivnostno telo. Posebno globoko in hkrati prisrčno je pisan drugi razdelek, ki obravnava nauk, da jc Kristus ustanovitelj, glava, vzdrževalec in rešenik Cerkve. Pisatelj jc več teh odstavkov ponazoril s spodbud ni mi zgledi iz življenja Cerkve. Tretji razdelek: Cerkev je skrivnostno telo pojasnjuje med drugim aktualen nauk o pravni in ljtt bezenski Cerkvi, razmerje med vnanjo cerkveno organizacijo in njenim notranjim življenjem, vprašanje o človeških slabostih v Cerkvi. Drugi del obravnava zvezo vernikov s Kristusom. V Cerkvi kot družabnem telesu obstajajo družabne in pravne vezi, pridržujejo pa se jim božje kreposti. Cerkev nadaljuje Kristusovo delo odrešenja in vsi verniki naj pri tem mestu pojasnil pomen maše in te m mestu pojasnil pomen maše in evharistije za rast skrivnostnega Kristusovega telesa. Tretji del obsoja pet zmot, ki zadevajo zvezo vernikov s Kristusom, in sicer misticizem, kvietizem, zmoto glede spovedi malih grehov, glede zasebne molitve, glede molitve h Kristusu. Četrti del: Ljubimo Cerkev je spodbuden slavospev na ljubezen, ki smo jo dolžni Cerkvi ne le po notranje, ampak tudi v dejanjih. V tem delu je premnogo navodil za globoko krščansko življenje, ki naj se predvsem razodeva v ljubezni po zgledu vseobsežne Kristusove ljubezni. Papež s toplim priznanjem govori o Katoliški akciji in o vzgojnem delu in žrtvah krščanskih staršev. Poziva nas k obilni molitvi in k darovanju trpljenja in žrtev, da dopolnjujemo, kar manjka bridkosti Kristusovim. Okrožnico zaključi s trdnim zaupanjem v Marijino pomoč, spominjnjoč sc posvetitve vseh ljudi njenemu brezmadežnemu Srcu. Pisatelj je okrožnici dodal in razložil Molitev za našo rast v Kristusu, ki je zelo skladna z duhom okrožnice. V Griveevi knjigi smo dobili zopet nov pripomoček, da poslušamo glas najvišjega cerkvenega pastirja in spoznamo skrivnostni organizem Cerkve. Knjiga bo silno dobrodošla katoliškim izobražencem in vsem, ki hočejo s Cerkvijo čutiti in delati. Kot živi udje skrivnostnega telesa sc po naukih te okrožnice vzgajajmo v sodobne katoličane, v apostolske 6odeiavce Cerkve. ' A. Strupi. Pivka, Reška dolina in Brkini v znamenju OF Kakor drugod, ie tudi tukaj komunizem prišel iz Ljubljane in Trsta — Ljudstvo se trezni, ker je sprevidelo zločinstvo komunistične Osvobodilne fronte Kakor drugod, tako so bile tudi v tem delu dežele »osvobodilne akcije« OF krouane z neverjetnimi »uspehi«. Začetek kakor povsod drugod Še tik pred razsulom savojske vojske so prilezli na Pivko in v Ilirsko Bistriško dolino iz Ljubljane in Trsta razni propagatorji OF in navezali stike s pisanimi konspiratorji »osvoliodilne akiije«. Ker so se prikazali v najrazličnejših barvah in se trkali na prša, da gro tu za narodno stvar, da je sedaj, ko »Italijane hudič jemlje«, zadnji čas, da grego naši ljudje v hribe in krepko zgrabijo za orožje, je marsikdo nasedel. Za ljubljanskimi pohajači in lahko-živci so se kmalu pojavile njihove to-varišice. Te so kaj kmalu prišle v stike s tamošnjimi napudranimi punčara-mii, ki so svojčas tako zvesto služile ba-doljevskim jiohotnežom. Slednje so spretno izkoristile konjunkturo, postale vnete terenke in vsestranske agi-tatorke primorske OF. Za Pivko je bila centrala vsega gibanja OF v Knežaku in na Baču. Od tu se je komunistična kuga, ki še danes slepi ubogo ljudstvo z nekim »četniškim in nacionalnim osvobodilnim gibanjem« razširila na vsa okoliška naselja: na eni strani na Zagorje, Dr-skovče, Petelinje, Parje, Šl. Peter na Krasu z bližnjo okolico, Šilen Tabor, na drugi strani pa na Koritnice in Jur-šičj, ki mejita neposredno na »hribe« ter na vas Šemlije; ta se nahaja na obronku gorskega pasu, ki se razteza od Št. Petra na Krasu ob železniški progi proti jugu na Reko in loči Pivko od Reške doline. Kot rečeno je na Baču redno prebival važni funkcionar OF iz Trsta. Njegov vpliv, ki se je prvotno omejil le na bližnjo okolico, se je postopoma razširil preko Šilnega Tabora na Nerin, Šmihel, M. Pristvo na Brkine (Janeže-vo Bredo, Ralečevo brdo itd.) na Bili-njt in na Št. Peter na Krasu. Posledice badoljevskih internacij Ljudstvo gori naštetih naselij, ki je vse do mesecev junija, julija in avgusta 1943 želelo samo miru, da se ohrani in je težko prenašalo vsiljene žrtve od ;etudi so se ljubljanski ofarji dušali, ložaj v Reški dolini tik do razsula ba- I orožje. Možje in fantje so bili raztnešie-a »osvoliojenih postojank« ne bodo ni- ; doglievske vojske. Ljudje so dobro za- ni na križiščih in stranpotih, za grmov-oli zapustili, so se tako spretno ; služili in dobro živeli, Razvoj dogodkov jem in i>o jarkih, ter čakali »okupator-umaknili«, da jih še nemške krogle na svetovni pozornici so nekako zviška ja« s puško in bajonetom in brez \\sa- joltuje svojo živino, ki je bila odpeljana v koris-t komunistov kot »svobodni« doprinos za »lx)rl>o proti okupatorju« in za »svobodo naroda«. Do kakšne borbe med nemško vojsko in komunisti na Pivki ni prišlo. • Četudi d kol »umj niso mogle dohajati I Polom komunistične vojske Da jim pa ne bomo delali krivice in da se ne bi pivški terenki, lerencu ali politkomisarju kdo preveč zameril — ker bi ga sicer lahko — »Matilda povohala«, naj omenimo sijajen podvig . komunistične »vojske« v naselju Mašu-n u. Prve dni oktobra je bila po Zagorju, Knejšku, na Baču in Koritnicah izvedena prisilna mobilizacija. Vse, kar leze in gre, je moralo pod orožje. Terenke, posebno one iz Bača, so šle na delo. Agi-tirale so tudi |>o Brkinih. Moškim je bilo tedaj krelanje prepovedano. Trobentah1 so, da se mora nemški vojski zadati odločilen udarec na tem sektorju in da so na Mašunu dani vsi pogoji za to. Govorilo so, da se bližji velika polnoč v orožju in moštvu, da je treba vzdržati, ker čas svoltodc se naglo bliža. Grozile so, da bo obračun z izdajalci, to je zlasti z onimi, ki se temu pozivu ne bi odzvali, sledil neizprosno. In res, po tolikšnih grožnjah je bil odziv precejšen. Naslednjo nedeljo meseca oktobra po[K>ldan je prišlo do »spopada« in nekaj desetin nemških vojakov s strojnicami je to »bitko-, dobilo v par urah, četudi so bili »naši«, kot so komunistične Tržačanke in Ljubljančanke trdile, utrjeni tako, da sam hudič ne bi mogel do njih. Voditelji komunizma so temu sektorju na Mašunu pripisovali zelo važno vlogo, ker je krog in krog obdano od nepreglednih snežniških gozdov. Toda kljub temu je obramba takoj odpovedala. Nasilno mobilizirani in v gverilski vojski neizvežbani domačini so se ol> prvem sunku nemške vojske razbežali. Marsikoga je na tem begu doletela smrt. Aktivni komunisti, ki so jim domačini odpovedali poslušnost, so marsikoga na licu mesta likvidirali. Prebivalstvo Ma-šuna, par sto duš, v kolikor ni že ob prevratu zbežalo v Ilirsko Bistrico in Usoda komunističnih terencev Semič, 4. fcbruurja. V Senfiču in Boli Krajini jo več kot eno leto delala vaška slru/o, ki je imela celo la uspeli, da je prepričala mnoge domače terence, da nc delajo pruv. Ko pa jc po N. septembru 1943 zavladal komuni/cm, so prvi plačali s svojim življenjem terenci sumi. Med lenn so liili: Kotali Janez, Osulnik. Slariba Matija, Mrvic Viti' vo, Dobre polje, Dol. im Zgor. Zemon t II. Bistrico, na Novi cesti, ki vodi Iz I cono in Šlrierlj Moj/. Vsi ti so bili teren-itd., iz katerih jo prihajala odvišna de-| Trnovega mimo cerkve sv. Petra iu ''' za <>solmk ui strkljovco. I o,h. svojega lovna moč v 11. Bistrico in na postajo Pavla ob pokopališču naravnost v Črni krvavega posla so se naveličali m |»>-Trnovo-Bistrica, kjer se jo nudil dober dol i>od Snežnik, Na hitro mobilizirano ! bogmli. Komunisii so jih nato uij-li v ne-zaslužek. I moštvo iz Bistrice iu sosednih vasi je | kem skednju in vs,- gtlrl poslrehli. \ -Se- Tak je bil približno gospodarski po- moralo pod smrtno kaznijo prijeli za »>''» j'' '»I imenovan /a komandantu ' -..... • ...i Im.S|„ Hiikovcc Leopold, prej komunistič- ni somišljenik, a je ludi ta pobegnil, ko jo videl koliko žrtev jo terjal komunizem v Semiču iu okolici. Komunisii so namreč poleg gornjih štirih terencev pobili ludi pot odločno prolikonnuuslično usmerjenih i nož, Tj so: Slarihn Janez i/ Slrokljovca, IvunoliO .ložo i/ Vrtačo. 1'ovšo I copold i/. Mure gore. (ioršič Štefan iz Vrlače in Plut Jakob, kalorega so z noži rar.re/oli. Za Mane VOS in zu terenske od-h.ire so komunisti postavili same tujce, ker so domačini vldoli, kam komunizem vodi. Komunisii so oropali vso proliko-I muaislično usmerjene družino, ko pa jo I lom zmanjkalo, pa so i/ropati še svoje j svojo pristaše. Tako so l/ropali doma bo-i lokrtiiijskogii lmndita Dr. Mibelčiča v Vavpti vasi pri Semiču. Zartidi logu jc Miholoirevo ženo zadela kap in je umrla. in površno opazovali. Propaganda iz Ljubljane in Trsta 2e dobrega |>ol leta pred raz.sulom so tjakaj zahajali agitatorji OF iz Ljubljano odnosno iz Trsta kili ti i rek I i v in pravega vodstva. Prvi »uspeh« osvobodilno akcije je bil ta, du so |H)i(i/iii nekaj lili II iu navalili nekoliko kamenju na pot i, da bi zadržali prodirajoče čete. Ko j;* človek opazoval lo početje od blazno/. >v ; nahujskanih ljudi, so je neholo spomnil 'na pripovedke o Indijancih, ki so z lo- llirsko bistriški »vodja« komunizma I ki streljali na ovskih strelov. Komunistično krdelo, ki se je polastilo nekaj badoglievskih lahkih tankov, je v naglici odredilo posadko, ki je bila formirana iz navadnega šoferja im nekaj mož — prisilnih mobiliziruncev iz Dolenjske. Komunistična »tankovska skupina« je krenila po cesti proti Topolcu, z 'nalogo, da se postavi netuškim tankom po robu. Obračun je bil kratek. Badoglievsko-komunistični tanki so bili ob prvem srečanju prevrnjeni in so z vso posadko uničeni — zgoreli. Ko so komunistični oddelki videli ta strašni poraz njihove tankovske skupine, sc jih je lotil strah. Moštvo je pričelo bežati preko polja mi travnikov proli Trnovu in II. Bistrici — v hribe. Tragedija ogoljufanega naroda se je Pričelo so je ropanje bogatih skla- i pričela! ..... dišč provianta in municije. 1 . »<*''čo T * badoKllevsxim. rudami ' .. ,....... , ... , in bombami oboroženo tolpo ie nemška I.evu del vseh teli dobrot so bih de- TOj>ka na ,lo ».kovala in jo ol.stre-leznt komunis t in neki »narodni« vo- 1Jcval 8 slroilli,amj. Irteljt. V Ilirski Bistrici so 'si napolnili i po tuj. propa(,.in,|, toliko razvpite se je pridno zagrizel v delo in dajal stroga navodila, da bi so komunistična vojska na čim dostojuejši način sprejela u »osvobojenje« na najlepši način proslavilo. Nekako tri dni |>o zlomu je prispelo prvo krdelo O. F. s prisilnimi moliili-ziranci iz Dolenjske in Pivko v U. Bistrico. Samo po sebi umevno je, da so bili kolovodje te osvobodilne akcijo Ljubljančani in še kak tržaški »nacionalist mučenik«, ki danes brez pomisleka Imenuje za tovariše one ljudi, ki so še pred kratkim vlačili v internacijo pre-nekaterega primorskega rojaka. Ker ti brezvestneži težko izhajajo brez ženščin, so jih tudi to pot imeli s seboj. To pisano krdelo je prispelo iz Pivke v II. Bistrico nekaj peš, na kolesih, s tovornimi avtomobili itd. Močna badoglievska jiosadka, ki se je še vedno držala po vojašnicah (kakih 15 po številu) in ki je stalno štela nad 2300 dobro ol>orožeiviii mož, so je brez najmanjšega odpora vdala in mirno razšla. Ropanje skladišč svoja skladišča s sirom, moko in dru gim badoglievskim blagom ofarski trgovci. Medtem ko se je komunistom v II. Bistrici jk> zaslugi »narodnih« ljudi dobro godilo, so morali prisilni niobili-ziranci na pritisk domačih terencev na postojanke. PrinaSaloi »svobode« s to-varišicami ljubljanskimi hčerkami so so pa niastili j>o hi&ah in privatnih stanovanjih. Ker je bilo že takoj drugi dam pričakovati vdora nemške vojske od Sv. Petra na Krasu, so razmestili par topov pri takozvauih »Veiicinovih borih« nad 1 ških vasi še marsikoga pogrešajo. pito zavzetje »mesta II. Bistrica se je končalo s strahotnim porazom komunistov, ki bržkone niso utegnili še do danes prešteti svojih lastnih tfgub. Streznenje prebivalstva Nahujsknno prebivalstvo se je kmalu streznilo. Pametni možje so se takoj vrnili na svoje domove in poiskali zaščite pri nemškem oblastvu. Sedaj so v II. Bistrici in Trnovem po večini vsi moški doma, le iz okoli- Gospodarstvo Moratorij v Bolgariji. Na osnovi zakona o civilni mobilizaciji je bulgarski ministrski svet odredil 45-dnevni moratorij za obveznosti zasebno-pravne narave, ki se morajo izpolniti po 10. jan. 1944. Moratorij se začne z dnem njih zapadlosti. To se nanaša na vse fizične in prav- | zasebni promet z motornimi vozili; le zdravnikom, diplomatom in avtoizvošč-kom bo dovoljena uporaba motornih vozil, vendar v zelo omejenem obsegu. Tudi bo ukinjenih mnogo avtobusnih prog. Prihranki francoskih in belgijskih de- Uprava „SVETA" prosi cenj. naročnike, naj pridejo čimprej po knjige, ki so dozdaj že izšle. ne osebe, ki so do roka zapadlosti imele lavcev v Nemčiji. Določila o nakazilu svoje bivališče v Sofiji ali ga še imajo. I prihrankov francoskih in belgijskih de-Moratorij je bil uveden neodvisno od pla- ' lavcev v Nemčiji je nemški gospodarski Tako so moški pričeli bežati v gozdove tembolj, ker so terenci pričeli s strahotno propagando o mučenju in nečloveškem početju savojskih oblasti z interniTanei. Po vseh teh pripravah »komunistične revolucije« je nenadoma prišel 8. september. Primorski Slovenci niso slutili, da bodo čez noč postali zavezniki. Po visej Pivki so bile nastanjene močne posadke »vrle« savojske vojske in niti enemu vojaku se ni nič hudega pripetilo. Predaja se je izvršila v najlepšem redu. Od samega početka pa do »zmage« pri Kobaridu 1. 1918., je ena najbolj »junaških vojsk«, ki je napisala že toliko listov »slavne zgodovine« posebno v tej vojni, brez najmanjšega odpora izročila orožje im utrdbe sebi enaki vojski OF, ki je prišla uničevat narodno premoženje. Takoj ko so komunisti zasedli Št. Peter na Krasu, so z nekaterimi domačini najpreje planili na ljudsko šolo, po domače poturčevalnico in demolirali vso njeno notranjost. Razbili so vse klopi in šipe, uničil ves arhiv ter izro-pali inventar, dočim so badoljevski učitelji uživali popolno imuniteto, ker so že prej bili naprošeni, naj se za trenutek navidezno umaknejo. S tem je OF pokarala na Pivki svojo protinarodnost in čut neodgovornosti do narodnega premoženja. Komunistični teror po vaseh V onih nekaj dneh svobode je bilo v načrtu, da se bodo izvedle razne no-votarije po vzorcu iz Dolenjske, pa je k sreči vse padlo v vodo. Prišla je nemška vojska in načrte prekrižala. Davki v naravi in gotovini se še pobirajo za OF le po onih naseljih, kjer ni nemške vojske in je ljudstvo prepuščeno komunističnemu terorju v obliki terencev. Ljudje se bojijo zlasti noči. Marsikdo je še danes kazensko odveden v gozd in se Vttii ne vrne. Preuekuleri senpodar ob- teh »ogorčenih bojih« so kneške in baške terenke nesramno propagirale komunistično poročilo o poteku bitke na Mašunu nekako takole: »Sovražnik je po topniškem obstreljevanju ter hudi borbi na nož in strašnih izgubah za Nemce zavzel Mašun. Naša vojska je pravočasno odpeljala v gozdove vse orožje, provnjaoit in živino. Ko so Nemci prišli v Mašun, so terorizirali prebivalstvo, posiljevali žene in pretepali otroke. Vse naselje so zažgali Nemci.« Komentar h gornjemu komunikeju naj si ustvarijo Pivčani sami in prizadeto prebivalstvo Mašuna. Ilirska Bistrica Iz vasi Šembije se nam nudi krasen pogled na Reško dolino. Na levi strani leži ob vznožju Stražice vas Trnovo na Notranjskem. Nad vasjo mogočno kraljuje dekanijska cerkev sv. Petra in Pavla. Tu je bila močno razvila lesna trgovina, o čemur pričajo še danes številne žage in ogromne skladovnice lesa. Ljudstvo je na splošno premožno, do danes ni občutilo 'krize, ker vojne razmere so nudile dobre konjunkture v trgovini z lesom. Od razsula sem pa je v tem [>oglcdu že nastal popoln zastoj. Iz Trnovega nas pelje lepa asfaltirana cesta proti jugu v trg II.'Bistrico. Trnovo in II. Bistrica imata skupno železniško postajo Trnovo-Bistrica. Trg II. Bistrica se jo v zadnjih letih lepo razvil. Podjetni Bistri?.,ini so razumeli duh časa. Že v prejšnjih časih dobro razvita lesna industrija na vodni pogon vzdolž vode Bistrice se jc ob prevratu bogato razmahnila. Značilno je, da je lesna trgovina v II. Bistrici ostala ves čas v domačih rokah in da se v tej tako donosni trgovski panogi ni skušal tamkaj udestvovali noben prišlek. Razen par izjem se Bistričani s kmetijstvom niso zadnjih 25 let kaj prida ukvarjali. S to panogo gospodarstva so se bavili izključno gospodarji okoliških vasi: Tmo- čilnega odloga 15 dni, ki ga je izdal ministrski svet takoj po zadnjem zračnem napadu. Brodovje mednarodnega Rdečega križa. Mednarodni Rdeči križ je v sedanji vojni postal lastnik in najemnik ladij. V najem je vzel od neke švedske družbe motorno ladjo 7600 ton »Mangalore«, ki bo služila za prevoz paketov za vojne ujetnike med Filadellijo in Marsejem, dočim bo druga najeta ladja »Saggat« vozila kanadsko žito v Grčijo. Tobačni monopol v Španiji. V Španiji nameravajo uvesti tobačni monopol. Ta monopol sc nanaša tudi na vžigalice. Monopol bo najbrž dobila v roke posebna družba za dobo 25 let. Ne velja ta španski monopol v Španskem Maroku, ki ima že svoj tobačni monopol. Nove industrije na Hrvatskem. Od minister delno spremenil. Z veljavo s 1. marcem bodo nakazila prihrankov dovoljena na vsake tri meseca. Zvišanje cen premoga v tujini. Od 1. februarja t. 1. se bo zvišala v Angliji cena premogu za tri šilinge pri lom Švicarsko ladjevje. Kakor sporoča poročevalec »Neuc Ziirichcr Zeitung«, razpolaga sedaj Švica s trgovinskim ladjevjem s celokupno tonažo 124.000 brt. Danska zunanja trgovina. Danska zunanja trgovina ima v letu 1943 izvozni presežek v višini 72 milij. kron napram uvoznemu presežku v višini 156 milijonov kron v letu 1942. V letu 1943 jc znašala vrednost uvoženega blaga 1209,6 milijonov kron in vrednost izvoženega blaga 298 milijonov kron. V letu 1942 pa je znašala vrednost uvoženega blaga 1209.6 miliiono Slabo se da obrniti v dobro Se šc spominjate časov, ko je začela prodajati pri nas svoje dcinicc Ol', delniška družba z neomejeno zavezo? Ker ni imela v upravnem svetu imenitnih imen, ki bi jamčila za donosnost podietia in v katera bi imeli nakupovalci delnic zaupanje, si je OF pomagala na drug način: razvila je sijajno reklamo. Slovenci smo delaven in temljil narod. Izdelki, ki pridejo iz naših rok, se sami uveljavijo s svojo kakovostjo. Zato se pri nas umetnost reklame ni posebno razvila. Če ste videli kie na Slovenskem res vzorno urejeno izložbo ali pa izredno pozornost vzbujajoče svetlobne reklame, prav gotovo ni šlo za slovensko podjetje. Tako jc bilo ludi z d. d. OF. ?.c njena sijajno organizirana reklama je bila razgledanim ljudem dokaz, da to ni slovensko podjetje, čeprav ie delala reklamo zase tudi z geslom: Kupuj domače blago! Minili so časi silnega vzpona reklamnega tolcnta v našem narodu. Do nastopa d. d. OF sc je slikala reklama pri nas le na posebej v ta namen pritrjene deske aH Kvečjemu še na okna izložb. V tisti »zlati dobi slovenske reklame« pa so služile vse hiše in vsi plotovi za reklamne deske. Tudi že nobeno podjetje v naši zgodovini ni premoglo tolikega aparata, ki bi skrbel za reklamo, kot naša OF. 100F je imenoval ea vsak okraj generalnega ravnatelja za reklamo, ta ravnatelje itd. Posebni kontrolorji so sc šetoli po ulicah in beležili v svoje noteze, katera hiša je še premalo poslikana. Ubogi hišniki in hišni lastniki v listih dneh! Prvi so morali vsako jutro belili razne reklamne napise, drugi so trošili za apno in barvo. Pomagalo ni nič. Drugo jutro so bili na zidovih že spet sveži napisi. Menda je tudi Badoljevce popadla reklamna mrzlica in so pomagali našim mojstrom. Naš hišnik je imel kor v veži pri-1 pravljcn škaf z bele/cm. In Jurček, njegov sinko, je moral od časa do časa teči pogledat, če je že kaj novega na zidu. Nekoč pa mu je šinila v glavo modra misel: »Saj so le tiste čačke prepovedane! Pajaci, krofi, cofi in jojo pa ne bodo nikogar razburjali!« — Učinek njegove zamisli vidite na sliki. Odslej ni bilo OFarskih pleskarjev več v našo ulico. ustanovitve hrvatske države, t. j. od'apri- kron in vrednost izvoženega blaga 1053 6 milij. kron. V letu 1941 pa je znašala vrednost uvoženega blaga 1310,4 milij kron in vrednost izvoženega blaga 1276,8 milijonov kron. Kolektivne pogodbe na Portugalskem. Portugalska vlada se trudi, da bi dosegi3 enotne pogodbe za nameščence raz-Indeks življenjskih stroškov je n^Tstei i nih gospodarskih panog; v čejrtek je lani v Bazlu samo od 149 na 152 (pod- ; bila podpisana kolektivna pogodba za vse laga so ccne v letu 1939 avgusta meseca nameščence portugalskih bank in ta po- la 1941 pa do konca lanskega leta jc bilo na Hrvatskem ustanovljenih 82 novih industrijskih podjetij, največ v prehranjevalni, tekstilni in kovinski industriji. Največ novih industrij je bilo ustanovljenih v obliki delniških družb. Cene v Švici so lani le malo narasle. kot 100). Zvišanje znaša torej komaj 2%, dočim je znašalo zvišanje leta 1942 9%, leta 1941 pa 17%. Najbolj so se podražili stroški za oblačila. Cene v Romuniji. Indeks cen je $našal konec lanskega leta v Romuniji 47$ (januarja pa 389, pri bazi avgusta 1939 ■ 100. Japonska gradnja ladij. V poslanski zbornici je izjavil japonski mornariški mi- J nister, da gradnja ladij dobro napreduje. V letu 1943 jc bilo zgrajenih dvakrat to- j liko ladij, kakor v letu 1942. Minister iz- ! raža upanje, da bo možno v'letu 1944 tudi | doseči dvakratno proizvodnjo leta 1943. Obvezna delovna služba v Franciji. V si. glasilu francoske vlade je bil objavljen zakonski osnutek, ki spreminja zakon, ki jc izšel dne 4. sept. 1942, ki določa starostne meje obvezne moške-in ženske delovne službe. Moški francoski podaniki so dolžni od 16. do 60. leta vršiti obvezno delovno službo; ženske pa od 18. do 45. leta. Delovni čas jc določen na 18 ur tedenskega dela. Ukinjenje zasebnega avtomobilskega prometa v Španiji. Nova določila, ki so zvezi s potrošnjo bcncina, so dovcdla do tega, da je vlade za februar ukinila ves godba bo uredila 5000 nameščencem njih razmerje do delodajalca. Cene v madžarski trgovini. Madžarski minister za prehrano Szass je izjavil, da bo uvedena uredba, ki bo določevala najvišjo mero zaslužka v trgovini. Ta uredba bo izšla v kratkem. Veliko hišo trgovsko ali stanovanjsko najmanj Ironadstropno, v centru Ljubljane kupim. Ponudbe na oglasni oddelek ..Slovenca" pod: „Brez posredovala" m KROF 'Cop ŽIVELJ-flJO Za Zimsko pomoč I/, pisarne odbora zn »Zimsko pomoč • smo prejeli: Namesto cvetja na grob brutrunca Rojina Franca, učitelja i/. Ljubljane je naklonil g. Rojina Anton, industri jalce v Ljubljani, znesek 200 lir zu Zimsko |>omoč. Za informacije glede Zimske pomoči« kličite: 47—71 (int. 44)! Prostori »Zimske pomoči« so v Puccinijcvi ulici 9-1 levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun Hi.jSO«! Z Vrhnike Vabimo naročnike, da dvignejo novo knjigo »Stari in mladi« na Podlipski cesti 9. Tu sc ludi plača naročnina za knjige ter za »Slovenca«, »Slovenski dom« in »Domoljub«. Z Rakeka Naročniki »Slovenca«, »Slov, doma«, »Domoljuba«, Slov. knjižnico lahko plačajo naročnino pri zastopniku Turšič Ivanu v občinskih prostorih na Rakeku. Sprejema tudi nova naročila, Nabirka starih kovin je uspela Ljubljana, 5. februarja Vojno gospodarstvo zahteva skrajno štednjo. Uporabiti je treba tudi predmete, ki bi sicer delali napotje celo na smetiščih. Naša domovina je bila zaradi komunističnih »javnih del« strašno opu-stošena in če jo hočemo obnoviti, potrebujemo mnogo kovinskega gradbenega materiala. Zato je pred Svečnico pozval gospod prezident general Rupnik Ljubljančane, naj pripravijo neuporabne kovinske predmete. Obenem je pričel prosvetni oddelek, organizirati vso srednjo-šolsko mladino za veliko nabiralno akcijo. Vsak zavod je dobil poseben odsek mesta, ki so si ga potem razredi razdelili med seboj. 3. februarja so začeli mladi nabiralci že v ranih urah hoditi po hišah in povpraševati po starih kovinah. Marsikje so kar prezgodaj potrkali. Stanovalci so le malce odprli vrata in prosili pridne nabiralce, naj se oglase pozneje. Spet drugje je bila gospodinja sama doma in ni mogla od loncev, v ropotarnico iskat stare navlake, da bi postregla nabiralcem. Pri večini strank pa ni bilo nobenih težav. Vreče so se hitro polnile z zarja- Odvažali so polne vozičke starih žlebov in cevi za kapnico, ubitih plošč od štedilnikov in polomljenega zobatega kolesja. Ponekod je bilo tega blaga toliko, da bi bilo treba priti ponj kar s tovornimi avtomobili Čeprav so imeli tisoči mladih nabiralcev in nabiralk težko delo, so jim vendar lica kar žarela od zadovoljstva, da mo-rejo tudi ofii nekaj prispevati za obnovo domovine. Da bi videli, s kakšno vnemo so tudi dekleta dvignile na svoja šibka ramena polomljen želez.ni štedilnik in ga odvlekle na vozičekl Vsak razred je imel i s.voje hiše, pa se često z njim ni zado- i voljil. Da bi prekosil ostale, jc posegel v njihova območja, tako da so v marsikatero hišo prišli nabiralci tudi po večkrat. In drugi so često več dobili od prvih, ker so med tem stranke pripravile mladim nabiralcem tako zaželjeno blago. Danes se bo zbirka končala in kmalu bomo brali o njenem uspehu. Prav gotovo ne bo slab, saj je že pri več zavodih videti na dvoriščih lepe kupe. Spet pa je gotovo, da se skriva po podstrešjih in kleteh še dokaj stare navlake, ki je stanovalci še niso mogli pripraviti. T velimi žeblji in kljukami, konzervnimi 1 zbirka jc bila sijajna generalka, sledi pa škatljami, staro žico in pločevinastimi odpadki. Posebno obilne darove so dobili nabiralci pri kleparjih in ključavničarjih. naj ji predstava, v kateri naj bi nastopili tudi vozniki in tovorni avtomobili, ki bi bili kos tudi še težjim predmetom in še večjim kupom. Novi grobovi -f- Valentin šmon. Včeraj popoldne je po daljši bolezni umrl v Ljubljani Valentin šmon, dolgoletni mlinar in |x>-tscslnik v Domžalah. Blagega rajnika bodo pokopali jutri, v nedeljo, ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Ahuoa 1111 Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Rajni zapušča 12 sinov in hčera iu številno ostalo sorodstvo. i" Ludvik Punčuh. V Ljubljani je po daljši Imlezni umrl g. Ludvik Punčuh, uradnik tvrdke »Obnova«. Rajnega bodo pokopali v nedeljo |Hip. ob 13.3— iz kapele sv. Frančiška na Žalah. -J- Antonija Jare. Po daljši bolezni je izdihnila v Ljubljani mati gospa Antonija Jarc, roj. Črnagoj. Blago raj-nico bodo pospremili nu zadnji |«iti i z kapele sv. Nikolaja na Žulah v ponedeljek ob treh popoldne. -J- Uršula Breceljnik. V Ljubljani je za vedno zutisnilu oči mati gospa Uršula Breceljnik, roj. Mlinar, vdova IX) mesarskem mojstru. Rajnico bodo pokopali v nedeljo ob dveh popoldne iz kapele sv. Marije na Zaluli. Sveta Franciju Pograjcu v spomin Ko žalosten zrem na ruševine in osamele dimnike bo-štanjskega gradu, ki molijo visoko proti nebu, iščem Tebe, dragi Franci, ki si bil njegov branitelj. Toda zaman. Zaman Te iščem, kot Te tudi Tvoja mamica ne daleč od ruševin celjskega gradu zaman pričakuje. V bližini starega celjskega gradu, v senci cerkve sv. Jožefa, so Ti potekala mlada leta. Tu si rasel in se razvijal v dobrega, poštenega fanla. V Celju si kon čal srednje šole. Nato si prišel v Ljub Ijano v službo Vzajemne Zavarovalnice. Tu si bil priča prvih žrtev bratomornega komunističnega nasilja, in prav tu si se odločil, da pustiš lepo službo in greš v liorbo proli komunizmu. Vabil te je klic slovenskega kmeta, klic naroda in domo vine. Konec oktobra 1942 so Te že spre jeli domači fantje iz. Mlačevega. Povedal si jim, da nc prihajaš zaradi osebnih ko risli, marveč zato, da braniš njihove domove, njih družine in imetja, du se boriš za slovenski narod. Bil si poveljnik proti-komunistične legije v gradu liošlanju pri Grosupljem, kjer so Te fantje in domačini poznali le pod imenom »Polič«. Svoji posadki nisi bil samo poveljnik. Bil si ji živ zgled. Poštenost in treznost sla Ti bili največji odliki. Nikoli nisi dal slabega zgleda, nikoli niso slišali iz Tvojih ust kletve, nikoli grde, nedostojne besede. Svojih fantov nisi vodil samo v borbo proti komunistom. Vodil si jih tudi k lepemu življenju. Opravljal si redno prve petke in prve sobote. S svojo posadko si sc posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Tako utrjen si 8 septembrn vztrajal na svojem mestu. Lahko bi se bil umaknil, a se nisi. Pritegnil si najboljše fante in z njimi odbijal sovražnika. Mirno kakor vselej si dajal povelja, dokler nisi z izpadom rešil svojih fantov. Odšel si z njimi na Turjak. Tudi tukaj si oslul vedno na svojem mestu, kjer si v kritičnih dneh pokazal svoje velike sposobnosti in svojo odločnost. Bil si miren, pripravljen na vse. Ko jc prišel nesrečni 19. september — padec slovenskega Alkazarja — sc je začela Tvoja Kal-varija. Zvezane in zasramovnnc, lačne in žejne so vas banditi gnali kol klavno živino proti Velikim Laščam, da položile na žrtvenik domovine svoje mlado življenje ... in darovali sle ga s pesmijo in molitvijo na ustnih, kakor smo seduj za-Irtlno zvedeli. In sedaj počivaš, loda ne sam. S Teboj so šli najboljši Tvoji fantje. Plačali so Tvojo žrlev s svojim življenjem. Imena Hren Martin, Šipel Anion, Javornik Alojzij, Javornik Martin, Okorn Anton, Rozman Anton, Moliar Alojzij, Vcrbič Al liin so lesno povezana s Tabo. Z njimi si se boril, z. njimi si dal svoje življenje. Tvoji zemeljski ostanki počivajo še danes v gozdu nad vclikolaškim kolodvorom Toda Tvoj spomin bo oslal živ med nami. Nc samo med Tvojimi prijatelji in znanci. Tudi Veliko Mlnčevo, Malo Mla-čevo, Zagradec, Žalna in okolica ne bodo pozabili poveljnika Poliča. Zavedamo sc Krambambuli«. — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Diesel« — Predstave ob 10, 13.30, 13.30 in 17.30. Kino »Kodeljevo« »Takrat... — Predstave ob 14.30 in 16.45. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Bleiweisova 43, mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustur, šelenhurgova ul. 7; — v ponedeljek: mr. Bukarčič,-Sv. Jako-l)a trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva 20 in mr. Murmuycr, Sv. Petra c. 78. Nedeljsko zdravniško službo bo opravljala od sobote od 20. ure zvečer do ponedeljku do 8 ure zjutraj mestna zdravnica dr. Žit ko Jožicu, Ljubljana, Pleteršnikova ulica 13. novice Socialna pomoč Vrhovnega komisarja Podporni boni Obveščajo se vsi oni, ki so prejeli od tega uradu podporne bone (nakaznice) za živila, du iste lahko vnovčijo I»r i svojih stalnih trgovcih. Trgovci so pa dolžni vse bone sprejeti in jih do 5. vsakega v mesecu predložiti Združenju trgovcev, Trgovski dom, v svrho poravnave. Zdravniška spričevala za propustnice Mestno poveljstvo v Ljubljani objavlja: Uradu za propustnice pri Mestnem Poveljstvu je bilo predloženih toliko zdravniških potrdil, ki so jih izdali zdravniki Ljubljane in okolice, da v poedinih slučajih ni bilo mogoče točno ugotoviti ali je potrdilo utemeljeno ali ne. Te zdravniške izjave priporočajo v največ slučajih spremembo zraka, da bi se do-tičnikom omogočil odhod iz Ljubljane. Mestno poveljstvo odreja zato naslednje: V bodoče se bodo upoštevale za izdajanje propustnic samo izjave spodaj navedenih zdravnikov, če sicer proti prosilcu ne bo drugih pomislekov. To je edina možnost, ker bi sicer Mestno Poveljstvo ne moglo preveriti in nadzirati izdanih izjav. Urad za propustnice pri Mestnem Poveljstvu obžaluje, da mora opozoriti, da bodo v bodoče za pridobitev propustnice priznane samo izjave določenih zdravnikov. Ti zdravniki so: 1. Dr. Bassin Rajner, očesne bolezni; 2. dr. Blumauer Robert, kirurg; 3. dr. Vladimir Guzelj, kirurg; 4. dr Brandšteter Franc, internist; 5. dr. Šporn Vilko, internist; 6. dr. Štaudaher Jožef, za otro-Pogačnik Jožef, za bo-in ušes; 8. Dr. Pompe .. ---- - - _ . . | Ivan, za bolezni grla nosu in ušes; 9. dr. dramatske predstave verskega značaj"- , Rakovec si„ urolog; dr. Jenko I., prak- zdravnik; 11. dr. Zalar L., praktični zdravnik; 12. dr. Kunst Alojzij, rontgeno- ......................j .... log; 13. dr. Meršol Valentin, za nalezlji- konec šolskega leta 1602. so priredili . - . ... Konferenca sodalltatls za dokanijo Ljubljana — okollcu bo v srodo, 9. februarju, v škofiji. Sliod krlžanske moško kongregaelje, ki bi so moral vršiti danes popoldne, jo preložen nu nedeljo, 20. februarja, kor So niso odstranjene nepričakovano oviro. II. vnanja Marijina koiigregnclja pri lir-šullukuh v Ljubljani imu danes ob 14.30 shod, — Voditelj. Ilolnlška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani prosi članstvo, da so udeleži pogreba umrlega člana g. Simnovca v nedeljo, li. februarja, ob 15 z Žal. Zahvala. 100 lir jo darovala rodhinn Albertova stolni Elizabetn; konferenci v počastitev spominu pok. go. Fatturjove. 1'risrčea Bog plačaj. StikHnec za obrtnike. Obrtniki, ki še niso dvignili pooblastil za nakup sukanca zu mo-seo december 1943, nnj pooblastila dvignejo do 15. februarja t. 1. pri odseku zo obrtništvo v Čopovi ulici 1, ker bodo po toni roku zapadla. Nova nakazila so bodo lz.iln.inla obrtnikom od 1. muren t. 1. dalje po sledečem vrstnom redu: 1. in 2. A—e, 3. in 4. II do I, (i. in 7. J—K, 8. In 9. L—O, 10. in 11. T-R, 13. in 14. S-T, 15. in 10. U-2. Staršem dljakov-loj In vlsokošoleev-olk priporočamo, da znposlijo svoje hčerke in sinove in Jih prijavijo v nov strojepisni tečaj. ki prične v torek 8. febr. Praktično znanje koristno vsakomur. Vpisovanje dnevno. Inforinnclje in prospekte daje: Trgovsko učl-HSče »Clirlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Učite so strojepisja! — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj tn v bodoče v vsakem zasebnem nll Javnem poklicu! — Novi eno-, dvo in trimosečni strojepisni toč.nji pri. čno v torok 8. febr.. Največja moderna stro-jeplsnlen. desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne nll zvečer po želji obiskoval, eev. — Vpisovanje dnovno, učnlnn zmerna. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učl-IISčo »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Oh ta dediščina! Kaj vse so je po svotu žo dogajalo z.nradi nje! Nekatero osreči, dru. go tl pa zapcljo v »veliko skušnjavo«. Kuj vse so jo pripetilo pri Kranjčevih, ki so podedovali Po stricu Rudolfu, nam nn vesel in prijeten način pokažo napota komedija »Velika skušnjava«, katero bo uprizoril Rokodelski oder danes ob IG. Zgodovinski paberki 6. svečana 1670. leta je bila uprizorjena v Ljub-Ijuni prva gledališka predstava v slovenskem jeziku. Jezuiti, ki so se '.uslugi škofa Tavčarja naselili v naš ven zasl me d de po našem Izšla je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«; »STARI IN MLADI« ki jo je spisal znani češki pisatelj JAN VRBA. Delo je vedra slika življenja češke vasi. — Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. •Dolorez« tablete proti arlpl, revmatlz-mn, migreni, glavobola In zobobola priporoča lekarna mr. Bahovee. Dijake, dijakinje, kl nimajo rednega po. uka, opozarjamo na lnstrukclje vsoh prod-metov, kl so jamstvo za uspešno dovršltev razreda. Tečaji nemščine. Italijanščine, francoščine, angleščine. NajmodornoJSi način pouka — skupine po razredih — posebno učilnico. Specialne strokovne lnstrukclje. Kongresni trg MI. Vpisovanje dnevno. Pisalne stroje In radio aparate kupuje ln plača po najvišji dnevni ceni tvrdka Evorest, Prešernova 44. INSTHUKCIJE za SOLO!!! NOVI TOG 5. llreščanje ln motnje v radijskem aparatu povzroča zapraSonost. Hitro In temeljito vam očisti railio aparat ter izvrši potrebna po-pravila Po zelo ugodni ceni tvrdka EVE. ItEST, Prešernova 44. Dijaki! NajboljSa priprava za razrodno in privatno izpite. — Itednl vsakodnevni pouk. — Vodstvo: Miklošičeva ii, I. nadstr. — Delavska zbornica. Pokrajinski sindikat lilšno-gospodlnjsklh poslov priredi danes ob 10.30 v dvornni Pokrajinsko delavsko zvezo, MikloSičova 22 (palača Delavske zbornice) igro s petjem v 3 dejanjih »Izgubljeni ruj«. tisti dobiček jo namenjen onemoglim in brezposelnim. Vstopnico so bodo prodajalo od 15.30 daljo pri blagajni dvorano Delavsko zbornico. Podružnica Sadjarskega ln vrtnarfkega društva Ljubljana I sporoču svojim člunoin, da lahko dobijo zelenjudna semena v pisarni SVI) v Frančiškanski ulici 6. Istolam je na razpolago seznani semen. Pisurna sprejema tudi naročila zu obrozovanjo in škropljenje sadnega drovja in gnničja. Delo resnične vrednosti, globoko Izvirno po zasnovi in občutju, jo krnsna zbirka novel »Sreča nn čreplnjah« (Gelč Jontos). Dobilo v vseli knjigurnnh. Informacije zaradi kakrSnlh koli fotografij pa Inliko Izveste po telefonu. Kličito številko 34-43. So priporoča Koto Mavec, Suuirlinska 4. Stegoza — zadruga malih gospodarjev v Ljubljani. Gallusovo nabrežje 33 — sporoča, da bo delila rodna krmila za februar tri tedne, počenši s 7. fchrunrjom. Vrstni red jo sledeč: prvi teden (7. febr.) od 1—100(1, drugi teden (14.) 1001—250, trelji teden (21.) 2501—4000 in čez. Aliocodni red za posamezno dnevo jo sledeč: ponedeljek A—G, torek 11—N, sredu O—It, četrtek S—Z. Tonovno prosimo, da so vsi prejemniki krmil točno drže vrslnega reda, da n» bo zamero, nko bodo zavrnjeni, čo pridejo oh nepravem času. Kdor So ni uredil članarino za loto 1944 In oddal popisn o stanju svojih živali, naj to čimprej spravi v red. Ob lej priliki ponovno prosimo zamudnike za podpis brezobrestnega posojila. Na vsako listino fotografijo in za vsako legitimacijo rubito slike. Ali jih imate dovolj! Co 110 se oglasilo v fotoatcljeju Mavec, Smartinska 4, tol. 34-43. Danes oh II vsi v frančiškansko dvorano, kjer bo uprizorjena burka v 3 dejanjih »Svojegluvčok«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 tn od 14 daljo pri dnovni blagajni. Cene od 10 lir navzdol. 7.1kln laboratorij Izdeluje Fosfatno moko za otroke. Po preizkusih v Cočjom domu jo ta moka izvrstnega okusa, lahko prcbavlji. vosti in visoko hranilno vrodnostl. PrenaSajo jo šo prav mali dojenčki od 2. meseca daljo. Kor vsebuje mnogo kalcija ln fosfora, ki imata dobor učinek na razvoj okostja ln zobovja, so Fosfatna moka lahko s pridom uporablja tudi pri umetno hranjenih in rahitičnih dojenčkih. Pripravlja se nova Izdaja knjllžce »Pa-slirjev glas«. Prednaročila (od 50 Izvodov daljo) sprejema do 10. februarja Mladinska založba in uprava »Knjižic« na Rakovniku. lestu, so posvetili posebno skrb mla- . ške boiezni. dr. ini. Zelo priljubljeno sredstvo pri tem j ,ezni ^ nQSU elu so bile ;šolske komedije«, to je Ivalli za boiezni „ ramatske predstave verskega značaja. , Rai<0V( Domače predstave so bile namenjene j U6ni 7 šolski mladini, z javnimi pn so hoteli zdravn pridobiti naklonjenost meščanstva, Ze , take komedije, ki so bile večinoma spi sane v latinščini, nekatere pn tudi v nemščini. Dne 6. svečana 1670 pa so uprizorili jezuitski gojenci »Pod tur-nom« dramatično igro »Raj« »in lingua vernacula«, to je v domačem, slovenskem jeziku. 1778. leta je sklenila Francija po prizadevanju spretnega diplomata Benjamina Franklina zvezo z upornimi angleškimi kolonijami v Severni Ameriki in priznala kot prva država njihovo neodvisnost. Zvezi sta se nato priključili še Španija in Nizozemska. Vse tri države so upnic, da bodo omajale angleško pomorsko in kolonialno premoč. Boj na morju sc je vršil v evropskih vodah, v Zahodni in Vzhodni Indiji. Nu kopnem Angleži niso imeli sreče'. Ko so Francozi in Amerikanci pod Washingtonom pri Jorktovnu zajeli angleško vojsko, je priznala angleška vlada v Parizu neodvisnost Združenih držav in jim odstopila ozemlja zahodno do Mississippija ter do južnega roba Velikih jezer. Prihodnje leto so se pogodili Angleži s Francijo, Španijo in Ilolnndijo v Versaillesu in jim vrnili med vojno osvojene kolonije. 1904. leta se je začela rusko-japon-ska vojna. Japonska je morala zaradi svoje goste naseljenosti iskati novih ozemelj, ker so njim in Kitajcem Združene države izseljevanje v Ameriko prepovedale. Posebno so sc zanimali Japonci za Korejo, tja pa so preko Mandžurije stegovali svoje roke tudi Rusi. Japonci so se zvezali z Angleži in se tako zavarovali z morske strani, nato pa po kratkem diplomatskem prerekanju odpoklicali svojega poslanika iz, Potrograda. Z nenadnim napadom so japonske pomorske silo inočno poškodovale novo zgrajeno rusko brodovje v Port Arturju. Po velikih bilkah pri Lizojnnu in Mukdenu, kapitulaciji Port Arturja in zmagi nad brodovjcin, ki so ve bolezni; 14. dr. Jakša Jožet, dermatolog; 15. dr. Pehani Hubert, porodništvo; 16. dr. Oblak Ivan, zobozdravnik; 17. dr. Brenčič Alojz, zobozdravnik; 18. dr. Bassin Egon, zobozdravnik; 19. dr. Debevec Franc, zdravnik bolniške blagajne; 20. dr. Grapar Stanislav, zdravnik bolniške blagajne; 21. dr. Šrot Ivan, šef-zdravnik trg. bol. podporne blagajne. OPOZORILO! Cenjeno občinstvo opozarjamo, da po letalskem alarmu prekinjene predstave zaradi časovno-teliničnih komplikacij na žalost ne moremo nadaljevati, niti ne moremo nuditi zanje, ker so posledica višje sile, kakršno koli nadoknado. Za predstave pa, ki zaradi alarma sploh odpadejo, bomo vstopnice prežigosali za sledeči dan, pod pogojem seveda, da se neuporabljene, t. j. z n e o d t r g a n i m kuponom predložijo blagajni. KINO MATICA KINO UNION Uprava »SVETA." prosi cenj. naročnike, naj pridejo čimprej po knjige, ki so dozdaj že izšle« FILMI TEGA 1B Novi zvočni tednik prinaša pestre prizore iz notranjosti nemške države, lako zborovanje mornarjev v Berlinu, odhod holnndskih prostovoljcev na vzhodno bojišče, šolo za nočne lovce iu drugo. Feld-maršal RommcI jc pregledal atlantski zid in naprave zu obrambo Evrope. Posebno pozornost zaslužijo slike z italijanskega OBVESTILA »PREVODA« Jabolka za bolnike Upravičenci za dodatne bolniške nakaznice, kateri so pri mestnem preskr-bovalncm uradu v Gosposki ulici št. 15 že oddali glave januarskih bolniških nakaznic, lahko nabavijo do 15. t. m. 2 kg jabolk proti izročitvi glave februarske bolniške nakaznice, potem ko so že nabavili vsa ostalo živila. Zn nabavo jabolk so veljavne februarske bolniške nakaznice saino od zap. štev. 14701—16050, na kar se opozarjajo zlasti prodajalci jabolk. Delitev krompirja zamudnikom. Potrošniki, ki do sedaj še niso dobili krompirja na odrezek »7« •nakaznice za krompir, izdane od Mestnega preskrbo-valnega urada v Ljubljani, ga lahko dvignejo še v ponedeljek, 7. t. m., pri I. delavskem konzunincm društvu na Zaloški cesti 15. Afriko, pri otoku Čušimi, je Rusija po .....la z Ja- posredovanju Amerike sklenil ponei mir. Rusi so izgubili vpliv v Mandžuriji in odstopili Japonski južni del ............. , . Sahalina. Japonska pa je po tej zmagi ga Rusi poslali iz Baltika okoli Južne postala prvu velesila nu Dalj. vzhodu, niz najlepših drsalnih nastopov, v kalcrili nastopata svetovni drsalni prvak Kari Schaffer in prava umetnica lia ledu Olly llolzmann, ki je tudi prisrčna igralka. Kakor vsaka revija, lako tudi ta nima posebno velikega dejanja, vendar toliko, da se film pred gledalci ves čas smiselno odvija, poživljen s prijetnimi šaljivimi domislicami, ki izvabljajo prave plazove smeha. Skratka, film je poln zabave, smehu in dobre volje, a hkrati prikaz najlepše drsalne umetnosti. Ta prav v filmu mnogo bojišča. Vidimo ogromna skladišča nitmi- | bolj učinkuje kakor pn na drsališču sa-cije, nakladanje granat, skrile topniške mem, saj kino kamera lahko približuje postojanke, ob katerih celo vzidava.jo ' umetnika gledalcu, medlem ko tribuna nc tanke. Zanimivi so prizori ob napadih ' more zu drsalcem nn ledu. Film bo Ljub- nngloanieriškili bombnikov, ki jili sprejemajo bruhajoča žrela lopov z uničujočim ognjem. Borci iz vročih strelskih jarkov odhajajo na smuk v visoke zasnežene planine, kjer jih vidimo ob modernih planinskih hotelih s smučkami. Težavno je bojišče v goratih Abruzzih, kjer je treba s tovorno živino spravljati na strma pobočja vse potrebčine za borbo in življenje. Na najvišjih mestih, kjer po zalcde-lielcm snegu pometa burja, pa nastopajo vojaki .nosufi. Sc pestrejše so slike z. vzhodnega bojišča, kjer sc v sedanjem času menjavo vreme. Pred Vitcbskom je še nn kupe snega, snežni plugi komaj orjejo sproti ceste, nedaleč odloči na drugem odseku pa nastopa že odjliga. Nekoliko sevCrneje posegajo zopcl v borbo še prcbcljcni tanki in zlasti motorizirano topništvo, ki uničuje sovražne priprave za napad. Za zaključek so mogočni prizori, ko bruhajo na tanke montirani šestccvni rakelni metalci ležke mine n;i sovražnika. »fle/t sen' v Matici jc film, ki spada v vrsto revij. Vendar je to pot drugačen, kakor smo jih vajeni. Mcslo običajnega odra jc film postregel z drsališčem, ob kalerega je postavil vse razkošje odrske tehnike. Tako je film v resnici krasen ljančanom, ki se že od nekdaj radi ustavljajo ob drsališču »Ilirije«, čeprav sami nc poznajo užitka drsanja, gotovo všeč. »Diesel« — v kinu Slogi. Kdo ne pozna tega imena? Poznamo Dieselove motorje, ne vemo pa, kdo je bil Diesel, ki je izumil ta motor in koliko se je moral truditi, da je prodrl s svojim izumom? Kakor vsak izumitelj, se jc moral tudi on boriti s svojimi nasprotniki, s profesorji, ki predavajo tehnično teorijo in zavračajo vsako novo misel. Vse svoje duševne moči in gmotna sredstva je vložil v svoj motor, da je njegovi družini skoraj pretila beda. Kolikokrat je poskušal in ko mu ni uspelo, spet znova začel. In ko je bil uresničen njegov sen, ko je motor deloval, je slavil svojo prvo zmago. Film je tehnično dobro izdelan, igralci podajajo svoje vloge izvrstno. Morda je tudi Willy Birgcl tisti igralec, ki more podajati vlogo Diesela tako, da nam najbolj nazorno pokaže njegovo, res pravo, življenje. Tudi VVeissnerjcvd igra dobro Die-selovo požrtvovalno ženo, ki je veliko prispevala k njegovemu delu, v katerem ga je bodrila in mu dajala vedno nove moči. Prav lahko rečemo, da je film zelo dober in ga priporočamo vsem, posebej pa tistim, ki se zanimajo za tehniko. Kaj je novega pri naših sosedih Z Goriškega Odpeljali so ga z doma in ustrelili, »Deutsche Adria Zeitung« poroča, da sta neznanca pred nekaj dnevi prišla v popoldanskih urah po 33 letnega mehanika Atilija Planišika, ki stanuje v predmestju Sv. Andreja v Gorici. Pozvala sta ga, naj gre z njima; ko se je Planišik upiral, sta ga z orožjem prisilila in tudi onemogočila njegovi ženi, da bi priskočila na pomoč. Ko sta ga odvedla, je Planišik skušal zbe-žati. Smrtno sta ga ranila z dvema streloma iz revolverja, nakar sta zbežala. Proti črni borzi. Nadzorstvo nad kupčijo z živili se je zadnje čase zelo jioostrilo. Ne mine dan, da ne bi živilska policija zajela več ljudi pri prepovedani kupčiji in jim zaplenila blago. Nesreče. V Spodnjih Desklah je Šestletna E. Kodelja prav nerodno padla ter si zlomila desno roko, katero so ji v bolnici zopet naravnali. Zdrava pa bo šele čez en mesec. — V Modrcj-cali pri Sv. Luciji jc 13 letni Ciril Le-ban našel na gorski stezi ročno granato, katero je, nc vedoč kaj je, vtaknil v žep. Po poti pa «e je siK>«a-' daljujejo obrambno bitko v območju Iz Gorice Mestni hišni kataster. Ilišni posestniki so morali do 31. januarja javiti državnemu tehničnemu uradu (ulica Qugiolina 32) vse nove zgradbe, izvršene v teku leta 1943. Prijavi so morali priložiti tudi načrte. Plašč so ii ukradli. Neka gospa, ki je prišla i/. Lidija v Gorico, je kosila v gostilni. Svoj dragoceni plašč iz perzijske kožuhovine, vreden 200.000 lir, ie obesila na obešalo. Ko pa ga je po končanem obedu hotelu zopet &l>leč\ ga ni bilo več. Kaka podjetna p-'čkn je gotovo spoznala vrednost plašča ter pa je v ugodnem trenutku odnesla. Pel ti j a seduj vnc:o preiskuje to dtzno tatvino. Nesreča z nabojem. 14 letni Karel Mer-lak je šel po polju in videl na tleh naboj. Brcnil ga je z nogo, nakar je naboj eksplodiral. Starši so ga našli vsega oblitega s krvjo in ga nevarno ranjenega prepeljali v bolnišnico. Iz Trsta Sprememba v železniškem voznem redu. Pred nedavnim spremenjeni vozni red za vlake z glavne tržaške postaje je doživel ponovno spremembo. Ukinjeni vlak, ki odhaja ob 12.15 proti Porto Gruaro, vozi zopet. Dalje vozi zopet vlak, ki odhaja ob 7.25 proti San Giorgio di Nogaro in tudi vlak, ki odhaja v isto smer ob 21.00. Prav tako sta bila uvedena vlaka v obratni smeri s prihodom v Trst ob 9.33 in 23.30 Z Gorenjskega Proslava enajste obletnice prevzema oblasti v Radovljici. Radovljica je držav ni praznik proslavila z zborovanjem v kin-ski dvorani. Uvod v slovesnost je bila Beethovnova koračnica, ki jo je zaigral policijski glasbeni trio. Nato je govoril član stranke Frank, nakar je bila po domoljubni pesmi počastitev spomina padlih. Govoril je tudi okrožni vodja dr. Hoch-steiner, ki je v svojem govoru poudarjal, da je treba vztrajati tudi v časih preizkušnje. Namestnik vodje krajevne skupine je za zaključek povzel zagotovilo zvesto be in vztrajnosti vseh navzočih. Razstava o letalskem terorju je bila 3. februarja odprta v Celovcu. Odprl jo je okrožni vodja Pototschnig. Potujoča razstava bo ostala v Celovcu do 20. febr. S Spodnje Štajerskega Odlikovani Spndnjcštajerci. Na bojiščih so bili odlikovani z železnim križcem 11. stopnje poduarednika Alojz Tribel in .ložef Stetfl, desetarja Ivan Krebič in Alojz Šiško, vsi iz ptujskega okraja; dalje gre-nadir Alojzij 1'olše \r Maribora, iz škofje vasi pri Celju pa so bili odlikovani desetar Joliann Spreitz, grenadir Jožef Hrastnik in desetar Matej Mlinar. Železni križec II. stopnje je prejel tudi poročnik Franc Eidenberger, sin vodje krajevne skupine. Delovna krajevna skupina v Zidanem mostu je spretno izkoristila zimski čas. Žene pridno šivajo za vojake, prav tako pa so bili izpeljani jezikovni tečaji v najbolj oddaljenih vaseh. Od novembra 1043 ie bilo V območju krajevne skupine, vštev-ši Loko pri Zidanem mostu, prirojenih deset jezikovnih tečajev, katere obiskuje okrog 500 tečajnikov. Slovesne proslave enajsto obletnice, ko je prevzel oblast Adolf Hitler, so bile v nedeljo, 30. januarja, po vseh okrožjih na Spodnjem Štajerskem. V vseh pomembnejših krajih so govorili na zborovanjih predstavniki stranke. V Mariboru je bil zbor v dvorani štajerske domovinske zveze, kjer je govoril okrožni vodja Knaus članom stranke iz okrožja Maribor in iz okrožja za mariborsko okolico. Požrtvovalno Razvanje. Razvanjska celica krajevne skupine v Iločah je priredila tovariški večer v korist Zimski pomoči. Večer je vrgel veliko vsoto 1901 mark dobička za Zimsko pomoč. Zdravstveni tečaj na Prugerskem so priredile ženo štajerske domovinske zveze. Udeležujejo se ga žene in dekleta, ki se uče nege bolnikov in vseh zdravstvenih vprašanj vsakdanjega življenja. Šc enkrat več rojstev kakor smrti v Celju. Kronika o življenju in smrti v Celju za lelo 1943. ponovno dokazuje, kako zdravo mesto je Celje. Tako se je lani v Celju rodilo 1157 otrok, od lega 595 fantkov in 562 deklic. Smrt je pobrala lani le 35(1 moških in 271 žensk, torej skupno 627 prebivalcev. Rojstvu so skoraj dosegla še enkrat večjo število kakor pogrebi. V primeri z letom 19-12. pomeni lo, da se je lani v Celju rodilo 118 otrok več in da je umrlo 327 oseb manj. Porok je bilo vsega skupaj 193. Iz Hrvaške Nupadi na dalmatinska mesta. O terorističnih napadih angleško-ameri-kanskegn letalstva na dalmatinska mesta poroča graška »Tagcspost« sledeče: >V zadnjem času so se nnduljcvuli teroristični napadi britansko-ameri-kanskega letalstva na Hrvatsko in to predvsem na dalmatinska mesta. Med različnimi mesti, ki so znana po svojih kulturnih in zgodovinskih spomenikih, je bil bombardiran tudi Dubrovnik. Spremembe v hrvatskem prometnem ministrstvu. S Poglavnikovira odlokom je postavljen zu glavnega ravnatelja v .glavnem ravnateljstvu za javna dela v hrvatskem prometnem ministrstvu inž. Lovro Celio-Cega. — Istočasno s tem imenovanjem ji; bil izmenjan tudi sedanji ravnatelj železniškega ravnateljstva v Zagrebu. Stje-pan Brodarič, kateri je sedaj prevze" •vodstvo prometnega oddelka v pro metnom ministrstvu. Za ravnatelja dr žavnili železnic v Zagrebu ,je pa jvo-stavljen inž. Nikolu Turkalj. Stanje bolnišnic na Hrvatskem. — ND11 razpolaga na svojem državnem področju s 113 bolnišnicami, v katerih je prostora za 14934 postelj. Od tega je v samem Zagrebu 20 bolnišnic s 6362 posteljami. Zaradi sedanjega vojnega stanja je nekaj bolnišnic za civilno prebivalstvo zaprtih. — Zaradi zboljšanja stanja posameznih bolnišnic je hrvatska državna zdravstvena uprava izdelala desetletni načrt, kateri predvideva zidanje novih bolnišnic, kakor tudi razširitev že obstoječih. Po novem načrtu naj bi imela vsaka novozgrajena bolnišnica vsaj 150 postelj ter moderno opremljena oddelka zu notranje bolezni in kirurgijo. nikov je spremenil svoj način napadanja. Namesto jasnih, ali le malo oblačnih mesečnih noči, si je izbral temne in jako oblačne noči. Ker se tržnja vremena določa večidel na zahodu — ker nastaja v območju Islandske, kjer se 6nidcjo polarne množine mrzlega zraka z oceanskimi nima sovražnika politično vprav zdaj. Sovražne edinice bombnikov so preletele reko Ren južno od Kiilna, ko je bil naznanjen v območju Mainzo in Kasclla alarm. To pot so uganko brž razrešili: to je bil varalni manever. Prvi val sovražnika se je bil zaradi kritja glavnega na- Leipziga. Vsi ti nemški nočni lovci ali kakor jim rekajo Angleži — »cat-eycs« — mačje oči so tudi tu kos težkoiom slabega vremena v temni noči in raznim angleškim mune- množinami gorkega zraka — in se to vreme razširi preko Anglije proti Nemčiji, so mogli Angleži ugotoviti, kdaj bo v Nemčiji nastopilo oblačno, megleno in deževno vreme. Izrabili so to priliko, odjadrali iz Anglije ob brezoblačnem vremenu in padalnega cilja razdelil na tri skupine, od katerih jc ena krenila na motilni napad na Kasscl, druga proti Mainzu in tretja proti Leipzigu. Gmota bombnikov se je držala svoje smeri. Hkrati so sporočili, da so bombniki prileteli nad nizo- pripluli v Nemčijo tedaj, ko je bilo nebo ' zemsko obalo. Britanska letala so pa kma-polno gostih oblakov in je bila proti- lu spoznali ko molilna letala, ki |e bila letalska obramba čim najtežja. | njih naloga, da nasprotnika odvrnejo od Britanski letalski maršal, ki sc je na glavnega cilja napada, podlagi svojih prvih uspehov držal tak- I Poveljnik daje telefonska navodila in tike slabega vremena in ji dodal še ne- ' v hipu je premostenih na sto in sto ki-katera presenečenja, je upal, da bo imel lometrov razdalje. Nato še nekaj vprašanj zmeraj enake uspehe. Toda nemška ( divizijskim generalom in potem odločilni obrambo je kaj kmalu spregledala novo taktiko in sc tozadevno pripravila. Od startne črte nad Rokavskim prelivom so se britanska letala, ki so do- ukaz poveljujočega generala. Edinice, ki so pred Frackfurtom, visoko v ozračju in nad gostimi oblaki zaslišale to povelje, krenejo na prvo pot tlej raztreseno letela, spet tesno zdru- obrambne bitke V lovskih letalih, ki jih žila in letela skupaj. Na čelu so leteli . nasprotnik še ne pozna, z vodstvom po-daljnonočni lovci. Ko so bila letala nad t veljnikov, ki imajo za seboj že do pet-nizozemisko obalo, so se razdelila na štiri , deset nočnih zmag nad sovražnimi letali, se spet in spet zaletavajo v sovražne valove bombnikov. valove, ki so pluli v višini od 5000 -8000 m in sicer so se najprej namenila na Koln. Skupine dalinonočnih lovcev so letele nad in pod bembniki in krila tudi boke. Slehernega od teh štirih valov so vodili »stezosledi«, to so tiste redke, do pičice izšolane posadke, ki je njih naloga, da privedejo vso množico bombnikov do minute točno na cilj Vodja obrambnih bitk nad nemškim ozemljem je zdavnaj spoznal, da se je sovražnik tako pripravil za napad, da v najkrajšem času strnieno priplujc, odvrže bombe in se spet vrne. S tem je menil zabraniti, da bi se nemški obrambni lovci mogli pravočasno zbrati. Toda generala nemške obrambe ni bilo mogoče ne prevariti ne presenetiti. Pravočasno je izšlo njegovo povelje za odlet na številne, na raznih krajih bivajoče edinice nočnih lovcev. In medtem ko nekaj skupin odleti na obalo za pobijanje nasprotnika, pripravljajo njegovi sodelavci, sami z bojišč preizkušeni generaUtnbni častniki, znanstveniki in inženirji, obrambno bitko. Poveljnik jako razvite poročevalske tehnike s tisoč podrobnostmi, ki bodo nekoč spravile ves svet v začudenje — mirno sprejema tozadevna pismena in ustna poročila. Sleherno poročilo prebere, vse posluša, njegove oči pa iščejo po zemljevidu. Medtem si zapisuje brzojavna poročila o postojankah, smereh, hitrostih in višinah sovražnih editiic in o varalnih načinih. V razgovorih, ki trajajo le po sekundo, predlaga poveljujočemu generalu trenutni položaj sovražnika in last- I ne napadalne možnosti. Tisti, ki mora odločati, stoji pred zemljevidom ir pre-udarja. Spet ga prešinja najvažnejše vprašanje te noči: kje napadejo in kje bi bilo mogoče na sovražnika z največjimi silami naleteti? Šef njegovega štaba je v tem hipu njegov prvi svetovalec. Zdaj je treba izkoristiti tisto, kar je v sto temnih bojnih nočeh sam doživljal. General razmišlja pri tej odločitvi kot vojak in kot politik. Ne pomagajo mu le znaki na zemljevidu, ampak tudi pre- Izgube napadalcev se večajo Val bombnikov krene mimo Frankfur-ta, zavije proti severovzhodu in sc nameri naravnost na Leipzig. Toda general I ni presenečen in spet se je obnesla nje- ] gova izredna sposobnost, da sc zna vživeti v sleherno vlogo, kar Angleži na- j zivajo »spretne roke nemške letalske obrambe«. V drugem delu bitke so Angleži pri vrom. Nekateri imajo posebno srečo: dana jim je možnost, da morejo sovražnika z bliskovitim napadom sestreliti nad »rjuhami«, to je, nad oblaki, ki so ob-žarjeni in razsvetljeni z žarometi. Drugi se morajo čim bolj približali črnim sencam, ki sc pojavljajo in izginjajo, da lim morejo zadati smrtni ognjeni sunek Potrebna je neznanska bistrovidna zbranost i duha, preden je nasprotnik naiden, >-a| mora imeli lovcc navzlic naibolišemu iskalnemu orodju v temni noči vendarle razločno pred seboj obris nasprotnika, če ga hoče uničiti. Bitka je hu'ša ni hujša. Zdaj vsi prav dobro |^edo' Berlin jc mesto, ki ga hoče sovražnik napasti. Spregledali so taktiko angleškega letalskega maršala. Nemški general odpošlje šc na prostor pred Berlinom močne edinice nočnih lovcev proti sovražniku. V prostoru nad oblaki se razvije ena največjih in najhujših nočnih letalskih bitk te vojne Skupno s protiletalskimi topovi in z žarometi proderejo divizije nočnih lovcev skozi val bombnikov, ki razpršilo njegovo konico, »Sky makers', (razsvetljcvalce cilja), preden more začeli na debelo napadati, tako da poedini valovi to pot niso zmožni razprostreti svoje bombne preproge. Ob povratku cdinic bombnikov je jasno razvidno, kako močno so bili prizadeti. A bitka se nadaljuje do obale. pravili še drugo presenečenje. Angleški Opoldne naslednjega dne so dognali, da radijski poročevalec daje napačna poročila nemškim nočnim lovcem, britanska letala pridno mečejo proge iz štanijola j nikov. in raztresajo navidezne bombe. Toda |e bilo v tej bitki sestrelienih čez Č0, večidel štirimotornili, angleških bomb- ("Das Rekli«) Križanka it. 123 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1 16 1» 20 J 21 22 23 24 „ 20 '27 28 •20 30 31 32 33 34 36 36 37 38 39 4U 41 42 43 44 45 46 47 48 40 50 51 j 52 53 54 55 56 Vodoravno: 1 plemeniti kamen, 7. uraden spis, 9. besednjak, 15 enake, 16. stanovalec v baraki, 19 ne lepo, 20. oziralni zaimek, 21 Indi'ec, 23. igo, 24. del sobe, 25. vrh v Julijskih Alpah, 26. del posode, 28. član izumrlega indijskega plemena, 30. oblika pomožnega glagola, 32. osebni za- Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Ponedeljek, 7. februarja: Zaprto. Torek, 8. februarja, ob IG: »Vera ln nevera«. Red Torek. V nedeljo »Cvrček la pečjo«. Osebe: John — Cosar, Galeb — J. Kovič, Taeleton — M. Skrbinšck, Edvard — Gregorin, Dotka — Sarlčeva, Berta — V. Juvanovn, mstr. Flodling — Rakarjevn, Mnya Fledling — Le-varjevn. Komodija ima 3 dejan:a in jo je zrožlral C. Dobevee, sconograf inž. E. Franz, predstava v nodoljo ob 16. Uprava Državnega gtednlšlča ponovno poudarja, da jc začetek vseh dramskih predstav ob 16. Izjeme bodo oh nedeljah, kadar bosta Igrani dve predstavi. Onerno gledališče Nedelja, t. februarja, ob lfi: »Madame But-terfly«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 7. februarja: Zaprto. Torek, 8. februarja, ob 15.30: »Sneguročka«. Bed B. Zaradi smrtnega primera v rodbini ge. Mlcjnlkovo jo dnnašnja predstava opereto »Melodijo srca« odpovednim. Namesto njo bodo peli Puoclnijevo opero »Madame But-terfly«. Vstopnico," kupljeno za »Melodijo srca*, velja.o za uprizoritev -Madame But terfly«, Frančiškanski oder Nedelja, I. februarja, ob 16: »Svojeglav-ček«, burka v 3 dejanjih Cene od 10 lir navzdol. Rokodelski oder Nedelja, C. februarja: ob 16: Velika skuS-njava«, komodija v ,1 dejanjih. Prodpro-dnja od 10—12 in od 14 do pričolka, To-trarkova 12-1. Oddnjniška skupina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 6. februar: 8 Vesela glasba za pričetek nedelje; vmes: 8.30 Poročila v slovenščini — 0 Orgelska glasba — 9.15 Versko prcdavnnjo — 9.30 Praznična glasba — 10 Poročila v nora-ščlni — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Opoldanski koneort (ali prenos koncertn voda SS) — 12.30 Poročila v nomSčlnl in slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo — 1 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave iz | domovine Izvaja radijRki orkester s sodo-lovnnjem komornega zbora pod vodstvom dirigenta I). M. Šijnnea — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koneort — 17.45 Kmetijsko predavanje — 19 Koncert kmetskega tria — 19.30 Poročila Iv slovenščini, pregled sporeda — 19.4"! Mala glasbena incdigra — 20 1'oročilu v nemščini — 20.10 Veseli nnpovi — 22 Poročiln ščini — 22.10 Glasba za lahko noč. 9. t. m., v knjigarni nem- bo vršila od sredo, I Glasbeno Matice. Dnevni spored za 7. februar: 7 Poročila v nom.ščlni — 7.10 Jutranji pozdrav, vines poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.15 Preglod sporeda — 12 Opoldan-ki koneort — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koneort Malega orkestra, vodi Stojan Sto-novie — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Zabavni kotiček: Kako se je fant šolal (v ribniškem narečju) -— 19 Fantje na vasi pojo — 19.30 Poročila v slovenščini, pregled sporodn — 19.45 Mala glasbena mod-igrn — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Dola 'jana si bosta slali nasproti. Ljubljančani i hočejo popravili svoje dobro ime, na katerega je padci madež, ki so jim ga prizadejali Muščnni pred 11 dnevi, ko so odpravili svojega nasprotnika kar s .'1 :0. Ljubljančani so sc za povralno tekmo dobro pripravili in obdajo, da sc bodo obilo revnnžirali za nedavni poraz. Ali jim bo želja uslišana? Bomo videli. Tudi Moščntli imajo v svojih vrsluh prav dobre igralce in nc bo lako lahko z njimi kol si morda Ljubljančani mislijo. Kno drži: | oboji bodo napeli vse sile za čim časl- Poizvedovanja Gospo, k| je našla pri tvrdkl Orcgnrec v soboto ob četrt na 11. temnomodro volneno rokavico, prosim, dn jo nddn v upravi »Slovenca«. ŠPORT Danes bo živahno na igrišču SK Ljubljane Danes bo po 14 dneh nogometno igrišče Ljubljane spet ožiVelo. Moste in Ljub- slavnih skladateljev — 21 Pisana šara — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glnsba zn lahko noč. V. sinfonični koncert Radio Ljubljane Prihodnji sinfonični koneret, ki ga pri. rodi Scndergruppo »Adrlallschos Kiistcn-land«, Scndcr Laibach — Itndio Lubljana, so ho vršil v veliki unionsjjl dvorani v ponedeljek, dno 14. t. m. ob 18. Veliki radijski orkester ho pod vodstvom nejši izid tekme. Kdo bo uspešnejši, bo svojega dirigenta Draga Marija .Šljanca izvajal Izbor Dvofokovih »Slovanskih plesov . K a koncert opozarjamo ljubitelje lepe siufoničiio glasbe. 1'rcdprodaja vstopnic se pokazala današnja lekmn. Prijatelji lepe nogometne igre, lepo vabljeni nn zeleni travnik SK Ljubljane. Tekma sc bo začela točno ob 15, sodil bo g. Erlili. imek, 34. okrogli, 35. drevo, 36. vdor, 37. glasnik, 39. njim, 41. tri j e enaki samoglasniki, 42. ruska reko (množ.), 43. kratica za dolžinsko mero, 45. turški gospodor, 46. škrta, 48. predlog s tožilnikom, 49. slara slovanska pijača, 50. zclenica (množ ), 51. škilast, .53. ozemeljski pas (množ.), 54. napevedovalet bodočnosti, 55. stari oče, 56. vzpetina. Navpično: 1. drobnogled (tujka), 2. karta (množ.), 3 zemljepisni pojem, 4. slovenski pisatelj, 5. ruska reka, 6. nebesa, 8. gorska veriga na Gorenjskem, 9. Noe-tov sin, 10 kratica za lastnoročno, II. kapuca, 12 poljska ptica, 13. žensko ime, 14. obrtnik, 17. vodna žival, 18. del spovedi, 22 buča, 24. čreslovina, 27 dve, 29, ji, 31. števnik. 33 močan, 38. kraj pri Zalogu. 40. umira, 41. pogosta ženska končnica, 42. plin, 44. veznik, 46. otok v Jadranu, 47. prvi človek v nordiiski mitologiji, 49. osebni zaimek, 51. predlog, 52. kratica za »letos«. Rešitev križanke št. 122 Vodoravno: I. Emil. 5. pritisk, 12. prid, 16. legar, 17. a/.ili, 18. opica, 19. kdo, 20. leno, 22. draž, 24. mar, 23. oklen, 28. l/.lok, 30. liskn. 33. vretena, 34. krivook, 33. zakol, 36. zrnat, 38. cokla, 40. Adi, 43. silo, 45. /vit. 46. bar, 4>8. lonec, 5o. opolo, 35. jadrn, 55. Amor 56. agonija, 5?. Riko. Navpično: I. Elko, 2. med. 3. igo, 4. la. 5. prepelica. 6. runi, 7. iz, 8. tih, 9. il. 10. sirk, II. koalicija, 12. pp„ 13. Rim, 14. icu, 15. Dura. 20. letos, 21. ozura« 22. doku/, 25. život. 26. krn, 27. lok. 29. ton, 31. sok. 32. kol, 35. znln, 36. zlog, 57. tvoj, 39. Arno, 41 dom, 42. ino, 41, bon, 46. bdi, 47. Ark, 49. er, 51. pO, 32. Ii, 54. ar. MU OiLISS IŠČEM IANTA 14 n /.bila dela sprejme Ko.ščnk Jože, Viuov-danska cesta 1. GOSPODIČNA skromna, poštenu in simpatična, dobi službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 951. b kuharica ■poštena, pridna, dobra, ki razume tudi v gospodinjstvu, se sprejme k samostojnemu gospodu. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kuharica« 951. b služkinja zn v mesto, pridna, poštena, se sprejme. Hrana in plača dobra. Naslov v upravi »Slo-venca« pod št. 940. b hotel metropol 1 jubljana. sprejme takoj v službo kurjača k centralni kurjavi. Prednost imajo samski. vešči popravil pri vodovodni iu električni napeljavi, profesorja ka Eemljepis in Zgodovino, kakor tudi kemijo in mineralogijo iščem za takoj, informacije h. in 7. t m. od pol 11 do pol 13, Mestni trg 13-111. slugo sprejme v stalno službo špedicija v Ljubljani. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 979. b postrežnico za vsak torek in petek dopoldne sprejmem. Nebotičnik VII. vrata 701. b prodajalko za manufnkturo, zmožno blagajniških poslov, pridno, pošteno, verno, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Manufnktura« št. 998. b deklico 14—17 letno, pošteno in čisto, kot pomoč v gospodinjstvu. sprejmem. Predstaviti se o-l 10 1' lorijanska ulica 26-1. b GOSPODINJSKO pomočnico, veščo kulte sprejmem. Plačam do 400 lir. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9%. b uradnika mlajšo moč, s trgovsko izobrazbo, z znanjem nemškega in italijanskega jezika — Sprejme spcdicijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slo-venca« pod »Agilen« št. 978. b PRIDNO DEKLE pošteno, sprejme štiričlanska družina kot gospodinjsko pomočnico. I Irana dobra, plača po dogovoru. -Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 973. b postrežn ico pošteno in pridno, laliko tudi starejša, za ves dan ali evenl. za pol dneva, takoj sprejmemo. Plača po dogovoru. Predstaviti se: ( liristof, Povšeto-va ulica 33 a (Kode-Ijevo). I) krojaškega pomočnika (-eo) sprejmem. Ptijk Alojzij — 1'lorijanska 40. b mizarskega pomočnika za pohištvo takoj sprejmem. Vprašati danes ali jutri dopoldne pri Knafeljc, Mestni trg 9, 1. nad. strojni monter samostojen mojster v sestavljanju in montiranju poljedelskih in industrijskih strojev, z večletno prakso — dobi slu/bo pri tukajšnji tovarni proti dobremu plačilu. Ponudbe s »opisom dosedanjega službovanja poslati upravi »Slov.« pod »Domača tovarna« pod »Domača tovarna 2303« št. 932. b Is, i |() SE za Gorenjsko: Sadjarski vrtnar (event. z družino); pohištveni mizarji (na željo ev. hrana in stanovanje); dekleta za tovarno klobukov, od 18 leta dalje. Nujne ponudbe upravi »Slovenca« pod (t. 957. b | Valencl j begunka stara 16 let, poštena, brez matere, ki zna nekoliko šivati, se želi izučiti šivanja. K v. bi sin (udi k dobri družini, N ulov v npr. »Slov.« pod št. 1000. v vajenec (speccrist) z enoletno učno dobo. želi spremeniti učno mesto (najrajši s hrano in stanovanjem). J«• hiter in spreten. - Naslov: \Vilhclm, Dolenjska c. št. 19. učenca 7n trgovino z mešanim blagom, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 907. vajenca (ko) zn fotografsko obrt takoj sprejme Foto-Mavec, Smartinska 4. telefon 34-43. v učenka modistinja se sprejme. Poizve se pri Sedej-Strnad, Prešernova 3. 3 V najem | 1_L«e_i iščemo 4-sobne pisarniške prostore v zameno za 2-sobno pisarno. Ponudbe upravi »Slovenca« poti »Pisarniški prostori« 960. s pianino ali klavir vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« 915, r IV najem 1 odtSa y oddamo 2-sobne pisarniške prostore v zameno zu 4-sobne pisarniške prostore, Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pisarna« št. 939. s fljSESS Zahvala Vsom, ki ste nam ob izgnbt nnScga najboljšega moža, očeta itd. gospoda Matije Itotlia strojevodja v pok. i7.ra7.ili sožalje, nam stali ob težkih tirali oh strani in pokojnika spremili na zadnji poti, naša najtoplejša zahvala. ŽALUJOČI OSTALI Zahvala Vsem, ki ste nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje ob pre-brkiki izgubi naše drage mame, gospe Kromar Marije gostilničarke jo spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Sveta maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 7. februarja 1944, ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja, Ljubljana, dne 6. febr. 1944. ŽALUJOČI OSTALI I Sobe 1 iSžem | MI.AJsl URADNIK Išče opremljeno sobo, po nio/uosti s posel), vhodom. Ponudbe pod » I m no plačilo« št. S09 na upravo. s /.a sostanovalko prelil takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Solidna« 930. s ophdmi.juno sono išče gospod. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna suha« OSO. s PRAZNO SOBO iščem. Po možnosti ob Dolenjski cesti. Nasl. v upravi »Slovenca« pod »Praznu soba« št. 999. s Stanovanja ISte o stanovanje obsegajoče ti ve sobi, kabinet, kopalnico in prit i k I i nc, plin in elektriko, v središču mesta, zamenjam za podobno stanovanje na periferiji ali v središču. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zamenjava« 929. č ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje blizu gasilskega doma v šiški z enakim ali večjim kjerkoli v bližini mesta. Ponutlbe upravi »Slovenca« pod »Čimprej« št. 975. c | Prodamo | PRODAM 16 knjig poljudnoznanstvene knjižnice »Kosiuos« (iz. Ljudska knjigarna), in nekaj znanstvenih knjig Akademske založbe. -Ro/nn dolina, Cesta IX. št. 29._ OTROŠKI GOJ7.ERJI popolnoma novi. rjavi št. li in 32, prvovrstne izdelave, prodam ali zamenjam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 870. PRODAM 23 visokih in lepo razvitih topolov in 20 brez. lstotom dobite sadno drevje vseh plemen in oblik. Ponob-nikar Alojzij, drcves-ničar, l>obrova pri Ljubljani. KRZNEN PI.ASf konja prodam. i pripomogla tlo najdbe \seli izgubljenih predmetov oziroma «1 «> odkritja morebitnega najditelja, se nudi na^ratlo 50.000 lir Potrebne informacije tla na razpolago vratar uprave »Sjovenca«. POIZVEDBA Podpisana prosim vsakogar, ki kaj ve o mojem sinu Klopčič Jožefu z Dobrove 23, ki je bil konfiniran v Bonifico tli Pisticei prov. Matcra, ter bil nato okrog 8. sept. 1«>4"* izpuščen. Vsake |K)datke, nanašajoče se na gornjega, proti povračilu sporočiti na naslov: Klopčič Terezija. Dobrova št. 32, p. Dobrova pri Ljubljani. e IZGUBILA sem med vožnjo v tramvaju št. 2 poleti 194"* desno rokavico iz svinjske kože. Ker sem bila tlo nedavna odsotna, prosim najditelja, tla jo vrne proti dobri nagradi v trgovini Strojanšek poleg magistrata. ŽENSKI DEŽNIK je nekaj dni preti božičem zamenjala v trgovini Sfiligoj oseba, ki mi je zelo dobro znana. Pozivam jo, tla dežnik nemudoma vrne v trgovini, dokler ne potlvzamem drugih korakov! Istočasno dobi tuin svoj dežnik. UBOG SLEPEC mlad, prosi. Če bi mu mogel kak človekoljub podariti pisalni stroj, četudi že star in nekoliko obrabljen, dn bi sc nanj učil strojepisja in si morda mogel potem služiti svoj kruli. - Priglnse sprejema uprava »Slovenca« poti »Slepec«. B Objave 1 BARVARNA in kemična čistilnica oblek, Živič Lovro. Dolenjska c. 14, prosi svoje cenjene stranke, naj dvignejo oddane obleke najkasneje do 1. marca 1944. Po tem roku ne odgovarjamo več za oddane obleke. POZIVAM dotično osebo, ki jr pomotoma vzela iz veze Zadružne kleti na Kongresnem tVgu kov-čeg z rjavo obleko, čevlji in peril nn, da ga vrne v gostilni Fi-govec. V nasprotnem primeru bo policijsko zasledovana. o II5*i GOSPA POUČUJE nemščino in italijanščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska cesta 10» L n., desno. i D/JU-DZITSU brezorožna samoobramba ob torkih in in četrtkih od 16—19. Muzejska 3, priti. OD 6 LET DALJE se sprejemajo dečki in deklice v harmonika rsk i tečaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 988. g |_Razno | PAPIRNICE " - in pisarne pozor! Zaradi opustitve obrata prodamo: 50 kg različnega pisarniškega papirja, 200 novih nerabljenih map in 300 t komadov pivnika. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 955. r POZOR! Vaše perilo lepo, hitro in poceni zakrpamo! Popravljalnica noga-vie. Kopitarjeva 1 — Debeljak. r TVRDKA A. RO.JINA mizarstvo. Slomškova 16, sporoča, tla ima novo telefonsko številko 24-82. r Zahvala Vsem, ki ste nam na kateri koli način izrazili sožalje ob težki izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta, gosp. Rocjanžiča Jožefa viž. polic, stražnika v pok. izrekamo nošo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, čč. viški duhovščini, za častno spremstvo pri pogrebu. Sv. maša zadušnica bo v torek, 8. febr. 1944, ob pol osmih v župni cerkvi na Viču. Ljubljana, dne 6. febr. 1944. Žalujoči ostali j Pohištvo g SPALNICE orehove in jesenove, ter jedilnice ugodno kupite pri tv. »štigl«. Ogled vsak torek, četrtek in nedeljo od 3—5 v gostilni, Celovška ccsta 72. š KRASNE SPALNICE jedilnice in kuhinje stalno na zalogi pri tvrdki »Pohištvo« Ma-lenšck, Gosposvr-tska c. 258. Lokal: Medvedova 28. Odprto v torek, četrtek in soboto od 3 do 5 pop. j I Kupimo | PLINSKI ŠTEDILNIK večeevni, nemški izdelek, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plin« 889. BLAGAJNO »Wcrtneim«, moderne oblike, kupim. Naslov v upravi »Slovenca-poti št. 918. k PISALNI STROJ prenosen — solidne znamke, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »IX)bra znamku« št. 912. STEKLENICE razno trne, kupujemo. Plačamo dobro Na »a lo teljo i i b prevzamemo na doma . B G uši i o. Vodnikov tre tL a._ PISALNE STROJE in radio aparate kupuje in plača po najvišji dnevni ceni — tvrdka EVLHEST -Prešernova 44. staro žimo žimniee, tudi z afri-kom, kupimo. Plačamo res dobro. Trgovina Ogled, Mestni trg (vhod skozi vežo), k sobno, kuhinjsko opravo, posamezne omare, otomane in druge uporabne predmete, kupimo. 1'rgo-vina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). k ŠIVALNE STROJE kupimo, plačamo res dobro. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg "S (vhod skozi vežo), k SREBRNINO kovance in tlruge predmete ter drago-eenosti kupujemo po najvišjih conah. Takojšnja gotovina. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. k kupimo biciklje, bicikelj gume, motornu kolesu ter gume zn motorna kolesa. Merkur, Pu-harjeva 6. k patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno lu pc nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik LJUBLJANA Meslni trg šlev. 18 |_Kni!ge__| kupim posamezne dobro ohranjene zvezke Mavers Konversutionslexikon. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 906. mohorjeve knjige stare in nove, le dobro ohranjene, kupim. Ponudbe upravi »Slovencu« pod 921. k knjige poljutluo-zna ust vene knjižnice » K os m o s« (izd. ljudska knjigarna) in nekaj publikacij Akademske založbe — prodam. — Ro/nu dolina, Cesta IX. št. 29 | Glasba j DVE HARMONIKI klavirski (4S iu 60 basov), z registrom, v odličnem stanju — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« poil št. 989. g LASTNIKI GLASOVIHIEVI Poslužujte m moje telefonske Stet 39-J3 ki te * novem ravno kar izišleio imeniku Unlfltevalec ^lesovine* JU U ASI'. K. Irinjskegn cesm T'll t inMinti« |_Živali_| kokoši in peteline Kotland zn pleme prodam. I.ako-tence 4. Zgor. ši.ška, zraven bloka na Vodnikovi cesti. tri mlade koze J ugodno prodam. Votl-! ni kova cesta 99, Zg. Šiška. j PARNI KOTEL eca 200 litrov, kupim. Ponuditi na uprayo »Slov.« pod »Dober« št. 992. k BREJO SVINJO produ Ivan Protfer — Brezovica 27. j |Avto-mo!or| POLTOVORNI AVTO Fiat '503, tehtnico nosilnosti do 1000 kg s premičnimi utežmi ter 4 zunanje gume prodam. Pojasnila dnevno od 13—14: Zupan. Sv. Petra cesta 6. f I Kolesa | DAMSKO KOLO zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« |M>d št. 936. DAMSKO in MOšKO kolo izvrstne znamke, kot novo, za zelo nizko ceno naprodaj. — šubiteva 3 (dvoriščno poslopje)._ 1 Piv, stroji 1 ŠIVALNI STROJ čevljarski, »Singer« (eilinderca), dobro ohranjen, proda Snoj, Velebitska ulica 3 — Glince. ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, šiva naprej in nazaj, tovarniško nov, prodam za 6600 lir. Naslov pove upravu »Slovencu« pod št. 934. ŠIVALNI STROJ Jax, v zelo dobrem stanju, z dolgim čol-ničkoin, pripraven za domače gos|x>d i n jst v o, prodam. Preti ekofijo št. 19, Adamič. PRODAM krojaški šivalni stroj, skoraj nov, znamke »Singer«, s široko mizo in kolenskim vzvodom, črno moško suk-no, moški jiovršnik, mizo za krojaški stroj in pokrov /a tlamski stroj. Kamniška 13. 1 Denar_£ O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije v Ljubljani. Hecthovnava ulica 15-11., levo, pri JI GO-KRKDIT. | Filatelija I FILATELISTU Ugoden nakup raznih filatelistiČnih novosti, znamk, filatelistične literature, katalogov in »JOL« - albumov itd., dobite pri f i I a t e I i j i ML ADINSKE ZAI 02BF . k KUPIM BLAGO za ženski plošč, predvojno, črno. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 968. k ->- MOŠKE OBLEKE rabljene, perilo, čevlje in ostale predmete srnino kupuje: Drume Alojzija, Ljubljana — Gallusovo nabrežje 29 KUPUJEM volnene triko jopice, krojaške in šivilskc volnene ter bombažne odrezke. Hrenova 8. k KUPIM dobro ohranjeno perilo zn novorojenčka. Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 940. k |_Radio DETEKTOR (radio na slušalke) po nizki ccni prodam. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 919. -Ogled od 11—13. i I Posestva | PARCELO 5850 m1, dovoljeno za industrijo ali karkoli, prodani. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »l>irektnemu kupcu« št. 916. p HlšO štiristanovanjsko, pri dolenjskem kolodvoru takoj ugodno prodam. Tanko, Kapiteljska 3. ~~ PARCELO s pričeto stavbo, pod-kletje izdelano, prodam pri Dev. Mar. v Polju. Naslov v upr. »Slovenca« pod 987. p HIŠO v Ljubljani, kakršnokoli in kjerkoli, kupim, do 750.000 lir. -Ponudbe upravi »Slovenca« poti »Dcželan« št. 941. p I O«"* > Pozor hiSnl stavbeniki tn posestniki 1 Dobavljam, polagan. In slružim stare PAKKETE JOSIP BRLEČ LJubljana KOLODVORSKA » S Kurivo | ln FraneiSUnnsKn 10 Telefon SS-E1 PO TEŽKEM TRPLJENJU JE VSEMOGOČNI VZEL K SEBI GOSPODA PUNČUH LUDVIKA URADNIKA PREVOZ DRAGEGA POKOJNIKA RO V PONEDELJEK OR 13.30 IZPRED KAPELICE SV. FRANČIŠKA NA Z.ALAH V GORNJI LOGATEC, ODKODER RO POGREB OR 10. URI NA FARNO POKOPALIŠČE. LJUBLJANA, LOGATEC, KRKA, REKA, BEOGRAD, VARŠAVA, 5. FEBRUARJA 1944. ŽALUJOČI OSTALI. ,EL KINO »MATICA« n" Svetovni prvak Kari Scliafer t najčudovitejši drsalni reviji »Beli sen« Humor, ples, atrakcije z Wolt Alhach Retty-jem, Oskarjem Siina in ljubko umetnico nu ledu OBy Holzmann. PREDSTAVE ob nedeljah: ob 10, 13.30, 15.30 ln 17.301 ,EL KINO »SLOGA« 2750 Življenjski boj moža, Čigar ustvarjajoča sila jo spremenila obraz svetovnega gospodarstva, v velikem Ufinem filmu »Diesel« Nnjinteresantnejši dogotlki iz življenja R. Diescla, iznnjditclja po njemu imenovanih motorjev. — V glavni vlogi: Willy Birgel, Hilde Wcissner, Paul Wegencr. Predstave ob 15 in 17, V nedeljo ob 10, 13.30, 15.30 jn 17.30. TEL 22-21 KINO »UWIOX« Film visoke umetniške stopnje »Krambambuli« Pretresljiva zgodba zvestega lovskega psa. Igra dunajska filharmonija. V gl. vlogi poleg drugih Viktoria Ballasko, Sepp Rist in Krambambuli, PREDSTAVE ob nedeljah: ob 10.30, 13.30, 15.30 ln 17.301 Umrl nam je na S ljubljeni sin, brat, slric in svak, gospod Ivan Wied@rwohl mehanik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana, 5 februarja 1944. Žalujoče rodbine: Wie(lerioohl, Makovec in Jakopil .•• .-!:.•»•.«,»•,' i--s K'.!...'• Dotrpeln je naša predraga soproga, zlnla mamica, .babica, tašča, sestra, svakinja, teta, gospa Antoniia Jarc roj. Črnagoj Mrtva mama leži na Žalah, v kapelici sv. Nikolaja, odkoder bo pogreb v ponedeljek ob 3 popoldne na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo poleg hčerke Fani čakala večnega vstajenja. Rodi ji lahka žemljica po mravljično pridnem delu! Ljubljana - Ileograd - Rim, 5. februarja 1944. Jarfeva, Crnagojeva, Roškarje-va, Dudekova, Kovačeva, ing. Škul jeva, DernikoviCeva in Jevcova. KINO »KOOELJEVO« Telefon 41-64 Ganljiva zgodba o veliki materini žrtvi in krasno petje v filmu »Takrat...« V glavnih vlogah ŽARAH LE AN DER in Hans Stuve. Film, ki ga velja videtil Predstave na delavnik ob 17, v nedeljo ob 14.30 in 16.45. Včeraj popoldne je dotrpel nai predobri oče, stari oče, brat in tast Valentin Šmon ter so preselil v lepše življenje. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dno fi. febr. 1914, ob pol treh popoldne 7, Zal, kapelico sv. Ahacija, na pokop, k Sv. Križu. Ljubljana, Domžale, St. Pfillen, Graz, dne 5. februarja 1941. Žalujoči otroci UMRL JE NAS ZVESTI URADNIK GOSPOD LUDVIK PUNČUH PO DALJŠI ROLEZNI. POGREB BO V PONEDELJEK OB 13.30 IZPRED KAPELICE SV. FRANČIŠKA NA ŽALAH V GORNJI LOGATEC. DRAGEGA POKOJNIKA ROMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU. LJUBLJANA, 5. II. 1944. TVRDKA »OBNOVA«, D. D. VOŠNJAKOVA ULICA 22. Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo zdaj potrjeno vest, da je 20. septembra 1943 med drugimi padel v Vel. Laščah, ustreljen od komunistov, tudi naš dragi FRANCI POGRAJC uradnik Vzaj. zavarovalnice, poveljnik Vaške straže v Mlatevem in tako Izpričal svojo popolno zvestobo veri in narodu. Sv. maša zadušnica ho darovana v stolnici v ponedeljek, 7. t. m. ob 7. uri. Ljubljana, 5. februarja 1914. Zofija, mati; Marica, Valerija Vrbovnik, Slavka Dudin, Zofija BenediHč, sestre; Vlado, Ciril, Marjan, bratje; svaki in ostalo sorodstvo. Fiir >Ljudsl;a tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno: Jož« Kramarič - Horausgebor, Izdajatelj: inž. Jože Sodja - Schriftleiter, urednik: Janko Hafner.