fr. eetrlek in » pošinlno vred ali t pošiljanjem za c«lo leto 12 din,, let« 7 din., čeirj leta m. Iiven Jugoslavije Naročnina se pošlje vnlštvo „Sloven-Oospodarjo" v Ma-, Koroška cesla 5. ( dopori';a do odpo-P6»ročni!ia se plačuje v naprej, »terurban št. 113. PoStalna gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO. Uredništvo: Koroška csflfe mL 5. Rokopisi se ne » čojo. UpravnišIvO ma narr;' ino, insernie fe riliiamacije. Cene inseraiom po dogovoru. Za veckralne oglase primeren popust. Neraprte reklamacije so poštah* proste. Čekovni račun poštnega urada LJubljana št 10.603, Telefon inlerurban šL 113. E4. Itair, MtiPibo«», dna 15. junija I©as3. Ö®. !»ïa,Of, Katoliški shod v torju. Vnedeljo, 11. junija se je na prijaznem hribčku Nazarje v Sav. dolini zbrala ogromna množica, ki je sledila pozivu naše katoliške organizacije. Več tisočev mož, žen, mladeničev in deklet iz vseh krajev gornje- Jos. Pire iz Ljubljane je tolmačil potrebo in načela katoliške mladinske organizacije. Njen namen je, dvigniti v mladem človeku duha, poplemenititi mu srce, utrditi mu voljo. Temu smotru, da se v človeku utrdi značaj, služi tudi telovadba, ki ni samo vežba telesa, marveč udi vežbu duha in volje. Trajni je temelj, na grajske, šaleške in brasl. dekanije je prihitelo na ka- j katerega se opira naša organizacija: vera, narodnost in ^aIi^Iti flVin*^ rlrt »v, A rimi , /\»rrt r-*,/-, l A 1-rt ♦ /\1 l f»lr /\ • ' flrii7fihnnoj za krščansko šolo in za načelo katoliške mladinske Jrzgoje. I . družabnost. Z načeli vere, katoliške vere, so prešinjena : vsa naša društva; s tega temelja se ne premaknemo ni-j ti za las ne. Narodnost ni za nas samo prazna beseda, ■ izgovorjena svečano med žvenketom čašic vinca ruj-| nega, temveč narodnost nam je vodilo za požrtvovalno delo med narodom. Družabnost gojiti med mladino in | temu nagnjenju mladega človeka dati pravo smer, je i nujno potrebno, ker je drugače nevarnost, da to lepo • nagnjenje zavede mladega človeka na pota, ki so nevarna veri in nravnosti. Gojimo vse panoge mladinske organizacije, med katerimi se dviga kot prva in najlepša Marijina družba. Dr. Ogrizek je razpravljal o časopisju. Obžalovali je, da se tako velevažna in koristna iznajdba, ka-, kor je tisek, izrablja za slabe, cerkvi in človeški družbi škodljive namene, še bolj pa je obžalovati, da naše ljudstvo v svoji večini še ni izpregledalo ter ni uvidelo teh slabih nakan. Ljudstvo še ni dovolj podučeno in zato se da zapeljati od praznih besed in zvenečih obljub za katerimi se skriva strankarska sebičnost in politično sleparstvo. Ako hočemo ljudstvo prav podučiti in razširiti med njim pravo in resnično znanje, je treba med njim razširiti dobro, krščansko časopisje. Marsikateri krivi nazori in predsodki bi izginili, razredni boj, ki škodi poedinim stanovom in celemu narodu, bi se omilil, široke mase bi krenile na pot praktičnega krščanstva, ako bi se med širokimi masami naroda udomačilo dobro krščansko časopisje. Borimo se torej zoper vse sovražnike in zastrupljevalce naroda z modernim orožjem: z dobrim tiskom! Ko je poslanec Pušenjak na koncu izpregovoril ne kaj spodbudnih besed udeležencem velevažnega zboro • vanja, je predsednik ob enih popoldne zaključil katoliški shod. Naj bi la shod rodil obilne sadove v Savinj -ski in šaleški dolini! Navdušenje, ki je vladalo na njem nam je jamstvo za to. Pred začetkom katoliškega shoda ob osmi uri zjutraj je bilo posvetovanje delegatov katoliških organizacij. Predsedoval je poslanec dr. Hohnjec, poročali so pa p. Marijofil Holeček, župnik Krošelj, kaplana Kljun in Avšič. Soglasno so bile sprejete stavljene resolucije, v katerih se povdarja: v vseh krščanskih organizacijah naj se polaga važnost na verski moment. — Tretjemu redu sv. Frančiška naj se v svrho poglobitve družin v krščanskem duhu posveča večja skrb in pozornost. S tiskom in živo besedo naj se naglasa važnost praktičnega krščanstva tudi za časno dobrobit. Oster protest proti nameravanemu ukinjenju poduka v kršč. nauku in verskih vaj v ljudskih, strokovnih in srednjih šolah. Zahteva, da verski pouk v omenjenih šolah vršijo edino le kateheti, za to pooblaščeni od cerkvenih predstojnikov. Poziv, da se čimpreje ustanovi katoliška šolska družba s podružnicami po posameznih župnijah. Dolžnost katoličanov je, da s svojimi duhovnimi voditelji na čelu zastavijo vse svoje moči in da postavnim potom priborijo našemu katoliškemu narodu versko šolo. Nujno se priporoča, da v župnijah Stališče nekdanjega štajerskega deželnega šolskega sveta. Že svoj čas je štajerski šolski svet preložil počitnice za ljudske šole na deželi od jeseni na poletje. Navajali so se po sejah in strokovnih in nestrokovnih listih isli razlogi, kakor jih slišimo in čitamo sedaj. Toda bi? ši štajerski deželni šolski svet v Gradcu se je moral prepričati, da ni nagajivost, ne starokopitnost, ne kakšne sovraštvo proti izobrazbi, kar sili naše ljudstvo, da zahteva jesenske počitnice, temveč, da so merodajni nepremostljivi gospodarski razlogi, da ljudstvo s tako odločno gesto povdarja to svojo zahtevo. In v tem šolskem svetu so preklicali in prenaredili svoj sklep po eno, odnosno dveletnem eksperimentu ter dali ljudski šoli na deželi spet jesenske počitnice. Menda pač ne bo nihče trdil, da so bili v graškem deželnem šolskem svetu slabši šolniki in manj izobraženi zastopniki ter u-radniki, kakor pa so v ljubljanskem, in vendar so se uklonili želji in zahtevi ljudstva, saj se je vklonil prostovoljno celo velik del učiteljstva. Ako bi si pogledali vsi tisti, ki sedaj zopet dražijo ljudstvo, razprave po časopisih in merodajnih korporacijah, bi se prepričali, da delajo nepotrebno razburjenje in bodo morali ravno tako zopet nazaj na stališče, kakor ga je zavzel po bojih in poizkusih nekdanji štajerski deželni šolski svet: pri nas uspeva šola in dom najboljše, ako so na kmetih počitnice v jeseni. Lahko sicer rabite proti staršem silo. lahko povzročite stotine in tisoče težav, nejirilik in kazni ,toda na zadnje boste morali spoznati, da je življenje močnejše, kakor mi vsi skupaj, in po nepotrebnih žrtvah boste se zopet odločili za — jesenske počitnice. Mi vsi bi morali veliko bolj zidati na podlagi: iz ljudstva izhajamo; za ljudstvo smo dolžni delati, njegove življenjske potrebe spoznavati in jih pri dein za um-stveno, moralno in gmotno povzdigo uvaževati. Toda zdi se, da znaten del učiteljstva in ž njim višji šolski svet tega ne uvažuje. Ako bi se bolj poglobil v razmere in odnošaje in bi manj uvaževal administrativne in o-sebne udobnosti poedineev, bi do zopetnega boja o počitnicah gotovo ne prišlo! Zakaj hoče ljudstvo jesenske počitnice? Zahteva po jesenskih počitnicah je pred vsem gospodarskega značaja, še več: je v znatni meri vprašanje obstanka revnih rodbin na deželi. Pri nas prevladuje na Štajerskem med Slovenci ma lo kmetijstvo. Polgruntarji, četrtgruntarji, kočarji, gor-mani, viničarji in delavci-dninarji tvorijo ogromno večino prebivalstva. Nasproti njim izginja vse drugo. Ti ljudje pa nujno in brezpogojno rabijo svoje otroke pri svoji težki življenjski borbi za skromni kruhek in obstanek. če greste na deželo ,videli boste često po poljih, travnikih in vinogradih otročiče do dveh let. Starši s a jih morali vzeti s seboj na dnino. Poieti to gre, ker je tpplo, v jeseni pa ne, ker je prehladno in mokro in tako čuvajo starejši, šoloobvezni to deco doma često za dve rodbini skupaj! Ti otroci pa oskrbujejo tudi kravi-co in svinje čez dan, ko starši kot delavci in dninarji delajo daleč od svoje koče in ne morejo čez dan domov. Kmelska deca spomladi in poleti napase — opozarjamo, da prevladuje paša na vrvi! — že pred šolO in popoldne po šoli, ker je dan dolg in so jutra topla. V jeseni to ni mogoče. Dan je kratek, jutra hladna, eeste slana, zato se pase od devete, oziroma od desete ure zjutraj pa do enih, do treh poj>oldne. Lahko se postavimo vsi skupaj na glavo, ali teh gospodarskih in podnebnih razmej, ki obstojajo in se ne dajo spremeniti, ,™ —> — ■ -—i—J i > "* —* i - —------- ustanovijo, odnosno poživijo Marijine družbe za vse ; ne bomo predrugačili. šoloobvezna deca je tukaj glavn» stanove obojega spola, Marijini vrtci za neodraslo mla- j pomoč pri gospodarstvu in s tem moramo računati. dino, izobraževalna društa s potrebnimi mladinskimi podzvezami in odseki in da se orlovska organizacija razširi po Vsej Sloveniji. Katoliška javnost se poziva, da poskrbi za ustanovitev močnega tiskovnega sklada. Priporočajo se po raznih krajih nazorno prirejene razstave dobrega tiska. Naj se pospeši celotna izdaja sv. pisma, ki bi bila primerna za ljudstvo. Oskrbi se naj šolski molitvenik, ki bi bil obvezen za vse slovenske škofije. Priporoča se Družba sv. Mohorja ter izraža želja, da ta družba pospeši izdajo «Življenja svetnikov«. Pozivajo se katoliški Slovenci, da dosledno odklanjajo protiver-ski tisk ter da na vso moč podpirajo, širijo in pospešujejo katoliško časopisje. Počitnice na ljudski šoli. Na uredništvi «Slov. Gospodarja« in «Straže« ter na tajništvo Slovenske ljudske stranke prihaja cela vrsta vprašanj in protestov v zadevi ljudskošolskih po čitnic. Ljudstvo se namreč ogorčeno obrača proti nakani višjega šolskega sveta, ki hoče ugoditi želji nekaterih učiteljev ter preložiti počitnice na julij in avgust. Treba je torej, da se v tej zadevi pove jasna in odločna beseda; odločna posebej v tem oziru, da sedanji višji šolski svet sliši in uvažuje razloge ljudstva, ki so tako tehtni in odločilni, da odvagajo vsa druga razmotri-vanja. Ni treba govoriti o tem, koliko sodeluje kmetsk» mladina pri spravljal u in oskrbovanju jesenskih sadežev in poljskih pridelkov na jesen. Kako brezpogojno j je tukaj potrebna, ker kratkomalo starši brez njih shajati ne morejo, to ve vsak,, ki je samo malo vtaknil nos v naš spodnješlajerski malokmetijski obrat. Že sedaj je življenje za lunetsko ljudstvo težko: delo, trud in znoj izpolnjujejo borbo za obstanek. Ni kratkomalo mogoče, da bi ljudstvo zamoglo pogrešati pri tem svojem delu svojo mladino. Mladini sami pa ni kakor ni delo v telesno-ali duševno škodo. Če se hoč: šola prilagodili tem razmeram, katerih izpremeniti ni mogoče, bo dosezala popolni uspeh! Prav radi pa priznamo, da je treba tudi malo osebne požrtvovalnosti od strani učiteljstva. Da je naše učiteljstvo tako pridno, skrbno, delavno, ni v najmanjši meri pripisovati dejstvu, da kmet-ska mladina od prve dobe tako močno sodeluje in pomaga staršem. Ako kje, velja tukaj pregovor: «Česar se je Janezek učil, to Janez zna«. Učil se je trdo delati in spoštovati delo, ljubiti zemljo, zato je naš rod takšen, kakoršen je. In pedagoški — šolski razlogi? Prosim, poglejte si šole in statistike o uspehih! Štajerski Slovenci imajo največ in najlepših šolskih stavb, oni so najbolj med vsemi Jugoslovani povprečno izobraženi, torej jim jesenske počitnice niso preveč škodovale, posebno pa drugim ne koristile! Predaleč bi šlo, ovreči dokazovanja o potrebi enotnosti, v vseh mogočih utemeljenih in neutemeljenih, resničnih, namišljenih in preveč podčrtanih razlogih. Naš zaključek je: življenski odnošaji, gospodarske razmere in potrebe so močnejše in silne j še, kakor vsi pro-tirazlogi, zato jih je treba upoštevati in ne obteževati ljudstvu borbe za obstanek! Kaj nasvetujemo? Ker smo prepričani, da bo višji šolski svet moral upoštevati voljo ljudstva, ki noče prav ničesar, kar bi tnu bilo v škodo, temveč hoče le to, kar je pametne, nujno in potrebno, zato svetujemo v odgovor na vsa vprašanja in dopise sledeče: 1. Vsi okrajni šolski sveti naj takoj sestavijo vloge in sklepajo o počitnicah in vsi člani jih naj podpišejo ier takoj odpošljejo na višji šolski svet v Ljubljano. 2. Posebne protestne vloge naj napravijo v zadevi počitnic tudi vse kmetske občine in podpišejo jih naj po možnosti vsi odborniki. 3. Enako naj delajo zastopniki našega ljudstva pri okrajnih šolskih svetih! Ni merodajno, ako tukaj ali tam učitelj ali kdo drugi ugovarja in se protivi. Vi hodite določeno svojo stvarno pot in storite kot zastopniki ljudstva svojo dolžnost! Stvar je nujna, ker bo višji šolski svet začetkom "julija odnosne v drugi polovici junija gotovo imel še sejo in pri tej priliki sklepal. Ker starši in ljudstvo nima glasu in zastopstva pri sedanjem višjem šolskem svetu, apeliramo na zastopnika cerkve gospoda kanonika Vraberja, da zastopa ljudsko stališče! Politični ogled. KRALJEVINA SHS. Režim sicer skuša svečano razpoloženje kraljeve poroke izrabiti v svoje svrhe, pa nima posebne sreče, vlada Je od dne do dne bolj zrahljana in svečanostni dnevi so radi profitov in odlikovanj vladne gospode še posebno razdvojili in sprli. V beograjskih političnih krogih se kot iz-itiod iz te zagate in zmešnjave označuje in pričakuje kraljev poziv na narod in razpis novih volitev. Vsled nastalega položaja bo težko mogoče, da se voUtve v oblastne skupščine izvrše v določenem roku. Kakor poročajo listi, se predvideva zopet nova razdelitev države na oblasti in se bodo radi tega bržkone volitve odgodile. Vlada je že sratiskala proračun za leto 1922, ki se je pričel razdeljevati posameznim poslancem. Debata o proračunu se bo začela bržkone v četrtek. Načelna debata bo trajala vsaj mesec dni, na kar se bo pričela debata o posameznih postavkah. V svatbenih dneh sta Pašič in romunski diktator Bratianu kovala razne naklepe, ki jih je javnost takoj spoznala kot zaroto proti Rusiji. Romunija ima zasedeno Besarabijo in če bi radi tega nasilja prišla z Rusijo v konflikt, bi ji SHS vlada pomagala s svojo vojsko. BOLGARIJA. Kongres bolgarske zemljoradniške stranke je pokazal, da se v Bolgariji pripravlja popolna samouprava in vlada delavnega ljudstva. Ministrski predsednik Stambu-lijski je na veličastnem zborovanju nagovoril narod z «orači in seljaci», naglašal upravičenost vlade pluga, srpa in kladiva ter obsojal velekapital in šovinizem, ki tlači delavne sloje in krši mir na svetu. Sovraštvo Beograda do Bolgarije izvira tudi iz tega, ker Bolgarija odklanja re-iim in politiko, ki se je pri nas ugnezdila. Radi vpadov nekih komitov v južno Srbijo, se iz Beograda grozi Bolgarom celo z orožjem, četudi je bolgarska vlada na komitski akciji nedolžna. CEHOSLOVA8KA. Prosvetni minister je izjavil, da namerava pooblaščeni minister za Slovaško še pred jeseni iztopiti iz vlade. Na njegovo mesto bi prišel zopet kak uradnik, ker je politična situacija na Slovaškem taka, da ni misliti na to, da bi to mesto hotel prevzeti kak politik izmed slovaških političnih strank. «Venkov« poroča, da bodo vojna posojila ur Čehoslovaški povrnjena v višini 80 odstotkov. MADŽARSKA. Volitve so se vršile pod največjim nasiljem, listi so se razveljavljale, glasovi utajili, glasovnice ponaredile, vlada pa vendar ni prišla na svoj račun in socijalisti so izredno mnogo pridobili. Tedenske novice. Velika orlovska slavnost v Rajhenburgu. Telovadni odsek Orel v Rajhenburgu priredi ob priliki blagoslovit ve nove zastave dne 29. junija ,na praznik sv. Petra in Pavla Orlovski tabor. Spored: Ob pol 10. uri dopoldne sprejem gostov iz Ljubljane in Zagreba. Ob 10. uri sv. maša s cerkvenim govorom (prof. dr. Medved), po maši tabor. Ob 3. uri popoldne javna telovadba, nastop članov, članic in naraščaja. Po telovadbi prosta zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Dekliški tabor na Svetini pri Celju. Na binkoštni pon-deljek so imela dekleta laške in celjske dekanije, organizirane v Marijini družbi, Orlici in Dekliški zvezi, krasno uspeli tabor na Svetini pri Celju. V procesiji došle mladenke je pred lepo okrašenim slavolokom pozdravila domačinka Neža Sevšek. V cerkvi je celjski gospod vikar Jurak v poljudni in krepki besedi pokazal mladini pravo pot do značajnosti. Po službi božji je tajnik Krajnc pred cerkvijo pozdravil zborovali;? in zborovalce — nad 1000 ljudi, ter na to v svojem go\oru opozarjal na duha skupnosti, soci-jalnega duha, s katerim moramo zopet prešiniti družbo, ako hočemo, da bo srečna. Anica Mihelčič, Orlica iz Celja je govorila o dekliških organizacijah, posebej o Orlici; Marija Ratej s Svetine: O zgodovini svetinske cerkve; Marija Kač iz Teharij: Človeško Iružbo moramo zopet prešiniti 6 krščanskimi načeli! Anici' Medved iz Celja: Dekliška zveza; Cecilija Laznička iz Laškega: O žerski bojevitosti in t-amopremagovanju; N*ža ASkerc od St. Lenarta nad Laškim: O dekliški poštenosti iu časti; Cecilija Fidler, od St. Jurja ob juž. žel: O srčnosti in značajnosti; Tončka Ropo- tar, Orlica iz Celja: o značajnosti in odločnosti; Roza Kra-šovec od St. Lenarta nad Laškim: O nevarnostih, ki pretijo dekletom; Marija Hrenko, predsednica Poselske zveze v Celju: Časopisje; Pavla Kuntara iz Laškega: K desetletnici laške Marijine družbe. — Dekliškega tabora so se udeležili tudi vvestfalski Slovenci, ki so se ravno pripeljali v domovino. V imenu \vestfallskih Slovencev je pozdavil zboroval-ke duhovni voditelj \vestfallskih Slovencev g. Tensundern, in svetinski rojak Vincenc Tuhtar, predsednik združenih katoliških društev Slovencev v Nemčiji. Koncem zborovan ja je domači gospod župnik Gašparič pozval zbrane mladenke, naj misli, ki so jih slišale na taboru, ponesejo vsaka v svojo župnijo in jih tam tudi uresničijo: V vsaki župniji laške in celjske dekanije se naj v najkrajšem času ustanovi Dekliška zveza, kjer je še ni! Županska zveza poziva svoje člane, naj zanesljivo in naglo sklepajo proteste proti nameravani preložitvi | šolskih počitnic na kmetskih ljudskih šolah od jeseni ; na poletje. Te proteste naj pošljejo takoj na Višji šolski i svet v Ljubljani. «Republikanec« Novačan v Mariboru. V petek, dne 9. t. m. zvečer je hotel dr. Novačan na tihem zborovati v Mariboru v neki gosilni v Magdalenskem predmestju. Učeni doktor se je zelo razburil, ko je kot poslušalec stopil v sobo, kjer je bilo zbranih kakih 20 brivcev in železničarjev, naš poslanec Žebot. Ker naši niso imeli namena kaliti dr. Novačanu njegovo srečo, se je poslanec Žebot s svojimi kmalu odstranil. Dr. Novačanu sreča ni bila mila. Za njegov tajni sestanek je zvedela policija in je vseh 20 zborovalcev z Novačanom vred odgnala na policijo, kjer so jih zasliševali do rane jutranje ure. Seveda se bo dr. Novačan sedaj smatral kot velikega «mučenika«. Tudi mi ne odobravamo nastopa po licije. Saj dosedaj še nikjer ni bilo v veljavi, da so se morale seje in zaupni sestanki naznaniti oblasti. Sicer pa se Novačan zelo moti, ako misli, da mu bo naše ljudstvo sledillo ter verjelo njegovim bajkam. On je bil že pri vseh strankah, povsod je iskal sreče. Mož bi rad postal poslanec in tudi ministrskega sedeža bi se ne branil Ko mu republikanstvo ne bo več prijalo, pa postane zopet kaj druzega. Prav tako! Dr. Novačan se je iz svojh ponesrečenih shodov naučil sledeče, kakor sam pravi v 39. številki «Naše vasi«: 1. Da se vse slovenske stranke, klerikalne, liberalne in samostojne najdejo v bratskem objemu, kadar je treba iti proti republikanski stranki. 2. Da to store, ker se boje republikanskega razpoloženja slovenskega naroda, ki hoče imeti republikansko stranko. 3. Da se držijo omenjene stranke proti nam le z nasiljem in lažjo. — Vsakega poštenega Slovenca morajo te No-vačanove besede iz srca razveseliti in najsi bo te ali one stranke. Naše zdravo kmetsko-delavsko ljudstvo je nam reč na vseh dosedanjih Novačanovih shodih enodušno odklonilo njegovo republiko in je s tem pokazalo svojo politično zrelost. Slovenci niso Zagorci. Iz razpoloženja slovensko-kmetsko-delavskega naroda je moral Novačan uvideti, da ni res, da bi hotelo ljudstvo imeti i njegovo — republikansko stranko, ter mu nastavljali ramena ,po katerih bi zlezel v Beograd. To si naj zapomni gospod Novačan: Naš narod je do grla sit njegovih demagoških fraz in za to hoče pozitivnega dela, na podlagi gesla: Vse za vero, dom in kmeta! Zora puca — bit če dana. Hrvatski svečeniki, s ka-' terimi smo imeli priliko govoriti, so rekli, da so ob štajersko-hrvatski meji od nas razbiti Novačanovi, o-ziroma Radičevi shodi, kateri so se vršili ob asistenci nekaj stotin hrvatskih republikanskih kmetov, prve dneve zelo vznemirjevalno uplivali na hrvatski narod, ki pa se začenja sedaj polagoma iztreznjevati. Seljaki pravijo, naj imajo Štajerci svoje in mi svoje. Najvažnejše pa je dejstvo, da so začeli razmišljati o Radičevi taktiki in se vprašujejo: ali je res imel Radič popolnoma prav, da ni šel s svojimi poslanci v Beograd? Voljo hrvatskega naroda bi morda lahko in še bolj prepričevalno pokazal svetu, ako bi v Beogradu aktivno nasto-[ pil proti srbski nadvladi. Tako pa se drži doma kakor mila Jera in cepeče z nogami kakor razposajen otrok, rekoč: Ne grem, pa ne grem! — Tudi Zagorci že začen-; jajo razmišljevati in to so — vesela znamenja. Kako se godi našim vojakom v Kragujevcu? Še ni dolgo ,ko so lagali poslanci: Dobnik, Majcen in Brand-ner, ki so obiskali garnizijo Kragujevac, kako se našim fantom godi tamkaj dobro in imajo vsega dovolj. Poročilo zgoraj omenjenih je bilo neresnično, kar smo ta-j koj pribili in sedaj se oglašajo naši fantje vojaki, ki trdijo isto. Za danes objavljamo poročilo podoficirjev iz Kragujevca ki se glasi: «Čital sem članek v «Jutru« in se jezil, a danes sem čital članek v vašem listu in se razveselil, ker vidim, da ima tudi takih ljudi, ki ljubijo resnico. Nas je podoficirjev Slovencev v Kragujevcu okrog 20, pa je samo eden govoril z imenovanimi gospodi (Majcen, Dobnik in Brandner) in sicer v čisto drugačnem pomenu, kot pa oni pišejo v «Jutru«. Obiskali so nas, «pešački puk« in «Inžinerijo« pri nas, pri artileriji jih pa še bilo ni, ker niso imeli časa, so rajši šli gledat konjsko dirko, ki se je priredila tega dne. Vaše vrstice so pa čisto na svojem mestu in resnične, kar lahko potrdi vsak slovenski podoficir, služeč v Kragujevcu, še bolj pa vojaki. Zahvaljujoč se vam za vaše zanimanje za nas vas pozdravljamo. Podpis: pod-oficirji Slovenci v Kragujevcu. Ako hočejo gospodje demokrati in naši san istojni, da jim še bolj pobijemo njihovo laž o rožnati usodi naših fantov-vojakov v južni Srbiji, bomo objavili še nekaj značilnih pisem. Sicer pa nam pišejo fantje: Le naj počakajo ti lažnjivi petolizci, ko odslužimo svoj predpisani rok in se vrnemo domov, bomo z demokratsko-samostojnimi lažnjiv-ci obračunali sami. Ako bo izpadel obračun bolj trdo in robato, so si krivi sami: laž se pobija pri vojakih s pestjo! Kaj vse se upa demokratski učitelji Od Gornje Sv. Kungote nam poročajo: Saj ljudje dolgo molčimo in potrpimo; pa kar je preveč, je preveč. Mislimo na n»i0 i šolo, ki jo vzdržujemo zato, da bi se naša deca vzgo, ' jila za poštene ljudi in se tudi vsaj najpotrebnejšega naučila. Naše učileijstvo se pa tako vede in tako deluje i da so marsikateri starši že sklenili, otrok sploh v šolo ne več pošiljati; oni pa, ki še hodijo v šolo, pripovedu, jejo, da sede v praznih razredih. Mlajši učitelj se nam, reč, kjer le najde priliko, odlikuje s svojim bogokletni^ govorjenjem; celo pred velikim razpelom pred cerkvi, jo so ga že slišali, kako je zaničljivo izgovarjal najgrjj hrvaške bogokletne psovke. Znano je tudi, kako je 3 šolskim vodjo vred napadal in sramotil naše najbolj, še može — seveda ne vselej v treznem stanju. Ta čl o, vek je morebiti dober vzgojitelj svojih psov, za kater« ima očividno več brige nego za deco, a v šolo ne spada, Čudimo se samo, da nezadovoljnost ljudstva ni že do, slej hujše buknila na dan; smo pač pohlevni ljudje, zato si pa taki gospodje toliko upajo. Toda tudi nait potrpežljivosti je konec in zato merodajno oblast jav, no na to opozarjamo. Saj je sedaj tu splošna sodba ta, da je naša šola poprej pod nemškutarskim vodstvom veliko bolj služila svojemu namenu, nego sedaj poj «narodnim« učitelj slvom. Predstava v korist Otroške bolnice kraljice Marije. J kratkem se bo vršila v našem gledališču predstava v korit) Otroške bolnice kraljice Marije, pri kateri nastopijo učenci in učenke naših meščanskih in ljudskih šol s petjem, ra. jalnimi nastopi in igro. Otroci se pod vodstvom našega vrli ga učiteljstva marljivo vadijo. Vsak, ki se spominja la» ske šolske igre v korist Jugoslovanski Matici v mestnen gledališču, bo gotovo z veseljem pozdravil to lepo prir» ditev naše mariborske mladine. Odgovor «Pozivu« v «Kmetijskem listu«. V številk 21., str. 4, pod naslovom «Poziv« se šolovodja zagorsk pri Kozjem v «brezmejni maščevalnosti in onemogli je zi« na vsa usta peni in po samo njemu dani domišlja, vosti in grdi ošabnosti psuje ljudi izza plota s priimki kakor bi ljudje krivi bili, da ima neredno šolo. Vsakegi državljana dolžnost je, da skrbi za ureditev lepe nafc države zlasti na obširnem polju šolstva. Ali ne veš Jt nez, kaj je rekel pred par leti v ta namen vzorni ii skrbni višji deželni šolski nadzornik. «Šola naj bo učil niča, in ne mučilnica, učitelj naj je otrokov oče in nje govim staršem pomočnik v vzgoji«. Želimo torej vsi da v Jugoslaviji rasto kulturna srca in pamet in m posurovelost in neznanost. Pametnemu dovolj! Pogreb mladega Orla. Dopis iz Hoč. V nedeljo, 11 junija smo ob ogromni udeležbi domačinov pokopal vrlega dijaka 6. gimnazije Alojza Mulec. Pogreba a se med drugimi tudi udeležili zastopniki profesorskeg zbora mariborske gimnazije, lepo število dijakov, Orl iz Maribora, Slivnice in Frama, ter domači Orli in Oi lice. Krsto so nosili Orli. Pogreb je vodil g. profesor di Medved, spremljan od štirih duhovnikov. Ob odprtei grobu so se v ginljivih, v srce segajočih govorih pošlo vili od rajnkega g. prof. dr. Medved, kot zastopnik mi riborske gimnazije, prof. dr. Capuder, kot zastopnil Orla, dijak mariborske gimnazije in framski župnik.! rajnim izgubi hočka fara enega najboljših svojih mk deničev. Naj mu bo žemljica lahka! Slovesen sprejem novih zvonov bo v soboto, dt 17. t. m. ob 5. uri popoldne pri kapeli g. Pukl v Razvat ju pri Mariboru. Od kapele bodo prepeljani zvonovi slovesni procesiji v cerkev. Slovesno blagoslovljenje 1) v nedeljo 18. t. m. ob pol 10. uri. Prijatelji sv. Mihael prisrčno povabljeni! Pobožnost pri Sv. Treh kraljih v Slov. gor. V torek, sredo in v četrtek pred praznikom Srca Jezusovega, di 20., 21. in 22. junija, obhajamo v naši romarski cerkvi sli vesno tridnevnico kot pripravo na praznik Srca JezusoT ga. Bo vsak dan zjutraj in zvečer pridiga. Vodila jo boil dva čč. ggg. misijonarja iz Celja (Sv. Jožef). Celo noč p« praznikom bomo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesa molili in slavili božje Srce, in praznik sam v petek, 4 23. junija obhajali z dvojno predpoldansko in popoldans) službo božjo. K pozni službi božji pridejo procesije iz * sednih župnij in se bo pred pozno službo božjo vršila vel častna procesija s sv. Rešnjim Telesom in s podobo boij ga Srca. Častilci, častilke božjega srca iz Slovenskih g ric, na veselo svidenje ob tridnevnici in na praznik boij ga Srca v naši romarski cerkvi, da bo proslava dostoji božjega Srca, nam pa prekoristna za časni in večni 61 gor! Kopeniški stotnik v Limbušu. V soboto zvečer se 1 oglasil pri občinskem uradu v Limbušu nek «narednik« f ne policije in je trdil, da se v gostilni Franca Kučerja p narejajo bankovci. Zahteval je, da mu župan oskrbi ori nika, ki ga spremlja, da zapečati in s seboj v Maribor l nese vso gotovino, ki jo najde v imenovani hiši. Ker se pa ta «narednik« zdel činiteljem sumljiv, ga je oroii spremljal ne samo do Kučerja, ampak do Maribora, kjer| je izročil roki pravice. Toliko drugim v poduk in svarile Ko kri vskipi vsled nasilja. — Posestnik Doplife v Lajtersbergu, ki se je že proslavil z odurnim postopf jem proti strankam v svoji hiši, je imel v nedeljo svojimi težaki in viničarji burno razpravo glede 2 služka in dela. Delavci so lepo prišli pred njega • prosili, naj jim mezde zviša, Doplikar je pa enemu ff solil klofuto. Oklofutanemu človeku je kri zavrela, i vlekel je iz žepa — nož, zamahnil — Doplikar je <* skočil in bodež je zadel njegovo hčer v prsa. Rana ni nevarna. Silna toča in neurje. Iz Pilštanja nam poročajo:' binkoštno nedeljo ob 3. uri popoldne je prihrula str«1 na nevinta s točo od severo-zapada. Med strašnim 1 harjem je nasipalo toče, kakor da bi zapadel vis° sneg. še drugi dan so bili velikanski kupi toče pod ^ pom in tam, kjer jo je voda nanosila skupaj. ObM Drenskorebro je trpela silno škodo, posebno v vinog*1 dih. V okolici Pristave in Dobležiče je v večini vin| gradov uničenega čez polovico pridelka. Trta še b« I drugo leto trpela na slabih posledicah. Okolica Pj kovo selo, Vinodol in Zdrhost so pa bolj trpele vsi1 strašnega naliva. Menda se je utrgal oblak. Voda je 01 nesla skoro cele njive z nasadi, zasula travnike, raz-drapala vinograde, da nekaterih več ne bo mogoče popraviti. Na njivah je največ trpela rž in pšenica. Stari ljudje ne pomnijo takega neurja. Meščanska šola v Brežicah. Vpisovanje učencev in u-čenk v prvi razred (za šolsko leto 1922-23) se vrši v dneh 28., 29. in 30. junija v dopoldanskih urah. V poštev pridejo učenci, ki so dopolnili 11. leto svoje starosti in so pose-čali ljudsko šolo skozi pet let z dobrim učnim uspehom. Predložiti imajo zadnje izpričevalo, krstni list ali izpis iz krstne knjige in izkaz o cepljenju koz. — Ravnateljstvo. Takih tatov je malo! V Dubrovniku v Dalmaciji je ukradel neki uzmovič obitelji Caporusi iz stanovanja denarno svoto v znesku 190,000 kron. Ukradeni denar je bila •ela imovina, kater oje posedala družina, ki je prišla vsled tatvine v velike življenske stiske in pomanjkanje. Uzmovič, vigeč družinsko bedo, jej je vrnil ukradeni denar po pošti. Kaj tacega se pripeti pač redkokedaj. Boj v planini. Iz občine Stupne blizu Jajca v Bosni se je napotilo le dni 39 težakov na planino Lisina gora, da zgradijo ograjo krog neke livade, ki je služila stupniški živini za pašo. Ko so dospeli težaki do cillja, so zapazili, da si je ogradil livado in si jo prisvojil neki Pero Koponja s svojima dvema sinovoma Mehom ter Janičem. Težaki so se vrnili v selo in javili kmetom, kdo si je prilastil njihovo pašo na planini. Kmete je ta kršitev pašnega prava razburila ter so se napotili na planino, da nasilnim potom raz derejo ograjo ter preženejo nasilneže. Pri ograji na planini je došlo najprej do ostrega prerekanja med seljaki in nasilno trojico. Ko so pa začeli kmetje podirati ograjo, so Koponja in njegova dva sinova pocenili za drevesa, zagrabili za puške in jih sprožili na goloroke seljake. Pri tej priliki je bil kmet Stojan Trivunovič težko ranjen in je pozneje izdihnil, več seljakov pa lahko. Oblasti, obveščene o žalostnem slučaju, so poslale na planino žandarje, ki vo vse tri nasilneže prijeli in jih predali sodišču. Že zopet so obsodili Nazarena na dve leti ječe. V «Gospodarju« smo že objavili dokaj slučajev, da je obsodilo voj so sodišče Nazarene (to je verska sekta, ki noče nositi in rabiti orožja) na večletno ječo. Te dni je sarajevsko vojno sodišče že zopet obsodilo prostaka 33. pešpolka Pajo činču-ruka iz Gložena pri Novem Sadu. Cinčuruk se je branil v svoji garniziji v Sisku orožja in ni hotel priseči. Sodišč. v Sarajevu mu je prisodilo radi nazarenstva dve leti težke ječe. Cinčuruk je sprejel kazen brez vsake pritožbe. Gospodarstvo. Hibride ali križanke. Ako bi na primer brazdo cvetoče šmarnice oplodili s cvetnim prahom žlahtnine, bi nastala iz tega jagoda. Ako posejamo peške te jagode, ki je nastala iz križanja (šmarnica — žlahtnina), bi zrasel trs, katerega sad bi ne bil več popolnoma podoben šmarnici, ampak bi vseboval že tudi nekatere lastnosti žlahtnine. Ta novi trs je križanka ali hibrida. Potom križanja je večkrat mogoče spojiti dobre lastnosti ene vrste in izpopolniti dobre. Ko je pred nekako 40 leti začela trtna uš uničevati naše stare nasade, smo bili pri-morani začeti s popolnoma novim načinom sajenja. Domačo trsje, katero smo prej razmnoževali večinoma z grobanjem, je podleglo trtni uši in zato smo mo rali cepiti domače vrste na trpežno in proti trtni uši bolj neobčutljivo amerikansko podlago. V začetku smo rabili samo Ripario montikolo in solonis. In še danes rodijo skoraj vse naše gorice na teh podlagah. Pri rekonstrukciji naših goric pa smo premalo pazili na zemljo, v katero smo sadili cepljeno trsje. Praksa je pokazala, da ne veljajo vse navedene podlage za vsako zemljo, ker zemlje, ki vsebujejo veliko množino apna, ne ugajajo tem podlagam in na njih cepljene vrste zbolijo na klorozi ali žoltnici. Da se temu nedostatku odpomore, so vinarski strokovnjaki začeli dosedanjo podlago, ki prilično zadostuje zahtevam po rodovitnosti, zorenju lesa itd. križati s takimi amerikanskimi podlagami, katerim ne škoduje tudi večja množina apna v zemlji. — Danes že imamo na stotine križank ali hibrid, od katerih pa samo nekatere ustrezajo našim zahtevam. — Pred vojno so z državno pomočjo v Dvoru pri Šmarju delali obsežne poizkuse s hibridami. Pokazalo se je, da križanke Berlandieri — Biparia 420 H, Aramov — Rupestris, Riparia — Montikola 1 R, Riparia — Rupe-stris in Kaselas — Berlandieri 41 B niso nikdar dobile žoltenice ali klorozo. Ker so te hibride dobro uspevale v matičnjaku, pa že ni s tem rečeno, da bi na teh pod lagah tudi uspevale vse, na nje cepljene domače trtne vrste. Tako je na primer zeleni silvaner cepljen na Aramon — Rupestris dobil v goricah takoj žoltenice, med tem, ko se je vcepljen na Ripario — Montikolo 1 R še precej dobro obnesel. Ko bomo morali zopet začeti s sajenjem novih goric, bo treba največje previdnosti in pomoči naših vinarskih strokovnjakov, da bomo sadili za vsako zemljo primerno domačo vrsto. Dosedanje izkušnje nam morajo biti kažipot, da se obvarujemo nove škode. Te vrstice so imele samo namen, pokazati našim vinogradnikom, kako nastanejo hibride ali križanke, kako nam koristijo in obrniti na nje pozornost vinogradnikov pri novih nasadih. Trtna plesen (Oidium Tuckeri). Ta trtni bacil se je naselil najprej krog leta 1840 pri Londonu v Angliji. Tam imajo velike rastlinjake, katere kurijo in zorijo grozdje že za Veliko noč. V teh rastlinjakih mu je toplota ugajala in ee je kar naselil. Kakor že povedano, je tudi trtna plesen ameriški emigrant. V letu 1848 se je pojavila ta bolezen že na Francoskem, v letu 1851 na južnem Tirolskem in se kmalu razširila na vse vinorodne pokrajine. Se le v letu 1862 so spoznali v žveplu zanesljivo sredstvo proti temu škodljivcu. Trtna plesen je umazanobela močneta prevlaka na zelenih jagodah, peresih in poganjkih. Ta sestoji iz izredno line nitaste prevlake, ki se zajeda v gornjo kožico (epidermis) napadenih delov, pobira tam svojo hrano in jih tako uničuje. Globejše kot v gornjo kožico svoje sesalne organe ne poganja. Pri jagodah se gorniii kožica, ki je napadena, ne more več širiti, od znotraj pa Jagoda raste in zato končno spoka, tako, da se vidijo peške. Skoz to, da napada liste in poganjke, ropa trsu življenakc r oinost. Najučinkovitejše in najenostavnejše sredstvo prod temu škodljivcu je žvepljanje z žveplenim prahom. To je izredno fino zamleto žveplo. Varovati se je žveplenega cveta, ki sestoji iz sublimiranega žvepla, to je iz izredno finih krog-| ljic, ki se na dele vinske trte težko primejo in večinoma ! zdrčijo na tla. Vpliv žvepla obstoji v tem, da se napravi žveplena sokislina vsled solnčne vročine in dotična uniči plesni življenje. Žveplamo takoj po prvem škropljenju, po-i zneje pa parkrat še samo grozdje, žveplamo samo takrat, kadar se nadejamo, delj časa lepega vremena. Če je bil kmalu dež po žvepljanju, moramo istega ponoviti. Ob večkratnem deževju se z uspehom rabi salajodin (natrijev tiosulfat) v 1 odstotni razstopini med navadnim galičnim j škropivom. Vsa druga sredstva so več ali manj nezanes-j Ijiva in predraga. Z uspehom se rabi v času, ko trs počiva, žveplenoapnena brozga. 1 liter dotične zredčen z dvema do trema litrama vode uniči trose (semenje) od oidija, ki pre-zimuje na trsju, ako namažemo z njo temeljito ves trs. Tako namazano trsje pa tudi nekaj pozneje poganja, kar ima za posledico, da je varnejši pred pozebom. Domnevalo se je, da bo ta bolezen od nas popolnoma izginila vsled mrzlih zim, toda zadnja leta so pokazala, da je ta domneva napačna in bomo morali nasprotno tem bolj zatirati to bolezen, ako hočemo, da se je ubranimo. Štajerski vinogradi. Toplo, suho, solnčno vreme je zelo ugodno uplivalo na rast in razvoj vinske trte, tako se je zamuda v prejšnjem razvoju vsled slabega in pa hladnega vremena zopet popravila. Ta teden stojijo že vse trtne vrste v polnem cvetju, med tem ko so izabela, šmarnica in rano cvetoče vrste, kakor burgunder, že odcveteli. Vsled lepo dozorelega lesa v lanskem letu nam javljajo iz vseh krajev, da kažejo gorice bogat nastavek. Kaverki so veliki in lepo razviti. Druga kop je večinoma opravljena, istolako prvo žvepljanje in prvo škropljenje. Začelo se je pleti in vezati. Vinska trgovina miruje, vse čaka, kako bo odcvetelo grozdje in kako bo vreme prve tedne po cvetu. Sejmsko poročilo, Na svinjski sejem v Maribor dne 9. t. m. se je pripeljalo 248 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 300—550 K, 7— 9 tednov stari 600—830 K, 3—4 mesece stari 1300—1600 K, 8—10 mesecev 2000—2200 K, 8—10 mesecev 40000—4200 K, 1 leto stari 670 K. Zagrebški trg z živim blagom. Na zagrebškem živin-j skem trgu ni več toliko živine kot poprej. Hrvatski kmet | ima dovolj paše in bo gonil živino na sejme še le v avgu-! stu. Ako bodo dogoni na sejme v avgustu veliki, bo tudi | cena živini padla. Radi prevelikih cen se živina od nas ne 1 izvaža, italijanskih kupcev pa sploh ni več na naše sejme. I A kljub ukinjenemu izvozu se še držijo živinske cene v ne-! verjetni višini. Živinske cene v Zagrebu so bile minuli teden sledeče: govedo I 40-41, II 32—36, III 22—28 K. Svinje težke I 80—90, II 76—80 K, lahke I 72—74 K, II 68—70 K. Po vpraševanje po svinjah je bilo zelo živahno. Cene kožam. Težke goveje kože se plačujejo 1 kg po 48 K2, lažje 42—44 K, telečje 64—70 K. Čebelarski tečaj v Jarenini. V nedeljo, dne 28. maja je priredil gospod potovalni učitelj Jurančič pri tukajšnji če-l>elarski podružnici enodnevni čebelarski tečaj, katerega se je udeležilo 38 čebelarjev. Z njemu lastno poljudnostjo in I zgovornostjo nam je orisal življenje, koristi in dobiček čebele. Popoldan pa nas je popeljal k čebelnjaku g. Toplaka, ter nam popolnoma nazorno pokazal glavna opravila pri j čebelah. Žalibog je bil dan veliko prekratek. Gospodu Ju-rančiču pa še enkrat prisrčna hvala. Upamo, da nas še v bodoče tudi ne pozabi. t Fr. Rudi: Novejše naziranh o obdelovanju zemlje. Obdelovanje zemlje po končani setvi in saditvi vsebuje toliko važnih in bistvenih točk, da mora biti o njih vsak umni poljedelec v splošnih obrisih vsaj nekoliko poučen. Okopavanje in osipavanje kulturnih rastlin vsebuje vobče sledeče prednosti: 1. Uničiti se mora razplojeni plevel. 2. Da se prehrani rastlina z oglikovo kislino, ki se nahaja v zemlji. 3. Ohraniti se mora vlaga na ta način v zemlji, da se zaustavi kapilarnost ali lasovitost zemlje in se ustvari umetno obsenčevanje zemlje na ta način, da se tvorijo male grude. 4. Da se istočasno razredčijo rastline, zrači zemlja, da se ji dovaža kisik in s tem pospeši kipevajoča rah-lost zemlje. Glede uničevanja plevela na vrtu in na njivi bodisi z roko, motiko, sekiro, lopato, s kultivatorjem ali eks-tirpatorjem, je vsakemu praktičnemu kmetovalcu znano, kako se mora tako delo ,ki je takorekoč samoobsebi umljivo, opravljati ,kajti vsak razumen kmetovalec pre dobro ve, da plevel jemlje zemlji in kulturni rastlini rastlinske prehranjevalne snovi ter na ta način škoduje zemlji in rastlino ovira v rasti. Toda plevel ne jemlje zemlji in kulturni rastlini samo redilnih snovi, ampak ji zlasti za časa suše jemlje še tudi vlažnost, katere že itak ni veliko v zemlji, (štedenje z vodo). Le v tem slučaju ne škoduje preveliko plevel kulturni rastlini, ako je plevel veliko manjši, kakor so kulturne rastline, ali z drugimi besedami povedano: da plevel ne uživa v prvi vrsti svetlobo in zrak, ki sta namenjena samo za kulturno rastlino, nikakor pa za plevel, ki s svojim steblovjem in listjem obsenčuje kulturno rastlino. Gre torej predvsem za svetlobo, zrak in vodo. Kakor znano, dobiva rastlina svojo hrano po kore-• ninah. Korenine vsesavajo mineralične raztopine anor-ganih prasnovi (N. H. O. C.) v vseh svojih raznih mo-! lekularnih sestavinah, tako, da se zdi, kakor bi vse hotelo iti iz zemlje in se v to svrho poslužuje rastlin. Te neorganične, mineralične raztopine gredo skozi notranjost rastline in pridejo v list, kjer se vsled solnčne svetlol>e in gorkote spremene v organične snovi, kot je beljakovina, celuloza, v beljakovini podobne snovi takozvane auride, škrob, gumi, sladkor, maščobo in olje, toda ne brez vdihavanja — rastlina živi! Rastlina pri dihanju izpuhteva to snovino, katero brezpogojno potrebuje človek pri dihanju in tudi za življenje, in ta snov je kisik. Nasprotno pa rabi rastlina pri vdihavanju tisto snov, katero človek pri dihanju izloča, in la snov je ogljikov kisik. Ogljikova kislina že vpliva zastrupovalno na pljuča, če se naha jata v kubičnem metru zraka samo dva grama te snovi. Rastlina pa ne more živeti brez ogljikove kisline, kajti ona zraste vsled razkrojitve te kisline v ogljik in kisik. En kilogram lesa da četrt kilograma oglja. So torej v rastlini najbolj zastopani voda. kisik in ogljik. Gnoj, strolineče rastline in živalski ostanki ali odpadki tvorijo vsled vplivanja majhnih mikroh» bakterij, kakor tudi vsled zračnega kisika v zemlji velike množine ogljikove kisline (prekvasenje zemlje), ki je . za prehrano rastline zelo važna. Ako se n. pr. nahaja na njivi debela plast -skorje, ne more iz zemlje izhlapevati ogljikova kislina, kar ima za posledico, da dobiva rastlina premalo hrane. Izostane žolta in hira namesto da bi se bujno razvijala. Iz tega vzroka pomeni zrahljevanje zemlje, okopavanje in obsipovanje ne samo zračenje zemlje, marveč še tudi tvori prehrano rastline. In ravno vsled *te > ga bi kako pregloboko ali prevečkratno obdelovanje zem J je povzročilo, da izgine iz zemlje preveč zraka, vsled česar trpi zemlja. Da bi se ta trditev na tem mestu preobširno utemeljevala, bi vodilo predaleč. Glede ohrane vlažnosti v zemlji je to vprašanje tudi pri nas zelo važno, čeprav imamo v naših krajih' precej vlažno obnebje. Mimogrede bodi omenjeno, da tu močvirnati kraji ne pridejo v poštev. Čim hujša je suša, tem važnejše postaja zrahljevanje zemlje. Okopavanje in obsipovanje mora biti plitvo, nikakor pa ne sme iti globoko v zemljo. Zemlja se ne sme globoko izsušiti, da ne nastanejo v njej razpokline. Po letu bi se moralo po vsakem močnem deževju, kakor hitro se je zemlja toliko posušila, da je sposobna za obdelovanje, vršiti okopavanje, oziroma osipavanje. Roko v roki z okopavanjem, ogrebanjem, oziroma obsipavanjem rastline se tudi naj vrši nadaljno razred -čenje kulturnih rastlin, seveda v tem slučaju, ako se nahajajo pregosto druga tik druge, tudi se naj v taki dobi nasade ali presade rastline na tista mesta, kjeu je gola zemlja. Da je zračenje zemlje in dovažanje kisika zelo pomembno, o tem ni nobenega dvoma. So nitrificirajoče, to je solitar tvoreče in še druge vrste mikroskopično majhnih živih bitij, takozvanih bakterij, ki s pomočjo kisika tvorijo kroj ali razkroj zemeljske površine plasti in brez tega razkroja bi bilo vsako umno negovanje onemogočeno. Nadaljna tozadevna obširnejša izvajanja, ki bi vodila v agrikulturno-kemično in fiziološko smer, bi pač bila preobširna, kajti v tem članku sem hotel podati le nekak namig ali nekako spodbudo, za nekoliko bolj premišljeno in prevdarjeno obdelovanje zemlje, kar se namreč tiče okopavanja, ogrebanja ali obsipavanja. Zagrebški žitni trg. Minuli teden se je v Zagrebu najbolj popraševalo po koruzi. Da je popraševanje po koruzi tako živahno, si lahko razlagamo na ta način, ker so ke-ruzne zaloge v Sremu in Bački neznatne in ker se razvija nova koruza vsled suše po južnih krajih bolj slabo. Setve so zaostale po naših žitorodnih krajih vsled mrzlih dni v maju in vsled sedanjega pomanjkanja dežja. O našem žitnem izvozu minuli teden sploh niti govora ni bilo, ker je padla avstrijska krona. Cene posameznim žitnim vrstam so bile sledeče: pšenica 1600-160 K, koruza 1280—1320 K. ječmen 1300 K, rž 1440 K, oves srbijanski 1240 K, slavonski in bački 1349 K, moka od velikih mlinov in prvovrstna 24 K, slabša 22—23 K, otrobi 640—740 K. Pomanjkanje sena se nam obeta. Kmetovalci tožijo, da je zelo malo trave in še tista se tako posuši, da niti polovico toliko sena ne dajo travniki kot ob navadnih letih. Že sedaj plačujejo 100 kg svežega sena po 800 do 900 kron. Svetujemo poljedeljcem, da varčujejo s krmo in da vsake bilko skrbno spravijo. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo tudi v prvem tednu tega mesece živahno razpoloženje in povprafie vanje po hmelju. Za hmelj srednje dobre in prvovrstne ka kovosti so plačevali po 2800—3200 čehoslovaških kron. — Tudi zunaj na deželi "je bilo popraševanje po hmelju zel« živahno. Popraševanje po hmelju je vsled tega tako živahno, ker letošnja hmeljska letina ne kaže posebno dobro in ker predves Nemčija potrebuje zelo veliko hmelja, kajti njene hmeljske zaloge so do malega izčrpane. V Savinjski dolini obetajo hmeljski nasadi dobro letino. Bolhač ne povzroča hmeljski rastlini kake občutne škode. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 270 do 274, francoski frank stane 25.30 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 1.72, za 100 čehoslovaških kron 542 545, za 100 nemških mark 98, za 100 laških lir 1450 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.90 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za 8 točk. Dopisi* Razvanje pri Mariboru. Prvi shod Slovenske ljudske stranke v naši vasi se je vršil v soboto, dne 10. junija zvečer v gostilni g. Pukla. Zbrali smo se občinski odborniki in zaupniki. Shodu je predsedoval g. župan Kac. Naš posL Zebot nam je v poljudni obliki opisal sedanji položaj. Vsi odobravamo taktiko naših poslancev in njih odločni nastop. Govoril je še g. Vizovišek iz Nove vasi. Poslancem SLS smo izrekli zaupnico z željo, da nas večkrat obiščejo. Ruše. Nedeljski shod je lepo uspel. Posebno lepo število delavcev na zborovanju znači, da se naša stranka liri tudi med delavstvom. Goljufiva socijalna demokracija nosi med nas samo prazne obljube, a na tihem podpira centralistično vlado. Na shodu sta govorila poslanev Zebot in delavski organizator Cimpret iz Ljubljane. Veliko tievfla delavcev se je na novo pridružilo Strokovni zvezi. . -t« »SBÈiSt- Naznanilo Naznanjam cenjenemu občinstvu, da cstane radi prezidave in povečanja, trgovina en mesec zaprta. Ker se v svrho cenejšega rekupa jesenskega in zimskega blaga odpeljem sam v tovarne, bom potem v stanu svoje cenj. odjemalce kar najcenejše pcstreči z najboljšim jesenskim in zimskim blagom. Se priporoča manufelcfiirna iti m®dm® trgovina« Maribor« Gfsviti trg 16, Želim kupiti malo posettvo t oblega od 4 d) 7 orali r obitojeis 1« ..jlv, travnl-kor goada i. t d. i oinalbo os se. 4R7 Znamke > Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega šelesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust delaj« lekarnarja Fellera dišeči «Elsafluid.« Mnogo je moč oejši in boljši, kakor francosko žganje in že 25 let pri-ijnbijen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalno steklenico »kopaj z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja: Eugen W. Feller, Stubica donja, Elzatrg 329, Hrvaško. aa mmXU k^rf^fift za lastno uporabo in ŠARILA, IBsSIl DuGcIC predmete v zlatu, srebru, nakitu, ———--—————■ «e, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne »po- j Mlad tailt minske obeske od raznih potrebščin | obraslo, deJaven, ki» ž» nekoliko »nase o trgOTstin, ž -1 i autt v trgoilal sseiauega blag« kot ečenic. Natlov: Z. E, Sr. H) pit felisjn. 447 Siko'e ■ 1—3 St. Leaart » S!ot. gor. 4 es Z ti same stoj ko gospodinjo želi priti žessV« ossb» srednje «tarosti, ki to »«¡ime t Tiski panogi goipcdinjstra, Naslor tore Alojilja Katar, Kamniea pri Maribora. 1-3 499 kal Ism f© pri mani firmi sfffilS SUTTNER po najsi*-jih dnevnih cenah v ifall najlepšem mocieroeas Hi izdelku. Žlice, coi* lil Vllicf vilice ia škarje, žepa« nože, cioze cigarete 1is tobak,stroje ta bri j ti, vžigalnike i. t. d. i vsebuje sijajni katalog s slikami od 7**?fiilka tvrdke H. SUTTNER, ljwbijana si. 882. ifegte i dlnur Vem je treba poslati za poštnino, sko žs-Hi^, m Vam brezplačna In takoj posije veliki katalog led. univ. dr. Ludovik Novak Sazlssova ulica 25, (blizu gl. kolodvora) ordinira od pol 12. do 1. ure dop. in 2. do 3. ure pop. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. ure dopoldan. 1-3 453 Majhna gostilna obitoječa is 4 »cb, knh'cj«, hleviv, P' ldrogi oral aemlje, sadoncanik, brca jiidiika, takoj »a prodaj proti got»r«Ku ptteila. Zgoraj« Hič« 4), 20 minut od poata;«. Oeaa 1EO OOO -l'n. 474 Svarilo! S rii : ca rsiferga, da bi moji šaal Jouiyiat Jameraej ca moj rajon V*j dal, ker jaz nisem nlsčnis ca njo. 472 Alej3 Jaaurieg. Težek voz ilf»-*»kfga Tlaka Ljnbljana Maribor 44 «em dne 81. msja 1922 posabit v Celje iiitopuit i-stiE s plavi jopič d iko-Isjko (iibirjtcki), ker ga aajdbs-at urad glasnega kolodjora ^»rl tK)r si prej«!, prosim djtičuo popotnico ki mi je ¡sasns naj m' gt polije. Obtam ji lepo nagrado, stroški sorraea. C. H »liček Eeiios na Paki. 4 s3 Da redit občn1 abo; TilUliy B6rat;odarg»e s» d.-ag« ts cnan^i okraj, r*g sad. t oswjeno i&iez.j t Ormoža", 11 53 bo Trfil dne 22. junija ¡912, oH 9. o 'i predpoldaa v p ostorih giitiiae kietarsïcga St^ls •« t sls-deoim redom: t. PoroJito n»č.>l-¡ta S. Olobranje raô. sekijočiaj » I. 192t. 8. Poračlio Esdao;cm--mi*tvmr .a» m • '«mi»»» ANDREJ OSE! Maribir. AMsaitoa c. 57, Telelon štev. 88. trgovina sena, slame. " krompirja, z drvami, fi. žole, in drugimi dežel, pridelki. Brzojav. naslov: Andrej Oset. 4—5 340 Mi - ... • ratamsk Odda se večja količina prvovrstnega Iščem siužbo i\ 2*)tpod'njo, kakfrico k mali Tpraiati pri: Kuaip, Goajojua altca 4, Maribor. #60 t— iz Splita» 34"| „HITROZID" Maribor, ^strbijska ulica šte». 3P, i. nadstr, H jflliai* " '««J »y»j«ne nisi v Marlbera. 485 Učenko a dobrimi «pričevali ia poiteao rodbine se «prejme t trgovino me-iacsga bit g a Vračko 8v. Iij v 31o>. girlcsh, 1—2 480 Gozdni delavci piid^i, 12 do 16 mol «a izdelate? hlodov, drv 2» knrivo, treblje -sja hmelovk, oglja L t. d. le išiejo. Potrebni iltei po eenak na debelo na zalogi. Ponadbe na „Velepo-aeitvo BoStsnj, p. Eadnja, Doleoj «ko. 2-8 887 Namenilo cenjenemu občinstvu! Vsled preureditve svoje trgovine prodajam od danes naprej vse b'ago 20 odsto pod dnevno ceno Gospodje trgovci dobe še znaten popust. Za obilen obisk se priporoča Ë21-7 J53 Martin Stadier, trgovina z mešanim blagom na drobno! Maribor, Vetriniska uiica 25. na debelo! m SI ki izložbe in zalogo novodošlega manufakturnega blaga kakor sukna, platna, hlačevine, perila, robcev, nogavic i. t d. in prepričajte se m resnično »nižanžh cenah % trgmmi I JOSIP KARU, Maribor, Breie&vezno k nakupu se nikogar ne sili. ^ StoS Cfcflov* (iifirni r lisrlboru. Ddjfo*crs5 uicdol • Vlado PuicnjsS, J