The largest Slovenian Da2y in the Untied Outfit No. 239; — Stev. 239. lisi slovenskih delavcev y AmerikL Entered M* Second Orna Matter September 21, 1903, »tihe Port Office at New York, N. Yn under Act of Oongrew of March 3, 1879. and legal Holidays,y 75,000 TELEFON: OHelseaS—1242 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 12, 1936— 12. OKTOBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV> PRIPRAVE ZA SPLOSEN NAPAD NA GLAVNO MESTO REPUBLIKANSKI VOJAKI, KI SE VRAČAJO V MADRID, SO ZAČELI TERORIZIRATI PREBIVALSTVO General Franco je nadzori svojo larmado pred pohodom na Madrid. — Uporniki v Oviedo se trdovratno branijo« — Rudarji napada;jo z dinamitni-itii bombami. — V Madridu baje vlada velika zmešnjava. BURGOS, Špansko, 1 1. oktobra. — Vrhovni poveljnik fašistične armade, general Francisco Franco, je nadzoroval svojo armado, da odloči, kdaj bo pričel veliko prodiranje proti Madridu. Nekateri so mnenja, da bo izdal povelje za splošni napad v nekaj urah, drugi pa so mnenja, da bo mogoče še nekaj dni počakal. Vsi po so edini v mnenju, da se bo pričelo prodiranje najkasneje sredi tega tedna. General Franco bo osebno vodil napad in mu bo pri tem pomagal s severa general Emilio Mola. OVIEDO, Španska, 1 1. oktobra. — Oblegani fašisti se brabro bore, da obdrže še nekaj poslopij v Oviedu, kjer so si asturski rudarji z dinamitnimi bombami priborili pot do sredine mesta. Rudarji so pognali upornike pod poveljstvom generala Arande v poslopja sredi mesta. Po ulicah pe bijrjo krvavi boji in rudarji osvajajo poslopje za poslopjem. Ulice so postlane z mrliči. Proti večeru je pričelo mesto na več krajih goreti. V plamenih je Pelayo vojašnica, samostan Adora Trices in več drugih poslopij. Vsa predmestja Ovieda so rudarji zavzeli. Bra-nitel ji so izgubili že nad I 000 mož in so poslali prošnjo za pomoč v Vallaloid in Burgos. BILBAO, Španska, 1 1. oktobra. — Vladni poveljniki naznanjajo, da so republikanske čete odbile fašistični napad na Ochandiano, južnozapadno od Bilbao. 200 fašistov je obležalo na bojišču. SEVILA, Španska, 1 I. oktobra. — Južno fašistično poveljstvo naznanja, da vlada v Madridu velika zmešnjava, katero največ povzročajo republikanski vojaki, ki prihajajo s fronte v mesto. Kot pravi uporniško poveljstvo, ti vojaki terorizirajo civilno prebivalstvo in so zavrgli vsako disciplino. V Madridu je bilo razglašeno obsedno stanje, ker se vojaki branijo iti na fronto. Včeraj so bili najljutejši boji na zapadnem delu madridske province, kjer uporniki obvladujejo oba bregova reke Alberche in so prerezali električno napeljavo za Madrid. V zadnjih dveji dneh je odšlo iz Madrida 6000 žena, otrok in starih ljudi v Barcelono in Valencijo. LIZBONA, Portugalska, 1 I. oktobra. — Vladni vojaki neprestano napadajo marokanske čete pri Bargasu, nedaleč od Toleda. Pri tem se poslužujejo oklopnega vlaka in artilerije, napadajo pa tudi z bajoneti. Fašistični letalci so razbili železniško progo, ki vodi iz Madrida v Valencijo. To je edina železnica, ki so jo še imeli republikanci proti jugu. Ako se bo hotela republikanska armada umakniti iz Madrida, bo imela na razpolago samo cesto vzhodno od Ara-njueza. General Franco te ceste ne bo zasedel, ker želi, da bi se vladne čete mogle neovirano umakniti iz Madrida in bi zasedel mesto nepoškodovano. Nepričakovano nastali mraz bo najbrže zelo o-viral operacije v Guadarrama -pogorju, severoza-padno od Madrida. Sneg je zametal skoro vse prelaze čez gore. , ^ ,....'7,......iiSJk .. il ,>i * ^ ■ Zveznega davka na zemljišča ne bo ITALIJANSKI POSLANIK SEPOGAJA Suvich je Hullu izrazil u-panje za ugodno trgovsko pogodbo. America ne bo Suvicha priznala kot zastopnika Abesinije. WASHINGTON, D. C., 11. oktobra. — Novi italijanski poslanik Fulvio Suvcili je po obisku pri državnem tajniku Hullu rekel, da 'bo pr.va njegova naloga pričeti pogajanja za italijansko-aimeriško trgovino. Ta pogajanja so se pričela že v januarju lanskega leta, toda niso upela, ker je Italija postavila mnogo umetnih ovir proti ameriškemu blagu. Suvich je obiskal Hulla, da mu izrazi svoje spoštovanje in se ž njim dogovori glede izročitve svojih poverilnih listin predsedniku Rooseveltu. Hull je pozneje časnikarskim poročevalcem rekel, da z velikim zadovoljstvom opaža, da skušajo evropske države stabilizirati svoj denar, kar bo mnogo pomoglo k razvoju medna rodne trgovine. WASHINGTON, D.' C., xll. oktobra.—Državni tajnik Hull je za uradni sprejem novega i-talijanskega poslanika Suvieha ukrenil vse potrebno, da Združene države Italiji ne bodo prignale nadoblasti nad Abesinijo. Fulvio Suvich je bil določen za prvega zastopnika njegovega veličanstva 1 'kralja Italije in cesarja Abesinije". Toda drž. tajnik je že pred meseci naznanil, da s tem, da ameriška vlada sprejme poslanika Suvicha, ne prizna osvojitve Abe-giuiije, ker Združene države ne priznajo vlade, ki se je z vojaško silo polastila kake dežele. ZNIŽANJE VREDNOSTI DENARJA V JUGOSLAVIJI BEOGRAD, Jugoslavija, 11. cktobra. — Medtem ko je vlada naznanila, da ne bi sledila Franciji in Italiji, da bi znižala vrednost dinarja, zagotavljajo dobro poučeni ikrogi, da bo vrednost dinarja polagoma padala tako dolgo, da pride do veljave, po kateri bo mogoče prodajati jugoslovanske izdelke in pridelke državam, ki so znižale vrednost svojega denarja. Banke ne pričakujejo še tako kmalu znižanja vrednosti dinarja. Ker je bila znižana .vrednost lire, bo morala biti tudi znižana vrednost dinarja, da se bo mogla trgovina med obema državama nemoteno nadaljevati. DRŽAVE SE PREPIRAJO 0 NEVTRALNOSTI Nemčija bo storila, kar se ji bo poljubilo. — Grandi napada Anglijo. — Italija ne pomaga španskim upornikom. MOSKVA, Rusija, 11. okt.— Ruska uradna časnikarska a-gentura Tass poroča, da je Nemčija naznanila, da bo v španski državljanski vojni storila, kar se ji bo poljubilo, ako Rusija izstopi iz odbora za nevtralnost v španski držav-! Ijanski .vojni. Tass pravi, da je o tem obvestil odbor za nevtralnost nemški zastopnik princ Otto von Bismarck. Rusija bo mogočfe izstopila iz odbora, toda ne bo pomagala španski vladi z drugim kot s svojo naklonjenostjo in živežem. Ruski zastopnik v nevtralnem odboru v Londonu Mojse-jevič Ka'gan je odboru rekel, da naj odkrito pove, ako ne more jamčiti, da se ne bo nobena država vmešavala v špansko meščansko vojno. RIM, Italija, 11. oktobra. — Italijanski poslanik D i n o Grandi dolži angleško vlado, da je kršila določbe nevtralnega odbora s tem, da je na konferenci dvignila obdolžbe glede kršenja nevtralnosti. Določbe tega odbora predpisujejo, da ne sme biti dvignjena nobena obdolžba, dokler ni bila preiskana in dognana. Grandi je tudi odločno zavrnil obdolžbo španskega zastopnika Julio Alvarez del Vayo, da je Italija poslala španskim upornikom aeroplane. Italija je poslala aeroplane, predno je 28. avgusta podpisala pogodbo za nevtralnost. Na obdolžbo, da se Italijani bore v vrstah španskih upornikov, je Grandi odgovoril: "Mnogo tujcev je sedaj v službi obeh strank. Trije angleška državljani so bili ubiti v Burgosu in trije drugi ranjeni v 'bitkah.'' Dalje je rekel, da je angleški pamik Bramhill 22. septembra odplul iz Hamburga in da je v Alicante razložil vojni materi-jal za madridsko vlado. SCHUSCHNIGG JE ŽE UVEDEL DIKTATURO Kancler J e prepovedal vsako privatno armado. — Knez Starhem-berg je razpustil heim-wehr. DUNAJ, Avstrija, 11. okt.— Knez Ernst Ruediger Star-bemberg se je vklonil kanclerju dr. Kurtu Schuschniggu, ki je prepovedal vsako privatno armado ter je razpustil S¥Qjo privatno armado heimwehr. Dr. Schuscfondgg je imel sejo svojega kabineta 3 ur in je nato izdal povelje, da se vse privatne armade razpuste, med njimi Starhembergov heimwehr in Schuschniggova lastna katoliška milica. Po razpustu so privatne armade prejele povelje, da se združijo z avstrijsko državno armado. Dr. Schuschnigg postal vrhovni poveljnik avstrijske vojske in obenem avstrij. diktator. Takoj po objavi povelja o razpustu privatnih armad se je dr. Schusclinijsrg odpeljal v Budimpešto na pogreb madžarskega ministrskega predsednika generala Goemboesa. Sclraschniggova prepoved je udarec za Mussolinija, ki je pred nekaj dnevi od Schusch-nigga zahteval, da imenuje kneza Starhemberga za poveljnika vseh avstrijskih fašističnih armad. Schuschnigg je izdal ukaz, da je pripravljena cela policija in oelo vojska, ako se knez Starhemberg ne bi hotel vklo-niti njegovi odredbi. Knez Starhemberg pa je heimwehrovce pozval, da vzdržujejo red ter rekel: "Kdorkoli nasprotuje oblastim, je izdajalec domovine.'7 Nato je odpotoval neznano-kam, najbrže v Rim, da potoži svojo stisko svojemu prijatelju Mussolini ju. ITALIJA GRADI SUBMARINE RIM, Italija, 9. oktobra. — Italijanska vlada je Tiradno inaznanila, da je mornariško poveljstvo pričelo graditi 10 snbmarinov po 600 ton. ITALIJANSKE IZGUBE V ABESINIJI RIM, Italija, 11. oiktobra.— Italijanska vlada je naznanila, da je bilo v septembru v Abe-siniji ubitih 17 italijanskih častnikov i>n vojakov in da^jilj je za raznimi boleznimi in nezgodami umrlo 110. Italijanski kabinet je tudi odločil, da ostane v Abesiniji v veljavi stari denar -— dolarji Marije Terezije. COERING NA DUNAJU DUNAJ, Avstrij,a 9. okt.— Nemški zračni minister general Herman W. Goering, se je na potu v Budimpešto ustavil na Dunaju in je skoro povzročil poulične izgrede, ko so mu naziji priredili burne ova-cije. Goering je bil na potu na pogreb madžarskega ministrskega predsednika gen. Goemboesa in njegov prihod na Dunaj ni bil naznanjen; navzlic temu se je na železniški postaji zbralo več sto naizijev. Goering je naglo izstopil iz železniškega voza in se odpeljal. Naziji so mislili, da se je odpeljal v nemško poslaništvo in so hiteli tja. Policija je le s težavo izpraznila ulice ii* več oseb aretirala, : , , BOJI MED FAŠISTI IN KOMUNISTI Fašisti so navalili na komunistično zborovanje. Hitler je podvojil vojaštvo ob Reni.—Kmetje, oboroženi z vilami in kosami. METZ, Francija, 11. okt. — Vsled komunistične propagande v Alzaciji je prišlo do resnih nemirov v Metzu in po drugih krajih. V Alzacijo je bilo poslanih 5000 vojakov, ko je prišlo do spopada med desničar j l in komunisti. Zbralo se je več tisoč kmetov, ki so se oborožili z vilami in kosami, da razbijejo komunistična zborovanja. V Metzu je bilo ranjenih najmanj 10 oseb, ko so fašisti navalili na komunistično zborovanje. S sten so strgali rdeče zastave in jih zažgali. Tedaj je prišla policija in je ustavila pretep. Komunisti so imeli več zborovanj in so se oborožili, da se branijo proti kmetom in fašistom. Po celi Alzaoiji se širijo poročila, da je Hitler podvojil vojaštvo ob Reni. V Strassbourg je dospel močan oddelek vojaštva. Na važnih krajih mesta so bile postavljene straže. Policija v Stras^bourgu je aretirala dva moška pod obdolžbo, da sta nameravala u-streliti govornike na komunističnem zborovanju. R00SEVELT0VA ADMINISTRACIJA JE ZAŠČITILA PRED STRADANJEM TRI IN P0LMILJ0NA DRUŽIN LINCOLN, Nebraska, 10. oktobra. — Silni ljudski množici, ki se je zbrala v tem mestu, je povedal danes predsednik Roosevelt, da je bilo z denarjem, ki ga je izdala vlada tekom njegove administracije, rešenih tri milijone petstotisoč družin pred stradanjem. Denar je bil torej porabljen v d6bro svrho. Istočasno je zavrgel govorice, da bo vlada v slučaju njegove zopetne izvolitve naložila davek na vsa zemljišča, češ, da ji je mogoče edinole na ta način pokriti narodni dolg. — Glede volitev 3. novembra nima nobenega dvoma: deniokra-tje bodo zmagali. Pred državnim kapitolom se je zbralo nad petdeset tisoč ljudi. Predsednikov govor je bil krateik, kajti kmalu nato je moral odpotovati v Omalio, kjer bo govoril nocoj o vladni poljedelski politiki. Za geslo svojega govora si je izbral besede, vklesane nad vhodom v kapitol: ' 'V čuječno-sti državljanov je rešitev države ' \ — Prečit a j te te besede, —• je vzkliknil, — zapomnite se jih ter ločite pšenico od plev volilne kampanje. Uverjen sem, da bo ameriški narod ločil pleve od pšenice in da bo 3. novembra zmaga na naši strani. Kakor že prej v svojih kratkih govorih, se je predsednik tudi topot dotaknil narodnega dolga. — Ameriški narod ni storil nobene posefcno velike napake, — je dejal, —če si je izposodil osem tisoč milijonov dolarjev, pri tem pa povišal letni dohodek za dvaindvajset tisoč milijonov dolarjev. S tem izposojenim denarjem ni rešila vlada samo farm in posestev, pač pa tudi banke in železnice, in slednjič se ta denar vrača v državno zakladnico. — Z delom tega denarja je bilo zaščitenih 3,500,000 družin pred lakoto. Ljudje so dobili namesto miloščine delo. — Neka farmerica iz Nebra-ske mi je brzjavila: — Po deželi hodijo ljudje in pripovedujejo farmerjem, da bo Roosevelt, če bo zopet izvoljen, naložil davke na hiše in farme ter bo skušal s tem davkom plačati narodni dolg. — Na zemljišča je bil naložen davek, — je izvajal predsednik, — da so si ž njim opomogle lokalne in v nekaterih slučajih tudi državne oblasti. Na farmah in zemljiščih pa ni bilo še nikdar federalnega davka. In doikler bom imel jaz kaj besede, ga tudi ne bo. Predsednik, ki je sinoči odpotoval iz St. Paul, Minn., se je pripeljal danes skozi centralno Iowo v Nebrasko. RIBIŠKA POGODBA PODPISANA MOSKVA, Rusija, 11. okt. OcLnošaji med Rusijo in Japonsko so se znatno izboljšali, ko je bila med obema državama podpisana pogodba, ki daje Japonski velike ribiške pravice v sibirskih vodah. __\ STAVKA V PALESTINI KONČANA JERUZALEM, Palest i n a, 11. oktobra, — Arabski odbor je naznanil, da*bo v pondeljek preklicana splošna stavka, ki je .več mesecev širila terorizem po celi deželi. Arabci so prišli do tega skle- Ipa en mesec po prihodu generala Johna Gregu Dilla, ki je bil poslan v Palestino, da s 15,000 angleškimi vojaki razbije stavko in zaduši pogrome na žic|et 9LW WAMOVZ" New York, Monday, October 12, 1936 ■ ■ ■ - — i -___ TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ32* Glas Naroda" (A Corporation) Owned and PnblUfced by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY Frank Bakoer, President_L Benedlk, Treaa. Place or Butne« oC the corporation and addreaeea of above officers: tli We* 1Mb Street. Bore«** of Manhatten. New York Qtj, N. X. "OLA'S N A BO D A" (Voice of the People). Bvwy Day Except Sundays and Holiday* Za celo leto velja sa Ameriko In Kanado $8.00 Sa pol leta....................$3.00 8a Četrt leta..................$1.60 Za New York a odo leto......$7.00 Za prt leta i...i...............$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto......$Tt00 Za pol leta..............».....$s.6o Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glaa Naroda" lxhaja vsaki dan lzvaemSi nedelj In prasnlkor -GLAS NARODA", $16 W. 18th Street, New York. N. 1. Telephone: CHelsea 3—1242 PADEC MADRIDA Ako natančno premislimo, pridemo do zaključka, da je španska državljanska vojna pravzaprav vojna španske Legije tujcev in maroških kolonijalnili vojakov proti španskemu narodu. Fašistični general Franco pošilja proti Špancem afriške divjake in upa z njihovo pomočjo premagati vlado, ki je bila postavno izvoljena ter ima svoj sedež v Madridu. Francovo vojaštvo se bliža Madridu od -treh ali štirih strani, in časopisje žo napoveduje padec glavnega mesta. Vsa prizadevanja španskih fašistov so osredotočena v to smer. Da tudi vlada Ljudske fronte ne drži rok'križem, ni treba omenjati. Vsi motški, ki morejo nositi orožje, so bili precej nasilno pozvani, naj se postavijo Francovim plačencem v bran In če pade Madrid/ Kaj potem? Kapitulacija glavnega mesta bi bila za fašiste ogromnega vojaškega, pa tudi moralnega pomena, resno pa dvomimo, da bi [pomenila konec državljanske vojne. Borba v industrijskih središčih se bo namreč nadaljevala. Delavska milica, ki nudi fašistom tako sijajen odpor, ne bo kar meni nič, tebi nič odloži Ia orožja. Fašisti se lahko uveljavijo po deželi, v industrijalnili središčih pa I - » . . Na' prVort izletu spremljal - izletnike MILAN l2KEIfQVIČ. Clan uewyorSb^se" uratfa- Cunard' Liue; ua drugem ALtfRfetJ MAfflCtJS. ki je istotako clan newyorsttega iiradA: na" tretletn i»a HENRY WEBER, član čikaSkegu urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd.. «. se obrnite na: i POTNIŠKI ODDELEK "GLAS- NARODA 4te nrpen i SIL omorcnh . .. . Španska republikanska kaval erija se podaja iz Barcelone na fronto, kjer se bo spopadla* fašisti. 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ČUDEŽNI LONEC, Iz New Yorka že dolgo nisem poročal nobenih novic. Kako tudi? Kjer ni, ne more niti vojska vzeti. Društveno življenje je bilo nekaj časa v precejšnjem zastoju, prejšnjo nedeljo se je pa razgibalo. Slovenske žene in dekleta so priredile pod krinko "kofiklača" svoj "vine" in "beer-klač", in je afera šo precej dobro uspela. Prihodnjo nedeljo obhaja društvo sv. Ane svojo tridesetletnico, potem bosta pa kmalu "Slovan" iu "Domovina" na vrsti. Moje prijateljice iz domžalske okolice so od dne do dne lajše. Vprašujem in poizve-_jem, kako je to mogoče, pa 1 mi le hinavsko muzajo iu nočejo z besedo na 'dan. Vidim jih seveda samo podnevi ali kvčejemu sempatam zvečer, ni mi pa bila še sreča mila, da bi katero premotril, ko se zjutraj iz postelje izkoba-ca. Prav dobro vem, da nisem kdove kakšen lepotec, toda v takem -primeru bi najbrž odnesel drugo, če ne prve nagrade. Zalbavajo in vesele se po svoje. Imajo klube, k cigankam hodijo,- mizico vrte in še marsikaj drugega uganjajo, da jim mineta dan in večer. Zdaj je naprimer na vrsti "čudežni lonec". Jaz ga še nisem videl, toda na podlagi pripovedovanj lahko konštatiram sledeče: — S k?uho je križ. S pomivanjem je še večja nadloga. Za slovensko večerjo je treba najmanj tri loncev: enega za juho, enega za krompir, enega pa za drugo prikuho. Pod tremi lonci mora goreti, paziti je tre-ba^ odkrivali in pokrivati, kuhe pa ni ne konca ne kraja. Pregovor pravi, da se dobi za vsak čevelj kopito in tako se tudi našim newyorskim rojakinjam o-beta Ieipša bodočnost. V soboto sem jo srečal v Downtownu. Vsa je bila naci-frana in nafrfrana ter mi je s hlastnimi besedami takole razkrila veliko skrivnost : — V Ridgewood grem, v Ridgewood. Tam bomo imele •sestanek. Zaradi kuhe, saj veš. Neki inžehir nam bo pokazal lonec, ki vse sam kuha in ko-bnandira. V lonec zmečeš krompir, meso, rajž, špinačo, 'kar-tfjolo, fižol in vse kar hočeš i-meti za večerjo; zaliješ z vodo, pristaviš, pa je konec komedije. Na loncu je vekarica in piščalka. Vekarico naravnaš kakor za dedca, ki mora zjutraj vstati. Potem .pa sedeš in kaj šivaš ali pa ležeš in radio po- * slušaš, 'kuha se pa samo. Ko je ikrompir kuhan,-na lonccu enkrat zapiska, za rajž, dvakrat, za špinačo trikrat, za župo pa štirikrat. Fižol dalj časa vzame in dolgo ne zapiska, ko je pa enkrat kuhan, ni piskanja ne konca ne kraja. Veš, je vse avtomatik. Za karfjole, zelje, •repo, meso in klobase so pa ,druga znamenja, no pa saj sko-ro vsaka sama ve, kdaj je zadeva zmehčana. Lonec je najnovejša iznajdba kuharske u-metnosti, ki pomeni prihrano časa in dela. Po teh besedah je odbrzela kakor* veter. Nisem je utegnil vprašati, koliko stane "čudežni", lonec in odkod je inženir, Iri take lonce prodaja. Pa sem si mislil: — Skoro-jgotovo ga je poslal Danilo iz .Clevelanda. Saj veste, tisti nepozabni Danilo, ki je pred leti oprodajal našim ženskam zidane hlače, čipkaste slipe, brazir-je in nogavice ter je imel pri prodaji teh intimnih oblačil VI ost i prilike natančno se seznaniti z dueevnostjo naših rojakinj. ."GLUB VAROV?" New York, Monday, October 12, 1936 TITE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33i DON DIEGO SALAZAR IN NJEGOV PES Povest iz časov španskih konkvistadorjev. Izmed nečloveških osvajalcev novega sveta so bili zmagovalci Severne Amerike mogoče še bolj ->krutsii ko oni konkvistadorji, ki so si podvrgli Južno Ameriko." navidezno za svojo domovino Španijo, v resnici pa. da utešil- svoje lastne strasti oblastnosti. Najokrutnejši izmed vseh pa j t bil brez dvoma Diego Salazar. ki si je podvrgel St. Johns Island. 'Ker je na tem svojen otoku neomejeno -širil svojo ob Last, gtoveraier pa, ne le da b: daleč bival ko povsod po indi janski zemlji, marveč je žive' celo na oni strani Huronskeg* jezera, ni poznala krvoločnosl dona Dioga nobene meje več Človek med živalmi, je menil Sa-lazar, je dosti več vrednih bitji, kakor pa so le navidezno človeku podobni rdečekožci. Kako naj bi smel na primer kdo tako osramotiti kakega boljšega psa, da bi ga postavil na isto višino s kakim trapastim Indijancem, ki niti nr poznal razlike meri ognjem in ]x>kom puške in bliskom in gromom neba ! Tolpa psov je bila tudi največji ponos dona Diega. Po več ur na dan se je ukvarjal z njimi. Predvsem pa je ljubil Ba-zerilla, nekega angleškega psa, ki je bil odgojen v Španiji. Bazerillo 'je zdaj pa zdaj kar ponorel od strahotne krvoločnosti. Saj ni le razinsaril kar vrtsto Indijancev in IhdijaobnaI po zlati plošči. Španski voj-ščaki so •pridrerili skupaj, da bi slišali ukaze svojega poveljnika. Xjegovo Iwbnanje jih je brez dvoma klicalo na boj in vojsko, na 'kri in plen. Don Diego pa je smeje se za vpil: "Pred hišo! Pokazal vam bom prizor, ki ga niste še nikoli doživeli. Boste že videli. Alo, Bazerillo! Ti si glavna oseba, ti si junak v tej komediji. Alo!' Diego Salazar stopi iz hiše s svojimi vojščaki in s 'krvoločnim psom. Stara Indijanka stopa s pismom v roki, ničesar hudega sluteč, po poti. Ko je TTičina nekako 600 m oddaljena od mežikajočih Špan cev, iztegne don Diego desnico in zakliče psu: "Alo;>Bazerillo!! Raztrgaj jo! Bazerillo — daj jo — daj jo — daj jo!" Pes z mogočnimi skoki plane izpred hiše, koj za starko, ki mirno stopiclja po poti. Sleherni Španec je vedel: Č1ez nekaj minut bo krvoločni pes napadel Indijanko in zasadil zobe vanjo. Le toliko bo osta- Medtem je stara Indijanka že daleč. Posrečilo se ji je p riti na nasprdtni breg do guvernerja. Ta ji je podaril prostost, kakor je bil napisal Diego Salazar v pismu. lo od nje, ko se bo pes nažrl njenega mesa in napil njene krvi, da nikomur niti na mar ne bo prišlo, da je bival v tis tem kupčku nesreče, ki ga bo pustil pes na cesti, sploh kdaj kak dih, kak človeški dih. Iznenada za&liši Hičina: Bazerillo! Sunkoma se okrene. In se takoj zave: smrt teče za njo. Smrt, ki ji ni moči uteči. Tedaj zdrkne stara Indijanka. na kolena, dvigne pismo visoko k nebu in prosi in moli' "Gospod pes — gospod pes — pustit me! Tole pismo, tole važno pismo moram nesti guvernerju! Pustite me, gospod pes!" Misli le na poročilo na poxelje dona Diega. Na svoje življenje ne misli, še manj na svojo pros t opt. Bazerillo, pes, je bolj člove-ki ko Diego ' Salazar, človek. Sliši prošnje preprostega srca. Obetane tik pred starko, ki ji je medtem naglo zdrknila desnica s pismom nrzdol in tki zdi na tleli. Ker)je pa pes in potrebuje pasjega vzroka za to, ker je prekinil svoj tek, dvigne nogo in — kakor bi bila ženica le kamen na cesti, ki mu je zdaj res bolj podobna ko živemu bitju, dvigne nogo in spusti vojo nanjo. ''Zahval jen, g .spod pes!" pravi Hičina, ki razume le to in občuti samo to* da je rešena. "Hvala sti, g .-pod pes!" "Bazerillo," zakriči Diego Salazar, da bi podžgal psa, da bi izvršil njegovo povel;r-. A preden more iše zavpiti "Puc — puc" pridivja pes nazaj. Don Diego -srdito zamahne z 'bičem. da bi kaznoval neposlušnega psa. Tedaj pa stori Bazerillo, česar ni frtoril še nikoli: Plane na svojega gospodarja, položi obe šapi na njegove rame in s;a gleda — iz take bližine, da se pomeša pasja sapa s človeško. Španci pobegnejo. Saj tudi vedo: če se bo don Diego le malo napak zganil, če bo le izrekel napačno, slabotno besedico — pa ga 'bo pes ugriznil in ne bo razmesaril le njega, ampak še druge belokožce — ali pa vse, kair jih je bo dobil. Da bi se pa kdo spomnil, da bi Bazerilla u-strelil, tega nihče ne utegne. Lice proti licu, oko v oko si stojita nasproti oblastnik z St. Johnsa Tslanda in krvoi »čm lies Bazerillo. Tedaj za jeclja don Diego: "Joj, — gospod pes!" Bazerillo vzame obe šapi z ramen svojega gospodarja povrne se ne zemljo in je spet žival, štirinožna, poslušna žival DRUŽABNO ZIVL JEN JE V MOSKVI SMKT IN POKOP NA NOVl Kakor po drugih evropskih mestih so tudi v Moskvi začeli otvarjati kavarne na prostem. JŠ&zlika je le ta, da v kavarnah popijejo gostje dosti več čaja nego kave. Če na Novi Gvineji, na tem Otoku, ki je Evropeu tako meiz-rečno tujj in oddaljen njegovemu pojmovanju, kak Papuanec, ki še ni <&ar, nenadoma umrje, pravijo, da je bil "xiroče okrašeni z rez/barijam i, orožjem: ženski pa s pisanimi krpami. Grobove mladih ljudi pa Okrasijo z rdečimi rez-barijami ali s sadeži. KRALJESTVO BACILOV. To je italijanski zavod za serume v Asmari, glavnem mestu italijanske Eritreje. Le nekaj kilometrov ■zunaj mesta je ta znameniti zavod sredi samih pašnikov. Kdor pride v eno izmed belih poslopij, vidi na o-beh straneh dolge veže več vrat Knjigarna "Glas Naroda* 216 West 18th Street New York, N. T. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 AZAZEL, trdo vez..... strani ...............30 ......................1.— broglrana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.....60 Klasične -igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino nag najbolj či pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano .............. 2.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Gena.....35 Globoka rusJr;* drama je podana v ^-ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj .................75 KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Veselo Igra v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb...... KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena____ S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal Li. Novak. 45 st-ani. Cen- ........ Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna. Število oseb nizko (6). NaSIiP malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pripo- čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... JO LJUDSKI ODER: • 5. z v. Po 12 letih, 4. dejanji ............ MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...43 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpuSča in umira po krivd! moža." .45 .60 .30 MARTA, SEMENJ V R1CHMONDU, 4 dej MOGOČNI PRŠTAN, Milčinski, 52 strani NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str...... OB VOJSKI. Igrokaz v Štirih slikah OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠCAKA 47 strani. Cena .30 .35 .50 .30 .30 .40 .50 .35 .75 .45 .30 .90 .70 .7« .50 .30 .35 Ta veseloigra znanega čeSkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... Božična igra v žtirih slikah, primerni za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 su Zcna.. ' Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .J. str. REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ....................... ROKA V ROKO ............................. MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... OTHELO, Shakespeare. Mehko veiano ................ SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehke vezano. Cena .................................................... SKOPI H, Moliere, 5. dejanj, 112 str......... SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrSi pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni str=v, zdra- vilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena---- Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsci, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... ZAPRAVLJIVEC. MoUere, 3. dejanja, 107 str. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaž v 5. dejanjih ZBIRKA LJUDSKIH IGER, 3.snopiČ. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje 13. snopič. VestaIka, Smrt Marije Device^ — Marjin otrok ......................... 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ 20. snopiC. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ............................... PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ .80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1,— KRAGULJČKI (Utva) .......................65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1.M NARCIS (Gruden), broš..................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. .50 POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SLlJTNE (Albrecht). broS................... .30 POHORSKE POTI (Giaser), broSrano ........ .30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... it' VIJOLICA. Pesmi za mladost .................60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ..............-............. .90 ZLATOROG, pravljice, trda vez. .............60 ŽIVLJENJE Spisal. Janko Samec. 109 strani. Cena...... .45 .60 .50 .30 .35 .60 .30 .30 .30 .30 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............l.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L20 Pomladanski odmevi, 11. zv....................45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, nglasuil Kari Adamič ............................ Cena L50 PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor m nas, jgiasbil J. Laharnar ........................Cena 1.20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala Glasbena Matica .......... 45 .40 DVOGLASNO Naši himni .. ..... J»0 MLADINI Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Einil Adamič ................^ena L— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foestei) Izdala Glasbena iautiea .. .40 Gorske evetlice. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov...........45 V pepelnični noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. (Preloveo. Za moSki zbor in bariton solo ................................ J20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedral...... Cena 1.— MALE PESMARICE št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni.................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Podoknica ...........................15 Slaveek, zbirka šolskih pesmi. (Medved).......£5 Lira. Srednješolska, 1. in zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel). .1.— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?** — 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ................................. 6. zvezek. Opomin k veselju: Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1._ Tantum Ergo (Premrl) ...................... .50 Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ j>0 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........40 Sv. Nikolaj .................................. j| 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1,— MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie Cena 1,— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, meSan zbor... .Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESM? za izvan cerkvene in društvene slavnostl. sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena 1,— NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na citrah, 4 i^ezkl 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... JZ0 NOTE ZA TAMBURICE .jicvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................L80 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) .......................... Na Gorenjskem je fletno ......................1._ RAZGLEDNICE Newyor£ke. Različne, ducat .................. -40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — COMPANY ^16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. z naipisi: kolera, kuga, koze, steklina itd., kar pomeni, da smo. v kraljestvu bacilov. Znanstveniki v belih plaščih pe ukvarjajo z drobnogledi in Imajo cevke v rokah, ki bi njih vsebina zadoščala, da umori prebivalstvo največjega mesta na svetu. Tu smo v poslopju za preizkuse, a v drugi hiši so kar sodčki bacilov, ki držijo po 200,000 seruinovih injekcij zoper konjsko in govejo kugo. Da more tfavod v AsmaTi proizvajati vse te serume, ima 3000 volov in »krav, ki jih redijo v najmodernejših hlevih. Lani so v marcu &ajmo v Eritreji cepili 44,276 glav goveje živine. - Prej je poginilo po 30 glav živine od sto, zdaj niti ne po ena na sto glav živine. Asmarski zavod more dajati zdravstvenim oblastem1 na Vzhodni Afriki po 50,000 doz cepiva zoper koze na teden. L&ni so jih razposlali 453,067. S^ram prenašajo letala iz kraja v kraj, ker ceste še niso narejene. iff LARGEST BEOVEN1B DULY IN TJJS3i<' Hči druge žene n 69 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "MoJ lju'bi oče! Prosim, da z Gondo vrneš v grad, da ne bo kakih govoric, saj ne več kot je neobhodno potrebno. To mi bo v znak Vajinega odrpuščenja. Odpotujem; bom že proč, iko prejmeš i o pismo. Tako me je srain, da sem se včeraj proti Gondi tako 'izpozalbila. Tudi bo za mene ddbro, ako grem za nekaj mesecev na potovanje. Nikar pa ne bodi v skrbeh, ker ne potujem sama, sem že svoji nekdanji vzgojitelji brzojavno sporočila, da jo hočem imeti za svojo spremljevalko. Kadar pridem do svojega cilja, Ti 'bom sporočila. In šele, 'kadar se bom popolnoma pomirila, se bom vrnila. Smoči, ko nisem mogla spati, sem pogledala v svojo notranjost in sem spoznala, da se moram sama sebe obftožiti, če sem nesrečna. in danes Ti še nekaj povem, dragi oče, nič več ni res, da sem Ti zaprla pot do svojega srca, odprto Ti je, samo tega nisem nikdar hotela priznati. Zmota, v kateri ..em se naihajala glede Tebe, je odpadla od mene, in sedaj vem, kako napačno sem Te sodila. Upati hočem, da boš tudi Ti odprl svoje srce, kadar zopet pridem domov. Skušala bom pridobiti si Tvojo ljubezen. Prosim, pozdravi Gondo prav iskreno in jo še enkrat prosi v mojem imenu za odpuščanje Prosim, ne jezite se več na mene. Tvoja hči Helga." Butar molče ponudi pismo Gondi. Prebere ga in se nato ! jokaje vrže očetu okoli vratu. '* Vidiš, oče, Helga te ima vendarle rada in sedaj bo še vice dobro," pravi Gonda. Oče pa globoko ginjen gleda pred se. "Mogoče je vse to še doflbro, Gonda, mogoče se bo (trdi oklep okoli njenega srca razpočil, saj upajmo tako." Helga je ravno isti dan pisala naslednje pismo baronu Lotarju Reineborgu: "Velecenjeni gospod" baron Reineborg! Spominjajoč se Vaših besed, Vam sporočim, da je prišel ča«s, ko zelo potrebujem razumnega prijatelja. Sama sem se izgubila in sem nezadovoljna sama s seboj. Ako mi hočete pomagati, da sama sebe najdem, tedaj bom to pomoč hvalež no sprejela. Prinašam Vam potrebno zaupanje, ako se odločite za ta 'korak. Za nekaj mesecev bom v spremstvu svoje nekdanje vzgojiteljice stanovala v hotelu v Caux pri Mont-reuxu in me 'bo veselilo, ako Vas bom mogla tam pozdraviti. Vaša Helga Butar." V februarju je bila Gondina poroka z dr. Leydenom. Z očdtom se je zopet vrnila v grad, da sta tako izpolnila Helgino željo. Butar je bil z Helgo v živahni pismeni zvezi. Spočetka sta t^i dopisovala bolj s lužbeno, toda bolj in bolj se je Helga v teh pismih odpirala svojemm očetu. Mogoče pa je pri tem mnogo pripomogel Beineborgov vpliv. Takoj je od potoval v Caux in mu je bilo kaj lahko s svojim mirnim in razumnim prigovarjanjem pomiriti Helgine razburljive občutke. Na dan Gondine poroke je iz Cauxa prišla krasna pošiljate v rdečih vrtnic in zelo dragocena ovrafcna verižica. Poleg pa je bilo Helgino pismo. "Moja ljuba sestra! fK Tvoji poroki Tebi in dr. Leydenu iskreno čestitam. Vem, da bo Tvoje doibro srce šele popolnoma veselo in srečno, ako vaš, da sem tudi jaz našla tiho srečo. Včeraj sem 6e z Txrtarjem Beineborgom, ki ga poznaš, zaročila. Ako me more že kak človek na svetu napraviti srečno, tedaj je on. Ve vse, opravila sem d olgo izpoved; razume vse in navzlic temu je še našel nekaj vrednosti v meni. In še marsikaj je spravil na dan, česar nisem pričakovala v sebi. Svojo roko z velikim zaupanjem položim v njegovo. Četudi naju ni zvezala do neba segajoča ljubezen, se bova ven dar med seboj dobro razumela. Ijotar svojo bodočo svakinjo iskreno pozdravlja i«n ji pošilja'vrtnice in svoje čestitke. Od mene pa prejmi kot po ročni dar o vratno vcrižico; upam, da Ti bo všeč. Da nisem navzoča pri Tvoji poroki, boš razumela in mi oprostila. Kmalu pridem zopet domov in ko bom v aprilru obhajala svojo poroko, tedaj upam, da 'bom med svati videla tudi Tebe in Tvojega moža. Ostali si bomo dobri sosedje. Obljubim Ti, da Ti