ir. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Iflagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25’— celoletno : Din. 100’— Pozamezna številka 10 grošev.
Leto Vlil.
Dunaj, 16. majnlka 1928.
Št. 20.
mmSSSmm
Vabilo
na
občni zbor
Slov. kršč.-soc. zveze za Koroško, ki bo v četrtek dne 24. maja 1.1. ob 1 uri popoldne v prostorih Mohorjeve hiše v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Poročila odbornikov.
2.	Volitev odbora.
3.	Govor: »Društveni naraščaj11.
4.	Slučajnosti.
Društva se vljudno vabijo, da pošljejo na občni zbor čim največ zastopnic in zastopnikov.	53	Odbor.
Nečuven alenlal.
Schulverein Siidmarka uprizorita vsako leto zbirko med nemškim narodom v pomoč ogroženemu nemškemu šolstvu v obmejnih deželah in v inozemstvu. Mi bi se ne bavili s tem dejstvom, ako ne bi ta akcija rezala z vso ostrino v naše nacijonalno telo. Vsak narod nima samo pravico, marveč sveto dolžnost, podpirati svoje rojake na meji in braniku, kjer čuvajo narodno zemljo in nacijonalno samobitnost. Da pa se angažira ves nemški narod ne za svoje rojake, temveč za povzdigo i pobudo renegatstva, je nečuvena kršitev vseh obljub in danih izjav, da bodo pustili koroškim Slovencem samolastno nacijonalno življenje. Gotovo bodo Nemci pri svojih manjšinah v par desetletjih obsojali isti pojav in značilno za njihove manjšine je že danes ob koncu prvego desetletja pojav renegatstva, čeprav so kulturno visoko stoječi deli njihovega naroda postali manjšina.
Še dalje je šel koroški deželni šolski svet, ki je letos dovolil tudi pobiranje v vseh šolah v slovenskem ozemlju. Kako se bo to zbiranje vršilo, si že lahko vnaprej predočimo. Pod pritiskom učiteljstva bodo morali otroci prispevati preko svojih moči za „Sudmarko“, če se bodo hoteli ogniti trajnim šikanam in »lepim" priimkom, ki bi pri normalnih razmerah ne spadali v šolo. Slovenski otroci in njihovi starši bodo pod pritiskom razmer prisiljeni denarno podpreti boj proti samemu sebi, torej pljuvati v lastno skledo. Oni bodo morali s svojimi lastnimi prispevki še za bodoče onemogočiti svojim krvnim otrokom potrebno izobrazbo, katere današnji sistem utrakvistične šole ne more dati.
Dr. M. Wutte je v »Grenzland" 1. 1924, štev. 6, stran 17 jasno označil namen »Siid-marke" na Koroškem: »Forderung des deut-schen Schulwesens und Schutz der utraquisti-schen Schule."
Bilo bi bolj na mestu in bolj moralno, ako bi nemški narod pošiljal svoje prispevke v nemške hrabovske vasi in pomagal svojim rojakom na noge, ki so še organizatorično daleč za nami koroškimi Slovenci.
Čo pravilno motrimo ta najnovejši odlok deželnega šolskega sveta, potem so to res najlepši znaki nemške volje za nacijonalno spravo in ureditev koroškega problema. To naj bodo resni znaki »resne" kulturne avtonomije. Koroški Nemci nočejo uvideti važnosti tega vprašanja, s katerim je več ali manj zvezana ureditev vseh nemško-jugoslovanskih prilik. Oni nočejo prevzeti vloge posredovatelja pri nemško-jugoslovanski spravi, ki je na pohodu, in vsa politična opredelim v današnji Evropi se razvija v tem smislu. Duh iz severa, berlinskega izvora, bo moral končno tudi pri tem vprašanju govoriti odločno besedo, ker koroški nemškutarji tega velikega momenta ne razumejo.
Ni mogoče vsporejati naše zahteve z za-
htevami štajerskih Nemcev, kjer g. Morocutti v berlinski »Germaniji" zahteva nemške srednje šole za slovensko mladino, kot je to bilo v stari Avstriji. Naša zahteva je samo »nov šolski sistem in za to izobraženo učiteljstvo za slovensko govoreče otroke". V kolikor stvar leži na naši strani, smo storili vse, da se sporazumemo; mogoče smo v nekaterih ozirih šli že predaleč, kar utegne biti celo v našo nacijonalno škodo. Dokler pa se na nemški strani pojavljajo taki znaki nestrpnosti proti Slovencem, tako dolgo kljub vsem zatrjevanjem ne moremo verovati v njihovoo dobro voljo.
Odločno odklanjamo tako izrablanje šole, ki naj bi imela vse druge namene. Krajni šolski sveti morajo tukaj izpregovoriti resno besedo. V takih slučajih se jasno pokaže, kako velike važnosti so naši občinski zastopi in krajni šolski sveti.
Na ta nečuven atentat na slovensko mladino bomo pa odgovoorili vsi Slovenci brez razlike starosti, stanu in spola s prostovoljnimi prispevki za tiskovni sklad, da se bo s temi mogel razširiti naš list in posvetiti naši mladini s peto in šesto stranjo posebno pažnjo. Naš na-cijonalni ponos zahteva, da damo na tako izzivanje temu primerem odgovor. Če šola, katero vzdržujemo mi z žulji pridelanimi groši in šilingi, ne nudi naši mladini potrebne izobrazbe, tedaj moramo seči tukaj po samopomoči, a nikdar ne bodemo uklonili svojih glav.
1 POLITIČNI PREGLED j
Preprečen napad komunistov na sodišče.
Dunajski komunisti so nameravali organizirati napad na sodne zapore deželnega sodišča, kjer je zaprt Bela Kun. V tiskarni, kjer se tiska komunistično glasilo, je policija zaplenila veliko množino letakov, v katerih pozivajo komunisti delavstvo, naj se združi in s silo osvobodi Belo Kuna iz zaporov. Policija je še pravočasno
ffl PODLISTEK |
Reberški Ožbej :
Kapelški pimi.
(Nadaljevanje.)
Župnik je prečital to pismo nekoliko presenečen. Ni pa se mu zdelo to sumljivo, zakaj vizitacije je že itak pričakoval. Oznanil je tedaj, kakor mu je bilo ukazano.
Bil je lep majnikov dan, ko se je opravljal praznik Kristusovega vnebohoda. Sobice je že takoj zgodaj zjutraj pošiljalo gorke žarke na mirni trg, narava je že skoraj slekla svojo pomladansko obleko; nagibalo se je že proti poletju.
Župljani so prišli od vseh strani, zakaj bili so radovedni, kaj pove gospod prošt, katerega prihod se je napovedal z prižnice. Zvonovi so zapeli v obeh cerkvah v znamenje, da prihaja visok cerkveni dostojanstvenik. In res, že se sliši drdranje voza; dva iskra vranca sta vprežena v voz, v katerem sedi prošt in na njegovi levi strani flegar; za tem vozom pa se pelje še drug prazen voz, v katerem je navadno sedel flegar.
»Kaj pomeni to?" vprašali so radovedno gledalci. Župnik je stal s kaplanom pred župniščem, katerima so se pridružili trški sodnik Hagen, župan Vegi in oba cerkvena ključarja.
Prošt izstopi in za njim tudi flegar. Odide takoj v cerkev. Prošt stopi po predhodnjih ceremonijah na prižnico, flegar pa se vsede spredaj pri oltarju v klop.
Prošt je po uvodnih besedah začel razlagati besede sv. evangelija: Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega. Našel je s tem prehod na cesarske odredbe, ki se morajo izpoljnevati in spoštovati. Le tako se prav izpopoljnujejo besede sv. evangelija. Ko pa je prišel do tega, da se morajo župljani pokoriti in dati sleči Marijin kip ter odstraniti tablice, se je začel po celi cerkvi glasen hrup; slišalo se je pokašljevanje, drsanje z nogami in mrmranje. Čim dalje je govoril prošt o ti zadevi, tem hujši je bil ropot in že so se slišali polglasni ugovori, da ni bilo mogoče pridigo-vati nadalje. Flegar je jezno gledal po množici, toda vse skup nič ni pomagalo. Prošt je nehal ter ves razburjen stopil v zakristijo. Odšel je takoj v župnišče ter poklical župana Vegia, Koclja ter oba cerkvena ključarja. Ves razburjen jim ie predočil. da zaslužijo vsi najhujšo kazen in bo tudi poročal v Celovec, da napravi komisar z vojaško silo konec. Toda poklicani so ostali vsi mirni.
Vegi stopi naprej in nravi: »Dosti smo pretrpeli v zadnjih letih, ko smo branili naše stare pravice, in dosedaj nam niso mogli ničesar. Naša stvar je sveta in zato se tudi ne udarno."
„0, takšen duh je v vas vseh," razburi se prošt, »ali se še niste spametovali?"
»Mi smo pametni dovolj, da bi le tudi drugi bili," odgovori Vegi in vsi ostali pritrdijo.
»To je žalitev oblasti," vzklikne prošt ves rudeč v obrazu, “vi žalite cesarja."
»Mi spoštujemo našega vladarja, a pričakujemo, da se varujejo naše stare pravice in navade in potem je mir."
Prošt je uvidel, da ni doseči ničesar. Zato se je začel pogajati z zastopniki župljanov, katerim ie nazadnje obljubil, da se opravlja božja služba v Trnju kakor prej in ostane Marijin kip nedotaknjen.
A hujše je naletel flegar. Ves razburjen je prišel iz cerkve. Tam je stala gruča kmetov. Malomarno so pozdravili flegarja, kar ga je še bolj razjezilo.
Zato stopi pred nje in pravi:
»Lepo ste se obnašali pri pridigi; ali je to spoštovanje pred višjim duhovnikom?"
Kmetje so se delali, kakor bi ničesar ne slišali in so nadaljevali svoj pogovor.
»Glej jih, buče trmaste, še zmenijo se ne zame. Kje pa je spoštovanje?"
Tedaj pa se obrne kmet Miklav in pravi resno: »Mi spoštujemo Boga in vse to, kar je pametnega."
»Kaj hočeš s tem reči, ti nesramni kmet," zarohni nad njim flegar.
(Dalje sledi.)
zvedala za ta načrt in je letake zaplenila, še predno so jih začeli deliti. Napad so pripravili za v nedeljo popoldne, ko je bilo v mestu malo ljudi. Dne 7. t. m. so imeli komunisti zborovanje, na katerem so zahtevali izpustitev Belo Kuna in poživljali delavstvo, da proti aretaciji protestira. Policija je več komunistov zaprla, da izvrši pri njih hišne preiskave. Listi pišejo, da ima Bela Kun na vesti okrog1 60 do 70.000 človeških žrtev, ki jih je pustil pomoriti na Krimu po vojni.
Pogodba med Italijo, Turčijo in Grško ima
po mnenju angleških listov sledečo vsebino: Italija se odreka vsem svojim zahtevam po ozemlju v Mali Aziji proti temu, da se ji prizna politični in gospodarski protektorat nad Turčijo. Turčija se obveže, da bo vsa posojila, dobavo orožja, železniške zgradbe in industrijske koncesije oddajala samo še italijanskim tvrdkam in da bo izvedla tako trgovinsko politiko, ki je Italija ljuba. Turčija ne sme v bodoče sklepati nobenih političnih in narodnogospodarskih dogovorov, ki se ne bi preje sporočili Italiji. Turčija in Grška obljubita Italiji kritje hrbta za osvojevalne namene na Balkanu, do-čim dobi Italija še neko ugodnost, ki je natančneje označena, glede grške armade.
Romunska. Dolgo že so se vršile po Romuniji velike priprave za nekak tabor nacijo-nalne kmečke stranke v Albi Juliji, ki se je vršil v nedeljo 6. majnika. Vlada je prvotno zborovanje prepovedala, a voditelji stranke so odločno izjavili, da se zborovanje vrši tudi brez vladnega dovoljenja, kar se je tudi zgodilo. Okrog 200.000 pristašev nacijonalne kmečke stranke pod vodstvom poslanca Ma-niu-ja se je zbralo s 160 godbami v Albi Juliji, kjer se je vršilo najprej posvetovanje 2600 zaupnikov. Kmetje so se zbrali, da bi protestirali proti nasilnemu režimu sedanje vlade in zahtevali nje odstop, ki mora odstopiti ali prostovoljno ali pa bo k temu prisiljena. Vsi zborovalci so prisegli, da bodo vodili oster boj proti vladi z vsemi sredstvi, ker je prišla na krmilo nezakonitim potom in sramota za Romunijo in ker hočejo svobodno državo. Ostra resolucija proti vladi daje stranki smernice za bodočnost. Po zborovanju se je ljudstvo mirno vruilo na svoje domove. Vlada je skušala vse mogoče, da bi zborovanje preprečila ali vsaj omejila udeležbo. Tako so bili na več krajih mostovi zabarikadirani ali poškodovani, ali ljudstvo je zapreke odstranilo in straže pregnalo. Tudi po drugih krajih so se vršila velika zborovanja. Vlada je proglasila čez Sedmo-graško obsedno stanje in hoče obdržati vlado v svojih rokah z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Boj nacijonalne kmečke stranke napram vladi tedaj ne bo layhek. Vlada je odredila strogo cenzuro vseh poročil, ki gredo v inozemstvo. Več poročevalcev je bilo aretiranih, ker so baje pošiljali svojim listom potvorjena poročila. Pisalo se je tudi, da so kmetje marširali proti Bukareštu, da bi mesto zasedli in prevzeli vlado, vendar uradno poročilo to zanika. Govori se tudi o soudeležbi princa Karla, ki bi se imel pripeljati iz Londona v Romunijo z zrakoplovom, pa so angleške oblasti to pravočasno preprečile. Vsled tega je bil baje iz Londona izgnan in je moral že zapustiti mesto. Izdati bi imel tudi oklic na narod. Kmečka stranka vendar izjavlja, d s Karlom nima nobene zveze. Vsekakor je z zanimanjem pričakovati razvoj bodočih dogodkov v Romuniji.
Voina med Kitajsko in Japonsko? Na
Daljnem vzhodu je prišlo do resnih zapletljajev med dvema velikima državama. Povod za nekako vojno je dal spopad med kitajskimi in japonskimi četami v Tsinanfuju, ki je zahteval med četami in civilnim prebivalstvom veliko žrtev. Kitajska in japonska poročila si seveda zelo nasprotujejo ter se zdi, da namerava Japonska vplivati na svet v svojem smislu. Japonsko poročilo pravi, da je bilo pri spopadih umorjenih nad 100 Japoncev in da je bila japonska posest skoro popolnoma izropana. Kitajski vojaki so baje vlačili po ulicah japonske žene, jih mučili, zlorabljali ter pred očmi množice zažigali na grmadah. Kitajsko poročilo pravi, da so japonske čete izzvale konflikt brez najmanjšega povoda. Streljale so na na-cijonalističnc vojake in kitajskp civilno prebivalstvo ter pobile nad 1000 oseb. Grozodejstva in zatiranja Japoncev presegajo vse meje. Vsled tega so Japonci podvzeli vse mere, da
kakor pravijo, zaščitijo življenje in lastnino svojih državljanov. Z vseh strani pošiljajo v Tsingtau in Tsinanfu čete z najmodernejšimi bojnimi pripomočki. Sumljivo je že to, da japonske čete večkrat presegajo število vseh kitajskih, angleških in ameriških edinic. Japonske čete so v Tsinanfuju zasedle kolodvor, vse strategične točke, vojašnice, brzojavni in telefonski urad ter so pognale v zrak skladišče smodnika južnih čet. Topništvo je uničilo kitajsko letalo, ki je letelo nad Tsinanfujem. Neka japonska brigada je trčila pri Tsinanfuju z močno kitajsko armado. Po triurnem bombardiranju domačega dela mesta Tsinanfu je bilo ubitih 500 oseb ter razdejano mnogo hiš v zapadnem delu mesta. Japonci so ujeli 5000 mož generala Fenga. Ameriška vlada je hotela protestirati proti postopanju Japonske. Ko pa je japonska vlada izjavila, da ne namerava zasesti kitajskega ozemlja ali zapleniti železniške proge, temveč hoče ščititi le svoje ljudi, se izvrši intervencija šele na prošnjo obeh držav. Kitajski general Čangtsolin je dal razširiti po vsej državi brzojavno okrožnico, v kateri napoveduje zaradi kritičnosti mednarodnega položaja v Šantungu začasno ustavitev državljanske vojne ter predlaga sodelovanje severnih in južnih čet zato, da se uredi nesporazum glede Tsinanfuja. Celokupno japonsko časopisje zahteva od vlade, naj omeji kitajsko-japonski konflikt na Tsinanfu in naj prepreči vojaško obračunavanje. V Šanghaju in v Kantonu se je pričel močan protijaponski bojkot. Japonci so zasedli celo mesto Tsinanfu in še ozemlje 22 km od mesta, ga očistili kitajskih nacijonalistov in tako dobili v roke zvezo med severom in jugom. Nankinška vlada je poslala Društvu narodov brzojavko, v kateri obtožuje Japonsko raznih dejanj in ga poživlja, da poseže vmes in naredi konec moritvi. Po zadnjih vesteh je pričakovati, da bodo boji prenehali in da se bo rešil prepir diplomatič-nim potom.
| DOMAČE NOVICE HI
Duhovniške vesti. Sv. Oče je imenoval prelata dr. Martina Ehrlicha članom krškega stolnega kapitla. Dopust sta dobila vsled bolezni: Ivan Brabenec, župnik v Št. Tomažu, in Franc Virnik, župnik v Št. Janžu. Za provi-zorja v Vetrinju je postavljen Josef Mussger, za soprovizorja v Šmarjeti pri Velikovcu Franc Kovač, župnik v Št. Jurju, za upravitelja v Št. Janžu v R. dr. Rudolf Bluml in v Št. Tomažu pri Celovcu Henrik Gsols.
Svetna vas. (Volitve.) Z zelo dobrim uspehom za Koroško slovensko stranko so se končale občinske volitve. Slovenci smo dobili 224 glasov in 8 odbornikov, Landbund 4 in soc. dem. 4. Od zadnjih občinskih volitev 1. 1924 smo napredovali za 47 glasov in za 2 odbornika. Najbolj nazadoval je Landbund, od zadnjih občinskih volitev za 54 glasov, ki je izgubil 2 odbornika. Tudi soc. dem. so napram lanskim deželnozborskim volitvam občutno nazadovali. Obdržali so sicer svoje 4 odbornike, toda če bi se ne udinjali popolnoma Landbundu, ki je na njih račun obdržal en mandat, bi za enega napredovali. Tako pa se je njih pogrešena taktika pri volitvah nad njimi kruto maščevala. Skupna volilna parola soc. dem. in Landbunda je bila: „Voli katero stranko izmed nas hočeš, samo slovenske stranke ne.“ S posmehom smo opazovali ta nenaravni dviji zakon soc. dem. in Landbunda, ki nam je služil v korist. V bratskem objemu sta se znašla prejšnja besna sovražnika, znani „Slovan“ soc. dem. Miiller in najzagrizenejši vsenemec in nasprotnik soc. dem. Schnitzer, gnana po silnem hrepenenju po županskem stolcu in tajniškem mestu, oba gotove zmage pijana. Pa pride tako silno razočaranje. Pri agitaciji -so se posluževali nesramnih laži. Posebno proti sedanjemu občinskemu tajniku so širili razne zlagane pripovedke, katerim pa ni verjel noben pameten volilec. G. občinski tajnik Valentinič je pri vseh strankah znan mož poštenjak, vesten in natančen, ki je v korist občine storil že toliko dobrega, da mu vsi nasprotniki v tem oziru niti do gležnjev ne sežejo. Naši občani so izkazali dosedanjem županu in tajniku sijajno zaupanje s tem, da so glasovi naše stranke, katere spristaše sta oba, narastli za pol stotine. Od naše strani je bila udeležba zelo dobra, posebno sijajno se je postavilo naše ženstvo. Čast jim! Od naše stran-
ke so izvoljeni: Matevž Krasnik, Št. Janž; Valentin Šlemic, Svetna vas; Florijan Lapuš, Podsinja vas; Rupert Švajger, Št. Janž; Valentin Bleier, Podsinja vas; Janez Einspieler, Št. Janž; Franc Parti, Babnjak in Ivan Wieser, Podsinja vas.
Ruda (Volitev župana.) Dne 6. t. m. so ponovno zvolili g. Simona Škorjanca za župana. Landbund je sicer silno jezi, da smo šli v tem pogledu Slovenci zopet s socijalisti, ali je tega sam kriv. Že na volilnem shodu 15. aprila je landbundovski govornik močno udaril čez nas, da je slovenska stranka popolnoma nepotrebna, kakor peto kolo na vozu, in da je silno neumno, se v današnjih dneh baviti z narodnimi vprašanji, ko je dovolj gospodarskih skrbi itd. Če smo jim pa mi tako na potu in nepotrebni, bilo bi pač neumno, ako bi se jim vsiljevali, ko so pri volilni agitaciji nastopali s takim nasiljem proti nam. V tem oziru se je posebno izkazal mož, ki ga imamo še vsi v dobrem spominu izza časa vojne, ko je porabil v agitacijske svrhe vsa dovoljena in tudi nedovoljena sredstva. Vse kaže, da delajo gg. od Landbunda krajše korake nego mi, ker naših sto karakov je bilo lani do Prebasana, za g. okrog Landbunda pa letos niti do Stoparja.
Borovlje. (Volitev župana.) Dne 7. maja se je vršila pri nas volitev župana. Prejšnji župan Weghofer se je poslovil v kratkih besedah od vseh odbornikov. Nato je bil izvoljen s 15 glasovi za župana socijaldemokrat Ebner. Nadalje je bilo oddanih 9 praznih glasovnic, 3 pa za g. Kometterja. Nato se je izvolilo 5 občinskih svetovalcev, in sicer socijaldemokrati Strum-mer, Seebacher in Schònlieb, Slovenec Ko-metter in od gospodarske stranke Jaklič. V podoseke so bili izvoljeni sledeči odborniki Koroške slovenske stranke: pravni in sanitetni odsek Vertič, finančni odsek Kometter, ubožni odsek Simon Valentin ter stavbni odsek Užnik. Vsled nakupa posestva na Rutah je potrebno, da se je ustanovil tudi pašni odsek. Od Slovencev je bil v istega izvoljen Peter Užnik.
Dunaj. (Slovenski krožek. Glasbena Matica, Šentjakobska „Rožica“, t Lojze Petrič.) Že dolgo nismo pisali v listu o našem slovenskem društvu na Dunaju. Naj pride danes par novic za naše bralce na Koroškem. Slovenski krožek je dobil knjižnico, ki vsebuje okoli 300 slovenskih del, zabavne in praktično-poučne vsebine, same dobre stvari iz zadnje dobe. Knjige se bodo vezale, potem jih bo naša knjižničarka Francka Podlipnikova izposojala članom. Vemo, da jih bodo tudi koroški fantje in dekleta krožkarji radi brali. Naš podpredsednik Joža Černelč je organiziral nedeljske izlete. Skoro vsako nedeljo se glasi slovenska pesem po hribih okrog Dunaja. Hvala Ti, dragi Joža, za ves Tvoj in Tvoje soproge trud. Imej zavest, da Te krožkarji vedno bolj cenimo in ljubimo. V nedeljo 29. aprila nas je počastila ljubljanska Glasbena Matica, ki se je vračala s svoje turneje po češkoslovaški republiki. Ves krožek in mnogo Čehov in Hrvatov je prihitelo k sprejemu Matičarjev v nedeljo popoldne, pozdrav se je vrstil za pozdravom. Naš predsednik gospod Gabršček je govoril v imenu krožka vzne-šene pozdravne besede, za akademike je pozdravljal g. V 1 a d k o K h a m. V pondeljek nato je bil koncert Matice v veliki dvorani „Musikvereina“. Dvorana je bila precej polna, tudi mnogo prominentnih nemških glasbenikov smo opazili. 60 gospodov in 55 dam v narodnih nošah je pod vodstvom Mateja Hubada izvajalo veličasten program slovenskih in srbohrvaških pesmi. Petje je bilo za vse poslušalce naravnost presenečenje, vsi so bili ene misli; Matica je pela najdovršenejše, prekrasno. Vsaka pesem je bila ponovno zahtevana, a najbolj je ugajala naša koroška: Gor črez jezero! Ta lepi pogled je v besedah nc-popisljiv:	bajno razsvetljeni oder, na njem
pevke v krasnih nošah in gospodje v črnih oblekah, nad vsemi silna in spet milo proseča roka dirigenta Hubada, po veliki dvorani pa plove naša koroška himna, ta presunljivi in bolestni krik umirajočega rodu ... Matica. Tebe in Tvojega petja ne bomo pozabili nikoli, hvala Ti naša! — Po koncertu se je vršil na čast Matici svečan banket, kjer je slavil Matico v imenu krožka g. Gabršček, v imenu kluba koroških slov. akademikov g. Zdrav-k o Z w i 11 e r. Vrstil se je pozdrav za pozdra-
vom, častilka za častilko. Dolgo v noč smo ostali v prijetni družbi dragih ljubljanskih gostov. V krožku se je pojavila misel, da bi povabili v pozni jeseni na Dunaj slov. pevsko društvo „R o ž i c a“ iz Št. Jakoba v R., da nam da tukaj koncert koroških narodnih pesmi. Vsi krožkarji, posebno pa Korošci, z navdušenjem pozdravljamo to idejo! Vemo, da bo vrli šentjakobski zbor s svojim pevovodjem g. Tončkom Nagele zastavil vse sile, da se misel koncerta uresniči. Bil bi nam vsem velik užitek, če bi čuli ciklus koroških narodnih ravno od tega glede glasbenega ma-terijala prvovrstnega koroškega zbora! Torej na delo, tu in tam! — Še eno žalostno vest iz krožka. Nenadoma je tu umrl šele 201etni g. Lojze Petrič. Doma iz Jugoslavije, je študiral tu eksportno akademijo. Fanta, polnega volje in načrtov, je pobrala bela žena iz vrst krožka, ki tako krvavo rabi mladih, idealnih ljudi. V pondeljek 7. majnika je bil rajni Lojze prepeljan z Dunaja v domovino. Ob krsti se je v imenu krožka od rajnega poslovil akad. Zdravko Z Witter. Spi mirno v domači grudi, Lojze, krožek bo ohranil Tvoj spomin časten... — Naše društvo pa gre v življenje naprej in se razvija v eno prvih slovanskih društev na Dunaju. Koroška, daj tudi ti svoje sinove in hčere, ki bivajo tukaj, v naš krožek, da bo armada dunajskih Slovencev velika in močna! Pošljite naslove kor. Slovencev na Dunaju, da jih poiščemo in povabimo. Zbiramo se vsako nedeljo zvečer v restavraciji Rai-mundhof v 6. okraju, Strohmayergasse 13.
Zgornja Vesca. Dne 6. t. m. je bil pri nas soglasno izvoljen stari naš župan gosp. Špicer Franc, pd. Dovnik v Stranjah. Da je on mož od vseh spoštovan, priča to, da so ga tudi vsi štirje odborniki nasprotne stranke volili. Prvi svetovalec je Martič Valentin, pd. Ravbar v Želučah, drugi pa Halekar Matija, pd. Koran-tiš v Kovičah. Prvi od naše, drugi od nasprotne stranke. V krajni šolski svet je bil izvoljen Weber Miha, pd. Činkman v Želučah, od naše in Hafner Paul, pd. Premrv na Gori od nasprotne stranke. Šolska občina Bilčovs obsega občine Bilčovs in Zgornjo Vesco. Občina Bilčovs voli 3 in Zgornja Vesca 2 člana. Šolski odbor sestoji iz treh našincev in dveh od drugih strank.
Sele. (Volitev župana.) Na Št. Florjanovo še je novoizvoljeni občinski odbor sestal k prvi seji, da izvoli iz svoje srede župana in občinske svetovalce ter člane krajnega šolskega sveta. Kot župan je bil vnovič izvoljen s tričetrtinsko večino glasov naš dosedanji župan g. Ferdo Pristovnik. To je dokaz zau-anja in spoštovanja, ki ga uživa pri ljudeh, upan, vsi trije svetovalci in vsi člani krajnega šolskega sveta so pristaši Koroške slovenske stranke.
Škofiče. (Volitev župana.) Sicer ni naša navada, da bi mnogo pisali v časopise, a to pot je stvar tako zanimiva in obžalovanja vredna, da nikakor ne moremo molčati. Naj izve ljudstvo, kakšne možate zastopnike je poslala stranka Karntentreue Wirtschaftspartei v občinski zastop. V četrtek 3. maja nas je poklical vodja že zgoraj imenovane stranke, g. Selack, na sestanek, da bi se pogovorili radi volitve župana. Zedinili smo se na gotovi podlagi, a vodja Koroški zveste gospodarske stranke ni pristal na to, da se dogovor piše, ampak je zagotavljal, da se je na take može poštenjake lahko zanesti, ker drugače niso vredni, da sedijo v občinskem zastopu. Da ustmeni dogovor drži, smo si podali roke. Pa glej, ti gospodje poštenjaki so besedo častno prelomili z lažnivo utemeljitvijo. Naj si ljudstvo zapomni za bodoče, kako so ti gospodje agitirali in vabili ljudi na volišče. Sam g. vodja Stanke je trdil, da je 90 odstotkov volilcev glasovalo samo radi tega ž njim, ker so obljubljali, da gredo z našo stranko ,ki je edino domača in ki ima poštene može v občinskem odboru. Nam seveda niso mogli škodovati, škodovali so le sami sebi in socijal-demokratom.
Gorje pri Žili. (Razno.) Koroška slovenska stranka je to pot prvič postavila na svojo kandidatno listo tud i gospoda Ivana Schnabla, pd. Hrepca v Zahomcu, ki je postal 8. t. m. kot najmlajši odbornik, star 31 let, župan strajške občine. Ima učiteljišče za seboj, je duša bistriške hranilnice, radi tega zmožen pa tudi priljubljen. Bog ga živi na dolga leta! — Prnuš, Pinatov Joz in Žnevkov Ton so se podali v
Kanado. Veliko noč so obhajali na parniku. Pišejo, da so srečno dospeli tja. Obilo sreče v drugi domovini!
Bistrica pri Žili. (Razno.) Tudi mi se smemo ponašati s slovenskim županom. Odbornik slov. stranke je dobil pri volitvi župana 5 glasov, odbornik stranke malih posestnikov tudi 5. Žreb je odločil našega moža gospoda J. He-beina, pd. Čičeja na Bistrici za župana. Bodimo ponosni na naše može! Čestitamo! — Čežarjev sin je šel v severno Ameriko, skupaj z Hrep-cavo Tarino, županovo sestro v Zahomcu. Dobro igralko smo izgubili. Dobra je bila vsem. Solnce naj vama sije na pot! — V Čačah pod Dobračem je novi župan g. Hecher, gostilničar blizu kolodvora.
Podkraj. Na posestvu Janez Igerca, p. d. Ludranta v Podkraju se je vtrgal velik plaz zemlje, ki se polagoma premika proti njegovim poslopjem. Umljivo je, da si je gospodar zelo v skrbeh. Pa vendar je upanje, da bo plaz obstal, ker je nastopilo te dni bolj suho vreme. Plaz se je najhitreje premikal 7. in 8. t. m.
Sele. Selška republika je precej vstran od ostalega sveta, zato si navadno morajo selski ženini iskati neveste kar v domačem kraju. Da pa morejo postavni Selani tudi zunaj dobiti neveste, je pokazala zadnja poroka. Andrej Kelih, pd. Zvrh. Bošnjak je v pondeljek
7.	maja pripeljal na svoj dom brhko nevesto
Marijo Bolte, hčerko znane Rogarjeve družine na Borovnici, župnija Apače. Mladi gospodinji kličemo:	Bog te sprimi, dobrodošla v
Selah!
Celovec. (Razno.) Mlinar Rupert Skrinar v tinjski občini je našel na podstrešju vojaško puško in jo zanesel v sobo za služinčad, ne da bi pogledal, ali je nabita. V decembru 1. 1. je vzel v roke puško mlinarski vajenec Josef Stoitz, pri čemer se je puška sprožila in ranila Antona Želodca in Marijo Okorn. Marija Okorn je pozneje umrla. Skrinar je dobil 3 tedne in Stoitz 10 dni strogega zapora pogojno. — Pomožni delavec Marko Schiittelkopf v Dulah pri Otoku je razgrajal v Lamplovi gostilni. Postavili so ga na zrak. Nato je vzel ob plotu lato in udaril z njo Antona Čeber, ki je prišel slučajno iz hiše, tako močno po glavi, da je šele prihodnji dan prišel k zavesti. Zato je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. —
8.	t. m. so stopili delavci Bleiberger Berg-werksunion v stavko. Podjetje ni hotelo ugoditi delavski zahtevi po povišanju mezd. — 5. t. m. je padlo število podpiranih brezposelnih na Koroškem za 485 na 4176. — Jurij Uršič v Maloščah je šel 1. t. m. na Trupejevo planino, da bi lovil petelina. Ko se ni vrnil, sta ga šla dva iskat in ga našla poleg koče gozdnih delavcev mrtvega z rano na prsih, kočo pa pogorelo. Misli se, da je Uršič gasil kočo s puško, pri tem se mu je sprožila in ga je strel zadel v prša. Težaven je bil transport mrtvega v domači kraj. — Občinski tajnik Dame v Vrbi se je v občinskem uradu ustrelil. Govori se o poneverbah občinskega denarja. — Schul-verein Siidmark je poživljal prebivalstvo, da bi prispevalo k majniški zbirki, ki se je vršila 12. in 13. t. m. Pravi: V naši lepi domovini se morajo odbiti iz Ljubljane oskrbovana iredentistična stremljanja, da se ne izgube sadovi junaškega obrambnega boja in ljudskega glasovanja. To društvo je postavilo v slovenskem ozemlju 2 šoli (Podljubelj, Podroščica), da o-hrani slovenskim otrokom najsvetejšo dobrino, namreč „nemški“ materni jezik, ali po našem germanizira. Vedno se še najdejo ljudje, ki nasedejo. — Umrl je vetrinjski župnik Engelbert Scheriau (beri Žerjav). Trudil se je za versko življenje v Vetrinju, a zelo je zameril Slovencem, da so prosili za slovensko pridigo in krščanski nauk. — Ker je bil stolni prošt Gvido Bittner 26. majnika 1868 posvečen v mašnika, bo tedaj praznoval v Celovcu obče priljubljeni prelat na binkoštno nedeljo demantno mašo. — Deželni šolski svet se je v načelu izrekel za počitnice po leti in za pričetek šolskega leta v jeseni. — Župana občine Glòdnitz so našli v gozdu mrtvega. Domneva se, da se je sprožila puška v trenutku, ko je lezel čez plot in ga smrtno ranila v prša. — Kristina Wodley, natakarica v Celovcu, pristojna v Rikarjo vas, je večkrat šla v skladišče trgovke Škofič in pokradla: več sto jajc, 6 kg sirovega masla, več kg skute in 150 kg jabolk v skupni vrednosti 180 S. Dobila je zato 8 mesecev strogega zapora. — V Huttenbergu stavka okrog 550
delavcev. — Na Peci se je v obsegu 100 metrov širine in 800 m globočine pričela vsled deževja premikati zemlja. Ogroženo posestvo se je moralo izprazniti.
Drašče. (Smrt.) Dne 17. IV. smo pokopali ob ogromni udeležbi ljudstva, posebno moških, staro Kokalavo mater, ga Magdaleno Schau-bach. Vzgojila je odlične sinove svojemu Bogu in narodu. K njeni smrti sta še pravočasno prihitela oba sinova iz Jugoslavije: g. veliki župan mariborski in župan v Slov. Bistrici. Božji mir veliki materi!
Bilčovs. (Volitev župana.) Dne 6. t, m. so se sešli vsi novoizvoljeni odborniki naše občine k volitve župana. Daši so volitve dne 22. IV. t. 1. jasno pokazale, da je volja ogromne večine volilcev tukajšnje občine ta, da mora biti v naši občini župan mož, ki bo v vsakem oziru na svojem mestu, ki bo povsod odločno zastopal interese onih delavcev in kmetov, ki so se združili v Koroški slovenski stranki, vendar so nasprotniki mislili drugače. Kot znano, je Bilčovs ena izmed najzavednejših slovenskih občin. Ker leži naša občina severno Drave, je samoobsebi umevno, da je onim, ki bi Slovence radi vtopili v žliči vode, trn v peti. Ker nimajo upanja, da bi spravili v doglednem času kakega nemškutarja na županski stolec, se je naša nemškutarija, po navodilu in z denarno podporo iz Celovcar, vrgla z vso silo v boj. Vsa njih artilerija v obliki zavijanja, laži, zahrbnosti in obrekovanja je delovala s polno paro. Že so si bili gotovi, da si pribore vsaj 4, če ne 5 odbornikov. Njih največjo nado pa so stavili v nekega našega kandidata, ki smo ga tudi mi imeli na listi in ga tudi izvolili, da jim pripomaga s tem, da postane disident, da bi mogli kričati v svet, da je v Bilčovsu zmagala soci-jalistično-bauernbundlovska zveza. Tudi so hoteli ti ljudje tega disidenta zvoliti za župana. Vendar ves njih trud, vsa njih prekanjenost ni zmogla zlomiti discipline naših odbornikov. Daši je eden odpovedal stranki zvestobo, so vendar vsi ostali vzorno držali disciplino. Vsa čast jim! Izvoljen je g. Krušic Franc, p. d. Ru-pej v Velinji vasi za župana, g. Safran Avguštin, p. d. Pomoč v Biilčovsu za prvega svetovalca. Drugega je dobila nasprotnna stranka in sicer v osebi odbornika, izvoljenega od naše stranke. Najbrž v njih vrstah nimajo sposobnih ljudi. V krajni šolski svet so bili izvoljeni Janko Ogruz, p. d. Lesjak v Bilčovsu in Miš-kulnik Janez, p. d. Marnik v Kajzazah od naše stranke, od nasprotne pa Janez Jakopič, p. d. Jakopič v Pugradu.
Bilčovs. Materinski dan priredi dne 20. majnika t. 1. ženski odsek tukajš. izobr. društva. Dnevni red: dopoldne cerkvena slovesnost s skupnim sv. obhajilom pri prvi sv. maši. Pop. pri Pomoču Govori, deklamacije in igra „Spokornica“.
M GOSPODARSKI VESTNIKI
Seja deželnega kulturnega sveta dne 28. marca 1928.
(Nadaljevanje.)
Preds. Supersberg poroča: Vršil se je dogovor radi ustanavljanja šole za molžo na Tan-zenbergu. Do zdaj se je zglasilo samo 5 ljudi in to je premalo. Treba bi bilo, da bi se učili molzli kmetje in mladeniči, ki bodo kedaj prevzemali posestvo. Ljudje naj bi že spoznali, da je njihovo najvažnejše delo v hlevu. Vlada je naznanila, de se bodo zamudne p r i s t o j b i n e pri davkih in drugih plačilih za javne potrebe znižala. Zadnji čas se vedno težje najde kupec za kmečke pridelke. Težko se prodajo svinje, ker se iz Poljske v Avstrijo uvaža v letu 800.000 svinj. Treba bo od vlade zahtevati, da se zabrani kakor v Nemčiji uvažanje živega blaga, naj se uvaža meso, s tem bi se domači trg nekoliko olajšil. Če bo naprej tako težko, prodajati živino, ne bo pre-ostajalo nič drugega, kakor delati na to, da se vpelje uvozni monopol. Država bi uvažala kakor v Švici in za primerno ceno sprejemala potem tudi domači pridelek. Za tak predlog bo morebiti tudi so-cijalna demokracija. — Ženskemu pridobitnemu društvu na Čajni se plača primanjkljaj lanskega obračuna v znesku 410 S. V to šolo je hodilo 70, potem 62 in letos hodi 44 deklet. Dežela je dala 500 S, zveza 200 S, trgovska zbornica 200 S, občina 1 76 S.
Poganja z finančno oblastjo radi dohodninskega davka.
Dr. Stotter: Žetev je bila 1. 1927 nekoliko boljša kakor 1926, tudi cena živine se je nekoliko zboljšala. A javna bremena se niso olajšala. Urad za računstvo pri kulturnemu svetu je za 1. 1927 preračunal 44 gospodarstev. Investirani kapital se je obrestoval z 1.7 do 1.8%, obrestovanje je bilo boljše kakor 1926, a vendar je zadolženje napredovalo. Pri 44 kmetih se je namnožilo za 30.000 S torej počez za 700 S. Povsod se tudi opazuje, da se poslopja ne popravljajo dosti in da se orodje premalo prenavlja. Dohodek kmetij po tem znaša nekako 25 do 30.000 kratni (v kronah) čisti donesek zemljiške pole in 53 S za odraslo govedo. Finančni oblasti se je predlagalo, naj se ceni dohodek pmetij tako: 25—30.000 kratni čisti donesek več 50 S za govedo. Naj bi se potem občine okrog mest ne obdačevale višje, ker imajo ljudje tam večje občinske doklade, in naj bi se za gorske kraje opustil minimalni davek. L. 1926 so se namreč kmetije v gorah nekoliko nižje cenile, zato pa se je določil neki mali davek, ki ga morajo plačevati vsi brez ozira na določbo, da je tega davka prost, kdor v letu nima 14 milijonov dohodkov. Finančna oblast ima od ministrstva naročilo, naj se kvečjemu umakne na davek 1926. 1. od tega pa ne popusti nič. Finančna oblast se je izgovarjala, da rastoči dolgovi prihajajo tudi od deležev, ki se dedičem izplačujejo. Na to se je odgovorilo, da se v letu samo 1000 kmetij prenese izmed 27.000, da torej ta dolg ni merodajen. Izračunalo se je tudi, da je pri kmetijah počez od leta do leta za 250 S lesa manj, ker se več seka nego doraste.
H er n le r pojasnjuje, kako se davčna oblast sklicuje pri minimalnem davku, da dotični mali posestnik s svoio družino le živi in da mora imeti dohodkov, ako redi 5—6—7 otrok. Vsaj ljudje ne žive kakor se živi v mestu, žive ob koruzni z moki in to morajo kupiti. Naj poslanci odločno zahtevajo, da se odpravi ta minimalni davek, za katerega ni postavne podlage.
(Konec sledi.)
Kaj bo z letošnjo letino? Letošnje pomladno vreme je po poročilih raznih vremenskih postaj najslabše, kar jih je bilo v Srednji Evropi v zadnjih petdesetih letih. Rastlinstvo je napram normalnim letom silno zaostalo in od vsepovsod se oglašajo glasovi, ki prerokujejo katastrofalno uničenje letošnje letine. Že zadnja zima je ustvarila zelo resen položaj. Zimska setev je bila premalo zavarovana s snežno odejo proti polarnimi mrazi do 20 in še več stopinj pod ničlo, ki je napočila v decembru in trajala cela dva tedna. V januarju in februarju je bilo potem razmeroma toplo vreme, zimske setve so pričele kaliti, sokovi so se dvigali v sadnem drevju in trsih. Potem je prišel marec s takšnim vremenom in s takšnimi mrazi, da so zgodnje setve v Srednji Evropi večinoma uničene. Pa tudi poznejša rast je najresneje ogrožena, ker se vreme noče izboljšati. Ponekod je zaostala za cel mesec, drugod se je sadno drevje že osulo, dočim še niso izleteli čebelni roji, ki so glavni činitelj oplojenja njih. Vse to povzroča, da vlada med strokovnjaki glede letošnjih letin velik pesimizem in da napovedujejo mnoge katastrofalne pojave v tem oziru v najbližjem času.
Tržne cene. Velikovec, 2. majnika. Živina: biki 1—1.30, pitani voli 1.20—1.40, vprežni voli 1.10—1.20, junci 1—1.20, krave 0.80— 1.20, telice 1—1.20, teleta 1.80—2, plemenski prašiči 2.40—2.60, ovce 0.60—1 S za kg žive teže. Jajca 12—14 g, kg sirovega masla 4.40— 5.60 S. Žito: pšenica 42—3, rž 40—42, oves 35, krompir 12—14 g za kg.
RAZNE VESTI
Drobne vesti. Govori se, da je cela vrsta madžarskih komunistov pobegnila z Dunaja.
—	Poštno letalo Dunaj—Praga je padlo v ji-hlavskem okraju na Češkoslovaškem na tla in se popolnoma razbilo. Pilot je ranjen. — Sliši se, da se bencin podraži. — V Dunavu se je potopil vlačilec s 400.000 kg soli. — Avstrija porabi letno za 160.000 meterskih stotov oranž, ki predstavljajo vrednost 7 milijonov S.
—	Jugoslavija: V Kaštel Gomilici pri Splitu je zbolela žena kmeta Careva za spalno boleznijo in spi že 20 dni in 20 noči. — V beograjski
skupščini se večkrat skregajo. Zadnjič je Radič imenoval notranjega ministra „svinjo“, drugemu ministru pa je zaklical: Vi neumna opica, vi ste pijani. Zato je bil izključen od 10 sej. — Francoska: V bližini mesta Albi se je 29. aprila zgodila težka avtomobilska nesreča. Avtomobil, v katerem se je vozilo 6 oseb, je padel več metrov globoko v prepad, kjer se je popolnoma razbil. Tri ženske so obležale mrtve, lastnik avtomobila in šofer pa sta bila ranjena. — Francozi utrjujejo mejo proti Italiji. — Druge države: V Evropi se izvrši vsako uro poprečno 12 samomorov. — V Varšavi je bil izvršen revolverski atentat na trgovskega atašeja sovjetskega poslaništva. Atentator in več drugih oseb je romalo v zapor. — V Leningradu so zaznamovali prve tri mesece letošnjega leta 6896 porok in 5007 razporok. Strašne razmere.
Potresi se na Balkanu nadaljujejo. Prav katastrofalnih potresov je bilo zaznamovanih že pet, manjših pa neštevilno. Prvi trije so obiskali Bolgarijo, zadnja dva pa Grško. O škodi na Bolgarskem po prvih potresih smo že poročali. Uradno se poroča, da je potres zahteval 103 človeške žrtve, 700 ranjenih, 10.000 hiš je podrtih, neporabnih 26.500 in ljudi brez strehe je 200.000. Skoda znaša 2 in pol milijarde levov. Ponesrečencev se je spomnil tudi papež, ki je daroval 500.000 levov. Na Češkoslovaškem je zbirka za Bolgarsko že v teku, istotako v Jugoslaviji, pa tudi v Avstriji so se našli listi, ki poživljajo na zbirke. Tem vzgledom bodo gotovo sledile vse države, kei nobena država pred enako usodo niti trenutek ni varna. Bolgarsko prebivalstvo prizadetih krajev prebiva na prostem in obstoja vsled nastalega deževja in mraza nevarnost, da izbruhne kuga. V okolici Plovdiva je nastala v zemlji velika razpoka, ker so se premaknile zemeljske plasti. Istotam je nastalo 120 m dolgo, 80 m široko in 40 cm globoko jezero. Zadnja dva potresa sta zadela predvsem zgodovinsko mesto Korint na Grškem. Prizadeto pa je tudi kopališče Lukration, kjer se je razsulo več hotelov in kazino. Korint je tako razdejan, da ga sploh ni mogoče več obnoviti, vse hiše so porušene. Veliko žensk je znorelo. V Korintu in okolici je 200.000 ljudi brez strehe, 10.000 hiš je popolnoma porušenih, 11.000 pa za stanovanja neporabnih. Pri potresu je prišlo ob življenje 63 oseb in okrog 360 je bilo poškodovanih. Pomoč prihaja od vseh strani: zdravniki, zdravila, živila itd. Veliko bojazen vzbuja vest iz Misolongija, kjer je začel nenadoma zopet delovati že mnogo desetletij mirujoči ognjenik pod lagunami. Studenci so preko noči usahnili in na več krajih so se pojavile na zemeljski skorji velikanske, do 3 metre široke razpoke, iz katerih uhajajo dušljivi plini. Po sedanjih cenitvah znaša škoda na Grškem 600 milijonov drahem. Potresne opazovalnice sporočajo, da se bodo potresi ponovili prve dni v maju in sicer bodo trpeli predvsem Italijani.
Samopomoč južnotirolskih otrok. Pred kratkem je bila v Št. Janžu v Ahrntalu odpuščena in izgnana nemška učiteljica. Otroci so pripisovali krivdo na odpustu tamošnji italijanski učiteljici. Ko je prišla prihodnji dan v šolo, so jo napadle deklice in jo vlekle za lase skozi razred. Fante je zadržal kaplan, samo eden fantov je mogel udariti učiteljico z lato po glavi. Pri zasliševanju so otroci izjavili, da bi učiteljico ubili, če bi ne prišel vmes kaplan. Učiteljica je bila premeščena. V Steinhausu so se oborožili otroci s kamenjem in krepelci, da bi napadli italijansko učiteljstvo. V Št. Jakobu v Ahrntalu je učitelj večkrat ozmerjal učence z ..nemške svinje" (koroška šola!). Nekaj dni nato so se otroci obrorožili s krepelci in latami, šli pred učiteljevo stanovanje in zapeli pogrebno pesem: Aus ist deine Zeit, du musst fort in die Ewigkeit. (Marsikateri koroški renegatski in nemški učitelj v slovenskem delu Koroške bi si zaslužil isto, ko je zmerjal slovenske otroke z sličnimi priimki.)
V najem se odda
takoj dobro idoča trgovina z mešanim blagom.
Ugodno tržišče ob farni cerkvi.
Oglasi na naslov : Ažban Bibl, St. Michael bel Bleiburg.	57
v AMERIKO,
CANADO
z znanimi parniki
Cunard Line Red Star Line White Star Line
Pojasnila daje pisarna Gunard — Red Star — White Star Line, Wien IV., Wiedner GOrtel 8
in zastopstvo Beljak: Karl Boschitz,
Rudolfsbahnplatz 4.	55
Organist in cerkovnik
se sprejme v službo. Na razpolago ima stanovanje(3 sobe in kuhinjo), hlev, polja in travnikov za 2 kravi, drva in kolekturo v žitu. Nastop službe takoj. Več pove župni urad v Hodišah (Keutschach).	59
Vabilo
k rednemu občnemu zboru
Posojilnice v Globasnici, ki se vrši dne 28. majnika ob 3. uri popoldne v posojilniški pisarni
s sledečim dnevnim redom :
1.	Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	eo	Načelstvo.
Kmetje pozor! |
Dobra kosa je za kosca zlata vredna. Ne samo dobra, tf ampak najboljša kosa je	II
»Vulkan kosa**
ki jo prodaja edinole
trgovina železje „pri zlati kosi"
poleg gostilne .Tiger"
J. B. Hafner v Celovcu, Paradeisergasse 3.
Priporočam tudi izvrstne brusne kamne (osle), motike, vile za gnoj in steljo, srpe grobne križe, vsakovrstno železje in orodje po nizki ceni in solidno postrežbo.
Da je vsaka „VULKAN KOSA“ res dobra, se Jamči.
Vabilo ~"\l
na
VI. redni letni občni zbor
Zveze koroških zadrug v Celovcu, r. z. z o. z., ki se bo vršil
v četrtek, dne 24. majnika 1928 ob 13. uri v Mohorjevem domu v Celovcu.
DNEVNI RED :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1927 in razdelitev čistega dobička.
4.	Sprememba pravil (§ 12.)
5.	Nadomestna volitev 1 člana v nadzorstvo.
6.	Sklepanje o prispevkih za podpiranje zadr. naraščaja.
7.	Slučajnosti.	56
k
V Celovcu, dne 10. majnika 1928.
NAČELSTVO.
lastnik Pol in gosp društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Žinkovsk? Josip, typograf, Dunaj, X., Etten-reichgasse 9. — Tiska I. idova tiskarna Ant. Machét in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovs?), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.